URBDMlftTVO IH UFRAVAJ UUBLJAMA. majuaio zastopstvo se CNIONE PUBBLJCITA ITALIANA g. orčene borbe v južni Siciliji Krvi hud; udarci sovražnemu brodovju — En rusilec, frolKroriftJca in velik pamiK puopljeni, ena deta — Z8 letal sestreljerali €i'a.yni «tn_n tt-aJijflJi^kih Oboroženih *U j*> -----U 17. julija naslednje 1148. v..jno porodilo: Na Siciliji, zlasti na podredju Agriiren-ta in < nt:tni)€, n» bili tudi vrerai hudi r»oji. >ovrsiž:ufcu >e Kl.run močnim napadom in velikim iz/Eruhiun ni po-rfv'ilo napredovati. Oddelki bojnih in napadalnih letal so pri-za.de ti sovražnim Mam v ponovnih strmoglavil i h napadih hude izgube na ljudeh in na vojnem blagu. O^na torpedna letala in bombnki so izvršili nočne napade proti sovražnim ladjam v okolišu rta Passero ter v bližini Ink v Siraeusi in AusrustL Pri tem je bil zažgan en parnik 7.000 ton. ki se je potopih Nemški lovci so v zraku nad Sicilijo sestrelili 16 letal, od teh 12 štirimotornikov tipa 'sL-berator«. Sovražni poloti nad Neapelj. Bari. Reggio Calanria in Mešalno niso povzročili važne škode; tudi število žrtev je omejeno. Sovražni napadi z obstreljevan jem in metanjem rušilnih bomb iz majhne višine so bili izvršeni tudi na Spezijo in na kraje v Lombardiji in Emiliji. Skupno so obrambno topništvo in lovci pokončali ^8 letal, od teh S med MesMno in Reirffio CaJabria. 3 v Bariju, "J v Neaplja in 3 med Varos.\jem in Pavijo. V pretekli noči so preko Rima letela letela, ki so metala propagandne letake. V vodah vzhodne Sicilije je našo lahko Knžarko napaOln nekoliko motornih torpedo vk, križarka pa je potonila dve in izvršila do konea svojo nalogo, ne da bi bila količka i poškodovana. En sovražni rušilen je bil torpediran od na&e poročilo javlja: Preiskava za ugotovitev vzrokov za padec dveh britanskih letal v vanškem kan i nu je dokazala, da je obe fetafi tcstrdila Glas italijanskih znanstvenih ustanov proti anglosaškemu barbarstva Rim, 18. jul. s. Naslednje univerze so poslale ministru za narodno vzgojo naslednje poslanice: Iz Bol Ogne: V 9 stoletjih sla vnega pou-jevanja genialnih znanstvenih ustvaritev n neprimerljivih odkritij ki so biia v orid vsemu človeštvu, je univerza v iJO-i ogni postala Alma mater vseh duhovnih iudi in merilo skoraj vseh univerz na vetu. Bononia docet! — odmeva v stoletjih kakor simbol preporoda oiavnm, književnih m znanstvenih studij. Db uri. ko 'vori ves narod s svojimi vojaki eno samo vojsko Droti sovražniku, ki tepta tla Domo .-ine. izpričuje univerza v Bologni najvišjo vero v veliko usodo fašistične Ttalije. ki je z znanostjo oplodil evropsko omiko ter bo no zmagi še bolj veličastno uveljavila v svetu večne vrednote rimstva, — Rektor Chigl. Iz Turina: Akademski svet Kr. politehnike v Turinu. zbran na plenarni seji, izraža svoje ogorčenje spričo sovražne akcije, ki hoče barbarske uničeval. teh duhovnih idealov šole. — Rektor Barile. Iz Firenze: Docenti florentinske univerze, ki so se zbrali 15. julija XXI. v slavnostni dvorani, pozdravljajo z vso svojo strastjo Italijanov vojake, ki se borijo, in ljudi naše okrvavljene zemlje ki trpijo vztrajajo in verujejo. Znane so nesramne sovražne izjave proti klasični kulturi in italijanske univerze, iz katerih je izžare- valo toliko luči slave v svet, sprejemajo s ponosom na znanje, da sovražnik, ki hoče z mehaniziranim barbarstvom zaman or i za deti kulturo m univerze, ne ve, da Je vse to rimsko, kar je na svetu omikanega. Izpričujemo svojo vero v zmago v zavesti da po zgodovinski logiki ne more zmagati in ne bo zmagalo pojmovanje življenja, ki zatira najvišja stremljenja duha — Rektor SarpierL Angleži ne morejo nLkegar več preslepiti Budimpešta, 16< jui. s Madžarski tisk še naprej posveča obširne komentarje operacijam na Siciliji podčrtajoč hrabrost, s katero italijanske in nemške čete zadržujejo sovražna napredovanja. Angloameri-ška propaganda, piše »Magvar Orszag«, fantazira o »osvoboditvi«, toda o kakšni osvoboditvi hočejo Angloameričani govoriti? Na mestu je. nadaljuje list, da se spomnimo, kakšne so prave namere Angležev namere, ki so stare že dve desetletji. Madžarski list omenja članek, ki je izšel pred 21 leti v »Daily Heraldu«. V tem članku se je angleška vlada pozivala, naj napade Italijo in zavzame Sicilijo, tako da bo angleškemu imperiju zagotovljena popolna premoč v Sredozemlju. Angleži danes mislijo, da lahko brez kazni poizkusijo veliki udarec, zakrinkujoč imperialistične načrte za umetno meglo »osvoboditve« Toda italijanski narod bdi z orožjem v naporu, da prežene sovražnika z domovinskega ozemlja. Ogromne sovjetske izgube Berlin. 17. jul. s. Doznava se, da so dosedanji delni uspehi nemške vojske v bitki na področju Orla in Bjelgoroda prikazani z naslednjimi številkami: 40.000 sovjetskih ujetnikov. 4000 uničenih tankov. 2100 zaplenjenih topov, 3200 strojnic in nad 1000 metalcev bomb, Siloviti spopadi na Novi Georgiji Japonsko letalstvo ln mornarica zadajata sovražniku neprestano hude izgube T°kio, 16. jul. s. NaSi hidroplani redro ogrnžajo sovražna borna letala- Japonci močno napadajo sovraž-jka na področju južne Nove Georgije. V noči na 5. julij 3e sovražnik nenadoma vdrl v zaliv Kule. ki leži med seversozapadno Novo Goorg jo in otokom Kolombansrara. Sovražnik je 3ku-£sl izvršiti izkrcanje na sever" czaparlnj obal; Ncvc Georgije nasproti zaliva rCule in zapadno od Bairoka. Del sovražnika, ki se je skušal izkrcati v Bajroku, je bil odbit. To noč so japonske sile s težkimi topovi kopne vojske ob pomoči japonskh rušicev potop-le tri vojne ladje V neči- na 5. julij so se našj rušilci, ki so sodelovali v bitki, znašlj v vodah severno od Kolom-bangare pred tucatom sovražnih vojnih ladij križark in ruš lcev. Japonski rušilci so se takoj približali sovražn; mornarici in jo začeli obstreljevati. Naše sile so potopile eno sovražno kr žarko drugo pa poškodovale. Kakor znano, so naš: rušilci v bitki pri otoku Bal; nudo poškodovali dve krjžarki. V prenesenem smislu se je t-u zgodilo da, je miš ujela mačko. Od 4. do 10. julija je scvražn:k osredotočil svoje sile na Mingo in kakor je danes poročal general Jahagi. napreduje sovražnik sedaj proti Mundi. toda mi ga. uničujemo. Dne 12. julija se je žni konvoj obstojal iz velikega števila šalup in izrednega števila amfibijskih motornih vozil in 200 z vojaki, orožjem in strelivom natrpanimi čolni Križarke in rušilci so se približali vodam blizu Rendove in otoku samemu. Takoj, ko so sovražnika izsledile, so japonske sile začele silovit napad in zadale sovražniku hude izgube, kakor je že javil glavni stan. Naslednjega dne so se sovražne sile pojavile na severni točki Rendove in južno od Nove Georgije Isteca dne je sovražnik krenil proti otoku Robi-ani med Rendovo in Mundo. Dne 2. julija se je treja skupina sovražnih sil izkrcala v južnem odseku Munde. Nadalje se je del sovražnih kontigentov izkrcal na južni obali Nove Georgije. kar je povzročilo čudovite borbe katerih glavno prizorišče sta bila Rendova in Robiana in katerih rezultati so bili po slavnem ?tanu že objavljeni. Peschira je nadaljeval, da je treba po-sebei omeniti japonske hidroplane. ki so v prvi črti južnozapadnega Pacifika in ki izvršujejo velika junaška dejanja. Zanimivo je da so 2. in 3. julija ta letala mani-še vrednosti silovito napadla sovražni mornarico, izzivajoč veliko število sovražnih vojnih letal, dasi imajo sama majhno sovražnik ponovno skušal izVrcati na obali i brzino in se z njimi težje manevrira. T zaliva Kule. Naslednjo noč je prišlo do spopada s sovražno mornarico, obstoječo Iz štirih križark. V tem spopadu z našmi torpedovka m J pred Kolom bangaro je bilo več hidroplani So se neštetokrat vrgli v strašen boj s sovražnikom Ko so napadli sovražne letalske skupine tipa »P 30«. se je zgodilo, da so »P 30. ki imajo večjo sovražnih križark, kakor smo že objavili. brzino, kmalu dosegli naše hidroplane. potopljenih ali hudo poškodovanih. Kasmeie se je skušal sovražnik, kakor je javil glavni stao, izkrcatj na vzhodnem področju Munde* prihajajoč z otoka Rovina. 6:1 pa je odbit. V tej bitki je sovražnik izgubil nad 20 čolnov in 1300 mož. Ob tej pni kj so se efenzive udelež le tudj sovražne edinice. ki so se že prej izkrcale na otoku, a so bile tudi te odbite. Izjave zast ika Tokio, 16. jul. s. Opisujoč osrednjemu s%et.u. *"tko- k> poteka rta južrozapadnem Pacifiku, z Novo Georgijo kot središčem hudih bojev med nasproti si stoječimi silami je poveljnik Itaru Peschiro, član tiskovnega odseka mornarice v glavnem Stanu izjavil, da skušajo obe sili z močno ojačenimi letabkimi jatami uničiti druga drugi prometne zveze. Peschiro je podal preerled vojnega položaja na področju Nove Georeije in r.a otoku Rendovi. V juniju So japonske letalske edinice razširile svoje operacije do letalskih oporišč na otokih Novih Hebrido\ pa tudi na Gua-daikanar ter so napadle otoka Russel in Shortland ter sovražne konvoje, zasidrane pred Mundo. Po naglasitvi, da so se vojni uspehi teh operacij množili z vsakim dnem. ie Peschiro dejal, da se je v jutru 30. junija velik sovražni konvoj z križarkami in z rušila pojavil zapadno od Rendove. Po prvi bitki pri Salomonskih otokih je sovražnhr kakor običajno spremljal transporte Z vel iko mornari co. kadarkoli je na-L&vnfili izkrcevoJne tedaj oa ?o se ti uspešno pognal nikom za hrbet in jih sestrelili. sovraz- Vežbanje indijske narodne milice Tokio, 16. ju». s. Indijska narodna milica pod poveljstvom ćandre Bo sej a se od dneva do dneva bolj ojačuje in njena vojaška vei-banja so vedno bolj intenzivna v pričakovanju dneva, ko se bo pričel pohod proti Delhiju. Neki dopisnik, ki je obiskal neko oporišče indijske narodne milice, piše: V dolini, ki jo obdajajo gore, vežbajo oficirji indijske narodne milice, ne meneč se za strašno vročino, svoje vojake, kj jih podžiga borbeni duh. Večino milice tvorijo Indijski prostovoljci iz Malaje. Vsi so pod 30 let stari. Disciplina je najstrožja. Kadar dobijo dovoljenja za izhod, zapustijo Indijci vojašnice v urejenih skupinah. Med njimi ni sporov ali verskih in rasnih antipatij. Vedno se odlično skladajo. Skoraj noben indijski vojak ne obvlada angleščine. Vojaki se vežbajo v hindutajskem jeziku. Sestanek španskega parlamenta Madrid, 16. jul. s. Parlament se je sestal na prvi plenarni seji. Po počastitvi spomina prokuratorja in direktorja španske akademije Rodrigueza Marina in po prisegi šest novih prokuratorjev je skupščina obravnavala zakonske načrte, ki so jih pristojne komisije že prej odobrile, med njimi načrt zakona glede vstopa rezervnih oficirjev v aktivno službo vojske. Nazadnje je predsednik parlamenta spregovoril goreče besede in proslavil sedmo obletnico falangt-stične revolucije, zatrjujoč, da je Španija po zaslugi Franca in slavne vojske ter junaškega prostovoljca postala prava Španija. Prosil je prokuratorje, ki predstavljajo soglasno narodno mnenje, naj izpričajo čaščenje domovine za slavne mrtve in navdušenje, ki obkroža Caudilla. rešitelja Španija. Vsi prokuratorjl so stoje manifestirali ?a Franca z vzkliki >Franco. F*rancoc in s petjem falangistične himne >Cara al Sol<. Korupcija v ameriški državni upravi Hudi spori med voditelji ameriškega vojnega gospodarstva Buenos Aires, 17. jul. s. Severnoameriški tisk objavlja z velikim poudarkom pismi, s katerima je Roosevelt odstavil Wal-lacea kot predsednika ameriške komisije za gospodarsko vojno in Jessa H. Jonesa kot revizorja odbora za finančno obnovo v povojni dobi. Bistvene točke teh pisem niso naslovljene samo na oba prejemnika, temveč tudi na javnost Zedinjenih držav, ki je nemalo zbegana zaradi škandaloznega vedenja mnogih intimnih sodelavcev predsednika, ki uporablja že nekaj časa nekakšen ostentativno patriotski ton in ki mu je bila velika skrb. da postavi kamen na nasprotstva med VVallace-jem in Jonesom Ta nasprotstva so bila nevarna zaradi morebitnega ne za žel j enega razvoja tudi v pogledu hude kampanje proti Rooseveltu. ki jo je započela republikanska stranka. Čeprav dopušča, da sredi kritične borbe za narodno varnost ni dovolj časa za raziskavo o resnici glede nasprotujočih si verzij o gospodarskih transakcijah v zvezi za obrambo dežele, izjavlja Roosevelt. da nima nobenega namena dovoliti kakršno koli nadaljnjo kršitev svojih navodil slede objav o političnih neBpotaijMnih ter o obna&anju vo-dftflljev ftt'ustanov drŽave, čeprav v polni sod ro poslujejo vladni funkcijonarji v vodnem času. Sledijo nato odloki, ki jih je izdal predsednik osebno zaradi WaHace-ieve in Jonesove nediscipliniranosti. S temi odloki prenehata obstojati organizma, ki sra jima predsedovala. Nadalje navaja pismo podrobno naloge in funkcije novega urada za vojno gospodarstvo, ki mo bo predsedoval sam. kakor tudi delokrog in nadzorstvo nad novim vodilnim oseb* jem. Kar se tiče skladov, s katerimi bo lahko računala nova gospodarska ustanova pod neposrednim vodstvom urada za vojno mobilizacijo, se Roosevelt spušča v upravne podrobnosti, ki dokazujejo njegovo težnjo, da bi za jamčil ameriškema ljudstvu v bodoče večjo diskretnost s strani ljudi, ki upravljajo javno imetje; za« gotavlja rudi, da bo industrijske in finančne transakcije v zvezi z obrambo Zedl-njen:h držav in delo za tako zvano gospodarsko obnovo v povojnem času nadziral sam. Na ta način se potrjujeta, če le bilo to sploh potrebno, administrativna gniloba in zmešnjava v Roosevel to vem demokratičnem režimu, kakor tudi potreba po viharnih korekturah celo v deželi Id m ponaša z neobrzdano moralno aeatjo. ___.___ »5EOVENSKI NARODf, ponecJeljeK, 19. Julij* 1943-XXI Štev. 16f Pred lisvo razstavo Evgena Safovica Obsegala te 15 »•vKi* ic neiazstaTl jenih Ljubljana. 19. hilija. Mirne vesti lahko rečemo* da tudi naSi upodabljajoči umetniki in umetnice. stari m mladi, uživajo blagodati poletnih počitnic, ali na marljivo in tiho ustvarjajo nova dela. plod ć:'sa m razmer, da bodo z njimi presenetili izredno stevilae ljubitelje in ljubiteljice demače upodabljajoče umetnosti. Z*"csfcej«emu opazovalcu na"er»a umetnes-tnega nehanja ned\omno ni u^ic. da je minil ie dober teden, odkar v nakm v tem povredu resda blagosfonljcncrn mestu m" bilo nobene umetnostne razstave. En teden v resnici ne pomeni mnogo, će pa. pomislmo. da smo imeli še pred kratkim po oVe. tri in celo po pet umetnostnih razstav naenkrat in da so sc redno vrstile druga za dru^o, j*e tudi ta ne" znatna doba dovoij dolga, da se mora prekiniti. Te dni b^> resnične IjubiteMe in ljubiteljice sodobne domaće upedabliajoče umetnosti znova prijetno presenetil mladi akademski slikar E\gen Sajovic ki si je prklobil zc lepo število prijateljev in je žel toplo priznanje že na svoji prvi letošnji razstavi meseca februarja, ko jc v izložbah Kosovcga salona v prehodu nebo- tičnika postavit na ogled sedem ifprtih pokrajin in tri učinkovita tihožitja. Evgen SajoAic se je izpopolnjeval > tvojem poklicu na slikarski akademiji v Zagrebu, kjer je med studijem tudi z uspehom nastopal v družbi svojih tovarišev. Leta 1940, je razstavljal v Ljubljani, m sicer na razstavah Članor kluba »Neodvisnih«. Na februarski razstavi je postavil na ogled tudi nekatere uspele ljubljanske motive. Mladi slikar si je pridobil priznan jo tudi ▼ tujini. Je skromen, tih in izredno marljiv. Nase opozori samo s svojimi uspelimi olji, zlasti krajinskimi motivi. Poieg drugega pa jt dokazal, da je odličen ilustrator. Na tem področju razvija pravcate mojstrske sposobnosti. Tako je akademski slikar Evgen Sajovic po štirih mesecih molka in marljivega dela pri" pravil novo, petnajst še nerazstavljenih slik ob-seanjoeo zbirko, ki bo nedvomno zbudila pozornost vseh in bo prikazala drobec umetnostnega razvoja mladega in mnogo obetajočega umetnika. Razstava bo tudi tokrat v izložbah Kosovcga salona, na kar opozarjamo našo kulturno javnost. NEDELJSKI SPORT igrišča Ljubljane le pol napovedanega sporeda Mladika je v zaniivi tekmi premagala moštvo, sestavljena iz drugih drugorazrednih klubov 3:1 (0:2) Ljubljana, 10. julija. Po zaključku prvenstva, ki sc je zaradi po-zrifga začetka zavleklo prav do praga najbolj vročih dni. smo pričakovali, da bo zveza privoščila ir.ralccm in klubom običajne dvo- do trimesečne počitnice, odnosno prepustna v tem času pobutln za prireditve klubom Zveza je biia drunačneja mnenja. Kakor je pokazal \ccrajsnji obisk na igrišču Ljubljane, njen račun ni bil poyre;en. Do trenutka, ko bi se morala začeti plavna tekma, se je nabralo okoli 800 do 1000 ljudi. V korist svoje blagajne je odredila dve reprezentančni tekmi. V prvi je postavila nasproti Mladiko kot zmagovalca v drugem razredu in moštvo, sestavljeno iz drugorazrednih klubov, v drugi pa prvaka SK Ljubljano in mo-štvo najboljših igralcev Hermesa. Marsa in Tobačne tovarne. Načrt je b'l lep in zanimiv, ni bil pa v celoti izvedljiv. Nemalo nejevolje je med iznenađenim občin* stvorn zbud'lo \ zadnjem hipu objavljeno sporočilo, da »Ljubljana iz neznanega razloga ni prišla in ne bo nastopila«. Nejevolja je bila tembolj upravičena, ker je več:na gledalcev prišla in plačala vstopnino prav zato, da si ogleda odpovedano tekmo. Po vztrajni reklami, ki jo je zveza preko časopisja in svojih lepakov delala za prireditev do zadnjega trenutka, tako postopanje, naj ga je zakrivil kdor koli, ni cpravičljivo. Organizatorji so bili baje pravočasno obveščeni, da Ljubljana ne bo nastopila, in bi bili lahko sporočili odpoved še vsem sobotnim časopisom. (*"e ne to. pa bi morali vsaj v zadnjem trenutku rešiti položaj tako, da bi bili pred blagajno opozorili, da bo odigrana snmo ena tekma. Zakaj in kako je prišlo do tega. da je zveza do zadnjega trenutka vztrajala pn svoji reklami, dasi je — baje — vedela, da tekme ne bo, in zakaj ni Ljubljana nastopila, v presojanje teh "vprašanj se ne moremo spu.sjati. Pojasnilo je tembolj zaželeno, ker je treba v bodoče zaščititi naše nogometno občinstvo pred podobnimi razočaranji, obenem pa tudi naše časopisje, ki je dalo na razpolage prostor v svojih stolpcih za reklamo. Uvodna tekma se je začela z 10-minu-tno zamudo. Sodil jo je dobro Zajec. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Mladika: Lešnik—Keržič, Verhek—Kor-deš. Karič. Mohor—Trškan, Bajec, Stergar, Bergoč. Sebenik. Reprezentanca II. razreda: Zbil—Lenarčič. Slavič (vsi Vič)—Stergel (2ab.). Tur-šič. Svetlin (oba Vič)—Havliček (Kor.). Ko-vačič (Vič). Kumer (Kor.), Zadel, Fujan (Zab). Mladika je torej nastopila brez Gvar-djančiča. ki ga je nadomestil mladi Ver-bek. Vodstvo napada je prevzel Stergar, ki se mu je Trskan umaknil na krilo, temu pa Mohor med krilce. Te spremembe niso bile najboljše in je bil zlasti Verhek se zelo šibek namestnik Gvardjanči-ča. Stergar se tudi ni znašel kot vodja napada, dasi je svojo okolico prav pametno zanosiil. Je pa še premalo prodoren in bprben. Zelo dobro se je izkazal v drugem polčasu na desnem krilu, ko je vodstvo napada prevzel zopet Trškan. V splošnem je Mladika zaigrala v prvem polčasu zelo mlačno in neborbeno. Odpovedala ie krilska vrsta in deloma tudi ožja obramba, kjer je bil edino Keržič na mestu. V drugem polčasu, ko se je že zdelo, da je usoda fantov s Kodeljevega za pečatna. r>a so zaigrali podjetneje in zago- spodarili na igrišču, nekoliko tudi zato, ker se je moštvo reprezentance le izčrpalo. Reprezentanco je sestavljalo 6 Vičanov, 3 Zabjačani in 2 Korotanca. V zadnjem hipu sta vskočila dva ViČana in zamenjala izostala Zabjačana. Moštvo je bilo kljub temu prav dobro sestavljeno. Po začetni nervozi se je kmalu znašlo in s sigurno obrambo in dobro krilsko vrsto prešlo v premoč, katere pravičen odraz sta bila dva zcodrlka. V prvem polčasu so vsi prav lepo zaigrali in se med seboj lepo sporazumevali. "Le podajanje je šepalo. V drugem polčasu pa se je njihova odpornost kmalu sesufe in z njo so izgubili tudi igro. Pravičnejši j>a bi bil neodločen izid- Potem ko sta Kumar in Kovačič že zapravila dve zreli možnosti za dosego zgoditka, ie prvi. potresel mrežo Mladike Zadel. Bilo je to v 17. minuti, ko je sodnik odredil prosti strel tik za črto kazenskega prostora Mladike. 2oga je nekaj časa letela pred vrati od igralca do igralca, posredoval je tudi vratar, vendar je bil Zadel umejši. Takoj nato je Mladika zastrelila enajstmetrovko. Bajec jo je streljal tako ležerno, da je Zbil utegnil žogo odbiti. Kasneje se je v napadu reprezentance uveljavljal posebno Kumar, čigar dve žogi sta se odbili od stebri ča. Sele v 37. minuti, ko ie dobil žojro od Fujana, je prelisičil obrambo Mladike in v obratu poslal žogo neobranljivo v mrežo ter dosegel drugi zgodftek za reprezentanco. V drugem polčasu je reprezentanca še nekaj časa napadala, potem pa je naglo vidno popuščala. Mladika je že v 13. minuti dosegla prvi zgoditek, ki ga pa sodnik ni priznal. Obveljal je v 20. minuti rastni zgoditek. Trškan Je s krila streljal žogo v sredino. Turšič jo je ujel z glavo in jo poslal mimo presenečenega Zbila v svoje svetišče. Izenačil je v 24. minuti Bajec, nato pa je v 26. minuti zabil Trškan Še-benikov nredložek in bilo je 3:2 za Mladiko. V 37. minuti je Kumar izenačil. Ker pa je sodnik prej žvižgal favl, izenačenje ni obveljalo. Koti 10:9 za Mladika Tri mladinske tekme brez odločitve Na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno se je včeraj začel mladinski nogometni turnir SK Marsa, ki se ga udeležuje 6 klubov: Mladika, Hermes, Vdč, fcabjak, Mars in Korotan. Turnir bo trajal več nedelj, ker bo vsako moštvo igralo z vsakim po eno tekmo. Kaže, da se bo zanimivo razvijal, ze prvo kolo je prineslo same nepričakovane rezultate. Tako sta morala favorita Hermes in Vič odstopiti svojima nasprotnikoma po eno točko in tudi zadnji par se je.raz-šel brez odločitve. Vse tekme, ki so'trajale po eno uro od 16. do 17., so bile zanimive in bi zasluzile večji oblak. Rezutatl včerajšnjih tekem so: Mladika—Hermes 0:0. Vič—Zab jak 0:0. Mars—Korotan 2:2 (2:0). Vse včerajšnje tekme je sodil Safošnik. Turnir se bo nadaljeval prihodnjo nedeljo na istem igrišču. Malo Jezikovne paše Cas vtisne več ali manj svoj značaj jeziku; nastanejo nove besede, nekateri stari izrazi se spre vrže j o v nove ali se pa izpridijo do nerazumljivosti in neokusno-Sti. Koliko bo slovenščina pridobila ali izgubila v sedanji dobi. zdaj še ne moremo presoditi; izkazalo se bo v prihodnosti, ko se bodo nekateri novi izrazi povsem ustalili, če bodo imeli dovolj življen-ske sile. I»gika nima prve besede v jeziku; tudi slovenščina ni povsem logična, vendar se v nji kaže stremljenje po logičnem izražanju, precej bolj kakor v nekaterih drugih jezikih. Kljub temu nastajajo tudi dandanes nelogični izrazi in proučujemo lahko razvoj nelogičnega izražanja sploh. Človek. k'i v prvi naglici hlastne po novi besedi — pri prevajanju, ko se ne more dovolj hitro spomniti primerne slovenske besede — ne pokliče na pomoč vselej logike. Vsili se mu prispodoba in postane žrtev ontične prevare, ki se mu prikaže pred duševnimi očmi. Zato zapiše, da so letala bombardirala, namestu, da so bombardirali letalci; »letala so nameravala napasti pristanišče«; ladja se je nameravala vrniti«; »podmornica je iskala sovražnika« itd. Na prvi pogled je pri tem vat pravilno; takšni izrazi nas več ne motijo, ker so že vsakdanji, da se nihče več no spotika nad »namerami« letal in ladij* nad dejanji reči, ki so le orodje, čeprav vsi vemo, da orožje in prometna sredstva nimaio nobenih namenov ter ne BfflTE*^ rič ukreniti. Celo nenaravno bi se nam zdelo, če bi kdo napisal: »Sovražni Igtalcj so napadli mesto v pretekli noči.« Navadno čitamo: Sovražna letala so napadla ... Ne moti nas tudi: »Bombe so povzročile silna razdejanja«, čeprav bi bilo morda pravilneje: bombe so razdejale. Prevodna slovenščina je več ali manj pod vplivom tujih jezikov — kar pač zavisi od prevajalca. Njegova naloga navadno ni niti tako lahka kakor sem misli. Ko prevaja, bi moral hkratu misliti v dveh jezikih, pisati pa samo v slovenščini, a pogosto ne more več razločiti, kaj je domače in kaj tuje. Zato na primer napiše, da 60 čete pod vzele prvi napad, namestu: čete so prvič napadle. Včasih ne moreš več niti dognati, kaj je pisec hotel pove-datri: »Sovražnik predstavlja naskok na to pokrajino kot orjaško odločilno akcijo.« Morda bi se moralo glasiti: Naskok sovražnika pomeni veliko odločilno dejanje.— Čudovito izražanje v prispodobah je tudi takšno: zasesti (ozemlje) z enim udarcem. Udarec pač ne zaseda, morda le »sede«, kamor pač pade, temveč je lahko kvečjemu priprava za zasedbo: zasedba sledi po udarcu. Torej bi bilo treba reči: dovolj je bil en sam udarec; ozemlje so zasedli že po prvem udarcu. Včasih prevajalca zavede podobna beseda, ki Je sicer sorodna po pomenu, vendar ne ustreza. Tako ni vseeno: zagon ali zanos. C i tamo: »opravljajo svojo nalogo s čudovitim zagonom.« Pisec je mislil na ljudi, a kar je povedal, bi veljalo bolj za lokomotive. Toda lokomotiva opravlja le svoje'delo: naloge opravljajo samo ljudje, ki se zavedajo smotra svojega dela m svojih dolžnosti. V zagonu je stroj, ker fa jc treba zagnati aH pognati, da začne delati, to pa ne velja za človeka, ki o njem pra- Uubijan*. 19l julija. V Ljubljani je včeraj umrla vdova po zadnjem deželnem glavarju Kranjske ga. Bogomila Safteršiceva. Pokojne ie dolgo nismo videli v mestu, ker zaradi visoke starosti ni več zapuščala doma. Bila je hči pokojnega gimnazijskega ravnatelja in poznejšega inšpektorja Josipa Sumana, znanega slovenskega pisatelja, ki je napisal tudi prvo slovensko slovnico. Zapušča sina ing. Ferdinanda, ki je ravnatelj velikega industrijskega podjetja na Ceškem. Njen brat dr. Janko Suman živi v Beogradu in nazadnje je bil predsednik patentnega sodišča. Tudi on je znan slovenski pisatelj. Bodi ji lahka zemlja! Dr« Julius Kugy 85 letnik Ljubljana, 19. julija. Danes praznuje 85-letnico rojstva znani slovenski pisatelj in velik prijatelj naših planin dr. Julij Kugv. 2e dve pokolenji planincev ga častita ne le kot genijalnega raziskovalca Julijskih Alp in velikega alpinista, temveč kot velikega mojstra v opisovanju planin, pesnika, ki je znal navdušiti že na tisoče ?rc za lepoto planip. 2e njegova prva krr|iga »Iz življenja planinca« mu je kmalu pripomogla do slovesa. Izmed njegovih del poznamo Slovenci zlasti kniigi »Julijske Alpe v sliki« in »Pet stoletij Triglava«. Iz Pokrajine Trieste — Ljudsko gibanje. Dne 13. julija je bilo v Triestu 14 rojstev, 10 smrtnih primerov in 6 porok. — Smrt mlade grofice. V Triestu je umrla v cvetu mlaiosti, stara komaj 21 let, grofica Laicijana Morelli di Popolo, rojena BojkH BI as mig-. Neozdravljiva bolezen je ugasnila njeno mlado življenje. Njen soprog je poročnik vojnega broda. — Ponesrečenci. Po glavi se je pobil 48!etni zidar Srečko Pontari, ki je padel z zidarskega odra v globino več metrov. Po levem komolcu se je poreza 1 pri delu 18Ie±nd steklar Alojz Perko. Z zidarskega j odra je strmoglavil v globino osmih metrov j 701etni zidar Josip Vecchiet iz ulice Loru gera 150. Ima nevarne poškodbe po vsem telesu. Zdravijo se v triestinski bolnišnici. — Razvoj del v triestinskem industrijskem pristanišču. Družba za industrijsko pristanišče v Triestu si prizadeva v sporazumu z javnimi ter zasebnimi ustanovami ohraniti ter razviti omenjeno pristanišče v obsegu, ki naj bi odgovarjalo sedanjim ter bodočim potrebam. Davčne ugodnosti, ki jih je dala vlada leta 1938. občinam Trieste, Monfalcone, Muggia ter drugim manjšim naselbinam ob morju, so bile po-daljšane za pet let oziroma za čas, v katerem se morago dovršiti dela. Za ta namen je ustanovila svoj Čas vlada poseben sklai 20 milijonov lir. Izgradnja industrrj-skega pristanišča je že zelo napredovatla. — Škof Santin pri cerkvenih slovesnostih na Gretti. Na dan karmeJskih slovesnosti na Gretti je imel triestinski škof mons. A. Santin slovesno mašo. Med mašo je zapela sopranistka C. Mioni Schubertovo >Ave Marta«. Na harmoniju jo je spremljala gospa Helena de Chiurco. Po masi je škof birmal grettske birmance in bir-manke — Pir*nske svečanosti, pirano se pripravlja na VI. stoletnico prikazni sv. Jurija, piranskega patrona. Cerkvene svečanosti se bodo zaključile v nedeljo 25. julija s tradicionalno procesijo. — Ponesrenčenci. Drobec železa je ranil pri delu 611etnega delavca Mihaela Venuti ja iz ulice Tartini. 33letni Roman Can-ciani iz Grette 407 je padel po stopnicah ter se občutno poškodoval. 37letni uradnik Lucijan Geri iz ulice Udine 53 je padel s tramavaja na progi 2 in si zlomil desnico v zapestju. 371etni kolar Franc Fonda iz ulice Orlandini 39 si je pri padcu s stopnic zlomil desnico. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. — Ljudsko gibanje. Dne 14. julija je bilo v Triestu 12 rojstev. 6 smrtnih primerov in pet porok. — Filovijska nesreča na trgu Sansovino. Ob pričetku galerije San Vito so zavore filovije popustile, vozilo je zavozilo v hišo na vogalu ulice Madonniora. K sreči ni bilo človeških žrtev. Precej šip je popokalo na vozilu. 36-letni šofer Angel Tassini ter sprevod ni ca sta bila laže poškodovana. — Demografska slika. Dne 15. julija je bilo v Triestu 10 rojstev, 9 smrtnih primerov ter 1 poroka. — Umrli so te dni v Triestu 44-Ietni Guido Percovich, 57-Ietni Anton Krivicic, 64-letni Jernej Brundula, 64-letni Mihael Turco in 48-letna Justina ParoveL — NezgOde. Po levi nogi se je pobila pri padcu 40-letna Santa Kodnik. 12-letna učenka Bruna Ferigutti je padla v ulici S. Giovanni in Bosco s kolesa in se poškodovala po vsem telesu. 6-letnega Um- berta Galossija iz ulice Umitanea 4 je ogrizel pes po nogah in nosu. Na levi nogi se je poškodoval 44-Ietni Karol Ema-nueiii iz ulice Borna 30, ki je delal ob pomolu Viktorja Emamiela III. Desnico si je zlomila prt padcu 75-letrva Roza Ugone iz ulice Aleardi 6. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene. iz Hrvatske — Zav-arovanje delavcev ln nameščen rev. V aprilu je bUo na Hrvatskem aavarova-nin 210.347 delavcev in nameščencev, ol teh pri Merkurju 15.080. Največ s«varo-VEiicsv je imela rjodružnica v Zagrebu in sicer 82.897, ona v Osijeku pa 39.297. Zavarovancev izpod 18 let s stalnim dnevnim zaslužkom do 10 kun in vajencev izpod 18 let, je bilo 10.057. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašaja 83.80 in je bila v primeri z aprilom lanskega leta večja 29.73 kun. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala za vso državo 141,200.000 kun in je bila v primeri z aprilom lanskega leta večja za 126,000.000. — Razstava hrvatske knjige v Banja, luki. V Banjotuki je bila 14. t. m. otvor-jena razstava hrvatske knjige, nameščena v prostorih hrvatske Državne tiskarne in knjigarne v ulici dr. Mile Budrka. Razstavljenih je več sto dol najboljših hrvatskih in tujih pisateljev. — Pospeševanje zimskega ribolova v Dubrovniku. Zairužna Matica je ustanovila dubrovniško ribarsko zadrugo, ki so se včlanili v nji mnogi preizkušeni ribiči, ki so sklenili organizirati zimski ribolov, tako da bo Dubrovnik tudi čez zimo dobro preskrbljen z ribami. Oblasti b«>do ribičem porpagnJe pri nakupu mrež in drugih potrebščin. — Eno leto sarajevske radijske pustaj?. Sarajevska radijska postaja je pi*aznovaia 15. t. m. prvo obletnico. Proslavila jo je z velikim javnim koncertom v državnem gledališču, kjer je govoril upravitelj hrvatskoga radija Radovan Latković. Sarajevska radijski rx>staja je ie v prvem letu svojega obstoja dosegla lope uspehe. — Gospodarski svet. Na posvetovanjih zastopnikov hrvatskega gospodarstva je bilo sklenjeno ustanoviti gospodarski svet, ki bo nadziral vse gospodarsko delovanje ter ga spravil v sklad s smernicami državnega gospodarskega vodstva. Gospodaa*ski svet bo desna roka gospodarskega ministra v vseh temeljnih vprašanjih gospodarske politike me i vojno. Predsedoval mu bo goapodairaki minister. Njegovi, člani bodo pa šefi goapodarakih ustanov. H gospodarskemu delu zlasti na polju prehrane bodo pritegnjeni tudi kmetovalci. — Obeta se dobra letina. Iz poročil iz raznih krajev Hrvatske se da sklepati, da bo letošnja žitna letina dobra. Pridelek bo v primeri z lanskim znatno večji. Ječmen je že po že t, rž večinoma tudi, zdaj pa žanjejo pšenico. Tudi koruza kaže zelo dobro. Letina sliv bo letos na Hrvatskem rekordna. — 27,000.000 sa zdravila. Državni zavod za izdelovanje zdravil >Pliva« objavlja, da je bilo lani potrošenih za človeška in Živalska zdravila 27.828.414 kun, predlanskim pa samo 10,703.130. — Pospeševanje konjereje. V sporazumu z ministrstvom narodnega gospodarstva je upravni odbor živinorejske zadruge sklenil, uporabiti 3 milijone kun za nakup plemenskih konj savske pasme. Spodnja štajerska — Kmečki naraščaj. V pogledu kmečkega naraščaja je lahko Spodnja Štajerska brez skrbi. Samo v okrožjih Mariboi?—mesto in Maribor—okolica se je prijavilo 500 fantov in deklet kot vajenci letnika 1929. Zdaj je treba določiti samo kmetije, kjer se bo ta kmečka mladina pripravljala na svoje bodoče delo. Predstojnika urada za kmetijstvo v obeh okrožjih Girstmaver in Nitsche sta povabila okrožne in okrajne pooblaščence na posvetovanje, na katerem so se vsestransko obravnavala vprašanja, zadevajoča kmečki naraščaj. — Ptujčani na obisku v Grazu. Udeleženci nemškega jezikovnega tečaja iz Ptuja—Hajdine so se mudili na obisku v Grazu. Bilo jih je 33. Ogledali so si zanimivosti mesta in okolice. Prisostvovali so tudi operni predstavi. — Nesreče. 71 letno kajžarico Marijo Mahajnc iz Zgor. Rad van ja je podrla krava; zlomila si je nogo. 11 letni Fric Ham-broseh od Sv. Jurija in 33 letni Fric Klaus-ner od Sv. Jakoba v Slov. goricah sta padla s koles na križišču, kjer sta se hotela izogniti s senom naloženemu vozu. Oba 3ta zadobila težke telesne poškodbe. 22 letna Marija Peniš od Sv. Primoža na Pohoriu se je s srpom, nevarno vrezala v roko. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. — Poroke. V Mariboru so se poročili av-tomehanik Josip Murko z gospodinjsko po- močnico Marijo Javšovee, kleparski pomočnik Leopold Kolar s peštarico Terezijo Golob, trgovec Pavel Ledeier 1 Angelo Maje: iC. delavec Bernard Knez z vrtna-rioo Irmo Pezoltz, skladiščnik Ludvik Kranjc z delavko Elizabeto Kramberger, strojni kurjač Raimund Maht^r s šiviljsko pomočnico Josipino Pivec, zdravnik dr. Josip Vrečko s nameščenko Inffe Rungal-bier, krojač Johann Friedrich s šiviljo Otilijo Kosi, železniški vpokojenec Štefan Lah s postrežnico Katarino C>eh, poštar Avguštin Budler z deklo Marijo Paluc. po-lir Janez Ogrin s tovarniško delavko Pavlo Marondini, pomožni lU-Invec Jcsip Jaiuii z Ljudmilo Gundel in poročnik Josip Lfw-brenner z nameščenko Heito Barth. Pri Sv. Berjediktu sta se poročila Franc Krani-berger in Helena Plibersek, oba iz Zgor. nje Ročice. — Srebrna poroka. V Podbrežju pri Mariboru sta proslavila te dni srebrno poroko soustanovitelj krajevne skupine Josip Harb in njegova žena Vinc.encija. — Smrtna nesnča. 30 letn: železničar Franc Karo s Meljskejra hriba se je vračal v četrtek zvečer s koso na rami domov. Med potjo mu je spodrsnilo in nesreča je hotela, da je padel na koso. Kor ni bilo nikogar v bližini je nesrečn<2 izkrvavel. Njegovo truplo sq našli šele v petek zjutraj. — Novi gro»»ovi. V Mariboru sta umrla hlapec Rudolf Iskrač iz Poljčan, star 15 let in knjigovodja Rudolf Erhard, star 52 let. Na Dunaju je umrl 34 letni kaplar Jože Rcgoršek. ki so njegove zemske ostanke prepeljali v Maribrr. V Ihovi sta umrla Ana Kralj, stara 33 let in Zofija Bratuša, stara 2 meseca. V Spod. Polska-vi je umrla Ivanka šipes. stara 50 let. — Razstava ur v celjski Ljudski kn?'*-nici. Razstava ur v celjski Ljmlski knjižnici, ki smo o nji že poročali, je bila na splošno željo poJaljšona za 14 dni, ker vzbuja zelo veliko zanimanje. Zaradi snaženja prestorov bo potem do 15. avgusta zapita tudi knjižica. — Življenje in umiranje v Mariboru. V prvi polovici julija je bilo rojrnih v Mariboru 99 otrok, od teh 60 dečkov in 39 deklic. Novih grobov je bilo 45, porok pa 33. (Betexntca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 19. julija: Vinccnc Pavelski. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velika senca. Kino Sloga: Mož križa. Kino Vnion: Na Antilih- Kino Moste: Dekle z nasprotnega MoRa in Jekleni orli. Koncert ljubljanskega Zvona ob 20. v Unionski dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marij n trg 5; Deu-Kianjšček Dia, Cesta Ariele Rea 4; Bo-hinec ded. Cesta 29. oktobra 31. Trebnje _ K poročilu o delovanju rtjcev malih živali. V našem poročilu o delovanju rejce/ malih živali, priobčenem v sredo 7. t. m., je pomotoma izostalo Ime trgovea Ivana Marcona, ki j? tudi pristopil kot ustanovni član z zneskom 500 lir. vimo kvečjemu, da je v zaletu aH da se v kaj ali kam zaletava ali zaganja; kopalec se na primer požene v vodo, vojak pa v napad, vendar ne pravimo, da* je v zagonu, temveč v zaletu ali naskoku. Ko pa govorimo o človeku, ki s čudovito vnemo opravlja svojo nalogo, rečemo, da dela zanosno, v zanosu, in ne v zagonu; dela vneto ali z vnemo. Pogost izraz v dnevnikih je, da je kdo kaj naglasil ali poudaril. Nekateri pa tudi pišejo, da je »pribil«. Čudno zveni slo-v^nskernu uiesu. da je nekdo »pribil« načela politike, kajti pribiti pomeni slovensko samo nekaj pritrditi z žebljem, na pr. pribiti desko, pribiti podplat, pribiti napis. Marsikaj je mogoče povedati slovensko brez nepotrebnih glagolov — jasno. V nekaterih drugih jezikih so -pa res potrebni za jasno izražanje številni glagoli. Prevajalci pa navadno ne razlikujejo slovenščine v tem primeru od drugih jezikov. Tako uporabljajo na primer glagola tvoriti ali predstavljati, kadarkoli ju srečajo v tujem jeziku: mnogo rek tvori vrata v zaledje: skalovje tvori nepremagljivo trdnjavo; slabo vreme je predstavljalo veliko težavo itd. Tako glagola tvoriti in predstavljati »tvorita in predstavljata« značilno pohabljeno prevodno slovenščino; slovensko bi rekli: številne reke so vrata v zaledje; skalovje je nepremagljiva trdnjava (ali; pomeni nepremagljivo trdnjavo); glagola tvoriti in predstavljati sta značilna za Dohabljeno prevodno slovenščino. Seveda ni rečeno, da bi teh glagolov ne smeli nikdar rabiti; rabiti jih moramo Te na pravem mestu. Pravimo, da je umetnik tvorec: tvori, ustvarja, oblikuje. Pesnik je tvorec jezika — ustvarjalec, oblikovalec; Tvorba lahko včasih nadomesti tujko »forma«. — Zdravniki govoriio o rakastih tvorbah in o novotvorbah. V poročilih o društvenem žtfvljenju čitamo, da odbor tvorijo imenovani gospodje. Bolje bi bilo: odbor sestavljajo; odbor se sestoji iz...: v odboru so — kajti odbor tvorijo pomeni prav za prav, da odbor oblikujejo, a tu gre za vsebino in ne za obliko. Glagol tvoriti je dal somostalnik tvor — bolezenski — ki sra nekateri imenujejo napačno tur. Ne želimo nabreklih tvorov v jeziku, zato oblikujmo stavke brez nepotrebnih glagolov, a ne po tujih vzorih, da ga ne bo razjedal rak. Prav tako bi ne smeli posegati slepo po glagolu predstavljati, ki ga mnogi zelo zlorabljajo: »to predstavlja visok razvoja* (pravilno; to pomeni; ali: to je višek) >sovražnikov napad predstavlja« fsloven-sko: sovražnikov napad pomeni; ali: sovražnikov napad je... ali za sovražnikovim nanadom se skriva); glagol predstavljati rabimo v slovenščini za osebno predstavljanje: predstavil se mi je; prosil sem ga, da me predeta vi svojim tovarišem; umetnik se nam je predstavil s svojimi stvaritvami. Ni pa slovensko, če pravimo ta slika predstavlja . -.- bolje je. če rečemo: slika prikazuje. Samostalnik predstava je ustrezen navadno le. ko govorimo o gledališki rjiredstavi. Ni lepo, če pravimo: o tem nimam nobene prave predstave: bolje je: o tem si no morem ustvariti prave slike: v to se ne morem zamisliti, tako si nekateri ne morejo nikdar ustvariti Drave slike o lepem in pravilnem jeziku in je njihovo izražanje, vedno pod vplivom drugih jezikov. Radio Ljubljana TOREK, 20. julija 1043 XXI. 7 30 Lahka glasba — 8.00 Napovod <\i-sa — Poročilo v italijanščini — 12.20 ri">-§ce — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4o Napevi in romance — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročalo Vrhovnega. Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallino — 11.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec —■ Simfonična glasba — 15.00 Poročna v sl'*-vensčini — 17.00 Napoved časa — PoroČjla v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče >La Voce del Padrone -~ Columbia- — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenšči i — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Koračnice — 20.50 Koncert Adamičevega orkestra — 21.30 morna glasba — 21.45 Orkester pesmi vod! dirigent Angelini — 22.10 Predavanje v slovenšični — 22.20 Klasični orkester vodi dirigent Marino — 22.45 Poročila v italijanščini. SREDA. 21 JI T.TJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče, 12.30: Poročila v slovenje ni 12.45: Operna glasba. 13.00: NanoveH gm; poročila v italijanščini. 13.10: Prrr.OiV. Vrhr-vncon pove!jni^tva Oboroženih s ■ v slovenščini. 13.12: Klasični orkester, vodi dirigent M anno. 14.0O: Poročila v italijanščini 1-1.10: Simfonična olasba. 1420: Moderre pesmi, vodi dirigent Zcmc. 14 40: Koncert šramla »L-ubijana«. 15.00; Poročila r slovenščini. 17fM>: \apVaš nos, gospod učiteljic EDrNCEK »Danes je pri nas tako dolgočasno, dajta se no maJo kreg-ati. da se bom zabaval!« PREMIŠLJEVANJE Pijanec: >Teden dni dežuje, toraj tudi r nebesih ne marajo vode.c «STA VEST _ Marička. na vsakem krožniku, ki g* primete v roke, se posnajo odtisi vaših prstov. — Odtise mojih prstov lahko vidi vsak človek, saj nimam na vcr*J nobenega zlo» ) Sfev. 161 »StOVENSKI KARO D«, ponedeljek, 1». julija 1943 Strmo 3 Pogovori s čitatelji „Ali ima vzgoja še kakšen pomen?" >Vprasuiom se. ali ima otrok še kakšen }»men. Ali so roditelji sploh še zavedajo svoje odgovornosti pred družbo, da ao dolžni primerno vzgojiti svoje otroke? — Rekli beste, da gledam na vprašanja dandanašnje vzgoje prečrno ter da pretiravam. Mladina baje dandanes ni nič slabša in ne boljša kakor je bila včasih. Nisem sicer med najstarejšimi starejšega rodu, vendar vem. da se je vzgoja otrok v družini prejšnja desetletja zdela mnogo pomembnejša kaker dandanes. Zdi se mi, da so dandanes mnogi roditelji kot vzgojitelji svojih otrok izgubili ugled, ki je zelo pomemben činitelj. Mislim predvsem na tiste družine v mestu, kjer otroci »vzgajajoč — roditelje. V mnogih meščanskih družinah, zlasti, kjer imajo le po dva ali enega otroka, je otrok nasilnik nad vro družino. Vsi ga morajo ubogati, mu izpolniti" eleherno željo na prvi migljaj, postreči mu prvemu z jedjo in z vsem najboljšim, povsod mora uživati prednost in vsi se morajo žrtvovati zanj ob vsaki pirliki. To imenujejo nekateri roditelji v mestu plemenito, požrtvovalno ljubezen do otroki Toda kako daleč je Od plemenitosti in požrtvovalnosti njihov otrok! Ni se Se naučil dobro govoriti, pa je Že pokvarjenec, po značaju pravi razbojnik, aehienež, ki rniali, da je ves svet ustvarjen saradj njega. Reditelje ima samo zato, da i/.polnjuje njegove želje, da ga pitajo, oblačijo, zabavajo, zanj delajo in me žrtvujejo. Ko malo odraste In pride v stik s svetom v šoli, ne more razumeti, da ga ne ubogajo tudi drugi ter da nekateri celo zahtevajo, da jih spoštuje in se na nje ozdrn. Nihče mu tudi ne more dopovedati, da mu ni vse dovoljeno ter da se mora človek vse Življenje ozirati na zapovedi in prepovedi, ki jih narekuje sožitje v človeški družbi. Roditelji mu niso nikdar nič prepovedali in ni jih bilo treba ubogati. Če se otroku ni zljubilo. če je otrok kaj zagrešil proti tujim ljudem in ga je kdo posvarij ali nežno prijel za ušc. sa, je mamin ljubljenec seveda našel takoj gorečo zagovornico v mamici, češ. otrok je otrok. Pustite mojega otroka, vi, Šopov! Ali se ne sramujete, da se znašate nad nedolžnim otrokom, ki vam ni storil nič Zalega? Vam bi bilo treba naviti ušesa in ne otroku! Težila vas bom, le počakajte! Pojdi sem, ljubcek. bom že pokazala bej barabi! — >Ljubček« seveda med tem preliva cele slapove solz ter tuli kakor sirena in je živa prispodoba nedolžne žrtve, ki je padla v roke hudodelcu. Taksni reditelji si pa celo domišljajo, da vzgajajo svoje otroke po »sodobnih nače. lihe Otroku nikdar ne dopovedujejo, da Česa ne sme, in zakaj tega ne smeš, kaj drugega pa moraš ste riti; otrok sme počenjati, kar koli si žt-li, gospodar je v hiši. a. prav tako na dvorišču in na cesti; povsod tuli kakor jesihar ter se vede kakor protokolirani pebalin. Nikogar mu ni treba spoštovati in ne se na nikogar ozirati, de muči živali, razbija šipe, dela škodo na vrtovih, ubija ptice s fračo — je to v očeh roditeljev kvečjemu porednost. a včasih ga celo občudujejo kot junaka, češ. glejte ga, kako je živ in podjeten, nikogar se ne boji, kako je spreten! Ali ni zabaven? — Otrokova pobalinstva so kvečjemu snov družinskih anekdot, ki si jih mamice pripovedujejo ponosno na svojih sestankih. Te vrste vzgoja ima pa še slabšo stran; nekateri roditelji navajajo svoje otroke celo na tatvine. Toda za tatvino peznajo lepši izraz — »rabutanje«. Tako velja pri nekaterih meščanih za tatvino — ra-butanj* sadja. Rabutanje je nekakšen sport; če te pri rabutanju ne primejo, ne zagrešiš nič nepoštenega ter se smeš celo pohvaliti s svojim uspehom. Okradenec naj pripiSe sam sebi, da so ga okradli, zakaj «e je pa pustil prilisičiti! Te čudne morale seveda marsikdo ne more razumeti, »lasti, Ce nI avtohton predmeSčan. Kar bi veljalo za tatvino, če bi bil »storilec« odrasli, je pri otroku samo nedolžno rabutanje. Toda otroka pošljejo -rabutat« odrasli. »Kar pojdi, pa narabutaj jagod, jabolk, hrušk...« Namestu, da bi otreka poučili, česa ne sme, ga celo nagovarjajo K slabemu dejanju. Nedavno smo čitali, kakšno škodo delajo »rabutarji« tudi ra travnikih, kjer kradejo v trumah travo za kunce, in na njivah, kjer pulijo korenje in peso. Roditeljem se Bdi preveč tvegano, da bi se udejstvovali na tujih travnikih in njivah, pa pošiljajo svoje otroke v »prvo črto^, sami pa preže kje na varnem, da petem naglo odkurijo s plenom. Prav tako nekateri pošiljajo v gozd otroke podžagavat drevesa. Vzgoja? Nekateri roditelji n:ti ne poznajo te beaede. Zato se vprašujem, kakšen pomen ima prav za prav vzgoja, ko roditelji nimajo najmanjšega nagiba do vzgajanja in ne nobenih moralnih spesobnosti. Ce niso vzgojeni sami. kako naj vzgajajo svoje otroke? In kako naj govorimo o vzgoji v družinah, kjer so roditelji pod terorjem svojih otrok, v družinah, kjer je že dvanajstletna deklica »mondena dama«, mati pa samo »neumna stara gos?« Pedagogi radi razpravljajo o učenih vzgojnih vprašanjih, mene pa samo zanima, kaj je mogoče ukreniti v takšnih razmerah, da bi vzgoja postala res činitelj v družinskem življenju. Res odgovoril bi naj strokovnjak; od nas ne pričakujte učenih strokovnjaških odgovorov. Morda a? ne motite, da je pri dandanašnji mladini pokvarjenost zelo očitna ter da je posledica popustljivosti roditeljev, njihove moraln? jnlačnosti in malomarnosti ter nepravilne ljubezni do otrok. Vendar ne smemo posploševati. — Morda je precej zanikarnih vzgojiteljev med roditelji, ne morem pa verjeti, da bi nekaterim ne bila pri srcu vzgoja otrok in da bi si ne prizadevali pravilno oblikovati otrokovega značaja. Če so v manjšini, vendar še ne smemo obupavati nad vsemi roditelji. Verjetno, da je med otroki mnogo pobalinov, saj njihovega pobalinstva res ni mogoče prezreti; toda, čeprav življenje ni vedno pravično, tepe pogosto tudi pobaline, tem bolj, č'm manj leskovega olja so pri njih porabili njihovi roditelji. Že zaradi tega upajmo, da se pobalini ne bodo mnogo bolj razmnožili. UBLIAMSkI KINEMATOGRAFI KINO UNION Kako čudovita «© pota 1 ju brani, nam prikazuje napet in zanimiv film Na Atttmh Olja Cehova in Kari Ludwig DSehl Zaradi koncerta predstava samo ob 16.30 url KINO MATICA Heiurteh George, HeMemarlo Hat ne-yer in VVill Oiiadrlie* v odlični drami iz igralskega življenja Velika Moderna vsebina, globoko in doživeto dejanje Predata ve ob delavnikih ob: 16., 16.30 In 80.30: v nedeljo ob: 10.30, 14.36, 16.30, 18.30 In 30.30 uri KINO SLOGA Apoteoza vojaka brez orožja v viharju bojev Mož križa Film posvečen v vojni padlim vojnim kuratom! V glavni vlogi: Alberto Tavazzl, Ro»vita Smidt Predstave ob 14., 16., 18. in 20. uri EVNE VEST — Italijanski opclnomooeni minister pH ogrskem umanjeni ministru. Kr. italijanski mini.-ter Anfuso v Budimpešti je bil sprejet pri ogrskem zunanjem ministru Kallavu. ki -o je z njim zadržal v daljšem razgovoru. — Obisk pionirskih častnikov v uredništvu dnevnika »popola dltalia«. Skupina častnikov 3. pionirskega polka iz Pavie je posetila te dr. i uredništvo dnevnika »Popolo dltalia.« v Milanu. Sprejel jih je glavni urednik, ki jim je razkazal prostore in tehnične naprave. Častniki so se zelo zanimali za tehnične ureditve v tiskarni omenjenega dnevnika. — ustanovitev tehničnega muzeja. S pristankom Italijanskih znanstvenikov in tehnikov je bil, kakor znano ustanovljen v Milanu »Nacionalni muzej tehnike ter industrije«. Namen nove ustanove je z zbrkami in neprekinjenim študijem izpričati znanstveni, tehnični napredek po vsem svetu in osvetliti ter vrednotiti prispevek italijanskega genija ter dela ]^ temu napredku. Ker je država prizadeta glede delovanja ter izpopolnitve omenjene ustanove, ki ji pripada vzgojni in narodni pomen, bo omenjeni muzej deležen svojstva pravne osebe in se bo preimenoval v »Nacionalni tehnični muzej«. (Agit). «■ Preosnovani upravni svet beneške Biennale. S posebnim odlokom, ki je bil objavljen v rimskem Službenem listu, je bil upravni svet s\~tonomnega zavoda be-ne5ke Biennale nekoliko preosnovan. V upravnem svetu so senator grof Josip Volni di Misurata. državni minister, predsednik; inž. G. dell'Armi. beneški župan, podpredsednik; dr. Srečko Fulchiguoni kot zastopnik P. N. F.; nac. svetnik Anton Maraini kot zastopnik prosvetnega ministra: dr. Virgil Bertuecioli kot zastopnik korporacijskega ministra; dr. Amedej Tosti, genealni inspektor, kot zastopnik ministra ljudske kulture; dr. Vilfred Caselhi-ti. pokrajinski predsednik v Benetkah; dr. Kornelij d i Marzio, predsednik nac. fas. konfederacije profesionistov in umetnikov. — Nad 9000 povratnikov iz Vzhodne Afrike. j2 Rima poročajo: Te dni so se vkrcali v pristaniščih Vzhodne Afrike italijanski starčki, invalidi, žene in otroci ki se vračajo v Italijo. Tretjič je bila po ministrstvu Italijanske Afrike organizirana povratna vožnja. Parnik ^Saturnia« je sprejel na svoj krov povratnike v Moga-disciu. Parniki »Vulcania«. »Giuglio Ce-sare« in »Duilio« pa so pristali v pristanišču v Massaui. kjer je bilo drugo zbirališče italijanskih povratnikov. Računalo, da se bo vrnilo topot v Italijo nad 9000 Italijanov, ki so bili naseljeni v raznih središčih Vzhodne Afrike. Parnika »Satur-nia« in »Vulcania« sta že odplula na pot. Parnika »Giulio Cesare« in »Duilio« pa bosta sledila čez deset dni. Sredi avgusta se bodo predvidoma vrnili v Italijo, kjer je že vse pripravljeno za nastanitev -^a-čaiojih se žena, otrok, starčkov ter invalidov. — Zvišana proizvodnja tobaka. Gospodarsko finančni dopolnilni vestnik agencije »Agit« poroča: Navzlic industrijskim in trgovinskim težavam, ki jih prinaša vojna doba, se je posrečilo državni monopolni upravi zvišati proizvodnjo tobaka in tobačnih izdelkov. V 1. 1939/40 je znašala množina tobačnih izdelkov 37,584.000 kg. Ta količina se je zvišala sedaj na 43,500 000 kg v vrednosti 8 milijard 100 milijonov lir napram vrednosti 3 milijard in 700 milijonov lir v letu 1939'40. — Proslavitev genija Leonarda da Vinei v Berlinu. V prostorih »Studia humanita-tis« v Berlinu je imel berlinski vseučili-ški profesor dr. Havdenreieh zelo izčrpno predavanje o Lecnardu da Viriclju. Predavatelj" je predvsem očrtal univerzalnost njegovega genija, značilnega predstavnika preporoda, ki je združeval v sebi vse odlike umetnika ter znanstvenika. ^— Nemško trgovinsko zastopstvo v Budimpešti. V ogrsko prestolnico je prispelo nemško trgovinsko zastopstvo z ministrom Clodiusom na čelu. Nemški predstavniki so se sestali z zastopniki ogrske zunanje trgovine ter razpravljali z njimi o podaljšanju obojestranskega dogovora o plačilih. Sefa obeh delegacij Claudius In Nickl sta se sporazumela glede cen blagu, ki bo predmet izmenjave med obema državama. — Preje ni Imel nobenih sorodnikov, sedaj se poteguje za njegovo premoienje 28 oseb. Poročali smo te dni o smrti 80-letnega Genovezana Baciccie Repetta, ki je umrl v argentinski prestolnici. S prodajanjem srec> si je pridobil lepo premoženje, vredno nad pol milijona lir. Dokler je Repetto živel, ni poznal nobenega sorodnika. Sedaj pa so je na zadevno opozorilo sodne oblasti prijavilo 28 oseb, ki se potegujejo za priznanje pravice dedičev rn razdelitve polmilijonskega premo-ženla. — N&lmlajia italijanska prababica. V kraju Castel d'Aiano pri Bol ogni živi gospodinja Genovefa De Lucea. ki je nai- mlaUa italijanska prababica. Rojena le bila leta 1864 in Se nima 80 let. Poročila se je leta 1904. Rod:la je hčerko Renato, ki se ie v svojem 17. letu poročila z Ginom Con-tantinilem. Iz tega zakona se le rodila hčerka Silvana. ki se le poročila 1942 z Ugom Pasaui. Tedaj ie ni Imela 18 let. Vnukinja Oenovefe De Luccb ima hčerko Marijo Lido, ki ji je De Lucova nrababiea. — Utopljene*, v Arnu. 21-letni Onofrij Perfetto in 20-letni Salvator Del Vecchio sta se sla kopat v reko Arno pri Ravezza-nu. Verjetno ju je prijel krč. ker §ta šla v vodo takoj po kosilu. Perfetto je pričel klicati na pomoč. Del Vecchio mu je hitel na pomoč, na le sam utonil, predno je priplaval do Perfetta, ki ga je skoral istočasno zagrnila reka. V bližini »o bili nekateri čolnarji, ki so zapluli v njuno smer. Prišli so žsl prepozno. Tz reke so ootegnili na 1 preje Perfettovo. pozneje še Deli Vecchiojevo truplo. — Razvoj proizvodnje metana. Kakor pereca asencija »Agit«. se je v zadnjih dveh letih pomnožilo Število obratov za proizvodnjo metana za 300°Proizvodnja metana se je primemo zvišala za 75.5Vo. — Regulacijski načrti FI ore ne«. V flo-rentinski palači Strozzi je bil te dni na pobudo književne ter umetrfostne skupine nac. kult. fas\ zavoda poseben sestanek. Na njem so bili proučeni osnutki, risb? in načrti, ki se nanašajo na florentin.'ki C. M. Odpuščanje SHvija jc preživljala čudovit dan. Ko je dopoldne prispela v mesto s trenv kovčeg* in štiriletnim sinčkom, ji je srce zatrepetalo ob misli: Po dveh letih dema. Snidenje z domačimi je bilo ganljivo. Po poti domov se ji je zdel \snk obraz ljubezniv, vsaka hi-;a ji je bila ljuba. Srce ji je prekipevalo od veselja, močno je držala drobro ročico svojega sinčka ''n bila ie neizmerno srečna. Prispeli so domov. Kakor da ni bilo vmes dveh let, je občutila ob prvem kc/raku čez domači prag. Res, da je imela i daljnem svetu svoj dragi dom, ljubljenega moža :n družino, vendar ;e neizmerno hrepenela po flvojem starem domu, po svojih domačih in po dobrih starih znancih, ti so ji izpolnjevali vso mladest. Koliko je bilo pripovedovanja, odprli so se ▼si skrivni in globoki kotički srca in ure so prehitro minevale Ko je Silvija drugo jutro odprla oči. kar ni mogla verjeti, da je doma v svoji stan postelji, da bo lahko nekaj časa gledala tako ljube ji obraze. Zdelo se ji je, kakor da so se vrnile vse vesele ure njene mladosti. Skočila je iz postelje in se ozrla okrog po sobi. Nič se ni spremenilo, vse je ostalo tako. kakor je pustila, ko je odšla s svojim možem. Stopila je k omari, odprla predal in zagledala tudi tu vse, kakor je bilo. Pred njo so ležala pisma, razglednice in vsi speminčki, ki so se ji nakupičili v letih brezskrbnosti in veselja. Tam na kupu pisem, lepo povezanih z vrvico, je ležal star notes. Vzela ga je v roko in začela letati po njem. Saša! Glej. tu je tvoja oporoka, ki si mi z njo zapisal pred leti svojo duše, srce in vse. kar imaš in kar boš imel, dokler boš živ. Tu je celo napisano: Gospodični ali gospe j? Silvi ji! Kaj bi dejal, če bi ti po tolikih letih pokazala te vrstice? Ali bi jih prebral? Nanisal si mi jih na sprehodu v parku na klopi. Ko sem te kmalu po svoj? peroki 6reča!a. me nisi niti pozdravil; gotovo se Se danes jeziš name. Kolikokrat sem ti hotela poiasniti. pa ni bilo mogoče, tudi danes bi ti rada pojasn la. zakaj se je med nama vse končalo. Stala sva na griču pn cerkvici in molčala. Videla sva se po nekaj mesecih. Pisala sem ti. da pridi in ti si prišel nemudoma. Hotela sem ti povedati vse, kar mi je ležalo na duši, in izjokati vso svojo bol. Pa nisem mogla govoriti. Bila sem kakor zakleta, samo gledala sem te in trpela Bil si tako mil in srečen, toliko upanja je bilo v tvojih očeh in če bi bila spregovorila nekaj besed, bi se bilo podrlo vse, kar je bila zgradila tvoja ljubezen. Ko pa je po-*ta! molk preveč boleč, sem se naslonila na tvojo ramo in zaihtela. Nisi me vprašal, zakij, dvignil g« rni gla\o m se sazri v moje oči Molče sem zbežala od tebe in trpela sa oba Danes, po tolikih letih, ko se mi je umirilo življenje, bi ti rada povedala vse m te prosila c*-u*čanja. Ko se je Silvija zavedla, je stala se vedno regulacijski načrt. Storjeni so bili sklepi, ki se tičejo realizacije regulacijskega načrta, namenjenega orga ničnemu razvoju Florence. Hkrati bodo ohranjene umetnostne značilnosti v skladu s krajinskimi značilnostmi tlorentinake okolice — Ribolov. V Anconi je predsedoval nac. svetnik Labadessa sestanku ancon-akih predstavnikov in zastopnikov prizadetih sindikalnih organizacij. Dal je potrebna navodila glede ureditve ribolova in potrošnje rib,. Zbrani predstavniki so sprejeli Številne sklepe v prid potrošnikom. — Podzemsko bolnišnico to uredili ▼ Berlinu. V njej je prostora za več sto bolnikov. — V oporoki zapustil ženi zlate zobe. Nenavadno oporoko je zapustil 54-letni trgovec Emil Grillo iz Genove, ki je bival v občini Occirrvano pri Valenzi. Grillo je te dni umrl, zapustil je ženo in dve hčerki. Ko so odprli njegovo oporoko, so videli, da je zapustil ženi Štiri stare zobe. V posebnem pismu na pristojno colast *e prosil pokojni Cillo. da sme njegova lana dati lzdreti štiri zlate zobe iz njegovih ust. Njegov prošnji je bilo ustreženo. IZŠEL JE ROMAN »D 015 R K KNJIGE ZA MESEC JULIJ — PEARL S. BUCK: »VZHOD IN ZAPAD" Knjiga se naročnikom »DOBRE KNJIG F]« že nuna vi na dom. Oni naročniki, ki sami prihajajo po knjige v upravo naših listov, naj pridejo ali pošljejo tudi po novo. V nadrobni prodaji se dob! novi roman v knjigarnah in v naši upravi v Narodni tiskarni. — Broširani izvod velja 18.— lir. vezani pa 28.— lir. pri omari z notezem v rr*ki. Zaprla ga je in položila nazaj. \'i se ji hotelo naprej brskati po pirani drobnariji. Dnevi so m'ncvali Silvijj po obiskih, sprehodih in prijel je zadnji dan njenega bivanja doma. Po kosilu se je odpravila sama na sprehod. Hodila je po mestu in si ogledovala vse. kskor da si hoče vse vt sniti v sporoin. Napotila se j je tudi v park. Cvetje je bohotilo no gredah, stezice so bile tako bele in čiste, kakor da so jih pe*uli s belilom, m na reki se je bleščalo tisoč kapljic v soncu. Občudovala je vso to krasoto in n?ti cpszila ni, da stopa proti kotičku, kjer ji jc bil napisal takrat Saša oporoko To je bil griček nad parkom, kjer so imele prestor d\e mizi In nekaj klopi. Nikogar ni bilo tam. pa je sedla na klop m uiivala mir in lepoto pozno pomladanskega popoldneva. Zdrr mili so jo koraki in videla je. de stopa proti njej mol počasnih korakov, kakor da bi premišljeval, ali naj «re naprej ali ne. Ko je prišel do prve klopi blizu nje. je sedeL prižgal cigareto m se zamislil. Sflvija. mu je pogledala pozorneje v obraz in zagledala znane poteze, samo resnejše in bolj moške so bile kakor pred leti. Vsa kri ji je Izginila la obreza m a suhimi ustnicami je taserjetaU njegovo Ima. Slišal jo je, Čeprav ni bilo izgovorjeno ni fllai. silvija. tu In stal je pred njo ve» on. vet Saša. Ponudila mu je roko m šepnila: Sala« odpusti! On pa ji je vroče poljubH roko in odseL IZ LJUBLJANE —lj Soparno jutro. V soboto podnevi je ! ostalo še lepo vreme, čeprav so nekateri j znaki že napovedovali poslabšanje. Pono-j či je nevihta prinesla malo dež^a. Včeraj I ae je malo oblačilo, a jutranji oblaki so Se razblinili in nebo je bilo nekaj časa povsem cisto. Popoldne se je pa začelo oblačiti od zahodne strani in grmeti. Vendar se je nevihta unesla. preden je priSla do nas. Dežja ni bilo in nekaj ur pred večerom je zopet sijalo solnce. Bilo je pa soparno in ponoči se je pooblačilo. Nenavadno toplo je ostalo vso noč, tako da je današnja minimalna temperatura znašala 19°. Včeraj je znašala minimalna temperatura 14°, maksimalna pa 28.8°. Zračni tlak znaSa 760 mm. Nebo je bilo dopoldne zamegfljeno in obetal se je dei. —lj Vr novem kopal šču je zelo živahno. Novo kopalidče na Ljubljanici med fepico in pruiskim mostom je. če je vreme količkaj ugodno, polno kopalk in kopalcev. Ljubljana je tako kopališče močno pogrešala. Dosedanji kopališči na »Iliriji« in na Ljubljanici nad fipico nista bili vsem dostopni. Kot rečeno, sega novo kopališče cd Spice do Prulskega mostu, in zavzema oba bregova urejene Ljubljanice. Na obeh straneh so postavili lične sklačilnk?e in udebne klopi, dohod k vodi pa olajšujejo zložne lesene stopnice.po štiri na vsaki strani, ki vodijo po poševnem, lahko dostopnem bregu do vode. Oba bregova sta zasejana z lepimi nasadi in vabljivo travo, kar daje kopališču In njegovi neposredni okolici izredno privlačno lice. Novo kopa. lišče pa ima tudi primerno urejeno stanje vode, kar je za take naprave najvažnejše. Pod pruiskim mostom so namreč zgradili nizek jez, ki ima nalogo, da vzdržuje vodno gladino na stalni višini in da preprečuje prehitro odtekanje. Zatvornica na Spici pa skrbi, da v dneh visokega vodnega stanja ne doteka odvisna količina vode. Tako je tudi nevarnost, da bi kdo utonil, skoraj povsem odstranjena. Prehodi do novega kopališča so zlc2ni in primerno široki. Na levem bregru se krsatA tudi nekaj Visokih stoletnih dreves. Ivi spominjajo na nekdanje dni, ko je bil ta košček sveta daleč cd mesta in skoraj divji. —lj Popravilo tramvajske projre. Utrjevanje temeljev tramvajske proge na Tržaški cesti, ki so bili ponekod močno zrahljani, *e hitro nadaljuje. Na odseku vzdolž tobačne tovarne so utrdili temelje obeh tirov, zJasti levega. Zdaj se nadaljuje delo na odseku od Lungr.sove ulice proti Viču. kjer je proga enotirna. Utrjevanje temeljev je kaj enostavno na progah, zgrajenih na netlakovanih cestah. Na obeh straneh tirnic, včasih celo samo na zunanji, odkopljejo utrjeni gramoz, iz katerega ao po navadi zgrajena netlakovana cesti-flča, nakar >zabijejo« pod tirnice novo kamenje, ki vso progo, seveda, kjer je potrebno, dvignejo do zaželene višine. Ko je to urejeno, izkopani del proge spet zasujejo in utrde, da postane cestišče ravno in uporabno kakor je bilo prej. Med takimi popravljalnimi deli ae vrši tramvajski promet nemoteno. Iz previdnosti zmanjša voz na odkopanein delu proge hitrost. —lj Mali gospodar - tegoza obveščata aveje Člane, da prične razdeljevanje krmil za meac julij z 19. t. m., in si« cer ttev. 2301—4000 od 19. jul. (prvi teden). V tem tednu naj dvignejo krmila tudi oni, ki imajo nakazila za junijski obrok, atev. 1001—2500 so na vrsti cd dne 26. Jul. dalje (diugi teden). Stev. 1—lOOO prejmejo krmila cd 2. avg. dalje (tretji teden). Krmila delmo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek samo popoldne od pol 15. do pol 18. ure. Za vse dneve velja te običajni abecedni red. Kdor ne pride ob določenem čaau, mu krmila zapadejo. Prt razdeljevanju krmil za julij bo upoštevana nova prijava živali samo onih članov, ki so pravočasno oddali rejake raz-vidnice. Vali!na jajca od čistokrvnih pasem perutnine sprejema repet Žegoza -Mali gospodar v valjenje ped posebnimi pogoji, ki so razvidni v razglasu na deski v društveni pisarni. Gallusovo nabrežje 33. Prijave sprejema zadruga do 31 julija —lj Previdnost pri uživanju sadja, prt uživanju surovega sadja in zelenjave moramo biti zlasti poleti in jeseni zelo previdni. Predvsem moramo paziti, da sadje, preden ga pojemo, temeljito operemo. Isto velja za zelenjavo. Pomisliti moramo, da je sadje, preden smo ga dobili v roke, bog ve kdo prijemal in da se Je morda valjalo v zelo nesnažnih zabojih ali pa celo po onesnaženih tleh. Prav tako je treba umivati sadje, tudi če smo si ga sami natrgali, ker peč ne vemo, kakšen mrč^s Oa je oblezel. ko je še viselo na dreve su. Da velja isto za zelenjavo, ni treba poudarjati. K temu je treba Se pripomniti, da je umestno, če se lepo opere rudi tisto sadje in zelenjava, ki jza nameravamo skuhati. Ce bi vsi uživali oprano sadje in zelenjavo, oi bile marsikomu, zla« sti otrokom, prhranjene mnoge neprijetnosti. Kolikim neprijetnim in tudi nevar- nim boleznim bi se tako zlahka izognili! — lj Obnovljeni h»dniki za pešce. Na Rimski cej.ti na odseku med Napoleonovim trgom in Gradiščem se opravljajo že deli Časa ceaUm in podee^tno dela ZJasti I temeljito so popravili ali obnovili pod-cestne napeljave. Pred rine v i pa so se lo- ! tili razširitve obstoječih hodnikov za pešce. Dosedanje kamnite robnike, ki so bni že močno obrabljeni in vdrti, so nadomestili z novimi in obenem oba pločnika za nekaj decimetrov razširili. Obnova robnikov bo temeljita, sai bodo stali na trdni novi podlagi. Oba hodnika za pešce na tem odseku Rimske ce-te sta bila /e pred mnogimi leti tlakovana z gladkimi kamnitimi ploščami, ki so se sčasoma obrabile in na mnogih mestih vdrle. Obnovitvena dela leno in hitro ivuprodujejo. —lj Bogato se Vam pevnu* izdatek, ako si nabavite Sicevo Knjigovodstvo. Knjiga, je primerna za obiskovalce l* čajev, alasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike da se nauči knjigovodstva, k; ga danes zahteva sleherni peklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3. — lj Posut« cestišče. Pred dnevi so na novo posuli kos cestižča na Ble.woi.sovt cesti ob palači banke ^Slavije . Cesta je na tem odseku znatno pridobila na S rini in kaže, kakžna bo po dokončni ureditvi. Posuti del cestišča šc ni tlakovan, saj je bil šele pred kratkim ra;^A'rjen, ko so dokončno urediti hodnik za pcflče ob paTači banke »Slavije«. —lj Belo slamnato torbico sem pozabila v kavarni lPrešeren«. Poštenepa najditelja lepo prosim, da Jo proti nagradi vrne, posebno dokumente, ki so zanj brezpomembni. —lj Opozarjamo na d«nafinjl koncert Ljubljanskega Zvona ob 20 v 1'nlonu. GLEDALIŠČE D K A M A Ponedeljek, 19. julija, ob 16.: V Ljubljano Jo ua-jm«! Zaključena predstava %a oni. Torek. 20. julija, ob 19.30: Stari in mladi. Red Torek. OPERA Ponedeljek. 19 julija: Zaprto. Torek, 20. julija, ob 19.: Madame Butter-fly. Red A. Maksimalni cenik MaKsimaim cenik štev. to, KJ velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (s všteto trošarino); 1. Kruh tz enotne moke v Kosih do 400 g z.30 Ure, v Koaih od 400 do 1.000 g 2 20 2.30 ure. v kosih od 400 do 1.000 g 220 lire: testenine tz enotne moke 3 90 Ure za Kg; enotna ptentčna moka 2.70 Ure; enotna koruzna moka 120 Ure; rti navadru 270 are; fUtoi 6 tir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 Ure za kg: slanina so-tjena 19 Ur za kg; mast 17 Ur za Kg. 3. R»». 4% vinski 63ft Ure za Uter. 4 SUeko 2.50 Ure za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za domo, v dozah po 385 g 7 55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka dna, razzagana, franko skladišč* trgove« v Ljubljani 33 60 Ure za atot; mehki rob lan« < zaman je), približno 1 m dolgi, franko mestno skladiiče 40 Ur za siot; trda rastagana drva 40 dr za stol; enotno mil«*, ki vsebuje 23—27% kisline, 1.10 lire za kg. ROKE i> uarcsA Znanemu glasbenemu kritiku je dejal neki pianist, da so njegove roke zavarovane za 100.000 lir. — Gospod, — je menil kritik, — kako visoko bi morala biti potem takem zavarovana moja ušesa! LJUBAVNO PISMO — RazJočneje piaati bi se pa Viktor že lahko navadil, — se pritožuje dekle, ko prejme pismo svojega fanta. — Nikakor ne morem razbrati, ali ml pošilja 1000 ali 10.000 poljubov. MALI O G L A S 7 SUHE GOBE po najvišji dnevni m kupuje * Kotam SE NE VESTB, ja vam oglas v >Sk> venskem Narodu« otS> /ume rae Vaae akr* olT Ce tacate siuinc tu stanovanja, os San* c* Karkoli fcuplU, ta obrnite na oglasni oaV Jelefc »Slovenskega Naroda« R) Vam bo • **»n*»nim oglasom o polu« aeijob Stran 4 5bG*a. Mrf Voda kot življenjska potrebščina Preskrba Ljubljane z ▼ starih časih in Ljubljana, 19. julija. Pisali smo. kako je Ljubljana dobila vodovod in kako so izpopolnjevali vodovodne naprave. Dokler mesto ni imelo vodovoda, je bilo soiazmerno slabo preskrbljeno z vodo. kakor bi s Ide p ali iz poročil o razmerah v stari Ljubljani. Vendar moramo upoštevati, da so se razmere spreminjale. V starejši dobi Ljubljana nedvomno ni tako zelo pogrešala dobre vode kakor v prejšnjem stoletju. Upoštevati moramo, da je bila Ljubljana dolgo mestece, ki ni štelo niti z neposrednimi predmestji vred nad 10.000 prebivalcev. V tako malih krajih seveda v starih časih ni kazalo uvesti vodov: da, zlasti še v dobi, ko so bile takšne civilizacijske naprave neznane celo v mnogih večjih mestih. Dokler je bila Ljubljana majhen kraj in gosto obzidana ter naseljena le ob Gradu, so dobro ustrezali potrebam prebivalstva javni vodnjaki. Najstarejši ljubljanski vodovodi Ne smemo pa misliti, da je bila Ljubljana tako zelo zaostala, ker v prejšnjih stoletjih še ni imela velikega vodovoda. Prvi ljubljanski vodovodi, ki sicer niso bili veliki — a veliki tudi niso bili potrebni — so zelo stari: o njih sicer ne vemo mnogo, a dovolj je. ugotovitev, da jih je Ljubljana imela. Med najstarejše ljubljanske vodovode je treba prišteti tudi emonski vodovod. Med Emono in Ljubljano sicer ni zgrodovimko strnjenosti. toda Ljubljana je vendar vsaj nekaj podedovala po Emoni. Posebno značilno je. da je bil emonski vodovod delno uporaben še po dolgih stoletjih, ko ni biio več sledu po Emoni. O tem so nam povedali marsi,c zanimivega naši zgodovinarji. Tudi zgodovinar trgovske župnije Vrhovnik omenja emonski vodovod, ko govori o zgodovini K rakovega. Vas v mestu Med vsen-i ljubljanskimi kraji je nedvomno najzanimivejše Krakovo; ohranilo je še najbolj svoj starinski značaj. Krakovska in Kladezna ulica sta ohranili skoraj nespremenjeno lice prejšnjih stoletij. Čeprav je Krakovo večkrat pogo~elo, se značaj kraja ni bistveno spremenil. Tu so bili domovi ribičev. Ko je bilo ribištvo na T "ubljanici šo zelo dobro razvito ter so se mu posvečali prebivalci tudi drugih predmestij, je bilo vendar največ ribičev v Krakovem. Ribiške pravice so bile v starih časih pridržane samemu vladarju. Od vladarje je bilo odvisno, kdo je p rjel pravico ribolova. Vladarji so podeljevali ribiške pravice posameznim ustanovam in posameznikom, ki so jih hoteli posebno odlikovati. V Ljubljani, odnosno na Ljubljanici, so ime K v starih časih pravico do ribolova nekateri samostani, ljubljanski škof in drugi odlični ki. Pozneje si je ribiške pravice pridobil pred vsema drugimi remški vitešk* red. Dognano Je, da je ta red posebno vneto pospeševal ribištvo V Ljubljani. Znano je tudi, da je ustanovil Krakovo. prvotno kot povsem izrazito rt. hiško vas. Vendar ni znano, kdaj je kri-ževniška, gvposka dobila pravico do ribolova na Ljubljanici in njenih pritokih. — Ribiške pravice so bile strogo zaščitene, tako da na Ljubljanici ni smel loviti niti župan, kar je moral, kakor priča neka listina, L 1742 tudi slovesno obljubiti. Gosposka je izdala ribiški red ter nadzirala ribištvo. Ribiški red je bil Izdan v letih 1531. 1545. 1619 in 1748. — Krakovski ribiči, kot zemljiški podaniki nemške ko-mende, so lov' li torej predvsem za svojo gosposko. Imeli so svojega ribiškega mojstra, ki jim je odkazoval lovišča ter jih nadziral. Ribiškega mojstra je morala potrditi komenda. Ribiči so lovih* ob četrtkih, da je bilo za petek, ko je bil v starih časih hud post. dovolj rib. — Lice ribiškega Krakovegu, vasi, je ostalo v glavnih obrisih enako, kakršnega nam prikazuje slika rz L 1660 (Valvasor). Kakor v tistih časih, sta tudi zdaj Krakovska in Kladezna ulica središče ter jedro vasi in imata enako lego in širino. Spremenilo se je pa obrobje Krakovega, Krakovslci nasip, del Emonske ceste in Gradaška uDca. V notranjosti je pa ostalo Krakovo skoraj nedotaknjeno. Hiše stoje še vedno z ožjimi stranicami proti ulici, še vedno so pritlične in med njimi so značilne ozke ulice. Na glavno ulico so navadno obrnjene s tremi okni. Preskrba Krakovega in Trnovega z vodo V starih časih si Trnovčani in Krakov, d niso delali skrbi zaradi vode, saj so živeli v neposredni bližini Ljubljanice m Gradašcice. Rečna voda je bila na zgornji strani naselij še sorazmerja cista, tako da so jo lahko uporabljali za kuho in pijačo. Sicer pa vode kot pijače tudi v starih časih niso posebno čislali, zlasti ne ribiči in čolnarji. Krakovo je pa bilo precej oobro preskrbljeno z dobro vodo. stu-denčnico, ki je pa pritekala iz ostanka starega emonskega vodovoda. Voda iz emonskega vodovoda je sčasom prodrla v opuščeno, razpadajočo ernonsko oestno kanalizacijo in odtekala je proti Ljubljanici kot čista studenčnica. Na sedanjem Krakovskem ^nasipu so Krakovci odkrili studenec, blizu nad gladino Ljubljanice pri hiši št. 4. Izliv kanala je bil zaključen s kamenito ploščo v podobi človeške glave, ki je bruhala vodo. L. 1865. ko so poglabljali Ljubljanico ob Krakovem, so odstranili steno z glavo ter poglobili izliv studenca, tako da se je voda poslej iztekala neporedno v Ljubljanico. Vrhovnik pravi, da ta studenec ni nič* drugega kakor odtok glavnega emonskega kanala »IBc, ki je držal iz Emone približno 4 metre južno od Aškerčeve ulice do Cojzove ceste. — Dalje omenja, da sta bila na Cojzovem grabnu (cesti) nekdaj dva javna vodnjaka: zgornji ob križišču z Ernonsko cesto, spodnji ob stiku z Vrtno ulico. Zgornjega so prekrili 1. 1840. spodnjega pa 1. 1889. Ko so leta 1875 zidali šolo. so odvedli vodno žilo vodnjakov v cestni kanal, kar je zbudilo med Krakovci veliko nezadovoljstvo. — Krakovo je pa imelo še er javni vodnjak, in sicer med hišama iezna ulica št. 1 in 3. Po tem vodnjaku je dobila tudi ime Kladezna ulica. Prvotno so vodo r1-igSti z vedrom, pozneje na trombo. Ko je Krakovo dobilo vodovod, je magistrat vodnjak prekriti z obokom. — Trnovo je pa imelo do 1SOO dva javna vodnjaka: v Cerkveni ulici 21. nasproti nekdanje vojašnice, in prod nekdanjo konjušnico. Vedeti pa moramo, da je bilo v Krakovem (L 1876) te 25 zasebnih vodnjakov, v Trnov eni pa 20. L. 1886 je bilo v Krakovem celo 32 vodnjakov. Ze iz tega je razvidno, da so bila v starih časih z vodo dobro preskrbljena vsaj ljubljanska predmestja. Vsekakor pa niso bile razmere zadovoljive v samem mesta v prejšnjem stoletju, kjer je bilo v primeri z obljudenostjo mnogo manj vodnjakov kakor v Krakovem, a voda je bUa tudi bolj nezdrava. — Krakovo in Trnovo sta dobila vodovod takoj v začetku kakor mesto samo. Od koncu 1. 1889 so izkopati pod Gradaščico rov ter položili cev za vodovod v Trnovem. Kakor v dragih mestnih okrajih, je tudi v Krakovo in Trnovo prvič pritekla voda po ljubljanskem vodovodu 17. maja 1890. V začetku je vodovod v Trnovem dajal vodo javnemu vodnjaku, ki je bil pred trnovsko cerkvijo. Za vodovod v notranjosti Trnovega so pa začeli polagati cevi na Trnovskem pristanu in Opekarski cesti aprila 1896. Pred dobrimi 50 leti. ko je Ljubljana dobila vodovod, so bile higienske razmere v mestu še precej poman ki ji ve, zlasti še. ker ni bila popolna kanalizacija ter so bile ob mnogih hišah slabo urejene greznice in gnojnične jame, pa tudi ceste niso Se bile tlakovane. Zato je gnojnica marsikje okuževala vodr v vodnjakih. — Dandanes se premalo zavedamo, da je voda najpotrebnejša življenjska potrebščina. Dokler je imela Ljubljana samo še vodnjake, je bila po\mrečna poraba vode mnogo manjša kakor dandanes. Značilno je pa, da poraba vode narašča v zadnjih 50 letih v velikih mestih, ter da je povprečna poraba zdaj mnogo večja kakor pred polsto-letjem. Tako je znašala povprečna poraba vode v 80 nemških mestih L 1875 le 69 litrov na dan, med tem ko dandanes ni skoraj nobenega, mesta, kjer bi ne porabili na prebivalca in dan izpod 200 litrov vode. Tako znaša v Ljubljani povprečna poraba okrog 270 litrov. Sladkor in bencin iz lesa Iz lesa izdelujejo cefcdozno volno, Urita in pogOMrtie snovi Les spada med najvažnejše sirovine v vsem gospodarst\•••. Približno do polovice prejšnjega stoletja Nemčija ni rx>znala nobenih gospodarskih problemov v pogiedu lesa. Bilo je dovolj, čeprav je število pre-bitalstva močno naraščalo in čeprav so mnogo gozdov izsekali. da so pridobili nova polja. Toda poraba lesa je naglo naraščala in kmalu je prekoračila normalni prirastek gozdov. Polagoma je naraščal uvoz lesa iz Skandinavije, Rumunje. Rusije in Amerike. Prišlo je tako daleč, da je morala Nemčija polovico industrijskega lesa uvažati. V novi Evropi bo treba položiti nove temelje tudi kW;iarn*i gospo-duusivu. MniiK so časi. ko je igral les glavno vlogo samo kot kurivo in kot gradbeni in pohištveni les. Malo je S!>ovin, ki bi se dale tako vsestransko uporabiti kakor les. Poraba premoga, železa, soli in drugih minerali j ter nafve odnosno petroleja, je odvisna od ležišč gotovih sirovin in njihove razdelitve. Zaloge lesa so pa tako velike, da jih sploh ni mogoče izčrpati, če bo izseka vanje gozdov smotreno organizirano, tako da se bodo golicave sproti pogozdovale. To velja enako za vso Evropo. Nasprotno, gozdno grjspodarstvo bo tako po količku kakor po kakovosti še napredovalo. Kemija in tehnika sta zelo dvignli pomen lesa kot siiovine. Odprla so se nova pota uporabe lesa. Zdaj izdelujejo iz njega celo plošče tako da zlepijo zelo tanke plasti lesa z umetno izdelano smolo. Take plošče se prav nič ne skrčijo in celo če ■eže še v vodi ostanejo nedotaknjene. — Uporabljajo se pri gradnji čolnov in karoserij. Iz stisnjenih bukovih furnirjev izdelujejo celo nazobčana kolesa, ki so v mnogih strojih boljša od kovinastih. Po vsem nova pota in polja uporabe je odprla lesu moderna kemija. Les ni več s—mo kemična temeljna snov na polju izdelovanja celoloze za potrebe papirne industrije, temveč se izdeluje iz njega tudi vedno več umetne svile in celulozne volne. Tako izpodriva les polagoma naravno svilo, volno in bombaž. Izdelki iz umetne svile in celulozne volne lahko r>značimo kot polnovredne sirovine, ki imajo v marsikaterem pogledu celo boljše lastnosti od starih naravnih proizvodov. Pa tudi v prehrani igra les vedno važnejšo vlogo. Listje in vejice so ljudje že od nekdaj uporabljali kot sveže ali posu- šerte kot krmo. Nedavno se je pa kemikom posrečilo izpremeniti celo iglasto drevje odnosno veje v Živinsko krmo. v^bujočo-ogljikove hidrate. Tako prujubljeni »leseni sladkor« je zelo dober dodatek k živinski krmi. Zda i laheo pridobivajo iz lesa tudi grozdni sladkor fn krmilne droži. 100 kg posušene lesene snovi da 25 kg drožne krme, vsebujoče približno 50°/« beljakovine. Nobenega .dvoma ni, da stopa les kot sirovina v krog snovi, ki bodo pomagale zarxsinrH evne psko vrzel v pogledu beljakovin. To bo zlasti važno za evropsko ži-virKjreJo. Enako važno je tudi dejstvo, da je postal les v najnovejšem časa celo vir pogonsku snovi. Postopek je izredno ekonomičen. Avto sam vozi seboj svojo tvornico pogonskih snovi, ker se rzpreminja les v vdelanem generatorju v plin- Tako se je posrečila tehnična in gospodarsko brezhibna ureditev tega problema. 2.5 kg fesa odtehtata 1 liter bencina. Prihranek na stroških za pogori znašajo pri avtomobilu z lesnim generatorjem v primeri z avtoonobdlosn na bencinski pogon okrog 75 do 80°/o. Avtomobil na lesni generator je na bencinski pogon. Zate ni čuda, da so približno za 60*/* cenejši od avtomobila taki avtomobili prodrli že v mnogih evropskih deželah, m da se bodo vedno bolj širili. Lesni generator je posebno prikladen za težke avtomobile pa tudi za vlačilce v rečnem prometu m za traktorje v porjedelstvu. Vidfmo torej, da se' uporabi les vsestransko in da igra v narodnem gospodarstvu vedno važnejšo vlogo. Toda vse možnosti njegove uporabe še vedno nis© izčrpane. Poraba lesa bo tudi naraščala in evropsko lesno gospodarstvo ne more mimo vprašanja: Kaj je treba storiti, da si Evropa zagotovi dovolj lesa. Potreben bo v tem pogledu splošen evropski načrt, obsegajoč na eni štreni izseka van je in smotreno uporabo lesa, na drugi pa pogozdovanje. Treba bo pa tudi omejiti uporabo lesa kot kuriva, ker se vedno bolj kaže, da je Škoda uporabiti && v take svrhe. Končno Do treba poskrbeti za uspešnejše zatiranje raznih lesnih škodljivcev in preprečevanje gozdnih požarov. DOBRE KNJIGE! vzdott sitega Oljarice v Grčiji Težišče pridobivanja rastlinskega olja v Grčiji je na olivah. Leta 1929. je znašala vrednost olivnega olja približno 14.5*Jt vrednosti vse kmetijske proizvodnje. Med evropskimi državami, pridelujočimi olivno olje, je Grčija za Španijo in Italijo na tretjem mestu. Olive ne ras to samo po gričih, temveč tudi po gorat, do višine 700 m, torej povsod tam, kjer je dovolj pada/vin. Leta 1929. so zavzemali olivni gaji v Grčji 243.500 ha. Največ jih je na Kreti. Pelopo-nezu Egejskih otokih, Srednji Grčiji in Eubdi. Čeprav porabi Grčija več no olja sama. je vendar izvozila 1. 1938. 205.257 metrskih st~tov olivnega kot namiznega olja. Največ ga je šlo s Krete približno 60% vse njene proizvodnje. Tudi izvoz oliv je bil zadnje leto pred vojno znaten, saj jdh je Sk> iz Grčije v inozemstvo 113.470 metrskih stotov. Leta 1941/42 je pridelala Grčija, po podatkih kmetijskega ministrstva 77.375 ton olivnega olja. Drqge oljarice igrajo v Graji zgolj podrejeno vlogo. Leta 1939. se je znatno povečala površina z oljarico sesam zasejanega polja, ki je obsegalo skupno z bombažnimi plantažami 125.000 ha. S sončnicami delajo v Grčiji sele poskuse. Tudi lanu In konoplje Grčija zaenkrat še ne prideluje toliko, da bi b£lo vredno govoriti o teh oljaricah. dove svojega prizadevanj«-- Orgam^a»ci>» skrbi zlasti za delavstvo in ckAovski n - Zatiranje pegastega legarja ▼ Turčiji V zadnjih 14 dneh so zabeležili v Carigradu uradno 144 primerov pegastega logarja. Število povprečnih dnevnih obolenj je tako nekoliko padlo v primjeri z majem. Turška vlada zlasti pa istanbulska občinska uprava si na vso moč prizai'o-vata zatret to nevarno bolezen. Vsak dan pošljejo oblasti v javne kopeli povprečno po 2000 ljudi, ki Jim tudi razkužijo obte* ko. Čiščenje stanovanj v okrajih, kj r ž.vf siromašnejše prebivalstvo, je tu< U važen ukrep za zatiranje nevarne epidemije. Oblasti pa zaenkrat z uspehi s\-> ga | • L-devanja niso zadovoljne, kajti v mesto se vedno prihajajo ušivi ljudje In tako so pegasti logar vedno znova širi. Mil I ' "O narodneg-a zdravja hoče samo LzdelOV ti serum proti peprastemu logarju, <3 gli zdravniki obolele tu^i cepiti. Ne nfifesj bolnica v Istanbulu jp dobila iz Nem« a precej seruma in njeni zdravniki so lahko cepili več tisoč obolelih. Italijanska gradbena podjetja so izdelala širokopotezen načrt za gradnjo cest v Crni gori. Popravilo starih in gradnja novih cest bo zelo dobrodošla tudi domačem« prebivalstva, ki mu bo tako omogočen zaslužek. Za gradnjo cest v Crni gori je potrosita, Italija doslej do 40 milijonov lir. Bolgarija Skrbi za otroke Bolgarija vzorno skrbi za svojo mladino. Poleg novih otroških vrtcev, ki jih vzdržujejo druge organizacije, imajo v Bolgariji tudi 12 delavskih otroških vrtcev. Letos dobi Bolgarija se 40 otroških vrtcev po vaseh. Tako bo kmečkim staršem zlasti v poletnih mesecih, ko je največ dela, slednje olajšano, ker jim ne bo treba paziti še na otroke. V Sofiji je občina letos poskrbela zlasti za siromašne otroke. 6. t. m je bilo otvorjenih 12 otroških vrtcev, ki bo v njih imelo polno oskrbo okrog 2.500 otrok v starosti od 6 do 14 leta in sicer do 22. avgusta. Okrog 20.000 otrok bo poleg tega v tem času dobivalo brezplačno hrano. Vse to delo je bilo opravljeno na pobudo organizacije ustanovljene po vzorcu in smernicah nemške organizacije >Kraft durch Freude«. Organizaciji nečeluje ministrski predsednik in čeprav deluje šele dobre dve leti, lahko gleda že s ponosom n& ga- Izreki V višini lepi oblaki so v bližini siva megla in tako je z mnogimi srvurmi v živ* ljenju, ako jih vidimo od blizu in ne od daleč. Marsikdo drvi v nesrečo, potem pa pravi, da mu je prišla nasproti. Za kar nima žena besede, tega svetu. m na Marsikdo velja za pametnega, ker živi med bolj neumnimi, kakor je sam, * Napako takrat opustimo, kadnr opazimo, da ima drug človek korist od nje. Od vzvišenega do smešnega je samo en korak. Od smešnega do vzvišenega pa šo neizmerna daljava. * Navzgor idočemu človeku odstranilo ovire, navzdol idočemu pa že breme naložijo. Plemenitega najbolj praviti bol. boli drugemu na* Mož je gospod dokler nima žene. Resnica je ženskega spola, zato ima rada pajčolan na očeh. Z malenkostnimi ljudmi je tako. kakor z drobižem, mno<*o prostora zavzamejo, a so malo vredni. P. G. WODEHOTJSE: [ 27 likala pepita VI Mojcma tovarišu Glossopu gre hvala za to, da sem stal sredi presenetljivih stvari, ki so se zgodile tisti večer. Prav radi njega, da bi ušel puščobi, s katero me je navdajal, sem o polidesetih, to je, malo pred začetkom dogodkov, ki mislim govoriti o njih, zapustil hišo, in se jel izprehajati po drevoredu pred vhodom. Sansteadhouško osebje je imelo navado, da se je po večerji zbralo v delovni sobi gospoda Abneva in tam pilo kavo, čeprav so je imenovali »delovno sobo-«, se je v resnici le malo razlikovala od navadne učiteljske sobe, kajti gospod Abney je imel še drug kabinet, ki je bil pridržan izključno njegovi rabi. Tisti večer se je prej kot po navadi umaknil v delovno sobo in naju pustil z Glossopom sama. Ena izmed neprijetnih strani zasebne šole, ki leži, kakor naša, sredi podeželske samote, je v tem, da se človeka, ki ga nerad vidiš, ne moreš dolgo ogibati. Jas na primer sem se ogibal Glossopa, kolikor sn le mogel, kajti vedel sem, da bi rad govoril z menoj v štiri oči in me'premota, da bi se dal zavarovati za življenje. Ti zavarovalni diletant je so čudni ljudje. Svet jih je poln. Srečava! sem jih po selskih dvorcih, v gostincih modnih morskih kopališč, na ladjah, skratka, povsod; in zmerom sem se čudil, kako se jim more zdeti vredno, da opravljajo ta posel. Ne vem, ali jim donaša kaj prida dohodek, a znaten ne more biti, med tem ko je trud, ki si ga nalagajo, vprav neverjeten. Vsem presedajo in nemogoče je, da se tega ne bi zavedali; odnehajo pa ne. Glossop na primer me je bil že večkrat skušal napasti z običajnimi čenčami, se pravi, kadar koli je bilo med našim dnevnim delom pet minut presledka; a vsakokrat sem se mu bil izmuznil. Ko sva tisti večer ostala sama, je začutil, da se ponuja ugodna prilika, in je ni hotel zamuditi. Komaj je bil gospod Abney odšel, je že začel vlačiti iz vseh žepov brošure in tiskovine. Mračno sem ga gledal in sam pri sebi ugibal, lakaj mi je tako zoprn. Prišel sem do zaključka, da izvira moja mržnja najbolj iz tega, ker mi hoče po vsej sili dopovedati, da ga vodijo zgolj nesebični nagibi in misel na mojo lastno korist, nekaj pa tudi iz tega, ker me na ta način opominja, da ne bom zmerom mlad. Da govorim odmišljeno: toliko sem vedel, da pride čas, ko ne bom imel več trideset let; a Glossop je govoričil o mojem petinšestdesetem rojstnem dnevu takisto, kakor bi me hotel prepričati, da bo to že jutri. Kot sem menda že namignil, je bilo v Glossopovem vedenju in nastopanja nekaj pogrebčevskega, tako da me je od trenutka do tre- nutka boij mučno prevzemal občutek neogibno sti telesnega propada m neizprosnosti minevanja let. Skratka, zdelo se mi je, da mi že zdaj si vi jo lasje. in tako se je mogočno oglasila v meni potreba, da bi bil sam; zamrmral sem, da si nočem stvar še premisliti, in pobegnil iz delovne sobe. Zateči se nisem imel kam, kajti Glossop je bil povsem zmožen, da pride za menoj v mojo spalnico; moral sem torej zapustiti hišo, da se mu umaknem. Odpri sem glavna vrata in stopil pod milo nebo. Jel sem hoditi sem ter tja. Zmrzovalo je, in noč je bila čudovito jasna. Zvezde so migljale; toda drevje okrog poslopja je bilo tako gosto, da nisem videl niti pet korakov daleč predse. Nekje sem začul korake po pesku: služkinja bo, sem si mislil, ki je imela prosto pa se vrača domov. Tiho je bilo tako, da si slišal celo prhutanje ptičkov za bršljanora, ki je rasel ob hlevskem zidu, Med izprehajanjem sem premišljeval; in moje misli nikakor niso bile vesele. Morda sem bil še pod vplivom Grossopovih besed, kajti skrivnost življenja me je navdajala a čudnimi občutki Kaj je treba človeku, da se tolikanj peha in žene? sem se vpraševal. Zakaj nam je dana zmožnost, da bi bili srečni, ne pa tudi možnost, da bi srečo dosegli? Ako me je narava ustvarila tako samozadovoljnega, da sem samo zaradi tega izgubil Audrevo, zakaj me ni hkratu storila takega, da bi manj trpel zaradi te izgube? Jezilo me je, da se moje misli, kakor hitro bi mogel le za trenutek prosto zadihati, takoj obrnejo k nji; pa ne le jezilo, ampak tudi strašilo. Kot Cintijin zaročenec vsekako nisem imel pravice do takih misli. Morda je bila prav skrivnost,.ki jo je obdajala, kriva, da sem moral nenehoma misliti nanjo. Niče-i sar nisem vedel o nji; ne kje je, ne v kakih raz* merah živi, ne kakšen je tisti, ki mu je bila dala prednost pred menoj. Da, baš to je moralo biti vzrok moje nenehne zaskrbljenosti. Izginila je bila, in to z drugim moškim, ki ga nisem bil nikoli videl irt niti nisem vedel njegovega imena; to je pomenilo, da me je bil premagal sovražnik, V take misli sem bil zatopljen, ko so se mahoma sprožili dogodki. Moral bi bil vedeti, da Sanstead House ne dopušča dolgega mozganja o vprašanjih! življenja. Bil je kraj, bogat s presenetljivimi na-* ključji, ne pa ustvarjen za odmišljeno ugibanje. Končal sem bil razglabljanje o porazu, ki mi ga je zadal neznan sovražnik, in obstal, da si prižgem pipo, ko je pretrgal slovesno tihoto večera glas, ki bi ga bil slišal tudi sredi besnečega viharja in spoznal izmed sto in sto drugih glasov. Rezek* ušesa trgajoč krik, ki se ni vzpenjal više in više* ampak je že od začetka zvenel v najvišji legi; rjon venje, kakor ga je bilo zmožno zagnati samo eno grlo na svetu: glušeči bojni krik >male Pepite«! že v prvih urah po svojem prihodu v Sanstead House sem se bil pripravil na to, da mi bo življenje tu hitreje teklo; a tisti večer so se vrstili dogodki zares z vrtoglavo naglico. V času, kolikor ga potrei buje vžigalica, da pogori, se je odvil cel kinemato« grafski film. Urejuje Josip Zaganag — Za Narodno Volčič — Val t Izubijani _