^Morski dnevnik IS232®*. i2haiati V Trstu PrBHkm!'a 1945' nie9ov Srodnik PARTIZANSKI . »NIK pa 26. novem-a 1943 v vasi Zakriž n Cerknim, razmnožen "•ciklostil. Od 5. do 17. ^Membra 1944 se je ti-v v tiskarni «Doberdob» 5j °VCu Pri Gorenji Trebu-’ °d 18. septembra do 1 • maj4 1945 v y a^n' «Slovenija» pod J?k|m pri Idriji, do 8. n«.!3-J 949 pa v osvoboje-7** Trstu. kjer je izšla za-tisF 5tevi,ka- B'l J® edini N,Jar» Partizanski DNEV-v 2asužnjeni Evropi. primorski JL dnevnik 7= > ^ o o C 3 o w rn tj r v _ n x z o o x= 5 - r c w C- •w W Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 110 (12.142) Trst, nedelja, 26. maja 198E Medtem ko De Mita in Confindustria zavirata pogajanja De Michelis se z družbenimi silami trudi da bi zadnji trenutek preprečil referendum Nikomur ne koristi ^^BOJAN BREZIGAR referenduma o draginjski dokla-kli ^"jkata samo še dva tedna, a Vm . emu ^ mogoče z gotovostjo po-Xt*'. ali bomo 9. junija glasovali o . edu zamrznjenih točk draginjske v al* Pa ne. Že nekaj dni so eiiU U mrz,ićna Pogajanja, ki so za-sdo brodila ogromno predlogov. So raznma pa še nobenega. In vendar j sindikati označili prav današnji kot zadnji rok za dosego sporazu-t^. ali za razbitje pogajanj, kajti dva Vsa?a S^a nujno potrebna, da si Panj organizira svojo volilno kam- JJaapo je, o čem teče beseda. Pred jH( aajstimi meseci je Craxijeva vlada ok Pristanku samo dela sindikata v ,h 'ru protiinflacijskih ukrepov z o-s, kom zamrznila štiri točke draginj-]® doklade. Sklep je vzbudil val poteri- in Parlament ga je s težavo po-: P« štirih mesecih obstrukcije ko-bro?li®ne opozicije. Takoj po odo-v parlamentu je KPI sprožila j,: u d o za referendum, s katerim naj ijl f^eljavili tretji člen vladnega o-vlari’ torei lisi' člen, s katerim je h,a zamrznila omenjene štiri točke ^mične lestvice. t^V.brep je vzbudil veliko razburjenje Sit V javnosti in pretres znotraj sin-^kata. Tako kočljiva vprašanja, ki V t*Vai° delovne pogodbe, so namreč st)«aliji že desetletja reševali samo (liL^zumno delodajalci, vlada in sin-Tok a federacija CGIL - CISL - UIL. krat pa te rešitve ni sprejela veči-tk>nV to je komunistična kom- lia C'nta v tem sindikatu, ki predstav-r velik del vsega sindikalno angaži-[jj,-‘Sa italijanskega prebivalstva. Ko-^ a® je bilo razburjenje, se je izka-tov°-V °bv'ru velikih tovarniških sve-m tndi na množični manifestaciji Mf niart:a lanskega leta v Rimu, ma-k^^aeiji, ki bo ostala v zgodovini eden najštevilnejših in najglas- pi, ki so prizadeli tudi druge kategorije državljanov, med katerimi prednjači seveda Visentinijev davčni paket. Sedaj, po letu dni, se je torej stanje nekoliko spremenilo, čeprav nikakor ni mogoče trditi, da so ugodne spremembe učinki lanskoletnega odloka oziroma, v kolikšni meri je odlok vplival na padec stopnje inflacije. O tem so bile že napisane dolge razprave, a mnenja so zelo deljena. Resnica bo najbrž nekje v sredini, tako da bi lahko rekli, da je hila zamrznitev draginjske doklade le eden izmed členov protiinflacijske politike, katere sadovi pa resnici na ljubo niso bili povsem ugodni. Dovolj je, da pogledamo statistike o brezposelnosti in pa številke državnih izdatkov, da bomo našli dva problema, ki jih vlada ni mogla ali ni znala rešiti. Pa še nekaj. V začetku leta 1985 so blagodejni u-činki skoraj splahneli in sedaj skorajda ni več mogoče verjeti, da bi se letos inflacija res ustavila na sedmih odstotkih, kot je napovedovala vlada. Kdo je torej izgubil in kdo zaslužil. NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — Pogajanja med ministrom za delo De Michelisom, sindikati CG IL, CISL in UIL ter organizacijami podjetnikov Confindustria, Intersind in Asap o preustroju plač oziroma mehanizma za njihovo prilagajanje naraščanju življenjskih stroškov so v trenutku, ko zaključujemo redakcijo, še v teku. Kot znano, gre za poskus preprečitve referenduma o draginjski dokladi, ki ga je predlagala KPI. Bo do ljudskega glasovanja dne 9. junija prišlo ali ne? Democrazia proletaria je potrdila, da bo z obstrukcionizmom skušala preprečiti odobritev zakona, vpričo katerega bi referendum postal brezpredmeten, tudi sicer pa je tako imenovanega tehničnega časa bolj malo. Temu velja primomniti, da ne De Mita ne Lucchini in Patrucco (Confindustria) niso tvorno podprli De MT chelisovih prizadevanj, kar je novopečenemu konfederalnemu tajniku CGIL Bertinottiju narekovalo trditev, po kateri naj bi se De Mita in Confindustria domenila za bojkot tekočih pogajanj z namenom utrditi določeno politično smer na vladni ravni. De Mita je na zasedanju vsedržavnega sveta KD v resnici rekel: »Pogajanja za preprečitev referenduma ne smejo vsebinsko izvotliti ukrepov za gospodarski preporod, ki jih je sprejela lani vlada s protiinflacijskimi te- žnjami.« Glavni tajnik KD je dodal, da morajo pogajanja privesti nujno do rešitve, ki bo v skladu z omenjenimi vladnimi smernicami, s čimer je izstrelil ostro puščico proti komunističnemu krilu CGIL in proti KPI, ki jo je izrecno označil kot »staro stranko in stranko korporacij, stranko, ki rajši brani interese slednjih, kot pa splošne interese Italije«. Predsednik Confindustrie Lucchini je med kratko tiskovno konferenco poudaril, da bi referendum oškodoval tako podjetnike, »ki so željni gotovosti«, kot politični svet, »ki je po volitvah voljan oddiha«, sindikate, ki da jih bo razdvojil, in same delavce., Toda Lucchini je obenem zavrnil vse sindikalne predloge, češ da bi njihovo sprejetje potisnilo inflacijo prek 7 odstotkov. Prav tako seveda ni bil navdušen nad De Miehelisovim kompromisnim predlogom, ki se preveč u-sklaja s predlogom CGIL: šestmesečno obračunavanje draginjske doklade in 100-odstotno kritje 60 odstotkov minimalne plače. Jabolko spora je ravno v odstotnem kritju prejemkov pred divjanjem draginje: Confindustria noče, da bi prejemke prilagajali naraščanju življenjskih stroškov v razmerju, ki bi presegalo 50 odstotkov, medtem ko zahteva CGIL razmerje nekaj nad 60 odstotkov, (dg) CK _ . potrdil Nattovo poročilo £ O O RIM — Centralni komite KPI je včeraj po sklepnem poročilu Natte soglasno odobril njegovo uvodno poročilo o volilnem neuspehu. V kratki resluciji pa so vseeno napovedali široko razpravo na vseh ravneh partije. Sklepe pa so prepustili prihodnji seji centralnega komiteja, ki bo takoj po referendumu. Razprava v CK KPI je bila nadvse dinamična in živa, saj so na njej sodelovali skoraj vsi vidnejši partijski voditelji. Včeraj je obenem odjeknil intervju, ki ga je tajnik CGIL Lama dal dnevniku »La Repubblica«. Z njim je Lama posredno posegel v razpravo v CK, ko je kritiziral nejasnosti alternative in tretje poti ter se zavzel za železno zavezništvo s Craxijevimi socialisti. V bistvu se je v partiji začela razprava, ki bi morala spremeniti ravnotežje sil. Po Berlinguerjevi smrti sta bili v partiji dve duši, na eni strani dosledni pristaši pokojnega sekretarja, ki jih je z levice podpiral Ingrao, na drugi strani pa tako imenovana Napolitanova desnica. Danes je to razmerje sil precej spremenjeno. Napolitano je v razpravi podprl Nat-to, da zastopa sedaj stališče nekdanje desnice Lama. Dobršen del partijskih voditeljev pa zavrača tako delitev, prav zato je dobrodošel Nattov poziv o nadaljnji razpravi. R, G. nJ sindikalnih protestov v povoj-skt^asa. Osnovna poanta je bila vse-C Prav v trditvi, da je vlada kr-p0 Ustavno določilo, da se delovne PoiL - e sprejemajo sporazumno po likanjih bi jih torej ni mogoče vsipati z vrha. p 0 drugi strani je vlada vztrajala V stališču, da sodi boj proti inflaciji boi len° Pristojnost. Dejansko je ta p J zabeležil nekatere uspehe, prvi k pa j® nedvomno v tem, da se ko i, nia inflacije znižala na približ-pr j ndstotkov, to je skoraj na vna-le„J unločeno raven 10 odstotkov. Po-tpy b’ga je treba poudariti, da so te-<}C| Id je prizadel samo tiste ra^ce> ki so v odvisnem delovnem meriu, sledili nekateri drugi ukre- Nepopisno navdušenje, želje so se uresničile, ves trud je bil poplačan Jadranovci so končno v B ligi TRST— Želje se nekoč izpolnijo! Končno je prišlo do uresničitve želja, sanj in stremljenj Jadranovih košarkarjev, odbora, navijačev, naše skupnosti v celoti. Jadran je v B ligi Tretja odločilna tekma letošnjega play-off, oz. »majstorica«, ki je bila sinoči v tržaški športni palači, je že v uvodnih minutah veliko obetala, nihče pa verjetno ni pričakoval triumfa, s katerim je Jadran kronal letošnjo sezono in prejel plačilo za vsa večletna prizadevanja in žrtvovanja. Žagarjevo moštvo je srečanje začelo v silovitem tempu in po dveh minutah igre je bil delni izid 11:0 v korist »plavih«. To je bržkone že precej zmedlo nasprotnike, ki si niso pričakovali tako udarnega začetka. Tudi v nadaljevanju so navi igrali konstantno in si niso privoščili nihanj, razen sklepnega dela tekme, ko je bilo vse že odločeno. Marko Ban si je tokrat ustvaril dovolj »manevrskega prostora« in je takoj dal razumeti, da ga Stefanelovi branilci ne bodo u- speli zadržati, Klavdij Starc je ponovil odlično igro iz Trevisa in Čuk je dal svoj običajen doprinos »play-off formata«. Ob njih so tokrat bili vredni najlepših pridevnikov tudi kapetan Žerjal, Daneu in Rauber, ki niso zapravili nobene priložnosti in tudi sami obogatili včerajšnji Jadranov spektakel s kopico učinkovitih in atraktivnih akcij. Jadran b! včeraj premagal tudi kakega prvoligaša, tolikšen je bil zanos, tolikšna zbranost in odločnost naših fantov. Ban in ostali so bili dejansko na dveh nivojih višje od nasprotnika, ki nikakor ni uspel zaustaviti tega viharja. Ni zalegla cona, ni zalegel conski pressing in niti mož-moža obramba: za vsako protiutež Stefanela so imeli jadranovci ustrezno taktično rešitev, tako da so ves čas ustvarjali priložnosti in polnili koš. Sijajni igri v napadu je Žagarjeva vrsta dodala še odlično obrambo, pre- NADALJEVANJE NA 10. STRANI Pred sestavo krajevnih občinskih uprav SANDOR TENCE Polit-7 ted™ ja minilo od upravnih volitev in skoraj vse krit1Cne s^e so ze ocen^e volilne rezultate, nekatere od-nPr° p” samokritično (npr. KPI), druge pa potuhnjeno, kot hak “SDI, ki zakriva svoje nazadovanje in pravi, da je in v^^higala petstrankarska vladna koalicija. Po ocenah dežel80 sedaj na vrsti podajanja za sestavo novih ne Pokrajinskih in občinskih odborov, ki se povsod hes .etaj° lako lahka, kot bi kazale gole volilne številke, ki (j Je> da je skoraj povsod zmagala vladna koalicija, r>e, 'i niarsikje nadomestila levičarske in napredne upra-^ Pa je tudi da so volilni rezultati v marsičem'zao-(Ir, ■ dualizem med demokristjani in socialisti, ki prihaja l(pjZraza zlasti v nekaterih velikih mestih. V Rimu je prgT^^edovala za skoraj šest odstotkov in bo morala Pa mesio petstrankarski upravi. Prva pogajanja virni P°^a2ala» da odnosi med demokristjani in njiho-Oočp vedrimi zavezniki ne bodo tako idilični, kot si mo-druanZam^a^a De Mita in Craxi. Isto velja tudi za sti ■?“ Velika mesta (Milan, Turin, Benetke), kjer sociali-seji. rePablifcanci nočejo naenkrat izbrisati desetletnih do-naPredriih uprav, kot bi hotela KD, ki kot npr. v Pozablja, da je v prvi osebi odgovorna za urbanistič- no razdejanje mesta. V Firencah (edinem velikem mestu, kjer je KPI ohranila glasove) pa se spet obeta napredna občinska uprava, celo ob politični podpori »zelenih«, ki predstavljajo morda edino veliko presenečenje teh volitev. Kljub priznani politični zmagi vladne večine, pa ne bo vedno številčno in politično možno poenotiti vladnih koalicij na krajevni ravni. V majhnem velja to tudi za okoliške občine tržaške pokrajine, kjer so volivci 12. in 13. maja brez izjem dokazali, da si želijo trdnih in zlasti samostojnih uprav, brez pogojevanj in vmešavanj od katerekoli strani. Krajevne javne uprave, kot jasno piše v sami ustavi, so avtonomne juridične in politične enote. To velja zlasti za občine (od rimske do repentabrske, ki je med najmanjšimi v Italiji), čeprav v Trstu sedaj nekateri to radi pozabljajo in s tem potrjujejo, da je municipa-lizem tukaj še kako živ in prisoten. Tem krogom se zdi enostavno škandalozno in nedopustno, da bi lahko okoliške občine vodile koalicije, različne od tiste, ki trenutno u-pravlja tržaško občino in pokrajino. Mi pa mislima, da je to možno in politično zelo potrebno! T Dolini že same številke zelo jasno kažejo, da napredna levičarska uprava nima alternativ in tukaj je le NADALJEVANJE NA 2. STRANI LpT sogovornik Heimatdiensta TRST — Kot kronisti imamo dolžnost, da naše bralce seznanimo z »zgodovinskim srečanjem« istomislečih ljudi, čeprav nas, za razliko od dobršnega dela razgrete publike, včerajšnja razprava v novinarskem krožku ni prav nič vznemirila. Bila je pač taka, kakršnih smo bili v zadnjih letih neštetokrat priče, le da so tokrat tržaški listarji v svojo sredo povabili somišljenika iz sosednje avstrijske Koroške, zastopnika zloglasne neonacistične Heimatdienst Josefa Feldnerja. Na razpravi sicer ni bilo slišati nič novega, razen morda javne potrditve dejstva, da se somišljeniki ob vprašanju ogroženosti večine od manjšine brez težave razumejo tudi, kadar govorijo različne jezike. Nekaj več o tem v prihodnji številki dnevnika. Doberdobski občinski svet bo potrdil sedanjega župana DOBERDOB — V Doberdobu se sestane jutri popoldne občinski svet. To je pivi slovenski občinski svet, ki se sestane po volitvah letošnjega 12. in 13. maja. Za župana bo potrjen dr. Mario Lavrenčič, ki je s sodelavci v zadnjem petletju uspešno vodil dober-dobsko občino. V Doberdobu je večino spet pridobila levičarska lista občinske enotnosti, ki ima 12 svetovalcev, medtem ko bodo v opoziciji trije svetovalci Slovenske skupnosti. Nikomur ne koristi NADALJEVANJE S 1. STRANI Piav v zadnjih tednih prihaja na dan ugotovitev, da so resnično zaslužili samo veliki industiijci, izgubili pa vsi ostali. Proizvodnja je namreč naraščala, izvoz se je povečal, cena dela pa je naraščala v mnogo manjši meri. To je bil tudi eden namenov vlade, vendar še pred postavko, da bo dodatni prebitek namenjen investicijam, torej novim delovnim mestom. Teh pa ni bilo in ves prebitek je šel v izključno korist industrijcev. Za nameček pa je zveza industrijcev še enostransko sklenila, da ne bo plačevala več decimalk pri obračunavanju draginjske doklade. Prav tu se je zadeva zataknila. Preklica sporazuma izpred treh let, ki ga je vlada tolmačila kot obvezo, da delodajalci plačajo tudi tiste točke premične lestvice izračunane z decimalkami, sindikati niso mogli sprejeti in ko je že vse kazalo, da bo z boljšim sporazumom o kritju stopnje inflacije pri delavskih plačah moč preprečiti referendum, so se pogajanja prekinila. Začela so se ponovno sedaj po upravnih volitvah. V zadnjih dneh je bilo moč ugotoviti na vseh straneh veliko prizadevanje za dosego sporazuma. To je razumljivo, kajti referendum ne koristi nikomur, ne sindikatu, ki bi se v teku kampanje razdelil v dva nasprotujoča si tabora, ne delodajalcem, ki bi verjetno preklicali sporazum o premični lestvici in bi se torej izpostavili vroči sindikalni jeseni, pa tudi ne vladi, kajii napetost v delavskem gibanju bi škodovala državnemu gospodarstvu in bi morda celo ogrožala obstoj vlade. Čemu torej še ni sporazuma, se bo kdo vprašal. Zato, ker se je sedaj treba soočiti s stvarnim problemom, z denarjem in ne več samo s politiko. Tega pa delodajalci, ki se čutijo močni, nočejo dati, oziroma so pripravljeni popustiti samo, če na drugi pogajalni mizi, to je v razgovorih z vlado, kaj iztržijo. Vlada je napela vse sile za dosego sporazuma, sindikati prav tako, konec koncev tudi delodajalci, vendar ostaja zaenkrat še vsakdo pri svojih stališčih. In vendar ni nobenega dvoma, da bi sporazum o draginjski dokladi koristil vsem, prav vsem, kajti ni res, da bo poražen tisti, ki bo nekoliko bolj popustil. Dosega novega stvarnega sporazuma in s tem preprečitev razkola v delavskem gibanju bi namreč koristila prav vsem. Če je tako, katere so tiste sile, ki delujejo proti sporazumu? Uradno jih ni, vendar je moč v rimskih krogih poslušati napoved o zmagovalcu. Ni znano, pravijo, kdo bo izgubil, znano pa je, kdo bo zmagal, in zmagali bodo, tako pravijo, demokristjani, kajti poraženec bo ali Natta ali Craxi, oboje pa De Miti zelo prija. V tej šaljivi napovedi je tudi kanček resnice, vendar pa je treba prave nasprotnike sporazuma verjetno iskati drugje, med tistimi silami, ki še vedno rovarijo in ki nočejo zamuditi priložnosti, da bi napetost v državi ponovno močno narasla in zato sedaj zatrjujejo, da je referendum alfa in omega vsega italijanskega dogajanja. Vemo pa, da to ne drži, saj zaradi tega referenduma, če ga že ne bo moč preprečiti, ne bo nihče obogatel, pa tudi obubožal ne. BOJAN BREZIGAR □ JOHANNESBURG — Domala ves svet je obsodil rasistični režim v Pretorii zaradi torkove spodletele sabotaže na naftne naprave v severni Angoli. Obsodbam so se včeraj pridružile tudi kritike južnoafriških političnih sil, ki očitajo vojaškim oblastem nezmožnost, vladi pa pomanjkanje politične strategije. Diverzantska akcija proti napravam v Cabindi je namreč klavrno propadla. Vlada v Luandi je včeraj objavila slike padlih južnoafriških vojakov in posnetek od obeh zajetih diverzantov. Po padcu Sabre in Salile Libanonska kriza v rokah Damaska BEJRUT — Po enem mesecu neprestanega stopnjevanja libanonske državljanske vojne s pokoli in spopadi se je pozornost preusmerila v Damask, kjer je prav včeraj podpredsednik Hadam italijanskemu zunanjemu ministru Andreottiju napovedal, da se bosta v sredo sestala libanonski predsednik Džemajel in sirski predsednik Asad. Asad je do sedaj odlašal in se ni hotel sestati z Džemajelom. če bo torej do tega srečanja prišlo, lahko upravičeno trdimo, da bo Libanon prešel iz »vojaške« v »politično« fazo, ko bo logiko orožja zamenjal dialog. Izraelci so se navsezadnje umaknili, palestinska vloga je s padcem Sabre in Šatile dokončno okrnjena, da lahko Sirija v celoti posreduje. Sodeč po včerajšnjih Andreottijevih pogovorih s sirskimi voditelji, pa se Sirija obotavlja. V Damasku se dobro zavedajo zapletenega položaja, zavedajo se, da so zavezništva in prijateljstva v Libanonu skregana s politično logiko. Sicer pa je Hadam Andreottiju obljubil, da se bo Sirija vsestransko zavzela, a njen neposreden poseg je možen samo, če se bodo z njim strinjale vse libanonske politične sile. V Bejrutu je po včerajšnjem padcu Šatile zavladalo nekakšno premirje. Seznam mrtvih pa se še vedno daljša, saj šiiti kruto obračunavajo s Palestinci. Še vedno se upira taborišče Burž el Baražne. Iz obeh osvojenih taborišč so Palestinci ponovno šli v pregnanstvo. Morda bodo sedaj končno spoznali, da so za vse le navadna topovska hrana, ki jo je treba izkoristiti za ozke interese in zavreči, ko postanejo kamen spotike. Papež imenoval 28 novih kardinalov Konzistorij v Vatikanu VATIKAN — Janez Pavel H. je včeraj slovesno iuie- noval 28 novih kardinalov. Obred je obsegal dva / od katerih je prvi potekal za zaprtimi vrati v konzisto™ ski dvorani v Vatikanu, drugi, javni del pa je bil prazgodovini na odprtem, in sicer na Trgu svetega P®-Ob prisotnosti 20 tisoč vernikov in številnih cerkvenih državnih delegacij iz vsega sveta je papež poudaril men visokega cerkvenega dostojanstva. Novoimenovan kardinale je spomnil na težke razmere, v katerih tudi danes marsikje po svetu širi evangelij, in na nju> vo dolžnost, da branijo Cerkev ter širjenje božje bese0 tudi za ceno življenja. Ž novoimenovanimi, ki pripadajo 19 različnim nar •m, ima kardinalski zbor zdaj 152 članov, od katera, je 120 starih manj kot 80 let in imajo torej pravico voh papeža. Jutri dopoldne bo Janez Pavel H. slovesno s maševal z novimi kardinali na Trgu svetega Petra, P~ poldne pa se bo mudil na pastirskem obisku v Salern na proslavi ob 9. stoletnici, smrti papeža Gregorja »h- Preiskava o nesreči CUNEO — Petkovo železniško nesrečo na progi $ ca - Cuneo, v kateri so bile 4 osebe ubite, 28 pa ra?^ nih, naj bi zakrivila strojevodja Dino Gozzellino (49 1° ' in vlakovodja Livio Griseri (43). Prvi je upravljal mok" no lokomotivo na preizkusni vožnji, drugi pa je bil 00 govoren za tovorni vlak, ki ga je lokomotiva vlek*0’ Oba ’ .vita hudo ranjena v bolnišnici in sta strogo stražeaa. Proti njima je bil izdan zaporni nalog, ki 1 obtožuje večkratnega nenamernega umora in večkrat0 nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Pred sestavo uprav NADALJEVANJE S 1. STRANI vprašanje, če se bo komunistom in socialistom pri vodenju .občine pridružila še slovenska skupnost. Drugače pa je v Miljah in zlasti v Devinu -Nabrežini. V Miljah so volivci nagradili napredno Listo Frausin, hkrati pa so dali jasno razumeti, da si ne želijo avantur manjšinskih odborov, ampak širšo in trdno koalicijo za nadaljnjih pet let. V tej optiki bi se morala že prihodnji teden začeti prva pogajanja med Listo Frausin in laično-sociali-stičnimi silami (PSI, PRI in PSDI), ki bi v primeru propada pripeljala do novih občinskih volitev. Dosti bolj zapleten pa je politični položaj v devinsko - nabrežinski občini. Tukaj je na papirju možna tržaška koalicija (s komunisti v opoziciji) ki pa bi bila po našem mnenju že v samem začetku popolnoma diskrediti- rana. Prvič, ker bi slonela na podpori LpT in bi bila torej stalno pod hudo nacionalistično hipoteko, kar bi bilo za narodnostno »težko« občino, kot je devinsko - nabrežinska, naravnost pogubno. Drugič pa, ker bi taka večina bila hočeš nočeš pod odločilnim vplivom domače KD, ki pravi, da je treba končno razbiti povojno »verigo« slovenskih županov. Demokratična uprava KP1 - SSk - PSI nima tukaj torej verodostojnih političnih alternativ, tudi zato ker bi vsaka druga koalicija slonela na nizkih in na labilnih kompromisih. Tega se morajo zavedati tudi devinsko - nabrežinski socialisti, ki so na volitvah dosegli lep u-speh in okrepili svojo svetovalsko skupino, ne kot opozicijska stranka, ampak kot politična sila, ki je bila kar 10 let dosledno angažirana pri delu občinske uprave. SANDOR TENCE A T A R N A PORCELAN - KRISTAL^ Sossi Viviana i Narodna ulica 44 — OPČINE (Trst) DARILA — POROČNI SEZNAMI -BONBONIERE (poroke, krsti, obhajila, birme C* _____________________in druge priložnosti) Cm/ietiv 7 IM 2 m "ITD TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669 ŠIROKA IZBIRA HALJ IN SPALNIH SRAJC r Obleci svoje sanje... Obleci enega od novih modelov Novella Pellicceria iz kolekcije 1985: to so elegantni, športni, klasični ali moderni, pa tudi izredno natančno krojeni in izdelani modeli Izberi si »svoj« krzneni plašč, izdelan iz pazljivo izbranih krzen: Novella Pellicceria daje pečat avtentičnosti za vsak model Presenetila te bo izredno ugodna cena: Novella Pellicceria si namreč z nakupom velikih količin krzen zagotavlja precejšnje popuste, ki gredo v korist njenih cenjenih kupcev PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTOM 30% PLAČILO NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ MENIC te pričakuje TRST - UL. PALESTRINA 10 Varese, Ul. Cavour 3 — Como, Drev. Masla 61 — Monza, Ul. Italia 50 PELLICCERIA J Po proslavi štiridesetletnice našega dnevnika Še nekaj podatkov o glavnih in odgovornih urednikih PD fePo in prijetno je bilo na obeh — j in goriški — proslavah 40-lnice Primorskega in 42-letnice Par-l^nskega dnevnika, žal je manjka-^ Proslava v videmski pokrajini, kjer vsekakor potrebno (po tolikih le-ij. ' vzpostaviti podružnico uredništva -Prane. Tako potrebo je pred tedni ženila tudi urednica čedajskega No-,e0o Matajurja na posvetovanju raz-^p^nega glavnega odbora SKGZ. Bi-lei- torei ze^° Prav’ če bi petdeset nico dnevnika proslavljali tudi v Petru ali Čedadu. k se prav posebno pa je bilo pomem-in°. da je bilo letošnje proslavljanje znamenju nagrajevanja kar 71 raz-^salcev, o katerih je naš Marko Wal-Jjtsch napisal tako topel članek: Sak dan, vsako nedeljo in praznik p °b vsakem vremenu so na poti...«. ba kaj bi ponavljal tiste prepričljive Naj povem le, da ne bom po-oil starejšega, koščenega, sivo-. Se9a raznašalca v središču trža-eSa mesta — za okolico Rusega DnrfSia — s tenkim šopom dnevnikov vin Pazciuho. Toda en izvod z dobro anim naslovom je ponosno držal v °ko dvignjeni roki, kot da bi hotel ^vedati številnim zjutraj na delo hi-cmi meščanom: Tudi Primorski je , Bilo je pred več kot petnajstimi s *■ Vedno sem jih rad srečeval, po-. bno takrat, ko so nas iz uredni-r ?a in uprave vodili od hiše do hiše P družine do družine, da bi obiskali tim Potencialnih naročnikov, ki ie uprava pošiljala dnevnik po ®Sei do 14 dni prej na ogled. Še ov posebno mi je žal, da jih zaradi budnega podeljevanja priznanj ni-^ videl vseh na odru v obeh kul- turnih domovih in jim z bralci dolgo, dolgo ploskal. In koliko bi jih po tolikih letih pogrešal... Pogrešal pa sem — in ugotovil sem, da nisem bil sam — tudi rdečo zvezdo na slovenski trobojnici, ki je dekorativno označevala našo 40-letnico. Verjetno je šlo za scenaristov »lapsus«. Saj je nemogoča možnost namernega opuščanja — v nasprotju z vsemi tradicijami dnevnika in ko vsak četrtek poslušamo oddajo Radia Trst A pod naslovom »Šivala je deklica zvezdo, oj zvezdo rdečo kot kri«, tistega radia, ki je še pred kakšnim letom povedal, da mu naša zvezda ni bila prav nič všeč. (In nemogoče je pozabiti tiste strašne dokumentarne fotografije ujetih partizanov, ki so yim zvezdo vrezali v obraz in ko se pri tem nehote spomnimo nedeljskega Dolančevega govora v Poljani.) Zato so bile pripombe, ki jih je bilo slišati po petkovi proslavi — upravičene. Pogrešali pa smo neštete pokojne urednike in druge sodelavce. Pa tudi pred 40 leti edinega poklicnega časnikarja Tržačana Boštjana Žagarja, ki je po urednikovanju kmalu postal ravnatelj našega založniškega podjetja, ki se je takrat imenovalo kar Založništvo Primorskega dnevnika. Nepozaben je tudi prav gotovo najbolj talentirani časnikar našega dnevnika, ki nam so ga prevzeli ustanovitelji ljubljanske televizije: to je bil nenadomestljivi Rado Colenšek. Spomnili smo se tudi vseh, ki so skrbeli za reševanje izredno hudih financ dnevnika, v povojnih letih ved-nc hujših: Kukanje, Kosmine, Oblaka. Kako zelo manjši so bili taki stro- ški, ko je »Edinost« iz tednika leta 1894 postala dnevnik. Pred 91 leti! Petična tržaška slovenska rodoljuba Fran Kalister in Anton Truden sta bila poglavitna mecena. Izhajala je samo 34 let, ko so jo leta 1928 fašisti zadavili. In naj ne bo odveč, če ugotovimo, da jo je naš dnevnik za kar šest let »prehitel«. Verjetno se bo pravočasno našel zgodovinar, ki bo za petdesetletnico Primorskega dnevnika pripravil ustrezen zgodovinski oris. Že v dnevnikovih številnih jubilejnih številkah, ob okroglih obletnicah, smo za tako zgodovino že objavili nekaj prispevkov s potrebnim gradivom, ki pa predstavlja le droben prispevek zanjo. Vendar so bile vse tiste jubilejne številke vsebinsko izredno bogate, saj so v njih sodelovali javni delavci kot: Čermelj, Vilhar, Rejc itd. Zato bi mnogi prispevki zaslužili ponatis v posebni publikaciji. Za letošnji jubilej pa se spodobi, da k temu gradivu dnevnik prispeva vsaj s podatki o dosedanjih odgovornih in glavnih urednikih. V ta namen sem prelistal (z določenim zadovoljstvom) ustrezne letnike dnevnika in zbral naslednje podatke: — Od prve številke 13. maja 1945 pa do 27. septembra 1945 je bil prvi odgovorni urednik — in tudi glavni — Jože Koren, čeprav do 22. junija ni bil podpisan, ker v tistih prvih povojnih tednih to še ni bilo obvezno. — Od 28. septembra 1945 do 28. novembra 1945 (točno dva meseca) je bil odgovorni urednik Ciril šter. (Jože Koren pa je nato postal glavni urednik novega »Ljudskega tednika««, /ci je kmalu postal zelo priljubljen po vsej Primorski.) — Od četrtka 29. novembra 1945 do sobote 14. februarja 1948 je bil podpisan kot odgovorni urednik Dušan Hreščak, čeprav je bil že sredi leta 1947 premeščen v Tiskovni urad (na odgovornejšo funkcijo), ki je takrat skrbel za ves naš tisk. — Od torka 17. februarja 1948 pa do 1. decembra 1951 (tri leta in deset mesecev) je bil odgovorni — in tudi glavni urednik Stanislav Renko, čeprav je list vodil že od srede leta 1947, t.j. po odhodu prejšnjega odg. urednika. — Od nedelje 2. decembra 1951 pa za dobo skoraj enega leta je bil odgovornemu uredniku dodeljen kot glavni urednik Branko Babič, ki je že prej in tudi potem do svojega odhoda iz Trsta (pred londonskim sporazumom), zlasti kot dolgoletni predsednik Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje, katere glasilo je bil PD, bil vedno v tesnih stikih z uredništvom (skoraj vsakodnevno po telefonu z odgovornim urednikom) in tako — tudi z občasnimi uvodnimi članki — odločilno prispeval k urejevanju vse dr. odhoda, po katerem smo njegovo odsotnost precej pogrešali. — Od srede 22. oktobra 1952 pa do četrtka 13. maja 1971 je bil zopet odgovorni urednik Stanislav Renko (dolgih 19 let in pol) — in glavni — toda od teh ga je zaradi dolge in hude bolezni nadomestoval 'v razdobju 1967 69 zunanjepolitični urednik Milan Bolčič in tudi Jože Koren. — Od petka 14. maja 1971 pa do Rehkove upokojitve 22. aprila 1974 (skoraj tri leta) je bil Stanislavu Renku kot glavnemu uredniku imenovan kot odgovorni urednik Gorazd Vesel, vodja goriške podružnice uredništva (s tem, da je ostal na delu v Gorici). Zadnjo redakcijsko sejo sem vodil začetek aprila in si zapisnik spravil za spomin, kajti zaradi posledic bolezni mi je zdravnik nočno delo prepovedal in me je zato v veliki meri nadomestoval Jože Koren kot poglavar vseh kronistov. Ob upokojitvi pa je dnevnik objavil zahvalo ZTT in SKGZ in poslovilni članek kolektiva. — Od srede 23. aprila 1974 do nedelje 22. maja 1983 je bil kot odgovorni urednik podpisan Gorazd Vesel, toda dejanski glavni urednik je bil zopet prvi odg. ur. Jože Koren (več kot devet let). — Od torka 24. maji. 1983 pa je odgovorni — in glavni urednik — Bogumil Samsa (dve leti). Za zaključek tega poproslavljalnega zapisa, pa moram bralce opozoriti še na tiskarskega škrata v mojih — v jubilejni številki objavljenih »Prizorčkih« iz urednikovanja: V letih 1920 in 1946 ni bil v Trstu fašistični »program«, temveč »pogrom«; zadnji odstavek predzadnjega »Prizorčka« pa spada pod zadnji odstavek prizorčka o obisku pri Trinku. K temu naj še dodam, da vsebuje zapis o »Trinkovi narodnostni meji« tudi imena najbolj vzhodnih, pretežno furlanskih vasi, ki jih je pok. Trinko takole naštel: Montenars (po Rutarju: Gorjani), Flipana (po Čermelju: Flejpàn), Ar-tegna (po Rutarju: Rtin), Zameja, Tarčent (po Čermelju: Čenta), Neme, Ahten, Fojana, Torcano (po Čermelju: Tavorjana), Koloredo, Sanguar-zo, Bernas, Prešanj (po Rutarju: Prešnje ali Pržizem). S. Renko Ob srečanju Prežihovih šol Dolinski in doberdobski učenci na Jesenicah . JESENICE — Srečanje Prežihovih na Jesenicah: praznik mladine, iteljev jn spremljevalcev, praznik srčnosti in neposrednih stikov, na]lnStev, Prijateljstva. Že tradicio-, mo snidenje sedmih slovenskih šol, lu .s° Poimenovane po velikem revo-yCl°narju in pisatelju Prežihovem žEoanCU’ ìe rl'tedo z vsem kar smo turt^ omenili in to je izžarevalo «i navzven. Tako na osrednji pri-kof V* v gledališču Toneta Čufarja, tpl ves dan, ki sta ga tudi dve za-Jski šoli »preživeli« v tem gorenj-središču. lin u^i srn° se ndeleždld izleta do-fjt |.e osnovne šole, ki je učence, u-nic lc? in starše popeljal do Jese-kjer je bilo zelo prisrčno sre-st*. (udeležili so se ga še pred-Vniki doberdobske osnovne šole). TECNOFOTO V1- Conti 12 Tel. 772-298 ^r3 sv. Jakoba 14 'el. 741-485 BARVNE FOTOGRAFIJE ŠE ISTI DAN °P VEDNO ZASTOPNIK »fUJICROME« diapozitivi v 2 urah kar velja pripisati neposrednosti in vnemi jeseniških organizatorjev. Ti 50 s posebno pozornostjo sprejeli goste iz zamejstva, jih popeljali na izlet do slapa Peričnika pa na blejski grad in jih izjemno ljubeznivo pogostili. V skromno oddolžitev so predstavniki dolinske šole izročili gostiteljem spominske darove in se obvezali, da se bodo še udeleževali podobnih praznikov, ki bogatijo predvsem naše o troke in jih seznanjajo s stvarnostjo, kakršne ne poznajo dovolj. Zato je bilo tudi razpoloženje ob povratku izvrstno, tako da bo- navaden majski četrtek ostal vsem v lepem spominu. (mč) V Žabnicah letovanje otrok Mlada brieza ČEDAD — Študijski center Nediža bo tudi letos priredil že tradicionalno kulturno in rekreacijsko letovanje za otroke v domu Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini. Na letovanju Mlada brieza, ki ga dovoljuje in podpira deželna uprava Furlanije - Julijske krajine, bodo na sporedu lekcije glasbe in petje, tečaj slovenščine, raziskave okolja, izrazne dejavnosti in seveda izleti na bližnje vrhove in do jezer. Prijave sprejema Študijski center Nediža (tel. 727-490). berite »Novi Matajur« kjer je ljubezen, je tudi | kjer je Ij Povsod tam, kjer srečujete ljubezen do doma, do lepo oblikovanih predmetov, do elegantnih linij in barv, do določenega stila in praktičnosti, boste srečali tudi darilo iz trgovine saj je nenadomestljivo v vsakdanjem življehju, pa tudi pri najpomembnejših trenutkih. Realko so končali pred šestdesetimi leti Srečanje idrijskih maturantov Idrija tudi letos kliče vse še živeče, še številne, njene realčane izpred 60 let, da se pod njenim okriljem srečamo 2. junija 1985 v Idriji v prostorih gostinstva »Nebesa«. Gre to pot za proslavo 60. obletnice mature iz leta 1925, ob priliki katere se želimo spomniti tudi ustanoviteljev idrijske realke v letu 1901 in onih naših sošolcev, ki so dali svoja življenja v narodnoosvobodilni borbi. Z našimi že dolgoletnimi tradicionalnimi idrijskimi srečanji smo želeli in še vedno želimo poudariti našo zelo prizadeto dijaško preteklost in identiteto' tistih časov pod italijansko okupacijo, ki je šla načrtno za tem, da nas oropa šol in tako tudi naše idrijske realke, kar se je zgodilo z njeno ukinitvijo 1. 1926. Nasilje, ki je v tisti dobi pogubno OB 40-LETNICI IZHAJANJA PD Cestitali so nam __ Naročniki PD iz Rovt - Kolonkovca čestitajo svojemu dnevniku in njegovemu uredništvi ob 40. obletnici izhajanja z željo, da bi jih Primorski dnevnik, kot doslej, obveščal o vsem, kar se v svetu dogaja, predvsem pa, da bi, kot vedno z vso zavzetostjo sledil življenju Slovencev ter delu njihovih društev in organizacij. Čestitkam naročnikov se pridružujejo tudi vsi člani KD Rovte - Ko-lonkovec. Naročniki PD in člani KD Rovte - Kolonkovec Ob številnih čestitkah, ki jih ob svojem jubileju prejemate v teh dneh, vam tudi mi izrekamo svoje, z željo, da bi naš dnevnik tudi v bodoče opravljal svoje poslanstvo med našo narodnostno skupnostjo z enako zavzetostjo kot doslej. ŠZ Bor zavladalo nad nami se je tedaj globoko zarezalo v našo duševnost in našo osebnost nasploh. In to nas je strnilo tako v pravi monolit, kar potrjujejo naša dolgoletna — zadnje čase vsakoletna — srečanja na idrijskih tleh s plemenitim namenom, da to našo prosvetno ustanovo, začetnico tega stoletja, ovekovečimo kot na-rodnozgodovinski kulturni spomenik. Od naših sedanjih in vedno novih rodov pričakujemo solidarnost z našim namenom. ing. Stanko Starec NABAV! SI SVOJ RAČUNALNIK PR! METROMARKET COMMODORE 64 + REGISTRATOR 460.000 lir SINCLAIR SPECTRUM 48K + 8 PROGRAMOV 340.000 lir SINCLAIR SPECTRUM PLUS + 8 PROGRAMOV 460.000 lir TISKALNIKI — DISC DRIVE — JOYSTICK — PROGRAMI — PRIROČNIKI — ITD METROMARKET S.p.a. - Ul. F. Filzi 4 - TRST — Tel. 630164 ^Jukiču* Ul. CARDUCCI 20 Ul. VIĐALI 9 Ul. MADONNINA 5 Prireditev bodo ponovili v nedeljo V petek proslava 40. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji Slovtnske šole na Tržaškem bodo v petek, 31. maja, s svečano prireditvijo v Kulturnem domu proslavile 40. obletnico obnovitve slovenskih šol v Italiji. Pri tem velikem prazniku bodo sodelovale prav vse naše šole, od otroških vrtcev do osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Prav otroci, učenci in dijaki bodo namreč protagonisti proslave, saj bodo na odru Kulturnega doma prikazali utrinek iz našega šolskega življenja. Predšolski otroci bodo zaplesali nekaj folklornih plesov, osnovnošolci in nižješolci se bodo predstavili z vrsto prizorov iz šolskih klopi, višješolci pa bodo pripravili recital odlomkov iz del primorskih pesnikov in pisateljev, sami pa bodo prispevali še nekaj misli o šoli. Prireditev, ki jo je režijsko zasnoval Adrijan Rustja, bo z originalnimi pesmimi povezoval zbor skoraj 300 naših nižje in višješolcev, ki ga vodi Humbert Mamolo, slavnostni govor na prireditvi pa bo imel pisatelj Alojz Rebula. Zaradi velikega zanimanja bodo prireditev ponovili v nedeljo, 2. junija. Odbor za proslavo 40. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji je medtem sporočil, da bodo v torek, v sredo in v četrtek od 18. do 20. ure v Kulturnem domu na razpolago vabila za obe prireditvi. Zaradi omejenega števila prostorov organizatorji priporočajo staršem in sorodnikom nastopajočih in drugih naših otrok, da si čimprej preskrbijo vabilo in si tako zagotovijo vstop v dvorano. V petek, ob 19. uri bodo v Kulturnem domu odprli razstavo del naše šolske mladine o 40-letnici obnovitve slovenskih šol. Razstavo, kot tudi sceno za prireditev, tačas pripravljajo na učiteljišču Slomšek. V torek posvet SSS o reformi italijanske višje srednje šole Po uspelem posvetu o otroških vrtcih na dvojezičnem območju v Italiji, ki ga je organiziral v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom, prireja Sindikat slovenske šole v torek, 28. maja, posvet o reformi italijanske višje srednje šole. Vprašanje reforme višje srednje šole se v Italiji vleče že več kot 20 let. V tem času sta poslanska zbornica ah senat že nekajkrat sprejela osnutek zakona, zaradi predčasnega konca zakonodajne dobe pa je bilo treba doslej še vsakič začeti vso težavno parlamentarno zakonsko pot znova, kar je tudi botrovalo sedanjim zamudam. Pfed nekaj meseci je senat ponovno sprejel zakonski osnutek, s popravki, ki pa ne zadovoljujejo zahtev slovenske višje srednje šole. Kot smo svojčas poročali je namreč senat na priporočilo ministra za šolstvo Fal-cuccijeve zavrnil odstavek o slovenski višji srednji šoli, ki ga je bila predložila slovenska komunistična senatorka Jelka Gerbec. Ta in sploh vsa vprašanja, ki se tičejo reforme višje srednje šole, bodo v ospredju torkovega posveta. V uvodnem poročilu bodo nakazani o-beti novega zakona, organizatorji pa bodo podrobno obvestili udeležence s pogledi raznih strank na to vprašanje italijanske šole. Sindikat slovenske šole želi s posvetom predvsem seznaniti šolnike z novostmi, ki jih predvideva zakonski osnutek, obenem pa zainteresirati za vprašanje tudi predstavnike strank in naših organizacij, da bi s skupnim nastopom dosegli tak zakon, ki bo odgovarjal zahtevam slovenske šole. Otroški zbor Glasbene matice v evangeličanski cerkvi V okviru prireditev za obnovo evangeličanske cerkve na Trgu Panlili bo jutri nastopil tudi Mladinski pevski zbor Glasbene matice, pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta. Koncert Mladinskega zbora v evangeličanski cer-ki bo ob 20.30. Zbor bo izvajal dela Gallusa, Da Victorie, Palestrine, Strate-giera, Pouleca, Bartok;. Kogoja, Merkuja, Vrabca, Kumarja in Rojka. Mladinski pevski zbor Glasbene matice je bil ustanovljen leta 1975 in je dosedaj nastopil na mnogih mednarodnih tekmovanjih in za svoja izvajanja prejel številna priznanja. »Skupaj je mogoče« danes v Kulturnem domu Dones od 17. do 20. ure bo v j iurnem domu izredno zanimiva ditev, ki so jo skupaj pripravili di obeh narodnosti iz goriške, trz^m I in videmske pokrajine pod našlo* 1 »skupaj je mogoče«. . g. j Mladina, ki je pripravila to Pr’ ditev ima samo en cilj. Združio | enem mestu čimveč ljudi, ki d»! j. I si prizadevali za iskanje poti za z . | čevanje različnih narodov in ras- * reditev je za današnji čas še to | bolj pomembna, saj v Trstu in ^ v malo tistih, ki slovenski narodnost1 s F-JK kratijo najosnovnejše Pra':1,„, 1 Mladina iz treh pokrajin bo Pr.e"j ^ 1 vila glasbo, poezijo, prozo, lju(ls j plese in druge točke. V torek bo zasedal j deželni svet Prihodnji torek se bo znova ses^ deželni svet, ki ima na dnevnem r | pevcem in njihovi pevovodkinji hvalila Kostanca Filipovič, ki ji111 J poklonila šop cvetja. Praznik vina v zabreški Hrib enei Od 31. 5. do 3. 6. bo v Hribenci v Zabrežcu tradicionalni PraZJ|j|i vina z razstavo domačih vin. Podobne prireditve imajo na tem koncu dol1^ ske občine že bogato tradicijo, saj so sagre prirejali že pred drugo svet® no vojno. Te prireditve so bile najprej v Borštu, leta 1954 pa so jih P j, nesU v Zabrežec v Kosmačevo Hribenco. V zadnjem času te prireditve P reja domači PD Slovenec. .g. Praznik vina v Hribenci ima dva namena; nadaljuje tradicijo ,v 73-ga poletnega praznika in ovrednotiti domače vinogradništvo. Boršt in brežec pridelata skupno približno 1000 hi vina in v vasi je letno od do 35 osmič. ,-É. Otvoritev praznika bo v petek, 31. maja z nastopom novoustanov'U ^ nega mešanega pevskega zbora Slovenec, ki ga vodi Boža Hrvatič, nastop pa bosta tudi domači otroški zbor in mešani zbor iz Padrič. Za nedci je predviden nastop godbe na pihala iz Papirnice Vevče in mešanega z ra J. Pregelj iz Mosta na Soči. V nedeljo bodo tudi nagradili najboljše delke otroškega »Ex tempore«. Ob teh prireditvah pa bo poskrbljeno ^ za ljubitelje plesa. V soboto in nedeljo bo igral ansambel Pomlad, v P°n deljek pa skupina Taims. Praznik Vesele pomladi na Opčinah Prihodnjo soboto in nedeljo bo na Opčinah že četrti praznik Vesele pomladi, s katerim bodo pevci in pevke otrošega in mešanega pevskega zbora Vesela pomlad zaključili letošnjo bogato sezono. Poleg domačih pevcev in pevk bo nastopil otroški zbor Glasbene šole iz Postojne pod vodstvom Nede< Nanut, ki bo imel koncert v soboto zvečer. V nedeljo pa bodo nastopili MIMPZ Zvonček z Repentabra, ška jolklorna skupina SKD Tabo?, ansambli Zvezde, Galebi ter TO* z Opčin. Gost nedeljskega Pr umrli. 23., bo pri bazoviški fojbi «nost v spomin vseh, ki so tam „ In sicer v priredbi posebne-So Pripravljalnega odbora, v katerem' v°. ^stopane organizacije nekdanjih |^a, svečanosti Kov in vojaški prezidij. Pokrovi- ----mosti sta tržaška občina , vladni komisariat. Tako je na pet-u seji tržaškega občinskega sveta adno sporočil župan Richetti, potem ^ - - prišlo prejšnji teden do polemik organizatorji svečanosti in do k° je «led ^oglasij tudi znotraj samega občin-odbora in strank, ki ga pod pi-Jo. Zveza nekdanjih vojakov (Fede-,.,2l.0ne grigioverde), ki je znana po ojjh desničarskih in nacionalističnih /atiščih, je pritiskala, da bi bila sve-^Post pri fojbi v nedeljo, 9. junija, j?v na dan morebitnega ljudskega . 'erenduma. Prefektura in organi Vfie varnosti pa so imeli iz razumiji-razlogov velike pomisleke za ta Um in predlagali odložitev sveča-SW na konec meseca, na kar so or-l^atorji to potem tudi pristali. Kom •Uo bi se torej vse tukaj, če ne bi obt °-narji “krstili tega dogodka in župana, prej v občinskem s ooru in nato v petek v občinskem da zavlačuje z dokončno ure-ior 0 tojbc in da kaže premalo od-jpPosti vsakokrat, ko gre za patriot-, 6 manifestacije in za pobude v o-• ambo italijanstva. Posebno glasen j. Polemičen do Richettija je bil Gam-jy sim, ki je v petek spet napadel Unsko občino, ki po njegovem mne-sabotira ureditev fojbe. Oglasil ta J® tudi njegov somišljenik Kam-®. ki je očital županu, da ni za-y.ti angažiran v boju proti dvoje- Richetti ni padel v past, ki so mu jo skušali postaviti skrajneži, ampak je podčrtal, da se uprava poteguje za dostojno ureditev bazoviške fojbe, kot piše v dekretu ministra za kulturne dobrine. Dal pa je jasno razumeti, da je tržaška občina pripravljena na odprto soočanje z dolinsko upravo. Najvažnejše pa se nam zdi, da je župan, ko je govoril o fojbi, rabil čisto nasprotne tone od Gambas- sinija in naglasil, da bo morala spominska svečanost izzveneti kot manifestacija sprave in spomina na umrle in ne ko izziv sožitju in razumevanju med Italijani in Slovenci. S tem Ri-chettijevim zaldjučkom je v celoti so: glašal svetovalec tržaškega gibanja Parovel, ki je bil mnenja, da zgodovine ne gre pozabiti, se ne gre pa z njo poigravati v kakršnekoli politične namene, kot Skušajo nekateri narediti z bazoviško fojbo. Uspelo gostovanje gojencev GM iz Trsta v Novem mestu Izredno lepo vreme, brezhibna organizacija in prisrčen sprejem so botrovali, da je gostovanje — izlet gojencev šole Glasbene matice iz Trsta v Novem mestu bilo tako uspešno. Gostovanja, ki se je odvijalo pretekli četrtek in petek, so se udeležili nekateri gojenci in profesorji Glasbene matice v spremstvu podravnatelja prof. Silvana Križmančiča. Najprej si je skupina Glasbene matice v četrtek zjutraj ogledala v Ljubljani knjigarno društva slovenskih skladateljev, nato pa, se je podala v Novo mesto, kjer jih je prisrčno sprejel ravnatelj glasbene šole Marjan Kozina v Novem Mestu prof. Hribar v spremstvu svojih sodelavcev. V dolenjski prestolni- Tudi rožica lahko skruni italijanstvo Trsta O gledanju sedanje tržaške občinske uprave na vprašanja, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, bi verjetno lahko že napisali kar zajetno knjigo. Danes posredujemo našim bralcem samo kratko, a nedvomno zgovorno poglavje. Kot že vsi vedo, je tržaška občina sklenila tudi letos obnoviti lani lepo uspelo prireditev »Pomlad v Trstu«, v sklop katere spada tudi »Cvetje Alpe Adrie«, ki je lani dalo nov in gotovo lepši videz nekaterim točkam mestnega središča. Ker je to seveda povezano s stroški, se je občina obrnila na tržaške denarne zavode, naj dajo finančno pomoč za uspeh prireditve. Tako Tržaška kreditna banka kot Openska hranilnica in posojilnica sta radi pristopili k pobudi in »sponsorizirali« gredi na Trgu Oberdan in na Trgu Dalmazia s cvetjem, klopcami in vsem, kar pač spada zraven. In namestili so tudi majhne napise, kdo je to plačal. Napisi so bili v italijanščini, imena naših zavodov pa so seveda dvojezična in taka so bila tudi na napisih. Nenadoma pa so ti napisi — menda je to bilo v sredo — kar na lepem izginili. Nov podvig fašističnih mazačev, se je marsikdo vprašal? Nič takega. Stvari, kot smo izvedeli, so se odvijale drugače. Zgodilo se je namreč, da se je tržaškemu občinskemu odborniku Gabriu Hermetu, sicer predstavniku najbolj desnega krila Liste za Trst, odvezal čevelj prav na Trgu Dalmazia v bližini klopce, ki so jo podavili z denarjem naših bank. Ko je naš vrli odbornik položil čevelj na klopco, ga je kar streslo: zagledal je namreč tablico, kjer je bilo ime naše banke napisano v obeh jezikih. Mož je bil seveda hudo zaskrbljen, ali se ni slovanska invazija že začela, zato je še isti dan na seji občinskega odbora zahteval, naj se ti napisi odstranijo. Ostali odborniki so previdno molčali, samo predstavnik SSk v občinskem odboru Lokar je dejal, da morajo napisi ostati, pristojni odbornik, republikanec Pacar pa je zagotovil, da bo sam »zadevo rešil«. In res, napisi so bili odstranjeni. Našim bankam ostaja le tolažba, da denarja, ki so ga namenili »Pomladi v Trstu«, niso še v celoti izročile. Morda bodo vsaj nekaj prihranile, ko pa se tržaška občina boji, da bi Tržačani izvedeli, da so tudi slovenske ustanove nekaj prispevale za lepšo podobo mesta. Tudi rožica ali klopca, skratka, lahko oskruni italijanstvo Trsta. Na srečo, da imamo odbor, ki se proti takim skrunitvam srčno bori. T. M. Uspešen prvi delovni obračun Društva slovenskih ekonomistov v^vi redni občni zbor Društva slo-j^kih ekonomistov Ekonomist, ki predvčerajšnjim v gostišču Da-na Opčinah, je za številne zbra-r; člane pomenil prvo skupno preve-Jmije rezultatov dveletnega delova-Ust *n Pravilnosti “bir. sprejetih na , tanovnem občnem zboru januarja le-(j,, 'Kf Predsednik društva dr. Sau-(ofa Kapic je v poročilu upravnega ^1 Ja izrazil prepričanje, da se je ocitev o ustanovitvi društva na o-d' vi potrebe po organizirani obliki sti ovanja med slovenskimi ekonomi-§] ’ Pokazala za pravilno in dobrodo-aaiv,Ce je na začetku kdo skeptično ^vedovai, da se bo njegova dejav-,jGst Po začetnem navdušenju polegla, ob uspelih pobudah in vse večje-rij ?dzivu študentov, ki so eniakoprav-s elani društva, moral spremeniti lo Prepričanje. n^'vo zanimanje članov za strokovna k nornske teme je prišlo do izra-ob vseh srečanjih in predavanjih, H0 katerih so se udeleženci pogloblje-slji ^Poprijeli z aktualnimi gospodar-Ijj 'bi vprašanji. Naj med predavate-pr0fOrnenimo dr. Janeza Stanovnika, W1- Giambattisto Bozzola, prof. A-„ andra Bajta, prof. Vladimira Na-g a’ Prof. Marka Vrhunca in dr. Buio la, tkd Piera. Poseben uspeh pa Obeležil letošnji enodnevni semi-o jugoslovanskih gospodarskih ItQt^aajih, ki se ga je udeležilo več !o1 ^ članov in ga je društvo priredi-stov ^olovanJ6111 Društva ekonomi-v Slovenije. sPloh tfov ri slonela prav na deležu študentov. Poročilo nadzornega odbora je prebral predsednik prof. Vlado Turina, blagajniško pa dr. Boris Siega, nakar so navzoči po razrešnici soglasno izvolili člane novega upravnega in nadzornega odbora. V upravnega so bili izvoljeni ekonomisti Saudam Kapic, Diego Marvin, Sandi Pertot, Sergij Požar, Boris Siega, Adrijan Sosič, Andreina Tomšič in Karlo Žerjal ter študenti Diego Devetak, Robert Devetak, Mirjam Koršič, Eva Vesel in Boris Peric. V nadzorni od bor pa so bili znova izvoljeni prof. Vlado Turina, dr. Drago Gantar in dr. Darij Cupin. Jutri v Nabrežini skupščina SSk V čitalnici občinske knjižnice v Nabrežini bo jutri ob 20. uri skupščna članov in somišljenikov devinsko-na-brežinske Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu je ocena občinskih volitev, beseda pa bo v glanvem tekla tudi o bodoči občinski upravi in o poteku razgovora za izvolitev novega občinskega odbora. Julija občinska razstava vin v Nabrežini Občinska uprava in pridelovalci občine Devin - Nabrežina prirejajo XXIV. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo v Nabrežini 5., 6. in 7. julija 1985. Lahko sodelujejo vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 1000 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pripuščena na razstavo. Vpisovanja in vzorce sprejemajo pri občinskih uradih do vključno 5. junija 1955 (soba štev. 12). Obisk bivših borcev s Postojnskega Večja skupina bivših borcev in vojaških starešin iz Hruševja in zaselkov s Postojnskega je v soboto posvetila ves dan obisku nekaterih zgodovinskih krajev v našem zamejstvu. Že ob poldeveti uri zjutraj so se zbrali na bazovski gmajni pred spomenikom štirih bazoviških junakov in položili pred spomenik venec. Od tod jih je avtobus vodil v Rižarno, kjer so se prav tako poklonili spominu žrtev tega morišča in položili pred ploščo s pepelom venec, nakar so si ogledali celice smrti in muzejski oddelek Rižarne. Od tod jih je pot vodila skozi mesto in po obalni cesti proti Furlaniji, kjer so obiskali v Gonarsu kostnico žrtev iz koncentracijskega taborišča v Gonarsu in nekaterih drugih taborišč iz okolice in tudi tu so pred spomenik, ki govori o 1400 mrtvih, položili venec. Na vsej poti od Bazovice do Rižarne in Gonarsa jih je spremljal časnikar Franc Udovič, ki je rojakom s Postojnskega prikazal na kratko zgodo-vino prvega tržaškega procesa pred posebnim fašističnim sodiščem za zaščito države, nato jim je v Rižarni govoril o Rižarni in njenih 5 tisoč mrtvih, končno jim je prikazal tudi taborišče Gonars, kjer je umrlo skoraj 500 jetnikov od junija 1942 do septembra 1943, iz okoliških krajev Visca pri Trevisu in drugod pa so v kostnico v Gonarsu pripeljali posmrtne ostanke še 900 drugih žrtev fašizma, ki so v boju proti fašizmu in za svobodo žrtvovali svoja življenja. V Gonarsu je goste iz Slovenije pozd ra vil predstavnik domačega Združenja bivših partizanov ANPI, ki je obljubil, da bosta cn in njegova zveza bdeli nad spomenikom, saj so se tako* slovenske žrtve, ki tam počivajo, kot oni borili za iste ideale. pa je razširitev sodelovanja 1 obema društvoma eden od smo-ga „kovanja društva Ekonomist, ki tijfi-^ao^eravajo v prihodnje razširiti m . Oa ekonomski fakulteti v Ljublja-la ri' ^ar'boru. Posebno področje de-rrij j Je namenjeno študentom ekono- sai se pri društvu zavedajo po-dih ? kakovostne strokovne rasti mla-v j, Kadrov za slovensko gospodarstvo bost ji 'n za našo narodnostno skup-pra nasploh. To je potrdila tudi raz-a Po poročilu, ki je v velili me- ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA TotokinofU|l kontaktne leče il1- Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) R S T Telefon 77-29-96 Okrogla miza o agriturizmu in vinski ceaii Od osmičarstva k agriturizmu treba vključiti v celotno turistično ponudbo Trsta, ki je danes še na precej šepavih nogah. Pri tej pxinudbi lahko osmice predstavljajo prvi kamenček na pioti k agriturizmu. V petek zvečer je bila v dvorani Baroncini v Ulici Trento okrogla miza o agriturizmu, osmicah in agrituristič-nih poteh. Pripravila jo je pokrajinska komisija, ki ocenjuje osmice, ki so se prijavile na letošnji natečaj za najboljšo osmico. Okroglo mizo je vodil pokrajinski odbornik za kmetijstvo in turizem Ca-vicchioli, sodelovala pa sta še predstavnika Agriturista Formentini in Sa-mer ter predstavnik združenja kmetovalcev Sulli. Uvodni poseg je imel odbornik Ca-vicchioli, ki je poudaril pomen letošnjega natečaja za najboljšo osmico. Pri tem glavni cilj natečaja ni bil ta, da se določi najboljša osmica, temveč da se kmetovalce spxxlbudi, da začnejo razmišljati tudi o razširitvi svoje ponudbe in počasi preidejo od osmice k agriturizmu. Kot je ugotovila komisija na svojih ogledih, nekateri osmi-čarji že sedaj razpolagajo s potrebnimi strukturami za agriturizem, pri nekaterih pa bi bile potrebne le manjše preureditve prostorov. Glavni cilj agriturizma na Tržaškem naj bi bil ta, da se vsaj za nekaj časa zaustavi reka turistov, ki gre skozi naše kraje proti Jugoslaviji. Pot do tega je sicer še dolga in bo to pobudo Precej govora je bilo o tako imenovani vinski cesti, ki naj tj za začetek potekala le po Zahodnem Krasu. Poimenovali naj bi jo po terenu, kot najbolj tipičnem vinu tega področja. Načrt za to cesto ima pokrajina že pripravljen, realizirala pa bi ga skupno s trgovinsko zbornico in avtonomno turistično ustanovo. O svojih izkušnjah pri raznih vinskih cestah po Italiji je govoril predstavnik Agriturista odv. Formentini. Pri tem je opozoril, da morajo osmice počasi prerasti v gostinske lokale, ki bodo nudili tipično vino in tipično hrano področja. Ob gostinsko ponudbo se lahko naveže tudi turistična s sobami. Ob koncu naj omenimo, da na okrogli mizi niso bili prisotni predstavniki slovenskih občin (verjetno sploh niso bili povabljeni), saj naj bi vinska ce-sta potekala skozi repentabrsko, zgo-niško in devinsko-nebrežinsko občino, v skromnem številu pa so bili prisotni tudi osmičarji, ki naj bi bili glavni izvajalci agriturizma na Krasu. Borštan žrtev prometne nesreče Mlad Borštan je bil včeraj žrtev prometne nesreče v bližini Domja. 30-letni Roby Mattioli iz Boršta 9 je malo pred poldnem prizovil s svojim motornim kolesom BMW po cesti, ki pelje iz Doline proti mestu. V bližini odpada avtomobilov Marinaz je v motorno kolo treščil dyane koprske registracije (upravljal ga je 29-ietni Robert Ivančič), ki je zavozil na cesto s stranske poti. V trčenju in pri padcu se je Mattioli udaril v glavo, ranil se je po obrazu ter se poškodoval po nogah in rokah. Z rešilcem RK so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Okreval bo v mesecu dni. Samotna smrt Tržaški gasilci so v petek popoldne našli mrtvega v njegovem stanovanju v tretjem nadstropju poslopja v Ul. Caprin 17, 72-letnega Pietra Sfer-ca. Gasilce so na kraj priklicah Sfer-covi sosedi, ki že nekaj dni niso opazili priletnega moškega. Dežurni zdravnik RK je ugotovil, da je Sfer-co umrl pred približno desetimi dnevi. Pokojnik je živel sam. ci so imeli gojenci nastop, ki ga je številna publika nagradila s toplim aplavzom. Po nastopu se je tržaška glasbena skupina zadržala v prijetnem pogowru z gostitelji. Po prenočitvi v hotelu na čudovitem Otočcu si je skupina GM ogledala znamenito bazo 20, ki je bila v zadnjih letih NOB v pravem smislu besede prestolnica svobodne Slovenije, in novejšo osnovno šolo v Dolenjskih toplicah, ki nosi ime zgoraj omenjenega zgodovinskega kraja. Po krajšem ogledu Dolenjskih toplic, kjer je tudi znano zdravilišče, se je skupina Glasbene matice napotila proti domu trdno prepričana, da so podobna gostovanja - srečanja izredno pomembna in prisrčna in lepo bi bilo, če bi se nadaljevala. V Lonjerju izbrali najboljša vina V Lonjerju se je včeraj pričela tradicionalna razstava domačih vin. Posebna komisija je takoj ob odprtju izbrala najboljša vina in dodelila nagrade. Belo vino: 1. Gianni Čok, 2. Marijo Zok, 3. Zvonko Lorenzi. Črna vina: 1. Lovrenc Žerjul, 2. Zvonko Lorenzi, 3. Rino Pertot. Praznik v Lonjerju se bo nadaljeval še danes, ko bodo nagrajence tudi posebno obdarili. Zapustila sta nas starša Lojzka Milič in Viktor Gruden Na zadnji poti ju bomo pospremili jutri, 27. t. m., ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače dvorišče in nato v cerkev v Samatorci. Žalujoči: hči in sin z družinama ter drugo sorodstvo Samatorca, Zgonik, 26. maja 1985 Učenci, učno in neučno osebje slovenskih osnovnih šol ter italijanske osnovne šole iz zgoniške občine izrekajo Milanu in svojcem občuteno sožalje ob smrti staršev. Ženski zbor Repentabor izreka globoko sožalje Patriciji in družini ob težki izgubi dragih tašče in tasta. Ob nenadni izgubi dragih staršev izrekajo občuteno sožalje učiteljici Marti starši, učno in neučno osebje otroškega vrtca in osnovne šole M. Gregorič. ZAHVALA Ob izgubi očeta Alojza Maiana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poklonih njegovemu spominu in ga spremili na zadnji poti. Hčerki Briščiki, 26. maja 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ivanke Vodopivec vd. Pirc se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevcem, nosilcom krste in vencev, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala teti Cvetki. SVOJCI Salež, 26. maja 1985 Gospodarska zadruga v Bazovici izraža iskreno sožalje odborniku Svetku Žagarju ob smrti sestre Marije. 20 LET ŠD BREG 24. - 25. - 26. - 27. maja DANES, 26. maja — ob 9.30 odbojkarski turnir ob 10. uri netekmovalni pohod po vaseh dolinske občine ob 10.30 nogometni turnir — finale za 3. mesto ob 15.30 nogometni turnir — finale za 1. mesto ob 18. uri slovesnost ob 20-letnici ŠD Breg in v počastitev 40-letnice osvoboditve ob 20.30 ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra JUTRI, 27. maja -1- ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD Kulturno-zabavni spored se bo odvijal v gledališču »F. Prešeren« v Bo-Ijuncu; športne tekme pa v občinskem športnem centru v Dolini. Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico. KD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA vabita DANES v LONJER na TRADICIONALNO RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN DANES, 26. maja: ob 17. uri nastop pevskega zbora VASILIJ MIRK s Proseka - Kontovela; ob 18. uri ples z ansamblom VESELI GODCI iz Boljunca. PD MAČKOLJE vabi 26. in 27. maja na tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ DANES: ob 10. uri odprtje kioskov ob 16. uri začetek kulturnega programa. Sodelujejo tri skupine iz BOHINJSKE BISTRICE: ansambel BOHINJCI s humorističnimi točkami, mešani zbor in folklorna skupina; otroški in dekliški zbor SLOVENSKI ŠOPEK ter mladinski ansambel TUAREGA iz Postojne, od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD JUTRI: ob 16. uri odprtje kioskov Delujejo dobro založeni kioski z jedmi na žaru, domačim vinom in češnjami. Danes bodo pomnožene avtobusne zveze z mestom' (avtobus štev. 40) V primeru slabega vremena bo praznik prenesen na L, 2. in 3. junij. ;.!»$ .SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU ZAKLJUČEK SEZONE 1984-1985 Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) PREDSTAVE NA PROSTEM: v torek, 28. maja, ob 21. uri v BAJTI (Trnovca 15) v sredo, 29. maja, ob 21, uri v BOROVEM GOZDIČU V MAČ-KOLJAH v četrtek, 30. maja, ob 21. uri na TRGU V ZGONIKU SLOVENSKO •STALNO, v GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM BALETNI VEČER NASTOPAJO GOJENKE IN GOJENCI BALETNE ŠOLE SSG v sredo, 29. maja, ob 20.30 kino Ariston 17.30 — 22.15 »La rosa purpurea del Kairo«. M. Farrow. Eden 15.30 — 22.10 »Sexappeak. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.30 — 22.15 »Histoire d'O«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.15 »Scrach dance«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gulag 77». Malcom McDowell, David Keith. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Sabrina e le sue esperienze particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.30 — 22.15 »Uccelli d'Italia«. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Tutto in una notte«. Za vsakogar. Aurora 16.00 — 22.00 »Ridere per ridere«. Capitol 16.00 — 22.00 »Paris, Texas«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Termi-nators«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Tommy«. Režija Ken Russe! Alcione 16.00 — 22.00 »II libro della giungla«. W. Disney. Radio 15.30 »Clito, una ragazza di vita in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje z lepljenko »MITING« danes, 26. maja, ob 19.30 v LJUBLJANI (Mestno gledališče) in jutri, 27. maja, ob 19.30 v KOČEVJU. VERDI Spomladanska simfonična sezona ’85 V torek, 28., in sredo, 29. t. m., ob 20.30 (reda A in B) bo na sporedu koncert pianista Nikite Magaloffa. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 631-948). Teatro CRISTALLO - LA CONTRADA V sredo, 29., in v četrtek, 30. t. m., ob 10. uri ter v petek, 31. t. m., ob 16. uri bo »Teatro Ragazzi« predstavil »Cera due volte il barone Lamberto«, Giannija Rodarija. Režija Luisa Crismani. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 26. t. m., ob 10. uri: 8. tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem programu. Jutri, 27. t. m., ob 20. uri: Leonard Pennario, klavirski recital. Mala dvorana V sredo, 29. t. m., ob 20. uri: Plezati v Kaliforniji - O podvigu alpinistične odprave »Yosemite '84«. Predava J. Marinčič. Srednja dvorana V torek, 28. t. m. (premiera), in v sredo, 29. t. m. (ponovitev), ob 20. uri: G. Rossini »Poročna menica«. Opera v izvedbi študentov Akademije za glasbo v Ljubljani. Okrogla dvorana Jutri, 27., in v sredo, 29. t. m., ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Še danes, 26. maja, razstavlja svoje keramike Jasna Merkù. Umik: od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. V galeriji Cartesius je odprta peta skupinska razstava znanih tržaških slikarjev. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira POSVET O REFORMI VIŠJE SREDNJE ŠOLE ki bo v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, Trst). Vljudno vabljeni šolniki, politični in kulturni delavci in vsi, ki jih zanima bodočnost slovenske višje srednje šole. SPORED: Uvodno poročilo, stališča posameznih strank in organizacij, razprava in zaključki. Osnutek zakona je vsem na vpogled v Narodni in študijski knjižnici. Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 18. ure. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin vabita na 4. PRAZNIK MLADIH PEVCEV »VESELA POMLAD« 1. in 2. junija v Finžgarjevem domu na Opčinah. V soboto, 1. junija, ob 9. uri koncert OPZ GLASBENE ŠOLE iz Postojne, ki ga vodi Neda Nanut. Sodeluj ita OPZ in MPZ Vesela pomlad. V nedeljo, 2. junija, ob 16. uri kultumo-zabavni program. Sodelujejo: OPZ in MPZ VESELA POMLAD, MLMPZ ZVONČEK z Repentabra, otroška folklorna skupina SKD TABOR, ansambl ZVEZDE, GALEBI in TAIMS. Gost praznika bo znani animator MITO TREFALT. Vodil bo družabne igre z nagradami, ki so jih prispevale openske trgovine. Poskrbljeno za domačo kapljico in prigrizek. SKD Vigred vabi na celovečerni koncert harmonikarskega orkestra SYN-THESIS 4, ki bo v sredo, 29. maja, ob 20.30 v gostilni Urdih v Mavhinjah. razna obvestila Odbor za proslavo 40-letnice slovenske šole javlja, da je pri blagajni Kulturnega doma od 18. do 20. ure na razpolago še 200 vstopnic za proslavo v petek, 31. t. m., in še 500 vstopnic za proslavo v nedeljo, 2. junija. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 27. maja, ob 20.30 prof. Fulvio Salimbeni predstavil knjigo Pietra Zovatta o tržaški cerkveni zgodovini. Občina Zgonik vabi dekleta, ki so dopolnila 15. leto starosti in razpolagajo z zdravniško knjižico, naj do 27. t. m. vložijo prošnjo za točajke na razstavi vin. Sindikat slovenske šole organizira posvet o reformi višje srednje šole, ki bo v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška. 20, Trst). Vljudno vabljeni šolniki, politični in kulturni delavci in vsi, ki jih zanima bodočnost slovenske višje srednje šole. Spored: uvodno poročilo, stališča posameznih strank in organizacij, razprava in zaključki. Osnutek zakona je vsem na vpogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20, Trst) od 9. do 18. ure. šolske vesti Na srednjih šolah Cankar v Trstu in Gregorčič v Dolini je v teku vpisovanje v tečaj 150 ur za šolsko leto 1985/86. Vsi zainteresiram za dosego diplome nižje srednje šole, ki bi želeli obiskovati tečaj se lahko prijavijo v tajništvih omenjenih šol do 8. julija letos. XMìak*'-ya Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi na odprtje razstave v četrtek, 30. maja, ob 18. uri TONE LAPANJE slike PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi 31. maja, 1., 2. in 3. junija na XV. PRAZNIK VINA V HRIBENCI izleti Sekcija VZPI-ANPI, KD Lipa in ŠD Zarja iz Bazovice organizirajo v nedeljo, 7. julija, izlet na Brione. Cena 45.000 hr. Program: odhod iz Krvavega potoka, ogled Brionov, kosilo ogled Pulja, povratek skozi tunel Učka do Opatije in nazaj v Bazovico. Vpisovanje' do 10. junija pri Ivanu čaču (tel. 226-539), Stanku Vodopivcu (tel. 226-133) Manji Grgič (tel. 226-436) in v krožku ŠD Zarja vsak dan od 18. ure dalje čestitke včeraj je praznoval rojstni dan naš dragi ALOJZ MILKOVIČ. Vse najboljše mu iz srca želijo hči Olga, zet Ludvik, Sergij, Laura in nona Tereza. a ----- Novoporočencema KATJI STOPPER in BORISU BIZJAKU iskreno čestita in želi obilo sreče in razumevanja podjetje Koršič Silviji in Evaldu Crevatinu se je včeraj rodil prvorojenček JAN Ob tem lepem dogodku jima čestitajo nona Sabina, nono Zdravko in drugi sorodniki. DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, ODSEK ZA ZGODOVINO VABIJO SLOVENSKE DIJAKE NA 5. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »SOVÒDNJE ’85« Prijava in vpis udeležencev: SLORI — Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. ure ter od 15. do 17. ure NŠK OZ — Trst, Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI — Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. ure ter od 15. do 17. ure Pri članih Društva mladih raziskovalcev. včeraj-danes Danes, NEDELJA, 26. maja BINKOŠTI, FILIP Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.41 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 11.03 in zatone ob 1.41. Jutri,. PONEDELJEK, 27. maja JANEZ Vreme včeraj: temperatura zraka 22,5 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRČI RODILI SO SE: Romano Micol, Alessandro Bosco, Marco Racman, Andrea .Gambardella, Stefano Arcudi, Francesco Martinolli. UMRLI SO: 49 h tni Attilio Geromet, 89-letna Anna Tujach vd. Fava, 71-letna Elvira De Pellegrin por. Carandente, 71-letni Salvatore Colugnati, 62-letni Aurelio Salich, 73-letna Gioconda Rinzner por. Sanzin, 58-letna Evelina Giorgetti por. Bertogna, 66-letni Galerano Gam-boz, 76-letni Bruno Luis, 73-letni Nerone Quercioli, 84-letna Maria Radich, 79-letni Angelo Parovel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. deUTstria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ,0,»s TRS! Ul Manini 5/ 4(“^®V53*36/ LOTERIJA BARI 81 32 38 25 57 CAGLIARI 87 16 11 37 75 FIRENCE 22 43 1 71 80 GENOVA 61 53 6 76 66 MILAN 15 64 2 83 11 NEAPELJ 35 36 89 7 11 PALERMO 87 84 90 7 61 RIM 57 6 63 31 54 TURIN 28 39 86 71 81 BENETKE 80 39 tli 69 83 ENALOTTO 221 2 1 X 2X1 2X1 KVOTE: 12 — 12.958.000.— II — 371.000,— 10 — 34.000,— ZAHVALA SKD VIGRED se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem prispevkov in vasca-nom, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu vaške sagre v Šempolaju. mali oglašT^} RABIŠ KOMPJUTER? Prodam coirim'’; dorè VIC 20 po ugodni ceni. Tei nirati na 812-353 ob večernih uran-POHIŠTVO BIECHER, Ul. dellTstn^ 27 (tel. 750-113), bogata izbira nove; ga in rabljenega pohištva, vedno r artikli, IZREDNO ZNIŽANE -J ^ •>. Posebne ponudbe tudi pri °krasW predmetih zaradi ukinitve prodaje artiklov. . V ŠTANDREŽU je odprl osmico STANKO MARUŠIČ. Nudi črno m vino ter domači prigrizek. VDOVA, 54 let, šele pred kratkim PrjT seljena v Nemčijo, želi spoznah . krenega človeka. Ponudbe na Ogla oddelek Primorskega dnevnika, O Montecchi 6 - 34137 Trst, pod sn* »Iskren človek«. PRODAM KMETIJSKI STROJ g°Idof‘ 110/R s plugom, frezo, prikolK» priključkom za košnjo v odhčn stanju. 2.700.000 lir z možnostjo govora. Tel. 200-704 od 13. do 15- u / PRODAM PANJE tipa znideršič, v prn tličju za zdravljenje varoze. Tel. št. 212-841. HIŠNO POMOČNICO 2-krat tedensko iščem. Ul. Rossetti. Tel. 70754. PARCELE njive, gozd skupaj 20.W kv. m, 15 km od Gorice prodam- * lefonirati po 20.30 na št. 003866/240w-ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodn° zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna u 44 - Opčine, Trst. KREME IN OLJA ZA SONČENJE tjf' me SHISEIDO - 5 let raziskav, bo vaša koža na soncu zdravo fj va brez opeklin, madežev in koznw vnetij. Kozmetika 90 - Opčine. PRODAM avto ama TI, letnik julij ’ 10.000 km prevoženih, metal bar Tel. 040/212-635 ob uri kosila. KARLO PEGAN (Drago) je odprl ohmico z Zgoniku. Toči belo in cr vino. PODJETJE v industrijski coni išče r® čunovodjo za poldnevno zaposlitev tekoče knjiženje. Ponudbe na Ogk* oddelek Primorskega dnevnika, on Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šu »Računovodja«. OSMICO ima Lucijan Košuta v K11 .[J št. 202 (šimčevi). Toči dobro beto" čmo kapljico. , OSMICO Je odprl Alojz Kante, PraPr0 18. Toči belo in čmo vino. IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo vrtom, tudi staro, ali zazidljivo z Ijišče. Tel. Alpe-Adria 794-672. PRODAM klavirsko harmoniko dalli, 80 basov, 7 + 2 registrov, v ličnem stanju. Tel. 229-246. PRODAM vhodna vrata hrastova in česnova, 225 x 94 cm; trifazno in motorček peugeot 50. Tel. n 040/226-113. . 23 NUJNO IŠČEM hišo ali stanovanje nakup ali v najsm na podrocJ? na vinsko-nabrežinske občine. Ponuuu , Oglasni oddelek Primorskega dn j ka. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, P” šifro »Zahodni Kras«. ces- REDITELJA za društveni sedež v o,0 Ijanu išče jadralni klub od JUIJ+][yh. septembra v tedenskih presieu Tel. 040/213-957 v poslovnih uran-PRODAM citroen DS 23 pallas, leu dec. 1974, prevoženih 125.000 km. na št. 040/43463 zvečer. , ve-PRODAM novo zakonsko spalnice ^ liko omaro in ogledalom. Tel n 040/43463 zvečer. Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov Mudoito sporoča da se v torek, 28. t.m. preseli v nove prostore v središču KRIŽA na štev. 200 Na otvoritev vabi prijatelje, sorodnike in odjemalce. EDIL-PORFIDI TR ENTIN A KOCK* it* PLOŠČ* ZA TALNO H* 4 S K O OBLOOg. j| boveto 13 - 41 66 35 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 26. maja 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal C’era una volta. . . lo spazio -lO'to risanka ,, Un campione, mille campioni JJ-W Maša ti’?? Nabožna oddaja Zelena črta Dnevnik ob 13. uri 14 f dnevnik 1 - Vesti (X) - Ig go Domenica in. . . 16.55, 17.55 Športne vesti le « Uiscoring ’84 - ’85 il t Gir° d’Italia Ss? / «al. nogometno prvenstvo fO-OO Dnevnik "N Dio perdona. . . io no! - film Igrajo: Terence Hill, Bud Spen 22 ■>- cer’ Frank Wolff 21 4a ^P°rtna nedelja Sulle strade della California - «o i<; ìyfain •35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal y-3(> Šola in vzgoja: Renò Reggiani: il romanzo per lo/v, raSazzi ■00 Ob 300-letnici rojstva J. S. Bacha ■40 Più sani, più belli - oddaja o j, zdravju in lepoti ■4) Nedeljska matineja L’isola del desiderio - film Igrajo: Tyrone Power, Anne Baxter, Cecil Kellaway 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - C’è da salvare 13.30 Piccoli fans 14.30 Dnevnik 2 - Neposredni šport 18.40 Dnevnik 2 - Kratke športne vesti 18.50 Mixerstar 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Poker di maggio - glasbeno srečanje 23.00 Dnevnik 2 - Trentatrè 23.30 Protestantizem 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 10.45 Film opera: R. Leoncavallo: Pagliacci 13.00 Gianni Bella na koncertu 13.35 In tournee: Scialpi na koncertu 14.35 Jazz club 15.35 Cento città d’Italia: Bari 15.55- 1745 Neposredni šport 17.45 Una canzone per Julie - film Igrajo: Shirley Ross, Barton Hepburn, Jane Farrar 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.20 Deželni šport 19.40 Rockline - 20.30 Domenica gol - komentarji in kronike 21.30 Prva svetovna vojna - doku mentarna oddaja 22.20 Dnevnik 3 22.45 Nogometno prvenstvo B lige 23.30' Dancemania - 11. del JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.30 Teletekst 45 Poročila •oO živ žav - risanke, pravljice z vsega sveta inGrizli Adams - TV nanizanka Življenje in dogodovščine Ni-cholasa Nieklebyja - TV nadalj. G-1« Čez tri gore: pel bo kvintet Frankolovčani ! 2 pKr - Prisluhnimo tišini - oddaja za i.- slušno prizadete ■40 Kam gredo divje svinje - TV 1« a„ Hadaljevanka Poročila ■ : ž ¥?Tla ■,0m si " « 20-0(> Po naše: Zapisnik - TV nadaljevanka 21.05 Beseda za besedo 21.35 Medigra 21.55 Športni pregled 22.45 Poročila Koper 12.00 Primo Mercato 14.15 Športna nedelja 17.50 Kralja Griča - TV film 19.00 Tuje dežele - dokumentarec 19.35 Kiklop - TV nanizanka 20.25 Operni večer: Tosca 22.45 Kondorjev let - dokumentarec 12.10 Check-up - oddaja o medicini Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 13.00 Jugoslavija, dober dan 13.30 Poklicno usmerjanje 14.00 Na svoj način 15.05 Nedeljsko popoldne 18.55 Smrkci - risanke 19.30 TV dnevnik ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 io ni? Gampo aperto , 00 Anteprima U Irt Nonsolomoda l29n Superclassifica show 13 Irt Gu-nto 7 - informacijski tedni] l4*in Bnona domenica 14 Sn Orazio ' TV film "■*0 Buona damenica - vodi Mauri 17 i r, z'° Costanzo ' 5 Buona domenica - vodi: Cor 19.00 £ad° signore e signori buonasera 19 30 dV film v Buona domenica - vedi: Cor 2^ rado • 9 Gran Galà della TV - vodi Mik( 22 io Bongiorno 23 io Ìiove Boat - TV film 00 io ?urll° 1 - informacijski teđnil 0 Chicago Story - TV film RETEQUATTRO 10 16 f°perazl0ne Alpha - film Cinque settimane in pallone film 13 fS Iegas ' TV film 13 io t e Muppet Show ^ ■Last. rvf thfi \xnilH 14.00 Last of tarec thè wild - dokume 15 ho ‘^nici Per M Pelle - TV film 16 0o r7tenU a duci due - T Vfilm 1740 G arciere del re - film 19 05 ?oppio gioco - film Napoved programov sta-- li® na zasebni TV po-Telequattro posnetek ko-arkarskega srečanja med Ja-anom in Stefanelom. 20.30 22.20 ■M05 24.00 Bravo Dick - TV film Gon affetto tuo Sidney - TV film I Peccati di Dorian Gray - film Igrata: Antony Perkins in Be-hada Bauer Speciale obiettivo: Uccidi il Papa - 1. del Vegas - TV film U grande attacco - film •TALI A 1 ■29 Chappy - risanka Lo specchio magico - risanka 10.15 I pionieri delTAIaska - film 12.15 Bit - kompjuterske zgodbe 13.00 šport: Grand Prix 14.00 Športna nedelja 16.00 Deejay Television 19.00 Hazzard - TV film 20.00 Mister T. - risanka 20.30 Drive in - glasbenozabavna oddaja 22.20 Chi è l’altro? - film 00.10 Premiere - filmske novosti 00.30 Funerale a Los Angeles - film TELEPADOVA 9.00 Gran Bazar 12.00 Operazione ladro - TV film 13.00 Šport: avstralski football 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Luisana mia - TV film 15.30 Lacrime di gioia - TV film 16.00 Rubrika 16.30 Risanke 19.30 Cuore selvaggio - TV film 20.30 La donna della domenica - film 22.30 Diego al 100% - TV film 23.30 Fuorigioco 00.30 Whisky si, missili no - film TRIVENETA 9.30 Dick Van Dyke - TV film 10.00 QP Coupon 12.30 Dr. Kildare - TV film 12.50 Horoskop 13.00 Razstava starih izdelkov m dragocenosti 16.30 Razstava preprog 20.30 L’enigma che viene da lontano - TV roman 2130 Squadra speciale anticrimine -TV film 22.00 Seven Art - razstava slik TELEFRIULI 11.15 Telefonski sejem 13.40 Goal 14.55 Turnir v briškoli 17.00 Fogolar 3 - variete 19.30 Športna oddaja 20.30 Orson Welles - TV film 21.40 La morte risale a ieri sera -film 23.15 Bamaby Jones - TV film Ponedeljek, 27. maja 1985 ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute 14.05 Pronto... Raffaella? -zadnji poziv 14.15 Civiltà: Materialismo eroico 15.00 Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risanka 15.15 68. Giro d’Italia 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Popoldanski program 18.10 Osmi dan - 4. nadaljevanje 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes -risanka 18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 I quattro dell’Ave Maria - film Igrajo Eli Waliach, Terence Hill, Bud Spencer 22.40 Dnevnik 22.50 Gremo v kino 22.55 Linea diretta 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.55 Che fai, mangi? -oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - C’è da vedere Koper 14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja 15.00 V znamenju poveljstva -TV nanizanka 16.10 Neznana obzorja - dok. 16.40 Risanke 16.55 Zdravnik in otrok 18.00 Boks 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo v glavnem vesti športnih dogodkov v zamejstvu: TRST Odločilni spopad košarkarske ekipe Jadran DOLINA - BOLJUNEC — 20-letnica ŠD Breg TRST — Nagrajevanje udeležencev osnovnošolske olimpiade BANI — Odbojka Sloga - Bor KRIŽ — Nogomet Vesna - Zaule SOVODNJE — Odbojka Soča - Val ŠTANDREŽ — Nogomet TRST — Slovenska kalesarska transverzala 19.30 TVD Stičišče 19.50 Hčere in očetje 20.25 športni ponedeljek 21.00 V. V. in Dixie, plesni kralj -film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Piume e paillettes - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - tekmovanje 20.30 Arabesque - film 22.30 Speciale obiettivo 23.05 Quincy - TV film 24.00 II seme della violenza - film ITALIA 1 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and Son - TV film 16.00 Bim Bum Barn Laura - risanka TELEVIZIJA 13.30 Capital - TV nadalj. 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.00 Tandem 15.10 Paroliamo - tekmovanje 16.00 II cucciolo - risanka 16.25 Šola in vzgoja: Tečaj angleškega jezika 16.55 Bratje Karamazov - TV nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due 18.10 Programi pristopanja 18.25 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Iz našega žepa - oddaja o potrošništvu 21.25 Colombo - TV film 22.45 Dnevnik 2 - Vesti 22.55 Quelli della notte 00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.50 Šport 15.50 Nogometno prvenstvo B lige 18.15 L’Orecchiocchio - glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja: Druga svetovna vojna 20.30 TV story: Mina 21.30 Dnevnik 3 21.40 šola in vzgoja: Človek in okolje 22.15 II processo del lunedì 23.20 Dnevnik 3 22.00 V premoru 22.50 Pionirji na nebu - TV film Ljubljana 8.45 in 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Uživajmo na soncu. Angleščina, Vojaški poklici. Italijanščina 12.30 Poročila 17.15 Teletekst 17.30 Poročila 17.35 Nihče kakor jaz - TV nanizanka 18.05 En, dva, tri, kdo se vode ne boji 18.25 Posavski obzornik 18.45 Rock oko - oddaja za mlade 19.30 Dnevnik I 20.05 Lyttonova kronika - 1. del TV nanizanke 21.00 Aktualno 21.40 Alpe - Jadran - informativni magazin 22.30 Dnevnik II Zagreb 17.30 Poročila 17.45 Ciciban, dober dan 18.00 Vstop v arkadijo - otroška serija 18.15 Sociologija gledališča 18.45 Rock oko - oddaja za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Odkos - TV drama 21.55 Izbrani trenutek 22.00 TV dnevnik 18.00 Barbary Coast - TV film 19.00 Dr. Kildare - TV film 19.30 Divja narava - dok. 20.30 A Sud dei Tropici - TV film 21.00 Laramie - TV film TELEFRIULI 12.30 Quella strana ragazza -TV film 13.00 šport 14.30 Andrea Celeste - TV film 15.20 Risanka 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Gli orrori del castello di Norimberga - film 23.10 Film RABIO Nedelja, 26. maja 1985 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročna; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Max 14«. Fantastična zgodba v 5 delih; 11,15 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 - 19.00 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro — Radijski koledar; 7.30 Za zdravje -— Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska oddaja; 13.00 Otvoritev — sosedni kraji in ljudje; 13.15 Prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek iz Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Marika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Športna nedelja; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobe«- dan; 8.45 Siamo tutti nel paUone; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Blitz; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; Popevka tedna; 14.30 Kaj je novega?; 15.00 Open; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Time music; Športna nedelja; 20.00 Zaključek. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 8.30 Mirror; 8.40 Vest na prvi strani; 8.50 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.16 Ruotalibera — 68. Giro d’Italia; 10.26 Ne deljski varietejski spored; 12.00 Vam ugaja radio; 13.20 Out; 13.35 La pulce nello stivale; 13.56 Turistična informacija; 14.00 Glasba in kino; 14.30 in 18.03 Carta bianca stereo; 15.45 68. Giro d’Italia; 16.52 Vse o nogometu, minuto za minuto; 19.20 Verska rubrika; 19.25 Punto d’incontro; 20.00 Le audaci memorie di una donna fatale — roman; 20.30 Francesca da Rimini — opera; 21.13 Saper dovreste — kviz. Ponedeljek, 27. maja 1985 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon (ponovitev) ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Carl Maria von Weber: čaro-strelec (prvo dejanje); 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slovenske gore; 12.30 Glasbni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sldop: Mi in glasba: »Kogojevi dnevi 1984«: pianist Benjamin Šaver; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev); 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se. spominjamo; 6.10 Vreme — prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole: nagrajenci zveznega tekmovanja učencev in študentov glasbe; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta —- Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku — pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorska poje ’85 — revija v Otlici; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvo^ ritev; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dobro jutro; 9.32 Dragi Luciano’; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Zdravo otroci -— ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Woomen in rock; 18.32 B. Smetana: »La mia patria: Moldava, Sarka, Blanik«; 20.00 Zaključek. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE CANALE 5 12.10 Bis - kviz 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 Gemerai Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.30 II selvaggio mondo degli animali 17.00 Due onesti fuorilegge - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 Help - glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Gran Galà della TV 22.30 Johnatan, dimensione avventura 23.30 Šport 00.30 Chicago Story - TV film RETEQUATTRO 11.15 Piume e paillettes - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Ciranda de Pedra TV novela 15.10 Superman - risanka Ob 17.30 bo na zasebni TV postaji Telequattro posnetek košarkarskega srečanja med Jadranom in Stefanelom. 15.30 L uomo ragno - risanka 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.00 All’ombra del grande cedro -TV film POSTAJE 18.00 L’uomo da sai milioni di dollari - TV film 19.00 Charlie’s Angels - TV film 20.00 II grande sogno di Maya -risanka 20.30 Zodiaco - glasbena oddaja 22.45 College - TV film 23.15 Bit - zgodbe kompjuter ja 24.00 Freud, passioni segrete - film TELEPADOVA 11.00 TV film 11.30 Luisana mia - TV film 12.00 Operazione Ladro - TV film 13.00 Lupin III - risanka 13.30 Coccinella - risanka 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Adolescenza inquieta - TV film 15.00 Luisana mia - TV film 15.30 Lacrime di gioia - TV film 16.30 Risanke 19.30 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Marlowe indaga - film 22.30 Diego 100% - TV film 23.30 Šport TRIVENETA 12.15 Huckleberry Finn - risanka 13.00 Le spie - TV film 14.00 Squadra speciale anticrimine -TV film 14.45 II triangolo delle Bermude -film 16.30 George Superpollo - risanka 17.00 Huckleberry Finn - risanka 17.30 Risanka Proslavi bosta v petek v avditoriju Praznik slovenske šole in naše besede ob 40-letnici obnovitve naših šol Delo članic ZSKD Poletne prireditve na prostem bodo angažirale kulturna društva Praznik naše slovenske šole, praznik slovenske besede. Tako bi lahko poimenovali prireditev, ki bo v petek, 31. t.m. v deželnem avditoriju v Gorici, ob 40-letnici ponovnega odprtja slovanskih šol v naših krajih. Prireditev, na katero se dijaki in učenci šol vseh stopenj ter njihovi profesorji in vzgojitelji pripravljajo že lep čas, pa bo obenem tudi počastitev, čeprav z nekoliko zamude, 80-letnice rojstva Srečka Kosovela. Kosovelove poezije, z glasbenimi vložki, bodo namreč posredovali dijaki v recitalu Preproste besede. »Izbrali smo dvorano goriškega avditorija, ker je najbolj primerna za tako množično prireditev, na kateri se bodo vrstnikom in širši javnosti predstavili naši dijaki,« nam je v pogovoru povedal ravnatelj prof. Milko Rener. Kljub temu da dvorana sprejme lepo število občinstva, bodo proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol posredovali dvakrat. V petek ob 11. uri bo prireditev namenjena dijakom, učiteljem in profesorjem, zvečer Dvajset otroških koles slovenske trgovine Elija Čuka je včeraj dobilo v dar prav toliko učencev goriških o-snovnih šol, ki so se odlikovali v letošnjem natečaju prometne vzgoje. Že dvajsetič ga je priredila goriška občinska uprava. Tečaje v šolah so vodili mestni redarji. Sodelovalo ja preko 800 učencev goriških osnovnih šol. Najboljših 20 so nagradili. Med nagrajenimi so tudi trije učenci slovenskih šol, in sicer Saša Primožič, ki obiskuje osnovno šolo Oton Župančič na Livadi ter Andrej Brajnik in Tomaž Mučsč, oba z osnovne šole Fran Erjavec v Štandrežu. Zmagovalci natečaja so dobili vsak eno otro- Da bi čebele preprečile pogreb, se v Gorici še ni pripetilo. Ko so pogrebci prišli včeraj nekaj pred 13. uro na glavno goriško pokopališče, so v neposredni bližini izkopanega groba, v katerega bi bilo treba položiti pokojnika, našli roj čebel. Tja so priletele le malo prej, saj jih ni bilo zjutraj, ko so pokopališki delavci izkopali jamo. ob 20.30 pa jo bodo ponovili za širšo, publiko, predstavnike oblasti in u-stanov. Uvodoma smo zapisali, da bo proslava tudi praznik slovenske besede. V režiji Emila Aberška pripravljajo namreč dijaki različnih šol recital Kosovelovih pesmi. Govorjena beseda se bo prepktala s petjem zbora učiteljišča, ki bo izvajal pesmi na Kosovelovo besedilo. Naj kot zanimivost navedemo, da bodo v recitalu posredovali tudi posamezne odlomke Kosovelovih pesmi v italijanščini, v pripravi pa je tudi izbor pesmi s prevodi v italijanščino, ki ga bodo posredovali gostom. Pomembno obletnico naše šole pa bosta v tem tednu, prav: zaprav istočasno s proslavo v avditoriju, obeležila še dva dogodka. Izšlo bo ob tej priložnosti Izvestje slovenskih šol, zanimiva in predvsem koristna publikacija, pripravlja pa se tudi druga prav tako zanimiva knjižica. Učenci vseh osnovnih šol na Goriškem so namreč napisali in oblikova- ško kolo. Najboljši, kot tudi njihove učiteljice, pa še kolajne in pokale. Svečanost nagrajevanja je bila včeraj zjutraj na trgu Battisti ob priložnosti Dneva prometa, ki ga je pripravil goriški Avto club. Prisotni so bili agenti prometne policije, mestni redarji, orožniki, financarji, gasilci, vojaki, bolničarji Zelenega križa. Na odru je bilo precej gostov. -Govorili so predsednik Avto cluba Tirel, goriški župan Scarano, deželni odbornik Brancati. Vozila je blagoslovil msgr. Ristits. Župan je napovedal, da bodo kmalu nagradili tudi handika-pirane otroke, ki so sodelovali na natečaju. vili. Direktor pokopališča je poklical na pomoč goriške gasilce, ki pa so, potem ko so ugotovili, da čebelam ne bodo kos, poklicali čebelarja, ki je s svojo veščino spravil čebele v panj ter jih, [x> nekaj urah prizadevnega dela, odnesel drugam. Mrliča so medtem dali v mrliško vežo pokopališča, pokop umrlega je bil šele v poznih popoldanskih urah. li, pod vodstvom učitelja Silvana Bev-čarja, priložnostno brošuro. Posebnost so teksti, oziroma način, kako so prispevki predstavljeni. Ne gre namreč za običajno tiskano knjižico, ampak je le-ta napisana ročno, z otroško, včasih še ne dovolj veščo roko. Danes slovesnost pri Petrnelu v Brdih Pri Peternelu v Goriških Brdih bo danes popoldne spominska slovesnost pri spomeniku žrtvam fašističnega in nacističnega terorja, ob 41. obletnici tragičnih dogodkov. Spominska slovesnost bo ob 16. uri z govorom in priložnostnim kulturnim sporedom. Pričakujejo množično udeležbo bivših slovenskih in italijanskih borcev, zlasti garibaldincev. Ob današnji spominski slovesnosti pri Peternelu bodo na mejnem prehodu pri Jenkovem izjemoma dovolili tudi prehod italijanskih državljanov s potnimi listi. V Doberdobu bo jutri ob, 16. uri prva seja pred petnajstimi dnevi iz-voljnega občinskega sveta. Sedem od petnajstih svetovalcev je bilo prvič izvoljenih. Vsi pripadajo listi občinske enotnosti. V občinski svet pa se vrača pet svetovalcev občinske enotnosti in trije svetovalci Slovenske skupnosti. Pred dnevi so se sestali izvoljeni svetovalci in voditelji liste občinske enotnosti. Določili so može, ki jih bodo jutri izvolili v ožji občinski odbor kot tudi začrtali program delovanja. Za župana bo ponovno izvoljen dr. Mario Lavrenčič. Seje občinskih svetov se že vršijo tudi v drugih manjših krajih, kjer se je volilo z večinskim sistemom. V So-vodnjah bo seja prihodnji ponedeljek, 3. junija. Težje pa bo v večjih občinah. Kar se Gorice tiče se stranke pripravljajo na pogajanja. Vendar se zdi, da se bodo tu stvari zakasnile, kajti vodstva koalicijskih strank so se v deželnem merilu domenila, da bodo skupno reševala vprašanja videmske občine in pokrajine, goriške občine ter porde-nonske občine in morda še tržaške občine ter pokrajine. To bo stvar precej zavleklo. Z druge strani pa postavljajo na Goriškem demokristjani partnerjem nekatere pogoje. Od socialistov, so- V Gradišču ob Soči so v petek zvečer odprli že 20. razstavo vin naše dežele Gran Premio Noè. V razstavni dvorani Bergomas, kjer je tudi pokušnja vin, je bilo že v petek zvečer polno ljudi. Tudi letos je moč pokusiti nad tristo vzorcev vin naše dežele. Gre predvsem za vina iz goriške, tržaške ter videmske pokrajine. Med temi so tudi vina slovenskih vinogradnikov iz Brd in s Krasa. Prireditelj, letoviščarska ustanova v Gradišču ob Soči, je hotela letos dati še poseben poudarek prireditve. Najprej so v sejni dvorani občinskega sveta dali priznanja ljudem, ki so na raznih področjih ovrednotili vinogradništva in vina naše dežele. Med temi sta tudi bivši predsednik deželne vlade Comelli in časnikar Isi Benini. V prostorih enoteke La Serenissima in v galeriji Rubens pa so odprli razstavo slik umetnika Freda Pittinija. Vsa dela so tematsko vezana na vino. Razstava bo odprta do nedelje. Vsak PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU DANES, 26. maja ob 16. uri slikarski ex tempore; ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Anhovega, mladinskega zbora iz Štandreža. Na sporedu tudi veseloigra JUTRANJI MAČEK. Sledi plesna zabava. Praznik špargljev se bo nadaljeval v soboto in nedeljo, 1. in 2. junija. 'Zaključek letošnje sezone in spored poletnih prireditev: to sta bili glavni temi razgovora na posvetu kulturnih društev za Goriško, ki so včlanjena v ZSKD. Uvodoma je tajnik Rudi Pavšič podčrtal uspešnost nekaterih prireditev, ki so potekale v okviru 40-letnice osvoboditve, ki so svoj osrednji del imele prav 1. maja v Števerjanu. Obenem je podčrtal zares uspelo 3. revijo otroških pevskih zborov Pesem pomladi. Kar zadeva zaključka sezone velja omeniti jubilejni koncert moškega pevskega zbora Andrej Paglavec iz Podgorce v Kulturnem domu ter zborovski večer društva Oton Župančič v Štandrežu. Zaradi nekaterih težav, oziroma zaradi priprav na naslednjo sezono, ko bo marsikatero naše društvo proslavilo okrogle obletnice delovanja, je letošnji spored poletnih prireditev delno omejen. Po števerjanskem slavju, ki ga je prve dni maja pripravilo kulturno društvo Briški grič, gre omeniti dvodnevni praznik Sovo-denjcev, ki bo 8. in 9. junija, gabrski praznik, ki bo od 12. do 14. julija. Gabrci, člani društva Skala, cialdemokratov in republikancev zahtevajo, da bi prišlo do levosredinske koalicije tudi v Gradišču ob Soči (tu so do sedaj socialisti in socialdemokrati bili v koaliciji s komunisti). Od republikancev pa hoče KD razjasnitev. V Gradežu je namreč pred dnevi prišlo do odprtega razkola v koaliciji. Republikanci so skupno z detnokristjansko odpadnico, komunisti in zelenimi, glasovali proti nekemu sklepu odbora, ki tako ni prodrl. Zaradi tega so v koaliciji v Gradežu precejšnja trenja, ki jih bo treba ugladiti. Ob koncu tedna sejem Allevacaccia Na razstavišču ob ločniškem mostu bo ob koncu tedna še zadnja od letošnjih sejemskih prireditev pred poletnimi počitnicami. Pripravljajo namreč razstavo športnih in lovskih potrebščin, gojitvene divjadi, najrazličnejših potrebščin za šport in rekreacijo, »Allevacaccia«. Lani je prireditev naletela na dober odziv ne samo v smislu številnega obiska, ampak so bili razstavljalci zadovoljni tudi s sklenjenimi kupčijami. Prireditev pripravlja goriška trgovinska zbornica v sodelovanju z agencijo GEGO. večer bodo gostilničarji okolice ponujali tudi okusno pripravljene jedi. izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici - rekreacija priredi v juniju naslednje izlete in ture: 2. junija krajši celodnevni izlet na Javornik nad Črnim vrhom. Zbirališče ob 8. uri na Travniku. 16. junija celodnevni izlet na Prisojnik preko Vršiča. Zbirališče ob 7. uri na Travniku. 30. junija dvodnevni izlet na Triglav. Zbirališče ob 7. uri na Travniku. Za podrobnejše podatke in za potrditev posameznih izletov, telefonirati na 81363 vsaj dva dni pred vsakim napovedanih izletom. KD Oton Župančič priredi 9. junija avtobusni izlet v Postojno z obiskom* na kmetiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Prijave in pojasnila pri odbornikih društva. Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje, priredi 29. junija enodnevni avtobusni izlet v Ljubljano na Kmečko oh-cet. Vpisovanje pri Alojzu Leghissi Mariu Semoliču, Ettoreju Moru in Francu Pahorju, do oddaje vseh razpoložljivih mest. prispevki V spomin na dr. Mira Corsija daruje dr. Dino Vrtovec 100.000 lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah. Prispevajte za Dijaško matico bodo 27. in 28. julija gostovali ^ Koroškem. Kulturno društvo Vipavrez katere pa si ne vmu^10 zamisliti naše »ameriške« f Morda je Makavejev iz- ničn k^'Colo prav zaradi njene iro-ro bivalentnosti (svetovno najbolj nPJT]ena Pijača je tudi med najbolj Kdo ’ morda se je navdušil za sinih1! rdeče in bele barve njenega v r, a (o tem je precej razglabljal Vo ?nr}es.u), morda se tudi on prište-Pon - Hm, ki Coca-Colo ljubijo brez-9ou ri0' Sicer Pa- kakorkoli že, nje-in o m tokrat ne zdrži izzivalnega grotesknega ritma prejšnjega ne- jugoslovanskega dela Montenegro tango. Le prvi polčas, ko se zgodba suče okoli mladega funkcionarja ameriške firme, ki prihaja v Avstralijo, da bi na kakšen način rešil finančno stanje lokalne distribucije, spominja na boljšega Makavejeva. Njegov opis stereotipnega, zdravega (lepega, inteligentnega, atletskega...) Američana, ki potuje z malo miško v srajci in rešuje starejšo damo s kengurujem, ko letalo njene hčerke ostane brez bencina sredi puščave, nas lahko za trenutek povede v svet filma Monte-negro tango. Res je, da se je Mowbray poslužit za svoj prvenec dveh znanih predstavnikov angleškega humorja, pisatelja Alana Bennetta in igralca Michaela Palina, enega od Monti) Phy-tonov. Vendar neverjetna zgodba družinice (mož, žena in stara mama), ki deloma iz zavisti, deloma iz nekega občutka manjvrednosti, ugrabi vaškim veljakom pujsa, ki ga ti na skrivaj redijo, da bi ga servirali na večerji v čast novoporočenemu kraljevemu paru 1947. leta, ni uspela dobiti nagrade »Camera d’or«, člani žirije, vsi ugledni mednarodni filmski kritiki so se s 4:3 odločili, da podelijo 16 mm filmsko kamero, z vsemi pritiklinami vred, filmu Oriana, Venezuelke Fine Torres. V spodbudo... Čisto nekje na robu festivala so predstavili tudi mali filmski biser, gruzijski film Gouloubye Gory (Plave gore) Eldara Chenguelaie. Film seveda ne moremo primerjali takim produkcijam, kot so bile ameriške izven konkurence (glej Witness, ali Pale Rider ali The Emerald Forest), niti ga ne moremo primerjati z vsemi ostalimi filmi, ki smo jih lahko v štirinajstih dneh videli v Cannesu. Gruzinci nimajo veliko filmskega traku na razpolago in to kar imajo ni najboljše kvalitete, pravi režiser. To bo verjetno držalo, če se spomnim filma in njegovih barv. Nekatere ruske diapozitive, ki jih imam doma, so ravno take. Film pa je vsekakor dokaz, da ta ali oni trak še nista merodajna za kvaliteto in uspeh filmskega dela. Gouloubye gory ali Tien Shan naj bi bil naslov knjige, ki jo skuša mladi pisatelj plasirati držav- ni založbi. Državna založba, kraj- v katerem bi morali nameščenci odkrivati in podpirati umetniško ustvarjanje, pa je vse prej kot iztočna točka za mlade talente. Tajnice pletejo, klepetajo ali dajejo hčerkam lekcije nemščine. Uradnice so vse že v letih in izgubljajo spomin, z njim pa nakazil-nice za plače. Tisti, ki bi morali brati rokopise in o njih poročati na'sklepnih sejah igrajo šah, gojijo trto (po njej vemo, da se letni časi vrstijo), kuhajo jajčka »a la coque« in se borijo s predpisi in notranjo birokracijo za odstranitev obupne slike plavajočih icebergov, ki grozi, da jim pade na glavo. Direktorja v tej hiši ni, oz. je, ampak samo toliko časa, da lahko jamra zaradi Uradnih povabil na pojedine, popije požirek mineralne vode in se huduje nad mulci, ki igrajo na dvorišču nogomet z motorji (moto-ball). Nič čudnega torej, če se v laki hiši izgubljajo rokopisi, če vzamejo v službo starčka, ki ja zaman čakal, da izroči svoje basni, če stene pokajo zaradi gradnje podzemne železnice če se bo vse skupaj lepega dne sesulo. Gruzinski film, ki je dovolj socialno kritičen, da je že lahko sporen če ga ne beremo le kot ironično filmsko komedijo, se za gruzinske in ruske gledalce konča tako. Za nas, ki smo se poldrugo uro zabavali na festivalu (končno) je režiserjev konec tak: vsi se preselijo v novo stavbo, z oken pa slišimo, kako se ponavljajo eni in isti dialogi... Prostor, ki ga imam na razpolago, mi žal ne dopušča, da bi se podrobno zaustavila pri vseh letošnjih canskih filmih, zato se bom tudi v programih izven konkurence omejila le na nekatere naslove, tudi glede na to, da bodo prav vsi ti filmi prej ali slej prišli na naše ekrane. Pravzaprav je film Witness (Priča) že dober znanec tudi pri nas, saj ga v kinodvorani Excelsior vrtijo od prejšnjega tedna. Prav tako je že v Trstu tudi »najboljši film letošnjega festivala« The Purple Rose of Cairo (Karmiha-sta roža iz Coirà) Woodyja Allena. Na programu je kot zadnji film v letošnji konkurenci na Festivalu festivalov kinodvorane Ariston. Zamislite si, da redno hodite v kino in da se vam nekega dne prikaže sredi dvorane igralec, ki ga obožujete. Prišel je, ker vas je zagledal in se zaljubil. Kako bi reagirali? Mia Farow igra v tem zadnjem Allenovem filmu »o filmu v filmu«, vlogo nesrečne žene, ki v letih velike depresije sanja ob filmih RKO. Namen teh filmov je bil v tistih letih prav ta, da daje Ameriki tako sliko, ki je bila dovolj oddaljena od tragičnih samomorov z Wall Streeta. Tom Baxter je bil filmski junak tiste dobe, nastopal je v produkciji, ki je nosila ime The Purple Rose of Cairo ih marsikatera ženska je morala biti vanj zatreskana, kot Mia - Cecilia v tem filmu. Vendar bo samo Ceciliji uspelo, da se bo njen junak materializiral sredi kinodvora- ne. Zadnjo bo pustil na cedilu vse soigralce, ki bodo morali ždeti v kadru tako dolgo, dokler se ne bo Tom Baxter vrnil v sliko najbolj genialna filmska finta v zadnjih letih. Medtem ko bo on skušal biti kos pravemu življenju, ko se bo filmski junak moral soočati z realnimi problemi (denar, ki ga je imel v filmu ne služi na »tej strani platna«, prav tako avtomobili, ki ne služ’jo veliko brez ključev itd.) bo iz Hollywooda priletel igralec, možakar, ki je ustvaril filmski lik. Tudi ta se bo zaljubil v Mio, tudi ta ji bo obljubil večno ljubezen... Alle-nov film, svojevrstna umetnina njegovega celotnega opusa, nam sugerira bridko resnico, da je tudi na naši strani filma vse kot v filmu, torej nič realnega, nič zanesljivega. Film so sanje, brez sanj pa ni življenja, torej brez filmov ne bo šlo. In če nam to pravi Woody Alien in če se v tem duhu še delajo filmi, potem bo to tudi držalo. EVA FORNAZARIČ . t ■ NOVA TRGOVINA ČEVLJEV Stefani Claudio TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206 ELEKTRONSKI ELABORATORJI — PRIPRAVA PROGRAMOV IN TEHNIČNI SERVIS — TEČAJI ZA PROGRAMERJE DEMONSTRACIJE IN STROKOVNI NASVETI Široka izbira profesionalnih elaboratorjev. Priprava programov za posamezna podietja. Ck Commodore ^COMPUTER AM 100 Na kolesarski dirki po Italiji Portugalec Acacio Da Silva v ospredju Bianchi zmagal v razredu 125 ccm SCARPERIA — Na včerajšnji motociklistični dirki v razredu do 125 ccm, veljavni kot 3. preizkušnja za svetovno prvenstvo, se je uveljavil I-talijan Ker Paolo Bianchi (MBA), ki je sedaj s 40 točkami solidno v vodstvu na skupni lestvici. Včeraj so opravili še zadnje uradne poskusne vožnje v ostalih kategorijah. V razredu do 80 ccm je bil znova prepričljivo najboljši Švicar Dorflin-ger (kruiser). Izredno oster in izenačen boj pa se obeta v razredu do 250 in 500 ccm. V pollitrskem razredu je bil vrstni red naslednji: 1. Spencer (ZDA) honda, 2. Roche (Fr.) yamaha, 3. Lawson (ZDA) yamaha, 4. Sarron (Fr.) yamaha, 5. Gardner (Avs.) honda, 6. Mamola (ZDA) honda, 7. Ha-slam (VB) honda, 10. Undni (It.) suzuki. V razredu do 250 ccm je bil prvi Wimmer (NDR - yamaha) pred Spencerjem, Lavadom (Ven. yamaha) MATERA — Včerajšnja 8. etapa kolesarske dirke po Italiji, ki je bila razdeljena v dve poletapi (Foggia -Girisprint za 45 km in Foggia - Matera za 167 km), ni prinesla bistvenih novosti za tiste, ki načrtujejo končno zmago, v ospredje pa je postavila Portugalca Acacio Da Silvo. V prvi poletapi se je sicer uveljavil Alloc-chio, v drugi pa je bil v sprintu najboljši Da Silva in opozoril, da nanj gre vse bolj računati. Etapo je o-značeval tudi velik skupinski padec, v katerega je bilo vpletenih okrog 50 kolesarjev, od katerih jo je najhuje skupil Franceschini, ki je moral v bolnico. Tudi današnja etapa verjetno ne bo prinesla velikih novosti, saj 237 km od Matere do Crotoneja ne skriva nobenih težav, drugače pa bo morda jutri, ko so na vrsti tudi trije gorski cilji. SKUPNA LESTVICA 1. Visentini 41.14’47"; 2. Hinault (Fr.) po 28”; 3. Lejarreta (Šp.) ri6”; 4. Mutter (Švi.) 1’25”; 5. Moser 1’31”; 6. Seiz (Švi.) 2’04”; 7. Lemond (ZDA) 2’09”; 8 G. B. Baronchelli 2’34”; 9. Contini 2’48”; 10. Maier (Av.) 2'49”; 11. Van Der Velde (Niz.) 3’04”; 12. Prim (Šve.) 3T6”; 13. Da Silva (Por.) 3T9”; 14. Wilson (Avs.) 3’44”; 15. Salvador 3’50”; 16. Bombini 3’56”; 17. Volpi 3’59”; 18. Saronni 4’03”; 19. Amadori isti čas; 20. Moroni 4’23”; 21. Beccia 4’27”. Septembra Hagler - Mugabi? NEW YORK — Glasnik Top Ranka Irving Rudd je izjavil, da bo svetovni boksarski prvak v srednji ka- tegoriji Marvin Hagler morda že prvi teden novembra branil svoj naslov proti Johnu Mugabi ju iz Ugande. Scapecchi ubranil naslov GROSSETO — Z zmago s KO v drugem krogu proti Giovanniju Carri-nu je Alessandro Scapecchi ubranil italijanski naslov v superlahki kategoriji. Junija za evropski naslov LUCCA — Italijanski boksar Franco Cherchi bo 5. junija branil svoj evropski naslov v mušji kategoriji proti španskemu prvaku Lorenzu Mar-tinezu. Fignona operirali Francoskega kolesarja Laurenta Fignona so operirali na levi Ahilovi tetivi. Operacije je povsem uspela. kratke vesti - kratke vesti Pokrajinski finale »under 15« Sloga na dobri poti Francescato pri Stefanelu TRST -* Včeraj je tržaški košarkarski prvoligaš Stefanel sklenil sporazum o dokončnem nakupu 28-letne-ga Antonia Frandescata (Ldbertas Forlì). Francescato, ki je rojen v Vidmu, igra v vlogi play-krilo. Škotska boljša od Anglije GLASGOW — V srečanju, veljavnem za nogometni pokal Stanley Rous, je Škotska z 1:0 premagala Anglijo. Gol je dosegel Gough v 68. min. Na srečanju so nastopili tudi Škot Souness ter Angleži Wilkins, Francis in Hate-ley. Ferrari zapustil Zaragozo MADRID — Italijan Enzo Ferrari, bivši trener Udineseja, ne bo več vodil Zaragoze. Na klopi ga bo nadomestil pomožni trener Luis Costa. Roberfinho na posodo pri Udineseju RIO DE JANEIRO — Pri brazilski enajsterici Flamengu so včeraj sporočili, da bodo Udineseju, ki bo v kratkem opravil turnejo v Avstraliji, dali na posodo napadalca Robertinha. Lancie brez nasprotnikov PORTOFERRAIO — Na avtomobilskem rallyju po Elbi, veljavnem za italijansko in evropsko prvenstvo, so prva tri mesta zasedla vozila lancia s posadkami Cerrato - Cerri, Biasion - Siviero ter Tabaton - Todeschini. Sledijo: 4. Demuth - Ponds (audi quattro), 5. Busseni - Cioecia (lancia), 6. Ercolani - Roggia (ferrari 308). Češkoslovaška v finalu DUSSELDORF — Z zmago proti Indiji s 3:0 se je Češkoslovaška uvrstila v finale za svetovni teniški pokal. Drugi finalist bodo skoraj gotovo ZDA. Teniški turnir v Firencah FIRENCE — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Firencah je Arias (ZDA) s 6:2, 6:3 premagal De Palmer ja (ZDA), Casal (šp.) pa s 7:5, 7:5 Bengoecheo (Arg.). MOŠKI Sloga — Bor 2:0 (15:12, 15:4) TRAJANJE SETOV: 21', 13’. SLOGA: Berdon, Biber, čač, Kralj, Malalan, Mesar, PauJina, Radetti, Renčelj, Škerk, Susič, Taučer. BOR: Blasi, Corva, Gombač, Hmeljak, Jercog, Kocman, Marega, Starc, Šuligoj, Švab. V prvem srečanju, veljavnem za pokrajinski naslov, so slogasi slavili po samih dveh setih. Vendar goli izid ne sme varati, saj smo bili pri Banih priča izenačeni in lepi tekmi. Treba je poudariti, da sta obe ekipi prikazali dopadljivo odbojko, zmagala pa je Sloga, ki je morda v ključnih trenutkih imela mirnejše živce in je zre-leje zaključevala akcije. Velja pa tudi omeniti, da je med slogaši izredno dobro igral Marijo čač, ki je bil na mreži skoraj neustavljiv, uspešno pia je tudi zaustavljal nasprotnikove napade. Že v sredo bo povratno srečanje in lahko pričakujemo ravno tako ogorčen boj tudi na »stadionu 1. maj«. ŽENSKE Sloga - Virtus 2:0 (15:1, 15:7) TRAJANJE SETOV: 15’, 16’. SLOGA: Dmovšček, Filipovič, Gu štin, Križmančič, Lupine, Maver, Miljkovič, Mijot, Sosič, Susič, Viđali. Tudi tokrat so slogašice dokazale, da v pokrajini nimajo enakovrednih nasprotnic. V p>rvi finalni tekmi za pokrajinski naslov so gladko premagale Virtus, ki je bil zmagovalec v drugi odločilni skupini. Včerajšnja tekma je bila vseskozi živa in agonistično na dobrem nivoju. Delna izida ne smeta varati, saj so se igralke Virtusa vseskozi srčno borile za vsako žogo, vendar sta prevladala večja izkušenost, predvsem pa večje tehnično znanje slogašic. Prihodnji teden bo povratno srečanje, na katerem sloga-šicam zadostuje že osvojitev niza. (INKA) Madžari zmagali Šibenik tretji MILJE — Na mednarodnem nogometnem turnirju veteranov v Miljah je zasluženo zmagala madžarska ekipa Tatabanya, ki je v finalu z 2:0 premagala Roncade. Za tretje mesto sta se pomerila Zagorje in Šibenik. Zmagal je slednji z 1:0, Na turnirju je nastopala tudi Olim-prija iz Kopra, ki se je uvrstila na 4. mesto kvalifikacijske B skupine, domače Milje pia so bile tretje v A skupini. Skupno se je pomerilo 10 ekip (poleg omenjenih so bile še Klagen-furt in Mesar Ferlach iz Avstrije, italijanski Treviso ter Wiblingen iz Nemčije). V soboto razglasitev zmagovalca ankete Radia Opčine Danes objavljamo zadnji kupon Radia Opčine za določitev najboljšega slovenskega zamejskega športnika za sezono 1984/85. Začasna lestvica je naslednja: 1. BORIS VITEZ (koš.) 519 glasov: 2. Tanja Kalc (ati.) 397; 3. Fabio Ruzzier (ati.) 383 ; 4. Egon Renko (triat.) 256 ; 5. Marko Ban (koš.) 174; 6. Samo Kokorovec (kot.) 125; 7. Sandro Čok (kol.) 121; 8. David Poljšak (jadr.) 111; 9. Tiziana Naturai (ati.) 67; 10. Edi Rupel (kol.) 45. Končno lestvico bodo spioročili med zadnjo športno soboto Radia Opčine, ki bo 1. junija. Nagrajevanje najboljših bo 7. 6. v Prosvetnem domu na Opičinah. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK ZA SEZONO 1984/85 trofeja d L GIARDINO* ŠPORTNA SOBOTA RADIO OPČINE (frekvence 98.800 MHZ • 99,100 MHZ • 90,600 MHZ) PRIMORSKI DNEVNIK 1. _________________________ 2. _________________________ 2.__________________________ • Jadran NADALJEVANJE S 1. STRANI ko katere so naši p>op)olnoma izolirali nasprotnikove centre, ki so v prejšRF1 tekmah bili px>sebno nevarni (P1®,?' vsem Rigo in Chinellato). Z včerajšnjo suvereno igro je Jadran sklen/ neko obdobje in odprl novo obdob/ zamejske košarke. (Cancia) Jadran — Stefanel 99:78 (50:3^) JADRAN: K. Starc 16 (2:2), Žerj»1 6, Čuk 17 (1:2), Gulič 3 (1:2), I- St^c 2, Rauber 18 (4:4), Ban 25 (13:1®'’ Daneu 12, Vremec, Sosič. STEFANEL: Gallina 8, Rossi, Gre-gori, Gianolla 13 (3:4), Coro 21 (3:®'’ Chinellato 13 (3:7), Corro 8, Gervasot' ti 2, Tronchin 6, Rigo 7 (1:4). SODNIKA: Marotto in Morrone Turina; GLEDALCEV: 5.500; P0>: K. Starc (32), Ruber (36) in Čuk (33)’ SON: Jadran 22, Stefanel 26; PM; Jadran 21:26, Stefanel 10:23; 3 točke-Ban in Gianolla (vsak 2). IZJAVE PO TEKMI Veselje v Jadranovem taboru N bilo po tekmi seveda nepopisno, teko da smo si morali izjave pribori» prav pod tušem, kjer so se naposte» znašli vsi skupaj: igralci, člani vodstva, pa tudi mnogi navijači. ANDREJ ŽAGAR: »Kaj naj povem'! Sam praviš, da je veselje nepopisU0’ vendar pa moram tu predvsem dodati, da so vsi fantje igrali dobro te so si povsem zaslužili to B ligo, te se jim je že tolikokrat izmuznila. Vj1 sem se na tekmi še posebno jem» praviš? Res je, pa kdo se ne bi v takih trenutkih, v katerih gre za dal0, vse sezone. Potil sem se prav kot vsi igralci na igrišču.« MARKO BAN: »Nimam besed, te je bila velika zmaga, v katero nismo dvomili niti za trenutek. Ja, mislim da sem tokrat izpolnil svojo dolžnost.« Dr. DRAGO GANTAR: »To je velikanski uspeh za vso zamejsko košarko in za naše sijajne fante. Skupaj smo trpeli, se borili in tudi prelili marsikatero solzo. Končno so fantje dosegli tisto, kar so si toliko času želeli, to pa je pravično plačilo zanje, a tudi za vodstvo, navijače in vse tiste, vključno novinarje, ki s° se borili za to ekipo.« TRENER STEFANELA BRUSAČ'-»Jadran je bil zelo dober v vseh elementih igre, pa tudi met mu je šel odlično. Poleg tega so bili jadranovci mnogo hitrejši od nas. To pomeni, da so verjetno igrali svojo življenjska tekmo, mi pa smo bili slabi prav tam, kjer je bil Jadran odličen. Vsekakor čestitam mši ekipi za bodočo B US°' ki si jo prav gotovo zasluži.« (D. Jelinčič) I Holmes ubranil naslov RENO (ZDA) — Z zmago po točkah proti rojaku Carlu Williamsu, je » meričan Larry Holmes ubranil s vetov ni naslov v težki kategoriji (IBF)- Nystroem izločen MADRID — Na mednarodnem tehj' škem turnirju v Madridu je najveći® presenečenje pripravil mladi Ronal® Agenor (Haiti), ki je s 7:6, 3:6, 6:* i premagal Šveda Nystroema. Agente je na lestvicah združenja profesionalcev šele na 179. mestu. Ob štiridnevnem praznovanju 20-letnice športnega društva Breg Od ustanovnega občnega zbora aprila 1965 do današnjih dni 22. aprila 1965 je bil v Boljuncu sklican ustanovni občni zbor, ki mu je predsedoval Miran Kuret. Pred številnim občinstvom je bila pobuda za u-stanovitev novega šp>ortnega društva, ki naj bi vključilo v svoje delovanje vse prebivalce dolinske občine, slovesno px>trjena. Z imenom Breg, ki od nekdaj označuje vse vasi v dolinski občini, je začelo novo špx>rtno društvo uresničevati svoje cilje — združevati p>od isto streho sile vseh vasi in skrbeti za rast mladine — ter širiti svojo dejavnost na številna športna in rekreativna ptodročja. Prva leta je bila dejavnost zelo pestra, kar je dokazovalo, da je bilo športno delovanje res piotrebno. Poleg odbojkarske in nogometne sekcije je v prvih letih društvo organiziralo smučarske in druge izlete, plese, turnirje v namiznem tenisu in šahu, predavanja o športnih tematikah, sodelovalo je na vseh SSŠ in na ZŠI (od 1986 dalje) ter na Spxjminskem teku ob dvajsetletnici osvoboditve postavljalo je stojnice ob raznih vaških praznikih. Vsem tem manifestacijam se je društvo številno odzvalo in večkrat prejelo px>kal za tako udeležbo. Septembra 1971 so otvorili novo nogometno igrišče, na katerem so leta 1979 dogradili še tribune, februarja 1973 pa so občinski športni center o-bogatili še z novo telovadnico. Od vsega začetka je Sparino društvo Breg gojilo stike z društvi iz Slovenije in od drugod. Pobratenje med dolinsko občino in občino Kočevje je pripomoglo, da so se ti stiki tudi uspešno nadaljevali. Kiča razvejanega delovanja društva je bila proslava lO kt-nice: tedaj so organizirali turnirje v minibasketu, odbojki, nogometu, košarkarsko tekmo med Olimpijo iz Ljubljane in Borom ter simultanko v šahu. Poleg tega je izšlo tudi glasilo Glas iz Brega, ki je predstavilo širok oris društvenega delovanja. Najstarejši in obenem najštevilnejši panogi, ki ju Breg goji od vsega začetka, sta gotovo nogomet in odbojka. V obeh šp>ortih številni atleti, kljub trenutnim sp>odrsljajem, uspešno predstavljajo barve Brega. Omenimo, da je ženska odbojkarska ekipa vrsto sezon uspešno nastopala v B ligi. Ob ženski odbojki je uspevala tudi moška, le-ta pa je p» nekaj letih zamrla in se pozneje prelevila v rekreacijo. Nogomet se od vsega začetka redno širi med mladimi. Zato je Breg vedno imel peleg prve ekipe, ki je igrala v amaterskih ligah, številne mladinske ekipe, ki so nastopale v raznih prvenstvih. V sezoni 72 - 73 je prišlo do ustanovitve c-kipe minibasketa. Poleg vseh že omenjenih sekcij imajo pri društvu še smučanje in rekreacijsko telovadbo, ki z uspehom prirejata izlete, tečaje in gostovanja. Danes trenira in^nastopa 250 atle- tov, vseh članov ŠD BREG pa je nad 500. (dam) Izidi nogometnega in odbojkarskega turnirja Včeraj p»px>ldne je bil v Dolini v o-kviru 20-letnice Brega prvi del tekmovalnega sporeda v ženski odbojki in nogometu. ŽENSKA ODBOJKA Na začasni lestvici odbojkarskega četveroboja vodi Koper pred združeno mladinsko ekipo Friulexport, ki je dokaj nepričakovano premagala drugoli-gaša iz Nove Gorice. Novogoričanke so precej razočarale, saj so zgubile tudi proti Kopru. IZIDI: Breg - Koper 1:2 (4:15, 8:15, 15:12); Friulexport - Nova Gorica 2:1 (15:11, 15:13, 10:15); Kop>er - Nova Gorica 2:1 (9:15, 15:1, 15:10). ZAČASNA LESTVICA: Koper 4' Friulexport 2; Nova Gorica, Breg u (Friulexp>ort in Breg tekmo manj)- DANAŠNJI SPORED: 9.30 Koper ' Breg; 10.30 Friulexport - Kop>er; llJu Breg - Friulexport. NOGOMET Na nogometnem turnirju se je sre-Čanje med Primorjem in Primorce^1 odločilo šele p» streljanju enajstmet; rovk, pri katerih pa so bili uspešnejši Prosečani, ki so jih natančno izvem1 vseh piet, medtem ko so Trebenci en° zgrešili, zadnji pa so se odrekli. v drugi tekmi je Gaja px> izenačeneO1 prvem px>lčasu v nadaljevanju zasl®' ženo odpravila Breg in se bo dane® pomerila za 1. mesto. IZIDI: Primorje - Primorec l-4 (0:0), 6:5 p>o 11-metrovkah; Gaja Breg 2:0 (0:0). DANAŠNJI SPORED: 10.30 fina*® za 3. mesto Primorec - Breg; finale za 1. mesto Primorje - Gaja- Medvaški turnir V p>etek je bilo drugo kolo medvaš' kega odbojkarskega turnirja ŠZ Sloga-Izidi: Bani - Opčine 2:0 (15:6, 13:4); Padriče Gropada - Bazovica 2:0 (15-.’ 15:10). Turnir se bo nadaljeval ju*'rl' VSE ZA NOGOMET PRI lom ma UL MAZZINI 37 - 39 40.300 lir 31.000 lir 43.500 lir 39.000 lir officiai - F.I.F.A. king 100 - F.I.F.A. national - F.I.F.A. World cup -prevlečena barex s tremi nepremočljivo F.I.F.A. z gumo sloji cedexa usnje usnje prevlečeno s plastmi porvair s porvairom plystrena Prvi korak h gradnji novega športnega objekta na »1. maju« V sredo je prišlo v Trstu do izredno O°oiembnega dogodka, čeprav je po-^kal v znamenju drugih vidnejših , Sajanj. Sestal se je namreč in oblival odbor za gradnjo novega slo-enskega športnega središča v Trstu, 1 bo v naslednjih letih zraslo na pro-tofu sedanjega stadiona »1. maj«. Odbor si je v tej fazi porazdelil po-^•nezne naloge ter si začrtal prve Pernice za svoje delo, ki bo imelo, /VÌPak v začetnem obdobju zgolj pri-Vravljalni značaj. Poprav — kot smo že zapisali — Jdikovanje tega odbora ni vzbudilo "Onejše pozornosti, pa lahko reče-j^b da predstavlja enega najpomem-.®ejših dogodkov v naši zamejski te-csni kulturi v vsem njenem povoj-e|a obdobju, saj bo v končni izvedbi I 'Vedlo do centra, ki ga naš šport ne e nujno potrebuje, ampak postaja Ploh pogoj za njegov nadaljnji ka-(,Vostni razvoj. (-boj-) S slovesnim nagrajevanjem se je končala 7. izvedba osnovnošolskega tekmovanja Šentjakobska šola Ribičič letošnji zmagovalec olimpiade V Borovem športnem centru na »Prvem maju« je bilo včeraj zjutraj spet vse živo. Mali udeleženci osnovnošolske olimpiade in njihovi starši ter učiteljice so se ponovno zbrali na zaključni slovesnosti. Najprej je bila na vrsti še zadnja letošnja tekmovalna preizkušnja, licenci šol Bazoviški junaki (Rojan) in Župančič (Sv. Ivan) so se pomerili v finalu za 1. mesto v igri med dvema ognjema. Z 2:0 so slavili zmago Rojančani. Pred nagrajevanjem je bilo na vrsti še nekaj točk. Četverica učenk šentjakobske šole Ribičič je uprizorila zelo prikupen gimnastični ples, učenci iz Milj pa so prikazali kompleks akrobatskih vaj. Po krajšem nastopu učencev Ketteja je bil na vrsti osrednji folklorni nastop združenih šol Grbec, Gregorič - Stepančič, Bazoviški junaki, Finžgar, Milčinski in Kette. Nastop je pripravila Majda Fachin. V svojem pozdravnem govoru se je predsednik Športne šole Trst prof. Bojan Pavletič zahvalil vsem društvom, ki sodelujejo pri Športni šoli, za pomoč, ki so jo nudila prirediteljem in šolam skozi vse leto. Sledilo je dolgo, toda vse prej kot dolgočasno, nagrajevanje posameznikov. Prvi trije uvrščeni v vsaki pano- gi so dobili kolajno. S pokalom so bile nagrajene šole, zmagovalke posameznih panog v skupnem seštevku. Višek je imela včerajšnja prireditev na koncu, ko je bila slovesna razglasitev absolutnega ekipnega zmagovalca. Najuspešnejša šola je bila letos šentjakobski Ribičič, pred lanskim zmagovalcem Bazoviški junaki. Lestvice posameznikov smo že objavili v prejšnjih dneh in tednih, tokrat so na vrsti ekipne lestvice: Plavanje 1. Gregorič - St. 131 točk, 2. Ribičič 120, 3. Širok 67, 4. Finžgar 51, 5. Milčinski in Kette 34, 7. Grbec 32, 8. Baz. junaki 30, 9. Župančič 28, 10. Milje 8. Orientacijski pohod 1. Bazoviški junaki in Ribičič 53, 3. Gregorčič St. 50, 4. Župančič in Kette 41, 6. Finžgar 33, 7. Grbec 27, 8. Širok, Milčinski in Milje 22. Atletika (troboj) 1. Ribičič 142, 2. Župančič 63, 3. Finžgar in širok 61, 5. Gregorčič St. 55, 6. Baz. junaki 52, 7. Milje 41, 8. Milčinski, 9. Grbec in Kette 24. Šah 1. Baz. junaki 48, 2. Ribičič 11, 3. Župančič 9, 4. Milje 8, Gregorčič St. 6, Širok 5. Kulturni natečaj 1. Finžgar 10, 2. Kette 9, 3. Širok 8, 3. Ribičič, Baz. junaki, Gregorčič St., MU je in Milčinski 7, 9. Župančič in Grbec 2. Med dvema ognjema 1. Baz. junaki 10, 2. Župančič 9, 3. Finžgar 8, 4. Ribičič 7, 5. Gregorič St. 6, 6. MUje 5, 7. Širok 4, 8. Kette 3, 9. Milčinski 2, 10. Grbec 1. KONČNA EKIPNA LESTVICA 1. Ribičič 52 2. Bazoviški junaki 44 3. Gregorič - Stepančič 43 4. Finžgar 38 5. Župančič 37 6. Širok 36 7. Milje 27 8. Kette 26 9. Milčinski 21 10. Grbec 13 košarkarskem turnirju Don Bosca Nastopa tudi Jadran . Niti se ne bodo dobro oddahnili po Zcrpujočih bojih v »play-off« s Stefa-..elom in že bodo Jadranovi košarkar-r Prihodnji teden med protagonisti ošarkarske trofeje »Pizzeria 2002«, b i0 Prireja košarkarsko društvo Don ,0sco in bo na startu imela vse naj-®°ljše tržaške članske ekipe. Poleg združene ekipe se bo namreč tur-■J^ja udeležil še prvoligaš Stefanel, ^sedanji tretjeligaš Servolana Lea-j st. četrtoligaša Ginnastica Triestina fi Don Bosco ter zmagovalec promo-Uskega prvenstva Barcolana. Dkìpe je prireditelj uvrstil v dve jkupini, nosilci katerih sta Stefanel Jadran, ki bi se tako morala pome-jai v finalu z Jadranom bosta v sku-rioi B še Servolana in Barcolana, o-tale tri ekipe so v skupini A. Prve •Pne bodo na sporedu že jutri, 27. maja, Jadran pa bo prvič na igrišče stopil v torek. V soboto bosta na sporedu polfinalni tekmi, finale in nagrajevanje bosta v torek, 4. junija. Podrobni spored je naslednji : JUTRI, 27. maja: 19.00 Leasest -Barcolana; 21.00 Stefanel - Don Bosco; TOREK, 28. maja: 19.00 Jadran -Barcolana; 21.00 SGT - Don Bosco. ČETRTEK, 30. maja: 19.00 Stefanel -SGT; 21.00 Jadran - Leasest. SOBOTA, 3. junija: 19.00 polfinale L B -2. A; 21.00 L A - 2. B. PONEDELJEK, 3. junija; 19.00 finale za 5. mesto; 21.00 ženska prijateljska tekma Ledisan Interclub Milje. TOREK, 4. junija: 19.00 finale za 3. mesto; 21.00 finale za L mesto. Vse tekme bodo v telovadnici Don Bosco, v Istrski ulici 53. Kvalifikacije za Pokal prijateljstva Borovci in Val naprej v znamenju slabe igre V petek zvečer so bile odigrane v Štandrežu kvalifikacije za finalni del Pokal prijateljstva, ki bo septembra meseca v Gorici. V finalni del so se uvrstili ekipi Bora JIK banke in Vala, ki sta premagali Naš prapor, ki se je predstavil na igrišče z zelo okrnjeno postavo. V zadnjem srečanju med Borom JIK banka in Valom se je poznalo, da obe ekipi ne trenirata več intenzivno, vsekakor smo pričakovali večji odpor od strani dcF mačinov. Borovci so tako ponovno slavili, čeprav niso prikazali kakovostne igre. IZIDI: Val — Naš prapor 2:0 (15:6, 15:11); Bor JIK banka — Naš prapor 2:0 (15:4, 15:6); Bor JIK banka — Val 2:0 (15:9, 15:11). KONČNI VRSTNI RED: 1. Bor, 2. Val, 3. Naš prapor. POSTAVE BOR: Grilanc, Stančič, Bitežnik, Batič, D. in G. Gasparo, Zubin. VAL: Plesničar, Zavadlav, Orel, Mučič, Faganel, Vogrič, Aleš, Černič, Petejan, Lavrenčič, Juren. NAŠ PRAPOR: Mikluš, Grinovero, Bordon, Klanjšček, Sošol, Mervič, Bevčar. (Zip) BALINARSKO PRVENSTVO Sokol bližji vrhu V sredo in četrtek je bUo na sporedu 4. kolo zamejskega balinarskega prvenstva. Najvažnejše srečanje tega kola je bilo v sredo na Opčinah, kjer sta se srečala domači Polet, ki je v treh nastopih zabeležil ravno toliko zmag, in zgoniški Kras, ki si je s porazom na domačih tleh s Sokolom zapravil skoraj vse možnosti za visoko uvrstitev. Kraševci so tokrat prvič v letošnjem prvenstvu nastopili z najboljšo postavo in uspelo jim je odnesti z Opčin dragoceno točko. IZIDI 4. KOLA Polet - Kras 1:1 (5:11, 11:5); Zarja - Kraški dom 0:2 (7:11, 3:11); Sokol - Danica 2:0 (11:8, 11.0). LESTVICA Polet 7, Sokol 6, Kras 4, Kraški dom 3, Zarja in Gaja 2, Danica 0. Pari 5. kola (jutri, 27.5.): Ob 19.00 na Padričah Gaja - Sokol; ob 19.30 na Vrhu Danica - Zarja; ob 19.00 na Opčinah Polet - Kraški dom. V tem kolu bo počival Kras. Z. S. Z nogometnimi tekmami na vseh štirih igriščih Turnir ZSŠDI prehaja v živo domači šport Danes NEDEUA, 28. maja 1985 Jutri PONEDELJEK, 27. maja 1985 v 2, nogometnimi srečanji na igriščih j, Trebčah, v Dolini, na Proseku in na Goričah prehaja mladinski nogomet-VI jUrn‘r ZSŠDI v živo. Med otroki ada zanj res veliko zanimanja in fivdušenje kljub nekaterim visokim fazom ni prav nič manjše. CICIBANI SKUPINA (igrišče na Proseku) Sl. IZID 2. KOLA Vno-šempolaj - Prosek 0:0 jSDIVNO-šEMPOLAJ: Marušič, Sanji/1’ Vrabec, Osi, Kante, Sardoč, Pau-jfi (Širca, Kuk, Vatta). o^ROSEK: Doglia, Košuta, Cingerle, .nerbassi, Emili, Husu, Ostrouška. ySTVlCA: Prosek 2, Slivno-šempolaj /'J? Rojan-Barkovlje 1. SREDO, 29.5., ob 17.00: Rojan Bar-Kovije . Slivno-šempolaj. SKUPINA (igrišče v Trebčah) (vv IZID 2. KOLA Perne - Bazovica 2:1 j uPčINE: Taučer, Hrovatin, Daneu, . rrnan, Vremec, Pleham, Plesni-£■ Radetti, Malalan, Volčič. BAZOVICA: Družina, Cocevari, Me-- Ca. Grenzotto, M. Grgič, Possega, D. Grgič, Marc, Čufar in Ražem. Lfok.. če o IGA: Gpč'ne 4, Bazovica, Treb- V SREDO, 29.5.: Bazovica - Trebče-/?Pčine. PUPINA 3 (igrišče v Dolini) o .. IZID 2. KOLA “'Junec - Trst 1:0 , B?LJUNEC: P. Žerjal, Mingot, Vo-n Pivec, Cah, Kermac, Andreassi, jal0Pazzi (Corbatti), Rapotec, L Žer- IjJ^ST: Mezzari, Poropat, Lapel, Urti.’ Urdih, Sancin, Gregori (Tenze), i JPun. jrSjjVlCA: Boljunec 2, Trst 0. 7,'RI, 27.5., ob 17.00: Boljunec - Sv. (zaostala tekma 1. kola) „SREDO, 29.5., ob 17.00: Trst -Sv- Ana. DEČKI ■ SKUPINA (igrišče na Proseku) JV, . IZID 2. KOLA v?*1 - Barkovlje-Rojan 3:1 tin : Gerin, Peric, Cappelli, Che-i’ ' r. Legiša, M. Legiša (Zacchigna, n ni p us, Franza). ga v N BARK0VLJE: Turk’ Pose' n,’ v°dopivec, Bajc, Korošec, Majcen, r*?e°mini. STVlCA: Devin in Rojan-Barkovlje nosek in Šempolaj-Slivno 0. JUTRI, 27.5., ob 17.30: Šempolaj Slivno - Devin V SREDO, 29.5., ob 18.20 Prosek -Devin. 2. SKUPINA (igrišče v Trebčah) IZIDA 2. KOLA Opčine - Bazovica HO Milje-Ricmanje - Trebče-Opčine odlož. OPČINE: Šuber, Maver, Ban, Vrše, Ferluga, B. Vremec, Milič, G. Vremec, Calzi, Grisonič, Vidali. BAZOVICA: D. Križmančič, Mahnič, Kralj, Mijot, Doljak, Čufar, Grgič, M. Križmančič, Renčelj. JUTRI, 27.5., ob 17.30: Milje-Ricmanje - Trebče Opčine V SREDO, 29.5., ob 17.40: Bazovica -Trebče-Opčine; ob 18.20: Milje-Ricmanje - Opčine LESTVICA: Opčine 4, Trebče, Bazovica 0. 3 SKUPINA (igrišče v Dolini) IZIDA 2. KOLA Boljunec-Boršt - Trst 8:0 Dolina - Sv. Ana 0:2 (b. b.) BOLJUNEC-BORŠT: Rapotec, Grilanc, Matkovič, Lavrica, Švara, Bandi, Argenti. TRST: M. Rizzo, Sosič, Eva, Magajna, Orfano, Moreu, De Paolis, D. Rizzo. DOLINA: nepopolna postava SV. ANA: Zoch, Križmančič, Čuk, Samec, Bjekar, Žerjul, Žiberna. LESTVICA: Boljunec-Boršt, Sv. Ana in Trst 2; Dolina 0. JUTRI, 27.5., ob 17.40 Boljunec-Borst -Sv. Ana (zaostala tekma 1. kola) V SREDO, 29.5., ob 17.40: Trst - Sv. Ana; 18.20: Boljunec-Boršt - Dolina. MLADINCI (igrišče na Padričah) IZIDA L KOLA e - Sv. Ivan k - Sv. Jakob D:Z :INE- Frolia, Marc, Mesar, Gu-Unusič, Milič, Križmančič, D. r, Maver, M. Taučer. JAKOB: Pregare. Antonelk, j K. Dazzara, P. Dazzara, Ku-Gustini, Debenjak, Petaros. ISEK: Blažom, Štolfa, Tenze, ; Sedmak, Škabar, Košuta (E-3, Štoka, Trampuž) JAKOB: Furiarne, Macctuut, Gombač,- Pečar, Gombač Tenze. ODNJE KOLO: jutri ob 17.30 na - Sv. Ivan; ob 18.15: Sv. Ja-- Opčine. Počiva: Prosek. Jahalno tekmovanje »Città di Trieste« V petek so v Časnikarskem krožku v Trstu predstavili vsedržavno jahalno tekmovanje »Città di Trieste«, ki bo v vojaškem športnem središču na Opčinah 31. t.m. ter 1. in 2. junija. Tekmovanje prireja Brigata Corazzata Vittorio Veneto s sodelovanjem tržaškega jahalnega kluba in pod pokroviteljstvom tržaške občine. Uradni sponsor tega tekmovanja je tržaška Cassa di Risparmio, svoj doprinos pa sta še dala dnevnik II Piccolo in IRET. Na tej jahalni predstavi bodo med drugim nastopih Manci-nelli, Angiom in drugi. Ves izkupiček tekmovanja bo šel Italijanskemu združenju za raziskavo o rakastih obolenjih. (AIRC). KOŠARKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v telovadnici Cobolli: Ente Porto - Polet NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Zaule; 16.00 v Bazovici: Zarja - Domio NOGOMETNI TURNIR OB 20-LETNICI BREGA 10.30 v Dohni: finale za 3. mesto; 15.30: finale za L mesto NAMIZNI TENIS 8.30 v tržaški športni palači: pokrajinsko prvenstvo v vseh kategorijah. Nastopa tudi Kras. ODBOJKA ODBOJKARSKI TURNIR OB 20-LETNICI BREGA 9.30 v Dolini: Breg - Nova Gorica; 10.30: Koper - Friulexport; 11.30: Breg - Friulexport. KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Dohni: Breg - Radiograf. obvestila ZSŠDI sporoča, da ho v torek, 28. maja, s pričetkom ob 16. uri zaključno plavalno tekmovanje za vse udeležence letošnjega plavalnega tečaja ZSŠDI v Lipej. Vsi tečajniki naj se zbero v bazenu ob 15.30. Prosimo za točnost. JK ČUPA organizira v poletnih mesecih ob dalmatinski obali enotedenski jadralni tečaj na kajutni jadrnici. Tel. (MO/211-465 ob poslovnih urah najkasneje do 28. maja. TPK SIRENA prireja julija meseca jadralne tečaje v razredu optimist in v razredu jadralnih desk. Informacije in vpisovanje na sedežu društva od 27. maja dalje vsak dan, razen ob sredah, nedeljah in praznikih, od 18. do 20. ure, ah po telefonu (422-696). V teku je tudi vpisovanje za prvo mednarodno regato Trst -Brioni. EC PRIMORJE sklicuje jutri, 27. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 20. redni občni zbor, ki bo v Soščevi hiši, Prosek 306. Dnevni red je naslednji: 1. izvolitev predsedstva občnega zbora; 2. predsedniško poročilo; 3. tajniško poročilo; 4. blagajniško poročilo; 5. poročilo nadzornega odbora; 6. izvolitev novega odbora; 7. razno. JK ČUPA priredi v juniju, juliju in avgustu JADRALNE TEČAJE na jadrnicah in jadralnih deskah za otroke in mladino. Vpisovanje do 31. maja na sedežu ZSŠDI v Trstu (tel. 040/767-304) in na sedežu ZSŠDI v Gorici (tel. 0481/33029). TPK SIRENA obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Telefon 422696. JK ČUPA organizira v poletnih mesecih ob dalmatinski obali jadralni tečaj na kajutni jadrnici. Tel. 040/211-465 ob poslovnih urah. ♦ ELEKTRONSKA TEHNOLOGIJA — memorizator z možnostjo popravkov ♦ NESLIŠEN prenos teksta na katerikoli papir — različne velikosti črk NOVI PISALNI STROJI IMAJO IZREDNE SPOSOBNOSTI. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE! ZASTOPNIK IUI11 n n ■ :?:===:=^ trst — ui. Diaz 24/a IVI U K R I IMj?! Tel.: 040/733253 - 73483 Agencija: RONKE — Ul. Roma 48 Tel.: 0481/776055 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603,45361 ADII - QZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul Išir 1 st , viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem, oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI primorski JiL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT član talija"*» in tiska F" ^ Trst IM I i Q zveza £asopisnih ' ' MlS’' jaloJnifcov F1E5 26. maja 1985 Nova teroristična akcija Islamske svete vojne Kuvajtski emir srečno ušel atentatu islamskih skrajnežev KUVAJT — Kuvajtski državni poglavar, emir Deabor Al-Ahmed AT Sabah, se je včeraj praktično nepoškodovano rešil iz bombnega atentata, ki je zahteval tri človeška življenja in dvanajst ranjenih. Do atentata je prišlo v kuvajtskem glavnem mestu ob 9.15 po krajevnem času (ob 8.15 po našem), ko se je emir peljal proti vladni palači Sief. Atentatorji so bombo namestili v avtomobil, ki je bil ustavljen ob robu obmorske avenije. Eksplozijo so po vsem sodeč sprožili na daljavo, in sicer v trenutku, ko je mimo parkiranega avtomobila peljal emirov sprevod. Kot je sporočilo kuvajtsko notranje ministrstvo, je Džaber Al-Ahmed Al-Sabah bil le lažje ranjen in so ga nemudoma internirali v nekaj sto metrov oddaljeno bolnico. Življenje so zgubili dve emirovi osebni straži in neki mimoidoči moški, katerega istovetnost v trenutku, ko poročamo, niso še ugotovili. Odgovornost za atentat je prevzela teroristična organizacija Islamska sveta vojna. V njenem imenu se je telefonsko oglasil neznanec neki tuji tiskovni agenciji v Bejrutu. Napovedal je, da bo njegova organizacija nadaljevala s podobnimi tero- rističnimi akcijami, dokler ne bodo izpuščeni pripadniki te organizacije, ki so zaprti v kuvajtskih ječah. S tem v zvezi naj spomnimo, da so teroristi islamske džihad 15. maja letos iz Bejruta poslali kuvajtski vladi nekakšen ultimat, v katerem so zahtevali osvoboditev svojih zaprtih tovarišev v zameno za štiri ameriške in dva francoska državljana, ki so jih bili ugrabili v Libanonu. Na to zahtevo teroristov je takoj po atentatu že odgovoril emirov sin in kuvajtski premier Saad Al-Abdula Al-Sabah, ki je dejal, da se Kuvajt ne bo podredil terorističnemu izsiljevanju. Jugoslavija si prizadeva za dostop na tržišče EGS BEOGRAD — Jugoslavija je obrazložila svoja stališča glede dodatnih izvoznih olajšav v trgovinskih določilih sporazuma o sodelovanju z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Ponovni pogovori naj bi se začeli v začetku 1986. leita. Te predloge so podali na drugem delu zasedanja delovne skupine za sodelovanje Jugoslavija -EGS. Vsebina jugoslovanskih predlogov se nanaša na u-stvarjanje pogojev za lažji dostop na tržišče EGS na temelju odpravljanja omejitev in carinskih ovir, s katerimi so sedaj prizadeti številni industrijski proizvodi in kmetijstvo. Celo 50 odstotkov jugoslovanskega izvoza v EGS je zajeto s temi omejitvami. Problem je toliko bolj pereč, ker ravno na teh področjih obstajajo jugoslovanske največje izvozne zmogljivosti. Omeniti je treba tudi visok primanjkljaj (lani okrog 930 milijonov dolarjev), kar je temeljna značilnost v menjavi s skupnostjo. Obenem se je jugoslovanski izvoz v prvih treh letošnjih mesecev zmanjšal za 3 odstotke v primerjavi z istim obdobjem lani (532 milijonov dolarjev), medtem ko se je uvoz povečal za 10 odstotkov in dosegel 766 milijonov dolarjev. Nov proces v zvezi z atentatom na papeža RIM — Jutri se bo v Rimu pričela sodna obravnava proti bolgarskim državljanom, ki so obtoženi, da so sodelovali s turškim teroristom Alijem Agčajem pri a-tentatu na Janeza Pavla II. Od tega krvavega dogodka na Trgu svetega Petra so pravkar minila že 4 leta (Agca je streljal na papeža 13. maja 1981) in čeprav so se takoj po njem razširile govorice, da obstajajo nesporni dokazi o vpletenosti bolgarske tajne službe v zadevi, je izid procesa vse prej kot lahko predvidljiv. Eden izmed »asov«, s katerimi razpolaga obtožba, predstavlja tovornjak TIR z bolgarsko evidenčno tablico CK 3572, ki je prešel italijansko mejo 9. maja 1981 in odpotoval iz Rima tri ure po atentatu. Po Agcajevem zatrjevanju bi morali s tovornjakom zbežati iz Italije on sam in še drugi sodelavci. V resnici obstaja več okolnosti. ki bi potrjevale Turkovo pričevanje, toda bolgarski odvetniki so izrazili prepričanje, da bodo znali spod-biti tudi ta domnevno nesporen dokaz. NITI JAPONCI NOČEJO PRESPATI V UDOBNIH PLASTIČNIH ZABOJIH TOKIO —■ Za japonsko vlado je svetovna »Expo 85« poskus, da pokaže svetu napredek in moč japonskih znanosti in tehnike. Za mnoge sedanje prebivalce »mesta znanosti« Tsukube, kakor tudi za najrazličnejše poslovneže iz vsega sveta pa je svetovna razstava predvsem priložnost za lahek in hiter zaslužek. Že dolgo pred otvoritvijo so napovedovali, da bo Tsukubo v 6 mesecih o-biskalo najmanj 20 milijonov ljudi, ki bodo tamkaj seveda pustili kupe denarja. V sli, da bi čimprej in na čim lažji način napolnili svoj piskr-ček, pa so se nekateri poslovneži že pošteno spekli. Prva velika takšna žrtev na »Expo 85« je japonsko podjetje Shinwa San-gyo, ki proizvaja svojevrstne »hotele-kapsule«. Gre za cenena prenočišča, v katerih nudijo gostom namesto spalnih sob ležišča, ki so precej po- dobna spalnim kupejem na vlakih. Tipična spalna kapsula je plastična, dolga dva metra, široka in visoka pa po en meter. V večjih japonskih mestih so hoteli s takšnimi kapsulami precej razširjeni. V njih navadno prespijo za majhne denarje tisti, ki so se zakasnili v mestu in se jim ne splača vrniti z dragim taksijem na domove, ki so lahko več desetin kilometrov oddaljeni od mestnih središč. S tem v zvezi je treba pojasniti, da železnice in avtobusi na Japonskem ponoči ne vozijo. A povrnimo se v »mesto znanosti« Tsukubo. Podjetje Shinwa Sangyo je z investicijo 4,5 milijarde jenov (približno 24,5 milijarde lir) zgradila v njegovi bližini ogromen plastični hotel s 4.800 spalnimi kapsulami. Računalo je, da bo imelo mastne zaslužke, saj je v bližini razstavišča »Expo 85« sorazmerno malo hotelov, poleg tega pa je nudilo prenočišča po izredno ugodnih cenah: noč v plastični školjki, opremljeni z barvnim televizorjem, je ponujala za 2.700 jenov (nekaj manj kot 19 tisoč lir). Toda že mesec dni po otvoritvi svetovne razstave je Shinwa Sangyo prišla na stečaj. V njenem plastičnem hotelu je na noč prespalo le nekaj sto ljudi. Vzrokov za to je več. Večina Japoncev, ki si prihaja ogledat »Expo 85«, na njem ne preživi več kot en dan. Kdor pa je na razstavi več dni, si navadno poišče udobnejše prenočišče v deset kilometrov oddaljenem Tokiu. Mnogi pa sto stečaj proizvajalca »hotelov -kapsul« komentirali tudi rekoč, da si človek od znanosti in tehnike v letih dvatisoč želi najbrž kaj boljšega obeta kot pa spanje v plastičnih zabojih. Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine. Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.) 60682 Sedež in laboratorij: Ul. Carletti 10 827064 © S.A.C.A.T. f IMPORT- EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 » M osti sestri i « Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK