Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. =====
Reklamacije za list so poštnine proste
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do--	govoru	primeren	popust	=======
Izhaja razen nedelj in pr aznlkov v sr s kr ■■■ ■■■ -— ——■ dan opoldne. ———----------------
Naročnina po pošti z dostavljanjem i r tlom za celo leto K 36’—, za pol leta K 1 zai četrt leta K 9'—, za mesec K 3’—. Zt Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in ====== Ameriko K 48. ------------------
Giasiio jugoslov. socialno demokratične stranke.
■m Posamezna Številka 14 vin.
Št. 69.
V Ljubljani, torek dne 26. marca 1918.
Leto II.
Češka politika.
Dne 9. februarja 1918 so izdali dr. Karel Kramar in somišljeniki izjavo, s katero so ustanovili češko Jr-žavnopravno demokracijo, novo stranko, ki bi imela osredotočiti vse narodne moči in po svojem izvrševal* nem odboru dati ji politično avtoriteto. Glavni cilj nove stianke je suverena češka država na ozemlju historičnega prava, nerazdeljne zemlje krone češke in ozenrija slovaškega. Ta splošni program je specializirala stranka dne 10. marca v protestu proti odcepitvi »Deutsch-bohmen«. Poudarja: 1. da so mejne gore češkega ozemlja prirodna obramba proti vnanjemu sovražniku. 2. kraljestvo češko je prirodni enotni organizem, ne more se ga deliti, ker en del dopolnjuje drugega, 3. glavno mesto Praga je edino središče tega enotnega organizma,
4.	ozemlje, na katerem prebivajo Nemci je bilo stoletje obljudeno po češki narodnosti in danes ni več sklenjeno nemško, marveč mešano narodno ozemlje.
vligau socialdemokratične stranke češke »Pravo Lidu« je 13. februarja konstatiral, da je nova stranka očitno buržoazna, ako si pridevlje ime demokratična, je to (e sredstvo v spoznanju, da meščanstvu v bodočui češki državi ne more biti več odločilnega pomena. Drugi cili nove stranke je, združiti vse buržoazne stranke. A tudi tega cilja ne more doseči, ker novi stranki niso pristopili ne narodni socialci, ne staročehi, niti ne večina mladočeških poslancev. V novo stranko je pristopil le del realistov, naprednjakov in Moravska ljudska stranka. Od realistov je pristopila le skupina drjr-i. bamala, Drtine, Herbena. »Pravo Lidu« konšfa-tira ob izjavi dria. Kramafa: »da je sila naroda češkega v njegovih širokih masah«, da je to končno le obljuba, katere socialna demokracija češka ne sme pozabiti. '1 udi nemška socialna demokracija na Češkem je konštatirala, da je izjava nove stranke popolnoma buržoaznih nazorov. Priznava zahtevo češkega naroda po iedinstvu, po združitvi s slovaškim ozemljem, a zahteva llidi za nemško ljudstvo načelo samoodločevanja, samoupravo in združitev z nemškim narodom.
Izjava nove češke demokratične stranke je dejanski ncvzdržljiva. Po historičnem pravu Cehi ne morejo zahtevati združitve s Slovaki, ki je mogoča edinole po principu samoodločevanja narodov. Po tem principu pa zopet tii mogoča vzpostavitev krone češke, ki podreja velik del nemške narodnosti pod samovlado češkega naroda. Princip samoodločevanja izključuje historičen princip. Enako nevzdržljiva je zatrjevana demokracija češke buržoazije. Formula, da je demokracija združitev vseh stanov enega naroda v eno samo politično in gospodarsko celoto, je neresnična. Mogoč je princip meščanske države, ki hoče ohraniti vse stanove, toraj tudi razliko kapitalističnega razreda s proletarskim. Meščanska demokracija toraj v bistvu ni nič drugega nego poskus zverižiti dva nezdružljiva elementa, ki sta kapitalizem in proletarijat. Kakor slovenski meščanjc in narodnjaki, tako tudi češki zavijajo pomen pojem razreda. Sofistično odklanjajo principijelno različno stališče posameznih stanov v državi, trdeč, da je mogoča polna gospodarska in socialna združitev, nečejo sprejeti jasnega pojma proletarijata o razredu, t. j., da predstavlja ljudstvo le razred delavcev-pro-ducentov in da ljudstvo pride do veljave le potem socialne revolucije, t. j., da se oblast države preloži na de avce-producente, ne glede in proti interesom posa-mezmh dosedanjih stanov, t. j. posebnih interesov delavcev, kmetov, obrtnikov, trgovcev in prostih poklicev.
Voditelj narodnih socialcev Vaclavi, Kloiač je pričel izdajati »Ponedčlnik«, s katerim se češka narodna socialna stranka odločno postavlja na razredno stališče 'n proti češkemu meščanstvu. Zaman je torej trditi naši m«<>siovanski demokraciji, da nastopa češka demokracija enotnw> |tar je	,na|0	jstiiia, kakor da je jugoslovanska dem	,i
n ’ tv • krac*ia enotna stranka.
cjs 'o je, ua SQ jggkg meg£anske stranke tudi danes med seboj razp^ da med	_. ., tudj ne
more biti enotne smerik^ra tiče v programu historičnega Drava in nače)a samood. roditve in načela razrednega boja. Biia ic ČCsto usodc-oolna hiba slovenske politike, da je sledila brez pomisleka politiki Cehov. Češka politika je bila omogočila dualizem. Kakor Ukrajinci in Poljaki zapuščajo »sio-vanski blok«, kedar to velevajo njih posebni interesi, ‘Uo tn,*l češka stranka nikdar ni solidarno stala ob
i strani slovenske stranke. Češka politika je bila izključno j češko egoistična in je tudi danes. Naj le da avstrijska | vlada čutiti Cehom, da se bliža vsaj deloma njih za-j htevam, pa ostane jugoslovanska demokratična straaika sama. Izjava dr. Stranskega, da Čehi niso za skrajno opozicijo in da bi se dalo govoriti z avstrijsko vlado na konferenci, kaže na to.
Češka politika slovenskemu ljudstvu ne more bit! za zgled. Bila je često usodepolna in utegne biti še.
Dr. K. Turna.
Brez armade!
Kdor čita naše meščansko časopisje od »Naše Moči« do »Slovenca« in od »Domovine« do »Slovenskega Naroda« bo dobil utisek, da je naša stranka v razsulu, zlasti začasa deklaracijskega gibanja. Vsekakor hočejo prepričati sebe in javnost, da je slovensko socialistično delavstvo obrnilo hrbet svoji stranki, ter da so ostali voditelji brez armade. Skušajo tudi dokazati, da so tega voditelji naše stranke sami krivi, ker nočejo kar meni nič tebi nič trobiti v en rog z meščanskimi strankami. Marsikdo, ki ni bolje informiran kakor po tem časopisju, bo mislil, ti socialistični voditelji so res pravi norci, ki ne vidijo, da jih delavstvo zapušča. Naša stranka in nje voditelji radi privoščijo meščanskemu časopisju to veselje, da si domišlja vsak dan desetkrat, da je naša stranka onemogla.
Tisti pa, ki imajo kaj vpogleda, so seveda prepričani, da je naša stranka sorazmerno bolj utrjena, kakor je biia pred vojno. Naša stranka se je pred vojno opirala večinoma na industrialni proletarijat; na tega se opira tudi danes in se bo še v bodoče. Razlika je ta, da je naš delokrog danes vsled vojne omejen le na Kranjsko, Štajersko, del Koroške, Istre in Trsta. A tudi v teh krajih je večina industrijskega delavstva v vojaški službi.
Vzlic tem neugodnim razmeram lahko s ponosom konstatiramo, da so danes v četrtem letu vojne naše pozicije mnoito trdneje, kakor so bile pred vojno. Naše strokovne organizacije se na celi črti imenitno razvijajo.
Poglejmo naše rudarje, ki so bili vedno ponos naše stranke: Podružnica v Trbovljah šteje danes okrog 1000, v Zagorju okrog 400, v Hrastniku 350, v Idriji 31x3, v Labinju 500 članov. Razen teh imamo še več dru gib manjših podružnic v Št. Janžu, v Velenju, v Črr.i in drugod. Skupno število organiziranih slovenskih rudarjev je danes samo v našem delokrogu nad 3000. Mnogo jih je pa tudi na gorenjem Štajerskem in drugod. Enako lepo se razvija kovinarska organizacija. Na Jesenicah imamo danes 1100 članov, v Ljubljani okolo 300, prav toliko če ne več je slovenskih članov v Pulju in tudi v Trstu.
Poglejmo naše železničarje, ki so bili vedno med pi-jouerji naše ideje, in ki so v tej vojni bili preganjani kot zverina iz kraja v kraj, podrejeni disciplini, izročeni stradanju in pomanjkanju sploh, imajo v slovenskem ozemlju na 2000	organiziranih	slovenskih	članov. Kje
so druge stroke, kakor mizarji, peki in drugi ki so kljub gospodarski križi in pomankanju dela ohranili pri življenju svoje organizacije. Tudi organizacija tobačnih delavcev, ni samo ostala pri življenju, temveč je ohranila svoje članstvo, ki	ga je imela	pred vojno.
Kaj je danes	postala naša	gospodarska	organiza-
cija 2 Poglejmo naša konsumna društva za Ljubljano in okolico, v' Zagorju, 1 rbovljah, Hrastniku, Idriji in drugod, kako lepo se razvijajo! Njih bilance to jasno kažejo.
Tudi politična	organizacija	danes lepa	napreduje,
po vseh industrijskih krajih. In z dežele se dan za dnem oglašajo posamezni člani za pristop v stranko. To kaže, da sc bodo tudi po deželi v najkrajšem času osnovalo krepke politične krajevne organizacije. Naše Politično delo se imenitno razvija. Na naše shode prihaja na stotine in tudi na tisoče poslušalcev, dasi na shodih ne govorijo ne državni poslanci, ne »ljubljenci naroda«, temveč večinoma priprosti delavci.
1 udi naš tisk se lepše razvija kakor pred vojno vzlic vsem težkočam. To je moč in delo nas, ki smo brez armade. In ta armada bi bila še večja kljub narodnjaški protiagitaciji in blatenju, če bi naša stranka imela več agitatoričnih moči na razpolago ali vsaj del tistih, ki so pri vojakih. Zakaj danes bi lahko rekli, da smo armada brez voditeljev in ne voditelji brez ar-
lil el čl C.
Sedaj bi lahko vprašali, kje so organizirane mase-novokrščene liberalne stranke, ki danes prireja shode* po milosti klerikalcev, ker drugače niso sposobni iti nikamor. In ta stranka ima na razpolago ljudi, denar* lazvit tisk in javno mnenje. Taki ljudje hočejo nas. omalovaževati!
Svobodno jim! Mi gremo naprej tudi proti njih volji, zakaj slovenski proletarijat ve, kje je njegovo inesto, in sam si bo uredil tako, da bo njemu prav*
Simptomatična socialist, volitev na Nemškem
Izid državnozboiske volitve v Niederbarnimu, katerega je zastopal umrli poslanec Stadthagen, je izzvat na vseh straneh največje presenečenje: večinski soci-jalisti gotovo niso mislili, da si pribore tako učinkovito-zmago, in neodvisni se gotovo niso bali, da bodo izgubili ta volilni okraj, katerega so prištevali svojim trdnim postojankam. Stadthagenov mandat se je smatrat za nezgubljivo posest neodvisnih. Bilo bi bedastoče in ne bi imelo smisla, ako bi se o tem motili, da volilni izid predstavlja učinkovito in dalekosežno zmago večinske stranke in za manjšino težak in občuten poraz, t eta 1912 je Stadthagen v tem velikanskem volilnem okraju, ki takrat ni štel nič manj kakor 152.415 volil-cev, od katerih jih je 129.269 volilo, lahko zmagal z 92.559 glasovi. Kako neizmerno rastejo volilci, priča primera prejšnjih volitev, v letu 1908, ko je za Stadt-hageva glasovalo le 57.862 volilcev. Udeležba volilčev je biia topot vsled vojne seveda nemalo manjša; toda oba socijalno demokratična kandidata sta tokrat spravila nase še vseeno enaki delež oddanih glasov (okrog 70 odstotkov). Socijalnodemokratični skupni delež je tedaj ostal neizpremenjen.
Prestavilo se je le, in sicer temeljito, razmerje med obema strujema v stranki. Gotovo je bil Stadthagen vedno zaupnik in kandidat cele stranke, toda bilo je vendar tako, da se je ves okraj, celotno socialnodemo-kratično votilstvo zbralo v znamenju radikalizma. Tedaj ni tako, da se je že znotraj obstoječa delitev potrdila tudi zunaj, ten\več verjetneje je, da so dosedaj radikalne mase prišle k večinski stranki. In to se ni hotelo prorokovati ravno v tem okraju.
Da so neodvisni pod neugodnejšim, razmerami vodili volilni boj kakor večina, je samoobsebi u-mevno, kar je treba pri izidu volitve seveda tudi upoštevati. Glavni vzrok je pač ta, da neodvisna smer nima v Berolinu nobenega dnevnika, potemtakem so delavci, ako tu streme za smerjo »Vorw:irtsa«, navezan« na ta edini organ socijalne demokracije v Berolinu, tedaj na vsak način padajo v to strujo. Če se upošteva, da je bil Stadthagen celo svoje življenje in delovanje trdovraten radikalec, da je bil tako vtelešen s svojim volilnim okrajem, kakor redko kak poslanec, tedaj moramo trditi, da je njegovo utelešenje, njegovo mišljenje prešlo na njemu skozi desetletje udane delavce in jim prišlo v meso in kri. K temu pride še, da so se sporna vprašanja, za katero sp jc šlo v vojni, skozi leta naj-strastnejše obravnavala in prešinila vsakega posameznega delavca. Nazori volilcev se morajo ustaviti pred vsako agitacijo. Tudi to se ne sme- pustiti v nemar, da so ravno zadnji dogodki nemške politike, razmotrivanjc štrajka, mirovni sklep v Brest-Litovskem in vse kar je ž njim v zvezi, vkorakanje na Finsko, vendar še bližji vedno neprikrito nastopajočim aneksijonističnim nakanam, da se tako utrdi radikalna smer med delavci. Ravno vsled tega je volilna zmaga večine tako pomenljiva: ker kaže, da politika večine, ta politika absolutnega nikoli odpovedujočega vstrajanja, ki prestane vse otežkovalne preizkušnje in se v resnici pomika na rob stvari sami, da ta politika domačega miru z' vladajočimi krogi sme računati tudi na odobrenje delavskih mas. Kdor smatra to politiko za neplodonosno in nevarno zmoto, ta mora pač obžalovati ta volilni izid, ki podere zadnje upanje, da se bo večina še kdaj ločila od zadrgnjcnja s politiko vladajočih. Politika sile, ki izvojuje uspehe, ki bi odpovedala sporazumljenje, poli-lika imperijalizma, ki je vkljub vsemu odrekanju temelj velikonemške politike že od božiča sem, ta je svojo zapeljivo moč raztegnila tudi na delavske mase. Volitev večinskega strankarja, Wisscla. je očividen dokaz za to.
Pri porazu neodvisnih ie sodelovalo tudi razpoloženje delavcev, ki se obrača proti razdvojenju nekdaj 'iako mogočne stranke iti za.razd.voj napravi odgovorne one ki so jo razdvojili — vseeno, kateri razlogi ji slutijo pri teni. Razdvoj je brez dvoma neodvisnim mnogo • škodoval.' Na 'mesto ustvarjajočega radikalizma je stopil edini boj proti stari stranki! Ako je bila kdaj veliko-nemška stranka predpodoba vseli socialno-demokratič-mh strank, napravlja pogled na njeno razdvojenost dandanes malo razveseljivega in posnemajočega.
PoHtifinl pregled.
Iz gosposke zbornice. Gosposka zbornica je na rzadtiji svoji seji nespremenjeno odobrila zakon o kon-grui, zakon o vojnih davkih za leto 1918 ter celo vrsto •drugih v poslanski zbornici sprejetih zakonskih osnov. Prihodnja seja se skliče pismenim potom.
Jugolovanska država. Pariški srbski poslanik Vesnin se ie vrnil s svojega potovanja v Ameriki, ka- j mor je šel propagirat misel za ustanovitev iugoslovan- j ske države in je izjavil, da je Wilson, kakor tudi vse i javno mnenje Zedinjenih držav prepričano, da je mogoče končati vojno le, če se ustanovi tudi jugoslovan- ! ska država, ki bo morala kljubovati nemškim zavoje- j valnim poželenjem.
Nemški državni zbor je v petek v drugem in j tretjem čitanju sprejel trimesečni proračunski provizo-rij. V debati, je socialni demokrat Ebert izvajal: Od državnega konclerja pričakujemo, da bo ukrenil vse potrebno, da se obmejnim narodom na vzhodu omogoči razvoj narodnega življenja v smislu samoodločevanja. j Državni zbor je nadalje razpravljal o mirovnih pogodbah z Rusijo in Finsko. V debato je posegel tudi poslanec S c h e i d e m a n,n, ki z ozirom na to, da je s to pogodbo vojna na vzhodu končana, njegova stranka ne odklanja pogodbe, pač pa se glasovanja ne bo udeležila. Mirovna pogodba je bila pri glasovanju en bloc odobrena. na kar je predsednik zaključil zasedanje z naslednjimi besedami: »Razidemo se v trdnem zaupanju, •da bodo naši hrabri in iskušeni vojskovodje do tre- j notka. ko se zopet snidemo, izvojevali zmagovit konec : vojne.« Zasedanje se ie potem odgodilo do 16. aprila, j
Ožja volitev v Nlederbarnimu. Okrožna konfe- i ruma neodvisnih socijalistov priporoča za ožjo volitev, i da se vzdrže volitve.
Socijaluodemokratični kandidat urednik AHred i Felisch v Kamnicah je bil pri nadomestni volitvi v 47. j saksonskem volilnem okolišu izvoljen poslancem za j deželni zbor.
— Italija. Kakor poroča Agenzia Stefani, je italijan- ; ski vojni minister general Alfieri odstopil ter prevzame neko poveljstvo na fronti. Namesto njega je imenovan vojnim ministrom genera) Vittorio Zuppelli.
Danski državni zbor razpuščen. Danski državni zbor je bil na kraljev ukaz razpuščen. Nove volitve se vrše dne 22. aprila.
— Holandska protestuje. V holandski prvi zbornici je vnanji minister London naznanil: Združene države so sklenile zapleniti holandske ladje ter so svoj sklep že izvršile. Ukrep ni v nobenem oziru opravičen. Glasni protest holandske vlade bo odmeval v celi deželi. — fz VVashingtona poroča Reuterjev urad: Kapitani tistih holandskih ladij, ki so jih zaplenili, so izjavili, da s protestom oddajo poveljstvo.
Proti anarhiji. Z ozirom na obstoječe razmere v Rusiji .ie Trockij izjavil, da je nujno potrebno sestaviti disciplinarno armado. Na Ruskem vlada vseobča anarhija. Da se bomo mogli zopet prostb gibati, moramo delati na vse pretege, da napravimo konec nerednosti.
Boljševiška zmaga. Pri ‘ volitvah v petrograškl mestni svet so dosegli boljševiki presenetljivo zmago. Od 201 glasov so jih dobili boljševiki 189. levi revolucionarji 10, na dve drugi stranki je odpadel po en glas.
Republika Tavrlja. Vlada v Tavriji, ki tvori del Ukrajine, je proglasila Tavrijo kot republiko, a ne pri-pozna nadvladie Rade v Kjevu.
Bonar Law o nemški olenzivi. Angleški poslanski zbornici je minister Bonar Law v soboto poročal o * napadu nemške infanterije na angleške pozicije. Napad — je rekel minister — je najresnejši, kar se jih je izvršilo na kaki točki angleške bojne črte, odkar se je pričela svetovna vojna. Naš generalni štab in versailleski vojni svet sta seveda proučavala, kaj je v slučaju napada storiti. Brezpogojno mu bomo kos.
- Anglija oboroži zaplenjene ladje. Iz Londona sc brzojavno poroča: Vlada namerava zaplenjene holandske ladje oborožiti. Kolikor mogoče hitro bodo ž njimi po atlantskem .n eaiiu prevažali pred s sem živež, pa
tudi vojake.	*
Anglija zgradi še 138 ladjedelnic. V angleški spodnji zbornici je poročal Lloyd George, da namerava vlada zvišati število ladjedelnic za 138, in da jih je od teh 110 že v obratu. Jekla da je dovelj na razpolago, manjka pa le delavcev. Predlagalo se ie že, da bi se aobavilo v to svrho 20.000 mož iz vojske, vendar da tega ni svetovati. Vlada je mnenja, da bi mogla s posebnimi prizadevanji pokriti primankljaj mesečnih 120.000 ton angleškega ladijskega prostora. Zadnji cas
so se znatno zmanjšale izgube, povzročene po podmorski vojni U-čolnov. Ce bo mogoče zgraditi mesečno 100 do 120 ton ladijskega prostora, bo s tem bolj prikrajšana vojna, kakor z vsemi drugimi napori Anglije.
Dnevne beležke.
Občni zbor društva tiskarskih pomočnikov na Kranjskem se je vršil v nedeljo dopoldne v društveni sobi. Predsednik tovariš VVerzak je podal poročilo o odborovem delovanju, ki ie bilo sprejeto brez ugovora na znanje. O finančnem stanju društva smo že minuli teden poročali. V odbor so bili izvoljeni: L. Wer-zak načelnik; I. Mlinar, namestnik; zapisnikarja:	J.
Samsa, A. Štrekelj; računovodja in blag. O. Planinc; namestnik J. Pulko; knjižničar: A. Briifach, F. Mlakar; prisednika: F. Čarman, M. Repše; računski pregledniki: P. Drachsler, F. Ojstriš, O. Tutta. Člani so se pritoževali o razmerah slabih mezdnih razmerah ter je občni zbor sklenil primerno resolucijo, ki jo pošlje odbor zveznemu načelniku.
—- Zagorje ob Savi. Iz Zagorja nam pišejo: Pri rudniku se delavcem vedno slabeje godi, ne samo, da morajo stradati in delati kot živina in če potem obole zaradi napornega dela, jih še potem, ko so bolni, skušajo preganjati. Mizar Trebušak, ki je bil nekoč itak tako težko poškodovan, da se mora še bolj mučiti, če hoče opravljati vsa dela, katera opravlja človek, ki ima zdrave ude, je obolel dne 19. t. m. in se je zaradi tega paznik Fink razburjal v delavnici. Mu bom že pomagal, če se mu ne ljubi tukaj delati, pa mu preskrbim slabejše delo. Ko so Trebušaku njegovi sodelavci to povedali, je šel k pazniku delavec sam ter ga hotel poprositi, naj mu ne žuga zaraditega, če ne more hoditi na delo, ker je bolan in je to potrdil tudi zdravnik, ki ga je priznal bolnega in je sam pod njegovo kontrolo. Seveda, kaj hujšega! Odgovor je dobil: marš ven, hudič! Res lepe besede, tu se vidi, kakšno sliko ima paznik v tem težkem času. Tako ravnanje z ljudmi je vendar več kakor čudno. Prepričani smo, da vodstvo samo ne more soglašati s tako surovostjo. Gospoda Finka opo-zaijamo torej, naj sc spominja, da je tudi sam delavec in če je postal paznik, še ni ves svet njegov. Veliko je že bilo v Zagorju ošabnih paznikov, toda časi so se spremenili in dobili so pravtako brco kot revni delavci. Toliko za danes z upanjem, da sc gospod Fink poboljša.
-— Železniški promet o Veliki noči. Uradno se razglaša: Z ozirom na velik naval vojakov, ki v znatnem številu dobe za praznike kratek dopust, je za vsakega posameznika bolje, da v praznikih opusti vožnjo z železnico ter jo preloži na pripravnejši čas.
— Cenejša železnlčna vožnja. Za častniške in vojaške uradnike ter njih svojce so uvedli znižano vožnjo po železnici »izven službe.« Torej vendar napredek!?
- Revizija prtljage vračajočih se beguncev. C. kr. urad za prehrano ljudstva je z brzojavnim odlokom z dne 16. marca t. 1. odredil -sledeče: Če se vračajo begunci v zbirnih vagonih, sc prepeljavi njih živil, živine, semena in krmil ne sme delati nikake ovire in se jim ista ne smejo odvzemati. Te zalege se ne smejo pre-gledavati, niti pri oddaji, niti med potom in tudi ne na kraju namembe. Isto velja za posamezno sc vračajoče begunce, če se izkažejo z legitimacijo za potovanje v domovino, ki jo izstavi okrajno glavars:vo sedanjega bivališča beguncev, za Ljubljano pa c. kr. policijsko ravnateljstvo. Kot transportna dovolila za posamezna živila veljajo listi z napisom: »Splošno trans. dov. za živila, krmila in seme domov vračajočih se beguncev.« V transportna dovolila lahko begunci sami vpišejo mno-iiu, j,, vrsto omenjenih stvari, potrdi in s pečatom opremi pa jih oblast, ki izstavlja legitimacijo.
Še vedno pomanjkanje petroleja. Na zadnji seji sveta za razdelitev petroleja je zastopnik trgovskega ministrstva pojasnil sedanje stanje razpoložljivega petroleja ter povdarjal, da se položaj vsled pomanjkanja premega in vsled težkoč dovoza petroleja vkljub zvišanju romunskega	pridelka	ni še	nič zboljšal.	Tudi
sklep miru z Rumunijo v bližnjem času še ne bo zboljšal položaja, vsled česar se bo razdelitev tudi v letošnjem poletju morala Še v isti ineri omejiti, kakor lansko leto. Svet je vzel izjavo v znanje ter izrazil željo, naj se razdelitev petroleja strogo nadzoruje.
Koliko velja »železna kopelj narodov«. Zakladni tajnik grof Roedern je rekel v nemškem državnem zboru, ko ie utemeljeval 15 milijard vojnega posojila: »Angleški zakladni	kancler	pravi,	da znaš^°	. v0,m
stroški povprečno	130 milijonov	na dan. 1	imamo
še nekoliko manjše	stroške.	Toda	kmalu bomo	dosegli
angleške stroške. Glavno breme vojne v Evropi nosita tudi v tem oziru Nemčija in Anglija. Računanje stroškov svetovne vojne postaja vedno težavnejše, zakaj, ne vem, kaj bosta južna Amerika in Azija porabili zanjo. Omejujem se na strahovito številko v Evropi, ki pa je bolj strahovita za naše nasprotnike kakor za nas. Računam, da niso dosedanji vojni stroški Evrope manjši nego 55« milijard. Od teh je izdal sporazum najmanj 370 milijard, skupina osrednjih držav s svojimi zavez-
nicami ne več nego 180 milijard. Ce preračunamo stroške na osebo, pripada na Nemčijo na osebo 1600 mark, na Anglijo pa nad 2400 mark, na Francijo nad 2500 mark in v Italiji so vojni stroški dosegli približno tisto višino kakor v Avstriji.
Centrale in gospodarske zveze. Glavni odsek za vojno in prehodno gospodarstvo je imel dne 22. t. m. svojo drugo sejo. Predsednik, sekcijski šef Ried! je podal pregled o dosedanjem delovanju pododsekov in o organizacijskih ukrepih na industrijskem, trgovinskem in obrtnem polju. Razločevati je treba dve glavni obliki vojnogospodarskili organizacij. Centrale in gospodarske zveze. Centrale po svoji strukturi niso sposobne, da bi opraljale oblastvene funkcije. Vlada je sklenila, odpo-moči temu s tem, da ustanovi vojne in gospodarske zveze. Njih naloga je dvojna; te zveze so organi vlade, kateri na lastno željo ali pa same od sebe svetujejo, obenem so pa tudi upravni organi v vseh tistih slučajih, v katerih jim je bilo naročeno izvesti upraviteljske ukrepe.
Splošni odpust poljedelcev. Dne 21. marca je sprejel ministrski predsednik dr. Seidler poslanca Staneka, ki ,ie predločil celo vrsto pritožb Cehov glede na dopuste in glede na aprovizačne zadeve. Poslanec Stanek je obračal ministrovo pozornost na to, da preneha dne 31. t. m. splošni odpust poljedelcev in da niso dobile politične oblasti dosedaj še nikakršnih navodil, kako naj ravnajo v tej stvari. Dr. Seidler je obljubil, da bo rešil stvar ugodno. Tudi glede na dopuste moštva, odrejene od zgoraj, je obljubil minister primerno ugodno vplivati.
— Živio, vojska! Iz dunajske »Reichspošte«: Vojno bi mnogi precej lažje prenašali, ko bi pojmili bistvo te strahote, njen cilj v svetovni celini. Večina trpi zlasti duševno pod njo le zaradi tega, ker jo gledajo napačno in jo potem cenijo. Polni so zaupanja do naravne dobrote človeške narave, pa preklinjajo vojno, ki je uničila njihove ideale. Oni naj bi ne preklinjali vojne, ki premaguje pogane, hinavce, razkrinkuje in na dan spravlja korupcije. Vojna pride iz duševnih strasti. Nobene uredbe in razsodišča niso v stanu, da bi jo zadržale, ako ne bo izvirala iz duš. Vojna je kos v okviru nravstvenega svetovnega reda: njenih udarcev najglo-bokejši smisel je ta, da v človeških dušah zamori strasti, ki ustvarjajo vojno, da se človeštvo povzpne k pravi kulturi... Tako blagoslavlja dr. Eberle vojno, katero je papež preklinjal!
— Uinirnnje v zaledju. Polagoma slabe in umirajo ljudje, zlasti otroci, starčki in osebe, ki imajo v sebi kali dolgotrajne bolezni, tuberkuloze in podobne. Tako navaja dunajski višji mestni fizik dr. Bohm v »Wiener medizinische Wochenschrift« v temeljitem članku, kako silno vpliva pomanjkljiva prehrana na zdravstvene razmere na Dunaju. Število porodov let 1912, ko jih je bilo 37.387 je padlo 1. 1917 na 20.674. Nasprotno pa število mrličev naglo narašča. Leta 1913 je umrlo 32.314, leta 1917 pa 46.541 oseb. Do 20 odstotkov teh oseb je pomrlo za pljučno tuberkulozo. Vsaka peta oseba je umrla torej na pljučni tuberkulozi.
Živila Iz Ukrajine. Uradno Se razglaša: Kot prva pošiljatev je dospelo iz Ukrajine naslednje blago:	V
Pr dwo)oczysko 7 vagonov fižola in graba, 17 vagonov Čebulje, 1 vagon mila, 22 vagonov olja, 1 vagon jajc, 2 vagona kavčuka in 15 vagonov praznih vreč; v Brede 3 vagone zdroba in ješprenja.
— Krojač okrajnega glavarja. »Lidove Novine« pišejo: Krojač Franc Dufek v Eibruschtitzu je dobil od vojnega ministrstva vsled priporočila dvornega svetnika Schona, okrajnega glavarja v Brnu, večje naročilo plaščev za vojne ujetnike. Dufek je namreč tudi dobavitelj oblek za gospoda dvornega svetnika Schbna ir, ta čast mu je pomagala do protekcije dvornega svetnika. Na podlagi naročila je prejel Dufek od centrale za volno 8000 metrov volnenega blaga po 32 K meter. Dufek je napravil za preiskušnjo plašč, katerega je predložil ministrstvu. To pa je dognalo, da je blago zn plašč prelahko. Naročilo je tedaj izostalo in centrala bi morala zahtevati blago nazaj. To se ni zgodilo in Dufek je j>rodal vse blago brnski podružnici praške kreditne banke, ki mu je plačala za meter 57 kron, tako. da je Dufek zraven zaslužil čistih ali bolje rečeno, ne čistih 200.000 kron. — To vse z izvršitvijo enega samega plašča. Dobro je le dejstvo, da je centrala pozabila od krojača gospoda okrajnega glavarja terjiiti za izgotovitev vjetniških plaščev določeno, a neporabljeno blago.
— Zveza železničarjev v Bosni in Hercegovini priredi d:ie 31. marca 1918 v Sarajevu v Delavskem domu obči deželni sestanek. Sestanek ima namen okrepiti organizacijo železničarjev. Oklic vabi, da se združijo v enotno o.gamzacijo vse kategonjc železničarjev.
Kurentov album. Kakor smo že poročali, bo izhajal v Ljubljani humorističen list »Kurent«. Da «*> /e nrci informiramo občinstvo o smeri in namer* tega su-liivega tednika, ki bo pričel redno izhMatl letos iullia-izide tekom aprila »Kurentov album«- Ta humorističen almanah bo izšel v večjem obsegu ter bo bogato ilustriran z risbami in karikaturami naših domačih umet-nkov. Rokopise sprejema uredništvo »Kurenta« v Ljubljani, Križevniška ulica 9. K. nadstropje.
ki*
Ste v. 69.
NAPREJ.
Stran 3.
Deklarac. manifestacija v Ljubljani.
\ soboto) zvečer se je pripeljal v Ljubljano načelnik lugoslo vanskesa kluba državni poslanec c.r. Korošec, da sprejme v nedeljo, dne 24. t. :rn. podpise slovenskih žen za majniško de-Maraciiio. To priliko so porabili aranžerji za velike manifestacijo dni. Korošcu kot načelniku državnozborske delegacije. Ze na kolodvoru se ie- zbrala velika množica prebivalstva, zlasti mladine, kiier je prišlecu priredila burne ova. ciije. Sprevod se je potem vil od kolodvora po Dunajski cesti, Selenburgovi ulici in pred magistratu ob klicih in pozdravljanju množic, v katerih se je izražala zahteva po ujedinjenju jugoslovanskih narodov in demokratizaciji. Dr. Korošec je pozdravil občinstvo z magistralnega balkona, ki se k a je bilo zbralo pred magistratom, ter naglasil ob kratkem pomen deklaracijske politike. Občinstvo se je nato med pevanjeim narodnih pesmi lin klici mirno ra/dšdo. .
Zvečer je bil prijateljski sestanek v Unionski vdikii dvorani, kjer so se sešli manifestanrfci.
Sestanek je otvonil ljubi jan siki župan dr. 1. Tavčar s primernim nagovorom, v kterem je slfTvil v st rajno delo jugoslov. kluba za majniške deklaracijo. Prelat K a 1 a n je vspodbinjal na vstrajnost ter (izjavljal, da sta obe slovenskt stranki edini v boju za -osamosvajanje J ugosilo-vanov. Kljub vsemu smo »Židane volje, kot pili t>i k raški 'teran«. Urednik dir. Kramar je govoril v imenu iz vrš. odbora narodne napredine strani:e. Pohvalil je možatost dr. Korošca v boji! za dekliairacijo, kar kaže zlasti njeoov nastop za njo pred samim vladarskim prestolom. Dir. Korošec se je zahvalil za manifestacije in ovacije in protestiral proti temu, da bi le-tc veljale njegovi osebi, ampak vse to valja ideji, za katero se borimo. Vspodbujal je k na-daljnemu delu in se zlasti zahvaljeval slaven-skeftKU ženstvu za narodno fcrudapolno delo. Obe stranki sta edini pri delu za uresničitev nar!' dovega Ideala, majniške deklaracijo ...
K besedi se je prijavil na to tudi sodnug Anton Kristan, ki se je udeležil -sestanka za uredništvo »Napreja«. Dejal je:
»Častita družba! Z ozirom na doslej iz-Pregcvorjene besede sem se priglasil, da razjasnim stališče razredno organiziranega prole tarijata. Nimam sicer pooblastil.i za to, ali mislim, da je mo-e na/iranje tudi strank Uto na ztranje. Jugoslovanska soc. dem. stranka je r:a svojem strankinem zboni v decembru lani pozdravila majniško deklaracijo jugoslov. kluba kot politično idejo slovenskega meščanstva in kmeuskega prebivalstva — obenem pa .ie ponovno pordila svojo resolucijo iiz leta 1909., v kateri je jasno tim določno izrekla: da je jugio-slovanski proletairiiait za popolno ujedinjenue Slovencev, Hrvatov in Srbov. Sprejela se je na temi zbocni tudi resolucija, ki to ujedimjenjt povsem določno izraža. V javnosti se samtantje pojavljajo napačna mnenja. Jasnio je, da je našo jugoslovansko delavstvo z vsem srcem za politično asvobojenje in samoupravo svojega na rodči — ali njegov boj v praktičnem življenju ■velja več frontam na enkrat, zlasti oni, ki je zanj sedaj najvažnejša: osvobajanju lastne osebe, kusfcne družine, svojega »biti« svouejra gospodarskega obstanka. Kdor ne pozna skrbi za (košček kruha, komur je povoljnri obstoj zago, tovijen. ta seve lahko vse svoje hotenje koncentrira n a e n o. Proletarijait pa tega ne more, ne sime. Proletar.ijat ve, da bodo tudi v bodoči Jugoslaviji razredni i boji med delodajalci in de., lorcmalci — ako se družabni red v temeljih do (tedaj ne iz-premeni!
IVoitasitiram zato proti podtikanjem, ki prihajajo —- upam vsaj iz napačnega -poraz um ev an ja položaja in stvari same. (MadMic ravnatelja Romea: »narodno vpra-^anK- je prvo!«) Ciljam medklic, da je narodno vprašanje glavno. Dejail sam že, da je brez dvojbe to res za onega, ki je brez drugih skrbisi. Za proletanijat, za delavstvo pa je boi 2-a njegovo narodno .osvobojenje vzporeden z dn-vmsinii važnimi boji. Pridejo sicer 'momenti, v k t en h	je treba postaviti za kako idejo z
vso oneržito in z Vso odločnostjo. Jugoslovanski pr oil e t ariiiat, sVusl se svojih tradicij, se bo, Kadar pride cas, postavil v prve vrste' — pro* tetaiTijat stoji' vedno v i>.rviii vrstah, kadar gre za velike ideje —. Kot polnopraven elan delavske iiternacionale stoji jugoslovanska soc. dam. ^nrain.ka — kar je seve samo posebi umievno —-crnakio nemški, češki, poljski, italijanski socialni demokraciji na stališču samoodločbe in satno-
u p ra v e svojega, in s tem tudi vsakega naroda! Jasno je tudi vsled tega, da je njeni, tedaj naš politični ideal v tam pogledu: demokratična, sc-, ciallstična jugoslovanska država ...«
Govoril je še urednik Miira diuhovraik Smodej iz Koroške, ki je dokazoval, da koroško Slovenstvo bije velike narodne bole. Ob 10. je župan dr. Tavčar zaključil oficieleo del večera.
Med vsakimi govorom so pevci zapeli po eno pesem. Občinstvo je govornikom ploskalo. Bil je zanimljiv večer.
V nedeljo dopoldne se je napolnila Unionska dvorana že pred 11. uro do zadnjciga kotlička. Dvorana je bila slavnostno okrašena s Sliko dra. Kreka. Dra. Korošca so ob vstopu v dvorano navzoči aklamirali in gospodične so ga obsule s cvetlicam!. Sestanek je ofcvorila soproga ljubljanskega župana ga. dir. Tavčarjeva im naglašala v svojem govoril nastop žen-stva za 'deklaracijo in diemiokratičnie ideje tet komično izročila dru. Korošcu zbrane podpise žemstva za deklaracijo. Nastopila je tudi Cilka Krekova s preprostim a vznesenim govorom. V lirnenn hrvaškiih in čeških žen sta govorili po ena govornica, kti sta označili enako kakor prejšnja go-vorilci, potrebno njedinjenja slovam-skiih orarodov. Nato je izpregovor.ii dr. Koto-. šec. Označil je voljo južnih Slovanov, pojasnil politične razmere ter izrekel prepričanje, d,a mora priti do ustanovitve jugoslovanske države potom samoodločevanja narodov na dicmo kratičui podlagi. Občinstvo je govornika večkrat prekinilo s klici. Konec manifestacije .it, Mo šeleokolo pol 1. popoldne. Priredbo sta priredili Slovanska demokratičnega stranka (narodu o-napredna) in Slov. Ljudska Stranka.
o, pa de|mo podomače.
(Dopis iz Zagorja ob Savi.)
V »Slovenskemu Narodu« se je znani zagorski dopisnik zopet malo blamiral pri zagorskih delavcih s svojo lažnjivo pisavo. Janez pač pripoveduje, kakor Janez zna. Vsaj je tako težko skrpucal to, kar je očital socialdemokratom, da mu res ne moremo zameriti, zakaj rad bi nekaj povedal, pa ker nima kaj očitati, se je obregnil najprej ob milo, katero je konzumno društvo, ne pa Cobal, prodalo trgovcu Verboletu že pred dvetni leti, ko še nihče sanjal rit, da bo mila tako pri-i manjkovalo kot sedaj, ali tudi le, da bo vojna trajala še dve leti.
Da bo pa Janez vedel kaj več, in imel šc nekaj materijala. mu povemo Sc to, da je Verbole Občnemu konz. društvu prodal krompir za protinslugo. Morda Je j bil tudi to velik greh. Povemo mu pa šc nekaj, da ! smo namreč odstopili večkrat tudi po 500 do 1000 kg j sladkorja gospodu Verboletu in tudi drugim trgovcem, zato ker nismo bili tako ozkosrčni napram tistim, ki niso pri našem društvu kupovali, kakor so gospodje liberalci napram delavcem, ki so člani Občnega konz. društva, Rudniškega konz. društva in Gospodarske zadruge. Sodr. Cobal je privoščil torej tudi Janezu in Tomažu, da jima ni bilo treba piti grenke kave. Janez, saj veš, da Ti je Čobal tudi vstregel, da Ti ni bilo treba jesti nezabeljeno, da Ti ni bilo treba biti v temi in tako še tudi marsikomu drugemu. To je ravno dokaz,	kdo snuje	sovraštvo, kdo	dela razliko in pa
krivico raznim prebivalcem.
Iz tega je pač razvidno, da v socialdeinokratičnih vrstah ni takih nevošljivcev in sebičnežev kakor so oni, ki se zbirajo okoli dopisnika »Slovenskega Naroda.«
Kaj ne, gospodje, da ste večkrat pripovedovali, da je Občno konz. društvo najbolj solidna prodajalna v Zagorju, tu so še zmerne cene; tako sta velikokrat pripovedovala Janez in Tomaž.
Pa	še nekaj:	to je šele velik	greh, ki ga treba
Čobalu očitati. Cobal je šel h Pollaku; dobil je čevlje; šel je na Dunaj in je preskrbet Pollaku premoga, potem pa je prodajal čevlje, ki sta jih dobila tudi gospoda Korbar in Poljšak. To je res velik greh! Samo, žal, da ta greh ni zakrivil Cobal, ampak imenovana gospoda	sama, ki sta	prišla ali poslala	po čevlje. Seveda
jima Čobal ne očita tega, ampak Janez, ki jima je naj-bržc tudi nevoščljiv.
Po še neko veliko napako so zalotili v »Napreju«, ker so trdili, da je v Zagorju 7000 prebivalcev, dočirn iih	ie	samo 700	podpisalo deklaracijo. Tukaj so se
gospodje zopet zmotili. Podpisovali niso samo iz zagorske občine; nabirali so podpise, to bi pa že Janez tudi lahko vedel in seštel prebivalce iz zagorske, kotre-dežke in aržiške občine, potem pa še del šentlampertske in polšniške, in modri Janez, čeprav razočaran, bi bil vendar našel, da je teh prebivalcev več kot 7000 in tako so naibrže in tudi prav šteli »nevedni« dopisniki
pri »Napreju«. Morda učenjaku Janezu tudi to seštevanje ni prav?
Najbolj pa se smeši dopisnik »Slovenskega Naroda« sam, ko pripoveduje o občinskih sejah in pravi med drugim, češ, naši odborniki so imeli opravilo, zaradi tega niso mogli priti k seji in zato se je socialdemokratom posrečilo, da so onemogočili sklepčnost seje. Dovolite nam, da popravimo še to neresnično trditev. Zagorska občina šteje 24 občinskih odbornikov. V zmislu § 42. občinskega reda jih mora biti najmanj 16 navzočih, da je seja sklepčna. Ker pa je v občinskem odboru 8 socialdemokratov in so bili še trije odborniki, ki jih dopisnik šteje za svoje, tudi za social-demokratičen predlog smo prav radovedni, kako bi bil liberalni učenjak in žurnalist zagorske liberalne gospode mogel spraviti do dvotretinjske sklepčnosti pri seji? Tako učen je le sam!
Končno pa nam še zažuga, da nam bo škodoval pri aprovizaciji. Gt spod dopisnik, več kakor ste nam škodovali, nam itak ne morete; le kar okorajžite se in pohrustajte vse socijaliste! Samo na eno vas opozr-jamo, da boste pri prihodnjih občinskih volitvah z vašo lepo lastnostjo izgubili še tiste tri tucate volilcev, ki ste jih imeli doslej.
Vojna.
Na obsežnem francoskem bojišču se vrši največja bitka svetovne zgodovine: na fronti od severnega mor-ja tje doli do švicarske meje si stojita v boju nasproti ogromni armadi, broječi nad 500 divizij, z več kot pet miljonov vojakov. Glavna moč nemške armade prodira na 80 kilometrov široki fronti Arras-La fere, kjer je šest do deset kilometrov globoko prodrla do tretje angleške črte. Število ujetnikov je razmeroma majhno, a strašne so baje angleške izgube, zlasti vsled porabe novih plinovih granat. O poteku gigantske bitke došla so nam naslednja brzojavna poročila:
Velik uspeh na zapadu.
Dunaj, 23. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na zapadu se je dosegel velik uspeh. Z ostalih bojišč nič novega. — Šef generalnega štaba.
B e r I i n, 23. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Pod vodstvom Njega veličanstva cesarja in kralja se že nekaj dni vrši velika ofenzivna bitka proti angleški fronti pri Arrasu, Cambraiju in St. Ouentinu. Tudi včeraj smo dosegli lepe uspehe. Divizije armadne skupine kraljeviča Ruprechta so v naskoku vzele višine severno in severnezapadno Croisilbs, Med fo.itaine la Croisilles in Moeuvre so vdrle v drugo sovražno pozicijo u r osvojile v asi Vaii < Frau^oiii-t in Morc>ties. Močni angleški protinapadi sc zialovili: Med Gortne-lieujem in potokom Avignon smo predrli prvo in drugo sovražno črto. Vzeli smo višine zapadno Gousoncourta, Haudicourta in Villers-Faucona, v dolini poteka Colo-gne pa smo iztrgali sovražniku Roisel in Marguaise. Srdit ie bi: boj za višine Dri t:pehy. :Obko!:<*.,ivs severa in z juga jih je moral sovražnik prepustiti našim četam. Med Epehy in Roiselom so skušali Angleži ustaviti naše zmagov.fo proa!r.iioče četi:, a brez uspeha: s teŽKimi izgubami za sovražnika smo jih povsod vrgli nazaj. Višine severno Vermanda smo z naskokom osvojili. Naše čete stoje pred tretjo sovražno črto. Pod utisom teh uspehov je sovražnik izpraznil svoje pozicije južno-zapadno Cambraia. Sledili smo mu preko Demicourta, Flesguieresa in Ribocourta. Med potokom Ovignon iii • Somtna so si zbori armadne skupine nemški cesarjevič, osvojivši prve sovražne pozic ie, .".silile pot skozi ;.o/.d Ilolnoni in preko višin Savy n Ratipj ter vdilr v tietje sovražne pozicije. Južno Somme so predrle naše divizije sovražne črte ter v neustavljivem prodiranju vrgle sovražnika preko kanala Grozat nazaj proti zapadu. Lovski bataljoni so izsilili prehod čez Oiso zapadno La Fere. S sodelovanjem sledečih jim divizij so iztrgali sovražniku močno utrjene višine v območju trdnjave La I"co. Ujel, i/iroma uplenili s>ia. armadna skupina kraljevič Ruprecht 15.000 ujetnikov in 200 topov, armadna skupina nemški cesarjevič 10.000 ujetnikov, 150 topov in 300 strojnih pušk. Na ostali zapadni fronti traja artilerijski boj dalje, zlasti med Lyso in kanalom La Bassee, na obeh straneh Reimsa, pred Verdunom in v Loreni. — Vzhod. Vsled romunske kabinetne krize so se mirovna pogajanja nekoliko zavlekla. Orožje bo zaradi tega še nadaljnje tri dni počivalo. — Ludendorff.
Berlin, 23. marca zvečer. NVolffov urad poroča: Prvi del velike bitke na Flandrskem je končan. Zmaga je naša. Velik del angleške armade je poražen. Mi se bojujemo sedaj približno v črti Bapaume-Peronne-Ham.
Dunaj, 24. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Uspeh na zapadu vedno večji. Na vzhodu in v Benečiji nič novega. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 24. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Bitko pri Moiichy-Cambrai-St. Ouentin-La Fere smo dobili. Angleška 3. in 5. armada in deli fran-cosko-amerikanske rezerve so poraženi ter z ogromnimi izgubami vrženi nazaj na Bapaume-Bouchavenes onkraj Somme med Peronne in Ham ter na Chauny. Armada generala Belo\va je z naskokom vzela višine
Ob
•n
*•••	-	***“<■»•'••	>*.	smioia-:	omovo
■JBrnij o-', ofsi	.tillinoT	d«,	ijlnf|	n||*	o?;t
pri Monchy ter v napadu prodira preko Vaucourta in Henina proti zapadu. Severovshodno Bapauma je v boju za tretjo sovražno pozicijo. Močni angleški protinapadi so se izjalovili. Armada generala Von der Mar-\vitz je ostala sovražniku za petami ter je prodrla do tretje sovražne pozicije v črti Bequaneourt, Hureu, Tompleuk, La Fosse, Bernes. Včeraj zjutraj je sovražnika ponovno napadla ter ga porazila vkljub obupnemu odporu. Dosegla je zvezo z levim napadalnim krilom armade generala Belovva. Med Manancourtom in Pe-ronne so čete generalov Kathen in Gontard izsilile prehod čez odsek Tortilles ter stoje na bojišču sommske bitke v boju za Bouchavesnes. Peronne je padel. Južno so druge divizije prodrle do Somme, 2e zvečer 22. marca je armada generala Hutier iztrgala sovražniku tretje pozicije, jih predrla ter prisilila sovražnika, da se je umaknil. V nevzdržnem prodiranju so armadni zbori Luei\vitz in Oettinger dosegli Sonimo. Po srditem boju jo padel Hani v roke naših zmagovitih čet. Angleške rezerve, ki so se jim v obupnem napadu vrgle nasproti, so izkrvavele. Zbori generalov VVebern in Conta in čete generala Gayla so po vročem boju prekoračile kanal Crozat. V naglici k protinapadu dospele angleš-ko-francoske in amerikanske polke so vrgli nazaj na Chauny. Cete vseh nemških plemen so pripomogle k temu ogromnemu uspehu. Napadalna drznost infante-rije je neprekosljiva in je pokazala, kaj premore nemška hrabrost. Lahka, težka in najtežja artilerija je bistveno pripomogla, da je prodiranje infanterije ostalo v gladkem teku. Pionirji so se odlikovali v boju in pri delu. Letalci in baloni so donašali vodstvu dragocena poročila. Naše zračne bojne sile so v težkih bojih obdržale nadvlado v zraku. Avtomobilne kolone in tren so delovale neumorno. Naš plen se je zvišal na ,30.000 ujetnikov in 600 topov. Na mnogih mestih ostale zapad-ne fronte so trajali artilerijski boji dalje. Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorfi.
Berlin, 24. marca zvečer. Wolffov urad poroča: Orjaški boj za Bapaume. Med kraji Peronne in Ham smo Sommo na mnogih mestih v napadu prekoračili. Med Sommo in Oiso prodirajo naši zbori odbijajoč ljute protinapade. Chauny smo vzeli. Plen vojnega ma-terijala je ogromen. Umikajoč se zažigajo Angleži francoske vasi in mesta. Z dalekostrelnimi topovi smo obstreljevali trdnjavo Pariz.
Dunaj, 25. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na zapadu ne morejo niti najljutejši protinapadi ustaviti prodiranje naših zmagovitih zaveznikov. Sicer nič novega. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 25. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Kraljevič Ruprecht Bavarski je z armadami generalov Belowa in Marvvitza po Izredno ljutem bo}u pr: Bapaumu sovražnika popolnoma porazil. Armadni zbori generalov Von dem Borne, Lindepuis in Kuchu so po srditih bojih predrli močne sovražne pozicije severovshodnega Bapauma, od vshoda in iugo-vshoda sem pa so čete generala Griinnerta vrgle sovražnika preko Ytres in Sally nazaj. Žilav odpor sovražnih čet, ki so vedno in vedno dobivale ojačenja, je bil končno v ljutem boju zlomljen. Nove divizije in številni oklopni avtomobili so se vrgli nasproti našim ob cestah, ki vodijo iz Bapauma proti Cambraiju in Peronne, a poraza niso mogle več popraviti. Umaknile so se končno v zapadni smeri. V ponočnem boju je padel Bapaume v naše roke. Vroči boji so se vršili za Combles in za tamošnje višine. Vrgli smo sovražnika, Napadi angleške konjenice so se izjalovili. Nemški cesarjevič je z armado generala Hutier v okolici Hama izsilil prehod čez Sommo. Zmagovite njegove čete so vzele višine onkraj Somme. Ljuti protinapadi angleške infanterije in kavalerije so ostali brezuspešni. Mesto Nesle smo vzeli proti večeru z naskokom. Med Sommo in Oiso so čete, ki so prešle čez kanal Grozat, še pozno zvečer iztrgale sovražniku močno izgrajene in žilavo branjene pozicije na zapadnem bregu kanala. V drznih napadih smo vrgli Angleže, Francoze in Ameri-kance skoz komaj prodirne gozdove preko La Noville in Villquir-Sumonta nazaj. Napad se je nadaljeval. Francoske infanterijske in kavalerijske divizije, ki so napadale, smo krvavo zavrnili, umikajočemu sovražniku smo bili vedno za petami. Guiecard in Chauny smo proti večeru osvojili. Z dalekostrelnimi topovi smo tudi včeraj obstreljevali trdnjavo Pariz. Krvave izgube sovražnika so izredno težke. Ogromen plen, ki nam je piišel v roke, se ne da še pregledati. Doslej se je naštelo 45.000 ujetnikov, mnogo nad 600 topov, na tisoče strojnih pušk, silne miiožine municije in vojnega mate-rijala, živil in obleke. Na flanderski fronti pri Reimsu in pred Verdunom se artilerijski boj nadaljuje. Z ostalih bojišč nič novega. —• Ludendorff.
Angleško vojno poročilo.
Dunaj, 25. marca. Vojni poročevalni stan javlja: Angleško uradno vojno poročilo z dne 24. marca zvečer: Novi močni sovražni napadi so se razvili zjutraj na celi vojni črti in so trajali ves dan. Južno Peronna se je posrečilo sovražniku po težkem boju prekoračiti Sommo na gotovih točkah. Te bomo objavili pozneje. Severno Peronna je naravnal sovražnik svoje napade z vso silo proti črti ob Tortillu. Naše čete so se umak-
nile v tem odseku bojišča boreč se v nove postojanke. Se severnejše je napadala nemška infanterija z močnimi četami in znatnimi izgubami za sovražnika naše vrste.
Aprovizacija.
Velikonočna delitev živil.
Mestna aprovizacija bo delila velikonočni teden med člane svoje ubožne akcije razna živila. Poskusila bo zadovoljiti vse v največji meri, ki je v teh težavnih časih mogoča. Dobile pa bodo stranke z zelenimi izkaznicami A jajca po 10 vinarjev in sveže meso po 80 vin. Stranke z zelenimi izkaznicami B sveže meso po 2 iv ;u zabelo ;.io lo kron kilogram .Strance z 'omenim' izkazi- cami C p."t kajaao niftso po S K kilogr ri. m orehe po 2 K kilogram. Uradniške skupine prekajeno meso po 8 kron kilogram. I. in 11. uradniška skupina jajca po 20 vin., III. in IV. uradniška skupina orehe po 4 K kilogram, in stranke z rumenimi izkaznicami D sveže meso po 4 I< kilogram in orehe po 4 K kg. Razdelitev se bo vršila, kakor sledi:
Zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A dobijo jajca po 10 vin. in 4 komade na osebo v sredo dne JI. t. m. na Poljanski	cesti št. 15 in sicer od	8. do
9. ure št. 1 do 100, od 9.	do 10. štev. 101 do	konca.
I. in II. uradniška skupina prejmeta jajca po 20 vin. in 4 kotnade na osebo v sredo dne 27. t. m. na Poljanski cesti št. 15 in sicer 1. uradniška kategorija od 10. do 11. ure dopoldne št. 1	do 100, popoldne od	2.	do	3.
št. 101 do 200, od 3. do 4. št. 201 do 300, od	4.	do	5.
št. ,)'n do krnica,- > :1 5. do <>. vsa II. uradniška kat ;or'>a
Zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo čisto mast in pretopljen jedilni loj. Vsaka oseba dobi 10 dkg čiste masti in 10 dkg pretopljenega jedilnega loja. Razdelitev se vrši pri Miihleisnu na Dunajski cesti v torek popoldne dne 26. t. m. od 2. do 3. popoldne št. I do 100, od 3. do 4. št. 101 do 200, od
4. do 5. št. 201 do 300. V sredo dne 27. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. št. 301 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 500, od 10. do 11. št. 501 do 600. Popoldne od 2. do 3. št. 601 do 700, od 3. do 4. št. 701 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 900, v četrtek dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1000, od 9. do 10. št. 1001 do 1100, od
10. do 11. št. 1101 do 1200, popoldne od 2. do 3. št. 1201 do 1300, od 3. do 4. št. 1301 do 1400, od 4. do 5. št. 1401 do 1500. V petek dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1501 do 1600, od 9. do 10. št. 1701 do 1800, popoldne od 2. do 3. št. 1801 do 1900, od 3. do 4. št. 1901 do 2000, od 4. do 5. št. 2001 do 2100. V soboto dne 30. t. m. dopoldne od 8. do 9. Sl. 2101 do 2200, od 9. do 10. št. 2201 do 2300, od 10. do 11. št. 2301 do konca.
Rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo prekajeno meso po 8 K in četrt kg na osebo v cerkvi sv. Jožefa v sredo dne 27. t. m. Določen je ta-le red: od 8. do pol 9. dopoldne št. 1 do 200, od pol 9. do 9. št. 201 do 400, od 9. do pol 10. št. 401 do 600, od pol 10. do 10. št. 601 do 800, od 10. do pol
11. št. 801 do 1000, od pol 11. do 11. št. 1001 do 1200, od 11. do pol 12. št. 1201 do 1400, od pol 12. do 12. št. 1401 do 1600, popoldne od 2. do pol 3. št. 1601 do 1800, od pol 3. do 3. št. 1801 do 2000, od 3. do pol 4. št. 2001 do 2200, od pol 4. do 4. št. 2201 do 2400, od 4. do pol 5. št. 2401 do 2600, od pol 5. do
5. št. 2601 do 2800, od 5. do pol 6. št. 2801 do konca.
Orehi za III. in IV. okraj uradniške skupine. Stranke z izkaznicami III. in IV. okraja uradniške skupine prejmejo orehe in sicer pol kg na osebo. Kilogram 4 K pri Miihleisnu na Dunajski cesti v sredo dne 27. t. m. dopoldne in sicer III. uradniška kategorija od 8. do pol 9. IV. uradniška kategorija od pol 9. do 9.
Orehi na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo orehe in sicer pol kg na osebo, kilogram Po 4 krone pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta^Ie red: od 9. do pol 10. štev. 1 do 100, od 10. do pol 11. štev. 101 do 200, od pol 11. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do pol 3. štev. 301 do 400, od pol 3. do 3. štev. 401 do 500, od 3. do pol 4. štev. 501 do konca.
Orehi na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo orehe in sicer po pol kg na osebo, kilogram po 2 kroni pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc tale red: v sredo, dne 27. t. m. od pol 4. do 4.	štev. 1	do 100, od 4. do pol	5. štev. 101
do 200, od 5.	do pol	6.	štev. 201 do 300. V	četrtek, dne
28. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. štev. 301 do 400, od pol 9. do 9. štev. 401 do 500, od 9. do pol 10. štev. 501 do 600, od pol 10. do 10. štev. 601 do 700, od 10. do pol 11. štev. 701 do 800, od pol 11 d° štev. 801 do 900, popoldne od	2.	do pol 3. štev. 901	do 1000, od
pol 3. do 3.	štev. 1001	do 1100, od 3. do	pol 4. štev.
1101 do 1200, od pol 4. do 4. štev. 1201 do 1300, od 4. do pol 5. štev. 1301 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1500. V petek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1501 do 1600, od pol 9. do 9. štev. 1601 do 1700, od 9. do pol 10. štev. 1701 do 1800, od pol 10. do 10. štev. 1801 do 1900, od 10. do pol 11. štev. 1901 do 2000, od pol 11. do 11. štev. 2001 do 2100, popoldne od 1. do pol 2. štev. 2101 do 2200, od pol 2. do 2. štev.
2201 do 2300, od 2. do pol 3. štev. 2301 do 2400. od po) 3. do 3. štev. 2401 do 2500, od 3. do pol 4. štev. 2501 do 2600, od pol 4. do 4. štev. 2601 do 2700, od 4. do pol 5. Štev. 2701 do 2800, od pol 5. do 5. štev. 2801 do konca.
Prodajalci kavine mešanice, ki še niso naznanili ostanka kavine mešanice, se poživljajo, da takoj spo-roče, koliko je še ostalo kavine mešanice, ker se jim bode sicer udložila globa radi nerednosti. Mestni magistrat nima časa, da bi vsacega muduenga trgovca posebej vabil za napoved ostanka.
Zadnje vesti.
Nemiri v gornji Italiji.
L ti g a n o, 24. marca. V Turinu in Milanu so se vršili zadnje dni zaradi pomanjkanja živeža veliki nemiri. I urin je bil dva dni brez kruha.
Mirovna pogajanja z Ruimuiijo.
Dunaj, 24. marca. Korespondenčn i urad poroča iz Bukarešta: Podajanja med zavezniki kakor tudi mod zavezniki in Rumunijo zadovoljivo napredujejo. Ugotovilo se je bistveno zbližamiie v točkah, glede katerih se rri še dosegel sporazum.	e
Dogodki v Rusiji.
Petrograd, 24. marca. (Agentura.) Demobilizacija fronte je izvršena. Včeraj so bile razpuščene-zadnje vojaške formacije.
Petrograd, 24. marca. Iz Simferopola poroča ta-mošnji sovjet zavodu Smolnij, da se je Tavriia s Krimom proglasila za neodvisno republiko. Ob enem se razglaša lista članov sovjeta ljudskih komisarjev.
Moskva, 24. marca. V Ukrajini so se zadnje dut vršili živahni boji med četami sovjetov in med pripadniki rade.
Civilno prebivalstvo zapusti Verdun.
B e r n, 24. marca. Glasom poročila pariškega »Petit Journal« je vojna oblast odredila, da sc civilno prebivalstvu tai.oj odpravi iz trdnjavo Verdun.
Obstreljevanje Pariza.
Pariz, 24. marca. Uradno se raznaša: Sovražnik .je obstreljeval od ostmiiih zjuinaj dalje Pariz vsak četrt ure iz dalekostrelnega topa. Izstrelki kalibra 240 Milimetrov so zadeli »lavno mesto kn njega okolico. 10 oseb še -mrtvih. 15 ranjieniih. To>p strelja na daljavo 120 kilometrov. Postavljen je približno 12 kilometrov za frameosko fronto.
Letalski napad na Pariz.
P a ni z, 24. marca. Ageince Havas poroča ~ Včeraj je priletela sovražna zračna fkitilrja v veliki vSšimi nad Pariz iter je z bombami napadla mesto'. Letalci so- na nekaterih točkah metali na mesto bombe, ki so zahtevale neko-Uto človeških žrtev. Predsednik repubJfike so te podal na mesta, kjer so padle bombe.
Sestava narodnega kabineta na Španskem.
Madrid, 22. marca. Vsi poskusi, šesta -viti v Madridu koalicijski kabinet, -so se izjalovili vsled osebnih n-asprotstev posameznih strankinih voditeljev. Sestavitev enotnega ka bineta strank je onemogočena in s teim so izčrpana vsa sredstva za rešitev krize. Polažad se je tako poslabšal, da se je kralj odločil, sklicati najpomembnejše strankine voditelje ob 10. zvečer h konferenci v kraljevo- palačo. Po 2-Vi? urnem -posvetovanju se je posrečilo sestavit; narodno' vlado pod predsedstvom Maura, v kateri so prevzeli voditelji vseh večjih parlamentarnih str ank posamezna resori, na n Ministrstva. Vredno je opomniti, da je bil spretiet v ka-fei.net Francesco Cambos, voditelj kaitatanisiktfh resrianaliistoiv. Kabinet je tako-le sestavljen. Min. predsednik: Antonoio Maura, vnanji imiiinii-ster: Eduardo Dalto, jnstični mimister: grof Ro manones, notranji mimiister: Garcia Prieto, finančni minister:	Augusto.	Ganzal da Besade,
v oj mi minister: general -los- miiniistei moimari-ce: admirali Jose Pidal, mini-sterza javna del«. Framcesco Gambo, naiučmi immsiter: Ani toni., Lula Vladni program obsega vojaške refonme. amnestije, projekt o reformi zbornice m proračun za teto 1919. Ko je dospela po nočinov^ o sestavi narodnega kabineta, me priredil občinstvo, ki ie pričakovalo rešitev kr**® v bn->mi kraljeve palače in na Puenta«®1 bal, navdušene ovacije Španiji in kiraiiju Alfonzu. Jutranji listi priznavajo sio^ias110, da ne obvarovana dežela vsled ‘sestave ministrstva gotove
katastrofe._________________________________________ —
Izdajatelj in odgdvorni urednik: josipPetejan.
Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.