Leto polnih dijaških želodcev? Frankolovski »spomeniki lakote« 'H. ST. 68 - LETO 63 - CELJE, 29.8.2008 - CENA 1,25 EUR ABITURA VIŠJA STROKOVNAŠOLA EKONOMIST POSLOVNISEHtnAR intormftbvni dan bo v tank. öneis^embTB 2008 oti 17. uri. PRIJAVE:ABlTURAd.o.o.o..Lava7, Celje Tel: 03! 428 55 32 www.abitura.si Mercator (gcpiOscp Op^kamiik« 9. C6l{«. Ul it 03/426 60 00 torek, 2. september ob 17. url DUKAT / promocija četrtelc, 4. saptember od 1B.3Q do 19.3D ure UŽITKARIJE / IVavliična zabava OOgovoma urMntca TnifanaCvim ^ SOFIMN DVOR i Sobe sreče ob prvih gostih Prekletstvo nad hmeliaijl t Ales Pipans »Doma je najlepše!« 500 evrov kainl la iistop ii avta? POLONA MASTNAK UVODNIK Preživetje na šolskem bojišču Kdo praui. da je šolski sistem stara okostenela vzgojno-izobraževalna struktura z vgrajeno odpornostjo do sistemskih sprenwmb^ Mordu je to veljalo pred leti. ko so pn/i september zaznamovale predvsem polne alice, nove trajne učijeljic in sveže preple-skane stene u^lnic ter vsesplošno a-plicirana mantra >fačiti se. učiti se. učili se«. Vrni, pa naj si o njem mislimo, kar si hočemo, se je obrnil v vsesplošne papirne vojne, v katerih zakanodajald obratom za produkcijo znanja narekujejo senjo novosti za vsako šolsko leto. No, včasih že kar m^ Šolskim letom, v prakso pa naj jih tlačip, kakor znajo in vedo. Pričakovati je bilo, da bo predvolilno leto dodalo svoje in res je ministrstvo ljudstvo razveseljevalo s popalističnimi »cufert« tipa; brezplačen obrok za vsakega dijaka, brezplačen vrtec za drugega otroka, učbeniški skladi za vse osnovnošolre. Poleg lega so pritisniä na pravilen vzvod, na vsakogar, ki bi si drznil nastopiti s protiargumentom, lahko takoj pokaže s prstom. Se sprašujete» kam bomo stlačiU vse rnaičke (ja. tudi v »kontBjnerje<') zavoljo povečanega vpisa na račun brezplačnega vrtca^ Tor^ ste proti socialni pomoä družinam in zoper spodbujanje rodnosti! Se sprašujete, kako bodo srednje šole preuredile svoje prostore za jedilnice in kuhinje, medtem ko je ministrstvo jasno povedalo, da v ta namen ne bo dajalo dodatnih sr^tev? Potemtakem ste naspromik zdrave in uravnotežene prehrane, zaradi katere bodo naša »deca» lepše uspevala in se bolje učila! Na kratko; hvalevredne poteze» ki so v javnosti vzbudile odch bravanje. nosijo s seboj dosti prikritega bremena omejenih možrwsti in kapacitet šol, v katere se je ob tem malo in po mačehovsko vlagalo. Ampak, važen je namen, kajne? Vse skupaj bi lahko še vrgli čez ramo, češ. saj spremembe enkrat moramo uvesti. Če ne bi na šole kot meteorji letele Še Številne druge reforme. Drugi tuji jezik, novi izbirni predmeti, ukinitev splošnega uspeha za osnovnošolce, novi učni načrti za gimnazijce, nov način ocenjevanja v strokovnem in poklicnem izobraževanju, kar bo dodobra prevetrilo dosedanji sistem Evaluacije znanja. Po domače povedano, učitelji ruij bi po novem očitno na vse knplje isl^ znanje in ne več neznanja. Pa bodo sploh Še imeli itueres? Ob nebo vpijočih podatkih o nesorazmerju pri vpisih v srednje šole (40 odstotkov generacije v gimnazije) je ministrstvo udarilo z represivnim principom korenčka in palice. Z novim sistemom finarudranja, vezanim na pl^evanje »po glavi« dijaka. Upam, da bodo celotnim srednješolskim kolektivom plačali tečaj marketinga, ker bodo očitno preživeli le najmočnejši^ Tisti, ki se bodo znali tržiti. Potem pa naj še kdo reče, da je v šolskem sistema ostalo kaj svetega in nedotakljivega. Pomoč še nerazdeljena Občinam, prizadetim v neurju 15. avgusta, je država že nakazala predvideno interventno denarno pomoč. V večini občin na Koz-janskero se sicer še niso od* ločili za delitev denarja, saj po eni strani niso prejeli vladnega obvestila« za kaj lahko ta denar porabijo, po drugi pa ni izdelan pravilnik, komu ga lahko naka-žejo. Giede na to, da Škoda vvseh občinah krepko presega prvo finančno pomoč, bodo v večini počakali na današnji obisk predstavnikov ministrstva za okolje in prostor v t^od-četrtku.Vobčinskih vodstvih pričakujejo» da jim bodo na sestanku dali usmeritve, kako naj razporedijo denar. Pojavlja se tudi vprašanje, ali naj različno obravnavajo prizadete, ki so imeli objekte zavarovane, in tiste, ki zavarovanja niso imeli. Zagotovo pa se bodo pogovarjali tudi o v^ini pomoči. Spomnimo, da so bili zlasti v Kozjem in Šmaiju pri Jelšah zaradi po njihovem prenizkih interventnih sredstev nezadovoljni. Kot nam je v telefonskem pogovoru povedal župan Kozjega Dušan Andrej Kocman, bo na sestanku zahteval pojasnilo. kam se je i^ubilo dodatnih 30Q tisočakov zanje predvidene in menda na via-di že sprejete pomoči. Prav Na včerajšnji dopisni seji je vlada Občini Šmarje pri Jel* Šab namenila Še dodatnih 58 tisoč evrov za sanacijo po neuiju IS. avgusta. Kot so zapisali v sporočilu za medije, so po ogledih na terenu ugotovili, da podatki za posamezne občine bistveno odstopajo od stanja na terenu in da so nekatera območja bolj prizadeta, kot je kazalo ob prvih ocenah. Sicer pa je vlada pomoč namenila tudi občinam, ki jih je neurje prizadelo preteklo soboto. Tako je Šmarje pri Jelšah dobilo še 6.200 evrov, Vojnik 4.800, Braslovče 4.400, Šentjur 3.800 in Dobrna 1.600 evrov. tako zavrača očitke nekaterih, ki smo jih objavili v prejšnji številki, da v občini ni poškodovanih več kot 3000 objektov. saj naj jih toliko sploh ne bi bilo. Še eokrat je poudaril, da imajo po popisu nepremičnin približno 5000 ob-jektov. Državni denar so že razdelili le v Šmaiiu pri Jelšah, kjer so po 3000 evrov iz državne in tisoč iz občinske blagajne namenili dvanajstim družinam, ki jim je neurje močno poškodovalo strehe, nekaj denarja pa je ostalo za sanacijo cest. ANDREJ KRAJNC Končano boleče leto za družino Kapel Lani smo veliko pisali o družini Kapel z Javomika nad Štorami» ki so ji ognjeni zublji na veliko soboto uničili dom in vs«, kar je imela. 33-letna Marinka KapeJ. 37- gali, zatem ko so novico o ne- letni možDušan ter mladoletna Matej in Klemen, babica Angela Zav^k in njena sestra so ostali brez vsega le v nekaj minutah. Naša el^pa se je na Ja-vornik po požaru odpravila večkrat» da bi preverila, kako napreduje ^adnja nove hiše, saj jo je požar tako unlčii> da je büo treba postaviti popolnoma nov objekt. Ognjeni zublji so jim namreč uničili popolnoma obnovljeno 130 let staro hišo, ki so jo pred usodno veliko soboto tudi na novo opremili. Pri obnovi in pomoči so se najbolj izkazali nekateri nes^ičnisosedje, Občina Štore, Krajevna skupnost Svetina in številni drugi» ki so poma- sreä pri Kaplovih izvedeli iz medijev. V krajevni skupnosti Svetina so se tako odločili, da bodo svoj letošnji praznik združili z zaključkom humanitarne akcije. Jutri popoldne bo tako ravno na domači- ji Kaplovih tudi družabno srečanje vseh, ki so družini v nji-bo\^ najbolj bolečih dneh po požaru tui največ pomagali. SSol Ljubiteljinarave, vabljeni na 3. množični pohod in kolesarski vzpo Pivovarne Laško Štipendisti, pozor! v ponedeljek bosta objavljena razpisa za pridobitev državnih in Zoisovih štipendij. Pristojnost odločanja o državnih štipendijah se bo s tem šolskim letom prenesla na centre za socialno delo, o Zoisovih štipendijah pa na Javni sklad za razvoj l^drov in Štipendije. Za štipendije bodo namenili 137 milijonov evrov» predvidevajo pa, da jih bo dobilo okoli 62 tisoč kandidatov. Za dodelitev državnih štipendij ni omejen rok za oddajo vlog, poziv bo v ponedeljek ministrstvo za delo. družino in socialne zadeve objavilo na svojih splet- nih straneh, sicer pa Še na e-upravi, na centrih za socialno delo, zavodu za zaposlovanje in v šolah. Višina štipendije letos brez dodatkov znaša 37,47 evra za dijake in 56>21 evra za študente, k osnovnemu znesku pa se dodelijo tudi dodatki. Rok za oddajo vlog za Zoisove štipendije bo 15. september za dijake in 6. oktober za Študente. Kandidati po novem sami oddajo vloge. Podeljenih bo okrog 13 tisoč Zoisovih štipendij, za kar je na voljo več kot 27 milijonov evrov. Osnovna štipendija znaša okoli 63 evrov za dijaka in 96 evrov za študenta. O razpoložljivih kadrovskih Štipendijah lahko dijaki in študentje pridobijo informacije na skladu, zatem pa se obrnejo na delodajalca. Ttenutno je na voljo 3.000 kadrovskih štipendij. Povprečna kadrovska štipendija znaša okoli 210 evrov. PM še. GLAVNI POKROVmU: AAEDUSKI POKROVmU: tednik [fadi©celje V primeru slabega vremena bosta pohod in kolesarski vzpon prestavljena za en teden. Misija nemogoče je uspela Mestna občina Celje je z obnovitvenimi deli, name-stitvijododatnihkomejner-skih bivalnih enot in v sodelovanju s tremi osnovnimi šolami» ki so odstopile del prostoroVr zagotovila, da bodo v vse tri celjske vrtce sprejeti prav vsi v vzgojno-varstvene programe vpisani otroci. Potem ko je po majskem vpisu otrok v vrtce za novo Šoisko leto Se kazalo, da ne bo mogoče zagotovili prostora za vse otroke» so zlasti zaradi zglednega sodelovanja z osnovnimi šolami v Celju le zagotovili dovolj prostih mest. S 1. septembrom bo tako prag 98 celjskih vrtčevskih enot presto- V enotah celjskih vrtcev zagotovili prostor za vse vpisane otroke pilo 1.792 otrok, od tega 464 novincev, medtem ko na seznamu ^kajočih na sprejem v vrtec ni nikogar več. V celjske vrtce je letos vpisanih kar 92 otrok več kot minulo Šolsko leto. Navidezna »misija nemogoče« je uspela zaradi vzpostavitve treh dislociranih oddelkov v osnovnih šolah. Nove oddeike so vrtci tako dobili v III., IV. in Osnovni Šoli Frana Roša, ob tem pa so v Celju postavili še tri enote v lako imenovanih mobilnih bivalnih enotah, bivanjskih kontejnerjih, ki so se že v minulih letih izkazah za zelo ustrezno rešitev. Povečan vpis v vrtce v občini pripisujejo na exu strani večjemu številu rojstev v zadnjih letih in na dn^gi strani spremenjeni zakonodaji, ki staršem omogoča brezplač-no vključevanje drugega in nadaljnjih otrok v vrtce. V celjskem oddelku družbenih dejavnosti pričakujejo, da bo do brezplačnih varstvenih storitev v občini upravičenih 210 otrok. Ob tem opozarjajo, da morajo starši, W bodo imeli z začetkom septembra v vrtec vklj učena dva ali več otrok in znižanega plačila za leto 2008 niso uveljavljali, najpozneje do 31. avgusta oprostitev plačila uveljavljati z vlogo za znižano plačilo vrtca. BRST Foto: KATJUŠA Efld od dodatnih bivalnih enot stoji tudi pri vrtcu Lava. VOLITVE Za 90 stolčkov več kot tisoč kandidatov Kandidature za jesenske volitve v državni zbor je vložilo 19 strank in 17 nestrankarskih list, sporočajo iz državne volilne komisije. Tä ima še do torka čas,' da ugotovi, ali vložene liste izpolnjujejo vse pogoje, in jih na p^agi tega sprejme ali zavrne. Kandidatne liste so v vseh vlačile vse parlamentarne stranke: SDS, SD, LDS, NSi, Zaies, DeSUS, SNS, lipa in SLS, ki bo na volitvah nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije (SMS), Med neparlamentar-nimi strankami se bodo za vstop v državni zbor v vseh volilnih enotah potegovali Lista za čisto pitno vodo (LZČPV), Stranka slovenskega naroda (SSN}, Lista za pravičnost in razvoj (LPR), Krš-Čansko-demokratska stranka (KDS), Zeleni Slovenije ter Zelena koalicija, ki )o sestavljata stranki Zeleni Progres in Zelena stranka. Zunajparlamentama stranka Naprej Slovenija bo nastopila v treh volilnih enotah, stranka Akacije pa le v primorski volilni enoli. Za izvolitev poslanca predstavnika itaüjanske narodnosti se potegujejo štirje kandidati, za izvolitev predstavnika madžarske narodnosti pa je pet kandidatov. Za se-petem sklicu državnega zbora se poteguje več kot tisoč kandidatk in kandidatov. Celje danes med včeraj in jutri Tako so v Savinjsko-šaleš-kein pokrajinskem odboru stranke Zares naslovili predvolilno okroglo mizo, ki bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 19. uri v dvorani celjske kmetijske zadruge v Vbjniku. Med razpravo naj bi iskali predvsem odgovore na vprašanja, kako razumeti naravne. kulturne in človeške in gospodarske potenciale Celja in okolice in kako postaviti vizijo razvoja. Na okrogli mizi bodo sodelovali Franci Zidar, dr. Pavle Gantar, Dimitrij Pur in Bojan Trkaj. Obljubljena štipendija Na Glavnem trgu v Celju je bila v torek osrednja predvolilna prireditev Slovenske demokratske stranke. Prisotnim sta se predstavila kandidatka su'anke za 3. volilni okraj - pretežni del Celja -dr. Romana Jordan Cizelj in kandidat za 2. volilni okraj - del Celja, Štore, Dobrna in Vojnik - Miran JurkoŠek. Kandidata sta predstavila aktualna ministra - za razvoj dr. Žiga Turk in notranji Dra-gutin Mate. V predstavitvi sta kandidata ob dosežkih dosedanjega dela obljubila odgo- TUDI TO SO VOLITVE ^Vas nad Šoštanjem Kako dober poznavalec notranjih zadev je, je ob predstavitvi štorskega Župana Mirana JurkoSka (na sredini), ki kandidira na bližnjih volitvah za poslanca v državnem zboru, pokazal minister za notranje zadeve Dr^utin Mate (levo). Ko je predstavljal Jurkolkove vrline, je posebej opozorii, da ima izredne delovne navade, ki jih nosi že iz otroštva, iz rojstne vasi nad Šoštanjem. Jurkošek sicer živi v Pečovju nad Šlora-mi. No, vsaj »5« je Mate zadel ... Foto: MM vomo zavzemanje za razvojne cilje Celja v parlamentu in končala z volilno obljubo, da bosta v primeru izvolitve iz svojih sredstev štipendirala enega dijaka. Okoli 150 prisotnih članov in simpatizerjev stranke je zabaval ansambel Ro-bija Zupana, pela pa je Nu-ša Derenda. BS Na pedalih do glasov Danes se bo kandidat SDS Franc Sušnik popeljal s Člani volilnega Štaba, predsedniki občinskih odborov SDS Tabor, Braslovče, Prebold in Žalec po celotnem 5. volilnem okraju. Volilni aviobus SDS bo svojo pot začel popoldne v PetrovČah, nato bo pot nadaljeval mimo Griž, Prebolda, BraslovČ in Tabora ter končal na Vranskem v centru trga. Sušnik se bo že čez dva dni podal na kolesarjenje od Vranskega skozi Braslovče do Žalca, Šentru-perta in nazaj. MJ Pobirali bodo smeti člani občinskih odborov SDS Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje bodo jutri med 10. in 12. uro izvedli ekološko akcijo Ohranimo naravo. Takrat bodo pobirali odpadke pri cerkvi sv. Donata pod Do-načko goro v Rogatcu. Akcije se bo udeležil tudi dr. Vinko Gorenak. kandidat SDS za poslanca v državnem zboru v prvem okraju sedme volilne enote. Zbirno mesto bo ob pol desetih pred Muzejem na prostem v Rogatcu. Pred borbo za glasove - kava Š mar ski občinski odbor stranke Desus v nedeljo vabi kandidate iz prvega okraja sedme volilne enote na nedeljski klepet ob kavi. Pogovor bodo namenili prihodnosti Kozjanskega in Obsotelja ter izmenjali svoje poglede na volilno kampanjo. AK Drevesa padla za tekaško progo Zavod RS za varstvo narave je prijavil nedovoljen poseg na RogJi na območju za^itenega območja Natura 2000. Neposredno na| bi bÜo uničenih približno 3 hektarje površin. V investitorju, Unior programu turizem, pravijo» da so ubrali najbolj racionalno možnost, saj gre za gradnjo objektov, ki bc^o potrebni pri organizaciji univerzifade in večjih športnih tekmovanj. Območje posega je delno v občini Zreče in delno v občini Mislinja. Nedovoljeno so izravnali pobočje v približni izmeri 100 X 100 metrov. Odstranili so drevje ter izkopavali, zasipavali in izravnavali travniško zemljišče za izgradnjo startno-ciljnega objekta in tekaških prog. Na sestanku v ^ečah, ki so se ga udeležili zreški župan, mag. Boris Podvršnik, predstavnik investitorja Unior turizem in predstavnik zavoda za varstvo narave (ZRSVN), so ugotovili, da investitor ni pridobil naravovarstvenega soglasja oziroma zanj ni niti zaprosil, čeprav je bil o potrebnosti le-tega predhodno obveščen in opozorjea z mnenjem ZRSVN. Na ZRSVN pravijo? da je investitor namerno in brez opravičljivega razloga uničQ del življenjskega prostora zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Zato so podali prijavo zoper investitorja zaradi uničenja narave. Na inšpektoratu RS za okolje in prostor smo izvedeli, da so že sprožili inšpekcijski postopek. Pred dnevi je Roglo obiskal Jakub Vodr^ka, ki je poleg tega, da je ČlaA podkomiteja za pravUa in nadzor pri FIS, tudi FIS in tehnični delegat za svetovni pokal in homologacijski inšpektor. Skupaj s slovenskim kolegom Urošem Ponikvarjem sta po pregledu prog in terenov ocenila. da Rogla izpolnjuje najzahtevnejše sodobne kriterije in je primerna za največja tekmovanja. Damjan Pintar, izvršilni direktor Uniorjevega programa turizem, pravi, da so zgolj razširili obstoječe proge, kar je bolj racionalno, kot če bi delali nove. Res so malo zašli v območje Nature 2000, ampak s tem so naredili manj škode, podrli manj dreves in v okolje niso vstavili niti kilograma železa in ne betona, meni Pintar. Manjkajoča dovoljenja pa bodo dostavili v naslednjih dneh. SAŠO HOČEVAR f9r» i009 www.tumsek.net 03 42 88 119 19 ^LEVIZIJA iTniT'rrrj-T- p-'j'^--------- © INTERNET hl7oHdo25Hbp» OlLEFDNIJA > brezplačni pogovori v SLO kabelskih omrežjih Sredi koijanskih knjiv domačini najdejo fosile, ki jih je tam pustilo Panonsko mone. Vaške pridobitve -na vsaičih deset let Planinska vas preseneča z naravnimi in etnološkimi zakladi - Školjke za spomin »Glej, gk)r pa je res simpatična vasica» tale Planinska vas,« se iz vsakega novega hriba oziramo v dolinice, ki jih krasijo ^učice hiš, strnjenih okoli cerkvice. Ampak Marko Vouk. predsednik KS Planina pri Sevnici, ki je že vajen na-Ših obiskov in si ga tudi tokrat izprosimo za vodiča, še kar vijuga po serpentinah v okolici »matične« Planine. Dokler se pogled vendarle ne ustavi na - eni prav takSnih vasic. »Kako to, cerkev je, gostilne pa ni.« se čudi naš fotograf. In res gostilne v vaslnl, sicer pa; kdo Še ima Čas v gostilne hodit, ko se veČina vaščanov vozi na delo v Šentjur, na Planino, celo v Maribor ali Ljubljano. ter popoldan še kaj postori na kmetiji. Ustavimo se pri domačiji Franca Bohinca, enega od morda še treh preostalih kmeiov v Planinski vasi, ki se preživlja izključno s kmetovanjem oziroma živinorejo. Sončno popoldne bi vsekakor lahko izkoristil bolje kot kolovodja naši ekipi, a si vendarle vzame čas. »Tamle je izvir reke Bistrice, za katero velja, da naj bi izvirala šele spodaj pri Gliji jami,« zamahne z roko proti obronku. »Veste, zajetje vode imamo še iz Hiüerjevih časov, leta 1943. Je stara mama naredi- Po Planinski vasi so nas vodili (2 leva}: Marko Vouk, Niko Koželj, Jure Hladin in Jožica Koželj. vojsk, pa se ne bi niti videle med sabo,« je medklic Bohinca. »A veste, da se pravkar sprehajate po cesti bratstva in enotnosti?« nadaljujejo in opomnijo na to, da je bil ravno v Planinski vasi doma prvi in najbolj vnel pobudnik brigadirskega dela Jože Perčič. Pot nas vodi mimo hiše s spominsko tablo Osvobodilni fronti, ki spominja na širjenje osvobojenega Kozjanskega, z močnimi koreninami ravno v teh krajih. »Sedaj je nimamo, smo pa trgovino imeli že za Časa stare Jugoslavije. Lastnik je bil Žid,« pove Bohinc. »Sicer pomembne pridobitve v Planinsko vas prihajajo takole na kakšnih deset let- Leta 1967 vodovod, 1977 telefon, 1986 asfah. Tega manjka Še 350 metrov na odseku med Lokami in Planinsko vasjo,A kažejo domačini. Ravno takrat se kol nalašč odpre pogled na asfaltno bazo, ki pa tokrat ni bila razlog našega obiska. Zaradi nje se je Planinska vas že tako davno vpisala na medijski in celo politični zemljevid Slovenije. la tako dobre ocvirke, da so omehčali enega od komisarjev, ki je rekel, češ, za te ljudi moramo pa res nekaj narediti,«« se pošali Bohinc in pribije, da so vodovod zatem zgradili šele leta 1967. »Ja. tako dolgo je biJo potrebno, da smo ugotovili, kako tok vode navzdol speljati,« šalam ni konca. »Je pa tukajšnji vodovod svojevrstna posebnost, saj Črpa Bistrico iz dveh zajetij in je eden redkih primerov vaškega vodovoda, na katerega je priključenih več kot 90 gospodinjstev,« pove Jure Hladin, predsednik vaš- Staro kozjansko domačijo bi si kot etnološko znamenitost zagotovo z zanimanja m oglodali. ke skupnosti in član vodovodnega odbora. Ljubljančanka v črni kuhinji Ne moremo se čisto zedi-niti, ali Število vaščanov presega sto in ali je v vasi 45 hiS. Tu nekje pač. Jedro vasi sestavljajo nove ali obnovljene hiše s pijanimi fasadami, naokoli so raztreseni vikendi in stare domačije. »Nekaj časa sem se želel lotiti obnove, vendar nikoli ni bilo prave volje in denarja,« kaže Bohinc na vrata v tradicionalnem kozjanskem stilu ene redkih, ki je ubežaJa požigu, ko so bili med drugo svetovno vojno lam na uničevalnem pohodu ustaši. Je pa prav lepo obnovljena stara »Vahterjeva« kašča (pišemo fonetično, ker nismo uspeli dognati, ali ni bila morebiti Wachterjeva) ob prav tako obnovljeni domačiji, kjer si je dom uredil Gregor Kovač. Njegova »priženjena« Špela se pošali, da je gotovo edina Ljubljančanka, ki kuha v črni kuhinji, Ja. mladi še ostajajo v vasi, prihajajo tudi vikendaši, kot ugotavljamo ob sprehodu po zelenih obronkih, vse do bližnje cerkvice. »Vse to je Planinska vas,« sogovorniki kažejo na po hribčkih raztresenih hišah - med najnižje in najvišje ležečimi je NOniDNIK Marico Vouk m Niko Koželj ob zvonu, ki gaje cerim daroval eden od v mm kraju kar 300 metrov razlike v nadmorski višini. »Ubogi poštar,« se zgrozim. »Aha, zadnjič se je eden iz Elektra v vas pripeljal in se ni mogel načudili, kako mora tri kilometre razdalje prevoziti med hišama ssosednjima hišnima številkama,« se smejejo domačini. »Eh, Planinsko vas bi iz vseh strani lahko napadlo deset različnih va scen o v. Školjke s Hplaieic Panonskega morja Vendarle nas pot pripelje do cerkvice sv, Miklavža, ki izvira Iz 15. stoletja, zato notranjost postreže z ogledom ornamenlov, ki so še del arhitekture iz časa celjskih grofov. Prvič je bila omenjena leta 1536, danes več ali manj sameva. »Joj. pa nič je nisem počistila,« tarna domačinka Jožica Koželj, lokalna »mežnarca«. V podružnici bogoslužja tako ali tako ni, moški del odprave pa se vmes že loti alpinističnega podviga v stolp na ogled zvonov. Pot navzdol pro I i vasi priča o nedavni toči, ki si je vzela tam Čez pas proti Pre-vorju. Na desni obtolčene jablane. »Letos Šeza>tolkec< ne bo,« ugotavljamo. »Niti za jabolčni zavitek ne,« pravi Jožica in pokaže, kako je pet metrov daleč pod streho nosilo dež in močilo ste-Ijo. Na levi njiva z nečim, kar je nekoč verjetno bila koruza, sedaj scefrana do stebel. »Tukaj pobiram školjke,« pokaže Bohinc. Malo izbuljimo oči. »Ta območje je popolnoma kraško in do sem je segalo Panonsko morje. Najti je mogoče brez števila kamnin, plasti kar prehajajo iz ene v drugo, od prepustnih do neprepustnih. Na eni od takšnih prelomnic je nastala Clija jama,« se napotimo Še do slovitega kraškega pojava. kjer na piano še drugič priteče Bistrica, Nekoč je nedaleč od izvira poganjala številne mline. Sama Gli-ja jama. streljaj iz vasi. je razglašena za naravni spomenik državnega pomena. Tam so našli kosti jamskega medveda, jamarji pa so okoli 370 metrov dolgo jamo s kapniki in večjo dvorano, v katero se sicer ne gre kar takole ruristično na horuk plaziti, precej dobro raziskali. Vasica sredi Kozjanskega tako postreže z naravnimi in etnološkimi znamenitostmi! »Morda bo kaj od tega mogoče s primerno ureditvijo vključiti v turistično ponudbo. Ampak sama vas tukaj ne more kaj dosti, pojavljajo se ideje o celostni ponudbi, kol je na primer ideja o poti razbojnika Gu-zaja.« razmišlja Vouk o nekaterih zamelicih razvoja turistične ponudbe Kozjanskega. Hja, in turisti bi lahko iz Planinske vasi, tako kot avtorica, za spominek domov nosili - školjke! POLONA MASTNAK Folo: MARKO MAZEJ V akciji NOVI TEDNIK V VASEM KRAJU bomo obiskali Sv. Florijan v občini Rogaška Slatina. aktualno Ndiboli intenzivni nakupi a iolo so v drugi polovici avgusta. Zastonj učbeniki! A le za osnovno šolo preko učbeniških skladov • V srednješolskih skladih ni večjih sprememb Za osnovnošolce oziroma njihove starše je gotovo najbolj optimalna izposoja učbenikov iz sklada» saj letos za vseh devet razredov vse stroSke v zvezi z izposojo učbenikov krije ministrstvo za šolstvo in šport. Osnovne šole kupijo učbenike, ministrstvo pa jim bo vrnilo okrog 5 milijonov in pol evrov izposojevinine» ki DOBRODOSU V CVŽU SAVINJSKA, KIER UČIMO ZA ŽIVLJENIE v Centru v«eiivl^nislcega učenja Savinjska brezplačna nudimo. pomoč pri odločitvah ja izobraževanfe in učenj«, informadic o izobraževalnih ustanovah, ^pemfi^ in objavah vajenlibih učnih nasvete za iskanfe eapo^itve, pl&anje proienj in pripravo na «epeien zaposlitveni razgovor, dostop do račvnalniibega programa za samostojno naoliranje poklicne poti, možnost samoftoinesa učenfa, pomoč usposobljenega mentorja za podporo pri samostojnem učenju, doslop do računalnika in svetoviKga spleta lef novih obMk eničenja, multimedijsha In učna e-gradiva ter aktualne revije In časopise ter strokovno literaturo. MODRE TOČKE - PRAVA ODLOČrTEV PoiščHe modre točke vsežn^ljenjskega u^nja v vaši sos«^lni. Ulk;a Ivanke Llranj^b 3310 Žatec 03 713 35 65 w\vw.cv2i>5av'tnjska.ti PnTKfAm CU A Min*t4ntvo^ u ivMvn ro Jpen Hvtmv« 1« ta«*» n i>e« ' « * % i» > ^ % ^ « « ^ bi jih šole v nasprotnem primeru pobrale od staršev otrok za izposojo učbenikov. Lani je bila brezplačna izposoja le za šolarje do vključno sedmega razreda, kar je ministrstvo stalo slabe Štiri milijone evrov. Ravnateljica OŠ Lava v Celju, Marijana Ko-lenko, odločitev ministrstva komentira kot pozitivno spremembo. Negativno pa ocenjuje preveč delovnih zvezkov. Zadnja leta je namreč s skoraj vsakim učbenikom p$iše) tudi delovni zvezek, Tako učenci v šolah skoraj niso več pisali v navadne zvezke, zato so v zadnjih treh letih obdržali le nujno potrebne delovne zvezke, ki pa jih morajo starši kupiti sami. Na Šolskem centru Lava je izposoja učbenikov celo 95-odstotna. Nevenka Poteko, vodja učbeniškega sklada, pravi, da imajo dijaki možnost, da zaprosijo za brezplačne učbenike, v kolikor imajo doma finančne težave, za kar pa se jih ne odloča veliko. Veliko dni^ srednjih Šol pa te možnosti za svoje dijake nima. Vsak učbenik naj bi velj^ vsaj tri leta» da se amordzira, saj enoletna i^soja znaša tretjino cene novega učbenika. V preteklosti je bilo veliko no* vib predpisamih učbenikov, kar je skladom povzročalo nekaj težav pri amortizaciji učbenikov. Vsako leto pa je nekaj na novo potrjenih učbenikov rudi v srednjih Šoiah. Na Šolskem centru Lava pravijo, da se programi spreminjajo, težava pa je, da velikokrat založniki ne natisnejo učbenikov pravočasno. Nekateri slovenski ravnatelji so mnenja, da vodenje učbeniških skladov pomeni tudi dodatno obremenitev za vodjo sklada, ki je največkrat knjižničar ali socialni dela- Na založbi Rokus Klett pravijo» da so bili učbeniški skladi zasnovam za sodaino ogrožene otroke» teh pa v Sloveniji gotovo ni 91 odstotkov, kakršna je izposoja. Strinjalo se. da ministrstvo za šolstvo in Sport z brezplačno l^x)sojo nudi finančne ugodnosti za starše. Za pomanjkljivosti pa pravijo, da so večplastne. V izposojene učb^ nike se ne sme pisati» kar ni v skladu z najnovejšimi didaktičnimi pristopi v Evropi in svetu, učitelji morajo upo* rahljati učbenike iz sklada vsaj tri leta, tudi če jim le-ti niso všeč in so nekateri učbeniki v tem Času Že zastareli. vec. Nevenka Poteko, ki upravlja učbeniški sklad s Še dvema sodelavcema na ŠC Lava, pravi, da je s tem res veliko dela, in da ga opravljajo tudi popoldne. Z delom začnejo maja, ko dobijo podatke od profesorjev, katere učbenike bodo uporabljali pri pouku. Dijaki dobijo učbenike na začetku šolskega le-ta, lahko pa jih zadržijo tudi čez poletje v primeru poprav-ruh izpitov ali mature, Na spletni strani ministrstva za šolstvo in Šport so zapisali, da si je po njihovih ocenah lansko leto Iz sklada izposodilo učbenike 91 odstotkov osnovnošolcev, kar ocenjujejo za uspešno. Pojavlja pa se tudi vprašanje etičnosti učiteljev pri predpisovanju določenih učbenikov, saj je število potrjenih učbeniških naslovov veliko, tako da s tem nastaja tudi velika konkurenca med založbami. Ravnatelj Osnovne šole Pntle, Dušan Mere je za STA dejal, da prihaja do prikritega podkupovanja učiteljev tako, da jih založbe vabijo na razne seminarje in dodatna izobraževanja. S tem se Kolenkova ne strinja, saj pravi, da ima učitelj pravico, da se odzove povabilu založbe na izobraževanje. Tako spozna učbenik in se lažje, v okviru strokovnega aktiva, odloČi, po katerem bo poučeval. SAŠO HOČEVAR Foto: KATJUŠA ANKETA V knjigarnah še vedno vrste skJade ne odločajo. Čakalne vrste pa še vedno ostajajo.« Andreja Skerbiš. DZS Celje: »Povpraševanje po delovnih zvezkih je večje kot po učbenikih. Vrste v ugovini pa niso nič krajše, saj starši kupujejo Še ostale pripomočke za šolo, sploh zadnja dva tedna v avgusru.« Božidar Mulej, Knjigama Antika Celje: »Že od začetka junija sprejemamo stare uč* benike, prodajamo pa tudi nove in vse, kar potrebujejo v šolah. Stranke prinesejo sezname in mi potem sesu-vimo komplet, Najprej seveda z rabljenimi učbeniki. Letos sem bil presenečen, ko SO bila vsa gradiva na voljo že sredi avgusta, kar ni bila ravno stalna praksa, saj smo prejšnja leta dobili veliko stvari Šele sredi septembra.« Jasna Tome, Mladinska knjiga Celje: »Prodaja se spre-minja iz leta v leto glede na to, kako se Šole odločajo za nakup oziroma dokup učbenikov za sklade, to pa ne pomeni, da se učbenikov proda manj, saj se vsi starši za MEmAČM niONKTNI TELEFOHi RAIHA eCUC gospodarstvo O cetis Boško Šrot ponoči mirno spi »Pivovarna Laško posluje zakonito, Boško Šrot tudi in ni pri vsem tem naredil nobenega kaznivega dejanja*« Včerajšnja skupščina vovame L^ko je, z izjemo vprašan) o prodaji Plinfina [»irabenzu, ki sta ga po svojem odvetniku posröiovala delničarja Engrotuš ter Eiek-tra, potekala povsem gladko. Vprašanj o tem, kaj se dogaja z lastniško struktu-ro Pivovarne Laško med del-ničarji ni bilo, je pa to obširneje zanimajo novinarje, za katere so po koncu ^roti pričakovanju) pripravili krajšo novinarsko konferenco. NavpraŠanjeo prodaji Plinfina, družbe, ki je bila v popolni lasti pivovarne, je predsednik uprave Boško Šrot razjasnil, da se je prodaja splačala, saj je družbi prinesla 2.6 milijona evrov. Z^aj ni bilo vprašanj o lastniški strukturi pivovarne, ki vse bolj gravitira ravno k Šrotu, pa je predsednik nadzornega sveta Boris Završnlk odgovoril, da so ludi domnevno financiranje nakupa pivovarne s sredstvi same družbe že obravnavali, ler svoje ugotovitve spromo objavljali na spletnih straneh Ljubljanske borze. Skratka, Boris ZavrŠnfk In Boško šrot nadzomisvetmem,dajeupra-v^ dru^o uspešno vodila, kar je videti tudi po lanskem rekordnem, dobrih 12 milijonov evrov velikem dobičku, ki je za skoraj 100 odstotkov presegel predlanskega. Konkretneje je na namige in medijska ugibanja odgovo- ril sam Boško Šrot: »Pivovarna Laško posluje zakonito, Boško Šrot posluje zakonito in ni pri vsem tem naredil nobenega kaznivega dejanja. To je razvidno tudi iz obeh pravnih mnenj, lako iz ljubljanske kot mariborske pravne fa-kultete. In, Boško Šrot mdi UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola prijaznih ljudi ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V NASE PROGRAME! SRIDMJE POKUCNO, SRHDMJISTHOKOVMO. POKUCmO-TEHNliKOIN SREDNJE SPLOiüO IZOBRAZEVANJE: • TRGOVEC, TRGOVEC prekvalifikacija • EKONOMSKI TEHNIK (ssi) » GOSTINSKI TEHNIK (ssi) • MODEL V STROJNIŠTVU • IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ • OBUKOVALEC KOVIN-ORODJAR • ELEKTRIKAR • ELEKTROTEHNIK (pti) • STROJNI TEHNIK (pti) • EKONOMSKA GIMNAZIJA IN MATURITET?dl TEČAJ INFORMATIVNI DAN: B. SEPTEMBER OB 17> URI BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASU VISOKOŠOLSKI PROGRAMI - IZREDNI ŠTUDU: FAKULTCTA ZA UPRAVO UUBUANA Informativni dan: 4. aeptembar ob 17. urf v Žalcu (I. in II. stopnja) ŠE SO PROSTA MESTA, ZATO POHITITE S PRIJAVOf Pri odločitvi za izobraževanje vam svetujemo: v Svetovalnem središču Žalec ^« delničarjev pomenila S3 odstotkov glasov. Ravno zato predlagani slüep, po katerem bi nadzornika Marka Laznika. ki je podal odstopno izjavo, zamenjal direktor Nivoja Danilo Senič, ni bil sprejet. Ime podjetnika Boštjana Marovta iz Podvina pri Žalcu je moč zaslediti kar v nekaj podjetjih. Najbolj je njegovo ime odmevalo v kranjskem podjetju Ibi, sledi Še Istraemeco, Vele, Tkanina, Metro, Pozavarovalnica Sava, trenutno je tudi nadzornik v Celjskih mesninah. Na vprašanje, koliko resnice bi lahko bilo v govoricah Q podobni usodi Garanta ter kranjskega Ibija v likvidaciji, ki ju domnevno druži večinski lastnik Boštjan Marovt. je Rudolf KrumpaČ-nik odgovori]: »Ne poznam nobenega delničarja Marovta. Reči želim, da Boštjana Marovta sicer poznam, ali je tudi solastnik podjetja F33, pa jaz ne vem. Govoric ne morem komentirati, niti zavirati,« pravi. »Zgodba kranjskega Ibija lahko mogoče tudi pri nas povzroča strah, a dokler naše podjetje poslu- Rudolf Knim(MČnik je z dobičkom, tak scenarij ne more nastopiti. Kranjski Ibi je namreč mesečno>proi-zv^el< 200 tisoč evrov izgube, mi pa kljub hudi konkurenci še vedno delamo dobičke.« Pp sklepib skupščine bo odslej v Garantu ne več Štiri- temveč zgolj enočlanska uprava. Del dobička, ki je od ISS tisoč evrov ostal po nakupu lastnih delnic, v višini 9.445 evrov, ostaja nerazporejen. Dodatno skrb, da bo z Garantom konec, so povzročili občinski načrti, ki so preko Garantovega parkirišča predvideli gradnjo ceste. »Z občino smo v tem tednu uskladili naš zazidalni načrt z nj iho vim prostorskim planom in smo popolnoma zadovoljni.« Kot se šušlja, so trenumo edina skrb Garanta visoke odškodnine, ki jih zahtevata odstavljena Člana uprave (lani ob menjavi lastništva so odstavili Članico uprave, ki je bila zadolžena za finance, Nevenko Ribič, ter dolgoletnega predsednika uprave TomaŽa Roj-nika), ki Jima na skupščini niso podelili razrešnice. Ribičeva naj bi zaradi odstavitve poleg dobljenih 50 tisoč evrov odškodnine zahtevala 120 tisoč evrov, Rojnik pa ob enaki dobljeni odškodnini šc slabih 300 tisoč evrov. Njuni zahtevi je sodiSče na prvi stopnji zavnulo, vendar sta oba vložila pritožbi. ROZMARI PETEK Foto: MARKO MAZEJ ©toll partnerHKtfbcljSimokusm PIEURJA POZOR. HUD PES Prihaja čas magičnega realizma v na novo postavljenih žičnicah je letos uničevala toea. Kot zakleto je udarjala po hmeljanih, ia niso prejeli centa državne pomaci. Prekletstvo nad hmeljarji Zakreditirani in zakleti braslovški kmetovalci - Uničenih 60 hektarov hmeljišč Komisija za ocenjevanje Škode si je v teh dneh ogledala uničene in poškodovane površine na območju BraslovČ. kjer je (oča pred slabim tednom dni povzročila največ Škode. Znano, je že» da so drugo leto zapored, po natanko letu dni, najbolj prizadeta hmeljišča, na katerih je popolnoma uničenih od 60 do 70 hektarov hmeljskih površin. Ibča ni prizanesla niti poljščinam, sadnemu drevju» gozdovom na območju Dobrovelj, cestni in ostali infrastrukturi. Od lani uničenih 130 hektarov jih je letos toča oklestila 35. Toča je pustošila v zgornjem delu BraslovČ, v pasu od LetuŠa, MalLh BraslovČ, BraslovČ do Pariželj, v Spodnjih in Zgornjih Gorčah, Polj-čah in ZakJu. Jolanda Sporn, tehnolo-ginja s Kmetijske zadruge Bra-slovče pravi, da za 60 hektarov hmeljišč ni več pomoči. »Kobulice so povsem uničene in bodo ostale za gnojilo.« Prizadeti niso le hmeljarji, temveč tudi ostali kmetovalci. Zlasti prizadeti so ze- Toca ni prizanesla niti korvzi. S stolčeno si v Zgomilh Gorčah ne bodo mogli kaj dosti pomagati. lenjadarjl, katerih pridelki ne koristijo ničemur več. Prizaneslo ni niti koruzi» jabol-kam, vinogradom, vrtovom in travnikom. Na iu^itih zazrti v nebo v krajih, kjer si še niso opomogli od lanskega neurja, ko je 10 ruvalo in podiralo hmelj-ske Žičnice, je narava udarita že drugič In prizadela ma-lodane iste hmeljarje. Boštjan Čulk iz Malih BraslovČ je po letu dni ponovno ob 80 odstotkov hmeljišč. »Pridelek je bil manjši zaradi lanske ujme, toda z ugodno tržno ceno smo se nadejali zaslužka oziroma uspešnega kritja lanske izgube.« 5 pomočjo kreditov so hmeljarji obnovili In postavUi lani podrte žičnice, za katere od države še niso prejeli niti centa. »Uspešno smo se prijavili na namenski razpis za obnovo žičnic. Denar nam le obljubljajo. Obnova nas )e doslej stala okoli 60 tisoč evrov. Toda delo še zdaleč ni končano.« Denarja za povračilo lanske Škode hmeljarji od dr-žave še niso prejeli, čeprav na) bi do izplačil prišlo kmalu. Svoje jim je izplačala le zavarovalnica, so se pa v teh dneh na terenu že napovedali inšpektorji, ki naj bi pre-veri^li» kako so hmdjarji po-stavili nove žičnice. »Nadejamo se. da bodo inšpektorji prišli z denarjem,« je ironičen Čulk. Franci Marovt iz Zgornjih GorČ ima uničena dva hektara hmelja in ŠUri hektare koruze. »Od velikih pričakovanj na ugoden odkup hmelja bo sedaj edini vir preživetja zavarovalnina." Namesto 15. kolikor se je cena za odkup hmelja gibala na prostem (i^u, bo zanj od zavarovalnice prejel 6 evrov. Prizadet je mdi Boštjan Vodlak, prav tako iz Zgornjih Gorč. i: v Ševpstoksaja Boštjan Čulk vasolil letošnjega pridelka. Odkup bi delno pokril lansko izgubo. Dan zatem s tal pobira povsem uničen savinjski Bolding in ceteio. »Od 10 hektarov hmelja je za obiranje ostala peščica pridelka. Vprašljiv je celotni nasad, saj dvakrat prizadeta rasüina ne bo nikoli več rodila tako, kot bi v normalnih pogojih. Nič bolje ne bo s štirimi hektari koruze,« Edini up zanj ostaja zavarovalnica. >»0d državnih obljub se ne da živeti.« Brez obetov na pomoč ob nezavarovanem pridelku pa je Franci Gro-belšek, ki je ostal brez 90 arov koruze in 30 arov zelja. Višina škode še ni znana. Po prvih ocenah naj bi bila nižja od lanske, ko je neune s točo povzročilo za dva milijona evrov škode, v katero ni všteta škoda na osnovni šoli in ostalih objektih. »Toča je tokrat prizanesla objektom, šoli in hmeljskim žičnicam,« pravi braslovški podžupan Vinko Drča. »Tretjina občine je uničena stoodstotno. Po doslej zbranih ocenah lahko že zatrdimo, da je uničenih 60 hektarov hmeljišč,« je še v sredo dejal Drča. Oškodovanci bodo v naslednjih 14 dneh na občini oddali obrazce za popis škode, ki se je zaradi neustreznih obrazcev nekoliko zavlekel in s tem tudi skupna ocena nastale škode po sobotni toči. MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEJ Pred dnevi sem doživel pravzanimivo izkušnjo. Ko sem zvečer sedel na l^lko-nu in opazoval zvezdno nebo. predvsem lego Velikega voza, me je prešinilo, v misli mi je vskočilo spoznanje In na usta prišel stavek: »Zemlja je okrogla!« Naravnost čutil sem to resnico. Če tega pred približno petsto leti Človeštvu ne bi povedal Kopernik, bi mu to zzamudo jaz. Sicer smešno, ampak resnično. V istem trenutku sem si zamislil. kako bi bilo. da bi prišel nekam pred kamere ali na nek govorniški oder in ljudem dejal: »Zemlja je okroglal« Vse skupaj bi izgledalo kot kakšna pogruntavščina cigana Melhiade-sa iz romana Garcie Mar-Queza Sto let samote, ki le> tos praznuje svojo štiride-setletnico. Ce uporabim strokovni izraz za poiiOe-n ova nje Marquezove literature, bi to bil trenutek magičnega realizma. Mar-quez je nekoč dejal, da v njegovih romanih ne obstaja nikakršna magija, da je v Južni Ameriki vse skupaj preprosto res, torej je vse zapisano realizem. Podobno je tudi z mojim stavkom. Svetopisemsko rečeno: beseda je postala meso. Hip za tem sem začel brskati po teletekstu in na eni strani je pisalo, da so do voütev Se trije tedni, da se predvolilni boj začenja... V stanju, čutenju resničnosti, gotovosti, da je Zemlja res okrogla, sem vse skupaj prenesel na razmišljanja o tem, da sem tudi sam volilec in kaj kmalu bom imel priložnost obkrožiti nekogaršnje ime. Toda odločitev za kaj takšnega zahteva, da za njo stoji razlog, spoznanje, da je nekdo »okrogel kot Zemlja«, da je resničen, da ni plod magičnega realizma, podobe, ki je zgolj medijska, ki ni zgolj manifesta-tivna, da ni izmišljen in si ne izmišlja. V vseh teh letih, ko smo lahko svobodno odhajali na volitve, nisem namreč še nikoli, z eno Piše: MOHOR HUDEJ moho rh @ho tmail. com samo izjemo predsedniških volitev. Šel na volišče in se odločil za kakšno stranko ali posameznika. Razlog, da nisem nikogar voiil, je bii predvsem u, da mi do zdaj Še niti en sam kandidat nt znal jasno predstaviti svojega programa. Kar pomeni, da sem ves čas poslušal, za kaj se nekdo zavzema, in ne, kakšna je vizija projekta volilnega programa- Po domače povedano: povej mi, če se zavzemaš za nekaj, kaj se bo potem zgodilo, spremenilo in kaj pričakuješ, da bo iz tega nastalo (seveda z manjšimi odstopanji), in kje vidiš prednost svojega programa pred drugimi, predvsem pa. kako bo to vplivalo name. Besede, kot so recimo »zavzemal se bom za pravno državo«, v današ-njem času ne pomenijo nič, ker vsi vemo, da se med nami sprehaja kopica kriminalcev. ki se celo baha po naših medijih ter s svojim nakradenim kapitalom zaposluje kopico odvetnikov, ki ji rešujejo kožo z iskanjem 1 ukenj v postopkih in zvonih. K zavzemanju za nekaj je treba dodati tudi jasno in razvito misel» strategijo. In ravno tega znova ne pričakujem. Pričakujem ponovno volitve, kjer se bo odločalo med manjšim in večjim zlom, pričakujem besede, ki jih zapišejo pesniki, ki niti sami ne verjamejo v svoje stihe, če citiram neko rock besedilo. Pričakujem čas magičnega realizma, evropskega magičnega realizma, ki z resnico, da je Zemlja okrogla, nima prav nič. Še ene volitve brez mojega glasu, a kaj zato. y m J" CHŠCelJe Kim tntitr^ caM • < VVt tvfeiMti; i*a: m Šole spet poligoni reform o izzivih, ki jili pnna^ novo lolsko leto na ravni osrovdo-ter srednješoiskega izobraževanja, sta spregovorila vodji akti* vov celjskiii ravnateljev: Marijana Koienko, ravnateljica 0$ Lava, ter Janko PokiiČ, dolgo-letni ravnatelj Srednje ekonomske Šoie Celje. Katere spremembe v šoiski za-ko n oda j i bodo najbolj zaznamovale prihajajoče šolsko leto? Kolenko: Osnovna šola je v celoti postala devetletna §ola> osemletka se je dokončno poslovila. Novost na področju izbirnih predmetov je ta, da lahko učenci namesto izbirnega predmeta v Soli uveljavljajo tudi obiskovanje v glasbeni šoli. Pozitivna sprememba je brezplačna izposoja učbenikov iz Šolskega učbeniškega sklada za vse učence od 1. do 9. razreda. Ne smemo pozabiti na možnost uvajanja obveznega drugega jezika v osnovne šole. Vedno več Sol se odloča za možnost uvajanja fleksibilnega urnika. V tem šolskem letu bomo intenzivno pripravljali spremembe v učnih načrtih, ki bodo stopili v veljavo v prihodnjem Šolskem letu in bodo prinesli kar nekaj sprememb. PokliČ: Na področju srednjega šolstva se uvaja spremenjen sistem financiranja šol, to je plačevanje »po glavi«. Posledica tega modela financiranja bo problem preživetja majhnih šoi in programov z majhnim vpisom. V programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja se uvajajo prenovljeni izobraževalni programi. Na področju gimnazijskega izobraževanja z no\am šolskim letom uvajamo nove učne načrte, kjer se spodbujajo sodobni pristopi poučevanja. Velika novost je tudi uvajanje tople prehrane za dijake v času pouka. Boste z uvedbo novosti prisiljeni tudi v kadrovske spremembe? Kolenko; Zaenkrat ne pričakujemo večjih kadrovskih sprememb. saj še zagotavljamo polno učno obveznost učiteljem. Sicer pa uspešno sodelujemo pri dopolnjevanju učiteljev med Šolami. saj jih že kar nekaj poučuje na dveh ali treh šolah in s tem fleksibilnim načinom uspešno krmarimo med spremembami. PokliČ: VeČina novosti zahteva tudi prilagajanje organizacije pouka in njegovo izvedbo. Zaradi teh sprememb ne bo večjih kadrovskih st)rememb. Bodo pa organizacijske spremembe, vendar ne kaj bistvenega. V zadnjih letib gre Šolska politika v smer vse večje avtonomije ravnateljev in posameznih šol. Kaj tO pomeni v praksi? Kolenko: Žal v praksi težko govorimo o pravi avtonomiji, Seveda težnjo avtonomije pozdravljam in če bi jo lahko v resnici zagotavljali» bi bilo dobro tako za ravnatelja, šolo kot tudi učitelje. Menim, da za pravo avtonomijo še nismo dovolj zreli in usposobljeni, saj prinaša s seboj izjemnd veliko odgovornost za odločitve, sprejete usmeritve, za kar še nimamo dobre materialne podlage. Res je, da šole postajamo nekoliko različne glede na določene vsebine, ponudbo nadstandardnega programa, kakovost, učne rezul- tate in pedagoški kader... Vendar to Še ni avtonomija v žlahtnem pomenu besede. Pokiič: Pozdravljamo avtonomijo» ki je seveda tudi močno omejena. Avtonomija pomeni tudi sprejemanje nalog in odločitev za šolo oziroma ravnatelja. S tem se povečuje obseg dela, kar prinaša Še več odgovornosti. Iz leta v leto se veča obseg dela ravnateljev, učiteljev in tudi vsem ostalih delavcev v Soli. V zvezi s tem se spreminja funkcija ravnateljev, ki vse bolj postajate nekakSni menedžerji, koordinatorji, ekonomisti. Tudi na račun vloge pedagogov? Kolenko: Res smo v eni osebi ekonomisti, koordinatorji, vse bolj menedžerji; z zakonsko opredelitvijo šolskih skladov Še posebej, saj je treba poiskati sponzorje, donatorje, tržiti prostore, da bi delno lahko pokrivali tudi vedno večje materialne stroške ter stroške za dodatno nadstandard-no ponudbo programov za učence. V zadnjih letih se moramo znajti še v vlogi pravnikov zaradi vedno bolj zapletene delovne zakonodaje, vedno več pritožb staršev, javnih razpisov. Smo tudi v vlogi vodij investicij v Šolah» moramo biti viziooarji... Našteto močno vpliva na pomanjkanje časa za kakovostno spremljanje pouka, razvoj šole, številne komunikacije z okoljem, saj nam pogosto jemlje dragoceno energijo tisoč drobnih in velikih opravil, ki naj bi jih obvladali. Smo i veliko del je nepotrebnih. Lani je na primer večina ravnateljev morala opraviti tudi preizkus znanja iz upravnega postopka. Res nekatere odločitve sodijo po vsebini v upravni postopek, a večina je Še vedno pedagoških strokovnih odločitev, kjer lahko uradniški pristop doseže nasproten učinek. Kako se spopadate z v zadnjih letih vse bolj ostro konkurenco med šolami ter »bojem« za učence in dijake? Kolenko: Pri nas ta silna konkurenca ni tako prisotna kot v srednjih šolah, saj so šolski okoliši tisti, ki Se vedno uravnavajo vpise učencev v šole. Vendar starši vse bolj izrabljajo pravico, da lahko otroka vpišejo v šolo, za katero oce-njujejo, da je kakovostna, kar je tudi prav. Kakovost je tudi zame najpomembnejši kriterij, ki skupaj z varnim in s prijaznim okoljem otrokom ponuja maksimalno individualno rast in razvoj ter s tem dobro pripravo za vseživljenjsko učenje v kasnejših letih. Sama se zelo strinjam, da bo kakovost tisti največji pokazatelj in hkrati najpomem-bnejši alternativni kriterij za konkurenčnost med šolami. PokliČ: Žal je številčnost generacij, ki prihajajo v srednje Šole, vedno manjša. K temu je treba dodati, da se je mreža srednjih šol v preteklih letih močno razširila zlasti s programi, ki so bili in so Se atraktivni. Tako se je močno povečal delež gimnazijskega izobraževanja (približno 40 odstotkov generacije), na novo so bili v nekatera središča umeščeni programi« katerih glede na kapacitete Šol ni bilo treba širiti (npr. ekonomski tehnik). Mno- ge nas danes bolijo glave, ko se srečujemo z upadom vpisa in posledično s presežnimi delavci. Tako se danes soočamo z velikim problemom kakovostnega razvoja poklicnega šolstva in s problemi v strokovnem in tehniškem izobraževanju. Dovolim si celo napovedati, da bo že čez nekaj let veliko pomanjkanje kadrov, za katere trenutno ocenjujemo, da jih je danes preveč. Prestop iz osnovne v srednjo Soio je za učence pomemben korak. Kako ob tem ocenjujete sodelovanje med vzgojno-izobraževalnim i zavodi? Kolenko: Kot zelo kvalitetno in pozitivno. Vsaj za Celje lahko trdim, da imamo izjemno dobro vertikalno sodelovanje pri spoznavanju šol, učenci imajo možnost vse leto v različnih oblikah spoznavati delo srednjih šol. Pogrešamo pa strokovno sodelovanje med učitelji predmetnih področij, ki bi z vertikalnim pogledom učencem kdaj lahko olajšali delo in jim s tem v srednjih šolah olajšali tudi učenje. Pokiič: Sodelovanje med srednjimi Šolami na Celjskem je zelo dobro, zlasti na ravni upravljanja s Šolami. V Celju deluje kolegij ravnateljev, kamor se vključujejo tudi direktorji oziroma ravnatelji iz Šent-jtuja, Rogaške Slatine in Slovenskih Konjic. Profesorji se srečujejo v okviru študijskih skupin in drugih teles, tudi neposrednih stikov je veliko. Z osnovnimi šolami je teh stikov že manj, tu bi bilo treba poglobiti sodelovanje. Tako bi preneka-tere probleme rešili in prehodi včasih ne bi bili tako hudi. Če upoštevamo kritično neso-razmerjemed povpraševanjem in ponudbo na trgu dela, ob tem, da smo bili tudi letos priča velikim raziikam pri vpisu v srednje šole, kaj je mogoče storiti za bolj enakomerno razporejenost? Koienko: Morali bi storiti mnogo več na ravni države; pri strateškem načrtovanju kadrov v povezavi z gospodarstvom, evropskimi perspektivami, na ravni med osnovnimi in srednjimi Šolami pa morda Še z več osveščanja staršev in učencev o poklicih ter s predstavitvami možnosti dobrega ekonomskega učinka ter strokovne rasti na določeni poklicni poti, predvsem pa možnosti za razvoj podjetništva v Sloveniji. PoMjč; v šolah, kjer je upad vpisa, sprejemamo ukrepe, da bi mlade navdušili za izobraževanje v posamezni šoli. A tudi promocije ne dosežejo takojšnjega učinka ali nobenega, Če h^ati vlada v javnosti ocena, da je nekaterih profilov na trgu preveč, čeprav je to le ocena trenutnega stanja. V srednje šole pri-hajajo mladi, ki bodo vstopili v $vet dela najprej leta 2013 in večina leta 2018, po končanem visokošolskem izobraŽevanju. Kakšne bodo takrat potrebe trga delovne sile? Kaj storiti? Promocijske aktivnosti, usposabljanje svetovalnih delavcev za usmerjanje mladih v nadaljnje izobraževanje in prizadevanje za kakovostno pedagoško delo in razvijanje tistih oblik dela z mladimi, ki. so jim blizu in zagotavljajo trajnejša znanja ter dobro v^ojo. POLONA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ NOVI TEDNIK aktualno Leto polnih dijaških želodcev? Vse celjske srednje šole priskrbele tople obroke dijakom - Mora biti zdrav obrok res tudi topel? - Kako bo s prevozi vozačev, če se bo pouk zavlekel? preden se je minulo šol-sko leto dobro končalo, so stekle priprave na prihajajoče. Ministrstva za šolstvo je namreč »postreglo«^ s kar nekaj novostmi v okviru zakonodaje. Eno so črke na papirju, dnigo praktične posledice, ki jih potegnejo za seboj in ki $e kažejo predvsem v krepki reorganizaciji pouka. Srednje Šole bodo odslej po novem namreč stregle tople obroke. Maja letos je srednješolske ravnatelje kot strela z neba zadela na novo sprejeta zakonodaja, ki narekuje organizacijo tople prehrane za vse dijake. Natančneje poveda-nOy šole so dobile navodila» da v šolskem letu 2008/09 vsem dijakom v Času pouka omogočijo lopel obrok, ki ga država subvencionira v višini 2,42 evra. S tem so šole postavili pred na prvi pogled neizvedljiv podvig: kako do 1. septembra najti ponudnike prehrane, uredili kuhinje, razdelilnice in jedilnice, ki jih večina šol ne premore. Sploh pa ne takšnih, ki bi us-trezaJe vsem sanitarnim in hi-^enskim predpisom. Po slabih treh mesecih je vendarle videli» da so se celjske srednje šole v tej smeri kljub izjemno slabim pogojem kar dobro znašle. Lastna kuhinja, v dveh izmenah ... »Kakor nas je skrbelo, smo se uspeli kar dobro organizirati»« je optimističen Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje z več kot 2 tisoč dijaki. »Za dijake, ki obiskujejo matično šolo na Lavi, smo uredili lastno kuhinjo, kjer bomo pripravljali obroke. Zaužltju bomo namenlD eno uro. Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in lo-gistiko Celje« ki ima sedež na Ljubljanski ulici, bodo jedli v dijaškem domu v neposredni bližini šole. S septembrom se v Celje seli tudi strojna šola iz Stor in sicer na Kosovelovo ulico, tako da bodo dijaki jedli v bližnji I. OŠ Celje. V prvem lednu sicer pričakujemo nekaj logističnih težav, pptem pa mislim, da bo vse gladko steklo,« pravi Dosedla. Vsi dijaki L gimnazije vCe-Iju bodo na topel obrok odhajali izven šole. »Dogovor je takšen, da bo polovica dijakov jedla v dijaškem domu, za preostale pa smo se dogovorili 2 dosedanjim najemnikom menze v naši šoli. Podjetje bo na Ljubljanski cesti ^prlo lokal s prehrano. Prvi in drugi letniki bodo tako na malico odhajali v času Na gostinski loti sicer imajo jedilnico, ki pa ni dovolj velika a vse dijake. četrte, tretji in Četrti pa v času pete šolske ure. Ohranili bomo tudi 15-minutni glavni odmor med tema šolskima urama,« pojasnjuje ravnatelj mag. Anton Šepetavc, ki se ob tem zaveda, da se bo pouk zavlekel v popoldanske ure, ob tem, da še ni jasno» kaj bo s prevozi dijakov, vezanih na javni promet. Zadnje mesece pred upokojitvijo je organizacija Šolske prehrane čakala tudi ravnateljico Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Voj-mir o Leskovšek: »Res imamo kuhinje, vendar so namenjene šolskemu pouku, jedilnica pa nikakor ni dovolj velika. Šola ni bila grajena za pripravo obrokov. Čeprav smo v tej smeri veliko razmišljali. 700 obrokov nikakor ne moremo skuhati in ponuditi, nimamo infrastrukture, hladilnic. S pomočjo razpisa smo tako is-kaii ponudnika, vendar je iz- brani odpovedal, tako da smo v fazi iskanja novega. Prvi teden zato še ne bo toplih obrokov, dograditi bo treba še en prostor za razdeljevanje malice in ustrezno reorganizirati pouk, ki se bo zagotovo podaljšal. Že tako irriamo pouk v dveh izmenah. sedaj bomo kombinirali odmore obeh izmen. Sicer pa niti nimamo zbranih podatkov o vegetarijancih, dietetikih- Vse nas omejuje izraz topel obrok, medtem ko zdrav obrok lahko pomeni tudi solato ali sadje. Sčasoma nameravamo prilagajati jedilnike glede na to, kaj otroci radi jedo.« Upoštevali bodo želje otrok Marija Maroit, ravnateljica Srednje zdravstvena šole Celje, pravi, da imajo zaradi novogradnje srečo: »Imamo določene lUpaciiete za pripravo obrokov na šoli. TÜdi po razpisu je bil izbran sedanji ponudnik, medtem, ko nam je uspelo nekoliko prilagoditi tudi jedilruco, ki je do sedaj imela sto sedežev. Podaljšali smo kuhinjski pult za razdeljevanje hrane in nekaj sedežev pridobili še v avli. Clede na to. da imamo ob šoli še vrt, se bomo povezali s projektantom, kakšne rešitve bi bilo mogoče še ponuditi za njegovo ureditev, in nato šez ministrstvom za šolstvo kot investitorjem. Vsekakor bomo žes 1. septembrom obroke lahko ponudiü, vendar načnujemo še pogovore z otroki glede njihovih želja, da se hrana ne bi metala stran in da bi uvedli prijave za določen tip obroka dan prej, Ostaja še vprašanje glede tistih dijakov, ki odhajajo na prakso v bolnišnico, zanje Še iščemo rešitve. Tudi Poslovno-komercial-na šola Celje je po besedah ravnateljice Maje Kraj ne po- nudnika izbrala oa podJagi razpisa: »izbranec bo hrano pripravljal izven šole in jo pripeljal. Dijaki se bodo razporedili pri prehranjevanju, tako da bo več izmen, jedlo se bo ob različnih Šolskih urah. Pouk se bo posledično podaljšal za eno šolsko uro. Kapacitete jedilnice in razdelje-valnice bodo tako zadostovale.« Hitro 50 ukrepali tudi na Srednji vrtnarski šoli Celje: »S pomočjo razpisa smo našli ponudnika, ki bo na šolo pripeljal tople obroke za vse dijake. V poletnem času smo nekoliko prilagodili naše prostore in jih začasno uredili v jedilnice. Gre za začasno rešitev; do prihodnjega leta bo treba pridobili potrebno opremo in dokončno urediti primerno jedilnico, za kar se dogovarjamo z ministrstvo m za šolstvo. Vsi naši dijaki bodo obrok zaužili v času četrte šolske ure. zato je pričakovati, da se bo pouk nekoliko podaljšal,« pojasnjuje ravnateljica Jadranka Seles. Tople obroke za Srednjo ekonomsko šoio Celje bodo pripravljali izven šole in jih dnevno dovažaJi na šolo, ter jo delili v prostorih dosedanje jedilnice in raz-deljevalne kuhinje med poukom v Času treh šolskih ur. Vsak oddelek bo imel v času pouka eno šolsko uro prosto, ta bo namenjena za malico in glavni odmor. Zaradi tega organizacijskega posega, bo pouk trajal 35 minut dalje kot doslej. Raz-deljevalno kuhinjo in jedilnico; kot pravi ravnatelj Janko Poklič. bo ireba obnoviti- »Letos bo postorjeno le najnujnejše. Predvidevamo novo opremo jedilnice s sredstvi ministrstva, medtem ko bo najemnica vložila lastna sredstva v razde-Ijevalno kuhinjo in potreben pribor. Večji posegi pa bodo potrebni v prihodnje.« Glede prehrane na Gimnaziji Celje-Center, se kot pravi ravnatelj Igor Majerle, še dogovarjajo, rešitev pričakujejo v kratkem. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA $ijKOI PARI 7 SGA/IZEBECd VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 Zakaj zapleteno, če je lahko preprosto? V Šoio (preprosto) z vlakom! Idealno za osnovnošolce, dijake, vajerice in študente: letna, poZ/efna ali meseäia šolska vozovnica. Z letno vozovnico dijaki in itudenlje prihranijo štiri meseöie vozovnice! Želimo vam veliko uspeha m prijetno potovanje/ Slovenske ireleznice 10 CEUE I Oktet 9 na turneji po Angliji KJjub počitnicam fantovska vokalna skupina Ok-tel 9 Gimnazije Celje-Cen* ter ne počiva. 12 fantov je namreč v sredo skupaj 2 mentorjem Gregorjem Dele-)o začelo svojo prvo turnejo. Fantovske vokalne skupine so Še posebej med mladimi bolj izjema kot pravilo, Vseeno sta se vCeiju na gimnazijah oblikovali kar dve. Prva se je začela formirati pred petimi leti na Gimnaziji Celje-Center, ko je nastala pobuda, da bi se na maturantskem plesu himna Gaudeamus Igitur izvajala v večgia-sni fantovski zasedbi. Ideja je obrodila sadove in tako je leu 2006 nastal oktet. Na pobudo fantov se je pridružil tudi mentor Gregor Deleja, ki je s tem postal deveti član zasedbe. Tako je nastalo ime Oktet 9. Danes zasedba Šteje 12 pevcev, nekateri so že zaključili Šolanje na gimnaziji, kar pa dela ne ovira. »Z novim Šolskim letom bodo gimnazijo zapustili še štirje pevci, tako da se bo oktet najbrž razdelil na dva dela,« raz-mišlja Deleja. »Eden bo deloval v Ljubljani, drugi v Celju, na koncertih pa bomo obe polovici združili. Z novim šolskim letom pa se nadejamo tudi novih pevcev.« Repertoar Okteta 9 je precej obsežen. Pretežno prepe-vajoslovenske ljudske pesmi v priredbah različnih skladateljev. veliko je tujih, ki so predvsem zabavnega značaja, ne manjkajo niti klasične skladbe. V tako raznolik re- pertoar pa je potrebno vložiti veliko dela in truda, potreben pa je tudi določen red med vajami. Mentor je o disciplini taktično povedal: »Ne morem reči, da je disciplina problematična, vsekakor pa tovrstno delo zahteva drugačen pristop, predvsem ne takšen kot v razredu.« Oktet 9 ima za seboj že preko 20 nastopov. 16. julija so v Žalcu izvedli tudi že svoj prvi samostojni koncert. Zanimanje za njih se vztrajno veča. posebej je k temu pripomoglo tudi 3. mesto po izboru (^»činstva in nagrada za naj obetavne] še debitante v Žalcu na festivalu Sredi zvezd. Glas o dobrih pevcih pa se Širi tudi izven slovenskih meja. Pred kratkim so dobili po- HOVI TEDNIK Oktet 9 zadnje dni p&citnie preživlja % pe^em po Angiiji. vabilo angleškega zbora iz Sedbergha. V sredo so tako začeli svojo prvo turnejo, ki bo trajala Sest dni in bo obsegala štiri koncerte v pokra- jini Cumbria na severozahodu Anglije. Oktet pričakuje, da jim bodo gostitelji letošnji obisk v jesenskih mesecih vrnili. Pred kratkim so dobili povabilo v Kanado, kamor se bo Oktet 9 najverjetneje odpravil naslednje poletje. ANJA HORVAT Kneza vabita Na Starem gradu nad Celjem se danes začenja dvodnevna prireditev Celjska kneza vabita. Danes je dan odprtih grajskih vrat. Obiskovala bodo lahko od 13. ure sodelovali v srednjeveških delavnicah in ustvaijalnicab, si ogledali prizorišče in opazovali priprave vitezov na sobomo prireditev. Ta se bo začela opoldne, ko bo do 18. ure pr&ližno sto kostumiranih udeležencev animiralo občinstvo z delavnicanv. s srednjev^kimi igrami in plesi ter ponudbo na srednjeveški Irtnid. Glavni del prireditve se bo ačel ob 18. uri. V dveumem programu obljubljajo nastope grajske gospode, viteški in lokostrelski turnir, nastope bruhalcev ognja in še kaj. Cesta na grad bo zapna. dostop je mogoč peS ali z avtobusnim prevozom iz stare avtobusne postaje, ki je brezplačen ob kupljeni vstopnici. BS za SDS v ceUu ar. Romana Jordan CizeU Slovenska Oemokratska stranka v kneži&m mastv v bo/ za voWne giBSOve pcšiiia dr. Romano Jordan CizefJ, slovensko poslanko v Evropskem parlamentu. V pogovoru nam fa pod-predsednica SDS razk/ila, kateri motivi so Jo vodili v politiko, kakšr>e bogate izkušnje si ie doslej nabrala v poiitfčni steri. podrobno pa Je spregovorila tudi o volilnemu programu SDS in ocenila, kakšen poter^iial premore Celje in kaj bi bilo na območju Celfa še moč Izboljšati. Kako se je začela vaša politična pot? Moja pot se je začela sredi 90. let, ko se je nasploh v slovensM politiki veliko dogajalo. OoQalanjes/no^remljalispriiat^Ji, se o niem pogovarjali, komentirali in v nekem trenutku sem uvidela, da ce obstaja toliko atvan, za katere Ima/n ideja, imam vizijo, ne morem stati c^ strani in dovoliti, da vlak odpelje mimo. Tako sem se aktivno vključila v politiko. Vseskozi sem bila s svojimi pogledi zek) blizu tdejam SOS in naravno je bib, da sem tam sodelavce, s katerimi smo naprej začeli delo na lokaJni ravni. Hkraü a tem sem bila vključena tudi na državni ravni, predvsem v proj^e s področja raziskovar^ in energetike. Sledila ie ponudila kandicfature za mesto skwtsKe poslanke v Evropatem parlamentu, kamor sem bila izvoljena. Potem me je politika čisto zares povsem zasvojila. Iti kar se mi zdi najpomembneje, sedaj la^ko ak^o vplivam na politiko ne na državni, temveč naevrc^ ski ravni. Predsednik SDS Janez Janša Je za letošnjo eidpo, ki se bo potegovaia za glasove na voiltvah, dejal, da gre za najboljšo ekipo, ki predstavlja pravo komtyinacijo s^ine. Izkušenj, poklicev in znanj. Se z nilm strinjate? Z njim se povsem stnn^. V sestavo ekipe smo vložili veliko truda, kajti vedeli smo, da SDS premore ogromno ljudi, ki imajo izkušnje, znanje, hkrati pa si želijo s svojim delom prispevati ne samo k boljšemu delu stranke, temveč tudi k uspesnelsf Sloveniji. Na kandidatni 11$^ najdete ijudi najrazifčneišTh poklicev, vsoka je tudi izobrazbena struktura kandidatov, na listi pa najdete tudi veliko žensk, kar me, kot predsednico Žer^skega odbora SOS še posebej razveseljuje. Na nasi k»>dkJatni ßstt je več žensk kot je to zakoni zahtevano, kar 26. Vdseli me, da te ženske niso kandidatke zaradi spola, terr^eč zaradi rzkušenj, znanja In sposobnosti. Na kaiere opravljene naioge v minulem mandatu je SDS najbolj ponosna? Na mnogih področjih smo uspeli sprostHl vezi, tako da sloven-ska dnjžba deluje bolj sproščeno. Več je bilo sodelovanja s strokovnimi javnostmi, tesnejše je bilo sodelovanje med državnim in nivojem. L^edli smo številne ukrepe, ki so razbremenili gospodaretvo, npr. ukinitev davka na lzplačar>e plače In mnogo nrtrej^ postopek za odf^ranje pocQe^. ^ olajšali življer^je državljanov npr. s pripravo obrazcev za oddajo dohodnir>e, z uvedbo vinjet... Veseli smo. da se je število podjetnikov v našem nwi-dalu povečalo, izjemno visoka >e tudi gospodarska rast. Vsismo www. sds. si Slovenska demokratska stranka dr. Romana Jordan Cizelj Slovenija na pravi poti Nodoljujemo shupoj lahko ponosni na to, da je Slovenija enakovredna država članica Evropske unije, kar smo dokazali s števHnrmi projekti, kot so uspešna uvedba evra, predsedovanje EU ... Menim, da ljudje zrejo v prihodnost optimis^ino. kar nenazadnje dokazuje tudi večja rodnost v naši državi. Ste ena od evropskih poslarKev, ki Siovenifo predstavljate v BruslJu^ In zaradi delovanja na tej ravni boste najbrž S/oven-cem uspeli bofje predstaviti evropski aparat, ki se včasih zdi ^lo oddaljen in ga ne razumemo povsem dobro? Želim si. da bi ljudje čim več ved^i o tem, kako se oblikujejo evropsl« politike. Tnjdim se, da se s strokovno m laično javnostjo veliko pogovarjam o tem, kaj bi določen zakon, sprejet na evropski ravni, pomenil na lokalni ravni, kaj Je dobro za Siovenn jo, kako naj bi določen cilj uresničili. Obču^k in vedenje o tem< kako nastanejo evropske politike, je pomemben tudi za delo v državnem zboai. V^iKo zakonodajnih zahtev na evropskem nV voju mora biti prervesenih v zakonodajo ^"eko nacionalnih parlamentov. Zato je za delo v državnem zboru enako pomembno, da poslanec ali poslanka pozna tako lokalno pr^lemahko kot tudi evropsko, šele tako lahko laže in dolgoročno uspešno sooblikuje tudi nacion^ne politike. Za kaj se boste potegovali ne lokalni ravni? Za kaj si boste prizadevali, če vas Celjani izvolijo? Izjemno vesela sem, da so me Celjani povabili k sodelovanju. Do sedaj sem imela možnost sooblikovania predvsem evropskih politik, če Pom izvoljena, bom posebno s1(rb namenila temu, da bom ustrezno zastopala Cellanke In Celjane. V skladu s progra-n>om SOS bodo osrednjega pomena v mojem xlelovanju tri področja. Prvo je področje človeških virov in zagotavilanje okolja, v katerem bodo ljudje laiiko razvili svoj potencial, drugo področje je zagotavljanje enakih izhodiščnih možnosti za vse ljudi, tretje pa skrb za trajnostni razvoj, za (Aolje in prilagajanje podnebnim spremembam. Pti tem moram razumeti, kako mesto živi. kako diha in kakšru so njegovi problemi. Zato obiskujem ra^e Inštitu-oije, ker ze^lm spoznati lokalr>e probleme, ki b' jih bilo mogoče razrešiti na državni ravni. Zagotovo Celje premore ogromen podjetniški potencial In podjetniki so me opozorWi na to, da naj politiko vodimo strateško, do^oročno. Opozorili so me tudi na dolgotrajnost raznih postopkov, ko gre za pridobivanja dovoljenj, evropskega denarja in tud' tu sem prepriča, da je treba nekaj ukreniti na državni ravni, Več po^mosti moramo posvet razvoju človeških in izobraževalnih potenci^ov. Zavedati se moramo, da ljudi izobražujemo zato, dase vzivijenju lažezr^dejo, daustvar-jajo In ne za to. da intajo fonnalno pridot>ljeno neko izobrazbo. Izjemno pomem^o je sodelovanje gospodariva s izobraževalno s^ero. Pomembna je tudi skrb za okolje. V Celju je ogromno tiHse-rcN in tudi na tem področju moramo dek>vati skrbno, prizadevati si moramo za osveščanje ljudi, tako na lokalni In državni ravni jim moramo ponuditi več priložnosti, da s svojimi akcijami ohranijo zdravo okolje, telim si, da bi v Celju veö r^aredili na področju prepoznavnosti. Kajti Celje ima ogn:>mne mosiosü. ne samo na področju gospodarstva, temveč tudi na področju razvoja sejem* ske in turistične dejavnosti. Omeniti moramo, da ste edina evroposlanka, ki Je v Bruslju dobila nagrado revije Parilament rr\agazine za najbolj aktivno evropsko poslanko na področju energetike v letu 2007. Kakšno zadoščenje vam daje ta nagrada? Ta nagrada je bila zame popolno presenečenje, kajti nisem si predstavljala, da lahko polneč že v svojem pn«m mandatu dCBgeže kaj takega. Bila sem jo izjemr>o vesela in to zato, ker je to priznanje za ^ravljeno defo. A treba je ohranHi trezno glavo. In zato še z večjim zagonom delam dalje. Če bom izvoljena, bom z vsem znanjem in energijo Celje zastopala v državnem zboni. In se zavoljo tega brez oklevanja odrekla mestu poslanke v Evropskem parlamentu. NOVI TEDNIK ŽALEC I POLZELA | VELENJE | 11 Utoinji mladi udeleženci Španziove likovne šole Spanziovi učenci razstavljajo Od 19. do 28. avgusta je bila v okolici dvorca Novo Celje pri Žalcu poletna slikarska Šola Rudija Španzla • Chiaroscuro. Likovni projekt, namenjen nadarjenim mladim likovnikom, je skupaj z akademskim slikarjem in grafikom Rudijem Španzlom in pod pokroviteljstvom OWine Žalec v letu 2004 začrta) Zavod za kulturo šport in turizem Žalec. Prvo leto se je šole udeležilo 21 učencev osnovnih Sol Spodnje Savinjske doline, letošnje, jubilejne pete, pa 55 mladih likovnikov iz raznih krajev Slovenije, er^a udeleženka pa tudi s sosednje Madžarske. V večernem času je bila šola za starejše amaterske likovne ustvarjalce, ki jih je bilo letos 21. Mojstru Španzlu je pomagala ekipa izkušenih mentoijev, ki so jo se* stavljajo: Barbara Zupane, slikarka, Breda Bračko in Regina MratinkoviČ, obe likovni pedagoginji, in diplomanta Sole lepih umetnosti v Benetkah, Rok Sl^a in Dorian Španzet. Dodatno pomoč nudita slušateljem še Jerneja Menzinger, likovna pedagoginja, ter Bogdan Renko, grafični mojster. Mladi likovniki so spoznavali in se preizkušali v slikarskih tehnikah in nato svoja dela postavili na ogled na priložnostno razstavo, ki so jo pripravili v obnovljeni avli dvorca včeraj zvečer. TT Glavnik na olimpijskih S prekoiesarjenimi 67 tisoč kiJometri je Dejan Glavnik s Pofzele že skoraj na polovici svoje začr-ta ne petletne poti okoli Zemlje. Prvi Slovenec, ki se je za tak podvig odločil. je s Kitajsko obeležil že svojo 52. prekolesarje-no državo. Kolesarski avanturist je pri kole šaril tudi v Peking in na tamkajšnje olimpijske jgre, kjer je obiskal Slovensko hišo. »Vroči, ravninski kilometri prod Pekingu sami po sebi niso tako naporni. kot je naporno sporazumevanje in branje obcestnih napisov, ki so ob moji ničelni kitajščini prava cestna mora,« se spominja svoje poti v Peking drzni kolesar. Svoj podvig je simbolično začel na dan Zemlje, 22. aprila 2006, namerava pa ga končati v letu 2011. Pot ga je iz Celja peljala preko baltiških držav in Blandina vije do Isiandije, od koder je avanturo nadaljeval na ameriški kontinent. Po pre kolesarjem Panamericani, naj- Dejan Glavnik je bil v Pekingu v času olimpijskih iger. v Slovenijo se bo vmil leta 20t t. daljši cesti na svetu, ki ga je od Aljaske pripeljala do juga argentinske Patagonije, je marca letos popotovanje nadaljeval na svojem tretjem kontinentu Avstra- liji, nato pa je preko Indonezije, Malezije in Filipinov prikolesaril do četrte celine - Azije. Na tem potovanju je njegova najdaljša razdalja, prevožena v enem - Št.S8-2d. dnevu, znašala 283 kilometrov, dosegel je že višino 4800 metrov, na svoji poti pa je moral zamenjati kar 27 preiuknjanih zračnic. ANJA HORVAT Kompostiranje za vsakogar V četrtek so v Žalcu organizirali delavnico o kompostiranju. Posajnezniki iz žalske občine se večkrat letno zbe-rejo, da izmenjajo izkušnje in pridobijo nova znanja. V sklopu Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije se je v Žalcu zbrala skupina ljudi, ki želi pri ekoloških problemih pomagati s pravilnim ločevanjem odpadkov, še posebej pa se osredoioča na kompostiranje. Občina je njihov projekt podprta in tako so desetim posameznikom iz Žalca, Vrbja, Gotovelj in Galicije priskrbeli kompostni-ke za razgradnjo organskih odpadkov. Predsednica Viktorija Rebar si želi še več članov v tej skupini, a zaenkrat je zadovoljna tudi z manjšim številom. »Rekli so, da se vsalU stvar začne najmanj z dvema Človekoma. Nas je zaenkrat le deset, a nekje pač moramo začeti,« je optimistična. Kompostiranje se vztrajno Siri med ljudmi, počasi ta način odlaganja organskih odpadkov prihaja tudi v mesta, na podeželju pa je kompostiranje že dolgo močno razširjeno. Skupina je oblikovana že dve leti, pridobljeno pa ima tudi licenco švedskega Gap International, kjer je vključena v projekt Eko team v družini in gospodinjstvu. Na delavnice r^no vabijo strokovnjake, ki predavajo o novostih in problemih pri kompostiranju. Tokratna gostja je bila inženirka agronomije Maja Petemel, ki je povedala nekaj o ekoloških pripravkih za hitrejšo razgradnjo organskih odpadkov in o pogostih napakah pri kompostiranju, med katerimi je Se posebej izpostavila, da se v kompost ne meče gnilega sadja, saj se tako gniloba prenaša na cel kompost. Znanje skupina pridobiva tudi ob pomoči celjskega Simbia, ki jim je že priskrbel gradivo, ponudil pa je tudi možnost ekskurzije na odlagališče. ANJA HORVAT Družina poje v Andražu v Andražu nad Polzelo bo v nedeljo ob 14.30 že 25. prireditev Družina poje z naslovom P^ so jih mati moja. Prireditev bo na športnem igrišču, v primeru slabega vremena pa v dvorani Zadružnega dotaa Andraž. Po besedah Simona Ograjenška in organizacijskega odbora Kulturnega društva Andraž bo letos nastopilo osemnajst družin iz vseh pokrajin Slovenije. Dan prej, v soboto, ob 19, uri bodo v dvorani doma krajanov odprli razstavo del domačih likovnih ustvarjalcev. Ob te) priložnosti bo akademski slikar Alojz Zavolovšek nekaj svojih del podaril andraškemu kulturnemu društvu. TT Srednjeveški dan v Velenju Ta konec tedna se bo srednji vek vmiJ tudi v Velenje. V nedeljo bodo namreč pnrediJi drugi Srednjeveški dan na Velenjskem gradu. Z velikim številom nastopajočih bodo organizatorji poskusili na grad privabiti čimvečje število obiskovalcev. Uvod v srednjeveški dan bo predstavlja}a svečana povorka, kjer bodo skupaj nastopili vsi nastopajoči, nato pa bodo dan svečano otvorili s f^arami, dvigom grajske zastave in spustom golobov za mir. Program se bo nato nadaljeval s konjeniškim programom, obiskovalce bodo zabavali s sejemsko igro tatič, peko kniha po srednjeveško, srednjeveško glasbeno in plesno skupino, mečevanjem, trebušnimi plesalkami in bnihalci ognja. Na obisk bodo prišli vitezi Rem-dih s Češke, ki bodo občinstvo zabavali s svojim programom. manjkali pa ne bodo niti vitezi Gašperja Lambei^r-ja in manufaktura mojstra Janeza. Lokostrelci bodo tekmovali za zlato puščico, medtem ko se bodo vitezi bojevali le za svojo čast. AH VODOVOD • KANALIZACIJA JAVNO PODJCTJg.d.O.O._ UVB 29.3000 CiUI * Tel.: 03/42 50 300 * F»: 03/42 50 310 E-m6il: iiifa@VD^ralie.$i www.vcHta-celie.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 1 urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnilt voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. avgust 2008 LAŠKO I ŠEMTJUB | Solze ob prihodu prvih gostoif V rimskotopliškem zdravilišču so po 68 letih spet nastanjeni tuji turisti • Celoten kompleks dokončan jeseni 2009 Sedemnajstletne sanje krajanov Rimskih Toplic o oži^tvi tamkajšnjega zdra-vllišča so postale resničnost. Čeprav obnova term še ni končana in je do uradnega odprtja zdravilišča še več kot eno leto, so v Sofiji-nem dvoru, pred pol leta novi j enem hotelu s Štirimi zvezdicami» že nastanjeni prvi tuji gostje. V luksuznem holelu, za njegovo obnovo so morali odšteti pet milijonov evrov, od ponedeljka biva B4 špan* skih turistov, ki jih gradbišče v neposredni bližani hotela prav nič ne moti. »2 veseljem se sprehodijo po zdraviliškem parku, sicer pa smo za njih pripravili tudi poseben program. Vsak dan jim nudimo izlete po Sloveniji, lahko se kopajo tudi v bližnji Aqua Romi,« je povedal direktor Rimsldh term Maks Brefko. SoHjin dvor sicer razpolaga z 89 posteljami. sodobno restavracijo, kuhinjo in nočnim lokalom. Prihodnji roesec bo končana tudi obnova Zdraviliškega doma. a tega 2:aenkrat še ne bodo vključili v ponudbo. Kup zapletov in preobratov če je Šlo pri obnovi obstoječih objektov bolj kot ne vse po načrtih, pa nemalo težav in zapletov spremlja začetek gradnje 28 milijonov evrov vrednega centralnega objekta, ki se bo razprostiral na 20 tisoč kvadratnih metrih. Kot je pojasnil Brečko, se je začetek novogradnje najprej zavlekel zaradi plazenja zemlje v gradbeni jarru, kar že uspešno sanirajo {sanacija bo po izračunih izvajalca SCT-ja stala 1,6 milijona evrov). Nato se je zapletlo še pri izvajalcu. Rimske terme so januarja letos kot najugodnejšega ponudnika izbrale SCT (ta je obnavljal tudi Sofijin dvor in ZdraviJiški dom ter zgradil pUotno steno v gradbeni jami), a se je ta minuli teden ponudbi odpovedal. »SCT naenkrat ni bil več pripravljen vložiti 20-odstoine-ga deleža od vrednosti naložbe v konverzijo lastništva, zato smo se odločili za velenjski Vegrad, ki je januarja prav tako sodeloval na razpisu, in z njim rudi že podpisali pogodbo,« je nepredvidene preobrate pojasnil Brečko. ki pri- Po sedemnajstih letih propariania so vrata Sofijirwga dvora spet odprta za oNskovalca. Čakuje, da bo novogradnja zdaj potekala brez zapletov in da bo celoten kompleks zgrajen do jeseni prihodnjega leta. Po trenutnih ocenah naj bi za revitalizacijo zdravilišča zadostovalo 50 milijonov evrov, kar je še enkrat toliko, kol so sprva načrto- vali. Del stroškov bodo terme pokrile z lastniškim kapitalom, del s posojilom, preostanek pa z evropskimi sredstvi (7,1 milijona evrov evropskega denarfa že imajo zagotovljenega). BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA REKLI SO Drago Zupan: »Odprtje Sofljinega dvora pomeni ve liko več, kot si v tem trenutku lahko predstavljamo. Pomeni začetek razvoja zdravilišča in turizma v Rimskih TbpUcah. Pomeni nekaj, za kar 3mo si prizadevali dolgih sedemnajst let. Ko sem videl poln avtobus španskih turistov, ki je v ponedeljek pripeljal pred Sofijin dvor, so se mi orosile oči. T^ga ob* čutka se ne da opisati. pohod in kolesarski vzpoo na omenjeni hrib. Kdor se je dogodka udeležil že laru ali predlani, zagotovo tudi tokrat ne bo manjkal. Ostale, ki še oklevate, pa bodo, o tem ne dvomimo» prepričale naslednje vrstice. Torej, jutrišnji pohod In kolesarjenje sta kot nalašč, da končno naredite nekaj zase, da si na-berete novih moči, zbistrite um in duha ter na poti do vrha ustvarile nove prijateljske vezi. Ljubitelji p!esa se boste lahko tudi zavrteli ob zvokih ansambla Malibu. Tudi lačni In žejni ne boste, pa še mimogrede si boste v Številnih zabavnih igrah lahko prislužili kakšno nagrado. Tudi če ne sodite med izkušene hribolazce, naj vas ne skrbi, da ne bi zmogli poti, saj (a ni zahtevna. Pravzaprav na Šmo-hor vodi več poti. Lahko ga boste zavzeli iz smeri De-bra, IVemerja, Liboj ali Za-bukovice, pri čemer vam nobena pot ne bo vzela več kot uro in pol hoda. Štart za po-hodnike bo med 7.30 in 10. uro. Hitreje in s precej več napora pa boste vrh osvojili s kolesom. Kolesarski vzpon se bo začel ob 10. uri na odcepu ceste na Šmohor v Rečici pri Laškem (prija- ve na štartu do 9.30 ali predhodno na telefonski številki 041 704-118 ). Zaradi kolesarskega vzpona bo cesta na Šmohor m^ 9. in 11.30 uro zaprta. Obvoz do planinskega doma bo možen skozi Hudo Jamo, Zgornjo Rečico in mimo kmetije Kodre. Prepričani smo. da ste se jutrišnjega pohoda in kolesarskega vzpona pripravljeni udeležili v vsakem vremenu, a ker se je v naravo vseeno lepše odpraviti ob lepem vremenu, bodo prireditev v primeru dežja prestavili na prihodnjo soboto. BA NOVI TEDNIK POPČETBTEKI BOGASKAS.! 13 Nani Poljangc ob poitratu Aleksandra Karadzodleviea in nekaterih podpisih izzbirke v svojem ljudskem muzeju Podpisi na ogled Nani Poljaiiec> ljudski ustvarjalec iz Rogaške Slatine, je svoj ljudski muzej v Rogaški Slatini v zadnjih mesecih obogatiJ z zbirko podpisov pomembnih osebnosti iz zgodovine. To ;e že njegova 39. zbirka. Judi ob IS. uri bo zbrano predstavil na razstavi v Aiiini galeriji. Najprej je imel Nam le nekaj podpisov, a sta ga zbiranje teh in pogled v zgodovino popolnoma prevzela. Zdaj jih je zbral celo veliko več. kol je sprva pričakoval. In ker se vsega, kar počne» loti celostnor je tudi tokrat izdal katalog, ki bo spremljal razstavo in ima posebno vrednost. Kol poudarja Nani, je to prva tiskana izdaja s področja filografije (zbiranja avtogramov) v Sloveniji. Med podpisi v zbirki velja omeniti tiste, ki so jih ob različnih priložnostih pustili Nikola Tesla» Jurij Gagarin, Juan Peron in nenazadnje Aleksander Karadžordževič, ki mu je ob zbiranju name- nil posebno pozornost. Projekt bo ob odprtju predstavil umetnostni zgodovinar Jani Pirnat, v kulturnem programu bodo sodelovali violirust Teofi) Milenkovič. vokalistka Mihaela Pihler in lajnar Vlado Nunčič. Nani obljublja, da bo poskrbljeno tudi za vrhunsko kulinarično zakusko izbranih jedi, ki so jih oboževale nekatere osebnosti z razstave. Skratka dogodek, ki ga ne smete zamuditi. ANDREJ KRAJNC Toča nad kolesarje Rekreatur, tretje ekipno kolesarjenje, namenjeno spoznavanju Slovenije, je bilo letos zaradi toče, ki je kolesarje med drugo etapo ujela na najvišji točki tokratne poti na Podmeji» nekoliko okrnjeno. Potem, ko so kolesarji v preteklih letih kolesarili po Prekmur-ju in ŠaleSki dolini ter Primorski in Dolenjski, je tokrat pot potekala čez naSo regijo. Zaključek prve etape je bil v Podčetrtku, druge v Žalcu. Približno 160 kolesarjev se je na 374 kilometrov dolgo pot odpravilo iz Črnomlja ter prvo etapo zaključilo v Podčetrtku. Že na f)oti so na kontrolnih točkah, med drugim tudi v Podsredi, zanje pripravili pester program s turistično predstavitvijo krajev in po-kušino lokalnih dobrot. Naslednji dan jih je pot iz Pod-Četrtl^ vodila proti Žalcu. Žal pa so morali drugo etapo zaradi toče predčasno prekiniti in kolesarje do cilja prepeljati z avtomobili. Čeprav so bile stojnice v Žalcu na trgu pred hotelom že pripravljene, so prireditev v okrnjeni različici izvedli kar v hotelu, V zad- nji etapi od Žalca do Kranja se je pridružila tudj ekipa občine Žalec na čelu z županom Lojzetom Posedelom. Po koncu kolesarjenja, na cQju v Kranju, so mnogi že spraševali, k^o je s prijavo za prihodnje leto. Organizatorji, ki bi radi sprejeli vse, ki jih takšno kolesarjenje zanima, že iSČe-jorešitve, kako jih sprejeti čim več, je pa res, poudarjajo, da je v Sloveniji malo krajev, kjer bi lahko v krogu petih kilometrov prenočilo več kot 200 ljudi. ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MAZEJ Za lažjo pot po Podčetrtku V občini Podčetrtek je gospodarsko interesno združenje Turizem Podčetrtek ob pomoči turističnih ponudnikov in tamkajšnje občine izdalo turistični vodič kraja z okolico. Gre za knjižico formata AS. v katero so na 50 straneh zajeli tako turistično kot gostinsko ponudbo v občini, turistom pa so namenjena tudi navodila, kaj si lahko v kraju ogledajo, katere aktivnosti ponujajo, kam se lahko odpravijo na izlete. Z datumi so zajete tudi tradicionalne prireditve. Letos bodo vodič izdali v slovenščini in angleS-čini, že prihodnje leco pa ga bodo prevedli še v tri jezike. Vodič naj bi sicer izhajal vsako leto, ponudba pa je objavljena tudi na prenovljenem spletnem portalu GIZ Turizem Podčetrtek. AK Podčetrtek IN okolica Naslovnica turističnega vodiča JAGROS D.0.0, r lAGER ' ftrgovine v VELENJU ODDAMO: Lokal v velikosti 200 m^ za storitveno-trgovsko dejavnost. Lokal je na elitni lokaciji v etaži centra Jager Velenje, cesta Simona Blatnika in ima dostop po tekočih stopnicah ali dvigalu. Ob lokalu je še tehnična trgovina, salon keramike, tekstilna trgovina. Kolesarji so kljub dežju m toči v žalskem hotelu nazdravili na uspešno prevožena kilometre. - it, SB - 29. avgust 2008 Informacije: Jagros d.o.o., Lase 1/b, 3241 Podplat telefon: 03 812 10 65, e-mail: tajnistvo@trgovTnejager.com 1 VOJNIK DOBRNA Frankolovski »spomeniki iakotecf Nerešenim težavam s stavbami, prepotrebnih finančnih injekcij, ni videti konca Zidanica ČreŠnjice, osnovna šola v Črešnjicah, ba-zen Frankolovo, »prireditvena« Uta sredi parka oa Frankolovem. stara Mcrca-torjeva trgovina, (o je le nekaj boiečih točk kraja, na katere se FrankolovČani neradi spomnijo. A žal te Čedalje bolj bodejo voči, reSi-i€\ pa niti za eno izmed njih še ni na obzorju. Nekoč daleč naokoli prepoznavna zidanica ČreŠnjice že nekaj iet sameva. Odkar )e kot najemnik obupal Uniof ter gostinske posle predal novemu podnajemniku, so se stvari obrnüe le Še bolj navzdol- Novi najemnik stavbe ni vzdrževal, zato je lastnikom. Turističnemu društvu Frankolovo, prekipelo. Razdrli so najemno pogodba. od takrat pa stavba sameva. In predvsem propada. Zdaj je že tako dotrajana, da v njej prireditev ne morejo več pripravljati. Se več- Zadrževanje ni vamo niti na njenem vrtu. Pot od blišča do propada ni bila ravno kratka. Koliko lei je minilo, odkar so v njej poslovali zadnji najemniki, se Člani turisti^ega društva komaj spomnijo. A prodali je ne bi. »Pred leti sem bila tudi sama odločno proti pro-daji, ko pa sem videla, da velikim obljubam niso sledila tudi dejanja, nisem več tako prepričana, da jo Je pamet- no obdržati,« razmišlja predsednica turističnega društva Zdenka Vezenšek. »S člani smo se o tem že pogovarjali, saj društvo nima toliko de-narja> da bi lahko objekt vzdrževalo, kaj šele obnovilo, vendar je bila veČina proti prodaji. O tem bomo ponovno odločali drugo leto januar-ja na občnem zboru.« Kot dodaja VezenŠkova, bi ob morebitni prodaji zahtevali, da se objekt ne bi 'spre-menll le v zasebno rabo. Vsi prav dobro vidijo, kaj se je kljub zasebnemu lastništvu zgodilo v nekaj metrov stran oddaljeni šoli. Nič ali Še manj od t^, razen, da je, kot pravijo, zamenjala lastnika. A so si tudi tukaj nekaj krivi sami, saj pred leti niso sprejeli ponudbe salezijancev, ki so biii pripravljeni stavbo oži-viti^ Prav poseben manever je bil izveden še lani, ko {e stavbo nameravala znova odkupili občina ter jo oddati celjskim rotarijcem. Tik pred sklepom posla je namreč lastnik stavbo prodal drugemu. Kako rentabilen je v kiaju bazen, pa se je znova pokazalo v letošnjem letu. Že večja kopališča tarnajo, da zaradi vremena niso imeli dovolj ko-paliiih dni, zato o lem, l^ko se najemniku iz Šentjurja sploh splača imeti frankolov-sko kopališče» ne bi izgubljali besed. Spet pa bi po skle- njeni najemni pogodbi moral najemnik lastniku plačevati določene obveznosti, kar znova pri nekaterih dovolj dober razlog za slabo voljo. »Bazen ima nek status quo, dobili smo ga še v času celjske občine kot nadomestilo za K)dpeljano< vodo,« razmišlja predsednik krajevne skupnosti Dušan Horvat- »A objekt se stara, vzdrževanje stane, krajevna skupnost kot lastnica nima denarja, občina pa bi ga najraje kar pozabila-« Še bolj pa krajevna skupnost občini zameri, da že nekaj let pozablja na prireditveni prostor v središču parka. Sramotna utica še zdaleč ni več primerna za uporabo pri raznih prireditvah, ki jih v kraju ni malo (mimogrede. ravno v soboto mladi v parku pripravljajo Rock žur. v nedeljo pa bo. društvo Ta-!on v parku pripravilo 7. Poletni Ivamarski sejem, ki so ga prejšnjo nedeljo zaradi slabega vremena odpovedali). »Ne bom skrival, da nas kar malo boli, da lahko, na primer, v Novi Cerkvi zrasle tako velika in finančno precej vredna dvorana, za naš objekt v izmeri 10 krat 10 metrov pa nikoli ni dovolj denarja.« pripomni Horvat in na hiuo ošvrkne še en objekt, ki je kraju vse prej kot v ponos - staro Mercatorjevo trgovino. ROZMARI PETEK Med vsemi itspomsnikj lakota« bi Dajmanj stala obnova objakts ob parku. A tudi zanj iz leta v leto ni dovolj denarja. Branko Božnik v aa pred dnavi polnem vinogradu. Dobrnčani so ob Dobrnčani, Še posebej prebivalci Loke, Lokovine in KJanca, $i bodo sobotno neurje še lep Čas zapomnili. Kljub temu, da jih ni oplazila več kot leSoik veii^ toča, jim v takšni meri pridelkov že dolgo ni oklesti-la. Po vseh katastrofah, ki se tedensko dogajajo po Sloveniji, kategorizacija toče, ve- Do Lindeka po asfaltu Po več desetletjih so krajani Lindeka dočakali zadnjo, četrto etapo asfaltiranja v kraju. Medtem pa ugotovili, da prva že močno kliče po obnovi. Cela trasa asfaltne prevleke 2naša 4 kilometre, zadnji odsek v izmeri 1200 metrov pa so slavnostno (tudi s cerkvenim blagoslovom) otvori-li minulo soboto. Podobno kot v ostalih krajih so tudi tukaj krajani s prispevki cesto pripravili do te mere, da je občina financirala le Še Črno prevleko. Ravno danes pa bodo asfaltirani odsek odprli še v enem naselju na Frankolovem, gre za odsek Pinter-Laznikov križ v Lipi. RP vino like kot lešnik, že skorajda ni velika nesreča. Kljub temu pa je precej kmetov spravila ob večino pridelka. »Kaj se bo sedaj zgodilo z grozdjem, težko rečera,« je obupan Branko Božnik. >»Updm, da ne bo do konca zgnil. Tudi koruze ne bo ravno veliko» pa sadja ... še rože je povsem sklatilo z bal-konskih polic.« Podobno obupan je bil tudi Alojz Ko-renaJc. »Saj ni nič več ostalo,« opisuje. Po podatkih občine, ki si je že prvi dan ogledala stanje na terenu, je toča oplazila predvsem tista naselja, kj so najbližje Velenju. Poleg kmetijskih pridelkov pa so največ škode opazili na cestni infrastrukturi. RP Fakulteta za management Koper Izberite modro Podil^omska iol8 liyn^ertyspec.insw«ementa hUnafmnt v iiiAralevanju / spec, maoif. v izotnžfi^a Mana^rmfft/nat znamti Manaienient / tfr. zneimti Dodiplomska šola Mand£iBmeflt/dlpl.itoi)Offltst/ka{VS) Manatement/tfjpl. atommisVka (UN) Infonnabvni dnevi 2008: Xflp« 2.s«ptBmber200Sobl7.i>n (Mje Ljubljanska C. S A I.september 200S ob 17. uri što^Laka neldaPidvofdäiicd.Psftizansbl 4. september 2008 ob 17. un MovaCofi» Severne Prirwsitf.hMnansdrii prehod 6. Vrt^ 3 september 200S ob 17. vn Jiaribor II. Gimnaaja Maribor. TfsM^hJšaZjčdnlltel 5. september 2008 ob uri wwN.fm-Kpji Koiw I Celje I Šlio^aLok» \ MwaGorlca PndixLiite se nam v ^ijsKem letu 2008/2009 kultura »Počaščen sam, da ste me z zlatnikom poezija postaviliobboktrojici. ki ja v povojnih \etlh orala novo ledino v poeziji,n seja nagrade izrok Jožeta Volfanda (desno) razveselil tfuški pesnik Miroslav Košuta. Javliteraturt sploh še kakšna nagrada, kije MIlan Dehleva še nima? Veroniko je osvojil ze dvakrat Dve lepoti očarali Veroniko Veronika že drugič Milanu Deklevi, zlatnik prvič v zamejstvo v torek, ko se je knežje mesto pod Friderikovim stolpom Starega gradu poklonilo slovenski poeziji, si je Veronika izbrala svojega poeta. S pesniško zbirko Audrey Hepburn, slišiš met-lo budističnega učenca? jo je vso prevzel Milan Dekle-va, Veronikin stari znanec» saj se je omenjene nagrade veselil že pred petimi leti. Za Veronikino naklonjenost se je sicer potegovalo pet nominiranih avtorjev, ob Milanu Deklevi še Miian Je-sih z zbirko Tako rekoč, Boris A. Novak z Mdlo osebno mitologijo. Cvetka Lipuš z Obleganjem sreče in Marcel-io Potocco s Popravki pesniške zbirke. O nagrajencu je odločala strokovna žirija (Marjan Strojan, Matevž Kos in Roben Titan Felix), ki je nagrajeno zbirko Milana Dekle ve označila kot »kristali-zacijo avtorjeve dolge in pisane pesniške poti«<. Žirija v obrazložitvi iiagrade Še ugotavlja, da zbirka Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca? kljub njenemu dolgemu in nenavadnemu naslovu še zdaleč nima dolgovezne vsebine» tem- več je ta napisana »z občutkom za detajl ter za dramaturgi j o bivanjskih položajev upesnjenih predmetnosti in oseb«. Središčna lika v zbirki sta ona in on. popotnika, »ki s seboj skušata svet in s svetom sebe. To so ljubezenske pesmi, ki nastajajo v navzkrižju bližine in daljave, doma in sveta, porojene iz jesenske zrelosti in pomladne nestrpnosti«. In nenazadnje, kako bi lahko pojasnili na prvi pogled absurden naslov nagrajene zbirke? »Kot dve lepoti, ki trčita skupaj,« pravi Dekleva, »eno vrsto lepote predstavlja Audrey Hepburn, ikona filmske množične kulture oziroma kulture sodobnosti, ki jo včasih dojemamo preveč površinsko, drugo vrsto lepote, nekakšno željo po preseganju samega sebe» pa simbolizira budistični vajenec. V današnjem času je treba paziti na obe lepoti, ju mešali in iz lega potegniti nekaj novega.« Milan Dekleva )e iz obeh lepot že drugič »potegnil« Veronikino nagrado, ob njej pa za svoje literarno ustvarjanje Se vrsto drugih prestižnih nagrad, kot so Pre- šernova, Jenkova, kresnikin druge. Zlatnik »mornarju celinske poezljeic Nagrade pa se na literarnem večeru ni veselil le Dekleva, ampak tudi Miroslav Košuta, »zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije«, kot ga imenujejo nekateri. Košuta je tako prvi zamejski pesnik, ki ga je podjetje Pit media nagradilo z zlatnikom poezije za njegov življenjski pesniški opus, požiahtnenje slovenskega jezika ter ustvarjalni prispevek slovenski kulturi. Pred njim so zlatnik prejeli Ciril Zlobec. Tone Pavček in Kajetan Kovič. »Nagrada je zame izredno dragocena in vesel sem, da so se organizatorji tako zgodaj spomnili name in me priključili že nagrajeni trojici, ki mi je bila v prvih povojnih letih tudi za zgled,« je dejal Košuta, ki je na pesniškem zemljevidu razpoznaven po tem, da vanj vpisuje zelo živo scenerijo tr- Z glasbo se je poeiiji poklonila \rita Mavric s kvartetom Akont. žaškega mesta, morja in Krasa. Njegova lirika je tesno povezana z življenjem na skrajnem robu slovenskega etničnega ozemlja, sicer pa je vsestranski literarni ustvarjalec, ki bo otroke kmalu razveselil z novo zbirko pravljic. Ob nominiranih in nagraje nih pesnikih so na literarnem večeru, poimenovali so ga Zaman iščem nežnost, hudo sem jo prestrašil, niti poezije raz- predali še Jurij Hudolin. Esad Babačič, Zoran Pevec, Ciril Zlobec in Andrej Brvar. Z glasbo sta se poeziji poklonila Vita MavriČ in kvartet Akord. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA «VIT ® Naložba v vašo prihodnost 0P&JCl\0 DONO riNANCIRA EVRCFSIXUMiA kvvop^ sUdd a [p^forv'fü r^UbOi Družba SVIT vabi k sodelovanju kandidate/-ke za naslednja delovna mesta v hotelu v Rogaški Slatini: • vodja hotela/recepcije « receptorji/-k6 • natakarji/^e - kuharji/-ce • kuharski/-e poiiiočniki/-ce • sobarice - vzdrževalec • čistilke • materialni knjigovodja Delovna razmerja se bodo sklenila za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Dodatne inforrr^acije v zvezi z razpisom dobite na sedežu družbe, tel. 02/844*35-00. Zainteresirani pošljite prijave z žMjenlepisom fn referencami v 15 dneh po objavi na naslov. SVIT d.o.o., Trg svobodo 26, 2310 Slov. Bistrica. S Pianom in Turicom sicozi oicno poletja KUD Cuba Libre pripravlja še en prijeten večer v ok-viru fesüv^ Okno poletja 2008. Na terasi lokala Cuba Libre bosta jutri, v soboto, ob 20.30 nastopila kitarista Gašper Piano in Samo Turk. Skupni nastopi Piana in Tlirka so avtorsko obarvani. V njuni glasbi se prepletajo različni glasbeni vplivi, od etna, bossa nove do džeza. Lahko pa projekt razumemo tu-dikotodsevnjunih občutkov, ki sta jih zapisala v zvok strun. Lfr-ta je včasih umirjen, zaljubljen in »apoloničen«. spel drugič vihrav, prodoren in »dionizičen«. Glasbeni nastop tako zajema nekakšen glas-beno-avtorski dnevnik, spisan v zadnjem letu njunega študentskega življenja. Oba sta študenta kulturologije na F^ulteti za humanistične Študije Koper in sodelujeta v raz- ličnih glasben o-umetniških skupinah. Samo Turk je aktiven v džez-rock zasedbah, Gašper Piano pa v multime-dijskem projektu Threeof-many, v kulturno umetniškem društvu KUD 567 in pri ustvarjanju lastnih glasbenih produkcij. BA novitednik www.novitednik.com m Astronomskoiiovlnafska skupina tabora Nasa lipa 2008 na obisku na PIHrflC Lepo je biti mladi razisicovaiec Šestinšestdeset vedoželjnežev na dveh taborih na Celjskem Na Šmohoiju nad Laškim in Golteh so se minule dni mudili udeleženci poletnih taborov za Zoisove štipendiste - dijaki srednjih šol iz vse Slovenije. Mladi so stkali vezi z novimi prijatelji in tudi izobraževanjem in raziskovanjem na področjih naravoslovja, družboslovja in umetnosti. Tabore za Zoisove Štipendiste je tudi letos pripravil Zavod RS za zaposlovanje. Na Smohorju je tabor Naša lipa 2008 izpeljalo podjetje Petan iz Celja. 25 udeležencev je bivalo v planinskem domu, zanje pa so pripravili številne delavnice, kot so novinarska, ekološka, zgodovinska, turistična, astronomska in glasbena. Štipendisti so minuJo soboto pripravili zaključno prireditev» na kateri so prikazali, kaj so se na taboru naučili, pripravili pa so tudi kulturni program. Vodja tabora Marijan Petan je dejal, da so udeleženci veliko hodili po terenu» razkazaii so jim tudi Laško, kjer so si ogledali Paron, Pivovarno Laško, Zdravilišče Laško, čistilno napravo, obiskali pa so tudi župana. Večere so izkoristili za druženje ob glasbi, pel ju, kuJturi in umetnosti. Skupina, ki je na taboru ponoči opazovala zvezde. Čez dan pa se je ukvarjala z Kristma Zfvičin Maja Miojs preučujeta čeTjusti smjatfi, katere 20bnafkwnua je pokazatelj onesnaženosti okolja. novinarskimi prispevki za bilten tabora, je minuli leden obiskala tudi našo medijsko hišo in si pobliže ogledala, kako poteka novinarsko delo. Pojasniti so. da so na taboru kot novinarji beležili vsakodnevno dogajanje in zapisovaii astronomski dnevnik. Ko so se prelevili v astronome, so se naučili upravjjari s teleskopom, šteli zvezde, opazovali utrinke in risali skice. In zakaj naj Zoisov štipendist premisli o udeležbi na poletnem taboru? Blaž Von-čina je dejal, da lahko na taboru mladi združijo prijetno s koristnim. Jana Vindiš-man si je že od nekdaj želela pogledati skozi teleskop, za izpolnitev omenjene ž^ Ije je bil tabor idealna rešitev. Na Golteh tokrat mednarodno Tabor na Golteh je bil v organizaciji inštituta Erico Velenje, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja. »To ni osnovna dejavnost našega Inštituta, lahko pa jo opredelimo kot del družbene odgovornosti, saj mladim damo več, kot bi se od takšnega podjetja pričakovalo. Naši tabori so ne-profitno usmerjeni, v čim večji meri se trudimo le pokriti stroške,« ;e pojasnil vodja tabora Emil Šterbenk. Udeleženci tabora so vgo-barski, kemijski in geografski skupini ter skupini alpska favna raziskovali naravo in okolje. Za liste z ma- lo drugačnimi interesi so pripravili likovno. gJedaiiš-ko in novinarsko skupino. Slednja je na Golteh vsak dan. pripravljala časopis Kozejc, mladi novinarji pa so o dogajanju poročali z javljanjem Radiu Veienje. Tabor, ki je končal 26. avgusta. je letos prvič uradno mednarodni. »V prejšnjih 20 letih smo večkrat imeli kakšnega tujca. Tokrat pa je k nam prišlo osem članov s Češke. Vseh mladih raziskovalcev je 41, zanje pa skrbimo vodstvo in mentorji, ki nas je skupaj 15,« je dejal Šterbenk. Kot cilj tabora je izpostavil spoznavanje metodologije raziskovalnega dela in spoznavanje samega sebe. saj udeleženci na taboru lažje odkrijejo, kaj jih zanima. »V današnjih časih Interneta je pomembno tudi osebno druženje. To nam lepo uspeva. Izoblikovala se )e odlična skupina, tudi mladi to cenijo. Kot opazovalec moram reči, da skupina vsak dan raste in da se vezi poglabljajo. Pomembno je tudi to, da mladi širijo znanje angleščine, v tabor so se vživeli tudi gostje iz tujine,« je pojasnil. Poleg biJ te na si ob koncu tabora želijo izdati tudi obsežnejši zbornik, njegov izid pa je odvisen od pridobljenih finančnih sredstev, k teorije v prakso Namen raziskovanja mladih štipendistov je uporabiti pridobljeno znanje tudi v praksi in pomagati kraju, v katerem je tabor. Za tabor na Golteh je značilno, da se mladi nanj z veseljem vračajo, vsako leto pa se ga udeleži tudi veliko novih štipendistov. »Povratniki komaj čakajo, da novince sprejmejo v svoje vrste. To je težka in velikokrat mokra preizkuS- Emil Šterbenk, vodja tabora ns Golteh nja. Zagotovo pa je to eden najbolj zanimivih in družabnih dogodkov,« je dejal Šterbenk- Štipendiste so popeljali tudi po Sloveniji, ogledali so si Prekmiirje, Kras in Velenje. Maja Mikuš, ki si želi študirati ekologijo, se je tabora v organizaciji podjetja Erico udeležila že četrtič. Tokrat je sodelovala v skupini alpska favna, v kateri so preučevali spodnje čeljusti srnjakov. iz tega so sklepali o abnormalnostih in boleznih sr-njadi, pa tudi o onesnaženosti okolja. Miha Pavšek se je preizkusil v novinarski skupini: »Novinarji poskušamo predstaviti delo ostalih ekip in delovanje tabora. Vsak dan izdamo časopis in posnamemo in zmontiramo dnevnik. Za to področje sem se odločil, ker rad snemam s kamero.« Tabor se ob dobri družbi, novih spoznanjih in morda tudi simpatijah kot vse lepo prehitro konča. V mislih gotovo še dolgo ostanejo lepi spomini, v glavah pa obilica pridobljenega znanja. TINA VENGUST Foto: KATJUŠA P0SL0VNO4(0MERCIALNA ŠOLA CEUE VIŠJA STRMO VNA SOLA vpisuje v višješolsin študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in IMozirju. 03 42d 54 50 • m reportaža Po Trubarju še balet? Franci Černelč iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli je mojster oblikovanja stekla, kamna, gline, lesa in kovine, igra harmoniko, piše pesmi, besedila za otroke in vodi pevske zbore Težko bi naSli tako vsestran-skega ustvarjalca, kot je Frand Černelč iz Hrastja pri Bistrici ob Sotii. Droben mož z brado, nad katero se kažejo svetlikajoče in bistre, včasih tudi nagajive oči, ima Čudežne roke in nekaj v sebi, kar se je prav s pomočjo rok »pripravljeno spremeniti« v lep iz-delek. Franciju je pravzaprav vseeno, kaj ima pod rokami: ali občutljivo steklo (kot vrhunski oblikovalec je zaposlen v Steklarni Rogaška, v unikatnem progra-mu, op. p.) ali zahtevnejše mate-riale, kot so kamen, les, glina in kovina. Njegovo zadnje vrhunsko delo je doprsni kip Primoža TVubarja, ki ga je v rekordnem času» v dobrih treh tednih, oblikoval iz kamna, dobljenega na Križan Vrhu pri Trebčah. Kip velikega Slovenca, lUterega 500 letnico rojstva praznujemo letos, je postavljen v bližini cerkve sv. Kri§-fofa v Dobležičah, ob turistični cesti Lesično-Virštanj. speljani po blagohotni zeleni in valoviti kozjanski pokrajini, olepšani z dolgimi ulicami vinogradov in sadovnjakov. Ob nedavni postavitvi ki pa so prizadevni domačini uredili tudi okolico cerkve in pokopališča, tako da je lep turistični objekt vreden poslanka in ogleda. Za postavüev spomenika so se domačini odloČili po odkritju, da je v času službovanja avtor prve slovenske knjige obiskal tudi Kozjansko in imel v KriJtofovi cerkvi v Dobležičah pridigo. Eno ali več in kdaj, na kateri dan, tega se žal iz zapiskov- vsaj zaenkrat- ne da ugotovili. Po Zofiji Studeniski Primož Trabar čeprav je Franci Čemelč končal poklicno steklarsko Solo v RogaS-ki Slatini in Pedagoško akademijo v Mariboru, ni dolgo poučeval v Soli v Kozjem. Nemiren raziskovalni in ustvarjalni duh ga je vodil do prijateljevanj z različnimi materiali, ki so pod njegovimi rokami dobivali novo vrednost, S kiparjenjem se je resneje začel ukvarjati pred desetimi leti. Zakaj, Če je bü polno zaposlen s steklom? »Ker je že moja poklicna pot steklarja oblikovalca tu in tam prehajala v tridimenzionalno videnje, poseganje v material in upodabljanje, sem se lotil tudi kiparjenja. NaWjučje ni samo pot, je lahko tudi čas, odločilen trenutek, ko vstopiš v nek nov svet. Je tudi nujnost, saj to» kar moraš povedati, prej ali slej plane na površje. Začel sem za svojo dušo, kot pravimo. Mavec, glina, les, kamen, če odmislimo steklo. Likovno sem se izpolnjeval pri akademskem slikarju Petru Krivcu, v svet" kiparstva mi je odkrival pot akademski kipar Andrej Grošelj. Ker je ena od osnov za umetniško delo tudi spremost, obrtniško znanje, so mi pri kiparjenju prišle prav izkušnje s steklom.« Prvi pomembnejši doprsni kip v lesu je oblikoval leta 2000, in sicer Med nastajanjem Zofijinaga kipa, ki obuja lagendo o zdrawini moČI studeniske voda. podobo Franceta Prešerna za OŠ Bistrica ob Sotli. V domači galeriji ima podobe BrentaČa in Muze v lesu ter portret Antona Aškerca v kamnu. V KunŠperku je postavljen Kme-tičza mizo viesu, medtem ko je na formi vivi v Makolah leta 2005. ko je prvič sodeloval, iz kamna oblikoval dva metra velik kip Izgon iz raja. In dobil prvo nagrado. Na Pil-štanju je osemdeset centimetrov velik izjemno lep kip Eme Krške iz kamna, v Bistrici ob Sotli doprsni kip A. M. Slomška iz kamna in na sejmu v Gornji Radgoni kip Sejalca iz lesa, velik kar štiri metre. Kot spominke so iz brona izdelali tudi miniature Sejalca v velikosti 28 centimetrov. V Heimschuhu v Avstriji stoji 180 centimetrov velik kip iz kamna Prestol domovine, v Lurški jami v Zagorju pri Lesičnem pa Marija iz kamna v velikosti osemdeset centimetrov. Na formi vivi leta 2007 v Makolah je uspel z ženskim aktom Tretje oko v steklu, kj je velik 2.8 metra. Zadnji dve Čemel-čevi mojstrovini nosita novejši datum: v Studenicah v Dravinjski dolini je postavil kamnito skulpturo Zofije Studeniške z vodo za žejne in slabovidne ter v Dobležičah doprsni kip Primoža Trubarja. Vsi njegovi izdeUd so iz kamna s Križan Vrha, iz katerega so včasih obliko- vali »prešne« kamne, portale, pran-gerje, kužna znamenja in dnjgo. Gre za izredno zanimiv in sorazmerno dobro obvladljiv kamen, iz katerega s spretnim oblikovanjem kiparja nastane prekrasna podoba. Od otrok do etno skupine Nojek Franci Cemelč je petindvajset let vodil Moški pevski zbor Bistrica ob Sotii. Na jubilejnem koncertu je naslednici Špeli Drašler simbolično predal dirigentsko palico, ki jo )e po lastni zasmisli izdelal sam. Iz stekla! A ker brez glasbe ne more, je ustanovil etno skupino Nojek, ki deluje malo manj kot dve leti. Kjerkoli se pojavi, jo z navdušenjem sprejmejo. Njeno zanimivo ime je ime samorodnice, ki je znana kot šmamica. Umetnik je Izdal tudi knjigo Muzikant, v kateri so besedila z zgodbami s Kozjanskega za narodnozabavne ansamble. S svojim ansamblom, ki je igral zabavno glasbo, je sodeloval na eni prvih prireditev Pokaži, kaj znaš v Dob ju z lastno pesmijo Titova mati. Niso bili nagrajeni, a so jih lepo sprejeli. Že več kol dvajset let sodeluje z organizatorji festivala ou^oš-kih pesmi Ciciban poje v Rogaški Slatini in vsako leto napiše novo pesem, ki jo potem združeni zbori O -9 £ .3 a ««i Skica za kip Zofije Studaniška tudi zapojejo. »To delo mi je še posebej pri srcu, saj sem želel postati učitelj glasbe, da bi poučeval mlade,« je povedal med nizanjem zgodb iz svojega vsestransko razgibanega življenja, Vsestranski ustvarjalec je tudi izjemno vesel človek, zato ni čudno, da je zraven tudi pri izdaji časopisa Valpet, ki ga izdajo vsako leto v času pusto vanj a. Francija Čemel-Ča odlikuje mehka, topla in ustvarjalna duša. Z lepo, tudi šaljivo in kritično besedo, s harmoniko, petjem in kozarcem najboljšega, ki ga dajejo tamkajšnji vinogradi, je rad med ljudmi. Ljudski (in Še mnogo več) umetnik iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli se je lotil vsega, kar je skoraj možno na ustvarjalnem kulturnem področju, razen baleta. Glede na njegovo vitko in gibčno postavo ni dvakrat za reči, da v svoji raziskovalni vnemi ne bo poskusil še tega. In bil uspešen. TONE VRABL Frand Cemelč pri oblikovanju zadnjih podrobnosti doprsnega kipa očeta slovenske književnosti Primon Trubarja v DobleSi^ah OBsnoodMarItaKrižnikaje njegovimisoigralec,sedaj špo^ SebastjanGobecpravi.dadrevivNoviGoridpotekminebozadovoljen.cebonj^^^^ in predsednik kluba Marjan Vengust zgolj točko. Kriznikovo uradno slovo Nogometni klub MIK CM Celje bo plačal 360 evrov kazni» potem ko so ceJjskI nogometaši v soboto na tekmi proti Mariboru prejeli kar šest rumenih kartonov. 2e danes bodo v 7. krogu i. SNL gostovali v Novi Gorici in tam poskušali izkoristiti kaotične razmere, sa) je odstopil predsednik kJuba, odstop pa je ponudiJ tudi trener Gliha. V prijateljski tekmi so Celjani v Žalcu z 1:0 premagali moštvo 2Uigreba. ki je trenutno tretje v 1. hrvaški ligi. V soboto se je od celjskega dresa, ki ga je v prvenstvenih obračunih oblekel kar 266-krat, tudi uradno poslovil dolgoletni branilec Marko Križnik. Kariero je začel v Štorah pri Kovinarju, na celjsko Skalno klet pa je prestopil i2 Sentjuija. Bil je član prve celjske enajsterice trenerja Marijana Pušnika» ki je tedaj igrala najlepši in najboljši nogomet pri nas» lovorika državnega prvaka pa ji je ušla za las, prav proti Mariboru. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Povedli v Izoli... v 3. krogli druge lige so nogometaši Šentjurja v [zoli izgubili z Bonifiko s kar 6:1. Kaj vse se je dogajalo na tekmi, nam je zaupal trener Šentjurja DajTi>an Romihi »Rezultat je po prikazanem na igrišču povsem pravičen. Prvih 35 minut smo dobro delovali, tako da ni kazalo na takšen rezultat. DomaČe smo dobro ustavili in imeli kar nekaj priložnosti. Tekma pa se je začela zapletati po rdečem kajtonu Semlrja Agiča. čeprav smo z igraJcem manj celo povedii. Sledila je še poškodba Centriha, tako da smo z dvema igralcema manj prejeli izenačujoči gol. Potem se nam je igra in s tem tudi tekma porušila. Nekaj neizkušenosti in neuigranosti nas je pripeljalo iz ene v drugo napako. Na koncu so domači povsem zasluženaprišli do visoke zmage.« Nogometaši Šentjurja bodo v nedeljo gostili ekipo Zagorja. »Rezultat z Boni^o moramo hitro pozabiti in preboleti, v soboto pa skušati premagati Zagorje,« Še dodaja Romih. Po treh kro^ prvenstva vodi Oiimpija, Šentjur pa je z eno točko (proti Triglavu) na zadnjem mestu. V sredo, 3. septembra» pa bo v 2. krogu pokala NZS gostoval pri Muri. MTTJA KNEZ Deževna mestna obračuna Na celjskem štadionu Olimp sta biJa med deževno soboto odigrana mestna der-bi ja. Oba so dobili nogometaši mlajših kategorij MIK CM Celja (v rumenih dresih). Kadeti so bili boljši od vrstnikov Simer šampiona z 1:0, mladinci pa s 3:1. DŠ Foto: MARKO MAZEJ DNEVI BREZPLAÖ4E VADBE OD1.DOS.SEPT.2008. NA FIH^ESU IN SKUPINSKI VADBI OANAiROBIfd 1. SSn. OD 16.00 DAUe VSTOPPR05T! Čas: od 7h do 2)h www.topfrt.sJ tpI i £D O < Z »O 0. N UJ C CO sport »Doma je najlepše«« Pogovor $ trenerjem KK Zlatorog Alešem Pipanom Košarkarski trener iz Ce-lia se po Štirih sezonah vra-v LaSko, na mesto prvega trenerja kiuba, ki mu je pred desetletjem pomeniJ odskočno desko. Zlatorog je obenem z »Aiijem« dosegel največja uspeha, osvojil je pokal KZS in zaigral v ligi prvakov. Zanimalo nas je, zakaj se je odlo^ za vrnitev v Uško in kaj je našel v klubu. »V prvi vrsti sem vesel, da sem spet doma. V Laškem sem našel stare znance iz tega mesta m seveda svoj ega Celja. Ekipa je močno spremenjena glede zadnje sezone. A takšno je naše delo> narediti je treba dobro selekcijo, potem dobro trenirali in seveda zmagovati. Tega se zavedamo vsi v kiubu, predvsem jaz in igralci.« Dokaj hitro ste naredili selekcijo in se že odiočUi za tri tuje okrepitve. Se iščete igralce? V bistvu smo res dobili tri igralce, a še nismo popolni. Nujno potrebujemo še organizatorja igre. Na vrnitev Edina Alispahiča. ki se je žal v reprezentanci znfTva poškodo-ved, bomo morali čakati vsaj dva meseca. Zato iščemo še enega centra. Ne bomo ku- povali mačka v žakiju, temveč bomo vsakega dobro preizkusili, preden bomo podpisali pogodbo- Moštvu smo priključili nekaj mladincev ter i^aicev, ki so bili posojeni drugim klubom. Imajo dobra dva tedna časa, da nas prepričajo v svojo kvaliteto. Nenazadnje bodo tudi sami uvi> deli, ali so že zdaj dovolj kvalitetni za prvo ekipo ali je bolje, da se dogovorno še kalijo v dru^ sredinah. Odrekli ste se pripravam v višje ležečih krajih. Res je, saj imamo v Laškem odlične pogoje, dvorano, terene okoli nje, fitnes in vse ostalo. Koristili bomo tudi celjski atletski štadion. Nesmiselno je ob takšnih pogojih zapravljati denar za priprave drugje. Ekipa je močno spremenjena, zato bomo odigrali veliko tekem. Te bodo tudi sito za marsikoga in seveda priložnost za korekturo stvari, ki sem jih postavil skupaj s svojimi asistenti. Roläco tekem boste odigrali do začetka Fibinega pokala? Od 11 do 15, kar bo po mojem dovolj. Imeli bomo nekakšna dva vrhunca sezone. Prvi bo tako} na začetku, saj se želimo v Fibinem pokalu Aleš Pipan uvrstiti v skupino, kar bi nam prineslo več kvalitetnih tekem. Drugi vrhunec bo ob koncu sezone, liga za državnega prvaka, preko katere bomo skušali priti nazaj do Jadranske Üge. V Lahkem ste vse\ei pro-movirall kakšnega mladega igralca. Bo tudi zdaj tako? Moram reči, da se je v zadnjih dveh sezonah delalo slabo, kar ob pogojih, kakršne ima Laško, ni pohvalno. Zaradi tega smo pripeljali Miloša Sporaija. je profesionalno prevzel vodenje mlajših selekcij. Njegov načrt je zelo spodbuden. Imamo sicer nekaj vakuuma vgeneracijah, vendar menim, da bomo us- peli tudi v bližnji prihodnosti promovirati kakšnega mladega igralca, bodisi iz lastnega pogona bodisi pripeljanega od drugod. So vam v klubu zastavili cilje? Vedno morajo biti visoki. To so predvsem tudi moji cilji, saj je brez tega vsakršno delo nesmiselno. V prvi vrsti želimo sestaviti dobro ekipo, ki bo konkurenčna ostalim nasprotnikom, se uvrstili v skupino Fibinega pokala in Jadransko ligo. Pri tem se vsi v klubu strinjamo. Zadnja cilja nista imperativna. Da bi nam uspelo, moramo storili vse, kar je v naši moči, saj bomo le tako v primeru neuspeha vse skupaj lažje prenesli. Ste kon^li ddo z reprezentanco? Pogodbe s KZS nisem imel, šlo je le za ustni dogovor. Sam sem zaključil Še en ciklus, po spletu okoliščin žal ne do konca uspešen (brez nastopa na 01, op. p.]. Podal sem poročilo. Pr«lsednik zveze je dejal, da se bomo glede morebitnega nadaljevanja dela po-govarjah nekje v oktobru. Pa bi in še nadaljevali? Odkrito povedano, ne vem. Za mano je pet let odrekanja, priprav Čez poletje, živčnosti glede pogovarjanja z igralci in njihovih odpovedi. To terja zdo velik davek, zato zaenkrat ne morem reä niti da niti ne. Pustimo času čas in seveda odgovornim na KZS, da se odločijo. KakSna bi bila primerjava med tujino in domačim okoljem? V tujini so lestvice, tudi finančne, postavljene, a v Sloveniji je dovolj talenta, zato je doma vedno lepše delali. TXidi v Laškem? Seveda, saj smo tam skupaj dosegli največje in najlepše uspehe. Ljudje v klubu so več ali manj enaki, volje do dela jim ne manjka in ne vidim preprek, da se ne bi vrnili na staro pot uspehov. JANEZ TERBOVC ŠPORTNI Petek, 29, 8. NOGOMET l.SL,7.krog: Gorica-MIK CM Celje (20). Sobota, 30, 8, NOGOMET 1. SL, 7. krog: Rudar Velenje • Drava (20). 3. SL • vzhod, 4. krog, Ro-gaškaSlatina: Möns Claudius - Paloma (10,30), Slovenske Konjice: Dravinja • Stojnci, Črenšovci - Šmarje, Kovinar štore • Odranci (vse 17). Štajerska liga. 3. krog: Ro-gaSka • Bistrica, Zreče - Partizan, Pesnica • Šošlanj (vse 17). Wedelia, 31, 8. NOGOMET 2. SL,4-krog: Šentjur »Zagorje (17). 3. SL-vzhod, 4. krog,Celje (Olimp): Simer Šampion • MaleCnik, Martjanci: Čar-da • Šmartno (obe 17). PORTRETTEDNA DRAGAN KOVAČEVIČ ARENA PSTROL AreHA/ zt4uy0imlcei Začetki Möj3 rr«rjerska seje aiete f«^ 1996 v ftK Rudar Velenje, kjer sem za^ei trenitati ekipo U-10. Um sem deloval dvdnd^st (et. vse do letos, ko sem prestopil v HK Cefje. Vtem im sem :mnil različne selekcije, od U tO do U*18, dve leti sem bil tudi vod^a mlad)nske9a po9orta. Idrijo sezono sem bil pomočnik piveQd Crener|3 nunskega rnoina. Naj vei<4ie Osvoj'nev Nike pokala 2 ekipo tJ't4 tn s tem udeleiba na evropskem prvenstvu v Saslu leta 20CS ter uvrstitev s dansko ekipo ftudarja v prvo li^o leta 2006. Ndj žalost Pvaz v finalni rekmi H\\(i premier cupa leta 2002 m s lem neuvrnitev na evropsko prverrstvov Lizbom. JAZ IN KLUB Uspehi Udeleibd na evropskem prvenstvu v Baslu z ekipo t)-M. Zame velik usp^ tudi lo, da kar nekaj igralcev« ki serr^ Jih treniral v mlaj^rh selekcijah. 2da) uspesno igra v prvi ]ndaj9i slovenski Ii9k 2e1ie Vigojiti cm vec dobrih mladih nogometašev. Publika Pravijo, da je dvanajsti igralec kar je lesI ie icstj dejavnik, ki te pnsili. da das od sebe se zadnje atome moa. Zaradi r)e se nogomet tudi igra m bre: nje m prt^ve^A spektakle. Stanovanje 2ivim v t/Kobnem stanovanju v Velenju. Družina Zena iilijana, hcer^ Ua in Niru, h so nioje največje bogastvo. Prosti čas Na^ec ga posvetim drulini in prijateljem. Sicer pa mali nogomei, ko^rka. tek. sevna Glasba, film ftdjraje poslušam Crveno jabuko. Borisa Kovkovi^a. Bajago, Bjeb dugme .. Najraje gledam stare jugoslovanske tim. Maratonci tepejo dastni krog, Kdo neki lam poje« Oce na sluibenem potovanju ^ immrn Arm a rmtjfmšhm^ četrte sobot« v toplejših mesecih Tartinijev trg zasedejo starine. Starine poživljajo Piran Zadnjo julijsko soboto je piranski Tartinijev trg ponovno oživel. Za celodneven živžav je poskrbel sejem starin in domačih obrti, ki ga že četrto leto uspešno prireja piransko Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot. Piranske hiše so prvovrstna kulisa za takšen dogodek. Nič čudnega, da sejem pritegne veliko prodajalcev iz cele Slovenije, nekaj tudi iz Italije, pri Čemer se tudi od drugod najde kdo - na primer z Madžarske. Sejem prirejajo od aprila do septembra vsako četrto soboto. Za Sejem bil jeliv • vse do večernih ur. popestritev prednovoletnih dni pripravijo še decembrski sejem. V preteklih letih je bil v Župančičevi ulici, kar je med domačini povzročalo nekaj nejevolje. Na ta dan so namreč morali umakniti jeklene konjičke« kar v Piranu še zdaleč ni preprosto. Od letos parkiranje na bližnjem Tartinijevem trgu ni več dovoljeno. Trg je tako postal še primernejši za različne prireditve in kot nalašč tudi za sejem starin. Sejem je prijetna poživitev Pirana, saj vedno privabi veliko ljudi. »Prodajalcev je vsaj nekaj deset, medtem ko jih v spomladanskih mesecih sodeluje približno devetdeset,« se lahko pohvalijo v društvu Anbot. Obiskovalcev ni mogoče prešteti» čeprav jih je vedno veliko - pravih starinarjev in zbirateljev, a tudi običajnih radovednežev tn naključnih obiskovalcev, Prodajajo tudi nekatere izdelke domačih obrti, predvsem bižute-rijo, na nekaj stojnicah je mogoče najti tudi dobrote s primorskih kmetij- Cena za postavitev stojnice znaša deset evrov. V to sta všteta tudi kosilo in parkiranje. Brezplačno parkiranje na parkirišču v For-načah žal nima garancije -razstavljale! se morajo pač znajti, enako tudi Številni drugi obiskovalci Pirana, ki ob koncih tedna v toplejših mesecih preprosto nimajo kje ptistiti avtomobila. Na srečo menda redarji vsaj te dni na debelo pogledajo skozi prste. IGOR FABJAN BAfiZPLACIU PRONKTNI TELEFON flAOlA CCUE m « I ^///liu \ Krilati svetnik, ena neobičajnih podob v 09ledalih Aik«ieva 2D. 3000 Ctlff. (d.: 03/428 7S 00. t^a: iti.cdjttdizlslnfli.u www.oktmlLst fM»lralBK9 Ul-D3 571 71il4.alK^zIe1iA.«i DNEVNO • NOdNi GARDALAND - 26 8.30.8., 6 9. Mflotpvliini odhodi in ie prattB tnnlfl • BCOGRAD t3. • 14.9. in 18.-1d.1Q. «PLITVICE13.9, in It. 10.« BRIONI 27.S.in 18.10. * DUNAJ 20.9. In 25.10. KRK/NJnnCC - hoteli od 192.00 EUR/os za 5 x |»lp od 23.8. »POČITNICE V ANKARANU - 3^nevni paketi do 30.9. « KRATEK ODDIH V OPATUl IN LOmANU vseptembniinoMobru » MEDULIN »hoteli3dni8li več,ugodni popusti u otroke« POREČ • ugodni 7-dnevnl paketi do 19.9. REZnVIRAJTE PRAVOČASNO SVOJE JESENSKE POČmilCElI 1 Najbolj vroče ta hip! OTOKLlFKAS_ AparViH« fMWOi^l*** NAJEM, od 199 Odii(nd lokAciJ». ob pei£«nl plafi TERMINI: 1.9^ 8.9. Otrok od 2 do 12 Itt na dodatrwn l«ilku BREZPLAČNOl OrOXMSOS _ Studio ARMENO**/*^ pouod 199€«i«t.uks4 TiAMINh 30.6., 6.9. J 3.9. 1. in 2. otrok od 2 do 12 l«t n« dodatnam UiiUfi BREZPLAČNO! TUWUJA HoI«ISÄ'N6RÄ'CLUB4« ALI INaUSIVE. od 299 € +iHt>ui TERM1NI:3,9^ 10-9^17,9. h»iVAJ>HA _ BI OGRAD, Bungalovi Sin Antonio POU od 219 €, PAG-METAiNA, P«nzlon Valtntina*«/**« POL. od169€, TERMINI: rrmwa^ii i [iialiniii Hiiiii n ii i ni mi r^iiai iti m mii www.palma.fi WELLNESS PARK LAŠKO Zaeelni in nad. ijrvalm («čaji 2a otroltr in udrask 10 urni tečaj: Olroci: €5 C / Odrasli: 120 < Cenj vktjufiije: Prijavnino, 10 x vstdp v Termalni C«nttr. Uv?öt>o pi3v3ir)C9d tc^ja. priznanj?. CO s sHk^rni tn daMo. lofftiOS 7)4 3900. www.iDtnwttSf Od 15.9.a008 daljf WELLNESS PARK LA§KO ImI TMERMAN A «A O".»« »ehn» kronika (Ne)kaznovan, ker je stopil iz vozila? Različna razlaga istega člena zakona o varnosti cestnega prometa »Ko sem na televiziji videl, kako so v Č3SU neurja v trojanskih predorih usta vijaU vozniki, me je bolelo, saj vem, da je vprašanje, če jih bodo izslediii in kaznovali. Čeprav so resnično ogrožali sebe in ostale. Mene pa so kaznova-ii za več kot 700 evrov, od tega sem 500 evrov morai plačali, ker sem med postopkom stopil iz vozila z eno nogo,« nam je razočarano začel razlagati upokojenec Karel Polavder iz Pongraca pri Grižah. Kazen je pla^ takoj. Čeprav se mu zdi nepravično. Zato vztraja in zato je svojo zgodbo povedal javno. Seveda nam je |asno, da je prvenstvena naloga policije, da zmanjSa število nesreč, pri čemer poznamo njen trud, da bi iz prometa umaknila težke prekrškarje. Ti se vseeno velikokrat izmuznejo kazni ali po njej spet sedejo za volan, kar ni krivda policije, verjetno bolj sistema. Ne glede na to, se nam je zdelo nenavadno, da nekega upokojenca kaznujejo le zato, ker )e z eno nogo stopil izvozila... Na policijo smo zato naslovili nekatera vprašanja in dobili dve različni zgodbi. Najprej Polavderjeva. »V Šempetru sem prevozi) rumeno luč, ne rdečo, kot sta mi povedala policista. Mato sem vozil proti Šeščam in v vzvratnem ogledalu videl policijsko vozilo. Kakšne tri kilometre je vozilo za menoj, pri Čemer ni imelo svet- lobnih signalov. Zato sploh nisem pomislil, da sledi meni. Signalne luči sta policista vklopila šele v Šeščah in takrat sem ustavil,« razlaga Polavder, Ker iz policijskega vozila policist ni prišel nekaj časa, naj bi Polavder odprl vrata in z eno nogo stopil ven. »Takrat je policist pristopil in dejal, da je to prekršek. Napisal mi je kazen za vožnjo skozirdeto luč in sam je dejal, da zato. ker sem stopil ven.« Nato smo ga še enkrat vprašali, ali je popolnoma prepričan, da je 500 evrov kazni dobil le zato, ker je stopil iz vozila. »Da! Tako mi je policist povedal! Dvakrat sem se oglasil tudi na celjski policijski postaji, dežurni mi ni mogel o členih, po katerih so me kaznovali, povedati ničesar. Nato sem Sel do komandirja, ki mi je prav tako omenil, da je kazen napisana zato.« To vprašanje smo Polav-derju postavQi dvakrat, ker na celjski policijski postaji trdijo, da je kazen 500 evrov vezana na prekršek, ker Polavder ni ustavil na svetlobni znak policijskega vozila. Gre za provido, ki ima vgrajen video nadzorni sistem. »Pri nadzoru prometa sta policista zaznaia kršitev voznika, ki je vozil z Vranskega proti Celju in v križišču za Matke zavil desno, ko je na semaforju svetila rdeča luč. Kršitev sta policista posnela z video nadzornim sistemom. Policista sta se zapeljala za voznikom in ga us- Karel Polavder vztreja pri svojem. Čeprav je kazen plačel, se mu zdi talcien način nepravičen. tavljala s svetlobnimi in zvočnimi signali. Voznik, kljub temu, da sta ga policista pravilno ustavljala in da je imeJ možnost vsaj na treh mestih varno ustaviti, tega ni storil- Ustavil je v križišču za Prebold in Griže v Šeščah. Policista sta mu pokazala posneto kršitev vožnje skozi rdečo luČ in kršitev neustavljanja ter mu izdala plačilni nalog zaradi ki^itve 119/17-^.1 (rdeča luč) in kršitve 126-11/3-2 (neupoštevanje svetlobnih in zvočnih znakov za zaustavitev),« so nam odgovorili na celjski policiji. Nato smo Polavderja -še vprašali, ali so mu posnetek kršitev pokazali, a je odvrnil, da nikakor ne. in še en- Klonirana konoplja? Celjski kriminalisti so konec minulega tedna prijeli in ovadili 40-letnega Celjana, pri katerem so v hišni preiskavi našli prostor za gojenje tako imenovane klonirane vrste konoplje, ki ^^ebuje večjo koncentracijo akdvne substance tetrahidrokanabinol. Osumljeni je na takšen način pridelal 105 rastlin, ki so bile v zreli fazi za rezanje vršičkov in nadaljnje sušenje- Poleg zaseženih rastlin so našli še 37 podtaknjencev - klonov in S6 posušenih vršičkov. Na črnem t^ bi 40-Ietnik s prodajo kilograma vršičkov klonirane konoplje iztržil približno peftisoč evrov. ifi^,, v*? krat poudaril, da Je ustavil, ko je opazil, da je vozilo vklopilo svetlobne znake za ustavljanje. »Bi mar potem prišel k vam in se izpostavil ali šel dvakrat na celjsko policijsko postajo, da bi dokazal svoje? Tako na policijski postaji kot policist, ki me je ustavil, so mi dejali, da sem kazen 500 evrov dobil, ker sem stopil iz vozila! 30 let sem vozU tovorna vozila po svetu in nikjer nisem dobil kazni za takšno stv^. To je možno samo pri nas, medtem ko pravi divjaki na cestah ostanejo večinoma nekaznovani Nato smo preverili še »sporni« člen, ki je poleg člena o vožnji skozi rdečo luč naveden na policijskem zapisniku. 126-11/3.2. In če smo preverili pravilno, potem je v Zakonu o varnosti cestnega prometa zapisano: «... voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje tak znak (modra luč in kratek zvočni znak s sireno), mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu ali zunaj vozišča. Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila, dokler jim policist tega ne dovoli.<( Na policiji so še dejali, da je policist vozniku »... le omenil, da je kršitev med drugim tudi to, če stopi iz vozila, preden mu policist to dovoli (kar je voznik storil), vendar mu policist za to ni izrekel globe.« Ali res, glede na to, da gre pri obeh kršitvah za isti člen? SIMONA ŠOLINIC Foto: SHERPA Pozor, prihajo prvošolčki! V ponedeljek bo na naših cestah več otrok, kar pomeni, da bodo tudi policisti poostreno nadzorovali promet predvsem v bližini šol. tudi vrtcev. Pri tem policisti že od julija pregledujejo ustreznost prometne signalizacije in na napake opozarjajo odgovorne, ki jih morajo odpraviti. Največ nesreč, v katerih so bili udeleženi tudi otroci, se je v minulih letih zgodilo dopoldne, zato bo v prihodnjih tednih poostren nadzor ravno v tem času. Policisti sodelujejo čudi s šolami, kjer bodo mladim predavali o varnosti v prometu. Aktivni bodo tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. ZŠAM-a, avtošol, gasilskih društev. Rdečega križa ... Več o akcijah, ki so usmerjene v varnost učencev in otrok ob začetki novega Šolskega leta, bomo pisali v prihodnji številki. SŠol f HALO. 113 Zasegli 30 vozil Prometna varnost se je na Celjskem v zadnjih dneh zelo poslabšala, saj so v petek in ponedeljek uinile štiri osebe. In to kljub temu, da so policisti med 18. in 24. avgustom na našem območju izvajali evropsko usklajen nadzor cestnega prometa, kar pomeni, da je šlo za večjo akcijo. V tem Času so ustavili približno 2500 voznikov in izrekli skoraj 800 ukrepov, kot vedno tudi tokrat največ zaradi prevelike hitrosti. Najhitrejši voznik je vozil kar 172 km/h, največ pa je napihal voznik, ki je imel kar 1,95 miligrama alkohola v litru Izdihanega zraka. V tem obdobju so zaradi vinjenosti pri^žali 27 voznikov, največ v Celju, sledila Šentjur in Velenje. V času nadzora so voznikom zasegli tudi tri vozila, in sicer v Celju, Šentjurju in Rogaški Slatini. THJe mladi poškodovani v torek so se v hudi nesreči poškodovale kar tri mlade osebe. 18-letni voznik osebnega vozila je na lokalni cesti v Topolšici v blagem ovinku zapeljal s ceste v ograjo. Zaradi silovitega trčenja je vozilo odbilo v zrak in ga odneslo Čez potok Toplica, kjer je silovito trčilo še vdre-vo. 18-Ietni voznik se je lažje poškodoval, 18- in 17-let-na sopotnica pa huje. Podeželski tatovi v Jezercah pri Dobju na območju Šenčurja so v torek neznani moški okradli domačinko. Pod pretvezo, da se zanimata za nakup delovnega stroja, sta jo dva zamotila, tretji je medlem prebrekal bišo in ukradel 800 evTOv. Mošld naj bi se pripeljali v rdečem avtomobilu neznane znamke. Policija opozarja na večjo previdnost pri obiskih neznanih oseb in na takojšnjo prijavo v primerih, da so osebe sumljive- Tovornjak v hišo, zmečkani dve vozili s ® Takole je bilo videti pretekli teden v Verpetah, na cesd Celje-Stranice. Fotograi^o nam je poslal (O naš bralec. Na tovomem vozilu je med vožnjo počila pnevmatika, zaradi česar se je prevrnilo na jjJ bok- Pii lera je trčilo še v nadstrešek stanovanjske hiše ter poškodovalo še dve pari^ani osebni fi vozili, kar se vidi v ozadju. Pod nadstreškom sta namreč dve vozili, eno popoboma zmečkano. O Voznik tovornega vozila se je pri tem poškodoval, na srečo pa dru^ žrtev ni bilo. ^ Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko» razen ko gre za odgovore in poprav-ke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom. morajo biti pisma podpisana in opremljena s celot* nim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem> od koder je doma. ODMEV Ali je v policiji res kriza in kdo si zatiska oči? -1. Kot avtorica prispevka Ali je v policiji res kriza In kdo si zatiska oči?, objavljenega v Novem tedniku 12. avgusta, se moram odzvati na navedbe spoštovanega predstavnika slovenske policije za od-nose z javnostmi za področje kriminalitete Leona Kedra. Ta je v petkovi številki No-vega tednika zapisal odziv policije na moje »trditve«, ki seveda to niso, saj sem pisala v pogojmku, naslovu pa prido-dala vprašaj... Kritike in mnenja o svojem delu sprejemam, pavšalnih sodb nikakor ne. Sicer mi ni jasno, kaj je vodstvo policije sploh razburilo vmojem prispevku. Vedno do zdaj sem namreč jasno napisala» da policija za-vrača pomanjkanje kadrov, čeprav dobivam vseskozi s terena popolnoma drugačne Informacije. "lUdi tožb s strani policistov si seveda nisem izmislila sama, vaŠ odziv sem tudi objavila pred tedni. In (udi druga stran ima pravico bit) objavljena, saj ne gre za nekakšne >»kekce« ampak za ijudi iz vaših vrst, ki sami priznavajo, da so preobremenjeni. Pred pripravo prispevka sem na vodstvo policije tudi naslovila vprašanje o razpisu za nove policiste, kjer bi mi lahko že odgovorili tisto, kar je zapisano v odzivu na članek. Toda takrat sem dobila suhoparen odgovor. In samo še to: kot novinarka regionalnega medija sem vesela odziva takšn^ sistema, kot je policija, na svoje delo. Za^j? Da si ne mečemo peska v oči: zato ker smo regionalni novinarji za tako ogromne inštitudje pogosto obrobnega pomena, kadar iščemo odgovore na vprašanja in velikokrat naletimo na zaprla vrata. (To pa je trditev.) Pa tudi za policijo je bilo še pred leti videti, da so bile informacije bolj kot ne usmerjene le na večje medijske hiše ... Mimogrede, to moram priznati, se je celjska policij- UREDNIŠTVO ska uprava, a šele z menjavo vodstva» odločno usmerila v lokalno okolje, saj je le-to za njeno delo najbolj pomembno. Kar se pozna med ljudmi in tudi v uspešnosti celjske policijske uprave, črno kroniko pokrivam že sedem let in kot terenska in ne pisar-ruška no\dnarka dajem prednost raziskovalnemu novinarstvu, osveščanju ljudi in ne le in samo ekskluzivnim novicam, kj so včasih le muha enodnevnica. Ljudem je treba povedati, kako se zavarujejo pred goljufi ali zaščitijo svoje otroke ..., ker ravno to pripomore k večji varnosti v državi. In opažam, da se je v zadnjih t^ letih zaupanje ljudi (ne glede na vse afere) v poDcijo začelo vračati. Morda» v poplavi vseh izjemno (ne)pomembnih informacij, čisto malo tudi po zaslugi regionalnih novinarjev? SIMONA ŠOLINlC ''^PREJELI Po čigavi IcrivdI skoraj odretani od s vota ? Prebivalci Grušč in Pleto-varja v občini Šentjur se čudimo m smo ogorčeni nad postopki odgovornih za nastalo stanje ob rekonstrukciji ceste VTC10 Dramlje-Pleto-varje-Siatina na tem odseku, saj so nas za nekaj dni (skoraj) odrezali od sveta in to v 21. stoletju. Seveda smo veseli pridobitve, ki nam jo je omogočila EU in Slovenija z ureditvijo omenjene ceste. Nikakor pa nismo zadovoljni z načinom, kako se izvajajo (nepotrebne) zapore cest na tem območju v času del. Ne samo. da moramo prevoziti mnogo več kilometrov po slabših gozdnih poteh brez razumljivih in razvidnih označb» ti obvozi so nepotrebni. Sprašujem odgovorne, ali so si ogledali izgradnjo novega mostu pri Zički kartu-ziji, kjer rü bilo treba urejari obvoza, ker so to uredili z začasnim polaganjem cevi za pretok potoka pod mostom, Jd so ga gradili, in tako omo- gočili nemoten promet osebnih vozil preko Straže na Gori proti Šentjurju. Sprašujem, kaj bi se zgo-dilo> Če bi zagorelo ali pa bi nekdo potreboval nujno zdravniško pomoč na območju Ple-tovarja ali Grušč? Takšna oblika pomoä namreč prihaja k nam iz smeri Šentjurja. Ali kdo varčuje z denarjem in vestitc^ za k^^šne druge namene» namesto da bi nekaj sto evro v pogrešal in bi rešili problem obvozov tako, kot je bilo to storjeno pri Žički kartuzi-ji. Zemljišče pri mostu, ki se gradi, je že tako poškodovano od gradnje stai^ mostu. Nič ne bi bilo narobe. Če bi položili začasne cevi in s tem omogočili lažjo in predvsem ot>čumo krajšo pot do doma. Obstoječi (slabo označeni) obvoz preko Ponikve in Lutrij je prav tako močno oviran, saj tudi tam izvajajo rekonstrukcijo ceste in so tudi na tem odseku zapore. Preko Straže na Gori in Jazbin do Pletovarja je cesta z osebnim vozilom praktično neprevozna. Mimogrede tudi v teh krajih živijo ljudje» ki si zaslužijo boljšo cestno povezavo s svetom. Res je tudi to, da bo cesta, ki jo prenavljajo za prebivalce in davkoplačevalce tega območja lepa tako dolgo, dokler je ne bodo načeli več ton težki tovornjaki. SM, Drami je (Naslov v uredništvu) Volitve in oiviina družba Volitve po proporcionalnem sistemu so elitističoe, saj v bistvu nastopajo elite, ki so že izvoljene, in markeiji, ki nabirajo glasove zanje. Zaradi tega je težko verodostojno voliti. Volitve županov za poslance pa je znak privilegijev in nespoštovanja Ustave RS, ki v 3. členu govori o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zelo neugledno pa je to, ker tako na samem vrhu oblasti elite kažejo slab vzgled za spoštovanje zakonov» posebno še ustave. Take volitve so nevero-dostojne in očitna manipulacija z volivci, saj ne morejo voliti kandidate, ampak dajejo v naivnosti glasove za stranke, ki so jih nagovorile. Volitve bi morale izražati ugotovitev, da se le po delu spoznajo vredni kandidati. Sedaj se bo začela promocija elit in prav bi bilo, da mediji in njih novinarji, ki v imenu .državljanov in civilne družbe omogočate to promocijo, preverite v skladu z ustavo in interesi civilne družbe stališča kandidatov do teh vprašanj. Zlasti bi bilo dobro ugotoviti odnos kandidatov do oi^anizirane civilne družbe» ki deluje prostovolj-novjavneminteresu. Vinte-resu kvalitete življenja je to področje delovanja državljanov zapostavljeno in nima nikakršne zakonske osnove in vzpodbude. Društva se lahko ustanavljajo, kako pa se □aj financirajo, zlasti pokrivajo stroške« pa ni določil, ampak gre za čisto korupcijo in tajkunizacijo. Prav je, da mediji in novinarji omogočite verodostoj- ne volitve in ne nagovarjajte državljane na volitve, če so te neverodostojne. Za. 90 sedežev kandidira najmanj 10-krat več kandidatov, kar je dokaz, da je lahko veliko pokiicanih, toda malo izvoljivlh. Ker je 88 volilnih okrajev, bi bilo prav, da se upošteva tudi glas, ki izraža neprimernost kandidata ali kandidatov. Pri teh volitvah je nemogoče biti proti, prisila pa je neustavna. Ith rej pride v poštev samo pre ferenčru glas ali izraz nezaupanja do kandidatov v okraju - črtanje. Volitve naj bodo praznik svobode in demokracije za vsakega državljana. FRANC 2ABUK0ŠEK, Šentjur Slovenci počasi le spoxnavamo pomembnost volitev Večkrat slišimo na hitro vrženo misel, da je Slovenija mlada demokracija. Vendar volivci vse bolj spoznavamo, katere so tiste vsebine in potrebe, ki omogočajo, da je življenje vsakega od nas in vseh skupaj Čim kvalitetnejše; in nanje lahko vpliva ali jih celo uravnava vsakokratna izvoljena oblast v državi. Spoznavamo tudi, da so takšne pogoje še najbolj sposobne uresničevati tiste stranke, katerih delovanje lemelji na vrednotah in vsebinah razvoja evropske civilizacije, zadnjih približno 250 let. To so: svoboda» pravo, sociala, upoštevanje in razvijanje lastne izvirnosti in lastne Identitete. Volivci spoznavamo tudi, da je ob voKtvah vdržavi treba oblastnike zamenjati. Kajti oblast v državi pomeni tudi ^deljevanje davkoplačeval-skega denarja in tu rado prihaja do krivic in zlorab, ko je nekdo dalj časa na oblasti. Imeti oblast v državi pomeni tudi razpolagati z državno represivno silo in represivnimi sredstvi. Tu prav tako rado pride do zlorabe» ko je nekdo dalj časa na oblasti. Na strokovno najzahtevnejša mesta v državi se kadruje po pripadnosti, namesto po strokovnosti. Zaradi slabe strokovnosti se sprejema plejada slabih predpisov, krepi se represija v vseh oblikah. Najbrž ni slučaj, da je v trajajočem mandatu državni svet podal odložilni veto na večino zakonov, ki jih je sprejemal državni zbor. Vemo, da je državni svet sestavljen predvsem iz strokovnih ljudi, čeprav je politično voljen. Izkušnje v drugih demokratičnih državah nas učijo, da je treba politike - voditelje, ki so premočno zaverovani vase in so prepričani, da imajo oni vedno vse prav, vse drugo pa je zanič» nujno čim prej zamenjati; v nasprotnem primeru vedno napravijo veliko škode. Dalj ko so na oblasti, več škode napravijo. Vodenje države in urejanje razmerij med ljudmi vkonkretni družbi je zelo aahtevna in seveda tudi resna stvar, ki zahteva veliko strokovnih in modrih ljudi. V razmeroma majhni družbeni skupnosti, kot je slovenska, v vsakokratnem času objektivno ni na pretek strokovnih ljudi, ki so pripravljeni to prevzemati in so ob svoji strokovnosti Se toliko modri, da zmorejo prisluhniti in dati prav tudi drugim, čeprav se s tem morda zmanjšuje njihova oblast. Glede na povedano sem "■prepričan, da je na volitvah najbolj prav dati prednost strokovnim visoko izobraženim kandidatom, pri tem ni toliko pomembno. Če znajo lepo govoriti in veliko obljubljati» ampak kaj so do sedaj v življenju že naredili, tako zase kot tudi za druge. Zelo pomembno je tudi, da kandidati živijo in delajo v okolju, kjer jih voDmo. Ne iščimo torej liderjev, ki bi nas prepričali na prvo žogo, pač pa strokovne razmiš-ljujoče, modre, delovne ljudi. Zatorej volivci, ker nam ni vseeno v kakšnih ekonomskih, sodalruh» zdravstvenih, kulturnih in okoljskih pt^ojih bomo živeli, se poglobimo, preudarimo in se tudi pos-vetujmo, komu bomo oddali svoj glas na državnozbor-skih volitvah. Mag. Adolf VIDENŠEK, Vojnik lotno osebje, nenehna skrb in strokovna nega medicinske ga in negovalnega osebja ter seveda vodstvo» ki je napravi poti, so lahko v ponos sebi in mestu Celju. Še posebej pa nam ljudem, ki potrebujemo njihovo dru^x), ki nam na svoji zadnji poti omogoča, da se naše življenje bogati naprej do našega cilja tu, sedaj. Iskrena hvala vsem. JANA PETAUER» Celje Hvala la pomoč Za pomoč pri obnovi gospodarskega poslopja Bokalo-vih v LoČici pri Vranskem se zahvaljujem Občini Vransko in županu Francu Sušniku. Posebno zahvalo si zasluäjo tudi Helena in Marko Golob iz Karitas Vransko, PGD Ločica, Ivo, Franc in Anton Urankar» Boštjan in Ivo Šmid, Andrej Podbregar, Konjeniški klub Islander» Ivan Dolenc, družina Kram^, Žagarstvo Bokal Franc iz Limovc, Branko Rebršek, Anton Homšak, Zadruga Vransko z direktorjem Milanom Širšem, Viko Pepenuti, Jakob in Martina Mežnar, Ivan in Polde Mihevc ter vsi občani in občanke Vranskega, ki so prispevali za obnovo. MARJAN BOKAL, Ločica pri Vranskem 2 Hvala la prevose v imenu vseh občanov, ki smo se vozili z brezplačnim avtobusom v Laško v času le-tošnjih počitnic, bi se rada zahvalila vsem, ki ste pripomogli k temu. da oddaljeni občani nismo bili prikrajšani za nujne opravke v dolini. Zahvaia gre uredništvu Novega tednika in Radia Celje, kjer so nas podprli v naših prizadevanjih. Občini Laško in županu, ki sta nam omogočila brezplačni prevoz, in vozniku Srečku Plahuti, ki nas je skrbno ter z veliko mero razumevanja prevažal po teh poteh, MARUA ROMIH, Trobni Dol ZAHVALE, POHVALE Pohvala Domu ob Savinji življenje nam bogaüjo veseli trenutki, prijetni spomini, besede pohvale ... Pravi zakladi pa nastajajo v krogu družine in v družbi pravih pri-jateljev. Ko se naša pot počasi bliža svojemu cilju, pa si vsi po tihem želimo hitrega in lahkega zaključka. Nekaterim je usoda naklonjena, drugim pa ne. Da se je pot moje mamice Dane Hočevar končala dostoj ■ no in spoštovanja vredno, se moiam iskreno zahvaliti vsem zaposlenim v Domu ob Savinji Celje. Prijetno vzdušje in iskrenost, ki ga izžareva ce DARS zaposluje DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica Xrv. divizije 4, 3000 Celje, objavlja: 1 prosto delovno mesto VOZNIK STROJNIK (m/ž) na Področju vzdrževanja avtocest, v Avtocestni bazi Vransko Pogoji za zasedbo delovnega mesta; -najmanj IV. stopnja strokovne Izobrazbe leto ustreznih delovnih izkušenj •vozniški izpit 5, C in E kategorije -znanje tujega jezika -licenca za prevoz oseb in stvari Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati s pridobljeno Nacionalno poklicno kvalifikacijo. Delovno razmerje se sklene za določen Čas enega leta, s polnim delovnim časom In 2-mesečnlm poskusnim delom. Lokacija dela: Vransko Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev, prosimo, pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DARS, d.dv Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, $ pripisom ^Služba za organizacijo in kadre^. — PovežuierTTOStc.enuo DARS tedenski spored radia celje SOBOTA, 30. avguBt 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ meJodlja tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.\S Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. Jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. 10.15 Javljanja s Smohorja. kjer bo pobod io kolesarski vzpon Pivovarne Laško in Novega tednika ter Radia Celje, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do B. ure), 12.00 Novice. 13.00 Ritrai, 14.00 Itegijske novice. 15.00 Šport danes. 15.30 Dc^odki in odmevi RaSlo« 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Lestvica-20 VroCib Radia Celje. 19.00 Novice. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 31. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ raelodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -pogovor z gr-kokaioUškim novomašnikom Gorazdom BastašiČem s Pol-zele. 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 24.00 SNOP (Radio Robin) PONEDELJEK« 1. september 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov» 6-20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb. lO.OO Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 MaU dežela-velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Rofain) TOREK« 2. Mpt^mber 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice. 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18,00 Ni vse zairkancija. je Se znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Unlvox) SREDA, 3. SBpiHMber 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija. 5.01 2inganje (NZ nostalgija). 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa dega in navada?» 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.1S Časoplov, 6.10Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack po(. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar-ponovitev, 12.00 Novice. 13.20 Mali O - pošta. 13.30 Mali O - klici« 14.00 Regjjske novice» 15.00 Šport danes» 15.30 Dogodki in odmevi RaSio. 16^0 filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek - Pik-sna, 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba. 24.00 SNOP (Radio Univox) i: ETRTEK« 4. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6-00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, lO.Oa Novice. 10.15 Najbolj nore podjetnih ideje. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kvizGlas-beni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev -ponovitev. 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop-ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Saša Pukl) PEIBK» 5. september 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj -sveže z domače estrade. 12.00 Novice. 12.15 Od petka do p^, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s fiiti prežeto popoldne (do 19.15). 14.30 Poudarjeno. 14.45 Petkova skrivanka, 15-00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje. 17.00 Kronüca. 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 White label. 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Maja Gor^up) Radio Celje na Festivalu Avsenik V času Festivala Avsenik v Begunjah je bil tudi Av-senikov večer v spomin na SS let Avsenikove glasbe. Pred več kot 1500 obiskovalci iz Slovenije in tujine so se predstavili najboljši izvajalci Avsenikove glasbe, posebno Čast pa je doživel Radio Celje s predstavitvijo zmagovalne skladbe v glasbeni oddaji Vrtiljak polk in valčkov Moj rodni kraj, moj rodni dom. Radio Celje se je v začetku leta vključil v praznovanje pomembne obletnice. Do začetka avgusta ]e bilo predvajanih 31 oddaj Avseniko-vih S. ki so trajale po 45 minut aii skupaj blizu 23 ur. V tem času smo zavrteli 125 najlepših Avsen i kovih melodij in po piramidnem ocenjevanju poslušalcev in poslušalk dobili zmagovalko. Organizator Festivala Avsenik. Grega Avsenik, je našo zmagovalno skladbo uvrstil v osrednji program, izvedli pa so jo Člani ansambla Gašperji z Vero Šohnc. Še več: edino predstavnik Radia Celje je bil gost na odru, kjer je akcijo predstavil v pogovoru z voditeljico Betko Su-hel (na fotografiji s Tonetom Vrablom). ki je svojo uspešno pot začela prav na Radiu Celje in se od tu odpravila v Ljubljano- Koncerta v Begunjah se je udeležila tudi večja skupina Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov, Radio Celje pa je bil prisoten tudi v reklamnih sporočilih, ki so jih obiskovalci spremljali med koncertom. Ob 15-letnici glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov je to lepo priznanje za oddajo in Radio Celje, ki bo 19. septembra praznoval 54. rojstni dan. I '1, ^ v, K < ^ J ^ -'S v uredništvo Novega tednika in Radia Celje prihajajo številne pohvale, kako ste uživali z nami na baienih.Ta-kole sta Tanja Seme in Saša Pukl razlagali, kako si lahko sodelujoči v Wellness eentru Laško prislužijo nagrado v igri z žličkami In ping pong žogicami. '1 -My Wrtja MIktavc je takoj prisluhnit našemu vodji tehnike Mjoli Bončina, ko ja samo namignil, da ga malo boli v ramenskem predelu. www.racliocelje.com Štf bunk ekipe ob koncu. Če no zlepa, pa zgrda. Tony Carter je pristal v vodi. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJALESfVICA 1. LOVESONG-SARABAAaUiS (6) Z AaSUMMER LBNG KIDim (3) 3. II0SSEDA6IRL-PERRYKATY (7) 4. SUP5«RL SAVIN6JANČ (t) 5. GlVErT2ME-MAD0NNA (6) 6. OlSrUHBtA RIHANNA (5) 7 0NESTPATAT1M6- JORDNSPARKS (2) 8. mymxrsmwmA- (1) а. TTWTSNOTMYMAME-MTINGTINGS (3) mWHATYOUGOT- COlBYtrDONlSFr.AKON {2| DOM^IHWICA 1 P0SCB84t]AN-0MARNA&ER (71 1 ČAS'WAGE (1) 3. BABILON-LümAfARK (6) 4. OALfČOOOČI-PETB^JANUŠ (4| 5. NEV1KTNfPl£SxKATHlNAS |2| б, STABO^^NAPftEJ-L£EOOJAMAJS (SI 7. NAPOTEP-IVASTAN£ (5) 8. CRMPETH^-KREMA (3) 9. ZASLOVENÜO^M-NUŠAO610CA (11 laPEJTZNAMIGENA (21 PREDLOGA ZATUJO t£STV!CO: SOWHAT-fINK iii^mwmmmi' MAAAHC/^EY PREDLOGA ZA DOMAČO TROlfJSUS-TBKAJ NOVO SOWXJE-AMINAMAJET1Č N»grajmea; Ediia Kociper. Kersnikovfi 7£. Vetenje Majäa Prah. Ljubliaisfca Mantw Nagraienca dvigneta album, ki |o podarja ZKPRTVS. na oglasrKtn «idelku Radia Cefje. Lestvico 20 vročih lahkoposhilat^vT^sriioiDotild.uiL VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKJH B plas I PASTMSKO^ENJE-FANTJfCPaORQGlE (2) 2. UUa.UUBI-tSKFUCE (4) 3. $TARlä»iN-£AR (5) 4. VreSMLfPOTOSDilNAŠa' 13) 6, RKČAPSmJA-ANS.BRATOVAVK^ (1) PREDLOG ZA liSTVICO: ODŠUST^-ZREŠKA POMLAD SLOVENSKIH S plus I POfmti-MOA (3) 2. KOPDTDÖSEZVON1-ANS.GDRSK]DiTr (6) 3. KDZAPOJEMHKMAMA-SNE2NIK (2) 4. K0MUZH(AirrvECNE2DRŽID(m-tmspmm |5} s. SaJLOKVAKJI-ANS.8ftAT0VJAMNlK (1) PREDLOG ZA LESTVICO; SRCZPAŠEVHlNOHRe^l- ans.rdka2undre Nigr^enca: Janjs Jokar. Vsgovs S6v, Ceifi raiaVeiiak.Pol2sla89c,PiM NaT^iencsdrigrete rngradona ogbsnsn oddeHtuRediaCe^. Lestvico C^l^h S la^koposluiats vseh poned^jek ob 22.15 uri. lestvi Sl0veft$l(?)5p80b23.15uri. Za predoge z oteh lestvk Itfiko glssi^ ne dofMnid 8 prfložefiim IU9on£kf)rn. PoäptBjoRa naslov: Novi tedr^ Preiemove 19.3000 Celje. wi!M,iioviteiliiil[.coiii - informacije Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodilča v Celju, vzadevi St. 55/2007-32 2 dne 17.7. 2008 nad dolžnikom ENGO d.0.0. v stečaju Attemsov trg 3. 3342 GORNJI GRAD OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU JAVNO DRAŽBO (II. dražbeni narok) I. PREDMET PRODAJE 1. »PRAVNA OSEBA« ENGO d.0.0. v slečaju. ki vsebuje: 1.1 NEPREMIČNINE - 2EMUIŠČE IN OBJEKT-K.o. Gornji Graö. 2k,vl.št. 697 do celote 1/1 pare. It. Vrsta rabe nepremičnine Površina - izmera v m^ 614/11 Dvoris6e 1.359 814/11 Poslovna stavba 615 SKUPAJ 1.874 m^ Ocenjena likvidacijska vrednost navedenih nepremičnin znaša 395-502,00 EUR. 1.2 PREMIČNINE • Stroji in oprema energetske postaje, vse po cenitvenem seznamu, v ocenjeni likvidacijski vrednosti 1.396.038,00 EUR. 1.3 TERJATVE do kupcev po ocenjeni vrednosti 2.140.00 EUR. Izklicna cena »pravne osebe« ENGO d.o.o. v stečaju, Attemsov trg 3. 3342 GORNJI GRAD je znižana za 30 % in zna§d 1.255.576,00 EUR, varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premoženje »pravna oseba« se prodaja na javni dražbi, ki bo dne 17. 9. 2008 ob 8.30 v prostorih Okrožnega sodišča Celje v sobi 236/K. Prešernova 22, 3000 Celje. FVemoženje «pravna oseba» je ocenjeno kot celota s cenitve-nim poročilom z dne 1. 2. 2008. Izklicna cena je v skladu s cenrtvenim poročilom Atenke GRIU univ. dipl. oec., s pooblas^ lom kot izkušene ocenievaJio prinesla mešane občutke. Včasih vas bo zeblo, včasih vara bo bolj toplo. Zvezde pravijo, da se ob padcu temperatur bol) toplo oblecite, kajti v obratnem primeru vaš l^ko Čaka kakšen prehlad. Pravijo tudi, da boste mokri, če boste v dežju pogumno paradirali brez dežnika. V(^ih se ne boste počutili dobro, včasih pa se boste. RAK Na denarnem področju se vam obetajo spremembe. NI sicer jasno zaznati, v katero smer, je pa v sklopu teh sprememb vidno jemanje dodatnih posojil. Na pomoč vam bo priskočil visok, temen in neznan moški, ki vam bo čez nekaj mesecev zvonil na vratih s svo-jim dvestokilogramskim prijateljem - izterjevalcem. Izteklo se bo dobro, le brez televizije boste ostali. Vendar ' boljše brez televizije kot z zlomljenimi prsti. LEV Saj vsi vemo, dragi levček, da vam je soseda malce več kot le naključoa znanka. Pri medsebdmh obiskih »na kavia«' bomte previdni predvsem v zadnjem tednu avgusta, ker bo njen mož prihajal s službenih potovanj bolj zgodaj. Vidim modro oko, vendar ni razbrati, ali je to barva sosedinih oči ali le okolica vašega očesa. DEVICA Mislim» da je Čas. da si priznate, da devica niste že do^go, dolgo časa. Priznanje je prvi korak k lastni sreči, veste? TEHTNICA Bliža se vam obdobje težkih odločitev, v katerih ne boste našli poguma za odločitev niti za eno niti za drugo opcijo. Hvala bogu za astro-lo^jo, kajti zvezde pravijo', da se odločile kar za Ariel, ker so oblačila resnično bolj bela kot od konkurenčnega praška. ŠKORPUON Prekipevate od pozitivne energije. Vendar se ne veselite preveč, ker vas v začetku septembra čaka šola, ostale pa konec dopusta. Zagarantirano boste na delovnem mestu in za klopmi prekipevali veliko manj. Spoznali boste tudi privlačnega neznanca. Oziroma ne njega, temveč vdr-tino vrat njegovega vozila na vaSem vozilu. Zvezde pravijo, da na so vozni ko vi strani. STRELEC Denar vam bo kar frčal v denarnico. Najprej ga boste sicer razdajali ljudem, rojenih v znamenju raka, vendar se vam bo pozneje vse povrnilo. Nekaj z obrestmi, nekaj pa v obliki zarubljenih nepremičnin, predvsem televizij. Bodite previdni, da se iz vloge skrivnostnega neznanca ne prelevite v malo manj skrivnostnega znanca policije. GREGOR JAZBEC KOZOROG Zdravje, ljubezen in sreča so na vaši strani. To )e vaše Leto. Boljšega obdobja, kot je to, že dolgo niste imeli in vsa čast, res. Oziroma pardon, napaka. To velja za strelca. Pri vas... no ja. lahko bi bilo boljše. Saj bo. Enkrat. VODNAR Dragi vodnar. Sosed, rojen v znamenju leva, je pre* večkrat na obisku pri vaši ženi. Vendar se ne obremenjujte, da sle rogonosec. Bolje nositi namišljene rogove kot ostati brez televizije, kot se bo to zgodilo raku. V odnosih s šefom se vam obetajo boljši časi. Morebiti. Kdo bi vedel. RIBI Dobro se boste ujeli z znakom device. Ljubezen bo pristna, blizu vam bo, prav pri srcu. Znak lahko kupite na tržnici, je v obliki takšne-čudnega m-ja z repom, e se vam strga verižica, kot se to rado zgodi, bo sicer bližje vašim spodnjicam kot srcu, pa vendar. Bodite previdni, ko boste za njo šarili po hlačah, ljudje si lahko Še kaj mislijo. Bllž^tan/do ^curtßcu zAvinrouiUijaJ I Atka Fin d.0.0. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 GoKVI Nared golf VI Volkswagen golf je že dolgo na prestolu najbolje pro-dajanega evropskega avtomobila, pri Čemer je bistvenega pomena zlasti to, da so nad njim najbolj navdušeni v Nemčiji. Sedaj VW predstavlja šesto generacijo tega voziJa, ki |e na svetu od leia 1974. Golf VI bo nekakšen skupek, vsaj pri obliki, terenskega touarega (zadek) in kupejevskega scirroca (prednji del), bo pa nekaj nižji in seveda širši. Pri VW pravijo, da so na novo zasnovali vse bistvene dele karoserije in vsega avtomobila, motorji bodo ustrezali okoljskim standardom evroS. Kot napovedujejo, se bo novi golf na trgu pojavil oktobra, ponudba motorjev bo seveda zelo pestra. Zanimivo je, da bo med drugim opremljen tudi s Sest- ali ceio sedemsto-penjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. Kot načrtujejo, bo goli VI naprodaj na vseh celinah, znana pa je začetna cena osnovne izvedenke v Nemčiji, ki znaša 16.500 evrov. Za počitnice tudi portofino Na salonu počitniških prikolic in avtodomov v nemškem Düsseldorfu bo italijanski Fiat pokazal tudi posebno izvedenko fiorina, ki jo je imenoval portofino. V bistvu je to buggy varianta vozila za prosti čas, ki je narejena na osnovi fiorina kombi in ponuja menda dovolj prostora petim ljudem. Portofino je dolg dobre 4 metre, zadnji sedeži so deljivi v razmerju 40/ 60, namenjali pa naj bi mu 1,4-litrskl bencinski ali pa 1,3-litrski mullijet dizelski agregat- Povsem verjetno je, da portofino nikoli ne bo ugledal serijske izdelave. Fiat portofino Konec leta audi Q5 čeprav letos tudi prodaja doslej izjem-no uspešnih kompaktnih Športnih teren-cev (SUV) na evropskih trgih očitno upada, to Še ne pomeni, da se ne pojavljajo sovi in novi avtomobili. Tako nemški Audi sedaj predstavlja QS, pomanjšano verzijo dovolj znanega in bistveno večjega, dražjega in prestižnejšega Q7. Q5 meri 462 centimetrov in se bo vozil v enakem razredu kot recimo BMW X3» pa toyota RAV4, VW liguan ipd. Razmeroma velika medosna razddja, ki meri 280 centimetrov, ponuja dovolj prostora v notranjo- sti, kjer pa je udobje v marsičem odvisno tudi od opremljenosti. Za začetek bodo na voljo trije oziroma štirje motorji. Začetni bencinski je 2,0-)itrski TFSl (155 kW/211 KM), medtem ko je 3,2-litrski šestvaljnik FSI (199 kW/270 KM) še v pripravi- Dizelska motorja sta dva: 2.0-litrski TDl (125 k-W/170 KM) ter 3,0-litrski šestvaljnik, ki zmore 176 kW/240 KM. Kolesa so serijsko 17. za doplačilo pa celo 20-palčna, seznam do-piačljive opreme je razmeroma dolg. Kot kaže sedaj, se bo Q5 na slovenskem trgu pojavil šele pred koncem leta. Winglet za lepše življenje Japonska Toyota je razvila o^ni transportni robot, ki so ga imenovali wingleL Ta naj bi olajšal živijenjelju-dem, saj jim naj bi omogočil večjo mobilnost. Winglet ima dve kolesi, elektromotor in posebna tipala, ki kontrolirajo položaj uporabnika in s tem zagotavljajo prilagajanje mo-ä ter Se nwsikaj drugega- Windet je precej podoben segway-ju, ki ga poznamo že nekaj let in ga voznik poganja ali ustavlja s premikanjem naprej/nazaj. Ponujali bodo tri variante wijigleia. najprej pa naj bi ga začeli uporabljaü na letališču v Nagoji. Vse kaže, da bo winglet pripeljal v prodajo čez dobro leto in poL radiocelje 95.9 v» j 90.6 mhz Audi 05 je pomanjšana veraja Ü7. S Slovaške v Sarajevo Proizvodnja škode fabie v Sarajevu ni posebej obsežna. Sedaj iz Volksvvagna [ki je, med drugim, tudi lastnik Škode) prihaja novica, da namerava ta koncem del proizvodnje s Slovaške preseliti v Sarajevo. Kateri avtomobili naj bi nastajali v tem mestu BiH> še ni znano> menda pa naj bi delo dobilo od 600 do 700 ljudi. MOKCI UMU mmNTMm mMAm^ "Bjofrm f»nu\\ oo' itmn os/aiV VCUKAIZBlftflPNCVMflflK PO UGODNIH «NAH Volkswagen up pride leta 2011 Pred časom je nemški Volkswagen (VW) predstavil študijo mini avtomobila up. Tedaj je bilo rečeno, da se bo up na tr^ pojavil najkasneje leta 2010, sedaj pa iz tovarne prihaja novica, da se bo to verjetno zgodilo leta 2011. Kot pravijo pri VW, je do zamude, ki bo dolga največ pet mesecev, prišlo zaradi tega, ker so se odločili, da bo imel up motor spredaj in ne zadaj, kot je bilo to pri Študiji. Gre torej za precejšnjo spremembo, saj prestavitev motorja verjetno pomeni, da bo imel malček pogon na prednji in ne na zadnji kolesni par. www.novitednik.coin [ji]®wDtednik Naročnfid Novega Cednflca boste lahko naroCrdške uoodnosti - 4 male ogktse vlliivehi tedniku do 10 besed In čestfttro ha Rodhi Celje - fcdcoristst IzkUuCf» 5 svDio naroCnBto naročnKto poloMco ozbixna z oseönkn dokumentom naročnika Novega cednIKa. NelxicoHMene ugodnosti m ne pronosolo v noslednfe letol WfffWf. VOZILA PRODAM IKIIF 4, zv» opren», Mc 2001, m bon«, ohraniefl, ugodno prodom. lnformfldj& potelrionu041 55MD. 4i73 mm n 1,8 aido. temik %/V, 93.00D km^ lepoohranjeno, gorosrono, ugodrto prodom. Tejefon04160^76. 4220 CUOIA L moki lQnimloßrv>7a.000 kprodcmJelefonO^l S42-3S2. 4214 KOMBI imv renault liOO, pfmžetiih 10.000 lun,M1963,oldtimer-cerli' hbt. odik't» ohranjen, fegistriron do 26.7.2009,1 (OMnKilno$lt,pro^m zo 1.600 EUR. TeMon 041 994-512. K S, n^istnmn okf^ 20118, v^ib* t\m stenju, dobro i^ronjen, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 5716-946. 4263 SKUTER 49 m booJion, registriren do 5. 2009, stcr 3 leto, prwenih 4.200 km, odlimo ohfonjen, prodom zo 350 £UR. Telefon 040 837-790. 426e GRAD8ENE parcele, ZN Uboi^sevef, ^ber kilometer južno od nneljo Petrov», prodom. Cene po dogovoru. Telefon 041 663-599. t^so MANJŠO heo, v Molih Broslovtoh, ob Sovv nji, (entrolno no olje, kobekko, telefon, prothm. Telefon 041 547-212. 4i7i lU lepi, wnct}i lokociji blizu Nove Cerkve prodam parcelo, 2.500 m', z gradbenim dovoljenjem, za gobarsko bivalni objeld (moniio stonovonjsko hi»). Telefon 031314-616. 4057 PRODAM SAMOKUllADAUO 5ip 20, puholrilk Taf hn, i motorjem in pajek Sip, no dve vreteni, nov^ Hp, prodom. Telefon 041 261-676. 4106 DVOREDNI pleJilni stioj Regino, malo rabljen, prodom. Telefm 031 58S463. 41€5 ROTACUSKO koalnicosip, 165 cm, prodofn. TeWon 5771-582. 4209 MUN ZD grozdje, bi zo stskolniai 1561 ter tračno žogozo les, prodom. Telefon 040 575-924. 4259 SI10X0M6Ä1N sk 80, dobro c^mnjen, prodam. T^on (03) 5777-453,059 957-627. 4266 TRmOR imt 539 diuxe, kfnik 1987, regi-^rifon, prodam. Telefon (63) 5774-446. 4348 Sradi>v(»jmcltvT, prodamo dvojček, površino enote 175 m^ povr< lino zeml[i$čo/dnoto do 540 n^^ vsi priključki, gorožo. Ceno za 3. PGF 129.000 EUR (z DDVj. Več no www.g/odim&^iie.com, BB GIB d.o.o.,ferefon:041 861-175 PARCELO s sftirejšo bBo in gospodarskim poslopjem, v^ikostt 4.000 10 km oddo^ood Ce^in 4 km o(lavtoe 346,05 m' (stono-vonjsko hišo z oprerrio), leto izgrodnje 1974, v^teno 1990, prodcmo zo 66.000 EURJelefon 041 700-198.Sve-tavonje, Ivan Aruirej Krbovar, s. p., Gonco pri Snat1n»ni 571, Colf»; http:// svetovonjegojbcmt. n NOVA Cerkev. Proöarr^o zozidljivo ponelo, 1508 po cenM? Telfl^n 04) 708-198. Svetovonje, Ivan Ardrsj K/bovac, s. p^ Gorico pri SmojTrtem 57 C, Celje; hnp://syelovon)e.9oibo.n»r. n NOVA Umberg. Prodorno stono-vonjsko hišo 2 gorozo, 1S0 m' bivolne povriine, obnovljeno )980, dvorišre približno 300 m^, oslokzemliisa prib-frzno 1.6000)',zo 90.000 EULTelefon 04] 708-198. Svetovanje, hnin Andrej Krbovac,! p., Gorica pri Sortnem 57 c, Celje; http://svetQvo nje.gojbo. net. n PODfnvUK. Prodamo pritinte enostono-vonjske hne, 134 m^ sfonovanjsb površine, 120 m' dvoriUo. zgrajeno 1650, obnovljeno 1934, za 65.000 M. T^ fofl041 708-198. Svelovanje,lvar^ Andrej Krbovo(, s. p., Gonca pri Smortnsni 57<,Cer|e. r> ARCLIN, stonovonjsko hišo v deležu 2/3, kof predstavlja dve etaži, v izmeri 157,67 m', 1.1948, delno obno^jeno, no porteli 554 m^, prodorno zo m.000 EUR.Tetefon 041 36^25, PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje. KUPIM VlI^NO oli bhkotudi pan^, v okofö C^, do 20 km, kupim. Gotovino: 80.000 EUR. Telefon 051 232-597. 3804 BIVALNI vikerd, do 20 km cz Celja, kuphn. Telefoo04[453-75D. 4233 ODDAM DRUŠTVO upokojencev Ce|e, Muz^ tr^ 7, odda v oojem (ho prostom v skupni velikosti ^blln>o 30 m', s »uporabo 5onfiorij. Prostori $e nohojoto v 1. no^ stropju opeklo v središor mesto. Rsne vloge sprejemorr» r>a našem noslovu, informacije pa je možno dobiti tudi po telefonu 5415-737alj 051 346.737. 4191 STAVBOzo skkdišče oli obrt, oddom. Tele-foA041 521-973. Ž1&4 PRODAM OBNCfVUOiO, julTio 2008, enosobno stanovanje, 36 m^ i pntliqu^ Celje, Otok-Zelenico, mimo lokocijo, v bližini vso potrebno infrastnikturo, prodom zo 66.000 EUR.Telefon 040 992-178. 3doa 0Pfi£MLJEND^tuivaflje,81 m'^vsofofio-vičevi ulid, v bližini 4. osnovne sole, prodom. ^B^efor^ 041 781-166, po 16. un. raODAMO renwrano, klimatizirano 1 pobito stanovanje v Žalcu. Cena po dogovoru! Informacije; 040491^713 STANOVAMIE, Novo VOS; 71.83 m^ staro 25 let, lepo oil ro njeno, nova okr>a in radio* torp, vpHonov ZK, iskono lokocijo, prodom zo 85.000 ^UR.T^fvi 041 902-276. 4034 ENOSOBHO stanovanje, 35,60 m^ no Otoku, vjHuno v zemtjHko knjigo ifl prosto vseh bremen, prodam zo 56.000 EUR. Telefon 041 30S428. 4126 S!ANOVAfüE vzniku, 61 m',vse^lvohiki4 prodam. Telefon 041 714-)15 . 424$ 15 Ker le več znanja darie» vec uepeha JutH: LJUDSKA (ü Cimiaa^ii gw 11— rfc ceue VABIMO K VPISU: www.lu-ceije.si Bre£|}lačna osnovna fiota za odrasle T^n\k računalništva - 55/ Tehnik etektronekiti komunikacij - SSl Računalnikar - SPi Sptodria g^mnazlja^ 3. In 4. letnik Prodiol«ka vzgoja - po/dia^f teča/ ter 3. In 4. letnik EkonomskJ tehnik - PTI po končani trgovski šo/l Prodajalec > vpis v 1., 2. in 3. letnik Pek / aiaiöi&ar - evidenčni vpis TEČAJI IN DELAVNICE • Uepoeabljanie u odgovorne owbe v žMIoki tehnologiji • Retorika In komunikacij« • Navroltrtgvifttt&no programiranje - NLP dipiome; NLPpfdkVk • HaČijncvodibto ' o$novni modul • Forex - C/^ovan/s z valutami < Teea^ tujih iezikov * Do9etpr«tr>o «lepo tipkanje * TeJBia graičlna za tujca - priprave za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE iTvaJalec ztdenja In omete ven ja, betonskih del» del nizkih graden} Soclaint oskrbovalec na domu Prijave in intormacije: Tel.: 03 428 67 50: ©'mail: info^lU'CClje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje milina iiii^ihi u A IjuW^kB MStB 20.3000 c«lie www.sz'8lri;,si raOMFTZ NEPREMl^NIläAMI NAKUP. PRODAJA. NAJEM, CtNrTVE CEUC • Otak > Kajeluv« utiea, 2-siAnä ns-novinje t btltanom. 60 m'. 5 nad. psHumo neslo unjeno t Ovih» («inpo. adapt 12000. L Ufr 1964 C«R»: 7S.DOO EUft. LASKO Tftfta. vftiitd, 94 n\\pvnts 1.035 n' ob potoikujamo nskajkin siwiod Zdr»-vilÜi« Laiko. Cma 69.000 iiJfL (Mo: 041 CCUE • Um, nid. Nb welikoHi 1?« n\ M*M, M978.1 vnom ki pona2nnobi«k> parola 651 n'.zv» bivalno intruiruk» on. Cva: 230X0 EUR. f^OSI 342 m} CtUE • pcstovni protOv vtiikosil ttt 130 m', ki ^ s«tuv1|aqo 4 pisami In tinrtami pro«!«, v piidi^ m ttM xinni ca». C«» 16aOOO CIA. fkOLOSf 342 m} ORAMUE Razfaor.&tan hiU Ul.er. Isn. Uorisne ve Anil 110 n^ pvctla 813 (n^ ett.4 kn do AC prikljeititi Orendle. c«na ŽALEC - Vrfajt, flrwfi). jumla 740 ia\ i sw«)io hifto Irt miniüm gupo-dojomo vsok don, razen nedelje. Fi»r, Tobor 45, telefon 041 619-372. 4i40 PRAOČE, mesnote posme. od 25 do 60 kg, prodQm.Telefon631544-653. š439 REJCI pervtninel Jofkics, rjove, pted t}e-snostjo, prodomo. Telefon 5488-156. 4190 ČISTOKRVNE zlote pnnošolce, store 6 tednov, pradorTK) po ugodni ceni. Telefon 041 775455, Miran. 4!94 OVCE 20 zakol oli nadoljnjo rejo prodom. Teyon 040 282-412. NEMkE ovčorje, ^att 7 tednov, odličnih storiev, prodom. Teleh» 031 559-502; (03)5730496. 4222 BIKCA in teličko, oba »meotolco, sfora 3 mesece, prodom. Telefon {03) 5735-152. 422d TEllCO simentolko, težko 120 kg. vredno ogledo, prodom. Telefon (03) 5746-172. Š44S SAMSKO kozo, v Celju, staro 2,5 leto, z 21 mleko no don, ugodno ^odom. Telefon 040387-720. 42id OVCEinmkidiče,prwkim.Telefoo031601-960. L333 TEUČKE težke od )00 do 250 kg in pujske težke 35 kgzo zok^ oli nodoljnjo rejo, prodam. Telefon 559-826, l338 8IKCA in teličko, teiko okrog 140 kg, oba simertob, prodom, (eno po dogovora. Telefon041 854 351. 426i BURSKE koze io koz£d»2 ndovnikonv pni-dom.Tekifon (63) 7491-790,631 605-274. 4260 6IKCAsimentalco. storego 10 doi, prodom. Telefon 041763-727 4264 SfVOtBrid(o,steo1 mesec, prodom. Telefon {03)5717-943,031 396-185. Ž159 PRODAM KOMPIHNO pobgtvo (kuf^o, otrosb so* ba...) ugodno prodom zarodi sdrtve. In> forniodje po telefonu 041 553^. 4173 ItAZIlGUlVkovč, lepo ohronjen, prodom ali menjom zo drvo. Telefon 5488051. 4207 ffiTHE mize s kl^mi, prodom. Telefon 5771-899. 4151 KUHINJO, kotno seddno,francosko9odelio, zomrzovolno omora, lelevizof, Kiipperss-busch, stanovanjsko oprMio, prodom. tM)n 040 869481. 4276 VEČprvičev, 30 do 120 kg, možen zokol oli dosfovo, prodom Telefon 041 26^^27. 617 NE^fKE, grohosle, rjove BI Črna, prodojamo. Nakup 10 zivol - petelin brezplocno. Kmst^Whte,lApata55,Cetjfi,telefor (03)5472-076,04176MOO. 342? NESNIQ, rjave, grahaste, čme, lik pred nesnostjo, prodom. BmpkioKi dostavo no dom. Vzrejo nesnk Tlboot, tiefen {62)582-1401. p hULE pmŠKe - odojke, pradom. Telefon 5743^16. Š444 PRODAM SORTNO vino, ve^ekoliane, po 0,85 EUR, prodom.Telefon6S) 874-700. $428 KORUZO v zmju, ve^ koliana dostavim na dom, prodam. Telefvi 04! 261-676. 4106 VINO, meseno, beb, z onolizo, ugodno prodom. Telefon 031 765466. 4174 KORUZO lushno.siho, prodom zo 26 centov/kg. T^ef on 641 269-693. 4231 SlADKO seno in olim, v kodah, sprevozDin, prodam.[e1efoft64l297-961. 4225 GOTOVINSKA POSOJIU IN ODKUPI POSOm DO 3^00 EUR. Do 36 mesecev M osiKnri OD, pokoffline n CEUL Ui UV. (fltmije 1«, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, SUn*taRoimani 16,02/521 3000 PE MMIBOR. Partluaslu 3-5, 02/23410 00 PE Slov«nj CradM, Ronitova r, 02/8t1 2000 Sknn^ 27.1000 MiibljMiJ rTTTTTTTm POSOJILA msoiafm kom ao.0.. Dunaj^a 21 Ljubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop VEGO koliono bdego en rdecego gratdja, ' prodom. Telefon 5798-172. 4226 100 KOasemr prodam. Tdefon 031 801-966. U333 DOMAČ jedilni krampirdem, prodom. Go-vedič, Cerovec Telefon 546^-025,031 369-362. 4241 ^OO koliono koruze in knnne psenke, ugodnoprodQm.Telefon041 741-628. 4246 JEČMEK rthizo oli vrečen, ugodno prodom. Te!efon041 291-653. 424? GROZDJE Mo, niece in viiro, ugodno prodam. Možno dostovo.Telefon 041 382-735. 4271 KORUZDno nfrvi ter suho koruzo in ječmen, prDdam.Teleton041 521-973. 4273 DOMAČE sirve a hnHke - viljomovke zo vlogotTfe, domoče žgonje: sodjevec, sli-vovko, brvskovo zgonje, visnjevec, bo-ravničevecin molinovo ^onje, prodom. Telefon 03H90«22. 428i PRODAM NOVE gume, montirane somo 3 mesec», m ♦ s, )65/76 R13 in zimske no pkrtišdh, skupaj prodam za somo 70 EUR. Telefon 641 935-595. 3373 SOD, 150 in 160 Iter 50lstisk{toprodQm zo 350 EURJelefon 5708-702. BRZOPARrUIIKE(o^), 50,80,1^,160 in 260 iprodocn* Telefon 030 929-265, po 15. uri. 4167 PAŠNO knm, domočo skwriu), onofimno be)o vino, donwe sekime in si^ donim pradom. Telefon031863065. 4i77 HUDILM skrinjo Gorenje, dvoje zosftkTfe-balkonskih vnil ißdanpilniroTomos pcodam.Telefon031 572-263. «les SUHA bukovo dno, ležea h^roviioii cepl-lec, plotBČD utb, 28 ral, pradom. Tdefon 051 255469. 4227 SKOP zo poknvonje slomnote strehe, prodom. Tdefon041728-361. Š44d CEKTRAINO pecferothemizgonkem, opd-ko in dslemo 3.0601, ugodna prodam. Telefon 5485-920, po 16. uri. 4?ie OVEoknitennopon 120*170, kmlec koruze, drobilec koruze, mosaini oporotzo v kod, ie v embokiu, prodom. let^n 641 863-727. 4244 KROMKR jedilni in sod 300 I, prodom* Telefon 631 626-534. 4250 SUKOVE bfl(0te,visoJ(okDkiraK, zo vseped^ ugodrw prodam Možnost dostnve Telefon 651318-590. Ö447 BREJE bur^e bze jo srf» msano drni, prDdam.Telefon631 823^26- 4269 KAeiNO zo zetorfo 2511, ruve gume 11/2 28 in GoH • dvojko, diesel, prodom. Teiefon041812-961. 4272 m oglasi - informaci je KUPIM ZABOJE gajbeiesöne tsli plostične, nove gF) molo robljene, 100 ^ 200 kofli., Inipitn. TalefonOSl 575-514. 4274 NISEM bo^cl in nemno mtod, po vendors! od srca zdim prijffteljsko, ljubeznivo in dobrovino itrsko- TeSefon 041 264-S41. 4275 ZENrTNA poyedGvolnka Zaupanji, bi je uponj« v ljubezen v preleidem letu povrnilo VK kol 35.000 osebom, poye-du)e zo vso storostno obdobjo, brez-pločno zoienske do 46 let Telefon (03) 5726-319,031 505495. Leopold Or^ sfljks. p., Dolenjo vos 65, Prebold, n 30.000 posredovan), 11.000 novih ^ZAdAct^v Je biTo v preteklem letu sklenjenih z nsfio pomočjo. že, da jih bo še več. Ženktna posredovalnica z& vse generaelie. Zaupenje» Dolenja ves 65. Prebolel. 03/57 26 319. 031 505 4dS. 031 836 37« 4t-inNI fl»ii(l« upokojen zoradi boWzni, 187 on, 90 kg, nekadilec, nealkoholik, razgled on, 5^1, »ü postovno dekle, k) bi se preselilo k meni v novo, lepo hiso no deželo. Lahko si tudi izstonovonjskego bloka. Resna zveza. Pogoj: sil;iirono. relefonOSl 730-571 4083 USPE^ m^, i o^kon), zeli spoznoti prepfosfo, rresfo porinefko. Telefon 031807.376. Ži52 Iskreni fant^ iStejo preprosta, ets dekleta. Mnogo jih je, iS\o pun-CO. pozaBtte na razočaranja ter Jih bm stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, g»m: 031/836 378. 3HETMI obrtnik hrepeni po tnjni, rmii ljubezni. Zouponje, p. p. 40, PreboU, relefonOSl 836-378. žiss DEXL£, asi osonjono, momoM. prevo-rono in sf želiš trojnega, resnego roz-m«ffo,pddiä 041 959-192. 2i62 UtfE^ rno9d, ki nino v (ubeznl Bcb zvesto dekle. Telefon 041229.649. Ž1S2 prfjatelfKO, stara do 65 M. $«ni vdove<, oekodilec, SSI, preskrbljen. Po-n udbe pošljite no Novi rednik pod Sfro: TOPUJESEN. 4205 VDOVEC z dvema mojhn'imo otrakomo, službo, Gvtom in molo kmetijo, išče resno žensko, ki bi sepfBsefilo kn/emu.Telefon 041 249-961. PS 5AMSKI nmki, 45-170, nekodik walko-hotik, tste »nsko žensko vitke postave od 35 do 42 let, za skupno življenje, lek^ 031 527m 42&5 ZAP0WM0 zastopnike za tereni delo po 5loveniji. Redno i^olo. Toiro. Selo 7, Velenie, telefon 04174M26. 32ii MARCO Mo. NotolTio IHi, s. p.. qub^ 14, Cdje; v C^u zoposlimo notokano^ ler dekleto m ^nte zo pocnoc pri d^u zo šonkom. Nedelie proste. Telefon 641 729454 . 3867 NK driova zaposlim za r)edolo(Bn čoL Neto od 800 EUR. Delo od 7.h do 15.h • zolivanje kalupov z betonom. Telefon 040 754425. Šket Roberto Vrhe 33, Teharje. 4236 BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE RAZPIS ZA OaOVNO MESTO KOMtBCIAitOT Knj dala: Celje, Ipavieve 22 Deknmo netto: Komerealcst Zahtevana oabraz&a: VI.. Vit stopr^a - ekoAunäto kornerdalns smarf Prieakovanaokiiioja: 1-3)8ta Mesačoo pla^: po dogovoru. meseEno Oblika zapoditvr za določen Sas 2 rm^os^zapotlitva za nedoločen ias OBiidallnMtogi • priprava ponudb v računalniškem proo^etnu |Kla»} • komunikecijs s kup& • kofflunikaclja s tujiin in domaiinu dl^BVlttljl • pr^va analiz Prieatailamo In nudimo: • poznevinje dal i rafunalnikom - MS Off^.ACAOiz^eno} • znanje mjih jezikov: Bnglesfina. nsffliiina • urajenosl. kocnurAaiivnckst. izn^ljivosi. semoinieiaiivnost 9Ciobnosilimsk6ga dali • priprevljmosi ne izobreSsvenjB • vozniikiizph B ketegorije toinuftng; • dato v uspešnem početju • stmlativno negrajdvanj« • možnost in izobf^evanje • dinami&no salo • prijeme delovno lAolje Pisne prilavB poSljita na nestov: Soiar le.0., Ipav6ave 22 3000 Delje. sport conffi PROOMI? JufiMt fflrtij g JdVBnI» X 3333 Ljubno ob 3avrap aapoal^ netakerja (natakarico) Hrana in starwvii^ v Informacija: 041 752-111 Salon pohištva INfUDOM iz Maribora 2 prodajale« -svetovalea pohištva za poslovno enoto v Celju. Rsoe ponudbe poiljHe na naslov: jrmROOM,d.o.o.,UlicaVHa Krdighefjd 2000 MARIBOR IZDEIUJEMO projekte stanovanjih hB, go^donkih in poslovnih objektov in podt^no. Telefon (03) 81H182. 031 393-560. AR^jektironje, Anton 5tr-nBo, s. p., Cobrovec 1 a, 3241 Pod|^. n 5AM svoj nojster spn^ooalnimi in spe-delnimi stroj! iz izposojevolnice SAM v Celju (Hudinjo), UL brulovDobralHtskov 13, relefon (041) 629^44, (03) 5414-311. n PREMOG, zeh U9odrHi, z dostavo. Tdebn 04127^187 Prevozništvo VkHlimir Pert nek, s. p., Podlehnik. r> SEE Pleslenjak, s. p.^ Plonino 144, Planina. Adophxije, borvonje stanovonj, oken, vral, his, Fosad, nopiHčev, zidorsko d^ ki.vCeljuift(&olid.TelefonUI 810-717. n 5E počutite utrvjei»? Imote boletine v ramenih, hrbtenici? Roteče in utrujene noge? Vabljeni v Terapevtsko refleksni moscžni studio. Pohorsko 13 o, 3000 Celje. Vabttene tudi nosečnice z boleSno-mi v bižo. NaroČila po telefonu 031 664027, (03) 541M64; www.nono-ener^ßko^soza.com. 4ii3 KRÖNE ŽILE, ODPRTE RAME7 Tel«8 09 eao 02 33 dr. J. Zpimmwi. Xopw POUČEVANJE dtef OL instr^ikoje zo odro-sle cilrarje nudimo v Celju in Zoku. Telefon 031 393-522. Studio Animo, d. a. Ov 6 izantlnovo teslo 12, Medvode. 4118 rSCEMOgospo za pomoč ^arejö gospe na domu. Telefon 5716-780, 031 522-668,zvečer. 2m ZA vai^ 6 let storego otroko preprosto, podeželsko dekle • vonisko. 6rezpločno p nudimo slonovonje, hnh no, ovfomobfi in ostolo po dogovora, Tftlefon031 73^69. p RAfiUENEidetkeza zojce prodam in ki^m mbljen mlin zo »dje, kj se deki. T^n 5771-958. 32ce Diaanuteo podjatia petrtbu^ I mjanib, bniniAilmii oeebn dalo v itamvaifi. Molnost ^OflQrima zipovHtv«. kMnaia mohiosl ndna aposinva. Infonneciji od pon. do pfdia od 6. do U.30 un. Tilrfon 0«/«2S-«t-M. JrtMu dflA. Mnobi 144.3000 Pluaria Vafona Calja zsposli pieopoha in osobo la rasvaiaeejo liraiia* Dela je dvoizmensko z rednim plačilom. Geto v urejenem okolju m sproščenem kolektivu. UomiadpaB 051/630925 ali pošljite prolnjo na naslov: SPD. d.o.o^ Podlog 59,3311 Šempeter. Podjetje JELEM a ZAVERiNIIC BAMB6 razpisuje za šot^o leto 2008/09 iiadro vsko stipemHfo ■a unhrenHetni nivo ali vlsokosolsld strokovni program smar strojništvo. Na razpis se lahko prijavijo dijaki, ki bodo v ltudi}skem letu 2006/09 redno vpisani. Pisne piijave s Kratkim življenjepisom in kopijo spričevala sprejemamo do 30. d. 2006 na naslov: JELEN &ZAVERŠNIK, BAMBI d.n.o. Polzela 122 a 3313 POLZELA tf.o.o. KOMERCIALIST Kraj dele: Rimske Toplice. Grdfnice 4 Delovno mesto: komertialistpfodaje Zahtevana izobrazba: Vl^ VII. stopnja Pričakovana i2kuiAte; 1^3 leta Metaino plačilo: po dogovonrinesečno Obüka zapoefitva: za nedoločen čas s 3^esečmm poskusnim delom OPtSDELMNALOG KomurtkeajaStorni in domačimi bpd Pridobitev nav)h kupcev-dom^Ti in bjjai Priprava ponudb in errera raiČAKUJEMO tdiulnjs in poznavanje lesne sm^ -pradajapoNštva Piunavar^e delazrBČuflaIraktfn 2flan|a tuj A jezikav: angleSÖna, nemščina Vozniški iz^A&^caiegorrje Pisne prijave poäfitene naslov: Sadeko-iW6Ad.».OH 6r9či>(» 4.3272 Rimske Toplice V grdfiki zaposlimo Irlnifinnnpa raconahnčarja- pfwlnost imajo kandidati z znanjem naM»ntDsli računalntki^ Vse dodatne infonnacije sodostDfnie ne tel. št: [^kplastDusanka Kragar$.p. KDtnaulice5,300QCEUE MULTmtADEfLo^. Gubčeva ulica 3,3000 Celje objavlja prosto delovno mesto: kemično ciscenje Pogoji: V. stopnja izobrazbe, kemijski ali tekstilni tehnolog. 5 let izkušenj na podobnih delih, vozniäi i^ pit &ka te gonje Pisne prijave polljitena gornji naslov v 8 dneh od objava. Ključavničarstvo Simon Erjavec s.p.^ Delavska S, 3000 Celje r^pisuje prosta delovna mesca: 2xključavničar(m/ž). 2 > klepar (m/2), (m/ž) s kasnejšo možnostjo priuČitve, 2^skladiščnik za delo v proizvodnji ALU in PVC stavbnega pohištva. Pisne prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov ali pokličite na GSM 041 353-090 JQ www. i^kšfs^fma. si m^^^^^m tf.9.9.» Loka Razvijajoče se in rastoče podjetje vabi v ^voj tim motiviranega sodelavca za delo: 1. MEHANIKA • SERVISERJA DIESEL MOTORJEV na kmetijski in gradbeni mehanizaciji ter industrijskih strojih 2. MEHATRONIKA - SERVISERJA VILIČARJEV 3. ELEKTRIKARJA ELEKTRONIKA - SERVISERJA VILIČARJEV Od kandidatov pričakujemo: « najmanj IV. stopnjo Iz^razbe strojne, avtomehanične ali eleMro smeri. « zaželene izkušnje na področju servisiranja viličarjev, gradbene, transportne a) i kn^ijske me^^zacije, « pisno in govorno znanje angleškega jezika, • poz^iavanje osnovnih računalniških programov. • zanesljivost, samoiniciativnost, • vozniški izptt B in C kategorije. Delovno razmerje se skJene za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Ponujamo vam stimulativno nagrajevanje, strokovni razvoj ter izobraževanje doma in v tujini. V^imo vas, da nam pi^ ponudbe s priloženim življenjepisom, referencami in dokaziti o izpolnjevanju pogojev pošljete do 15. septembra 200S. na r)aslov: Tehnoservis, d. o. o., Suha 23. 4220 Ško^ Loka. aOi pokličite na tel.: 04/502 21 00 ^KKISTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 19.8.: Falima MAHMUTO-VIČ iz Velenja - dečka. Mar-tina MLAČNIK iz Šentjurja ■ dečka, Pelra ROZMAN DOŠLER iz Velenja - deklico, Kathrin HESS GEDLtČKA tz Celja • dečka. 20. 8.:VesnaJUSlCizVi' tanja • dečka» Katja PERGOV-NTK iz Šoštanja - dečka, Maja VODEB iz Celja - dečka, Iris PADEZNIK MAUČ iz Slovenskih Konjic • deklico. 2L 8.: Polona ŠKRUBA iz Laškega - dečka, Tadeja OBLAK iz Griž - deklico. Nataša KUMER iz Velenja - dečka. 22.8.: Maja BELAK iz Voj-nika - dečka, Klara TRKAJ iz Radeč - deklico. 23.8.: Silva BUKOVC iz Žalca - deklico, Marjana STEPIŠ-NIK iz Gomilskega - deklico, Jasna LUŠENC Iz Vitanja • dečka, Sladana DJAKOVIČ iz Celja - deklico, Tina PRESKER iz Brasiovč - dečka, Dinore GASHI iz Velenja • dečka, Marjeta MIRNIK iz Celja - deklico. Helena PIUH iz Celja - deklico, 24. 8.: Dijana HROVAT iz Slovenskih Konjic • dečka, Damjana GUČEK BLAGUS iz Celja - deklico, Sabina ČRETNIK iz Nove Cerkve -dečka, Špela TOMAŠIČ iz Laškega - dečka, Simona OBREZA iz Celja- dečka. Vida BUSER iz Štor - dečka. Tanja VOLAVŠEK iz Celja - deklico. 25. 8.: Teja KOŠIR iz Petro vč - dečka, Valerija PLASKAN iz Velenja - dečka, Jasmina PERNOVŠEK iz Nazarja - deklico. Klavdija DUŠAK iz Celja - dečka, Tatjana KOSTANJEVEC iz Celja • deklico, Mateja ČERENAK iz Dobrne - dečka, Andreja PETRIŠIC iz Žalca • deklico. Celje Poročili so se: Darjan KOLAR iz Bov§ in Sandra PELICH iz Globoč, Žarko PRE2EU iz Celjain Olga KOS iz Žalca, Damjan RAJH iz Celja in Tina ZORKO iz Vojni-ka, Siniša ZARIČ in Andreja GALOF, oba iz Celja. Matjaž TOVŠAK iz Mislinje in Monika MRAVUAK iz Hrastnika. Laško Poročili 50 se: Rok KOVAČ in Simona PRATNE-MER, oba iz Rimskih Toplic, Mihael DEŽAN iz Spodnje Rečice in UrSka ZÜPANC iz Šempetra v Savinjski dolini, Leopold KLOPČIČ in Nataša JBSENŠEK, oba iz Pod-kraja pri Zagorju, Robert IVANJKO iz Zatišja pri Celju in Tina DIMEC iz Celja, Tilen ZALOŽNiK iz Celja in Sabina LOGAR iz Mengša. AJojz ZALOKAR iz Harja in Cvetka HRASTNIK iz Reke pri Laškem, Marko PANIČ iz Ljutomera in Lidija FRECE iz Debra pri Laškem, Boštjan RAZGORŠEK In Azra DURANOVIČ, oba iz Laškega, Uroš URLEB in UrSula BRILEJ» oba iz Gorice pri Slivnici, Simon VETERŠEK in Janja GROŠEU. oba iz Zagorja ob Savi, Anel MURATOVIČ iz Hrastnika in Alma SALKIČ iz Trbovelj, Slavko ŠEGA iz Podlehnika in Karmen DARVAŠ iz Raden-cev, Klemen ARTIČEK iz Gro-belc in Anita KRISTAN iz Svetega Štefana, Uroš BALOH iz Kokošnje pri Domžalah in Dragica BREGAR iz MoŠenika pri Moravčah, Mitja ROMIH iz Laškega in Tina DEDIČ iz Velenja, Uroš GORENAK in Barbara GORENŠEK, oba iz Dramelj, Jure NOVAK in Mirjana KOTNIK, obazVrhnike. Marko PODMENIK iz Dola pri Hrastniku in Lidija KNEZ iz Olešč nad Laškim, Dejan PANGERŠIČ in Irena POVŠE, oba iz Zagorja ob Savi. Velenje Poročila sta se: Gregor REDNAK in Jasmina LAMOVŠEK, oba iz Velenja. Dominik PRUŠNIK z Ljub-nega in Valentina JELEN iz Ponikve pri Žalcu. IE Celje Umrli so: Elizabeta ZORENČ iz Zagaja, 78 let, Jožefa TEVŽ iz Potoka. 64 let, Marija ŠTEFANČiC iz Dek-mance, 82 let, Ludvik ŽOGAN iz Šentjurja, 83 let. Jožef GOSTEČNIK iz Zgornjih Roj. 77 let. Rade MILOŠEVIČ iz Pongraca. 60 let, Viljem SILOVŠEK iz Žalca, 77 let, Janez MEDVED iz Sedraža, 88 let, Milijana RAKJTA iz Celja. 77 let. Ana JOVAN iz Celja, 90 let, Ade-la INKRET iz Bukovžlaka, 65 let, Marija GORENŠEK iz U-pe pri Frankolovem, 82 let, Terezija KOVAČ iz Šmarlne-ga v Rožni dolini, 74 let. Roža LESKOVŠEK iz Spodnje Rečice, 78 let. Laško Umrli so: Jožefa LEŠEK, iz Kranja, 78 let, Jožef OJSTERŠEK iz Uškega, 75 let, Justina BERK iz Rimskih Toplic, 101 leto, Antonija LAH iz Zgornje Rečice pri Laškem, 66 let, Alojzij KOVAČ iz Celja, 79 let. Jožefa PUKL iz Arclina, 86 lei, Stanislav DORN iz Radeč, 62 let, Ludvik FANTINATO iz Rimskih Toplic, 73 let, Katarina Nadina GRISOGONO NADIMA iz Ljubljane, 85 let, Marija TAŠKER iz Zidanega Mosta, 94 let, Ivan KLEZJN iz Tovstega nad Laškim. 65 let, Anton FUS iz Jurkloštra, 82 let. Agata MIRČ iz Lokav-ca nad Rimskimi Toplicami, 91 let. Frančišek LEGVART iz Celja, 81 let, Danijela SMODEJ iz Radeč, 56 let. Angela HLADIN, iz Žigona nad Laškim, 87 let. Šmaiie pri Jelšah Umrli 80: Matija KRAMPRŠEK iz Zgornjega Tinskega, 64 let, Jožef PAVLIN iz Kunlperka, 90 let, Jožefa DROBNE iz Predela, 88 let, Olga EFERL iz Ljubljane. 80 let. www.novitediiik.com Boleäno da se skriti, solze moč je zaiajili. LeprozninE, ki je ostala, ne da se zopotiirt. ZAHVALA Ob boleči Lz^bi mame, stare mame in prababice JULIJANE TERZAN rojene Jelene (8.2.1914-2). S. 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali urice, ko ni več imela moči vstati iz postelje. HvaU vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali svete maše, sveče In cvetje. Posebna zahvala tudi duhovniku Cirilu Slapšaku, Robiju Amonu ter Jani Pustek Iz pogrebne službe Raj, za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni 4253 Ko pošle so Ü moä. zaprl trudne si oä. a Čeprav spokojno spiS. z naini še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasU. deda, pradeda, brata in strica FRANCA LEGVARTA iz Ložnice S v Ce) ju sežeUmo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sta ga pospremüi na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena pisna in ustna so-žalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se članom Združenja šoferjev in avtome-hanikov Celje za izkazano pozornost in besede slo-vesa, članom Zveze borcev NOB Celje, g. duhovniku za opravJjen obred, pevcem za odpete žalostin-ke. izvajalcu Tišine in govornici Ivici Kos za lepo izrečene besede slovesa. Hvala, ker nismo bili sami v teh težkih trenutkih. Hčerka Sonja z drrižino 4262 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega ata FRANCA MLAKARJA iz Svetine IS (9.4.1918-14.8.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakor koli poEoagali^ ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala za izražena sožalja in darovane svete maše. Hvala g- župniku za opravljen cerkveni obred in govorniku g. Leonu. Hvala po^bni službi Zagaj-Šek, družirki Rop, pihalni godbi Svetina, osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu in podjetju {^ofagus. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franc z družino ter ostalo sorodstvo 4?d4 Pošle tifojeso moči. zapiia trudn£ si očL Za vedno mimo si zaspala, v naših srcih boš ostala^ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame> stare mame, sestre in tete TEREZIJE KOVAČ rojene Kraj ne iz Smartnega v Rožni dolini (1933-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše In izrekli sožalje. Hvala ge. Kati Žnidar za molitev, g. župniku Magdi-ču za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Albinu Apotekarju za besede slovesa, ZB NOB Šmartno ter pogrebni službi Ropotar. Vsem iskrena hvala. ŽaiujoČi vsi njeni Je Čas. ki da. Je &is. ki vzarrte. Pravijo je čas. ki celi rane. In je čas. ki nikdar ne mine. ko zasanjaš se u spomine. ZAHVALA Ob boleči in nenadomesüjivi izgubi drage mame, stare mame. tašče, sestre, tete in botre ANGELE HLADIN iz Žigona 18 a (29.5.1921-14.8.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, denarno pomoč, sveče in svete maže. Se posebej se zahvaljujemo družinam Pušnik, Gun-zek. Knez, Jakopič in Krajnc za nesebično pomoč ob težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru ter moškemu pevskemu zboru KD Miklavž za odpete pesmi, tio-bentaču za odigrano žalostinko, Mariji Salobir za lepe besede slovesa ter praporščakom. Posebna zahvala ZD LaSko in njegovi patronažni službi, Marjani Šantej ter Mojci Gunzek. Hvala vsem. Njeni najdražji: hčerka Jelka z možem Karlijem, vnukinja Janja z Boštjanom, vnuk Bojan z ženo Bogomilo ter ostalo sorodstvo L3d6 ZAHVALA Ob boleä in nenadomestljivi iz-gubi dra^ga moža, atija in dedija LUDVIKA ŽOGANA iz Ul. Pranja Vninča 2 v Šentjurju (18.7.1925-13.8.2008 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maSe ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Čonču za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek. govorniku, pevcem za odpete žalostinke In trobentaču za odigrano Tišino. Posebna zahvala dr. Čoloviču in Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v Času njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Irena z možem Ivanom ter vnuk Matjaž s Tadejo in Žan-luka 1446 V SPOMIN Včeraj je minilo leto dni. kar je za vedno zaspala draga žena, mama. babica. sesU'a in teta MARUAZAKONJSEK rojena Soline z Ljubečne Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni 4S40 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem m yečfti m^r mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in omike ROZALIJE LESKOVŠEK Iz Spodnje Rečice 68 pri Laškem (20.8.1921-20.8.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, za izražena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. iskreno $e želimo zahvaliti osebju Doma starejših Zdravilišča Laško in Doma ob Savinji v Celju. Vsem še enkrai iskrena hvaial Žalujoči njeni najdražji L3d4 Vse življenje trdno si garal, vse za dom, družina si dajal Sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Spočij 51 tuljave diam. za vse še enkrat hvala it ZAHVA LA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta, starega ata, tasta, strica in brau LEOPOLDA JECLA iz SCranja (15.11.1929-19.8.2008] se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo vsem socod-rukom. prijateljem, znancem, sosedom, vodilnim delavcem in sodelavcem Doma upokojencev Šmaije, sodelavcem Gastro oddelka bolnišnice Celje in kolektivu Novak iz Stranja za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maSe in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala medicinskemu in zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma šmarie in nevrološkega oddelka bolnišnice Celje. Prav posebna zahvala ge. Trudiki, Vidi. Tatjani, ßrigiti in Cilki Fajs za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala g. Marku Verši-Ču za lepo opravljen cerkveni obred, kakor tudi sorodniku g. Janku St^ku in g. Roku Metličanu za pomoč pri obredu. Hvala ge. Zdenki Orač za govor ob odprtem ^obu, trobentaču za odigrano Tišino, pevcem za zapete žalostinke ter pogrebni službi Gekott. Vsem in vsakemu še enkrat posebej iskreno hvala. Žalujoči: žena l^rezija. hčerke Zofka, Mija. Simona z družinami in Zinka (er sinova Poldi in Franci 421S radiocelje 'SAx 1 vmiww.radiocelje.coiti ^ NUlC KINO PLMTETTUŠ KiiMatttsnfi si pridduiii» pnvtco do ^KiBwnbi pngnai. g W—^B: Ptfac Kwwip. dfufrv pustolgvi&u 12jaL20.30 DMMi X: Hote Mrj««. Intof 2{L3S • fsm SAUk. Kuntfi iMitfi. tfiimran»dniäRskB komsifr » 20 J22iLl6.20,ia20.2?iD. Kimg f« piadi. «nvwvia druŽinsU konwft-i«. poduMjen 13.30 la.^ • razM Um^ • nzir Mtitek Zohu i» ivkon, kotmdjjd Jläfi. 16 00.1820.20.50.23:» Mviqi: Bnlniai amjihiqi cmrji, rt* äjski pustDhnriüAe 13J0_ 15.40.18.t0-neen 2a40 • rmn snda. 21.00-STBda 21X7 Kiko uipiMi itfVHto, nimemiins kome* 12ia 16iß. JS.10.21.15.23.3Ü UjMüita imirti, skcijska komedija jžjfi, 16.10.18.40. Zm-rm srede,2540 Wäk. animinna ZF komed^ anhnroro !1M1ŽQ0 «J». 16i6.17.ia 18.30.19J0. 2) 40. 23.S0 Minna au. rtnnantitw sreda: tS.OO LfGENOA: pradsttve n vak den pndstaveso vpetshmsaMo aradgBva so v mbolc ui «tftf Id METROPOL PCTB.NB)£UA in SREDA 21.00 Stnsal tam tAglaikainu kniju SOBOTA Id.DQ MnnftfeHoftOft $LOVENSKE KONJICE SOBOTA 20.00 VHaztüiif HEXm 20.00 Hane»ck PRIREDITVE Pt1tlC29.8. 19.00 Galerija Moziije Extgmpoie Moar^ gaj (199S' 2007) oöpnje retrospekävne razstave 19.00 Župnižko dvoriSče, Žalec Kvartet violončel ČeloFonija tonCCTt 20.00 trg Vasi Upa> Podčetrtek Predstava Jeme|a Kuinerja 21.00 trg Vasi UpaJoddetitfk Velika humanitarna dražba umetniških del 21.00 local Celje Nu Havana io Mi famiJia kubanski koncertni večer SOBOTA, 30.1. 9.00 dvorec Novo Cd|e Pohod po hmeljskl poti 16.00 MesiDOOtroSko igrišče. Velenje veseli dao Otroški živ-žav 17.00 dvorec Novo Celje_ Srečanje abraliamov 19.00 Kiet [meno, Podgetirek_ 2. kmečka noČ zübava z ansamblom Va^m-di 20.30Cubaybre____ Okno poletja 2008 Gašper Piano tfi Samo Dirk 21.30 Atrij Mladinskega centra Celje KataJena Zaktjuček Etno Urban polelja 8.00 Gasilski dom Ponikva pri Žalcu Pohod po obronkih KS Ponikva lO.OOStari grad Celje Razglednica starega gradu Herrrumava fou^rafska usrvarjal-niča 10.45 Mestru park in Šlandrov trg, 2alec_ Prometiadni koncert Godba Zabukovica S.OOSeptrupert 23. prikaz starih $eg in delovnih opravil občine Lalko temaprikazajeles 16.00 Hmeljarski dom KZ PetrovCe Srečanje ljudskih pevcev in godcev 2Q.K> vrt Ipavčeve hile, Šentjur Strune poletja konartdiraTkelreneZdoišS:, pevke Dade Kladnik in kiiaristaMar-kaZaletelja \ / Poletje KNEŽIE V Ce\ju MESTU PETIK,29.a 13.00-19.00 Stari grad Celje Srednjeveška prireditev: Cel j* ska kneza vabita dan odprtih grf^kih vrai: delavnica šivanja sredryeveikih obla-čilr delmmicaplesa in etike srednjega veka. pola za male vite-ze. srednjeveška kulinarika SOBOTA« 30.8. 10.00 OtroSki muzej Hermanov brlog Pravljica o zlati roži luikovTta predstava 12.00-20.00 Stari grad Celje Srednjeveška prireditev: Celjska kneza vabita srednjeveška tržruca, srednjeveš-kaglasba. srednjeveška krčma, mala Solaviiezov, glasbene, plesne in ustvarjainedelamce, srednjeveške in iHteŠke skupine izSlo-venije 20.00 Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje Ladijske novice kino pod zvezdami 21.30 Celjski mladinski center Katalena končen RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje; Od Škofije do Škofije. Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škofije v pc^sritev novoustanovljene Škofije Celje» do 30. 9.; Svet bogov, domača in rimska božanstva. vraževerje in magija, predstavljeni z reließ in kipi»do septembra200S; Žlaiadoba Kamija, arheološka razsta* va do septembra 2008 Zgodo\^Qski arhiv Celje: Boj proti cerkvi in veri, razstava l^mareCriesser Pečar, do 12.9. Muzej novejše zgodovine Celje: Božidar Jakaci Vsega človek ne more nari- sati....gostujoča občasna razstava Dolenjskega muzeja Novo mesto, do 11. 9. Sa^inov likovni salon Žalec: Nova fotografija - portret, skupini fotogra&ka razstava« do 1.9. Stari grad Celje: Fotograhki spomini na Celjske mec^rodne slikarsl^ tedne, fotografska razstava Tihomirja Pln-terja,do31.8. Galerija Volk: Prodajna razstava X. polemega slikarskega ex-tempora Celje skozi čas,do3].6. Pelikanov stolp na Starem gradu: CUOus foto^afij, ki so nastale r^a poti po Sloveniji. Hrvaški in Srbiji, racava Blaža Lesjaka» do 21.9. ^smoii V petek: Kopanje v Wellnes parku Laško. Uradne ure: od torka do petka med 12. in20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. • možnost najema glasbene sobe {v prostorih DrugtvaŠMOCL) - brezplačen tečaj računalništva 2a začetnike (SMOCL, mobiba učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - ŠMOCLove urice, vsak dan od 12. do 15. ure • brezplačne inltrukcije matematike za osnovno- in srednj^olce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let MeSani pevski zbor Laško: 5Äor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. Uradne ure: Pisarna, Cesta Miloša ZidanŠka28 (Športni park), petki: 15. do 17. ure, sobote: 9. do 11. ure. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404-146 (Gregor),051 680-799 (Aljaž)aliin-fo@skms.net. Pilates: Zgornji trg • Razvojna agencija Kozjansko, ob 19. uri, začetek 1. septembra, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak I. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna f^dečega križa, Mestni trg 5. Šentjur. Mladinski projekt Moč miadih: Ustvarjalne delavnice in aktivnosti bodo trajale do konca septembra: likovne delavnice, četrti ob 18. uri, literarne delavnice, petki ob 16. uri, glasbene delavnice, četrtki ob 16.30. Delavnice se izvajajo v centru kulture Gustav v Šentjurju. Informacije na: 041 205-833 (Mojca). m ce^ Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Tferšek; KUDSuperstar-ples: torek med 16. in IS.uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Cregl; Društvo za plan etamo sintezo: Četrtek ob 19. uri. KRIZNI CENTER ZA MLKDE Telefon 493-05-30 DRU$T\t) REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motr^ami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 28S 827492 57 50. CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427.95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA 2^SK£ [N OTROKE • ŽRTVE NASnJA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524'19-93, e-mail: druS t vQ-sosn (02)4225190. fax: (03) S441032, Novi tednikvsaktorekin peiek. cena torkovega izvoda fe 0.81 EUR petkovega pa I.2S EUR. Tajnica: T^ Podp?čaJi Veler. Naročnine: Majda Klaniek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujico je letna naročnina 189,60 EUK. ŠieviOu tranaakdjsk^ računa: 06000 0026781320-Nenaročenih rokopisov in foto- ne vračamo. Tisk: Deb, d-d.. Tiskarsko središče, )u^sica S. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, kater? se plačuje 8^5% davek na dodano vrednost. MOVI TCDMK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.; Ivana Siamejčič Računalniški preiom: Igor SarlaJi. An^efa IzIaJcar Oblikovanje WNvw.mjnjaaesign.com E-mall uredttBtva: tediiik€>mn.si E*iDati tehničnega uredništva: (Cinika.tedniki^nt-rc » RAMO CCUE Odgovorna ureradiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Bcečko-Poklič, Brane Jeranko, Špeia Kuralt, Rozman Petek, Urška SeliSnik, Branko StamejčiČ, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Oprav);a trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, Zbtko Bobinac, Viktor Klenovšek. Alenka 2apulek, Rok Založnik T^don: (03)42 25 190 F^ (03)S4 41 032> (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. po$ti: agenäja