Si. 237 Izhaja, izvzemši pondeljek. v ^ Asiikega IL 20. L nadstropje. pisma se ne »prejemajo, rokopisi Anton Gerbec. — Lastnik tiskarn. zca*a za m esc: L 7.—, 3 mesece L U Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — tt Kun unutt caa la pesta) V Trstu, v soboto 7. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik KLVII redniStvo: «»'** —' t*- 5t. 11-S7- JINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se »ačunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in ohrtuikov wn po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasf, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega ftev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. RUSIJA IN JAPONSKA Kljub svojemu nepreglednemu ozemlju in svojemu orjaškemu številu ni igralo Slovanstvo nikdar v zgodovini take vloge, kot bi mu po njegovi naravni moći priti-kala. Vzroki temu so raznovrstni, a glavni tiči brez dvoma v slovanskem dednem grehu- ki je notranja nesloga in notranji medsebojni spori. Ti spori so povzročili, da so si stali skoraj vedno v zgodovini posamezni deli Slovanstva nasproti kot srditi sovražniki in da so se medsebojno borili v srditih bratomornih vojnah. Med slovanskimi dednimi spori omenimo le dva najvažnejša in najusodnejša: poljskoc-ruski in srbsko-bolgardki spor, ki sta povzročila nešteto bratcimornih vojn ki nešteto nesreč za vse slovansko pleme. Pohlepni sosedi so te spore skrbno zasledovali, netili in podpihovali ter so, izkoriščajoč notranji razdor, spretno grabili en kos slovanskega ozemlja za drugim. Ta* dedni zgodovinski razdor v Slovan-stvu traja do dandanes in bi znal biti ravno v sedanjem času še posebno usode-poln. Med Rusijo im Poljsko vlada velika napetost, ki se izraža v skrajni medsebojni nezaupljivosti med obema največjima slovanskima državama, in na slovanskem Balkanu tudi ne more biti še govora o kaki bratski vzajemnosti med Jugoslavijo in Bcigari. V tem pogledu se zgodovina nad slovanskim plemenom brezobzirno ponavlja. In ponavlja se v polnem obsegu, kajti tudi sedaj vidimo, da izkoriščajo pohlepni sosedje notranji položaj v Stovanstvu, da se razširijo na skodlo slovanskega plemena. S sokrivdo in s pomočjo kapitalističnih velesil sili zopet Turek iz Azije na slovanski Balkan in skrajni rob južnega Slovenstva bo kmalu zopet zapadel azijatski sužncsti kakor prod dobrimi sedmimi stoletji. Istočasno Uteguje Japonska svoje imperialistične kremplje na ruski Daljni vzlicd in se skuša, izkoriščajoč sedanjo hipno oslabljenost Rusije, trajno vgnezditi na. tem skrajnem koncu slovanske zemlje. Sedanji položaj na ruskem Daljnem vzhodhi je neposredna posledica velike rtiske revolucije. Ob času največjega raz-jula, ki je nastopilo neposredno po revoluciji, so poslali zavezniki, kakor znano, nvcje zasedne Čete v razne dele revolucionarne Rusije. Angleži so bili zasedli Ar-lsangelsk, Francozi so skušali vdreti' v Ukrajino, a Japonci in Amerikanci so bili zasedli vzhodno Sibirijo. Medtem ko pa so druge države odpoklicale svoje čete z ruskega ozemlja še pred zmagoslavnim koncem državljanske vojne, so ostale japonske čete v vzhodni Sibiriji do danda-Japonska viada je sicer že ponovno V roku petih dni imajo Italijani izprazniti tretjo dalmatinsko zono. Komisija za razmejitev reške države se . .. .____M„ktla Medtem pa! ima dne 12. t. m. sestati v Opatiji. juniju popolnoma razbila. Meatem p ^^jfc potrdil se mora vest vsled sovietska Rtisiia v tesne,se stiKe I ^phffi vendar vzeti previdno. Predsednik narodne skupščine o zagrebškem kongresu — Narodna skupščina bo sklican« 30. t m. nes.i obljubila, da jih bo umeknila, toda vsaki-krat je našla kako pretvezo, pod katero je izvršitev svoje obljube odgodila. Vse njeno obnašanje v zadnjih petih letih dokazuje, dia niso njene obljuba nikakor odkritosrčne, ienrveč da je njen pravi namen Rusijo na Daljnem vzhodu popolnoma izpodriniti. Pri tem prizadevanju ji je prišla posebno prav ustanovitev neodvisne ruske daljnovzhodne republike z glavnim mestom v Čiti. Proglasitev neodvisnosti zabajkal-ske Sibirije je bila prvotno le politična poteza proti Japonski sami in nihče ni mislil na trajno odcepitev od Rusije. Toda japonska vlada je izipcznala, da bi ji ravno ti ajna itn popolna neodvisnost vzhodne Sibirije šla izvrstno v račun, kajti le tako razmeroma čfbko državo bi lahko brez večjih tež koč dobila popolnoma pod svoj vpliv. To stališče japonske vlade je dobilo jasen izraz na nedavni genovski konferenci; kjer je japonski zastopnik trdovratno po-vdarjal, da Čičerin nima nikake pravice se vtikati v zadeve Daljnovzhodne republike, češ da je to popolnoma neodvisna država. Toda ravno japonska zasedba in razne reakcionarne «vlade», ki jih vzdržuje s svojimi bajoneti v Vladivostoku, so povzročile. da se je Daljnovzhodna republika postavila ponovno pod okrilje Moskve, tako da rc lahko zopet smatra za del ruske sovjetske republike in da mora Japonska računati na Daljnem vzhodu z vesoljno Rusijo in ne le samo z eno rusko pokrajino, ki bi se imela po volji Japonske odcepiti in izpremeniti v sovražnico lastnega naroda. Japonska si je tudi drugače prizadevala na vse kripije, da bi «rešila» daljnovzhodno vprašanje brez sovjetske Rusije. V ta namen se je bila začela pogajati z Daljnovzhodno republiko že proti koncu lanskega leta. Pogajanja so se vršila v Daljnem in so trajala osem mesecev, dokler se niso ie stopila sovjetska Rtaija v tesnejse s Kitajsko in Japonska, ki ima na vesti več težkih grehov tudi glede Kitajske, se ie začela resno bati, da bi znalo priti med Rusijo in Kitajsko do kakega sporazuma na njeno škodo. Vsled tega je privolila v nova pogajanja, katerih bi se poleg zastopnika Daljnovzhodne republike udeležil tudi zastopnik sovjetske Rusije, i a pogajanja so se začela v Čan-Čunu blizu Girina v Mandžuriji 4. septembra, a so se po treh tednih brezplodnih razprav tudi razbila, kajti japonske zahteve so bile tako pretirane, da jih Rusi niso mogli sprejeti. Japonske zahteve dokazujejo predvsem, da stoji japonska vlada v teh pogajanjih na stališču, kot bi imela opraviti s kakim premaganim sovražnikom. Vladivostok, edina ruska luka na Daljnem vzhodu, naj se internacionalizma, kar bi pomenilo, da postane v kratkem popolnoma japonski, pravice japonskih ribičev ob ruski cbali se morajo razširiti. Daljnovzhodna republika prizna načelo «odprtih vrat» in bo odpravila vse omejitve za japonska rudarska podjetja, japonski državljani bodo imeli pravico kupovati zemljo in svobodno pluti pod japonsko zastavo po Amurju; Daljno-vzhodina republika podere vse utrdbe ob Tahem oceanu in se obveže, da jih ne bo nikdar več vzpostavila; posamezne japonske vojaške esebe bodo lahko svobodno prebivale na ozemlju Daljnovzhodne republike; vse ruske vojne ladje na Tihem oceanu se bodo uničile; Daljnovzhodna republika ostane v slučaju vojne med Japonsko in kako drugo državo nevtralna; severni del otoka Sahalina dobi Japonska v zakup za dobo 80 let. To so glavne zahteve Japonske. Jasno je, da bi jih ne mogla sprejeti nobena ruaka vlada, ker bi pomenile pravo aneksijo teh pokrajin k Japonski in popoln triumf japonskega imperializma na Daljnem vzihodu »ac2 moralnimi in materialnimi interesi ruskega naroda. Ti interesi, ki jih mora Rusija braniti na tem skrajnem koncu svojega ozemlja, pa so naravnets-t ogromni. Vsa ta pokrajina šteje sicer samo kakih 15 miljonov prebivalcev, toda med temi je nad 75% čistih Rusov. Vsa obala Tihega oceana od Beringovega preliva do korejske meje je popolnoma ruska. Ta obala je v gospodarskem oziru eden najbogatejših krajev na svetu. Strokovnjaki" cenijo, da je ob sibirski obali več rib kakor po vseh drugih ribolovnih predelih vsega sveta. K temu je treba dodati še redke morske živali, ki se nahajajo samo ob tej obali. Na drugi strani pa so nepregledni gczdbvl na suhem polni vsakovrstne divjačine, ki daj& dragoceno kožuhov ino. Pogorje na Čuhotskem polotoku kakor tudi v ohotsko-anadirskem kraju ima obilno zlate rude. Na severnem Sahalmu se nahajajo bogati vrelci nafte, ki so mnogo obilnejši kot vrelci pri Đaku, a naravni skladi premoga na tem otoku se cenijo na pet miljard! tom Ako vzamemo v račun to ogromno bogastvo, nam bo jasno, zakaj si japonski kapitalisti tako srdito prizadevajo, da bi izpodrinili iz teh krajev ruski vpliv in z njim tudi rusko prebivalstvo. Naravni zakladi, ki jS» krije ta kos slovanske zemlje, so ka-kotr nalašč postavljeni kot vaba za prebitek japonskega prebivalstva, ki se vsled preobljudenosti svoje domovine mora izšel je vat L Toda na drugi strani jgre pa tudi važen tok ruskega razseljevanja v to smer in tako vidimot da se zadevata tu eno ob drugega rusko ki japonsko pleme s svojsni življenskimi interesi Japonski imperialisti smatrajo sod'anji težavni položaj Rusije in njene težkoče na zapadu za povoljno priliko, ki jo je treba izkoristiti Na drugi strani pa je ruski odpor zelo odločen, kajti Rusija se zaveda, da je kljub vsemu njen položaj na Daljnem vzhodu danes boljši, kot je bil ob času rusko-japonske vojne. Na tem skrajnem koncu slovanske zemlje niso v igri samo interesi Rusije in Japonske, temveč tuda interesi Kitajske, Anglije in Z edin jenih držav. Ker je angleško-ja-ponska zveza bila v Washingtonti odpovedana in ker raste tudi Kitajskem proti-japonsko razpoloženje, se bo moralo rešiti vse to vprašanje v duhu ravnoteže med interesi vseh prizadetih držav. In tako se da predvidevali, da se bo Rusiji kljub vsem težavam, s katerimi se mora boriti, posrečilo zajeziti pohlep japonskih impe-rialistov in rešiti ruskemu narodu ogromno bogastvo, ki ga krijejo njegove sibirske obale. ■talila Fašisti zapustili Trident — Akcije proti drugim južno tirolskim občinam TRIDENT, 6. Včeraj popoldne so fašisti ukazali demobilizacijo, čete so zapustile mesto. Fašisti, ki so bili zasedli poslopje deželnega odbora, so ga izročili vojaški oblasti. — Oddelki fašistov so zasedli občini Sahim in Egna, kateri sta bili dobili filičen «ultHnatum» kakor Bočen. Kakor se sliši, nameravajo fašisti zasesti Še druge -občine. Credaro in Salata pred odstopom RIM, 5. Pričakuje se prihod tridentm-*kega gen. civ. komisarja Credaro, kateri bo na£>rže podal svojo ostavko, ker je njegov pobožaj vsled zadnjih dogodkov o-piajatL Ostavko sc pričakuje za gotovo in se bo ministrski svet bavit ž njo v posebni seji. Kot Credarov naslednik se že sedaj imenuje v prvi vrsti general Badogtto. «Tribunar» piše. da je tudi Salata pqdal svojo ostavko. Uradnih vesti še ni Jugoslavija Sporazum z Italijo podpisan? BELGRAD, 6. O zunanji politiki navadno dobro informirana «Pravda» priob-čuje poročilo o podpisu sporazuma z Italijo. Poročilo, datirano iz Rima, se glasi: Danes. 4. t. m., je poslanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev g. Antom-jevič podpisal a pooblastilom svoje vlade konvencijo o izvršitvi rapaltske pogodbe. Od strani italijanske vlade je sporazum podpisal g. Tosti, podtajnik v ministrstvu zunanjih poslov* BELGRAD, 6. Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je podal novinarjem izjavo o zagrebškem kongresu. Med1 drugim je dejal: Prisostvoval sem kongresu kot opazovalec. Nisem se udeležil niti diskusije niti nisem glasoval za sklepe kongresa. Kot predsednik narodne skupščine sem vršil svojo dolžnost, da sem se informiral o vseh državo zadevajočih vprašanjih, da morem poročati kroni v kritičnih momentih. Da so me radikalci pozvali v Somoor, bi bil šel tudi tja. 1 1 ' Resolucije zagrebškega kongresa so popolnoma v skladu s programom demokratske stranke. Vse, kar se zahteva v resolucijah, to smo zahtevali i mi o priliki debate in sprejetja ustave. Ustava >e bilo delo kompromisa. Nje določbe ne morejo nikakor biti popolnoma v sk&du s programom kake stranke. Naravno je, da bodo poskušale stranke, ko se spremene razmere. spraviti ustavo v sklad s svojim programom. Mi smo proti takt reviziji, kakor jo zahteva hrvatski blok. Mi stojimo na temelju državnega in narodnega edhsstva in vsa ta načela v ustavi ohranimo neizpre-menjena. Če bi kje želeli spremembe v u-stavi, se te ne smejo tikati edinstvene in nerazdeljive države. Nikdar bi ne pristali na federacije in konfederacije, to bi pomenilo različne države. Mnogokrat pa morejo postati druge ustavne odredbe nemoderne, zato jih je mogoče spremeniti. Ssmo pa za edinstveno državno ime. To pa se ne more doseči brez revizije ustav«. Naravno pa je tudi, da mi ne bočno pričeli z revizijo ustave, dokler bi ne bili toliko močni, da bi te revizije ne izvedli brez velikih zapletljajev. Ni se bati, da bi nova ustavotvorna skuoščina imela pravic« izmenjati celokupno ustavo, ako bi zahteval spremembo ustavnih določil kralj aH narodna skupščina. nasprotno, imela bi samo pravico izpremeniti samo člene, ki bi ji bili naznačeni. Ni se torej bati, da bi se ponovno načelo celokupno ustavno vprašanje. Glede posledic zagrebškega kongresa je predsednik narodne skupščine izjavil: Zagrebški kongres ima dobre posledice. To je posebno opažati v Hrvatski in Slavoniji. Razkol v Radićevi stranki je prvi rezultat tega kongresa. Ministrski predsednik Nikola Pašić je včeraj popoldne sprejel predsednika narodne skupščine dBr. Ribarja, kateremu je naznanil sklep ministrskega sveta, da se sklice zadnja seja letošnjega rednega zasedanja narodne skupščine dne 17. t. m. kot zaključna seja, na kar se skliče in otvori dne 20. t- m. tretja sesija na-rodlne skurpščine. Dr Ribar se je posebno dolgo razgovarjal z ministrskim predsjednikom o zagrebškem kongresu, o svoji u-deležbi na kongresu in o stališču demokratske stranke. . Bolgarska se približuje Jugoslaviji BELGRAD, 6. Po poročilih iz Sofije je bolgarska vlada izročila jugoslovanskemu poslaniku svoj odgovor na drago in zadnjo noto v zadevi vprašanja bolgarskih četa-šev v Makedoniji Glavna karakteristika te note je, dia bolgarska vlada jasno izjavlja, koliko ji je ležeče na tem, da se doseže končni sporazum s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bolgarska vlada izjavlja, da je pripravljena ugoditi zahtevam note v mejah možnosti, izjavlja se za sporazumno skupno sodelovanje na mejah in obmejnih krajih, kjer pr&ajajo komitaši v Makedonijo. Dalje je pripravi ena bolgarska vlada odstraniti iz obmejne službe vse one uradnike, ki so bili notorično v zvezi s četaši. # To nepričakovano .približevanje Bolgarske Jugoslaviji tolmačijo diplomatski krogi na ta način- d!a si skuša bolgarska vlada pridobiti simpatije Jugoslavije v svrho. da jo podpre pri njeni akciji za avtonomno Tracijo in za izhod Bolgarske na Egejsko morje v smislu določil neuiiiske mirovne pogodbe. Minisrtrstvo zunanjih del je obvestilo Bukarešto in Atene o odgovoru bolgarske vlade na noto, ki je bila kolektivno podana v zadevi bolgarskih komitašev. K odgovoru podaja Bukarešta in Atene svoje mišljenje. Sporazum med Jugoslavijo in Romunsko glede cerkvenih in Šolskih zadev BELGRAD, 6. V dvorani oficirskega* doma se te dbi vrši konferenca med juge slovenskimi in romunskimi delegati glede sporazuma in rešitve spora nekaterih cerkvenih in šolskih vprašanj. Ta sporaztsn bo tekom današnjega dneva perfekten. Glede šcistva bo najbrže določeno, da morejo v romunskih krajih Jugoslavije poučevati učitelji romunski podaniki in nasprotno, da v nekaterih krajft romunske države, kjer so naseljeni Jugosloveni, morajo poučevati na Šolah učitelji jugosloven-skega državljanatv«. V prvi vrsti se tiče ta sporazum krajev okoli Vršeča in TemeS-vara. Cerkveno politični sporazum pa za- kvene zadeve. Tudi v teh vprašanjih So doseženo soglasje. Preokret ▼ madžarski politiki nasproti Jugoslaviji? BELGRAD, 6. Iz Budimpešte se poroča, da se sme po zelo verodostojnih vesteh pričakovati, da bo madžarska vlada storila y Belgradu korake, naj bi nekateri njeni ministri posetili jugoslovenske ministre in poskusili skupno doseči popolno izpremembo kurza v poKtiitf sosednjih odnošajev. Bo te odločitve je prišlo v Budimpešti pred nekaterimi dnevi v sporazumu z madjarskim ministrom za notranje in za zunanje stvari. Prevladalo je prepričanje, da se z dosedanjim iredentističnim delom glede madžarskih manjšin v Jugoslaviji ne more ustvariti dobro prijateljsko sosedno razmerje. Špijonske zveze z madžarskimi manjšinami, ik jih je razkril zlasti zadnji proces v Subotici morajo medsebojne ednošaje poostriti do skrajnosti. Tega pa Madžarska ne more trajno prenašati, zato je začelo med vodilmimi državniki prevladovati nazi-ranje, daje treba korenito spremeniti politični kurz napram Jugoslaviji. Tozadevnim posvetovanjem je prisostvoval tudi Horthy sam. Vračanje kraljice Marije v Belgrad LJUBLJANA. 6. Danes ob 6. zjutraj s« je kraljica Marija v posebnem vozu orijent-expressa peljala skozi Ljubljano v Belgrad. Kraljica pnispe v Belgrad danes zvečer. dehoslovaška Aretacija osumljenih častnikov PRAGA, 6. «Češke Slovo* poroča, da je bilo aretiranih nekaj častnikov, med njimi tudi pobočnik generala Podhajskega od brnskega armacLneiga zbora. Aretirani častniki so na sumu, da stoje v službi inozemstva. Sestava novega kabineta PRAGA, 6. Kabinet je danes podal svojo demisijo. Oficielno se še ni sicer razglasila nova vlada, večerni list «Narodne Po-litike» pa objavlja nastopno listo, ki je vsekakor verjetna: Ministrski predsednik Švehla, zunanji minister dr. Beneš, notranji min. Malypetr. narodna obramba UdržaL pravosodni min. Dolansky. fin. min. dr. Rašin, prometni minister Stribrnv, min. za pošto in brzojav dr. Franke, prometni min. 6echyne, poljedelski minister dr. Hodža, trgovinski minister dr. Novak, minister za javna dela Srba, minister za socialno s/.rb Hab>man, minister za zdravstvo dr. Srame k. minister za prehrano Tucny. minister za izenačenje zakonov dr. Markovič in minister za Sovaško dr. Kailay. Posamezne stranke v novem kabinetu bodo ziastopane nastopno: agrarci 5, socialni demokrati in narodni socialisti po 4, narodni demokrati in Slovaki po 2 ministra. testirala, Turki pa so začeli proti Grčiji vojno. Mir na- Balkanu bo odvisen od tega, ali bo zmagala pri reševanju tracijskega vprašanja pravica nad silo. če s-e ne bo upoštevala volja prebivalstva, bo prišlo na Balkanu do nereda. Če se hoče zagotoviti trajen mir. se mora omogočiti balkanskim narodom, da dihajo, da živijo in mislijo, ter da častijo Boga in se učijo, kakor bedo sami hoteli, Francija. Spremembe v diploma t iČni službi Francije PARIZ, 6. Diplomatski urednik agencije «Havas» pravi, da je vlada cdobr:la spremembe v diplomatski službi, kakor jih je predlagal Poincare. Take bo nadomeščen poslanik v Berlinu Charles Laurent. Za enkrat se bo gibanje omejilo samo na to nadomestitev. Jonnart, poverjenik pri Vatikanu. se je izrazil, da namerava zapustiti Rim šele proti sredi meseca novembra. V Berlin pride Demargerie, do sedaj poslanik v Bruxeliesu. Na njegovo mesto v Bruxelles pa pride L. Herboute, trgm iirsiki ravnatelj v zunanjem ministrstvu. va predvsem terih samoeta Rusija Moskovska borza pod terorjem Čekd PARIZ, 6. Listom poročajo iz Moskve čez Rigo: Borza in kupčijska središča so pod terorjem Čeke. Izvršilo se je mnogo aretacij in preiskav. Agenti Čeke ropajo inozemske vrednote na zlatu, draguljih in zlatninah. Borza je popolnoma paralizirana. Čim bo Lenin zopet prevzel svoje posle, se bo bavil tudi z vprašanjem Čeke, kajti on ne odobrava splošnega zadržanja te ustanove. Lenin je odločil, da postane ravnatelj Čeke Džierinski; dosedanji ravnatelj je podal svojo ostavko. Poljska Poljski uspeh pri volitvah v Gornji Šleziji VARŠAVA, 6. Kakor poročajo z zadovoljstvom poljski listi, ja lojalno in iskreno pomoč pri vzpostavitvi in ohranitvi miru. Z ozirom na ta odgovor je dala pisarnica ministrskega predsednika nocoj listom tele informacije: Vlada je imela nocoj dve-urni sestanek, na katerem je razpravljala o vzhodnem vprašanju. Vsebina odgovora angorske vlade je bila brzcjavljena od visokega angleškega poverjenika v Carigradu nocoj ob 17, vlade, pa o njej še ni razpravljala. Predlog, da naj se konferenca vrši dne 20. t. m. v Smirni namesto v Benetkah ni bil povoljno sprejet v merodajnih londonskih krogih zaradi velikih razdalj, ki ločijo S mimo* cd' zavezniških prestolnic, zaradi pomanjkanja udbbnosti in težavnih zvez. Angleška vlada se bo sestala jutri ob 11 '30 in bo proučila odgovor an-gerske vlade v vseh njegovih podrobnostih. Konferenca v Mudaniji odgodena — Turki nepopustljivi — Anglež ugovori preti Franklinu Bcuillciiu Kar se tiče včerajšnjega sestanka v Mudaniji. se izjavlja, da so se zavezniški generali sestali v zelo težavnih razmerah in da so odgodili svo;a pogajanja do jutri, dti se jih merejo udeležiti tudi Grki. Zavezniškim delegatom €c ni posrečilo razbiti nepopustljivem! Turkov glede 4 toček načrta za vojaški cbgovcr. Nocoj se bo vršil na angleški ladji prvi separatni sestanek z grškimi delejputi, ki so prišli danes s tor-pedovko. Njihova eventuelna odklonitev sporazuma ne bo ovirala nadaljevanja pogajanj s Turki. Nocoj se bodo zavezniški delegati sestali, da vidijo, kakšne koncesije bi se megle dati Turkom v svrho dosege sporazuma. Prevelika popustljivost Franklina Bouillona nasproti Turkom je zelo razburila generala Harringtona-. Vladi prijazno časopisje vpraša, na kakšni podlagi se francoski pcelanec udeležuje konference. Angleška vlada smatra, da yz na-svetoval Turkcm zadnje ugovore Franklin Bouillon. Govori se tudi, da bi mogla Anglija protestirati proti njegovi prisotnosti v Mudaniji. Zavezniški generali so zapustili nocoj Mudanijo in se odpeljali v Carigrad, da se posvetujejo z zavezniškimi poverjeniki. Jutri cb 9 se bo vršila seja. nato se bodo generali vrnili v Mud&nijo. Anglija ne namerava popustiti — Odhod kida Curzona v Pariz LONDON. 6. Nocoj cb 23 s* je vlada vna-vič sestala. Sestanka, ki pe trajal eno uro in pol, so se udeležili vsi ministri. Po sestanku je bila objavljena la-le uradna izjava: «Položaj je zelo težaven. Prispela je brzojavka od generala Harringtona, ki se je vrnil v Carigrad, danes, v četrtek, popoldne, po jutranjem sestanku v Mudaniji, da poroča o poganjanjih in da prosi za nadat-nja navodila. Doslej je prispel le en del brzojavke in rc ta nepopoln. General Har-rington je nameraval, v kolikor se da ra* zumeti, danes, v petek, v Mudanijo, potem ko je prejel cd!govor vlade, toda vlada mu je morala sporočiti, naj počaka, dokler ne debi popolnega poročila. Zdi se, da so ®e vsi zavezniški generali vrnili danes v Carigfrad. tako da so pogajanja v Mudaniji prekinjena. Po izjavah generala Harringtona se zdi, da se na konferenci sploh ni razpravljalo o določitvi nevtralne zone okoli Čanaka, toda gotovo je, da so Turki predložili nekatere zahteve glede Tracife, s katerimi bi hoteli prehiteti delo mirovne konference. Zavezniški delegati imajo, seveda, pooblastila, da rešijo vojaška vprašanja, nimajo pa pooblastila za reševanje političnih vprašanj, kakor sto ona, s katerimi prihajajo Turki®. ^ Po informacijah iz merodajnih krogov se angleško stališče glede Tnacrfe in čaaaka nOd. — Po pevske vaje. Kdor se ni Se _' *___ ___ * 1 j.1 _ 1 * __A__»1 _ ii trnieal « l«ik* IA AI«T ni izpremenilo. Zagotavlja se, da Angleži ne bodo izpraznili Čanaka in p5 in spovedn**. če m kje sknt kak tat. V eni spovednici je našel omot. Ka-d^vedno ga je odvil ter našel v njem človeški plod. Brž je položi! omot nazaj v spovednico in šel na poHcijski komisariat v uhci della Sanila, kjer je povedal kaj je našel. Na lice mesta je bil odposlan n«ki policist, ki je vzel vso stvar na zapisnik. Pozneje je prišla se preiskovalna komisija, ki pa ni mogla ugotoviti kakšnega spola je telesni plod, .ker je bil splavljen že v četrtem mesecu. Policija zasleduje mater. .. , „. . . Poskusen umor na Ganbaldijeveai trgu. Včeraj po noči okoli 1.30 sta se zaslišala na Garibaldijevem trga <*va strela iz revolverja. Istočasno so videli nekateri kočijazi, ki so stali tam v bližini, moža, ki je še! kot veter po ulici Molino a vento; drugega, ki se ye bil * « . 1 'V i T __vrn/ints Tako so razumeli to določbo tudi števni pa ravnokar zgrudil na tla v bižim vodnjaka, uradir'ti in prebivalstvo in potemtakem se jefKočijaži in drujži mimoidoči so prihiteli K -- ,---—— »---/—Tedaj so videH, da mu močno štetje izvršilo- zakonito in pravilno. Z razveljavljeniem ljudskega štetja je izvršila vlada nezaskšno krivico, na vas dekanski občani pa je sedaj, da se tej krivici ne udate ter ob reviziji s pošteno izjavo potrdite, kar ste že enkrat napravili. ♦ Skedenj. — »Lepa Vida». Na splošno željo občinstva ponovi »Dramatični krožek» v nedeljo 15, t. m. ob 5 popol. Vošnjajkovo «Lepo Vido* drama v 5 dejanjih. Kdor ni imel zadnjič prilike poseliti to krasno igro, se mu nudi priložnost, da sc vživi par ur v primorsko dramo, ki je zadnjič žela veliko odobravanje od strani cen j. občinstva. Otrokom brez spremstva starišev je pristop zabranjen. Dejanje se vrši v Trstu ob morju in na morju. ♦ Škedenjski odbori! Odbori domačih društev so vljudno vabljeni na skupen sestanek, ki se vrši v »Čitalnici* v nedeljo 8. t. m. ob 10. uri zjutraj. Ker je sestanek velike važnosti za sorazmerno delovanje, pričakuje ser da se ga gotovo udeležijo. •Dramatični krožek.» Peter Crivici, »ož znane Adc Crivici, junakinje porotne razprave radi poskušeaega umora, je umrl v nekr vasi pri Bresciji. *Pic-oolc» mu posveča dialjsi članek, ki bi delal čast vsakemu senatorju. Gobe. Municipij priporoča, naj se gobe ne kupujejo liven; fa^ga gob v ulici S. Zaccaria ter naj se vsak dvomfcjv primer naznani komisarju. Božje po tnikom v Strunjan na znanje! Odhod iz Trsta s posebnim parni kom (Piazza UnXa pri pomolu Audace) jutri točno ob 7. uri zjutraj, ob vsakem vremenu. Potni listi (za odrasle 6.— lir, za otroke do 12. leta 3.— lire) bodo na prodaj pred panrikotn. ♦ Pevsko drnŠtvo «Kolo». V nedeljo ob 9. uri odborova ®eja. Ker je zelo važna« se prosi, da pride io vsi odborniki in njih namest- 90 temu možu. ledaj so vneten, da mu teče kri iz čela. Brž so poklicali zdravnika rešilne postaje. Ta je obvezal ranjencu celo ter ga dal prepeljali v mestno boJniimoo, Tam so ugotovili, da se mu je zarila krogla iz revolverja v možgane. Nesrečnež se imenu?e: Fran Sega, star 28 let, mehanik, stanujoč v ulici S. Marco št. 3. Njegovo stanje je opasno. Policija zasleduje ranilca. Ni se moglo še ugotoviti, kakšnega značaja je ta poskušen umor. >- •fi-h ■ „; . -• ♦ ♦ • • • ' , V Glede poskušeaega umora na Garibaldije-vem trgu smo izvedeli pozneje še naslednje: Težko ranjem Fran Sega je zašel pred leti v slabo druščino. Bila je to druščina, katere člani so bili že neštetokrat v zaporu radi roparskih napadov, velikih tatvin rtd. In prišlo je tako, da sc je navadil Sega v tej družbi krasti. Radi tatvine je sedel enkrat v zaporu tri leta in pol; drugikrat pa 10 mesecev. Sploh ga smatra policija za zelo nevarnega Človeka, in ravno to njegovo neredno življenje je do-vedka policijo do domneve, (ki ga je ranil kak njegov tovariš fe maščevanja, ali pa iz bojazni, da bi ga Sega ne izdal, če je imel z njm kako nečedno soroamčeno pohrštvor direkinega uvoza. Poročne sobe. popolne, , z mizo in 2 stolicama L 1100. Finese poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe' , stolicami rz pravega usnja od L 3000 na. prej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo* garniture za društva, saloni, popolna opre* ma za pisarne, tudi posamezni kosi, stclice in naslanjači v veliki izberi, itd. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohi» štvo v tranzitu za izvoz, ovito, po posebnih cenah. 1817 ZA GOSTILNE in kavarne; najboljše esenca za rum, cognac, likerje, malinovec ima lekarna v II. Bistrici. 28/3 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko, 1721 Mali ZAJCE, jerebice in drugo vsakovrstno divjačino v vsaki množini kupuicm in plačam najvišje cene. Levičar, Via Anastasio 8, Trst. 1848 HIŠA z dvema stanovanjema, vrtom, vodo v hiši in stavbeno parcelo, dve minuti oddaljena od kolodvora R?*kek, se proda rad* družinskih razmer. Pojasnila v občinskem uradu v Rakeku. 1799 OBLIŽ m balzam za kurja očesa v lekarni v Sežani. 83,5 NATAKAR, z dobrimi spričevali, govori tri jez&e, išče shižbe. Gre tudi v Jugoslavijo. Franc Vogrinc, via Madonnina 13. 1846 15 LETEN deček, je dovršil dve meščanski j šoli, govori slovenski, italijanski jezik, želi vstopiti kot vajenec v trgovino jestvin. Via del Prato 12, vrata 3, Vrdela (Čase ope-raie). - - • - - ' 1847 GdiSkOtiana krojačnfca ¥f3ugf itular Trst, \Sia S. Fransesso 33, lil. izdeluje obleke, površnike, suknje, tala^je za čč. duhovščino, po najmodemejS* m kroju. — Konkurenčne cene. — Obleke po meri od L. 350.— naprej. — Sprejema vsakovrstna popravila. Priporoča se cenj..občinstvu (636) fcvg'JSt Štular. n Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, Btric, gospod v 68. letu starosti, včeraj, ob 5. uri popoldne, preminul. Pogreb so bo vršil v soboto, ob 9. uri zjutraj, iz hišo žalosti v Horpeljab. HERPEIjJE, 6. oktobra 1922. (642) Frančiška vdova Scai?v soproga. Rudolf SosiC, nečak in ostali sorodniki. F&fS §@SSC in via Malcanton 7-13 kenkuren* c7> Krone, srebro, zlato, diamante, briljasite in platin = kupujem po najvišjih cenah. 10 Ma AlIEST PSU, Via trn M 16 (w\ vio lin) Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = liezplataa emisija diK&H aaim, m iate op sratije, mm\mi te. Corso Giustpr^ Verdi — GOREČA — Telefon štev. 8 77 Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 BMMHMgMEBMi tužna ms nM!ih tovarn. Velika izbera kopit. Gumilevf luMiKi „PIreffi". Čistilo za čevlje „BrIirin»,Crea lise po najnižjih cena!!. Za pplajaice psini popusti. 49 Via Udi ne (pre]BeMere)4$Td34-75Hs 12 fifi