NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
Štajerski
V SODELOVANJU S PODJETJEM UNILEVER Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Evropska prestolnica kulture
Ptuj • Bo vlada izpolnila obljubo? O Stran 3
Po naših občinah Gorišnica • Prva politična nevihta s strelami
Z> Stran 4
:r_ Ptuj, torek, 23. novembra 2010
® letnik LXIII • št. 91 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257
V
Štajerski
<3\
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Po jesenskem delu 2. SNL
O Stran 11
Hajdoše • Družabno življenje na vasi
Projekti za življenje in veselje
V občini Hajdina že od nekdaj dajo veliko na tradicijo. Društva žena in deklet posameznih občinskih naselij so se ob skrbi za ohranjanje tradicije in običajev življenja na vasi odločila tudi za projektno delovanje - za projekte, s katerimi spodbujajo k večji družabnosti, zdravemu načinu življenja in nasploh veselju do življenja.
Košarka •
Ptujčani podaljšek nesrečno izpustili iz rok ...
O Stran 13
Prejšnji konec tedna se je s projektom o soji predstavilo Društvo žensk Hajdoše. Soja bi namreč po svoji prehranski vrednosti morala biti pogosteje na našem vsakdanjem jedilniku, ker ni samo hrana za vegetarijance. Ob tej priložnosti so pripravile tudi manjšo razstavo jedi iz soje (na fotografiji). Sladokusci se niso mogli načuditi, da je mogoče tudi iz soje pripraviti slastna jedila.
V soboto so si dan popestrile članice Društva žena in deklet Gerečja vas - v sodelovanju s sosednjimi društvi žena in deklet so se pomerile v paveršnopsu. Karte so metale slabih sedem ur, da so prišle do najboljših parov. To soboto pa bodo aktivne članice Društva gospodinj Draženci. Pripravljajo gospodinjski večer z osrednjim dogodkom, izdelavo domačih rezancev, ki jih po njihovi zaslugi izdelujejo tudi že moški.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Trdobojec skozi
Ptuj • V knjižnici zaključek bralne značke in obisk Toneta Partljiča
objektiv Crtomirja
Goznika Partljič tudi tokrat nasmejal »kisle Slovence
«
O Stran 15
18. novembra so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj svečano zaključili letošnjo bralno značko za odrasle in počastili dan slovenskih splošnih knjižnic. Osrednji gost literarnega dogodka je bil Tone Partljič, s katerim se je pogovarjala ptujska knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič, sicer avtorica in nosilka akcije branja za odrasle, ki vsako leto med drugim opravi tudi izbor predlagane literature.
V letošnjem novembru so v ptujski knjižnici zaključili šesto sezono bralne značke za odrasle, katere bralni seznam je bil jubilejno naravnan in je častil visoke življenjske praznike slovenskih avtorjev, tudi dobitnikov različnih literarnih nagrad. Izpolnjene zloženke s seznamom prebranih knjig, morebitnimi ocenami ter mislimi iz del, ki so jih najbolj navdušila, je letos vrnilo 98 bralcev, ki so s tem dejanjem torej osvojili bralno značko za odrasle.
Kar 89 odstotkov udeleženih v akciji je bilo žensk, moških je bilo le 11. Kot pravijo v knjižnici, je tako razmerje približno enako kot prejšnja leta, po čemer seveda ne gre sklepati, da so moški slabši bralci, ampak zgolj to, da so takšne in podobne akcije bralkam bližje.
Razveseljivo se jim je zdelo, da ostaja veliko udeležencev
zvestih bralni znački za odrasle vsa leta, posebno hvaležni pa so tistim, ki sodelovanje razširjajo tudi v svojih okoljih.
Podeljenih več kot 600 bralnih značk
Projekt bralne značke za odrasle je sicer opredeljen v letnem načrtu knjižnice kot ena dodatnih dejavnosti za vzpodbujanje bralne kulture in dela z odraslimi bralci, izvajajo pa ga v vseh treh oddelkih z izposojo gradiva kot osnovno dejavnostjo (torej mladinskem in študijskem oddelku ter v Potujoči knjižnici). Takšno ali podobno obliko animacije odraslih bralcev je vključilo v svojo ponudbo tudi kar nekaj knjižnic po Sloveniji.
Svoj vrh po številu udeležencev je akcija dosegla leta 2007,
zadnji dve sezoni pa se je število ustalilo nekoliko pod sto. V času projekta, ki traja približno sedem mesecev, se avtorji in naslovi, uvrščeni na seznam literature, stalno izposojajo.
Udeleženci dobijo za nagrado knjižne darove in spominska knjižna znamenja, akcijo pa običajno začnejo in
končajo z literarnim večerom. Tako je bilo tudi tokrat, ko je v goste prišel Tone Partljič, ki je do zadnjega kotička napolnil knjižnično razstavišče. Na svoj značilni iskrivi, humorni in družbenokritični način se je dotaknil mnogih tem, med drugim je nasmejal tudi z zgodbico o tem, kakšno je njegovo
V ptujskem hramu branja so se dneva slovenskih splošnih knjižnic s Partljičevo pomočjo spomnili na humoren način.
življenje v pokoju. Prvo mesto v ženinem srcu si je v zadnjem času namreč pridobil nov pasji hišni ljubljenček Miško, ki je bil sprva podarjen vnukinji, nato pa kmalu postal središče babi-činega veselja in skrbi. Partljič je povedal tudi, da skozi svoje delo zavija resnico v prijetne šale in da je naredil že veliko za ta narod, če je nekajkrat nasmejal te »kisle Slovence«.
Na koncu prireditve je govoril tudi direktor knjižnice Matjaž Neudauer in med drugim sporočil, da letos v tej ustanovi ne bodo pošiljali prazničnih voščil, temveč bodo sredstva prispevali za nakup računalnika za slepega dečka iz družine, v kateri je zaposlen samo oče. K pomoči je tako pozval tudi obiskovalce večera, ki se je nato zaključil ob prijetnem kramljanju.
Polona Ambrožič
Slovenija • Politični vrh države v krizi?
Janša predlaga predčasne volitve, vlada se volitev ne boji
Predsednik SDS Janez Janša je v oceni dvoletnega dela vlade izpostavil potrebo po javni razpravi o stanju v državi, tej pa bi po njegovem mnenju morale slediti predčasne volitve. V SD, Zares in LDS predlogu niso naklonjeni, z vlade pa so sporočili, da se volitev ne bojijo.
Janša ocenjuje, da je bila prva polovica mandata te vlade izgubljen čas za Slovenijo. Vlada času, v katerem je delala, kljub temu, da je bil težak, po mnenju Janše ni bila kos, saj ni izvedla niti ene reforme. Zato je vlada Slovenijo namesto med zmagovalce pripeljala na rep evropske lestvice držav po gospodarski rasti in učinkovitosti ukrepov za izhod iz krize, je na novinarski konferenci ocenil Janša.
Vlada je z rebalansom lanskega proračuna privedla do največjega proračunskega primanjkljaja v zgodovini Slovenije, poleg tega je v dveh letih povečala dolg države za šest
Uvodnik
milijard evrov na skupno 12 milijard evrov. »Najela je več kreditov kot vse prejšnje vlade skupaj,« vključno z bivšimi jugoslovanskimi oziroma še vlado Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je dejal Janša.
Vlada je po njegovi oceni neučinkovita tudi pri pomoči domačemu gospodarstvu, saj da ni zagotovila učinkovitega bančnega sistema. Zaradi tega je bilo oktobra letos 5600 podjetij z blokiranimi žiro računi, v njih dela več kot 100.000 ljudi, ki prejemajo plače ali pa tudi ne. Poleg tega obstaja še 20.000 do 30.000 ljudi, ki so brezposelni, a ne izpolnjujejo meril za vpis v evidenco zavo-
Malo delo - velike skrbi
Čeprav je bila njegova usoda lep čas nejasna in čeprav so glavnina študentov, sindikatov in opozicije temu odločno nasprotovali, so poslanci zakon o malem delu izglasovali le s sedmimi glasovi večine in ga torej sprejeli. Po pričakovanjih pa je sprejem tega, iz nekaterih vidikov tudi spornega zakona, sprožil številne burne reakcije. Navsezadnje trditev, da gre kljub malemu delu za velike skrbi in predvsem za veliko denarja, nesporno potrjuje tudi dejstvo, da je vsebina zakona razdelila celo poslance same, saj mnenja o njem niso deljena le v opoziciji, ampak tudi v vladajoči koalicij. A zdaj ga imamo in treba se bo z njim sprijazniti, čeprav njegova dokončna usoda tudi po včerajšnji vnovični obravnavi državnih svetnikov zaradi zahteve o razpisu zakonodajnega referenduma še vedno ni povsem jasna.
Interesna skupina delojemalcev je namreč tako kot še veliko drugih z leve ali desne, z dobičkonosne ali opeharjene strani, trdno prepričana, da bo zakon o malem delupovzro-čil nepopravljive posledice na trgu dela, da bo samo še pospešil negativni trend zaposlovanja za nedoločen čas, da bo povečal obseg negativnih oblik dela, predvsem dela na črno, mladi pa naj bi si odslej še težje našli zaposlitev.
Največ nezadovoljstva je sprožila 30-odstotna obdavčitev in omejitev malega dela pri posameznem delodajalcu, kar naj bi malim podjetnikom povzročilo ogromno (finančno) škodo. Za mnoge je moteče, da ta zakon meče v en koš študente skupaj z upokojenci in brezposelnimi, tudi omejitev na največ 720 ur malega dela na leto mnogim ni všeč. Še posebej ne delodajalcem, ki so do sedaj lahko s tem izigravali, eni status študenta, drugi pa vrednost opravljenega dela, saj so s plačevanjem pod dejansko vrednostjo služili na tuj račun. Zdaj jim bo to onemogočeno, ministrstvo za delo je prepričano, da prinaša nova zakonodaja večjo socialno varnost vsem, ki ga bodo opravljali, da ohranja fleksibilnost trga dela, z novim zakonom pa je določena tudi najnižja vrednost plačila za opravljeno delovno uro, saj manj kot 4 evre na uro malega dela ne bo več možno plačevati. Torej tudi izkoriščanja ne bi smelo več biti, ali pač?
V sindikatih in še kje so namreč prepričani, da pomeni sprejem tega zakona veliko napako te vlade, ki vodi v še večjo revščino in še večje izkoriščanje delodajalcev, ki bodo namesto dela za nedoločen čas še z večjim veseljem zaposlovali kogarkoli prek napotnic. Povrhu vsega pa malo delo ne pozna ne malic, ne regresa, ne odmora, ne potnih stroškov in ne bolniških nadomestil. Pa smo tam; no ja, so tam. Tisti, ki bodo vse to še kako grenko lahko sami doživljali in tudi občutili. Vsekakor pa je na dlani, da gre bolj kot za malo delo za velike skrbi zaradi denarja in odstriženih zaslužkov, da o drugih posledicah ne govorimo.
Martin Ozmec
da za zaposlovanje, je poudaril prvak SDS.
Ali so predčasne volitve v tem trenutke mogoče, Janša sicer ne ve, predlaga pa, »da to stestiramo«. »Večinsko prepričanje v Sloveniji namreč je, da stanje ni dobro in to prepričanje bi moralo prevladati tudi pri tistih, ki vladajo,« je prepričan.
Koalicija bo po Janševem mnenju zdržala mandat do konca, ne bosta pa ga zdržala vlada in njen predsednik. Odločitev, da predsednik DeSUS Karl Erjavec več ne bo minister in s tem član vlade, pa je bila sicer po Janševih besedah »osnovnošolska politična napaka« predsednika vlade.
Na Janševe ocene sta se v sporočilu za javnost odzvala premier Pahor in njegov kabinet. Kot sta zapisala, se tako premier kot vlada pri svojem delu ne nameravata ozirati na takšne ocene opozicije, pač pa nameravata še naprej ostati zavezana izvajanju temeljitih strukturnih reform.
Med reformami sporočilo omenja reforme trga dela in pokojnin, ki naj bi jim v kratkem sledile še zdravstvena in kmetijska reforma ter reforma javnega sektorja.
Vvladi predsedniku SDS tudi sporočajo, da se vlada predča-
snih volitev ne boji, ob tem pa dodajajo, da bodo na koncu »o njeni uspešnosti v vsakem primeru odločili volivci«.
Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je Janšev predlog za STA označil kot predlog za potrebe dnevne politike. Poziv, da se opravi splošna razprava, nato pa predčasne volitve, Kontič vidi kot Janševo željo, da bi se tudi v prihodnje ukvarjali sami s sabo.
Da ni potrebe za predčasne volitve pa sta prepričana tudi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic in sekretar stranke Zares Bogdan Biščak.
Javni razpravi o položaju Slovenije so v LDS in Zares sicer naklonjeni, vendar le v primeru, da bi šlo za resno razpravo in ne za razpravo za potrebe politike. Pri tem pa Bogdan Biščak pomisleke, ali bi bilo to v trenutku, ko so pred nami resne reforme, dobro. »To bi popolnoma obrnilo fokus, politika pa bi se začela, tokrat pa res, ukvarjati sama s seboj namesto z reformami,« ocenjuje.
Po mnenju Boruta Sajovica potrebe po predčasnih volitvah ni, saj ima koalicija v DZ še vedno večino. Sicer pa so predčasne volitve po njegovem mnenju pravno zelo zapletene in je zato do njih težko priti.
Državni svetniki pa so na
včerajšnji izredni seji DS odločali tudi o predlogu za vložitev odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih. Veto predlaga skupina osmih državnih svetnikov s prvopodpisa-nim Bojanom Kekcem. Kot so pojasnili, ostro nasprotujejo varčevanju na račun socialno najbolj ogroženih in nemočnih družbenih skupin.
Po njihovem mnenju bi morali pokojnine in socialne transferje - kot so otroški dodatki, dodatki za veliko družino, denarno nadomestilo brezposelnim, invalidnine, sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih, rejnine, itd. - usklajevati v celoti in ne le delno.
»Otroci, upokojenci in prejemniki socialnih transferjev so družbene skupine, pri katerih se je varčevalo že dovolj,« so prepričani predlagatelji veta. Opozarjajo, da je upokojencem in prejemnikom socialnih transferjev, ki morajo mesec preživeti s 500 evri ali manj, pomemben prav vsak evro in da je usklajevanje prejemkov za te skupine zelo pomembno.
Zakon poleg tega posega v investicijske transferje občinam ter sofinanciranje plačil za varstvo otrok v vrtcih. »Še posebej je neupravičeno in
neutemeljeno varčevanje na otrocih, saj je spodbujanje na-talitete najbolj temeljni nacionalni interes oz. naloga vsake družbe oz. države,« so predlagatelji veta zapisali v obrazložitvi. Obenem so opozorili, da gre tu za relativno majhne prihranke v višini okoli 12 milijonov evrov.
Nerazumljivo se jim zdi tudi zmanjšanje investicijskih sredstev občinam ter nasprotno menijo, da bi ta sredstva občinam morali povečevati, pri čemer bi lahko bila vir tudi evropska sredstva, ki bodo v letošnjem letu realizirana približno v polovičnem znesku.
Predlagatelji veta še opozarjajo, da vlada po drugi strani ne varčuje »tam, kjer bi morala in sredstva razmetava za neupravičene in nepotrebne namene«. Sprašujejo, »kako je mogoče, da je prejšnja vlada v obdobju t.i. 'debelih krav' porabila okoli 8,5 milijarde evrov odhodkov, sedanja vlada pa v kriznem obdobju, ko bi morala varčevati, porabi kar okoli 10 milijard letno?«
Odgovor se po njihovem mnenju skriva »v pomoči, ki jo je vlada namenila bogati in razsipni Grčiji, dokapitalizacijah NLB, ki je v težave zašla zaradi svojega skrajno neodgovornega poslovanja, ustanavljanju vedno novih in novih agencij ter povečevanju števila javnih uslužbencev«.
Izpostavljajo tudi po njihovem nepotrebno uvajanje satelitskega sistema cestninjenja, »ki ga nima še nobena država v Evropi in ki bo stal kar okoli 150 milijonov evrov«, in neodgovorne poteze ministrov. Kot eno takih omenjajo združitev termina zimskih šolskih počitnic, ki gospodarstvu samo v enem tednu povzroči za kar 15 milijonov evrov škode.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Odredba pregleda v zadevi Satex
Minister za pravosodje Aleš Zalar je povedal, da je odločitev začasne predsednice vrhovnega sodišča Alenke Jelenc Pukla-vec o odredu pregleda v zadevi Satex zelo dobra, saj bo dala odgovor na številna vprašanja. Med drugim tudi, ali je sodišče naredilo vse, da da bi preprečilo zastaranje zadeve Satex, je dejal Zalar.
Pregled bo po Zalarjevih besedah dal številne odgovore na vprašanja: ali je sodišče storilo vse kar lahko, ali je bilo to procesno vodstvo ustrezno. Kar bo vsebovalo tudi oceno aktivnosti ali neaktivnosti tožilstva. Razjasnilo se bo tudi, ali so predsedniki mariborskega okrožnega sodišča in mariborskega višjega sodišča storili vse v okviru zadev sodne uprave, da bi preprečili zastaranje teh primerov. Poleg tega pa se bo pokazala tudi ustreznost zakona o dveletnem obdobju, torej od trenutka, ko vrhovno sodišče
razveljavi zadevo, pa do njenega zastaranja. (sta)
Po mnenje o zakonu o RTV na Beneško
komisijo
Poslanci SD, Zares in LDS so na predsednico odbora za kulturo Majdo Potrata naslovili predlog, naj odbor za uradno mnenje o novem zakonu o RTVS zaprosi oddelek za medije Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope, so sporočili iz Zares.
Mnenje omenjenega oddelka bi po mnenju poslancev koalicije volivcem olajšalo odločitev glede referenduma. »Oddelek lahko namreč s svojimi neodvisnimi strokovnimi mnenji poda stališče o skladnosti zakona s standardi EU, to pa je zelo pomembna informacija, ki bi lahko olajšala odločanje volivcev in volivk na referendumu,« so zapisali poslanci. Možnost tovrstnega preverjanja je po njihovem mnenju legitimna in v praksi poznana, poleg tega pa
se je Slovenija na Beneško komisijo, sicer pravno svetovalno telo Sveta Evrope, že obračala. »Vlada je leta 2000 zaprosila za uradno mnenje o našem volilnem zakonu, Madžarska pa je na primer zaprosila za uradno mnenje o njihovem zakonu o varovanju nacionalne manjšine,« so zapisali. (sta)
Delodajalci bodo stimulirani za zaposlovanje za nedoločen čas
Medtem ko je vlada, ki si s pokojninsko reformo prizadeva za zvišanje aktivnosti med starejšimi, vseskozi napovedovala spodbude delodajalcem za ohranjanje starejših v zaposlitvi, pa je dopolnilo za spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas, sprejeto na seji odbora DZ za delo, prijetno presenečenje. Pozdravljajo ga tako sindikati kot študenti.
Parlamentarni odbor za delo je v drugi obravnavi pokojninske reforme sprejel dopolnilo SDS in SNS
za nov 156. a člen, po katerem država plača prispevke oz. del prispevkov tistim zavarovancem, ki se prvič zaposlijo za nedoločen čas. Po dopolnjenem predlogu pokojninskega zakona tako država plača del prispevkov za obdobje prvih dveh let neprekinjene zaposlitve pri istem delodajalcu. Za prvo leto zaposlenosti plača celoten prispevek delodajalca, za drugo leto pa polovico.
Spodbude delodajalcem za zaposlovanje starejših, ki jih je vlada napovedovala od vsega začetka, pa so opredeljene v 156. členu predlaganega pokojninskega zakona. V skladu z njim država plača 30-odstotni prispevek delodajalca za zavarovance, ki so dopolnili 60 let starosti, 50-odsto-tni delež pa za tiste, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v letih do 2013 oz. 2016. DZ bo dopolnjeni predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obravnaval na izredni seji 2. decembra, je v petek sklenil kolegij predsednika DZ. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Delovno srečanje koordinatorjev in županov mest o EPK
Bo vlada izpolnila obljubo?
Na Ptuju je bilo 15. novembra delovno srečanje koordinatorjev partnerskih mest projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Govorili so o aktivnostih Javnega zavoda Maribor - EPK 2012, aktualnih programih in investicijah v partnerskih mestih.
Foto: Črtomir Goznik
Sestanka na Ptuju se je udeležil tudi Vladimir Rukavina, v. d. direktorja javnega zavoda Maribor -EPK 2012 (drugi z desne).
Problem je, ker obljube, da investicije za kulturno infrastrukturo projekta EPK 2012, ki je vladni projekt, niso vključene v državni proračun za naslednja tri leta, kot je to obljubil predsednik vlade Borut Pahor, potem ko župani niso uspeli s posebnim zakonom za EPK, prav tako pa tudi delitev programskih sredstev Ministrstva za kulturo, ki so jih za leto 2010 porabili mimo dogovorjenih deležev. Skoraj 80 odstotkov jih je dobil Maribor, le nekaj nad 20 odstotkov pa ostala partnerska mesta. Ptuj je letos prejel le 118.500 evrov oziroma od dogovorjenih 19,69 odstotka le 6,67. Dogovorjeno pa je bilo, da bo Maribor dobil 60 odstotkov, partnerska mesta pa 40 odstotkov. Župan MO Maribor Franc Kangler je v zvezi s tem povedal, da župani niso imeli vpliva na delitev teh sredstev, ker so to delali organi Zavoda EPK.
Treba bo opredeliti način porabe teh sredstev oziroma kolikšen del naj prejme Zavod sam za svoje delovanje. Občine predlagajo, da 15-odstotni delež zavod, 85 odstotkov pa naj bi se razdelilo med posamezne lokalne skupnosti. Dogovoriti se bo treba tudi glede skupnih progra-
mov. Glede delitve programskih sredstev naj bi bilo vse jasno v teh dneh, MO Ptuj je v zvezi s tem izdelala poseben razdelilnik, prav tako pa tudi glede obljube države o zagotovitvi denarja za kulturno infrastrukturo EPK v okviru državnih proračunov za leta 2011, 2012 in 2013. O tem smo se po končanem delovnem srečanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Župani partnerskih mest EPK ste ogorčeni, ker v državnem proračunu ni obljubljenih sredstev za projekte EPK 2012, čeprav je bilo še junija letos drugače. Takrat je bilo obljubljeno, da bodo investicije za kulturno infrastrukturo vključene v državni proračun za naslednja tri leta. Kaj boste naredili? Odstopili od projekta, kot ste že zagrozili, ko ni bil sprejet predlog o posebnem zakonu za ta državni projekt? Kaj trenutne razmere pomenijo za projekt kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu?
„Osebno še vedno verjamem, da bo predsednik Vlade držal besedo in bo vse dogovorjene investicije v posameznih mestih
umestil v proračune v letih 2011, 2012 in 2013. Brez izpolnitve te obveze projekta ni mogoče izvesti, kot sta nam ga potrdili evropska komisija in ne nazadnje Vlada. Župani sodelujočih občin smo namreč izvajalci tega programa in za neuspeh ne nameravamo prevzemati nobenih
odgovornosti. V skrajnem primeru smo pripravljeni odstopiti od projekta. Kljub zapletom pa dela na dominikanskem samostanu potekajo v skladu z našim terminskim planom. Oddana je bila prijava na javni razpis, izdano je bilo gradbeno dovoljenje, pridobivajo se prostori nekdanje
uprave Kmetijskega kombinata, pripravlja se dokumentacija za selitev arheoloških zbirk, vsi stanovalci v dominikanskem samostanu so prejeli nadomestna stanovanja."
Župani partnerskih mest v projektu EPK 2012 ste nezadovoljni tudi zaradi letošnje
delitve programskih sredstev, ker je večino denarja dobil oziroma porabil Maribor. Kakšna naj bi bila delitev sredstev v bodoče, da ne bo več nesoglasij, oziroma v kakšnih deležih bi se morala že doslej deliti? Kdo sploh odloča o delitvi sredstev?
„Na zadnjem srečanju smo pripravili predlog delitve sredstev, ki jih je za programske stroške namenilo Ministrstvo za kulturo. Letošnja sredstva so namreč razdeljena izven načelno dogovorjenega ključa. S tem se župani sodelujočih mest ne strinjamo in zahtevamo uskladitev po predloženem ključu. Ta načela bo Zavod EPK moral upoštevati. Znotraj posameznih kvot pa se bodo prijavljali različni kulturni ustvarjalci. Programski svet in svet zavoda bosta skrbela za to, da bodo znotraj kvot podprti najboljši projekti."
Ste tokrat na Ptuju govorili tudi o promociji projekta, glede na to da Maribor tudi na tem področju izstopa? Zadnji primer je londonska turistična borza, za kar v partnerskih mestih niste nič vedeli.
„Žal je res, da nas o tokratnem nastopu niso obvestili. V gradivu, ki so ga predložili, smo partnerska mesta sicer predstavljena, žal pa nismo bili v živo prisotni na londonski turistični borzi. Upam in verjamem, da se kaj takega v prihodnje ne bo več ponavljalo.«
Kakorkoli že, na Ptuju je bilo 15. novembra jasno povedano, da če obljubljenih sredstev ne bo, bodo župani od projekta EPK odstopili. Izpostavili pa so tudi potrebo po nekaterih programskih uskladitvah.
MG
Ptuj • Mednarodni posvet o rimski vojski v prvem in drugem stoletju
Do novih rimskih zgodb s pomočjo znanosti
Od 18. do 20. novembra je v hotelu Primus na Ptuju potekal mednarodni posvet o rimski vojski v prvem in drugem stoletju, katerega glavni organizator so bile Terme Ptuj, udeležilo pa se ga je več kot deset udeležencev iz tujine. Čeprav domačih poslušalcev ni bilo veliko, je bil toliko bolj zanimiv za tiste, ki so vztrajali. Takšne in podobne posvete bodo v Termah nadaljevali, da bo rimsko obdobje Ptuja počasi pritegnilo tudi tiste, ki danes še stojijo ob strani. Novi posvet bo novembra 2011.
Na prvem mednarodnem posvetu o rimski vojski v prvem in drugem stoletju je bilo predstavljenih nekaj izjemnih fotografij o rimski dediščini, ki jih doslej še niso videli niti tisti, ki o rimskem Ptuju vedo malo več. Udeleženci so spoznali rimsko vojsko ter legiji VlII. Avgusta in XIII. Gemina, ki sta bili v nekdanji Petovioni. Legija VIII. Avgusta je imela tabor na desnem bregu Drave, na Spodnji Hajdini, od leta 9 do leta 46, ko je bila premeščena v Novae ob Donavi, sodelovala pa je pri gradnji vodovoda iz Frama in gradnji ceste med Celeio in Peto-viono. Legija XIII. Gemina je bila leta 45/46 premeščena v Petovio-no, kjer je sodelovala pri gradnji vodovoda iz Grajene, kanalizacije, mosta čez Dravo, foruma in dogradnji cestnega omrežja.
Ivan Tušek, konservatorski svetnik, je v svojem prispevku predstavil tudi rodbino Vale-rijev v Petovioni, ki so dosegli status rimskih vitezov, mestnih svetnikov, županov in sodnikov v Petovioni. Caius Valerius in sin Marcus Valerius Verus se omenjata na Orfejevem spomeniku (začetek drugega stoletja). V Pe-tovioni se je rodil med letoma
130 in 140 Marcus Valerius Maxi-mianus mlajši, ki je okoli leta 176 postal senator in leta 184 konzul v Rimu. Tušek je predstavil tudi opis legionarjev. Zanimive so bile trgovske povezave Petovione.
Na posvetu so govorili tudi o samem življenju vojakov: kako so bili plačani, kdo jih je oskrboval z orožjem, kolikšno odpravnino so prejeli, o amforah, kje so jih izdelovali, kdo jih je polnil in podobno, prav tako o najdbah v Carnuntumu, ki jih je mogoče videti na kraju najdbe; na Ptuju žal ni tako.
Ko bodo v Termah Ptuj nadaljevali svoj projekt rimskih iger, ga bodo lahko dopolnili tudi z rimsko hišno igro iz Varaždin-skih Toplic; te so namreč sodile v sklop nekdanje Petovione.
Na posvetu je bilo ponovno slišati, da Ptuj ni najstarejše slovensko mesto. Stroka nima ustreznih kriterijev za to trditev, a če bi jih imela, bi jih zagovarjala, je prepričan direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih. »Večina niti ne ve, zakaj je Ptuj najstarejše slovensko mesto. Preko simpozijev bodo bolje spoznali svoje mesto in njegovo zgodovino, potem bomo lahko tudi
strokovno potrdili to trditev. V času rimske vladavine je bil Ptuj povzdignjen med najpomembnejša rimska mesta,« je na posvetu še povedal Arih.
Več kot dobrodošlo je, da se stroka povezuje z gospodar-
stvom, v primeru posveta s turističnim gospodarstvom, ki svoj turistični produkt gradi na rimski zgodovini. Terme Ptuj so skupaj z direktorjem Andrejem Kla-sincem odprle pot do podobnih srečanj v bodoče. Ptujski župan
Štefan Čelan se je zavzel za to, da bi znanstvene raziskave poskušali vpeti v vsakodnevna razvojna prizadevanja na področju turizma in ostalih storitev, s pomočjo znanstvenih zaključkov pa Ptuj popeljati na zemljevid srednjee-
vropskih kulturnih biserov, kar si mesto zasluži. Ptuj je pomemben evropski kulturni biser ranga italijanskih Firenc. Rimske igre so prepoznane kot inovati-ven turistični produkt, uvrščen v finale letošnjega izbora za nagrado Sejalec, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Terme Ptuj svojo turistično ponudbo gradijo na izjemno bogati rimski zgodovini Ptuja, kjer je še veliko neraziskanega. Z mednarodnim simpozijem o rimski vojski v prvem in drugem stoletju so Terme Ptuj nadgradile znanje o rimski zgodovini in rimske igre. Prišli bodo do novih zgodb, ki bodo tudi znanstveno podkrepljene. Z rimskimi zgodbami in rimskimi igrami bodo šli še dalje, se maksimalno pozicionirali v slovenskem in evropskem prostoru kot destinacija, ki zna ohranjati in predstaviti kulturno dediščino ter jo vtkati v zanimive turistične produkte - to je moderni turizem, je še dodal Klasinc.
O prvem mednarodnem posvetu o rimski vojski v prvem in drugem stoletju bo izšel tudi zbornik.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rimsko vojsko ter legiji VIII. Avgusta in XIII. Gemina v Petovioni je predstavil Ivan Tušek, konservatorski svetnik. Na fotografiji z direktorjem Term Ptuj Andrejem Klasincem, organizatorjem mednarodnega posveta.
Gorišnica • Z druge seje občinskega sveta
Prva politična nevihta s strelami
Člani novoizvoljenega gorišniškega občinskega sveta so se minuli teden zbrali na drugi redni seji z osrednjo točko imenovanja posameznih občinskih komisij in odborov. Čeprav so bile na koncu potrjene vse sestave občinskih teles, kot so bile predlagane, se je tudi v
-	■ ^ ■ m m	m m	m m	a	m m ■■	■ ■	■■ ■■ ■ ■	■ ■	■ ■■ ■ ■	■ ■■	■
gorišniški sejni sobi pošteno zaiskrilo med koalicijskimi in opozicijskimi silami.
Foto: SM
Svetnik Bojan Purgaj je nad začetkom dela v občinskem svetu popolnoma razočaran: „Župan s svojo koalicijo ni upošteval naših predlogov."
Uradno sicer v tej občini naj ne bi obstajala županova koalicija in njej nasprotna opozicija, toda iz stališč (in glasovanja) svetnikov se je lahko z lahkoto razbralo, da so se v „županovo koalicijo" povezali svetniki iz SLS, LDS in SDS (šest članov občinskega sveta) in da bodo opozicijo očitno predstavljali neodvisni svetniki, ki sicer še niso povsem enotni, ter svetniki z liste N.Si (pet svetnikov).
Župan Jožef Kokot, ki se je očitno zavedal, da bodo lokalne politične sile križale svoje meče precej na ostro, je že na samem začetku krepko in precej nedemokratično zategnil vajeti in v kali zatrl poskuse razprave okoli sestave posameznih komisij. Pri prvem glasovanju za članstvo v petčlanskem odboru za javne finance, ki ga bo v prihodnje vodil Janez Prelog (SLS), se je namreč oglasil Janko Šuman (N.Si) in predlagal zamenjavo enega od članov, kar je sicer Kokot dopustil kot možno, če bo takšen predlog tudi izglasovan, potem pa se je oglasil še drugi „opozicijski" svetnik, Bojan Purgaj (neodvisni): „Kot veste, župan, sem predlagal širšo razpravo okoli sestave posameznih komisij in odborov zato, ker naši predlogi niso bili enakovredno upoštevani. Dokaz so sedanji predlogi posameznih sestav, iz katerih je jasno razvidno, da ni enakovredne zastopanosti vseh strank in neodvisnih svetnikov glede na volilni izid!" Toda župan Kokot razprave ni dovolil; zanimalo ga je le, ali je še kakšen predlog okoli članstva, in ker ga ni bilo, je takoj zahteval glasovanje za prvi predlog članstva, ki ga je pripravila KVIAZ. Ta je bil potrjen s šestimi glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim. O drugem predlogu, ki ga je podal Šuman, tako glasovanja ni bilo.
Na enak način so potem „brzinsko" stekla še glasovanja o ostalih odborih in komisijah, rezultati glasovanja pa so bili podobni: za predlog KVIAZ je vedno glasovalo šest svetnikov proti ali vzdržanih pa je bilo ostalih pet. Razen pri glasovanju za članstvo sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP), kjer je bil kot predsednik imenovan Bojan Purgaj. Ko je vseh deset svetnikov potrdilo predlagano članstvo, se je Purgaj namreč vzdržal, na vprašanje župana, zakaj tako in ali ne želi voditi SPVCP, pa je mladi Purgaj poskušal še drugič povedati, da si takšnega nedemokratičnega določanja članstva in dela nasploh v tem občinskem svetu ne predstavlja: „Jaz na tak način ne morem sodelovati! Naši predlogi niso upoštevani, nimamo niti možnosti, da bi sami predlagali svoje ljudi v določene odbore, vse nam kar določate!"
Toda župan je oral po svoje
in ga je zanimalo le, ali Pur-gaj misli voditi ta svet ali ne, Purgaj pa se mu je uspel še zadnjič upreti: „Preden vam odgovorim, želim razčistiti, zakaj mi kot neodvisni svetniki sploh ne moremo predlagati imen ljudi?!" Kokot ga je zavrnil: „Kako da ne? Ampak če ne predlagate, potem ne more biti nič!" In Purgaj je izustil grenko resnico: „Saj predlagamo, pa nas preglasujete! In sploh nas niti malo ne upoštevate, ne upoštevate niti kvote volilnega izida, po katerem nam pripada veliko več mest v odborih, kot jih je v predlogih!"
Kokot se na izjave ni več odzival, ampak je brezkom-
lipton
promisno zahteval glasovanja o nadaljnjih predlogih sestav odborov in komisij, ki so bili nato (z izjemo še ene zamenjave člana) seveda večinsko potrjeni.
Tako bo v Gorišnici v prihodnje odbor za okolje in prostor vodil Mirko Štumpf (SDS), odbor za razpolaganje s požarno takso Janez Ambrož (SLS), odbor za kmetijstvo Stanko Donaj (SLS), komisijo za popis osnovnih sredstev Roman Škerjanec (neodvisni), statutarno-prav-no komisijo Janko Šuman (N.Si), odbor za gospodarsko dejavnost in infrastrukturo Davorin Kelenc (SLS) in odbor za negospodarske dejavnosti Jože Petek (LDS).
Seja se je končala relativno hitro, jeza in razočaranje opozicijskih svetnikov pa ne. Dejstvo je, da so vodenje komisij in odborov, ki so v občini najpomembnejši, dobili v roke koalicijski svetniki; slednji pa imajo tudi večino glasov v vseh občinskih telesih. Prav tako je dejstvo, da to ni gorišniška posebnost, saj je tako v večini občin, ker se župani prav dobro zavedajo, da se odločitve sprejemajo na odborih in so javne seje bolj ali manj folklora lokalne politike (čeprav to ne pomeni, da na sejah sklepi odborov ne morejo pasti). Je pa način, ki ga je župan Ko-kot izbral pri oblikovanju in potrjevanju sestav občinskih teles, takšen, da bi ga lahko imenovali kar „destrniški sindrom" ...
Bojan Purgaj je dogajanje komentiral tako: „To se še nikoli ni zgodilo, pa sem svetnik že drugi mandat; ampak prej se je vedno dalo vsaj nekaj dogovoriti, zdaj pa sploh nič! Ne vem, od kod županu ideja, da nestrankarski svetniki naj ne bi mogli predlagati članov občinskih teles?! Niti enega našega predloga za zunanje člane niso upoštevali, kot že rečeno, pa v sedaj potrjenih sestavah niso upoštevane niti kvote. Ne zdi se mi primerno, še manj na nivoju naše občine, da se je zgodilo, kar se je. Tako ne bomo mogli delati naprej!"
SM
Foto: SM
Župan Jožef Kokot ni dovolil razprave okoli imenovanja članov posameznih komisij in odborov: „Imate drugačen predlog? Povejte in bomo glasovali!"
Od tod in tam
Ptuj • Novosti na področju moškega zdravja

V hotelu Primus na Ptuju so 11. in 12. novembra v organizaciji Zavoda za družinsko medicino Ljubljana potekale delavnice, na katerih so zdravnike družinske medicine seznanili z novostmi na področju moškega zdravja. Moški umirajo prej, njihova življenjska doba je bistveno krajša, družinski zdravniki jim pomagajo, da prebrodijo kritična leta, to je obdobje med 30. in 50. letom starosti. Prvi trije vzroki umrljivosti so rak, kardiovaskularne bolezni ter prometne nesreče. Pri tem je zelo pomembna motivacija ljudi, poudarja prim. as. mag. Gojimir Žorž. Zelo pomembno pa je tudi, da se vsi tisti, ki se srečujejo s problemom erektilne disfunkcije, čim prej oglasijo v ambulanti družinskega zdravnika, ker je ta lahko znak kronične vaskularne bolezni. Moški na splošno veliko težje pridejo v ambulanto, če pa že, je to alarm, takrat ga je treba temeljito pregledati, je na delavnicah o celostni obravnavi moškega v ambulanti osebnega zdravnika povedala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
MG
Hajdoše • Družabno srečanje s sojo
Foto: Črtomir Goznik
Članice Društva žensk Hajdoše so si za letošnji osrednji projekt izbrale sojo. Zaključile so ga z družabnim srečanjem, kije bilo 19. novembra v gasilskem domu v Hajdošah. Ob tej priložnosti so predstavile pridelovanje soje, njeno predelavo in uporabo. Razstavile so več kot trideset različnih jedi iz soje. To pa je bil tudi njihov namen, da bi rezultate projekta predstavile širše in spodbudile uporabo soje v vsakdanji prehrani. S pridelkom so bile zadovoljne, glede na to, da se odločile za ekološko pridelavo, brez uporabe škropiv in ročno obdelavo. Pripravile so tudi tekmovanje v luščenju soje. Najbolj urna je bila ekipa Društva žena in deklet občine Hajdina. Projekt Društva žensk Hajdoše je pohvalil tudi novi hajdinski župan Stanislav Glažar. Druženje in pokušnjo jedi sta s kulturnimi utrinki obogatili skupini Štajerskih frajtonarjev.
MG
Gerečja vas • Osmi turnir v paveršnopsu
V gasilskem domu v Gerečji vasi je v soboto, 20. novembra, potekal že osmi tradicionalni turnir v paver šnopsu Društva žena in deklet Gerečja vas.
Udeležilo se ga je 17 tekmovalnih parov. Tekmovanje sta odprla predsednica društva Magda Intihar in novi hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je pohvalil skrb za ohranjanje tradicije življenja na vasi in družabno življenje, ki ga razvijajo in negujejo članice hajdinske-ga društva žena in deklet. Tekmovanje, ki se je začelo nekaj po 15. uri, se je končalo v slabih sedmih urah. Prvo mesto sta osvojili Cvetka Drevenšek in Silva Šilak iz Kungote, drugi sta bili prav tako Kungočanki, Mira Sitar in Marija Marks, na tretjo mesto pa sta se uvrstili Angela Mlakar in Marija Tement.
MG
Foto: MG
Majšperk • Potrdili občinske odbore in komisije
Za podžupana imenovan Cveto Pepelnik
Svet občine Majšperk je v novi sestavi na drugi redni seji v četrtek, 18. novembra, brez zapletov potrdil predloge za vse potrebne občinske odbore in komisije. Precej živahno je bilo med pobudami in vprašanji, županja Darinka Fakin pa je svetnike seznanila, da je za podžupana imenovala Cveta Pepelnika.
Foto: M. Ozmec
Svetnik Branko Karneža (levo) je menil, da bi bilo prav, če bi prepustili večino opoziciji, če želijo, da bo delo vladajoče koalicije bolj transparentno, zato je v nadzorni odbor predlagal dva člana iz vrst opozicije.
Ker se je Darinka Fakin po
izvolitvi za županjo odpovedala funkciji članice občinskega sveta, s čimer ji je prenehal mandat članice občinskega sveta, je ta prešel na naslednjega kandidata SLS Ido Lorber iz Majšperka. Ker je ta občinski volilni komisiji podala pisno izjavo, da sprejema funkcijo, so soglasno sprejeli uradni sklep o potrditvi za članico sveta občine Majšperk.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo Zlatko Žnidar kot predsednik ter Cveto Pepelnik in Vekoslav Širec ko člana, so brez posebnih pripomb potrdili sestavo štirih občinskih odborov in dveh komisij. Vsi občinski odbori so sestavljeni iz petih članov, pri čemer so upoštevali zastopanost vseh političnih strank. Naslednja štiri leta bo odbor za gospodarstvo vodil Zlatko Žnidar, odbor za družbene dejavnosti Branko Karneža, odbor za gospodarsko infrastrukturo Edi Leskovar, odbor za zaščito in reševanje pa Dragomir Murko. Komisijo za pripravo statuta in drugih aktov občine bo vodila Ida Lorber, komisijo za priznanja in odlikovanja pa Marjan Novak.
Potrdili so tudi 7-članski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Majšperk, ki ga bo vodil Ludvik Lampret, ter tri člane nadzornega odbora, ki mu predseduje Milan Smole. Pri imenovanju nadzornega odbora je sicer Branko Karneža menil, da bi bilo prav, da bi prepustili večino opoziciji, če
želijo, da bo delo vladajoče koalicije bolj transparentno, zato je v nadzorni odbor predlagal 2 člana iz vrst opozicije. Županja pa je pojasnila, da so v KVIAZ-u predstavniki treh strank, ki so na volitvah dobile največ glasov, to pa so SLS, LDS in SDS, zato je prav, da so tudi člane nadzornega odbora predlagali iz treh različnih strank. Ob glasovanju se je pokazalo, da tako meni tudi večina preostalih svetnikov, zato so s 6 glasovi za in 4 proti potrdili predlog komisije.
Ko so se lotili predloga o imenovanju odgovorne urednice in petčlanskega uredniškega odbora občinskega glasila Majšperčan, je Dejana Vuka zanimalo, zakaj je za odgovorno urednico predlagana Zlatka Lampret, ki se je odse-
lila in ne stanuje več v občini Majšperk. A mu je županja pojasnila, da to ni sporno, saj z Zlatko že dalj časa uspešno sodelujejo tudi pri raznih prireditvah v občini, zato je prepričana, da bo tudi v bodoče občinsko glasilo urejala z enako vnemo in prizadevanjem kot do sedaj. Z večino glasov so potem potrdili predlog KVI-AZ in za odgovorno urednico Majšperčana imenovali Zlatko Lampret, za člane uredniškega odbora pa Marjana Kokota, Petra Kitaka, Taniso Bedenik in Natalijo Gajšek.
Brez posebnih pripomb so nato še sklep o načinu financiranja političnih strank v občini Majšperk, po katerem vsem strankam, ki so na lokalnih volitvah prejele najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev člana občinskega sveta, pripada iz občinskega proračuna mesečno po 0,15 evrov za vsak dobljeni glas.
Na predlog županje so sprejeli tudi sklep o določitvi plakatnih mest za izvedbo referenduma o zakonu o RTV 12. decembra. Po pojasnilu županje, ki je zatrdila, da z Zdravstvenim domom Ptuj v občini Majšperk dobro sodelujejo, so soglašali tudi z imenovanjem Metke Petek Uhan za direktorico tega javnega zavoda.
Precej živahno pa je postalo, ko so se lotili pobud in vprašanj. Vekoslava Širca je zanimalo, kolikšna je končna vrednost modernizacije ceste Slape -Ptujska Gora in kako je s sanacijo mostu v Slapali. Janez Vedlin je predlagal, da bi javno razsvetljavo na območju
občine v poznih nočnih urah izklapljali in tako prihranili nekaj denarja. Dejana Vuka je motilo, da v občini še vedno nimajo kvalitetnega signala za mobilno telefonijo, ponekod pa ga sploh še nimajo. Branko Karneža je predlagal da bi med zimskim pluženjem pločnike plužili z manjšim plugom kot ceste, saj se je do sedaj pokazalo, da z velikimi plugu uničujejo tudi robnike. Na vprašanje Janeza Vedlina, kdaj bo zgrajen še pločnik od Majšperka do Lešja, je županja pojasnila, da načrtujejo to investicijo v letu 2012, če bodo seveda uspeli zagotoviti potrebna sredstva. Ida Lorber pa je opozorila, da imajo po preselitvi poštev v nove prostore mnogi krajani težave, saj ne vedo, kje je pošta sedaj, ker ni o tem ustreznih obvestil ali vsaj oznak. Zlatka Žnidarja je zanimalo, čigava last je most čez Polskavo na cesti Šikole -Sestrže, saj nihče ne ve, ali je last občine Majšperk ali sosednje občine Kidričevo.
Preden so se razšli, je županja svetnike seznanila, da bo naslednjo sejo občinskega sveta sklicala v roku treh tednov, osrednja točka pa bo vsebina občinskega proračuna, saj je to potrebno za realizacijo nekaterih pomembnih občinskih projektov, svetnici in svetnike pa je še seznanila, da je za podžupana imenovala Cveta Pepelnika iz SLS.
M. Ozmec
v •
caj
Foto: M. Ozmec
Županja Darinka Fakin je svetnike seznanila, da je za podžupana imenovala Cveta Pepelnika iz SLS (levo).
Od tod in tam
Lahonci • Domov in v gorice po asfaltu
Foto: Viki Ivanuša
V Lahoncih so bili minulo nedeljo zelo veseli, saj so namenu slovesno predali nov asfaltiran cestni odsek. Dolg je sicer le 267 metrov, vendar za krajane pomeni neprimerno izboljšanje življenjskih pogojev. Še zlasti ob jesenskih deževjih, poletnih nalivih in pri pluženju so si krajani želeli, da bi tudi do njihovih hiš in vikendov peljala asfaltirana cesta, je povedal Ivan Šac, ki se je v imenu krajanov najbolj trudil, da bi župan prisluhnil njihovim potrebam. Zupan Alojz Sok je med drugim povedal, da je k asfaltiranju te ceste v veliki meri pripomoglo dejstvo, da so krajani sami prispevali svoj delež. Ob cesti je devet uporabnikov, ki so za asfaltprimaknili vsak po 500 evrov, oObčinapa še dobrih 17.000 evrov. Cestni odsekježupanu Alojzu Soku in predstavniku krajanov Ivanu Šacu pomagala odpreti tudi mala Živa, cesto je blagoslovil tomaže-vski župnik Stanko Matjašec, nato pa so se zbrani krajani poveselili pridobitve pri Šačevih, kjer jih je čakala bogato obložena miza. Odprtja se je udeležil tudi župan sosednje občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko, saj prav ta del Lahoncev leži na meji obeh občin, v KS Ivanjkovci.
Viki Ivanuša
Ptuj • Že četrti medeni zajtrk
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja dobrodelno-izobraževalna akcija En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev je bila že četrta po vrsti. Za zajtrk otrok v vrtcih so letos zbrali 2000 kg medu. V Čebelarski zvezi Slovenije želijo s to akcijo približati med otrokom, hkrati pa jim vzbuditi skrb za zdravo življenje ter za čebele in okolje. Medenega zajtrka v enoti Marjetica Vrtca Ptuj se je udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan, koristnost čebel za okolje in medu za zdravje ljudi je predstavil Martin Čuš iz ČD Ptuj, ki je tudi povedal, da slovenski čebelarji pridelujejo varen in kakovosten med ter druge čebelje pridelke, za katere teče tudi postopek zaščite. Dobili so že certifikat, ne pa tudi še zaščite. V imenu Vrtca Ptuj se je čebelarjem zahvalila ravnateljica Božena Bratuž, s plesom in igro pa tudi otroci, ki so skupaj z vzgojiteljicami za to priložnost zgradili pravi čebelnjak v malem.
MG
Ptujska Gora • Pečnikova mama praznovala 90. rojstni dan
Foto: Brigita Ptičar
Novembra je 90. rojstni dan praznovala Viktorija Pečnik s Ptujske Gore. Istega dne je praznoval 70. rojstni dan njen zet Štefan Mally, mož Viktorijine hčerke Lidije. Dvojnega praznika so se veselili vnuki Štefko, Mojca in Vesna, pravnuki Filip, Lovro in Aleš, v kratkem pa jih bosta razveselila še dva pravnuka. Viktorija ob svojem 90. rojstnem dnevu nima posebnih želja, želi si le, da bi bili vsi njeni zdravi, srečni in zadovoljni. Kljub visokemu jubileju je še vedno polna humorja in zelo rada zapoje domače ljudske pesmi, ki se jih še kar sama spomni.
Brigita Ptičar
Kidričevo • 56. praznik Taluma
Krizo prebrodili, ker so bili nanjo pripravljeni
Na osrednji slovesnosti ob tovarniškem prazniku kidričevskega Taluma so v petek, 19. novembra, po optimističnem nagovoru predsednika uprave Danila Topleka petim zaslužnim sodelavcem podelili najvišja priznanja za delovne dosežke - zlate metulje.
Foto: M. Ozmec
Letošnji dobitniki zlatih Talumovih metuljev v družbi direktorja Danila Topleka in članice uprave Bri-gite Ačimovič: (z desne) Vekoslav Cestnik, Milan Vogrinc, Mira Verdenik, Franc Lendero, Brigita Ačimovič, Milan Fajt in Danilo Toplek
Kot je v slavnostnem nagovoru zaposlenim v prenovljeni dvorani restavracije Pan v Kidričevem poudaril predsedniki uprave Danilo Toplek, so glavnino gospodarske krize v glavnem prebrodili brez posebnih težav, saj so se nanjo dobro pripravili, sedaj pa že iščejo poti za čimprejšnjo ponovno oživitev proizvodnje.
»Res je, da zadnji dve leti nismo praznovali, saj enostavno ni bilo priložnosti za to, ni bilo prave volje in ne pravega optimizma. To, da smo se danes spet zbrali na praznovanju tovarniškega praznika, je najbrž znak, da že z večjim optimizmom gledamo na jutrišnji dan, da vidimo izhod iz težavne situacije, v kateri smo se znašli ne po svoji krivdi, ampak zato, ker smo pač delček svetovne ekonomije, ki jo sami težko spreminjamo. Težko je predvideti, v katero smer se bo svetovno gospodarstvo odvijalo, lahko pa se po svojih močeh prilagajamo, čeprav je včasih treba plavati tudi proti toku,« je uvodoma menil Toplek.
Med drugim je opozoril na nekatere ukrepe, ki so bili za marsikoga precej boleči: »Ukrepi, ki smo jih zadnji dve leti izvedli, niso bili lahki, verjamem, da so marsikoga prizadeli, vendar druge poti ni bilo. Hitro se je bilo treba odločiti, ali se bomo z obsegom proizvodnje in poslovanja hitro prilagodili razmeram ali pa bi nas stroški enostavno povedano pojedli. Tako bi bilo izgube še več, kapital bi se še bolj zniževal, zmanjšala pa bi se tudi likvidnost. Vesel sem, da smo skupaj z drugimi člani uprave in z vsemi drugimi sodelavci našli pravo pot in nekako preživeli, tako da danes že bolj optimistično razmišljamo, kako bo prihodnje leto.«
S precejšnjo mero optimizma se je Toplek zazrl tudi v bodočnost Talumovega kolektiva: »Krizo smo v glavnem dobro prebrodili, ker smo se nanjo dobro pripravili in ker smo se odzvali hitro in odločno. In pripravljeni smo že na jutrišnji dan. Predvidevamo, da bomo v drugi polovici aprila ali najpozneje v začetku
maja prihodnje leto že poslovali s polnimi zmogljivostmi tako v elektrolizah kot v drugih proizvodnih enotah in prepričan sem, da bomo imeli dovolj ekonomske moči, da se bomo lahko posvetili novim
proizvodnim programom in izzivom. Prihodnje leto bomo sicer pričeli delati v novi organizacijski obliki, kar bo verjetno za marsikoga boleče, a naš cilj je jasen: želimo, da bomo ob koncu prihodnjega leta
ugotovili, da smo še uspešnejši, kot smo letos. Naša tovarna je torej preživela in prepričan sem, da bo preživela tudi v bodoče in dočakala še boljše čase,« je dejal Danilo Toplek.
Na slovesnosti ob tovarni-
škem prazniku so za posebne delovne dosežke v zadnjem obdobju petim sodelavcem, ki so bili pri svojem delu nadpovprečni ali so izstopali, podelili najvišja delovna priznanja Taluma - zlate metulje. Predsednik uprave Danilo To-plek in članica uprave Brigita Ačimovič sta zlate metulje letos izročila Miri Verdenik iz Financ in računovodstva, Milanu Vogrincu in Francu Lenderu iz delovne enote Livarske zlitine, Vekoslavu Cestniku iz delovne enote Vzdrževanje in Milanu Fajtu iz vodstva Taluma.
Naj dodamo, da so praznovanje tovarniškega praznika tudi letos pričeli s četrtkovim tradicionalnim srečanjem upokojenih članov tega delovnega kolektiva, dogajanje pa zaokrožili z dnevom odprtih vrat, ki se ga je minulo soboto, 20. novembra, udeležilo prek 200 občanov od blizu in daleč. Po predstavitvi tovarne in kolektiva so si vsi lahko ogledali tudi nekatere Talumove proizvodne obrate ter elektrolizo.
M. Ozmec
Ptuj • Najstarejše mesto razsvetljujejo
V pričakovanju pravljice
Mestni trg je bil v soboto dopoldan in popoldneva delovišče: od jutra do poznega popoldneva so vlekli in dvigovali bele trakove, ki predstavljajo osnovo nove pravljične osvetlitve starega Ptuja. Uresničevati se je začel projekt Priklic pomladi.
Majšperk • Gradijo kulturno-poslovni center
Pridobitev, vredna 3,7 milijona evrov
Kljub neugodnemu jesenskemu vremenu gradnja novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku, ki nastaja na prostoru, kjer je nekdaj stala stara osnovna šola, uspešno napreduje.
Potem, o so 1. oktobra svečano podpisali pogodbo, so že 5. oktobra položili temeljni kamen. V sredini oktobra so delavci gradbenega podjetja Konstruktor VGR opravili zemeljska pripravljalna dela, ko so vremenske razmere dopuščale, izkopali gradbeno jam in v teh dneh že betonirajo temelje bodočega kulturno-poslov-nega centra.
Ob položitvi temeljnega kamna je županja Darinka Fakin poudarila, da so o gradnji kul-turno-poslovnega centra pričeli razmišljati že ob izgradnji nove osnovne šole. Po pregledu popolnoma dotrajane stavbe stare osnovne šole so se odločili, da jo porušijo. Prostor, ki so ga spremenili v zelenico, je nekaj časa sameval, sedaj pa bo kmalu dobil novo podobo, saj je položitev temeljnega kamna pomenila tudi pričetek gradnje novega kulturno-po-slovnega centra.
V občini Majšperk bodo s tem pridobili sodobno kulturno dvorano s spremljevalnimi prostori, primernim odrom tudi za zahtevne gledališke in glasbene prireditve ali različne oblike izobraževanja; sicer
pa bo v dvorani 250 sedežev v parterju in 50 na balkonu. Kulturno dvorano bo s poslovnim delom povezoval hodnik, ob njem pa bo manjša predelna dvorana, namenjena različnim oblikam izobraževanja in po potrebi poročna dvorana. Poslovni del bo v zgornji etaži nudil sodobne občinske prostore, prostor za matični urad, sejno sobo in dva prostora za društva, medtem ko bo v pritličju svoje prostore dobilo društvo invalidov Majšperk-Ki-dričevo, ki bo za ta del prispevalo tudi nekaj svojih sredstev, poleg tega pa bodo nastali še štirje prostori za poslovno dejavnost.
Naj dodamo, da bo celoten
objekt grajen na invalidom prijazen način in bo imel skupno 2.523 m2 neto površin, od tega 1.190 m2 za poslovne namene ter 1.333 m2 za kulturo in izobraževanje. Po izbrani ponudbi na javnem razpisu znaša vrednost del 3.774.000 evrov, pri čemer so iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobili sklep o sofinanciranju v višin 1.864.000 evrov, ostalo pa bodo prispevali občina, društvo invalidov ter donator-ji. Projektant omenjenega projekta je Andrej Pirih, njegov pomočnik pa Gregor Kraševec iz podjetja TMD. Nov objekt v Majšperku pa naj bi bil končan v prvi polovici leta 2012.
-OM
Projekt povezuje Stanislavo Vauda Benčevič, Sava Školibra in Boštjana Vauda, ki so dnevno vpeti v dogajanje v Ptuju in nenehno razmišljajo, kako najstarejše slovensko mesto narediti še privlačnejše in bolj obljudeno, da v samotnih zimskih večerih ne bo več samevalo, da se bodo ljudje z veseljem podali na njegove ulice in trge, ker se bo tudi v tem času nekaj dogajalo, ne samo poleti. Predvsem pa bo imelo pravljični pridih.
Kot pojasnjuje Stanislava, gre v tem projektu za osvetljevanje - »razsvetljevanje« Ptuja. Vsi trije vpleteni so razmišljali o tem, da bi naredili nekaj zanimivega pri praznični okrasitvi. Ni bilo lahko, saj denarja ni. Že kot občanki mesta, ki se sprehaja po njem, ji ni dalo miru, ker je želela, da bi Ptuj doživel praznično osvetlitev, takšno, ki bi mu dala pravljični pridih, kot ga imajo v tem času številna druga mesta. Ptuj je pravljično mesto že samo po sebi, to pa je treba še bolj poudariti in mu dati dušo. S tem, ko bo Ptuj osvetljen, bo pritegnil ljudi, ker če je nekaj lepo, okrašeno, pritegne.
Projekt so zasnovali za vseh osem trgov starega Ptuja, a v letošnji fazi bodo osvetlili Me-
stni in Slovenski trg ter ulice, ki vodijo do obeh. Stanislava je v soboto, ko so začeli delati, povedala, da še sami ne vedo, kako bo na koncu vse skupaj izpadlo, vendar upajo na najboljše. Ko bosta oba trga osvetljena, se bo najbolje videlo, kako so uspeli, želijo pa si, da bi mesto v pravljični podobi zaživelo že prvega decembra. S to osvetlitvijo bo mesto živelo cele tri mesece, do pokopa pusta. V projektu gre za združevanje praznovanja novega leta in tudi pustovanja, pravi. V praznično osvetlitev Ptuja
bodo vključili tudi obstoječih 140 latern, ki jih bodo odeli v barvno folijo. V starem mestnem jedru bodo svetlobne verige napeljali na 120 hiš, ob tem da bosta v novi osvetlitvi zasijala Mestni in Slovenski trg, kjer bo v osvetlitev vkomponi-ranih 3000 rož. Projekt Priklic pomladi, ki ga podpira MO Ptuj, naj bi v letu 2011 nadaljevali in ga poskušali zaključiti v predvideni viziji, da bi na koncu dobilo pravljično osvetlitev vseh osem trgov mestnega jedra.
MG
Foto: M. Ozmec
Gradbeni delavci podjetja Konstruktor VGR že betonirajo temelje bodočega kulturno-prosvetnega centra.
Ptuj • Kmalu festival monodrame
V imenu umetnosti sam proti vsem
Med 25. novembrom in 5. decembrom bo v ptujskem gledališču potekal 8. festival Monodrama Ptuj 2010, v sklopu katerega se bo zvrstilo šest tekmovalnih predstav in več spremljevalnih dogodkov. Selektor projekta je režiser Alen Jelen, v strokovni žiriji bodo sedeli režiserka Ana Krauthaker, pisatelj Feri Lainšček in igralka Dunja Zupanec, ki bodo podelili nagrado Zlatka Šugmana za najboljšo uprizoritev, svojega favorita pa bo izbralo tudi občinstvo.
Foto: PA
Ana Strelec Bombek, organizatorka in koordinatorka kulturnega programa v MGP, Alen Jelen, selektor festivala, in Peter Srpčič, direktor MGP, so na tiskovni konferenci predstavili festival Monodrama Ptuj 2010.
V Mestnem gledališču Ptuj po besedah direktorja Petra Srpčiča že več kot desetletje gojijo najbolj elementarno gledališko zvrst, v kateri se igralec sam sooči z občinstvom, in nadaljevanje te uspešne zgodbe pričakujejo tudi letos pozno jeseni.
Selektor festivala, ki ga pripravijo vsako drugo leto, je pred časom postal režiser Alen Jelen, ki si je tako od sredine pomladi 2009 ogledal 24 prijavljenih predstav, nato pa na podlagi videnega oblikoval letošnji program in opravil izbor uprizoritev za tekmovalni del. Kot je priznal na tiskovni konferenci, na kateri so projekt predstavljali, naloga vsekakor ni bila lahka, saj se je dolgo odločal, kaj uvrstiti med omejeno število tekmovalnih predstav.
Pri izboru je po njegovih besedah upošteval žanrsko, vsebinsko, izpovedno in ustvarjalno pestrost, kakovostno igralsko izvedbo, profesionalnost izvajalcev ter ostalih sodelavcev in predvsem visoko umetniško raven.
»Lepo število prijavljenih dokazuje, da je monodrama na Slovenskem še kako živa. Med vsemi temi predstavami je bilo treba iskati tiste, ki so
zaokrožene v neko kakovostno celoto, pomembno pa se mi je zdelo tudi predstaviti žanrsko raznolika dela. Z gotovostjo lahko trdim, da so v tekmovalnem delu predstave, ki vzpodbuja in promovira monodramsko gledališko ustvarjalnost,« je povzel Jelen.
Festival bo tako v desetih dneh predstavil najboljše
monodrame zadnjih dveh sezon, v katerih bodo igralka in pet igralcev pripovedovali o sodobnem človeku. Letošnja pomembna novost je tudi poimenovanje nagrade za najboljšo monodramsko uprizoritev, ki od tega leta naprej na predlog Društva prijateljev Ptuja nosi ime Zlatka Šugmana, izjemnega umetnika in velikana sloven-
skega gledališča, izvirajočega iz okolice Ptuja.
»Druga nagrada, ki jo bomo podelili, pa je prav tako novost - to je nagrada občinstva. Zdi se mi prav, da tudi gledalci na koncu povedo, katera predstava se jih je najbolj dotaknila oziroma jim je bila najbolj všeč,« je dodal Srpčič.
Deset dni bogatega dogajanja
25. novembra ob 19.30 bo festival slavnostno odprla uprizoritev Skok iz kože, v kateri igra Gaber K. Trseglav, režiral pa je Jaka Andrej Voje-vec. Dan za tem ob enaki uri bo na ogled Sokratov zagovor z igralcem Alešem Vali-čem in režiserjem Gorazdom Kocijančičem, 27. novembra pa bo na ptujski oder prišla Noč čisto na robu gozdov (igra Robert Waltl, režija Ivi-ca Buljan).
Dogajanje se bo nadaljevalo v sredo, 1. decembra, ob 19.30 z Robom sveta, v katerem bo nastopil Jaka Lah, v četrtek bo na ogled Sahib -impresije iz depresije (igralec Branko Završan, režiserka Ivana Djilas), 3. decembra pa Pika, kje je tvoja nogavica, ki jo je režiral Rok Vilčnik, glavno junakinjo pa upodobila Minca Lorenci.
V spremljevalnem programu bo 4. decembra ob 19.30 nastopil Vlado Novak v Ga-jašu, arestantu, 5. decembra ob 17. uri bo tudi okrogla miza o monodramskem gledališču Sam proti vsem, ob 19.30 tega dne pa še zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad ter glasbeni nastop
Discover the cure.
Festival bo stal približno 20.000 evrov, kar je za tovrsten projekt po besedah gle-dališčnikov precej malo (njegova realna vrednost naj bi namreč znašala okoli 45.000 evrov). Prav nič denarja niso zanj prejeli od ministrstva za kulturo, okoli 5000 evrov so dobili od ptujske občine, nekaj več kot 4000 od sponzorjev, ostalo pa je na njihovih plečih.
Preden končamo pa še kratek sprehod skozi zgodovino. Prvi tovrstni festival je potekal leta 1997, ko je bila za najboljšo izbrana predstava Glumac ... je glumac ... je glumac, v kateri je igral Zijah A. Sokolovic. Dve leti kasneje je slavil Karajan C z Branetom Šturbejem, leta 2001 Dobro jutro z Radkom Poličem, leta 2003 pa Hagada in Gregor Čušin.
Na petem festivalu leta 2004 sta nagradi prejeli predstavi Elizabeth 2 ali Get famous or die trying z Natašo Matjašec in Pavlek s Petrom Ternovškom. Leta 2006 nagrade niso podelili, pred dvema letoma pa je šla v roke igralca Valterja Dragana, ki je navdušil v delu Za znoret.
Polona Ambrožič
Ptuj • Gostovanje s projektom Ne-odvisen.si
Nariši nov dan
18. novembra je na Ptuju potekala osrednja aktivnost ob letošnjem mesecu preprečevanja zasvojenosti - gostovanje projekta Ne-odvisen.si, ki je bilo del programov Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj, koordiniral pa ga je ptujski Center interesnih dejavnosti. Dopoldne so potekale različne dejavnosti za otroke in mladostnike, zvečer pa prireditev za odrasle v kulturni dvorani gimnazije, kjer je kljub resnim temam občinstvo večkrat nasmejala stara znanka s televizijskih ekranov Ana Liza.
Ne-odvisen.si je vseslovenska družbeno odgovorna kampanja, ki se bori proti različnim sodobnim zasvojenostim. Njena namen in cilj sta otroke, mladostnike in odrasle ozaveščati o različnih pasteh odvisnosti in jih usmerjati k zdravemu načinu življenja. Nosilec projekta je Zavod7, ki s skupino stalnih zunanjih strokovnjakov (kot so Vlasta Nussdorfer, Robert Friškovec, Miha Kramli, Tone Kladnik, Bojan Žlender, Fani Čeh in drugi) in z vrsto znanih slovenskih osebnosti oblikuje in izvaja programe za tri ciljne skupine: otroke,
stare od 5 do 9 let, mladostnike med 10. in 18. letom ter odrasle.
Gostovanje v Ptuju je potekalo na dveh lokacijah: ob 9. uri je v sodelovanju z Vrtcem Ptuj in vsemi ptujskimi osnovnimi šolami na Osnovni šoli Ljudski vrt potekala prireditev za otroke od 5. do 9. leta, ob 10.15 za učence drugega triletja in ob 11.30 za mlade zadnjega triletja osnovne šole. Večer pa je bil namenjen staršem in dragim odraslim, saj je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekal dogodek z Ano Lizo in njenimi gosti, ki so na spro-
Vsestranska Nataša Tič Ralijan se s svojim likom Ane Lize med drugim bori tudi proti sodobnim zasvojenostim.
ščen način spregovorili o mnogih aktualnih vprašanjih za vsako družino. Ptujčane je na posnetku pred začetkom prireditve nagovoril tudi predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, ki je naklonil svoje pokroviteljstvo projektu.
»Nespodobno povabilo« za ptujskega župana
Udeleženci projekta so prejeli razna gradiva. Najmlajšim otrokom je bila namenjena družabna igra, ki jih na zabaven način vodi k ozaveščenemu ravnanju v prometu, v stikih z neznanci in vrstniki, ki se vedejo tvegano. Za nekoliko starejše otroke je bila pripravljena revija, v kateri nosilci projekta skupaj z mnogimi znanimi osebnostmi nagovarjajo osnovnošolce o zdravem načinu življenja in jim predstavijo tudi spletno stran, na kateri lahko dobijo odgovore na številna vprašanja in pomoč v stiski. Odrasli obiskovalci pa so prejeli priročnik z naslovom Tukaj sem, ki so ga napisali Martina
Žmuc Tomori, Tone Kladnik in Miha Kramli.
Vsi dogodki so bili brezplačni, saj je projekt financirala ptujska občina. Njen župan Štefan Čelan pa je pred osrednjim dogodkom v gimnaziji pozdravil zbrane in spregovoril o odvisnosti človeštva od materialnih stvari, za kar je kasneje dobil »nespodobno povabilo« Ane Lize, ki ga je v svojem slogu povabila v garderobe, da bi ji še kaj več povedal o tej temi. Kljub njenim šalam pa je seveda dogodek, ki se bori proti raznim zasvojenostim, namenjen zelo resnim temam, o katerih so spregovorili strokovnjaki Vlasta Nussdorfer, Tone Kla-dnik in Stanko Ivanuša.
Ker poteka letošnja kampanja pod pozitivnim sloganom Nariši nov dan, so si obiskovalci med drugim ogledali tudi glasbeni videospot za istoimensko pesem, ki je avtorsko delo vsestranskega slovenskega glasbenika Gala Gjurina, v njem pa poleg Gala prepevata še Nina Pušlar in Elda Viler.
Polona Ambrožič
Bruselj • Kmetijstvo po letu 2013
Za več enakopravnosti in bolj zeleno kmetijstvo
Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila vizijo reforme skupne kmetijske politike (CAP) po letu 2013, s katero naj bi evropsko kmetijstvo postalo bolj dinamično, konkurenčno, trajno-stno in učinkovito. Bruselj v premislek daje tri možnosti, Foto simonsgp.com ustreZen zakonodajni predlog pa načrtuje za sredino prihodnjega leta.
Vse tri možnosti, ki jih predlaga komisija, predvidevajo ohranitev dveh stebrov, prvega, ki pokriva neposredna plačila in tržne ukrepe in v katerem so pravila jasno določena na evropski ravni, ter drugega, ki vključuje ukrepe za dolgoročni razvoj kmetijstva.
Poleg tega Bruselj vztraja, da prihodnji sistem neposrednih plačil ne sme temeljiti na zgodovinskih referenčnih obdobjih, temveč morajo biti določeni objektivni kriteriji. Zdaj namreč veljajo različna pravila za t.i. stare članice in za države, ki so v EU vstopile leta 2004 oziroma 2007.
»To se po letu 2013 ne sme nadaljevati,« je poudaril komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos, ki trdi, da ne želijo »revolucije ampak evolucijo«. Pomoči kmetom zato po njegovih besedah naj ne bi drastično skrčili.
Prva možnost predvideva ohranitev sedanjega sistema neposrednih plačil, vendar bi bilo treba zagotoviti več enakopravnosti med članicami pri njihovi razdelitvi.
Po drugi možnosti, ki jo predlaga Bruselj in za katero se zavzema komisar za kmetijstvo, bi bila neposredna plačila sestavljena iz osnovnega plačila, obveznega dodatnega »zelenega« plačila na letni ravni za ukrepe, kot so kolobarjenje in setev ozimnih žit, plačila za posebne okoljske omejitve ter dodatnega plačila za specifične panoge in regije. Omenjena možnost predvideva uvedbo nove sheme za male kmete ter uvedbo zgornje meje za osnovno plačilo ob hkratnem upoštevanju prispevka velikih kmetij k zaposlovanju na podeželju.
Tretja možnost, ki jo daje v premislek Evropska komisija, pa je radikalna reforma s postopno ukinitvijo neposrednih plačil v sedanji obliki ter uvedbo omejenih plačil. Ta možnost predvideva tudi odpravo vseh tržnih ukrepov razen v primeru hudih kriz.
Drugi dve možnosti tržnih ukrepov ne ukinjata, predvidevata pa njihovo poenotenje in poenostavitev. Za omenjene intervencijske ukrepe je bilo v preteklosti namenjenih največ sredstev, v zadnjih letih pa se je z reformami njihov delež močno zmanjšal in je bilo zanje lani namenjenih le sedem odstotkov proračuna CAP.
Pri sredstvih za razvoj podeželja pa komisija predlaga bolj dosledno upoštevanje okoljskih dejavnikov, tako da bi bila razdelitev sredstev bolj v skladu s prioritetami EU na področju okolja, boja proti podnebnim spremembam in inovacij.
Evropska komisija je na podlagi dosedanje javne razprave določila tri poglavitne cilje CAP, ki jih želi doseči z reformo. To so zagotavljanje zadostne količine hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in vzdrževanje teritorialne uravnoteženosti in raznolikosti kmetijskih območij.
»Skupna kmetijska politika je namenjena vsem državljanom EU, ne le kmetom, zato mora postati bolj razumljiva in mora poudariti koristi, ki jih ima od kmetijstva celotna družba,« je poudaril komisar Ciolos. Opozarja tudi, da mora evropsko kmetijstvo postati »ne le ekonomsko, temveč tudi okoljsko konkurenčno«.
Evropska komisija bo po obravnavi predlogov v članicah in Evropskem parlamentu zakonodajni predlog predstavila sredi leta 2011.
S slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ločeno sporočili, da bodo podrobnejša stališča lahko pripravili šele po temeljiti analizi predloga in na podlagi širše javne razprave. Prva izmenjava mnenj bo potekala prihodnji teden na zasedanju nacionalnega sveta za kmetijstvo, širša razprava pa na javni predstavitvi, ki jo bo ministrstvo organiziralo še v decembru. Po prvih ocenah dokument komisije sicer predstavlja dobro osnovo za nadaljnje razprave o reformi CAP, saj izpostavlja strateško vlogo kmetijstva. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Washington • Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je v četrtek vnovič kljuboval kritikom nedavne Fe-dove odločitve o 600 milijard dolarjev vrednem ukrepu, namenjenem spodbuditvi okrevanja ameriškega gospodarstva. Hkrati pa je opozoril, da Fedov načrt ne more uspeti, če ga ne bodo spremljali še drugi ukrepi. Bernanke je v svojem prvem nagovoru po najavi omenjenega načrta 3. novembra poudaril, da je navedeni načrt potreben za spodbuditev gospodarstva in zmanjšanje brezposelnosti, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Obenem pa je izpostavil, da mora dodatno pomoč za spodbuditev gospodarstva priskrbeti tudi kongres. Brez dodatne pomoči bi namreč lahko visoka stopnja brezposelnosti vztrajala več let.
Po mnenju Bernankeja bi fiskalni program, ki bi združeval kratkoročne ukrepe za spodbuditev rasti in zaupanja vredne ukrepe za zmanjšanje dolgoročnih strukturnih primanjkljajev, pomembno dopolnil ukrepe Feda.
Berlin • O nemškem gospodarskem vzponu po gospodarski krizi so mnogi govorili kot o čudežu. Po besedah predavatelja na 12. poslovni konferenci Joachima Scheiderja iz Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu pa je do hitrega ponovnega vzpona gospodarstva po krizi prišlo zaradi velite trgovinske menjave z državami s hitro rastočimi gospodarstvi. »Celo gospodarska kriza je bila v Nemčiji drugačna kot v drugih evropskih državah, ker ni bila domača kriza, pač pa kriza drugih držav, ki je vplivala tudi na nemško gospodarstvo,« je v začetku poudaril Scheide. Zato so nemški proizvajalci začeli še več prodajati v države s hitro rastočimi trgi, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. »Blagovna menjava Nemčije se je v zadnjih osmih letih povečala za 500-krat. In mislim, da je prav to ključno, da Nemčija ni tako močno občutila gospodarske krize in je hitreje kot druge iz nje tudi izšla,« je dejal gostujoči profesor.
Začreb • Hrvaški sklad za privatizacijo (HFP) je danes sporočil, da so do sklenitve razpisa za privatizacijo ladjedelnice Kraljeviča prispele tri ponudbe in eno pismo o nameri. Za nakup 99,54-od-stotnega deleža za eno kuno (13,5 centa) so ponudbe poslali podjetji iz Zagreba Adria-Mar Brodogradnja in Jadranska ulaganja ter družba Shipyard Bomex 4M iz Srbije. Komisija HFP za odpiranje ponudb je ugotovila, da so vse tri ponudbe veljavne, pri čemer pa niso objavljali nobenih podrobnosti iz ponudb, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Kot so dodali v HFP, je pismo o nameri poslala nizozemska Damen Shipyard Group, medtem ko zagrebška Montmontaža ni poslala ponudbe, čeprav je odkupila dokumentacijo. Ko bodo sklenili analizo ponudb v HFP, bodo ponudbe poslali na vladno komisijo, ki bo podala mnenje, preden bodo ponudbe obravnavali na gospodarskem ministrstvu. Član upravnega odbora HFP, ki je tudi predsednik Hrvaškega združenja sindikatov (HUP), Ozren Matijaševic je danes izjavil, da pričakujejo, da bo tretji razpis za nakup najstarejše hrvaške ladjedelnice uspešen ter da bo novi lastnik zagotovil nadaljevanje ladjedelništva v Kraljevici.
Frankfurt • Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je v nagovoru na konferenci centralnih bank v Frankfurtu izrazil močno zaskrbljenost nad usodo gospodarskega in javnofinančnega upravljanja v EU oz. v območju evra. ECB članice namreč poziva h »kvantnemu skoku« pri nadzoru nad javnofinančno disciplino in gospodarsko konkurenčnostjo. »Kot veste, Svet ECB države evrskega območja vse od svoje ustanovitve poziva k strogemu izpolnjevanju, ohranitvi in krepitvi javnofinančnega in gospodarskega upravljanja v območju evra,« je povedal prvi mož Evropske centralne banke (ECB). Spomnil je, da je osrednji organ denarne politike v območju skupne valute že leta 2004 odločno stopil v bran paktu o stabilnosti in rasti, ko se je pod pritiskom največjih članic območja vera, Nemčije in Francije, začel postopek njegove spremembe.
Atene • Grška vlada je sprejela končni predlog proračuna za 2011, s katerim naj bi Grčija, ki prejema pomoč evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto oklestila s pričakovanih letošnjih 9,4 odstotka na 7,4 odstotka BDP. Grčija naj bi prihodnje leto tako privarčevala 14 milijard evrov. Proračunski predlog namreč poleg krčenja javne porabe spremljajo tudi ukrepi na področju davčne politike, s katerimi naj bi obseg varčevanja dosegel 14,3 milijarde evrov, kar je za 6,1 milijarde več kot v pogojih, ki sta jih Grčiji v zameno za posojila predpisala evroskupina in IMF. Vlada tako predvideva znižanje operativnih stroškov in plač v državnih podjetjih, zdravstvu in v obrambnem sektorju. Obenem je predviden tudi dvig znižane stopnje davka na dodano vrednost z 11 na 13 odstotkov, čeprav bodo znižano stopnjo za turistične storitve, paradni konj gospodarstva, spustili na 6,5 odstotka. Obenem je po poročanju tujih tiskovnih agencij predvidena prodaja več lastniških deležev v državnih podjetjih v železniškem, obrambnem, rudarskem in energetskem sektorju. (sta)
New York •
Varnostni svet ZN podaljšal misijo EU
Eufor in Nato ostajata v Bosni in Hercegovini
Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek z resolucijo soglasno podaljšal mandat misiji EU v Bosni in Hercegovini (Eufor) za leto dni, do 18. novembra 2011, pri čemer je voditelje BiH pozval, naj se vzdržijo izjav, ki vnašajo razdor, in se osredotočijo na napredek pri integraciji v EU.
VS ZN je z resolucijo tudi pozdravil odločitev zveze Nato, da
ohrani svojo prisotnost v BiH, in s tem pomaga pri uresničevanju določil daytonskega mirovnega sporazuma, ki je leta 1995 končal vojno v državi. Resolucija tako silam Eufor kot pripadnikom zveze Nato priznava pravico, da se branijo pred napadi ali grožnjami.
Osnovna odgovornost za uresničevanje določil mirovnega sporazuma leži pri bosanskih oblasteh in resolucija opozarja vse strani, da so zavezane k polnemu sodelovanju z vsemi dejavniki, ki so vpleteni v uresničevanje mirovnega sporazuma. To sodelovanje pomeni tudi predajo vseh obtožencev za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Resolucija VS ZN izraža tudi vso podporo visokemu predstavniku mednarodne skupno-
sti v BiH Valentinu Inzku pri nadzorovanju izvajanja mirovnega sporazuma in potrjuje dejstvo, da je Inzkov urad glavna oblast glede razlage civilne implementacije mirovnega sporazuma. Inzko je člane VS ZN o razmerah v BiH seznanil minuli četrtek. (sta)
Beograd • Kaj je
pokazala raziskava:
81 odstotkov Kosovcev za veliko Albanijo
Foto:ng.mil
Kar 81 odstotkov Kosovcev se je v javnomnenjski raziskavi Gallup Balkan Monitor izreklo za veliko Albanijo, ki jo podpirajo tudi v Makedoniji in Albaniji. V slednji se je za veliko Albanijo izreklo 63 odstotkov vprašanih, v Makedoniji pa to zamisel podpira 53 odstotkov makedonskih Albancev.
Velika Albanija naj bi poleg Albanije zajemala še Kosovo in dele Makedonije, kjer so Albanci večinsko prebivalstvo. Samo združitev Albanije s Kosovom pa v Albaniji podpira tretjina vprašanih, na Kosovu pa četrtina, je razvidno iz javnomnenj-ske raziskave, ki so jo objavili v sredo v Bruslju.
Tokratno raziskavo, ki jo sicer predstavljajo vsako leto, so opravili na reprezentativnem vzorcu 1000 anketiranih v Albaniji, BiH, na Hrvaškem, Kosovu, v Makedoniji, Črni gori in Srbiji v obdobju od 18. junija do 19. julija letos.
Odstotek Kosovcev, ki imajo finančne težave, se je v primerjavi z lanskoletno raziskavo povečal s 33 na 54 odstotkov. Na Kosovu je medtem upadel odstotek tistih, ki menijo, da bodo državljani EU cenili morebiten vstop njihove države v EU. 87 odstotkov Kosovcev sicer podpira vstop Kosova v EU, da pa bo država dobrodošla v uniji, je menilo 65 odstotkov vprašanih, kar je za 10 odstotnih točk manj kot leto poprej.
Relativna večina Kosovcev je sicer zadovoljna z delom svoje vlade. 54 odstotkov Kosovcev tako meni, da imajo ustrezno politično zastopstvo. Hkrati pa jih je kar 91 odstotkov menilo, da je stopnja korupcije na vladni ravni visoka. Odstotek tistih, ki menijo, da je njihova vlada koruptivna, se je v letu dni na Kosovu povečal za sedem odstotkov.
Na Kosovu se je bistveno zmanjšal odstotek (za 16 odstotke točke) tistih, ki menijo, da jih v tujini čaka boljše življenje. Da je temu tako, je menilo 48 odstotkov vprašanih. Bi se pa 34 odstotkov vprašanih Kosovcev preselilo v drugo državo, najraje v Nemčijo.
Na vprašanje, kdaj menijo, da bodo lahko brez vizumov potovali v EU, je večina Kosovcev odgovorila z ne vem (52 odstotkov), 38 odstotkov pa jih je menilo, da bo to sledilo mednarodnemu priznanju države. Sedem odstotkov jih je menilo, da bo EU vizume istočasno odpravila za Albanijo in Kosovo, kar pa se ni zgodilo. Najbolj
črnogledi so bili trije odstotki vprašanih, ki so menili da se to ne bo zgodilo nikoli.
Kosovci so v javnomnenjski raziskavi tudi večinoma podprli boljše odnose s sosednjimi državami. 55 odstotkov jih je menilo, da ti še niso dovolj dobri. Večina (več kot 90 odstotkov) pa je zavrnila idejo, da bi Kosova in Srbija zamenjala območja, kjer živi večinsko albansko oziroma srbsko prebivalstvo.
Kot so zapisali avtorji raziskave, je Kosovo v zadnjem letu očitno priča najbolj zaskrbljujočemu razvoju z vidika gospodarstva. Glede gospodarskega razvoja je tako 37 odstotkov vprašanih menilo, da se ta slabša. Hkrati jih je med brezposelnimi anketiranimi kar 59 odstotkov menilo, da v prihodnjem letu ne bodo našli zaposlitve. (sta)
Berlin • Direktor nemške policije trdi:
Nevarnost terorizma največja doslej
Foto:gulfgt.com
Nevarnost terorističnega napada v Nemčiji je po oceni direktorja nemške policije Matthiasa Seegerja trenutno največja doslej. »S tem se strinjajo vsi varnostni organi,« je za današnji nemški časnik Bild dejal Seeger.
Dodal je, da obstajajo konkretni dokazi o načrtovanih napadih islamskih skrajnežev v prihodnjih tednih. »Na lestvici od ena, kar pomeni ni nevarnosti, do deset, akutna nevarnost napada, smo trenutno pri devet,« je še ocenil direktor nemške policije. Zavrnil je tudi očitke, da se ustvarja panika.
Kot posebej ogrožene je Seeger omenil nemške železniške postaje in letališča. Tudi on meni, da bi lahko teroristi napadli po vzoru terorističnih napadov v indijskem Mumbaiju leta 2008, ko so med drugim napadli železniško postajo in dva hotela v mestu ter streljali na nemočne ljudi.
»Taktika teroristične mreže Al Kaida je v zadnjih let pokazala, da teroristi stavijo na medijsko privlačne teroristične spektakle, pri tem pa želijo, da napadi zahtevajo čim več smrtnih žrtev,« je še dejal direktor nemške policije. Po njegovih besedah je sicer nemška policija dobro pripravljena. (sta)
Havana •
Novosti na vrhu
Komunistične
partije
Fidel Castro razmišlja o
odstopu
Ostareli kubanski revolucionar Fidel Castro je v četrtek skupini šolarjev na Kubi namignil, da bo morda kmalu odstopil s položaja prvega moža kubanske Komunistične partije, na katerem
je od leta 1965. 84-letni Fidel Castro je svojega 79-letnega brata Raula tudi pohvalil, da dobro opravlja svoje delo, poroča ameriška tiskovna
Foto: cille85.wordpress.com
agencija AP.
Fidel Castro je prevzel oblast na Kubi v revoluciji leta 1959, leta 2006 pa je po operaciji predal pooblastila za vodenje države svojemu bratu Raulu.
Uradno je Castro s položaja predsednika države odstopil februarja 2008. Komunistična partija Kube bo imela svoj naslednji kongres aprila prihodnje leto, kar bo prvi strankin kongres po letu 1997. Komunistična partija je edina dovoljena stranka na Kubi. (sta)
Ptuj • Spodnje Podravje v unikatni monografiji
Slovenija je diamant, a jo ljudje še vedno premalo poznajo
Domen Kerman, ekonomist, star 25 let, ki bo svoje znanje izpopolnil še s študijem NBA, doma v Ljubljani, svetovni popotnik, ki je doslej obiskal je že 32 držav, v nedeljo je za pet mesecev odpotoval v Avstralijo, kjer pripravlja čisto novo knjigo Avstralija danes, se je v knjige zaljubil že v rani mladosti.
Oče je bil celo življenje tiskar, vonj papirja in knjige ga je osvojil, zaznamoval, tako da danes izdaja knjige za različne države. Po mami, ki je delala v marketingu, pa je pridobil tudi marketinško znanje. Sicer pa je profesionalni voznik kartinga, trikratni državni prvak Slovenije, tudi dvakratni državni prvak Hrvaške. Šport ga je nosil od države do države. Ko je bil star 18 let, je spoznal partnerja, pisatelja iz Islandije, takrat se mu je življenje pričelo tako obračati, da je danes več v letalu in na cesti kot pa doma. O sebi pravi, da ima to srečo, da je pozitiven človek, da mu gre v življenju lepo. Kriza je prisotna, tisti, ki brcajo, bodo iz mleka naredili smetano in jo bodo tudi prebrodili. Težko je, da pa se, še posebej, če so izzivi, in Domnu ne manjkajo.
Na slovenski trg je leta 2008 s partnerjem iz Islandije pripeljal knjigo oziroma unikatno monografijo Slovenija danes. Na osnovi svetovne franšize so prisotni že v petih državah. Domen pravi, da se je njegov poslovni partner dobesedno zaljubil v Slovenijo, porodila se je ideja o knjigi Slovenija danes. Posebnost knjige je 18 avtorjev in 21 poglavij, ki govorijo o Sloveniji, kdo smo Slovenci, kaj smo, kakšna je naša
kultura, država, kakšne so regije, kakšna je naša hrana, vino, kakšni so naši športniki in podobno. Doslej so prodali že 37 tisoč knjig. Še nobena slovenska monografija doslej ni bila prodana v takšni nakladi. Zadovoljni so, v tem trenutku pripravljajo nove izdaje te knjige, katere posebnost je v tem, da jo pripravljajo kot unikatno knjigo tudi za podjetja, občine, regije in podobno, pravi. Knjigi Slovenija danes, ki je prevedena v štiri jezike, dodajajo prvih 16 ali 32 strani, na katerih opišejo svoje stranke, kdo so, kaj sporočajo kupcem, kaj javnosti. V teh prime-
rih je tudi platnica popolni unikat, na kateri so podatki o stranki sami, s fotografijo, tekstom ali vizitko, izdelki. Na koncu koncev knjiga tudi ni več Slovenija danes, lahko je tudi knjiga Štajerski tednik na primer.
S knjigo Slovenija danes prihajajo tudi v občine Spodnjega Podravja, odziv je izjemen. V pripravi je čisto nova knjiga Slovenija danes, ki se bo imenovala Spodnje Podravje. Zanjo so se odločili že skoraj v vseh občinah, razen eni, s katero pa se še pogajajo. Knjigi bodo dodali še 40 strani, na katerih se bo predstavilo 19
občin Spodnjega Podravja. Avtorji prispevkov bodo občine oziroma njihovi župani. Cena knjige je 17 evrov. Agencija za knjigo je knjigo ocenila na 60 evrov, ker pa jo želijo približati kupcem, turistom in vsem drugim so se odločili za ceno, ki je tako kot knjiga unikatna. V knjigarnah jo prodajajo po ceni 33 evrov za izvod.
Z monografijo Slovenija danes želijo zajeti vse slovenske pokrajine. Načrti 2011 predvidevajo izdaji za mariborsko in murskosoboško območje. »Končni in edini cilj knjige je promocija Slovenije, temu cilju stremimo že od prihoda knjige v Slovenijo,« pove Domen Kerman. Slovenija je diamant, veliko premalo ljudi ve za nas. Na nek način nas še vsi povezujejo s Slovaško in bivšo Jugoslavijo. Ko je obiskoval osnovno šolo v Londonu, so ga vsi spraševali o vojni v Sloveniji, ker so imeli takšne informacije o naši državi. »Želimo promovirati Slovenijo, pripeljati tujce, sveži kapital, našo državo povezovati s tujim kapitalom. Naša knjiga prvenstveno govori o Sloveniji danes, kaj Slovenija danes je in kaj smo Slovenci danes, predvsem to je pomembno. Zgodovine je v tej knjigi, v kateri je tudi čez 400 izjemnih fotografij, ki so duša naše knjige, zelo malo.«
MG
PAMETNO ZAVAROVANJE PRI TRIGLAVU
Odlika Zavarovalnice Triglav je skrb za zavarovance. Ti vedo, da škodo izplačamo hitro in zanesljivo. K temu smo prišteli še 13 novosti na področju avtomobilskih zavarovanj, s katerimi si lahko ustvarite zavarovalno polico po vaši meri. Varnost je ena naših najpomembnejših vrednot, nove in inovativne rešitve pa tiste, ki poskrbijo, da lahko pametno in dobro zavarujete svoje premoženje. Naše police so trdne kot Triglav.
Obogatena ponudba
Poleti smo k pestri ponudbi avtomobilskih zavarovanj dodali nekaj ugodnosti, ki nas s celovito obravnavo še bolj zbližujejo z zavarovanci. 13 novosti in ugodnosti je plod naših izkušenj, saj vemo, da ničesar ne gre prepuščati naključju. Skrbimo za kakovostno ponudbo in nadgradnjo storitev, ki prepričata mnoge. Ti vedo, da so z nami vedno v varnih rokah. Izkušenim voznikom prihajamo naproti z do 15-odstotnim popustom, zvestim zavarovancem pa odobrimo 5-odstotni bonus zvestobe. Ni kaj, če se odločite za našo konkurenčno in kakovostno ponudbo, v kateri je tudi cenejši in prenovljeni paket zavarovanj za vaše vozilo, ga boste imeli v žepu do 17 odstotkov ceneje. Naš adut □ je asistenca Comfort, ki jo radi izberejo tisti, ki so veliko na f" poti, ima pa razširjeno kritje, ki vas med drugim obvaruje pred § posledicami napačno točenega goriva. Splača pa se poudari-£ ti, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti in voznika v
malem paketu lahko sedaj kar do 25 odstotkov cenejše. Poleg tega je lahko za 20 odstotkov cenejše tudi zavarovanje avtomobilske nezgode.
Ugodneje do kaska
Med ugodnosti smo uvrstili tudi sklepanje delne kasko kombinacije za zavarovanje kraje, ki je lahko do 20 odstotkov cenejša, in delne kasko kombinacije za zavarovanje zunanjih svetlobnih teles in ogledal, ki vam lahko prinese do 30 odstotkov prihranka.
Pri nas e-ji niso škodljivi
Triglav je sodobna zavarovalnica, ki ima v svoji ponudbi tudi storitev e-prijava, s katero boste kasko avtomobilsko škodo prijavili prek spleta. Enostavna in hitra je pot do nas, saj boste na daljavo lahko dobili še informativni izračun za avtomobilsko premijo. Naša spletna stran www.vozim.se pomeni poseben izziv za mlade družine. Sklenite zavarovanje pri nas, obdarili pa vas bomo z bonom v višini 30 evrov, s katerim boste ceneje kupili varen otroški avtomobilski sedež. Pot na Triglav je sedaj preprosta, zato stopite do nas in se prepričajte, da si lahko sami ustvarite polico po vaši meri! Več na avto.triglav.si ali pri vašem zavarovalnem zastopniku.
Zavarovalnica Triglav, d. d.
Pa brez zamere
Hrup in dežniki
En tak nedeljski zapis
Minulo nedeljo sem zaradi nekaterih obveznosti preživel nič kaj nedeljsko. A tako pač je in v vremenu, kakršno zadnje čase moči in vlaži ta del države, je bilo to nič kaj nedeljsko početje na nedeljski dan kar sprejemljiv način preživetja dneva. Tako sem se tam nekje okoli časa, ko se svetli del dneva začne nagibati v svojo drugo polovico, nahajal v centru našega največjega obalnega mesta, natančneje, v bližini potniškega terminala. Presenečen sem opazil, da očitno nisem edini, ki na to deževno nedeljo ne poseda v svojem domu in bulji v televizijo ali pa bere kakšno knjigo, saj je v mestu vladal za ta dan neobičajen vrvež.
Ko sem tako precej ležerno koračilpo premočenih ulicah, so me z leve in desne prehitevali ljudje, za katere se je že na prvi pogled videlo, da svojo pot ubirajo z nekim ciljem, medtem ko sem sam predvsem premleval, ali naj najprej opravim tisto ali ono drugo stvar. Bolj ko sem se približeval območju ploščadi potniškega terminala, večja je bila množica ljudi, ki se je zgrinjala tja. Nato se je od spodaj (potniškemu terminalu se iz centra mesta namreč da približati tudi tako, da se znajdete v bistvu na razgledni ploščadi nekaj deset metrov nad terminalom) začel razlegati za nedeljo nič kaj značilen hrup ostrih ljudskih glasov in neke čudne hrupne glasbe, v kateri so prednjačila trobila.
Končno se mi je posvetilo - nehote sem se znašel sredi dogodka, ki ga bodo nekateri še dolgo kovali v zvezde kot enega najpomembnejših in prelomnih za našo državo, drugi pa kot enega izmed njenih največjih flopov. Ko sem prikoračil do razgledne ploščadi, je prizor, ki sem ga uzrl pod seboj, to tudi potrdil; gor in dol korakajoči vojaki, pihalni orkester slovenske vojske, veliko vojaške in civilne policije, politiki, ostale VIP-osebe in seveda okoli dva tisoč čisto navadnih civilistov (in ne tri tisoč, kot so poročali mediji). Tam na pomolu nasproti potniškega terminala je stala postrojena četica, ki je zaradi oddaljenosti ter turobnega vremena sicer nisem videl najbolje, a sklepal sem, da so tam zato, da bodo, ko napoči slovesni trenutek, začeli zganjati kak hrup (in nisem se motil, saj seje pozneje izkazalo, da so bili opremljeni z nekakšnimi topovi, s katerimi so ob primernem trenutku hrupno izstrelili nekaj slepih nabojev, tako da je trušč zvoka, ki preko vode potuje odlično, z vso silo udaril v pisano množico, zbrano na potniškem pomolu na nasprotnem bregu). In ker sem po naravi tak, da me tovrstne množične prireditve zaradi nekega amaterskega sociološko-antropološkega interesa znajo zanimati (še posebej, če se že tako in tako znajdem na njih), sem sklenil ostati še trenutek ali dva in vse skupaj še malce motriti.
Bolj ko se je bližala druga popoldanska ura, več ljudi je stegovalo svoje vratove ter nervozno stopicalo na mestu - pa ne morda zaradi velikega pričakovanja, ampak predvsem zato, ker je deževalo in seje ljudstvo, ki bi ob lepem vremenu imelo popolnoma dovolj prostora za kulturno stanje v gruči, začelo drenjati z dežniki. Da se bo zdaj zdaj nekaj dogodilo, sem občutil tudi sam, saj se je ob moj dežnik (kakor tudi telo) začelo zaletavati vse več mimoidočih, čeprav sem stal povsem zadaj, ločen od množice, ki se je dežniško drenjala ob ograji (seveda nihče od teh, ki so se zaleteli vame, v skladu z vse bolj naraščajočim pojavom pomanjkanja omike ni zinil niti "o" od "oprostite" ali česa podobnega). Vse bolj glasni so postajali tudi žvižgi piščalk tistih tam spodaj v množici na terminalu, ki zagovarjajo drugo izmed zgoraj omenjenih verzij tolmačenja dogodka, tako da o skorajšnjem vrhuncu dogodka ni bilo več dvoma.
No, potem je priplula tista barka, trikrat zagnala hrup z ladijskimi sirenami (na kar so, kot že priobčeno, s še bolj neznosnim hrupom odgovorili s tistimi topovi, mornarji so jo privezali na pomol, del vojaščine na terminalu je ob vpitju enega izmed njih odkorakal gor in dol, ministrica pa jepove-dala nekaj povsem pričakovano in vzneseno dolgočasnega, nakar smo odšli vsak po svoje; čisto navadni civilisti drenjati se za zastonj obrok v vojaški poljski kuhinji, nekateri izmed njih pa tudi stat v vrsto za ogled barke - sam pa se čimprej odstranit s tega hrupnega in čisto nedeljsko dolgočasnega dogodka.
Gregor Alič
www.radio-ptuj.si
Ptuj • Na gimnaziji za pravičnejši in lepši svet
Teden globalnega učenja in še kaj
V teh dneh se v ptujski gimnaziji zaključuje Teden globalnega učenja, v katerega se vključujejo kot UNESCO šola, hkrati pa so v prejšnjem tednu gostili tudi 11 dijakov in nekaj profesorjev iz Moldavije, ki so jih obiskali prek projekta ACES.

«rti* i * ^ 4iU
' - Q
. ¿M W
Moldavijski in slovenski gimnazijci med delavnico, v kateri so se dodobra spoznali
Teden globalnega učenja na nacionalnem nivoju koordinira Sloga, platforma neprofitnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči, pod naslovom En planet, nešteto znanj.
»Gimnazija Ptuj v svoji viziji in delovanju uresničuje cilje globalnega učenja s svojim vsakdanjim vzgojno-izobraže-valnim delom in projektnimi aktivnostmi skozi celo leto. Globalno učenje sicer stremi k spoznavanju in razumevanju odnosov svetovne soodvisnosti ter k razmišljanju o vzajemnih vplivih naših dejanj na druge. Z njim želimo razširiti zavedanje o solidarnosti med ljudmi ter spodbuditi k angažiranemu delovanju za pravičnejši svet, katerega del smo vsi,« je pojasnila Darja Rokavec, vodja Središča Unesco združenih šol Ptuj.
Po njenih besedah si celoviti pristop k globalnemu učenju prizadeva razumeti in analizirati razmerja moči, oblike nasilja in nepravičnosti na vseh ravneh in obenem spodbujati vrednote, prakso in pogoje, ki so potrebni, da bi se z njimi soočili in jih preprečili.
V minulih dneh so tako na ptujski gimnaziji potekale številne dejavnosti, ki naj bi k vsemu temu pripomogle, med drugim so imeli dijaki na dnevnem redu skype konferenco z vrstniki iz Namibije v sklopu
projekta My room, my space, spoznavali so življenje v Gani in kulturo Japonske ter sodelovali pri delavnici v okviru projekta Posodobitev gimnazij na temo človekove pravice - priseljenci. Slednjo je vodil Mitja Blažič iz društva Legebitra, ki je predaval o enakopravnosti, stereotipih in predsodkih.
»Blažič je vodil eksperiment, v sklopu katerega je trdil, da so modrooki ljudje manj vredni kot rjavooki, kar je dokazoval tudi z raznimi študijami, dijaki pa v času delavnice niso vedeli, da gre za lažne trditve. S tem smo želeli, da bi na lastni koži občutili, kako smo lahko na podlagi katerekoli lastnosti, ki si je nismo sami izbrali, v vsakdanjem življenju deležni predsodkov, stigmatizirani ali še kaj drugega,« je razložila Alenka Bukovič, profesorica sociologije na ptujski gimnaziji.
Teden globalnega učenja je
sovpadal tudi z izmenjavo dijakov in profesorjev iz Moldavije, ki so ptujsko gimnazijo obiskali v sklopu projekta ACES, katerega mentorici sta na tej šoli Manj a Bratuž in Renata Merc Furman. Gimnazija Ptuj je bila namreč kot edina šola v Sloveniji že četrtič zapored izbrana na natečaju, ki ga vsako leto razpiše Academy of Central European Schools (ACES) s sedežem na Dunaju.
Ker le-ta deluje štiri leta, so Ptujčani na natečaju sodelovali s prav toliko projekti: v šolskem letu 2007/2008 so raziskovali vrednote mladih v današnji Evropi, kar je vključevalo partnerstvo z zrenjanin-sko gimnazijo, leto kasneje so proučevali kulturno dediščino in raznolikosti ter se družili z gimnazijci iz Albanije, lani so ločevali odpadke, pri čemer so se povezovali z gimnazijama iz Albanije in Moldavije, letos
pa delujejo na temo reševanja konfliktov in vrstniške media-cije.
»ACES poda vsako leto krovni naslov, v okviru katerega se šole prijavijo s svojim projektom. Letos je bila razpisana tema Reševanje konfliktov in Gimnazija Ptuj se je v sodelovanju z gimnazijo Mihai Emi-nescu iz Edineta v Moldaviji prijavila na natečaj s projektom Friends will be friends,« je povedala Bratuževa.
V njegovem okviru so torej izvedli vrsto skupnih aktivnosti s partnersko šolo iz Molda-vije, katere predstavniki so jih, kot že zapisano, prejšnji teden tudi obiskali, kmalu pa se bodo k njim že drugič podali ptujski dijaki s profesorji.
Z omenjenim projektom, ki bo na ptujski gimnaziji potekal skozi vse šolsko leto, vanj pa se bo vključevala cela šola, bodo poskušali dijake naučiti, da kljub naši različnosti in soočanju z večjimi ali manjšimi nesporazumi, obstaja konstruktiven in miren način reševanja le-teh.
Ta cilj bodo poskušali doseči z raznimi aktivnostmi, vsak razred pa bo imel tudi ambasadorja miru, ki bo s pomočjo učiteljev in staršev prenesel znanje o mirnem in konstruktivnem reševanju konfliktov na sošolce v razredu. Mladostniki naj bi se tako naučili, da so kompromisi del življenja, odnosi na šoli pa naj bi se izboljšali.
Polona Ambrožič
Ptuj • Zgodovinski arhiv vabi na projekcijo filma
Ptuj na filmskem platnu
Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj vabi vse Ptujčane na projekcijo celovečernega slovenskega filma Radio.doc (1995, produkcija TV Slovenija, ORF, Sfinga, režija in scenarij Miran Zupanič, zlata nagrada Metoda Badjure za leto 1995) v četrtek, 25. novembra 2010, ob 18. uri v Mestni kino Ptuj. Ogled filma je brezplačen!
V filmu so zaigrali mnogi priznani slovenski igralci, med drugim Nataša Matjašec, Lojze Rozman, Andrej Kurent, Vlado Novak, Marjan Bačko, Demeter Bitenc, Gojmir Lešnjak, Gregor Geč, Bojan Emeršič, Judita Zidar, Peter Ternovšek, Brane Završan, Pavle Ravnohrib in drugi. Film so snemali na Ptuju in v njegovi okolici, na Pra-gerskem, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Halozah, na Pohorju in v Ljubljani. V njem so tudi zaigrali mnogi Ptujčani in okoličani. Film pripoveduje o mladi novinarki, ki raziskuje sumljive okoliščine, v katerih je umrl njen oče, ki je bil takrat direktor lokalne radijske postaje...
Zgodovinski arhiv na Ptuju nadaljuje projekt Ptuj na film-	Foto: arhiv
skem platnu (vodji projekta Utrinek s snemanja filma Radio.doc; na levi režiser Miran Zupanič
sta Katja Zupanič in Nataša Majerič Kekec), ki se je začel s slavnostno projekcijo filma Nevidni bataljon novembra 2009, nadaljeval v februarju s filmom Praznovanje pomladi, ki je predstavil čas pusta na Ptujskem polju, sledila je projekcija kratkometražnih filmov, v katerih je bilo prikazano mesto Ptuj in v maju film Draga moja Izza, katerega kadri so bili posneti na ptujskih ulicah.
Namen projekta je prikazati Ptujčanom dokumentarno vrednost starih slovenskih filmov in ohranjati stik s filmskim platnom. Arhivisti si želimo, da filmski trak ne bi umrl zaradi nevednosti, saj v novih tehnologijah glede ohranjanja kulturne dediščine nima pravega naslednika.
Z omenjenim projektom želimo obenem predstaviti tudi »skrite« poklice, ki sodelujejo pri ustvarjanju filma. Tako se nam bodo pri projekciji pridružili ustvarjalci filma Radio, doc, in sicer scenarist in režiser Ptujčan Miran Zupanič, direktor fotografije Karpo Godina ter montažer Stanko Kostanje-vec, prav tako domačin, doma iz Strelcev. Vljudno vabljeni!
Nataša Majerič Kekec,
Zgodovinski arhiv na Ptuj
Na knjižni polici
Silvester Vogrinec Gladiator
Ljubljana. Ved, 2010
Silvester Vogrinec je strokovni vodja Akademije borilnih veščin Ptuj, trener 1. razreda in mednarodni inštruktor, mojster borilnih veščin (karate 6. DAN, aikido 5. DAN; japonsko mečevanje ken-jutsu 6. DAN, iai-do 5. DAN, kendo 4. DAN, inštruktor tai chia). Na literarnem področju je že dlje časa prisoten s prispevki in uredništvom v periodičnem tisku, kjer piše o mojstrih modrosti, življenju po smrti, verovanjih, borilnih veščinah, kozmični ekologiji in podobno, kar je še posebej izpostavil v samostojnih delih. Leta 1995 je izšel Karate bojevnik, športna priročnika Karate v Sloveniji (1996) in Karate med tradicijo in športom (1999), mladinski roman ali roman o odraščanju Disco kraljica (2001), pesniška zbirka Apokalipsa zdaj (2009) in Gladiator (2010).
Avtor piše v opombi, da je Gladiator v prvi vrsti roman in ne biografija junaka in njegovega trenerja. Gladiator je vendar zmes dokumentarnega gradiva iz sveta borilnih veščin z romansirano športno in ljubezensko zgodbo. Avtor je želel približati svet borilnih športov, kot so kikboks, boks, kung fu, k-1, vale tudo in UFC. Predstavitveno je opisal njihov razvoj, boje in tehnike. Roman je posvečen spominu na Milana Prosenico, mojstra in trenerja kung fuja. V romanu nastopa veliko resničnih oseb iz sveta borilnih športov. Tudi časovno in prostorsko je dogajalni prostor natančno določen, kar pa še ne pomeni, da se je zgodba tam zares odvijala. Seveda pa sta osebnost in ime glavnega junaka izmišljena. Njegov lik je sestavljen iz značilnosti in lastnosti treh oseb, ki jih je avtor poznal. Gladiator je nadgrajen preprosto in predvidljivo na temeljih iz različnih virih, tako ustnih kot pisnih in pisateljevih lastnih borilnih izkušenj. Zgodbo romana pripoveduje prvoosebni pripovedovalec, ki se nerad spominja otroštva v mariborski mestni četrti Pobrežje. Z mamo sta bivala v enosobnem pritličnem stanovanju. Oče ju je zapustil. V šoli so ga zbadali z debeluharjem, telovadba je bila zanj pravi pekel. Učenje mu ni preveč dišalo, nekako je le lezel. Najraje se je basal s hrano in prebiral stripe. Stric Jure se je vrnil iz Nemčije, odprl videoteko in Benjamin je odkril Jackia Chana, mojstra kung fuja. Odločil se je, da bo tudi sam treniral, toda niti judo, karate in boks ga niso navdušili. Domišljijo mu je razburkal tudi Bruce Lee in mojstri Shaolina. Kung fu klub je bil na Ptuju, vodil ga je Milan Prosenica. Trener je govoril pol hrvaško in pol slovensko, kar mu je dajalo pridih skrivnostnosti. Pred prihodom na Ptuj je živel v Zagrebu. Naučil ga bo dober kung fu, je dejal Benjaminu, zato ne rabi iti na Kitajsko. Trener ni rad govoril o svojih dosežkih. V ringu se je pojavil dvesto petdesetkrat in bil strah nasprotnikov. V srednji šoli je postal Benjamin že bolj samozavesten. Nova soseda Vesna mu je bila strašansko všeč. Njegov edini prijatelj je postal Tomaž, in kar je bilo presenetljivo, Vesna je bila njegova sestra! Da bi pridobila na moči, sta s Tomažem dvigovala uteži. Z Vesno sta se naskrivaj dobivala in Vesna je zanosila. Tomaž je odšel na delo na ladjo in se ni več vrnil. Umrl je tudi stric Jure. Benjamin Marolt se je poročil pri osemnajstih, rodil se je sin Mihec. Po stricu sta z Vesno prejela stanovanje in videoteko. Benjamin se je zaposlil kot redar v diskoteki. Prišel je njegov prvi profesionalni dvoboj, in to na Ptuju. Zmagal je z nokav-tom. Tudi v Splitu je zmagal in prejel ime bombarder. Z Milanom sta po svetu urila posebne vojaške enote. Tako avtor premakne zgodbo iz domačega okolja, da bi lahko opisal posamezne svetovne mojstre in prizorišča. Eden izmed ciljev je tudi organizirati Benov nastop za naslov evropskega prvaka. Kaj bi si človek še več želel? Z Vesno sta kupila hišo pod Pohorjem. Menjal je službo redarja in postal tudi izterjevalec dolgov pri članu podzemlja. Trener ga je svaril, da denar ni vse. Tina je postala njegova ljubica, premlad se je poročil. Pustil je Vesno in srečen zakon. Pričel je tekmovati v novi in mnogo težji disciplini. Debi je bil uspešen. Tekmovalna pot ga je vodila v Las Vegas. Pojavljati pa so se začele bolečine, ki jih je želel odpraviti s tabletami.
Roman zaključi tragičen spopad zaradi ljubosumja. Benjamin pristane v zaporu. Ob izgubi trenerja in prijatelja se sprašuje o preteklosti in se želi maščevati, ker je pristal v breznu podzemlja in vse izgubil. Benjamin Marolt ni več šampion in gladiator.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Nova, že četrta ničla na domačem igrišču ...
Stran 12
Rokomet
Gorišnica se vzpenja, poraz Drave
Strani 12
Namizni tenis
Dekleta Ptuja iz Izole z dragocenima točkama Strani 13
Košarka
Podaljšek nesrečno izpustili iz rok ...
Stran 13
Nogomet
Na vrhu Središče in Makole
Stran 14 Trdobojec skozi objektiv Črtomirja Goznika
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik $
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Interblock na poti v 1. ligo, Aluminij 4., Labod Drava 6.
S tekmami 15. kroga minuli vikend ja padel zastor na jesenski del tekmovanja v 2. SNL. Letos je bilo za ljubitelje nogometa na našem območju še posebej mikavno, saj smo imeli v ligi dva predstavnika: Aluminij iz Kidričevega in Labod Dravo. Gledali smo nogomet na nivoju iz preteklih let, le da je v letošnji sezoni še več klubov javnosti predstavilo svoje podmladke. Toliko mladih nogometašev, kot jih je nastopilo v tej jeseni, v 2. ligi še ni bilo. Osnovni vzrok je na žalost največkrat povezan z denarjem, saj klubi nimajo sredstev za drage okrepitve. Kljub plejadi mladcev v sami ligi pa se nekateri še vedno držijo preizkušenega recepta, in sicer kombinacije mladosti in izkušenj. Praviloma so tovrstno usmerjeni klubi tudi najuspešnejši. Tudi obisk na stadionih je v mejah normalnega: nobena ekipa ni izstopala po rezultatski plati, tako je bilo tudi pri obisku.
Ljubljančani kot dobro naoljen stroj
Na čelu karavane v 2. ligi je ljubljanski Interblock, ki je po enem letu med drugoligaši na najboljši poti, da se vrne med najboljše v državi. Bogati mecen kluba Joc Pečečnik je sicer močno priprl finančno pipico in povsem prevetril moštvo, toda organizacija kluba je za drugoligaške razmere še vedno nadpovprečna. Najboljši »igralec« Inteblocka je Zdenko Verdenik, ki je izredno mlademu moštvu dodal ščepec izkušenj (Selimovič, Gerič), vse svoje tehnično-taktične zamisli uspešno prenesel na zelenice in rezultat je »pole position«. Prednost Ljubljančanov pred zasledovalci sicer ni velika, toda če bodo vsaj v podobnem slogu nadaljevali in morebiti moštvo okrepili predvsem v zvezni vrsti, potem se ekspre-sna vrnitev v 1. ligo ne zdi tako zelo oddaljen cilj. »Kockarjem« za vrat diha Bela krajina, ki je ena izmed tistih ekip v ligi, ki stavi predvsem na izkušnje. Lete so v klub v končnici prestopnega roka prinesli prekaljeni mački Biščan, Mitrakovič in Perme in delnice Črnomaljcev so skokovito narasle. Po začetnih porodnih krčih so kmalu pričeli igrati tako, kot se za tako izkušeno ekipo spodobi in dober zaključek jeseni jim
je prinesel mesto prvega zasledovalca na lestvici. Seveda pa se poraja vprašanje, če imajo v bivšem prvoligašu sploh ambicije (beri: denar) za nastopanje v 1. ligi. Izkušnje iz preteklosti namreč kažejo, da je včasih vendarle bolje biti prvi na vasi kot zadnji v mestu. Na stopničko nižje so se povzpeli Konjičani, ekipa, ki je že nekaj let stalnica v drugem najkakovostnejšem rangu nogometa v Sloveniji. Igrajo za marsikatero ekipo neugoden nogomet, ki ni lep na oko, je pa očitno toliko bolj učinkovit. Brez Alenca in Štanteja se zdi ta ekipa tre-tjeligaško moštvo, toda vsaj do sedaj Dravinja prav gotovo preseneča tudi sebe. Kako bo spomladi, je težko reči, težave bi se lahko pojavile, če bi trener Marjan Marjanovič držal obljubo in dejansko odšel iz kluba, kar je storil že v jeseni, a si nato premislil.
Aluminij bo napadal iz zasede
Aluminij iz Kidričevega zaseda četrto mesto, z malim zaostankom za samim vrhom. Za uvrstitev nanj so rdeči v jesenskem delu preveč nihali, prava slabost pa so bile predvsem domače preizkušnje, kjer so se ekipe proti njim praviloma le branile. Trener Bojan Flis bo moral preučiti, kako spomladi prebijati »bunkerje« nasprotnikov v Kidričevem, če bodo hoteli mešati štrene na samem vrhu ali vsaj pri njem. Tudi težave z vratarji so, kot kaže, vsaj kratkoročno uspeli rešiti, tako da se resnično lahko nadejamo, da bo Aluminij spomladi še boljši, sploh če bo za igralci stala tudi uprava. Imena, kot so Režonja, Djokic, Bingo, Kmetec in tudi ostali, v 2. ligi ustvarjajo razliko in škoda bi
bilo tega ne izkoristiti. Vmes je še januarski prestopni rok in karte se lahko kaj hitro na novo premešajo. Z zmago v zadnjem krogu jeseni proti Šmartnemu se je najvišje letos zavihtela tudi soboška Mura 05. Klub, ki še v avgustu ni vedel, ali bo zaradi pomanjkanja denarja in dolgov sploh tekmoval v ligi, ima daleč najmlajšo in po mnenju strokovnjakov tudi zelo perspektivno ekipo. Izstopa predvsem komaj 16-letni Mitja Lotrič, ki ga snubi »pol Evrope«, v črno-belem taboru pa računajo, da bi z njegovo prodajo morda že pozimi zaslužili vsaj toliko, da bi se znebili starih grehov, kupili kašnega izku-šenejšega igralca in se pričeli vzpenjati proti 1. ligi, kjer si jih želi videti marsikateri ljubitelj nogometa, saj za Muro velja, da ima za seboj številčno, predano in gorečo armado navijačev. Toda v športu in še posebej v nogometu ni vse tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled, sploh če se v stvari meša tudi politika.
Kaj bo na Ptuj prinesla zima?
Na videz varno 6. mesto zaseda ptujska Labod Drava, še ena ekipa, ki je bila zaradi takšnih in drugačnih vzrokov prisiljena precej poceniti in pomladiti moštvo. Ptujski ljubitelji nogometa lahko na delu vidijo pretežno domačo ekipo, ki pa je zaradi mladostniške za-letavosti jeseni doživljala velike oscilacije. Tako so npr. edini kar dvakrat ugnali vodilni Interblock, predvsem doma pa izgubljali proti ekipam, proti katerim bi vsaj na papirju morali gladko slaviti. Predvsem zaradi mladosti bi javnost vse to še sprejela kot opravičilo, toda v jeseni je denarja v klubu
Končno tudi na televiziji
Ob vseh tistih, ki so s svojo uvrstitvijo na lestvici po jesenskem delu igranja v 2. SNL zadovoljni ali nezadovoljni, pa moramo na koncu izpostaviti pozitivno stvar. Vse bolj priljubljena slovenska športna televizija se je namreč odločila, da bo dogajanja na drugoligaških zelenicah in njihovem zakulisju predvajala širši javnosti, kar je za razvoj nogometa na splošno prav gotovo zelo spodbudno. V tej smeri bodo nadaljevali tudi v spomladanskem delu sezone, ko naj bi »magazinsko« oddajo še dodatno oplemenitili. Tudi po teh kriterijih postaja Slovenija vse bolj »normalna« dežela, dru-goligaši pa so naposled le dočakali svojih pet minut oz. luč na kocu predora.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaše Aluminija in Laboda Drave na lestvici 2. SNL po jesenskem delu tekmovanja loči šest točk razlike (25 - 19).
povsem zmanjkalo. V takih razmerah je bilo trenerju Bojanu Špehonji in njegovim varovancem težko delati, prihodnost pa se zdi v tem trenutku precej negotova. Največje razočaranje jeseni je prav gotovo le 7. mesto Krškega, ki ga vodi Adnan Zidžovič. Moštvo se je po nekaterih (pre)optimističnih napovedih spogledovalo z bojem za najvišja mesta, toda na petnajstih obračunih zabilo le 10 zadetkov in prav zaradi tega podatka je uvrstitev na lestvici povsem realna. Zaostanki med ekipami v 2. ligi so sicer minimalni, toda uprava Krškega bo morala pozimi pošteno pljuniti v roke in pripeljati igralca z nosom za gol (tipa Inzaghi), če bodo Posavci hoteli biti boj z ostalimi ekipami za najvišja mesta. Toda takšne situacije so voda na mlin trenerja Zilžo-viča, ki je lani že zdavnaj odpisane Krčane popeljal v povsem varne vode. Prav zaradi tega dejstva Posavcev ne gre kar odpisati. Gorenjskemu Garminu Šenčurju bo (predolg) zimski premor prišel še kako prav. Ekipa je bila namreč v »prostem padu« in Ladislav Stanko, prvi strelec lige z 12 zadetki, ter druščina si lahko nekoliko oddahnejo. Varovanci Suada Beširoviča so v začetku prvenstva mleli vse pred seboj, poleg tega pa so navduševali z zelo učinkoviti igro. Toda kmalu se jim je povsem ustavilo, poti nazaj ni bilo več in zdi se, da je edina prava rešitev v tem trenutku zimski premor.
Pričakovano pri dnu
Novinci v ligi iz Doba zasedajo predzadnje mesto. Pozimi računajo na pomoč »velikega brata« iz sosednjih Domžal, sicer se jim slabo piše. Moštvo je jeseni igralo precej spremenljivo, največ težav pa so imeli takrat, ko je zaradi poškodb ali kartonov manjkal kakšen pomemben člen v ekipi (Kun-stelj, D. Mešanovic, Kujovic). Številčno okrnjeno moštvo bo torej treba popolniti, toda vsaj v žogobrcu je še vedno tako, da je kvaliteta pred kvantiteto, kar se rezultatov tiče. Če ne bo čudeža, se bo Roltek iz Doba tudi v spomladanskem delu sezone boril za obstanek. Šmartno 1928, naslednik kluba, ki
je nekoč že igral v prvi ligi, je v pravkar končani jeseni obsojen na začelje lestvice. Ekipa sicer premore nekaj kvalitetnih posameznikov (Kraljevič, Mujanovič), toda to je očitno premalo, da bi se lahko moštvo enakovredno kosalo z ostalimi v ligi. Kar 38 prejetih zadetkov se zdi v tem trenutku absolutno preveč za enakovreden boj za obstanek v ligi, trener Božičevič pa računa na pomoč Bojana Prašnikarja in igralce Rudarja, ki so v Velenju zgolj statisti. Toda za drugoligaške razmere številno občinstvo in nogometna javnost v Slovenji nista ravno prepričana, da bo to dovolj za to, da bi moštvo tudi v bodoče igralo v 2. ligi
Tadej Podvršek
1. SNL: derbi brez zmagovalca
REZULTATI 18. KROGA:
Maribor - Domžale 1:1 (0:0): strelca:
HIT Gorica - Rudar Velenje 1:1 (0:1) (avtogol);
CM Celje - Primorje 3:0 (1:0); strelci: m), Zajc 73.;
Nafta - Luka Koper 0:2 (0:1); strelca: Olimpija - Triglav Gorenjska 1:0 (0:0);
1.	MARIBOR	18 12
2.	DOMŽALE	18 11
3.	LUKA KOPER	18 8
4.	NAFTA	18 7
5.	RUDAR VELENJE 18 6
6.	OLIMPIJA	18 5
7.	HIT GORICA	18 5
8.	TRIGLAV GORENJSKA 18 5
9.	CM CELJE	18 4
10.	PRIMORJE	18 4
Berič 77.; Apatič 91.; ; strelca: Velikonja 57.; Jogan 27.
Močivnik 19., Beršnjak 55. (iz 11-
Marčeta 35., Luka Pavlin 81.; strelec: Bešič 73.
6	0 33:7	42
3	4 28:14	36
3	4 28:24	27
4	7 29:29	25 6	6 29:27	24
5	8 21:23	20 5	8 19:28	20 5	8 19:33	20 5	9 26:35	17 4	10 24:35	16
DK
Rokomet • 1. B SRL (m)
Nova, že četrta ničla na domačem igrišču ...
Velika Nedelja Carrera Optyl - Sevnica 29:37 (16:19)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Meško, Majcen 1, Ka-učič 1, Hanželič 2, Horvat 4, Veselko, Kneževič 2, Škripec, Preac, Ivančič 7 (3), Kovačič 2, Tušak 2, Kumer, Špindler 8, D. Zorec. Trener: Samo Trofenik.
SEVNICA: Horjak, Stegne 5, Dra-žetič 7 (3), Brečko 6, Djurdjevič 1, Ošlovnik 2. Kozole 5, Sikošek, An-derluh 5, Kolman, A. Žičkar, T. Žičkar, Tominšek 3 (1), Švab, Šišmanovič 3, K. Zorec. Trener: Jernej Rantah.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 1 (1), Sevnica 4 (4); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 14. Sevnica 14 minut; DISKVALIFIKACIJA: Tušak 55 (3 x 2 minuti)
Ljubitelji rokometa v Veliki Nedelji so ponovno razočara-
1. B SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Sevnica 29:37 (16:19), Celje Pivovarna Laško B - Mokerc Ig 25:23, Grča Kočevje -Ajdovščina 29:25 (16:12), Alples Železniki - Istrabenz plini Izola 14:20 (8:9), Krško - Grosuplje 34:28 (20:10), Sviš Pekarna Grosuplje -Škofljica 31:26 (17:11).
1.	KRŠKO	8 7	0	1	14
2.	ISTRABENZ P. IZOLA	8 6	1	1	13
3.	SVIŠ GROSUPLJE	8 6	0	2	12
4.	SEVNICA	8 5	0	3	10
5.	GRČA KOČEVJE	8 5	0	3	10
6.	ŠKOFLJICA	8 4	0	4	8
7.	AJDOVŠČINA	8 4	0	4	8
8.	CELJE P. LAŠKO B	8 3	0	5	6
9.	ALPLES ŽELEZNIKI	8 3	0	5	6
10.	GROSUPLJE 8 2 1 5 5
11.	MOKERC IG 8 10 7 2
12.	VELIKA NEDELJA 8 10 7 2
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl (na sliki Tomaž Špindler) so doživeli nov poraz v svoji dvorani.
ni zapuščali športno dvorano. Razlog je še en poraz domačih rokometašev, ki v tej sezoni še niso slavili na domačem parketu. Vse bolj »vroče« postaja, točk pa ni, zdaj pa sledita dve zahtevni gostovanji. Domači igralci so še enkrat v tej sezoni odigrali zelo slabo in ne najbolj prepričljivi gostje so za zmago morali samo izkoristiti številne napake gostiteljev.
Na samem začetku so domačini sicer povedli 2:1, kar pa je bilo tudi njihovo edino vodstvo v soboto zvečer. Gostje iz Sevnice so vodili ves prvi polčas, največ v 23. minuti z rezultatom 10:17. Čeprav so imeli gostje že v prvem delu kar petkrat igralca manj, je bila to za domačine kazen, saj so po
pravilu gole prejemali, ne pa zadevali. Pri zaostanku enega gola za domače v 15. minuti (8:9) so gostje do že omenjene 23. minute naredili delni izid 2:8. V zadnjih sedmih minutah prvega polčasa so tudi domači pokazali, da znajo igrati rokomet in z delnim izidom 6:2 visoko razliko zmanjšali na 16:19.
Polna dvorana je v začetku drugega polčasa upala na popoln preobrat, vendar so gostje to pričakovali in se uspešno ubranili. Do 48. minute so se domačini nekajkrat sicer uspeli približati na minus dva zadetka zaostanka, vendar so takoj zatem v veliki želji za izenačenjem naredili napake in gostje so se ponovno oddaljili na varno razliko. V 52. minu-
ti so Sevničani pobegnili na 25:31, čemur je sledil popoln razpad igre pri domačih in rezultat se je vztrajno višal v prid gostom.
Za igralce Velike Nedelje sedaj sledita dve gostovanji: naslednjo soboto gostujejo pri Mokercu, ki ima tudi samo dve točki na svojem računu, čez dva tedna pa še v Celju proti drugi ekipi Celja PL. So gostovanja priložnost za točke? Kljub slabim rezultatom bodo rokometaši iz Velike Nedelje nadaljevali začrtano delo, rezultat pa se mora slej kot prej pokazati. Še vedno verjamejo v star pregovor, da za dežjem vedno posije sonce.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
Gorišnica se vzpenja, poraz Drave
Brežice - Moškanj-ci Gorišnica 22:31 (11:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek 7, Ivanuša, Zorli 6, Klemenčič 1, Va-lenko, Arnuš 2, Balas 2, Lozinšek 8, Golob 1, Lukaček, Korajžija 2, Preac, Firbas 1, Dimec, Bratuša, Cvetko. Trener: Sebastjan Oblak.
Po visoki zmagi nad vodečo ekipo iz Hrastnika so rokome-taši iz Gorišnice optimistično odšli v Brežice, kjer so bili gostje zadnjeuvrščene ekipe v ligi. V tem srečanju je za goste štela samo zmaga, saj si drugega enostavno ne morejo privoščiti, da ne izgubijo stika z Dobovo in Hrastnikom, ki sta pred njimi.
Začetek srečanja pa ni bil ravno po željah gostov, saj so domačini dolgo držali korak z njimi. Tako je bilo vse do 15.
2. SRL (m) - vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Brežice -Moškanjci Gorišnica 22:31, Radeče MIK Celje - Drava Ptuj 37:33, Arcont Radgona - Dobova 29:32, Dol TKI Hrastnik - Pomurje 42:26.
1.	DOL TKI HRASTNIK	7	6 0 1	12
2.	DOBOVA	7	6 0 1	12
3.	MOŠKANJCI - GOR.	7	4 12	9
4.	RADEČE MIK CELJE	7	3 13	7
5.	ARCONT RADGONA	7	2 2 2	6
6.	DRAVA PTUJ	7	2 14	5
7.	POMURJE	7	115	3
8.	BREŽICE	7	10 6	2
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice (na sliki Jaka Lozinšek) se počasi vzpenjajo po lestvici 2. SRL.
minute, ko je bil rezultat nazadnje izenačen na 9:9. Sledila je hitrejša igra gostov, ob tem pa so pričeli bolje igrati v obrambi, rezultat je bil kmalu viden na semaforju: 10:13. Domačini so do konca prvega polčasa dosegli še zadetek in se roko-metašem Moškanjci-Gorišnice približali na dva zadetka zaostanka.
Drugi polčas je bil popolnoma v znaku gostov, ki so nadaljevali garaško delo. Dobro sta branila oba vratarja in prednost se je višala. Posledica dobre igre v obrambi je bilo nekaj doseženih lahkih zadetkov iz nasprotnih napadov. Domačini nikakor niso mogli odgovoriti na to igro ter so morali na koncu priznati premoč go-
stom, pri katerih je bil najbolj razpoložen Lozinšek z osmimi doseženimi goli.
Danilo Klajnšek
Radeče premočne: Radeče Mik Celje -Drava Ptuj 37:33 (19:17)
RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Toš, Verdenik 3, Bračič 8, Bezjak 6, Požar L. 4, Fridrih 4, Sabo 2, Pukšič 5, Dogša, Zolar 1, Bedrač, Jovič. Trener: Milan Baklan
Ptujčani so srečanje začeli odlično in povedli z rezultatom 5:9. Domačini so nato spremenili način igre v obrambi, kar je gostom v napadu povzroča-
lo precej preglavic in izid je bil kmalu poravnan na 10. Do konca prvega dela igre se je igralo »gol za gol«, izid je bil nazadnje izenačen pri 17:17, nato pa so v sami končnici prvega dela Ra-dečani še dvakrat zadeli. Rezultat ob polčasu je bil visok, kar pomeni, da sta bili obrambi slabši del obeh ekip. Tudi drugi del se je nadaljeval tam, kjer se je končal prvi. Domačini so ves čas vodili, dravaši pa se jim niso uspeli približati. Najvišja prednost Zasavcev je znašala že 6 zadetkov (33:27) in tekma se je zdela odločena. Ptujčani so nato pritisnili na plin, se približali na -3, za kaj več pa je zmanjkalo časa, poleg tega pa so imeli še obilo smole, saj so v času največjega naleta kar dvakrat zadeli le vratnico (skupaj kar devetkrat).
Domačini so se predstavili kot trda, čvrsta ekipa, ki je dobro pokrita na vseh igralnih pozicijah, poleg tega pa se počasi pobira po slabem startu v sezono. Za goste je bil tokrat nerešljiva uganka desno krilo Brilej, ki je dosegel kar 14 zadetkov. Drava je bila tokrat premalo agresivna ter »predrzna«. Poraz je bil, kljub temu da je vratar Dogša zbral 14 obramb, neizbežen. Naslednjo priložnost za novi par točk bodo imeli Ptujčani konec tedna, ko bodo gostovali pri ekipi Po-murja.
tp
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Tana Sutaj prihaja na Ptuj ... v dresu Žalca
Rokometašice Mercatorja Tenzorja v sredo na domačem parketu dvorane Ljudski vrt čaka zadnji obračun pred reprezentančnim premorom, ki bo zaradi evropskega prvenstva trajal slaba dva meseca. Dekleta pod taktirko Nikole Bistroviča pridno vadijo in se pripravljajo na obračun z Žalcem. Gostje na lestvici sicer zasedajo zadnje mesto, toda po besedah ptujskega trenerja ne gre za naivno ekipo, poleg tega pa bo ravno proti Ptujčankam prvič letos po poškodbi zaigrala Tana Sutaj, nesojena roko-metašica Mercatorja Tenzorja. Omenjena igralka bo velika okrepitev za Žalec, poleg tega pa premore kakovost, da lahko z minimalno pomočjo soigralk sama odloči srečanje. Nikola
1. A SRL (m)				
REZULTATI 10. KROGA:			Loka	-
Cimos Koper 26:26 (14:15), Slovenj				
Gradec - Šmartno 29:25 (12:11),				
Slovan - Ribnica	Rlko	hiše 34:31		
(17:15), Maribor ■	- Trimo		Trebnje	
27:22 (13:12). Srečanji Jeruzalem				
Ormož - Gorenje	in Krka		- Celje	
Pivovarna Laško bosta odigrani 2.				
decembra.				
1. GORENJE 9	9	0	0	18
2. CIMOS KOPER 10	7	1	2	15
3. CELJE PIVO. LAŠKO 9	6	0	3	12
4. MARIBOR BRANIK 10	5	2	3	12
5. LOKA 10	4	3	3	11
6. TRIMO TREBNJE 10	5	1	4	11
7. KRKA 9	4	2	3	10
8. RIBNICA RIKO HIŠE 10	3	1	6	7
9. SLOVENJ GRADEC 10	3	0	7	6
10. JERUZALEM ORMOŽ9	3	0	6	6
11. SLOVAN 10	3	0	7	6
12. ŠMARTNO 10	1	0	9	2
Bistrovič bi si sicer Sutajevo veliko raje videl v svoji ekipi, toda splet okoliščin je nanesel, da se je odlična hrvaška zunanja igralka odločila srečo poiskati drugje. Prav zaradi najnovejše okrepitve v dresu Žalca, ki se vrača po poškodbi, je pričakovati veliko bolj trdo in izenačeno srečanje kot sicer, o zmagovalcu pa bodo bržčas odločile nianse. V taboru domače ekipe v tej sezoni resnično nimajo sreče s poškodbami, saj tokrat ne bo nastopila mlada vratarka Maruša Križanec, ki ima poškodbo ramenskega obroča, počasi se sicer na parket vrača Stela Mateša, toda proti Žalčan-kam še ne bo nastopila. Cilj ekipe Mercatorja Tenzorja je vsekakor zmaga, ki bi bila sila pozitivna pred reprezentančnim premorom, srečanje pa se bo pričelo v sredo ob 18.30 v ptujskem Ljudskem vrtu.
tp
1. A SRL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Casino Izola - Veplas Velenje 22:25 (14:14), Celje Celjske mesnine - Olimpija 23:34 (13:16). Srečanje Mercator Tenzor Ptuj - Žalec bo odigrano v sredo, 24. novembra.
1.	KRIM MERCATOR 10	10	0	0	20
2.	OLIMPIJA 9	7	1	1	15
3.	ZAGORJE GEN I 9	6	2	1	14
4.	MER. TENZOR PTUJ 8	5	0	3	10
5.	KRKA 9	4	14	9
6.	CELJE C. MESNINE 9	4	0	5	8
7.	VEPLAS VELENJE 9	4	0	5	8
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 9	3	0	6	6
9.	PIRAN VRTOVI ISTRE 9	2	0	7	4
10.	CASINO IZOLA 9 2 0 7 4
11.	ŽALEC	8 0 0 8 0
Odbojka • 3. DOL - vzhod 2 (ž)
Učenka nadigrala učitelja
OK Turbina - ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-22, -15, -10)
ZOK AC PRSTEC PTUJ: Breznik, Vidovič, Kramberger, Intihar, Nimac, Vindiš, Zupanič, Andjelkovič, Krajnc; trenerka: Jasna Zajšek
Odbojkarice Ptuja so s solidno igro prišle do nove gladke zmage 3:0 v nizih; tokrat na gostovanju pri ekipi Turbine. Ekipo iz Limbuša trenira stari ptujski znanec Danilo Maučnik, ki je nekaj časa vodil tudi ptujsko ekipo: V njej je takrat občasno igrala sedanja trenerka Jasna Zajšek, ki je tako na nek način premagala svojega učitelja.
Prava hiba Ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec Ptuj postaja vstop v tekmo, saj so igralke Turbine takoj pove-dle 4:0. Gostje so nastopile v uvodnem nizu po sistemu to-plo-hladno. Znova so naredile preveč osnovnih tehničnih napak, a jih je individualna kvaliteta Kranjčeve in Vidovi-čeve pripeljala do težke zmage v prvem nizu - 25:22. V drugem nizu se je nadaljevala igra iz končnice prvega, ko so Ptujčanke zaigrale bolj suvereno in so dvignile nivo igre v vseh elementih. Zadnji, tretji niz je bil zgolj formalnost,
3. DOL VZHOD 2 (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Turbina -AC Prstec Ptuj 0:3, Nova KBM Branik II. - Maribor 3:0, Galeja - ZM Ljutomer 3:0. V tem krogu je bila prosta ekipa Formis II.
1.	NOVA KBM BRANIK II. 6 6 0 18
2.	AC PRSTEC PTUJ 6 5 1 15
3.	GALEJA	6 4 2 12
4.	TURBINA	6 3 3 8
5.	FORMIS II.	6 2 4 5
6.	ZM LJUTOMER	6 15 5
7.	MARIBOR	6 0 6 0
saj se je končal 25:10. Trenerka Jasna Zajšek je v njem ponudila priložnost na mestu podajalke Saški Zupanič in mladi Nini Kramberger, ki sta odigrali solidno. Glede na dosežene točke sta svojo standardno kvoto točk prešli tudi Breznikova in Vindiševa.
V ptujski ekipi na vsaki tekmi izstopajo Andjelkovičeva, Vidovičeva in Kranjčeva, a ima trenerka poleg standardne šesterice v ozadju še nekaj zelo mladih, a perspektivnih najstnic, katerih pravi odbojkarski čas še prihaja. Ta podatek je vsekakor dober za razvoj in prihodnost tega športa v Ptuju. Pozitivni rezultati kažejo, da imajo v ŽOK AC Prstec Ptuj realno zastavljen cilj - preskočiti 3. državno odbojkarsko ligo.
David Breznik
Tajski boks • Tadej Toplak
»Teča« na svetovno prvenstvo v Bangkok
Prvo ime tajskega boksa na Ptuju je v zadnjih letih Tadej Toplak, ki je po letošnjem nastopu na evropskem prvenstvu v Rimu odšel še na svetovno prvenstvo v Bangkok. Tekmovanje bo potekalo od 27. novembra do 5. decembra. Popularni »Teča« bo nastopil v kategoriji do 86 kilogramov.
Pred slabim mesecem dni smo si lahko ogledali nastop Toplaka v športni dvorani Gimnazije Ptuj, ko se je v 3. krogu državne lige pomeril v dvoboju s Hrvatom Ivom Dulozo. Ta dvoboj je gladko dobil, že takrat pa je pokazal dobro fizično pripravljenost in odlično tehniko, navdušil je z natančnimi udarci. V zadnjem mesecu je pod okriljem klubskega trenerja iz Muay Thai Ptuja Matjaža Tomažina delal »na polno«. Tadej Toplak je treniral dvakrat na dan po tri ure, s tem da so bil treningi ločeni
na fizične bazične priprave in izboljševanje tehnike. Teden dni pred odhodom na svetovno prvenstvo na Tajsko je bil naš borec nekaj časa tudi na posebnem treningu v Novem mestu, v tamkajšnjem klubu tajskega boksa Scorpion. Tam je imel zelo močnega »sparing« tekmeca Francija Grajša, ki je drugi tekmovalec, ki bo Slovenijo zastopal na največjem tekmovanju na svetu, oba naša borca pa bo spremljal tudi selektor Iztok Vorpatič. Pred začetkom turnirja bo imel »Teča« na Tajskem še teden dni časa za finalne priprave, že sedaj pa je po besedah Tomažina v top formi. Seveda se tukaj pojavlja vprašanje, kako visoko se lahko uvrsti. Realni cilj je priti med pet najboljših borcev v kategoriji do 86 kilogramov, v kateri trenutno prevladujejo Beloru-si, Ukrajinci in Nizozemci.
David Breznik
Kegljanje • 3. SKL (m)
Ptujcani presenetili drugo Lokomotivo
Kegljači ptujske Drave so na začetku prvenstva nanizali tri zmage, nato pa je sledilo obdobje štirih porazov in drsenje navzdol na prvenstveni razpredelnici. Tako so s precejšnjo negotovostjo pričakovali svoje tekmece, sicer drugouvrščeno ekipo Lokomotive.
Začeli niso najbolje, saj Dragu Arnušu in Janezu Čušu igra nikakor ni stekla. Gostje so povedli 0:2 v točkah ter imeli štirideset podrtih kegljev prednosti. Boris Premzl in Zdravko Sušanj sta poskrbela za izenačenje ter prevzem vodstva v podrtih kegljih, ki je bilo plus trinajst v korist Ptujčanov. Predzadnji dvoboj je Dani Ko-zoderc izgubil, vendar z minimalno razliko šestih kegljev. Tako je o končnem zmagovalcu odločal nastop zadnjega domačega kegljača Milana Čeha, ki je branil skupno prednost sedmih kegljev, ob tem pa bi za zanesljivo zmago svoje ekipe moral še premagati svojega tekmeca. To mu je na koncu tudi uspelo (za 34 kegljev), tako da dvomov o zmagi Drave
Deta Centra ni bilo več.
REZULTATI 8. KROGA: Drava Deta Center - Lokomotiva Dixi 5:3, Prepolje - Litija 2:6, Žalec Petrol -Rile Servis 2:6, Gapšer Korotan I.-Piramida 3:5, Nafta - Radenska II. 6:2.
1.	GAŠPER KOROTAN 8 6 0 2 12
2.	LOKOMOTIVA DIXI 8 5 0 3 10
3.	NAFTA	8 4 13 9
4.	LITIJA	8 4 13 9
5.	PREPOLJE 8 4 0 4 8
6.	ŽALEC PETROL 8 4 0 4 8
7.	DRAVA DETA CENTER8 4 0 4 8
8.	RILE SERVIS 8 3 0 5 6
9.	RADENSKA II. 8 3 0 5 6
10.	PIRAMIDA 8 2 0 6 4
DRAVA DETA CENTER -LOKOMOTIVA DIXI 5:3 (3092 - 3052)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 498, Čuš 488, Premzl 537, Sušanj 513, Kozoderc 528, Čeh 525
PREPOLJE - LITIJA 2:6 (3171 - 3315)
PREPOLJE: Gerečnik 573, Dre-melj 479, Brezner 525, J. Kirbiš 538, F. Kirbiš 539, Ornik 517.
Danilo Klajnšek
Tenis • 2. zimska liga
Rezultati 2. kroga: TK SKORBA GAD - VETERANI 1:2 (Šlamber-ger - Šebela 4:9, Dobnik - Merc 8:9, Šlamberger/Dobnik - Pušnik/ Tumpej 9:7); CIVIS PTUJ - TK SKORBA 0:3 (Lebar - Ules 1:9, Bezjak
-	Zebec 4:9, Lebar/Bezjak - Hazimali/Zebec 3:9); PSS PTUJ - TK ŠTRAF 2:1 (Vamberger - Fras 4:9, Čeh - Cajnkar 9:8, Vamberger/Čeh
-	Korošec/Krajnc 9:5)
Presenečenje tega kroga je poraz ekipe TK Štraf proti ekipi PPS Ptuj; pri obeh točkah je sodeloval Čeh. TK Skorba gad je izgubila dobljeno srečanje proti ekipi Veteranov, odločale pa so malenkosti, predvsem v dvoboju Dobnik - Merc, ki ga je dobil slednji .TK Skorba je dosegla drugo zmago in je vodilna ekipa lige.
1. TK SKORBA	5 točk	53 osvojenih Iger
2. VETERANI	5	52
3. TK ŠTRAF	4	49
4. PSS PTUJ	3	43
5. TK SKORBA GAD	1	34
6. CIVIS PTUJ	0	8
Zaradi odprtega prvenstva Ptuja za mlajše dečke in deklice (27. 11.		
2010) bo naslednji krog v drugi ligi odigran 4. 12. 2010. Tekme 3. kola prve lige se prestavijo na 26. 2. 2011.
JM
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Sobota se je izvlekla skozi šivankino uho
Šesti krog v prvi moški in ženski konkurenci je bil zanimiv in razburljiv, še posebej kar se tiče ptujskih ekip. Zanimiv je bil tudi derbi v Pucon-cih, kjer so domači aktualni državni prvaki pričakali pod-prvake iz Maribora. Seveda so v Puconcih pričakovali zmago, vendar so Mariborčani trenutno očitno v boljši formi, pa tudi nekoliko kvalitetnejšo zasedbo imajo, in so bili prepričljivo boljši. Novomeška Krka je brez težav odpravila Edigs iz Mengša in je trenutno na prvem mestu, z enakim številom točk kot Mariborčani. Obe vodilni ekipi se bosta v naslednjem krogu pomerili med seboj v Mariboru.
Na Ptuju se je odvijala prava drama! Domačini so bili zelo blizu presenečenja, kar bi jim veliko pomenilo v borbi za šesto mesto, ki še vodi v končnico. Le-ta pa prinaša kvalitetnejše tekmece ... Proti Sobočanom domačini niso začeli najbolje, saj so gostje dobili uvodni dve partiji. Izkušeni Bojan Pavič je nato znižal, Danilo Piljak pa izenačil na 2:2. Najboljši posameznik dvoboja Pavič je do konca dobil še dve točki (zmagal je v vseh treh partijah!), odločilno pa bi lahko prispevala Piljak ali Ovčar. Prvi je bil zelo blizu v dvoboju proti Kocuvanu, a mu je na koncu spodrsnilo. Prava drama se je odvijala tudi v odločilni, deveti partiji, kjer sta se merila Ovčar in Roudi. Domačin je v odličnem vzdušju povedel 2:1 v nizih, a je naslednjega izgubil na razliko. Na koncu je bil Rou-di srečnejši še v odločilnem in gostje iz Murske Sobote so se veselili zmage.
Foto: Crtonmir Goznik
Vesna Terbuc je v srečanju proti ekipi Ariggoni Izola osvojila odločilno točko.
Podobno razburljivo srečanje se je odvijalo na ženskem dvoboju Arrigonija in Ptuja v Izoli. Izkušena domača ekipa s Kristin Fatorič in Jano Ludvik je morala na koncu seči v roke mladi in poletni ekipi iz Ptuja in jim čestitati k uspehu. O zmagovalcu tega dvoboja je prav tako odločala deveta partija, kjer sta se pomerili tretji igralki obeh ekip. Uspešnejša je bila Vesna Terbuc, ki je s tem svoji ekipi priigrala pomembno zmago, sicer že četrto v letošnjem prvenstvu. Po dve točki sta prispevali Vesna Rojko in Ivana Zera.
1. SNTL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj - Sobota 4:5, Kema Puconci - Finea Maribor 2:5, Ilirija - Tempo Velenje 2:5,
PPL Rakek - Muta 1:5, Krka - Edigs Mengeš 5:0.
1.	KRKA	6	6 0	12
2.	FINEA MARIBOR	6	6 0	12
3.	KEMA PUCONCI	6	5 1	10
4.	TEMPO VELENJE	6	4 2	8
5.	SOBOTA	6	4 2	8
6.	PTUJ	6	2 4	4
7.	MUTA	6	2 4	4
8.	I LIRIJA	6	15	2
9.	EDIGS MENGEŠ	6	0 6	0
10.	PPK TAKEK	6	0 0	6
PTUJ - SOBOTA 4:5
Ovčar - Horvat 2:3, Piljak - Roudi 2:3, Pavič - Kocuvan 3:1, Piljak -Horvat 3:0, Ovčar - Kocuvan 0:3, Pavič - Roudi 3:0, Piljak - Kocuvan 2:3, Pavič - Horvat 3:2, Ovčar - Ro-udi 2:3.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Arrigoni
Izola - Ptuj 4:5, Sobota - Fužinar Interdiskont 0:5, Ljubljana - Iskra Avtoelektrika 4:5, Ilirija - Muta 1:5, Logatec - Kajuh Slovan 5:1.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	6	6 0 12
2.	LJUBLJANA	6	5 1	10
3.	ARRIGONI IZOLA	6	4 2	8
4.	PTUJ	6	4 2	8
5.	LOGATEC	6	3 3	6
6.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	6	3 3	6
7.	MUTA	6	3 3	6
8.	I LIRIJA	6	15	2
9.	KAJUH SLOVAN	6	15	2
10.	SOBOTA	6 0 0 6
ARRIGONI IZOLA - PTUJ 4:5
Čokelj - Zera 0:3, Fatorič - Terbuc 3:2, Ludvik - Rojko 3:1, Fatorič - Zera 0:3, Čokelj - Rojko 0:3, Ludvik - Terbuc 3:0, Fatorič - Rojko 2:3, Ludvik - Zera 3:0, Čokelj - Terbuc 1:3.
Danilo Klajnšek
Košarka • 3. SKL - vzhod (m)
Podaljšek nesrečno izpustili iz rok
Terme Ptuj - SRK Koši 62:64
24:16, 10:17, 14:11, 14:20 KK TERME PTUJ: Gojznik 2 (2:4), Vodušek 9 (1:1), Horvat 14 (2:2) /2x3/, Koprivc 14 /4x3/, Holc 23 /3x3/ (4:6), Vrabl, Drevenšek, Ferme, Radič, Krajnc. Trener: Ratko Radovic
ŠRK KOŠI: Polenek 14 (8:11), Germek 9 (3:6), Zupanič 2, Bedek 4 (0:2), Zorko 7 (1:2), Korošec 21 (4:4) /1x3/, Pirih 7 (2:4) /1x3/, Golob, Zidar, Jug, Pinter, Arzenšek.
Ptujski košarkarji so v petem krogu na domačem igrišču v Gimnaziji Ptuj pričakali vodilno ekipo lige - ŠRK Koši iz
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 5. KROGA: Terme Ptuj - ŠRK Koši 62:64, Ivančna Gorica - Komenda Hram Gorjan 80:82 (18:11, 18:33, 24:17, 20:21), NONA Lenart - Ruše 75:59 (19:16, 15:10, 23:12, 18:21), Posavje Podbočje -Primafoto SG 79:90 (17:24, 21:27, 24:18, 17:21). Prosta je bila ekipa Koroška.
1.	ŠRK KOŠI	5 5 0 10
2.	NONA LENART	4 4 0 8
3.	IVANČNA GORICA 5 3 2 8
4.	TERME PTUJ	5 2 3 7
5.	KOMENDA HRAM GORJAN 4 3 1 7
6.	PRIMAFOTO SG	4 2 2 6
7.	RUŠE	5 0 5 5
8.	POSAVJE PODBOČJE 4 1 3 5
9.	KOROŠKA	4 0 4 4
Foto: Crtonmir Goznik
Ptujski košarkarji so proti ekipi ŠRK Koši prikazali najboljšo igro v dosedanjem delu prvenstva.
Šentjurja. Slednji so bili v tem dvoboju izraziti favoriti, vendar so jim domačini otežili pohod k zanesljivi zmagi.
Ptujčani so odlično pričeli tekmo in po prvi četrtini vodili za osem košev. Minimalno prednost so ohranili vse do polčasa, pri tem pa v celotnem prvem delu srečanja pokazali doslej najboljšo predstavo. Po dveh mesecih so že vidni znaki napornega dela na treningih, kar daje mladim fantom nove količine samozavesti, ki je v ko-
šarki še kako pomembna.
Brez znakov popuščanja so odigrali tudi tretji del tekme, v katerem so odigrali dobro predvsem v obrambi. Ob takšni igri so izgubili veliko moči in energije, davek pa so plačali v zadnji četrtini. Do konca so uspeli držati korak z doslej neporaženo ekipo iz Šentjurja, ki si nikakor ni uspela priigrati višje prednosti. Še več: domači košarkarji so pred številnim občinstvom (zbralo se jih je skoraj 300) tekmo zasukali v
tesno končnico, v kateri so imeli celo idealno priložnost za podaljške, a je Koprivcu pri zadnjem polaganju zadrhtela roka in žoga se je odbila izven obroča ... V ekipi Terme Ptuj je strelsko izstopala trojica Holc, Koprivc in Horvat, pri gostih pa je največ točk dosegel Korošec.
V naslednjem krogu se bodo Ptujčani v soboto v gosteh merili z Ivančno Gorico.
JM
Nogomet m Lige MNZ Ptuj
Na vrhu Središče in Makole
vas 63, Podvinci Agrocenter Ptuj 73, Spodnja Polskava 73, Makole 75, Hajdoše 81, Cirkulane 88, Grajena 92, Zgornja Polskava 94, Tržec 109 točk.
V prvi in drugi ligi MNZ Ptuj se je končal jesenski del prvenstva. V prvi ligi MNZ Ptuj je nekoliko nepričakovano jesenski prvak postala ekipa Središča ob Dravi. Presenečenje je toliko večje, ker je v sezoni 2009/10 osvojila šele deseto mesto in se v bistvu komaj rešila obstanka med prvoligaši. Prihod izkušenega Boštjana Zemljiča na mesto trenerja in igralca je bil očitno zadetek v polno, ki je stvari v Središču obrnil v pravo smer. Prav tako veliko presenečenje je Skorba na 2. mestu, ki je v minuli sezoni prav tako bila bitko za obstanek, sedaj pa je to povsem druga ekipa. Nogometaši Skorbe so imeli nekaj spodrsljajev, predvsem na domačem igrišču, saj bi bili v nasprotnem primeru zelo blizu vodečega Središča. Trener Igor Levstik je znal s svojimi nogometaši strniti vrste in rezultati niso izostali. Zelo dolgo je pod vrhom vztrajala Hajdina, ki pa je v zadnji tretjini nekako popustila. Oplotnica, Hajdina in lanskoletni štajerski ligaš Bukovci so še v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice, kljub temu pa se je od njih več pričakovalo, kakor tudi od Apač, ki so bile lani druge.
Druga liga je bila v letošnji jeseni postregla z zanimivim razpletom, na koncu pa so dva kroga pred koncem prvo mesto osvojili nogometaši iz Makol. Tržec je pristal na drugem, Grajena pa na tretjem mestu; prav med temi ekipami bo treba iskati bodočega prvaka.
MNZ Ptuj vodi tekmovanje v številnih ligah, seveda moramo tukaj prišteti še Štajersko in 3. SNL in svoje delo dobro in ažurno opravlja. V ligah MNZ Ptuj tekmuje skupaj 95 ekip, k temu je treba prišteti še tri lige malega nogometa in vodenje Štajerske in 3. lige. Nogomet tako brez dvoma drži primat po priljubljenosti, kakor tudi množičnosti, saj se vsaj dvanajst tednov v obeh delih z nogometom ukvarja tedensko okoli 1900 igralcev, sodnikov in trenerjev, ob igriščih pa se zbira še veliko gle-
dalcev. Če dodamo še ekipe Aluminija in Laboda Drave (člani, mladinci, kadeti in U-14), ekipo tretjeligašev Stojncev in AHHA Emmi Bistrice ter štajerskih ligašev Zavrča, Podvincev, Boča, Carrere Optyla Ormoža, potem je ta številka še veliko večja in še bolj podkrepi trditev, da je nogomet najbolj masovni šport.
1. LIGA MNZ PTUJ
1.	SREDIŠČE OB D. 11	9	1	1 26:9	28
2.	SKORBA	11	6	2	3	26:13	20
3.	HAJDINA	11	6	1	4	21:12	12
4.	OPLOTNICA	11	5	4	2	14:10	19
5.	BUKOVCI	11	6	1	4	19:19	19
6.	GORIŠNICA	11	5	3	3	18:15	18
7.	APAČE	11	4	3	4	22:15	15
8.	LOVRENC	11	4	3	4	16:14	15
9.	VIDEM	11	3	2	6	14:21	11
10.	DORNAVA 11 3 0 8 18:23 9
11.	ROGOZNICA 11 2 2 7 16:30 8
12.	PRAGERSKO -2 11 2 0 9 10:39 4
NAJBOLJŠI STRELCI: 10 zadetkov: Aleš Predikaka (Apače); 9 zadetkov: Uroš Krajnc (Skorba); 8 zadetkov: Marjan Ivanuša (Središče), Rok Muršič (Gorišnica) in Boštjan
Zemljane (Središče).
FAIR PLAY: Središče ob Dravi 55, Skorba 58, Lovrenc 64, Rogoznica 69, Videm 70, Gorišnica 79, Dornava 81, Oplotnica 82, Hajdina 92, Apače 98, Bukovci 108, Pragersko 129 točk.
2. LIGA MNZ PTUJ
1.	MAKOLE	11	9	0	2	31:10	27
2.	TRŽEC	11	8	0	3	34:29	24
3.	GRAJENA	11	7	2	2	36:17	23
4.	PODVINCI A. P.	11	7	0	4	38:19	21
5.	MARKOVCI	11	6	0	5	23:27	18
6.	CIRKULANE	11	5	2	4	20:21	17
7.	LESKOVEC	11	5	1	5	17:28	16
8.	PODLEHNIK	11	4	3	4	22:16	15
9.	ZG. POLSKAVA	11	3	3	5	17:21	12
10.	SLOVENJA VAS 11 2 3 6 9:13 9
11.	HAJDOŠE 11 1 2 8 11:34 5
12.	SP. POLSKAVA 11 0 2 9 14:37 2
NAJBOLJŠI STRELCI: 18 zadetkov: Denis Krajnc (Grajena); 14: Matej Svržnjak (Podvinci Agrocenter Ptuj); 11: Dejan Šmigoc (Markovci).
FAIR PLAY: Leskovec 45, Markovci 56, Podlehnik 59, Slovenja
MLADINA	-	VZHOD			
1. ZAVRČ	B	B G	G	4B:S	iS
2. ORMOŽ	B	4 i	i	22:S	iS
3. CIRKULANE	B	2 S	i	iS:i4	9
4. DORNAVA	B	2 2	2	24:2i	S
5. BUKOVCI	B	2 G	4	12:24	B
6. STOJNCI	B	i i	4	2i:29	4
7. ROGOZNICA	B	G i	S	T:Si	i
Športni napovednik
Rokomet • 1. SRL (ž)
Zaostala tekma 10. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Žalec (sreda, 24. 11., ob 18.30 v dvorani OŠ Ljudski vrt)
KADETI
STRELCI: 15: Stojan Muršak (Zavre); 10: Matej Pal (Zavrč); 8: Mitja Zagoršek (Dornava).
FAIR PLAY: Stojnci 12, Ormož 13, Zavrč 16, Bukovci 30, Dornava 33, Rogoznica 30, Cirkulane 48
MLADINA ZAHOD
1.	VIDEM	8	7	0	1	41:13	21
2.	SLOVENJA VAS 8	5	0	3	30:12	15
3.	OPLOTNICA	8	5	0	3	20:25	15
4.	APAČE	8	4	0	4	33:22	12
5.	TRŽEC	8	3	0	5	27:34	9
6.	GRAJENA	8	0 0	8	13:75	0
STRELCI: 29: Tomi Štumberger (Slovenja vas); 16: Nejc Šenkiš (Apače); 15: Igor Cafuta (Videm).
FAIR PLAY: Apače 21, Slovenja vas 25, Tržec 37, Grajena 49, Oplo-tnica 51, Videm 51.
1.	ORMOŽ 7 6 0 1 50:12 18
2.	ROGOZNICA 7 6 0 1 30:12 18
3.	PODVINCI 7 5 1 1 37:9 16
4.	HAJDINA 7 4 1 2 52:12 13
5.	STOJNCI 7 2 14 13:41 7
6.	GORIŠNICA 7 1 2 4 30:28 5
7.	BOČ	7 1 1 5 22:28 4
8.	GEREČJA VAS 7 0 0 7 6:98 0 STRELCI: 13: Blaž Mulej (Gorišnica), Rok Letonja (Hajdina); 12: Tomi Hojnik (Podvinci).
FAIR PLAY: Gerečja vas 16, Ormož 16, Rogoznica 19, Hajdina 25, Podvinci 26, Gorišnica 28, Stojnci 29, Boč 34.
NK Makole - jesenski prvak 2. lige MNZ Ptuj
STAREJŠI DEČKI			
1. A. E. BISTRICA 9 9 0	G	4G:B	2T
2. ORMOŽ 9 6 1	2	4S:i2	i9
3. SKORBA 9 6 0	S	SS:iS	iS
4. ALUMINIJ - 6 9 7 1	i	44:B	iB
5. GRAJENA 9 5 0	4	4G:i7	iS
6. NŠ POLI DRAVA 9 4 0	S	SG:24	i2
7. PODLEHNIK 9 3 1	S	2G:24	iG
8. MARKOVCI - 1 8 1 1	B	T:SS	4
9. PRAGERSKO - 1 9 1 0	S	iS:BB	S
10. ZAVRČ - CIR. 8 0 0	S	T:S9	G
STRELCI: 13: Rok Babič (Ormož);			
12: Tilen Lacko Kolar (Grajena);			9:
Tomaž Rebernišek (Grajena).			
MLAJŠI DEČKI -	ZAHOD		
1. ALUMINIJ 7 7 0	G	Bi:S	2i
2. A. E. BISTRICA 7 6 0	i	TS:S	iS
3. GEREČJA VAS 7 5 0	2	iB:ii	iS
4. BOČ 7 3 1	S	22:SB	iG
5. LOVRENC 7 3 0	4	ii:S9	9
6. PTAGERSKO 7 1 1	S	4:S4	4
7. VIDEM 7 1 0	B	iT:SG	S
8. OPLOTNICA - 1 7 0 2	S	B:S4	i
MLAJŠI DEČKI -	VZHOD		
1. NŠ POLI DRAVA 7 6 1	G	SS:T	i9
2. STOJNCI 7 6 0	i	4B:9	iS
3. ORMOŽ 7 5 1	i	24:9	iB
4.	PODVINCI 7	3	1	3	27:20	10
5.	A. E. BISTRICA B 7	2	2	3	11:15	8
6.	BUKOVCI 7	2	1	4	26:35	7
7.	SREDIŠČE OB D. 7	1	0	6	10:70	3
8.	DORNAVA 7	0	0	7	8:42	0
VETERANI 35 - ZAHOD
1.	MONS CLAUD.	7	5	1	1 16:7	16
2.	POLSKAVA	7	5	11 10:4	16
3.	POHORJE - OPL. 7	4	1	2	23:11	13
4.	PRAGERSKO	7	3	1	3	16:11	10
5.	BOČ -1	7	3	0	4	12:13	8
6.	PODLEHNIK	7	2	1	4 9:12	7
7.	LOVRENC	7	1	2	4 5:18	5
8.	HAJDINA	7	1	1	5 8:23	4
STRELCI: 6: Igor Jerot; 5: Drago Jelenko (oba Pohorje - Oplotnica) in Teodor Novak (Pragersko).
VETERANI 35 - VZHOD
1.	DRAVA PTUJ	7	6 1	0 35:7	19
2.	DORNAVA	7	6 0	1 25:7	18
3.	SKORBA	7	5	0	2	39:11 15
4.	VIDEM	7	3	2	2	18:13	11
5.	GRAJENA	7	2	2	3	12:20 8
6.	BUKOVCI	7	2	1	4	10:33	7
7.	PREPOLJE - 2	7	1 0	6 6:19	1
8.	BOROVCI	7	0 0	7	7:42	0
STRELCI: 15: Peter Kaučevič (Skorba); 10: Robert Šijanec (Skorba); 7: Robert Vesenjak (Drava Ptuj).
VETERANI NAD 40
1.	ZG. POLSKAVA 7	5	2	0	16:5	17
2.	MARKOVCI	7	5	0	2	22:5	15
3.	GORIŠNICA	7	4	0	3	13:10	12
4.	ORMOŽ	7	3	0	4	11:13	9
5.	TRŽEC	7	2	3	2	13:21	9
6.	LESKOVEC	7	2	2	3	14:11	8
7.	PODVINCI	7	2	0	5	8:15	6
8.	APAČE	7	1	1	5	9:26	4
STRELCI: 6: Branko Lah (Markovci); 5: Milan Kristovič (Podvinci), Robert Bračko (Leskovec) in Danilo Podvršnik (Zgornja Polskava).
Danilo Klajnšek
Foto: Simeon Gönc
Strelstvo m 2. turnir Pokala SZS - Železniki
Tudi tokrat okrnjena zasedba finalistov
V	soboto je bil v gorenjskih Železnikih 2. krog članskega li-
gaškega tekmovanja v 1. A in 1. —1 - ~1 —
B DL v streljanju s standardno puško in pištolo, ki skupaj z mladinsko in kadetsko ligo šteje za veliki Pokal SZS. Tekmovanje je organiziralo domače SD Železniki, ki je z večerno slavnostno akademijo obeležilo še visoki jubilej 60-letnega obstoja strelskega društva.
V	najmočnejši 1. A DL s pištolo so po kvalifikacijah prva tri mesta zasedli strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki pa nato, enako kot na prvem turnirju v Ljubljani, kasneje v finalu niso nastopili. Razloge za njihov bojkot finalnega streljanja najdemo v zavračanju obstoječega sistema finalnega tekmovanja, ki je za potrebe slovenske lige prilagojeno sistemu pomerjanja finalistov v medsebojnih dvobojih na izpadanje in se razlikuje od mednarodno priznanega IS-SF-sistema, kjer se rezultatu iz kvalifikacij prišteje še rezultat finalnega dela na decimalke. Sporno dejanje, ki je nekaj somišljenikov, ki se poslužujejo enakih metod, dobilo tudi v tekmovanju s puško, zagotovo ni pripomoglo k ustvarjanju boljše pozitivne podobe naj-množičnejšega slovenskega tekmovanja, veliko kritiko svojim kolegom »bojkoterjem« pa je namenila tudi druga polovica udeležencev, ki se s siste-
Vnuku. V boju za tretje mesto sta se tako pomerila oba viso-kokotirajoča poraženca Peter Tkalec in Majda Raušl. Po štirih strelih sta bila poravnana z rezultatom 2:2, zmago in končno tretje mesto pa si je priboril Tkalec, ki je s sanjskim zadnjim strelom z 10,9, proti prav tako dobremu strelu Raušlove z 10,5, v odločilnem trenutku pokazal večjo natančnost. Zraven omenjene četverice strelcev je v finalu nastopal še drugi Brežičan, Srečko Vidmar, ki je v četrtfinalu s 4:3 naletel na previsoko oviro v obliki Petra Tkalca.
V ekipni razvrstitvi so novo zmago dosegli strelci iz Miklav-
ža, pred Brežičani in Kopačevi-no iz Škofje Loke, ptujska ekipa Petlje je zasedla 8. mesto, tik za njo pa so na 9. mestu pristali strelci iz Juršincev. Ekipi iz Jur-šincev in Ptuja v letošnji sezoni nastopata v spremenjeni postavi, brez dveh ključnih stebrov v preteklih sezonah, Juršinča-na Simona Simoniča ml. in Ptujčana Matija Potočnika.
V 1. B DL s pištolo je znova zelo dobro streljanje pokazal Kidričan Uroš Mohorko, ki se odlično znajde tako s puško kot s pištolo, tokrat pa je s 367 krogi osvojil 9. mesto in prispeval velik delež k ekipnemu 6. mestu za kidričevsko ekipo. Za Dornavo, ki se v zadnjem času
prav tako sooča s težavami pri formiranju prve ekipe in je tokrat ostala brez ekipne uvrstitve, pa je nastopil le njihov predsednik Bruno Šincek in s 361 krogi osvojil 19. mesto.
V 1. B DL s puško sta tokrat ormoški ekipi Kovinarja in Tovarne sladkorja v ekipni razvrstitvi pristali v sredini uvrščenih, na 6. in 7. mestu s 1143 in 1141 krogi, med posamezniki pa sta se pogojem streljanja najbolje prilagodila Tadej Horvat s 388 krogi na 6. in Jan Šumak s 387 krogi na 7. mestu. Posamična in ekipna zmaga pa je šla med strelce SD Triglav Javorniki.
Simeon Gonc
Majda Raušl je v napetem obračunu za četrto mesto, kljub dobremu strelu z 10,5, morala premoč priznati Petru Tkalcu, ki je vstrelil popolno desetico z 10,9.
mom, kot je v veljavi in se do konca sezone ne more spremeniti, prav tako ne strinjajo in si želijo dodatnih sprememb, vendar se v duhu športnega fair playa in spoštovanja do vseh ostalih strelcev takšnih spornih metod ne poslužujejo.
Če se vrnemo k bistvu tekmovanja, to pa so športni dosežki nastopajočih, je med posamezniki v številčno okrnjenem finalu svojo prvo zmago dosegel mladi Brežičan Matej Krajnčič s 375 krogi v kvalifikacijah, v finale najboljše osmerice pa se je uvrstil srečno šele po boljši zadnji seriji. V četrtfinalu je kot osmopo-stavljeni ostal brez dvoboje-
valca, že v polfinalu pa smo spremljali pravi dvoboj, večina prisotnih pa je več možnosti za zmago pripisovala njegovemu konkurentu, izkušenemu in prekaljenemu mačku Petru Tkalca iz Rečice. Slednjemu je Brežičan odčital pravo lekcijo odličnih zadetkov in ga odpravil z visoko zmago s 5:1. V finalu pa se je pomeril s tur-niškim strelcem Dominikom Vnukom in ga premagal s 3:2, ta pa je bil v polfinalu boljši od aktualne ligaške prvakinje Ptuj-čanke Majde Raušl. Slednja je v četrtfinalu prav tako ostala brez dvobojevalca, v polfinalu pa je, na račun dveh zadetih osmic, premoč morala priznati
1. A-liga pištola			21. Zlatko Kostanjevec, Petlja Ptuj, 35. Simeon Gönc, Petja Ptuj,		SBB SS4	1. B liga puška		
Ekipni rezultati:	krogi	točke	36. Rok Pučko, Juršinci,		SS4	Ekipni rezultati:	krogi	točke
SD Jožeta Kerenčiča	iiSS	SG				1. SD Triglav Javornik	iiSS	iS
SK Brežice	iiiB	2G	1. B liga pištola			2. SD 1956 Trbovlje	iiSi	2T
SD Kopačevina	iiG9	i4	Ekipni rezultati:	krogi	točke	3. SD Tabor Ježica	ii4B	iS
SD Duš.Pož. Rečica	iiG9	2i	SD Kamnik	iiG4	2T	4. SD Mesto Ljutomer	ii4S	i9
SD Marok Sevnica	iiGS	iT	SD Gorenja vas	iG99	iS	5. ŠD Črenšovci	ii4S	2G
SD Štefana Kovača	iiGi	i4	SD Slovenske Konjice	iG9B	2S	6. SD Kovinar Ormož	ii4S	iB
SD Grosuplje	iiGG	iB	SD Škofja Loka	iGSB	iS	7. SD TS Ormož	ii4i	iG
SK Petlja Ptuj	iG9B	ii	DSBV Izola	iGSB	ii	8. SD Postojna	iiST	T
SD Juršinci	iG9S	9	SD Kidričevo	iGS4	i2	9. SD Trzin	iiS2	ii
SD Mrož Velenje	iG92	S	SD Železniki	iGS4	iS	10. SD Mrož Velenje	ii2B	9
SD Olimpija	iGSB	S	SD Domžale	iGSS	iS	11. SD Juteks Žalec	iiiS	iG
SD Vremščica	iGSS	2	SD Moris Kočevje	iG4B	S	12. SD Leskovec	iGSB	2
Posamični rezultati strelcev:			SD Trzin	iG4S	iS	Posamični rezultati strelcev:		
1. Matej Krajnčič, Brežice,	375 krogov		SD IX. korpusa Piran	iGS9	4	i. Luka Resman, Triglav Javorniki, S9S krogov		
2. Dominik Vnuk, Štefana Kovača,		STB	SD Dornava	G	B	2. Andraž Dovč, Tabor Ježica,		S9S
3. Peter Tkalec, DP Rečica,		STT	Posamični rezultati strelcev:			3. Rajko Robnik, Mesto Ljutomer,		S92
4. Majda Raušl, Petlja Ptuj,		STB	1. Rožle Repič, Kamnik,	379 krogov		6. Tadej Horvat, TS Ormož,		SSS
6. Boštjan Simonič, Jožeta Kerenčiča,		ST9	2. Emerik Hodžič, Izola		STS	8. Jan Šumak, Kovinar Ormož,		SST
7. Simon Simonič, Jožeta Kerenčiča,		ST9	9. Uroš Mohorko, Kidričevo,		SBT	19. Boris Hergula, TS Ormož,		SSG
8. Aleksander Ciglarič, Jožeta Kerenčiča,		S77	19. Jurček Lamot, Kidričevo,		SBi	22. Rok Šumak, Kovinar Ormož,		STS
i2. Mirko Moleh, Juršinci,		STi	21. Bruno Šincek, Dornava,		SBi	23. Petra Vernik, Kovinar Ormož,		STS
14. Ludvik Pšajd, Juršinci,		STG	23. Matevž Mohorko, Kidričevo,		SSB	SG. Barbara Muhič, TS Ormož,		STS
Foto: DK
Planinski kotiček
Po Pomurski planinski poti (Selo-Gornji Petrovci)
Sobota, 4. 12.
Izhodišče naše tokratne etape bo Selo. Tu si bomo ogledali znamenito romansko rotundo, prvič omenjeno leta 1366. Po ogledu pa bomo veselo stopili na pot. Hodili bomo večinoma po gozdnih poteh ter med travniki in njivami, tudi nekaj korakom po cesti se ne bo dalo izogniti. Povzpeli se bomo tudi na razgledni stolp Kamenik nad vasjo Kuštranovci. Ob lepem vremenu je pogled zelo lep. Po štirih urah počasne hoje bomo prispeli na naš cilj - Gornji Petrovci. Pot ni zahtevna, možno jo je prehoditi v vsakem vremenu. Zmore jo vsak, kateremu je hoja in sprehodi v naravi užitek. Ob vrnitvi se bomo ustavili na dobri malici in pokramljali o akcijah, ki jih pripravljamo za leto 2011.
Vsi ljubitelji sprehodov po naravi ste vljudno vabljeni!
ODHOD: sobota, 4. december, ob 7.00 iz železniške postaje Ptuj; VRNITEV: sobota, 4. december, do 20.00 na železniško postajo Ptuj; OPREMA: planinska, glede na vremenske razmere; PREHRANA: iz nahrbtnika; CENA: 20 evrov (prevoz, zakuska ob vrnitvi, vodenje); PRIJAVE: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka 30. novembra 2010.
Dodatne informacije: Vlado (040 699 252).
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Vodja izleta: Vlado FRIDL
Nogomet • Videm, mladina
Prvaki jesenskega dela
Igranje nogometa ima v Vidmu pri Ptuju že zelo dolgo in uspešno tradicijo. Nogometni klub Videm igra s petimi selekcijam v tekmovanjih MNZ Ptuj. V jesenskem delu tekmovalne sezone 2010/2011 je mladinska ekipa dosegla enega največjih uspehov v zgodovini kluba, saj je osvojila 1. mesto po jesenskem delu sezone v mladinski ligi zahod.
»Mladinska ekipa je pričela priprave na novo tekmovalno sezono v drugi polovici meseca julija. V pripravljalnem delu smo zraven rednih treningov, ki so potekali štirikrat tedensko, odigrali tudi sedem pripravljalnih tekem. V osmih prvenstvenih tekmah je ekipa dosegla sedem zmag in en poraz, kar je zadostovalo za prvo mesto, s šestimi točkami naskoka pred drugouvrščeno ekipo NK Slovenija vas. Ekipa je sestavljena iz igralcev, ki prihajajo iz Vidma in okoliških krajev. Dobro sodelujemo z nogometno šolo Poli Drava Ptuj, posebej z Borisom Emeršičem, saj imamo v naši ekipi štiri nogometaše iz njihovih vrst, ki igrajo kot posojeni igralci v našem klubu,« je povedal Darko Jeza.
Ekipo je po uvodnih treningih po enoletnem uspešnem vodenju iz osebnih razlogov zapustil trener S. Škerget. V nadaljevanju priprav in prvenstvenem tekmovanju je ekipo prevzel in uspešno vodil trenerski trojček G. Černila, M. Selak D. in Jeza. Sedem igralcev (A. Hliš, B.
Kapetan uspešne mladinske ekipe je B. Zemljak, najboljši strelec pa I. Cafuta. V jesenskem delu sezone so za mladinsko ekipo odlično igrali naslednji igralci: A. Makharynskyy, L. Lah, A. Hliš, D. Bedrač, L. Koderman, B. Zemljak, I. Cafuta, D. Cafuta, R. Božičko, S. Weingartner, D. Weingartner, M. Hrženjak, D. Horvat, M. Bezjak, M. Cvetko, S. Krajnc, D. Kostanjevec in T. Rodošek.
Zemljak, I. Cafuta, R. Božičko, D. Bedrač, M. Hrženjak in L. Lah), zraven rednega igranja za mladinsko ekipo uspešno igra tudi v članskem moštvu. Pred začetkom sezone so v klubu veliko naredili tudi v športnem opremljanju saj so vse selekcije opremili z novo športno opremo (dresi, trenirke, anoraki, žoge ...).
»Pričakovanja za spomladanski del sezone so velika, zato bo potrebna dobra priprava ekipe v pripravljalnem obdobju. Želja in cilj je osvojitev prvega mesta v mladinski ligi zahod in igranje finalnih tekem z zmagovalno ekipo mladinske lige vzhod za osvojitev naslova prvaka mladinske lige MNZ Ptuj v sezoni 2010/2011,« je optimistično zaključil Darko Jeza.
UR
Mali nogomet • ONL Videm
V	2. NK TRŽEC						
Člani		l	l	O	O	6:2	S
	4. ŠD SELAN	l	l	O	O	4:O	S
REZULTATI 1. KROGA: KMN Ma-	5. MAJSKI VRH	l	l	O	O	63	S
jolka - ŠD Pobrežje 2:8, Strmec -	6. STRMEC	l	l	O	O	4:l	S
NK Videm 4:1, ŠD Lancova vas - ŠD	7. NK VIDEM	l	O	O	l	l:4	O
Majski Vrh 3:6, ŠD Zg. Pristava - ŠD	8. LANCOVA VAS	l	O	O	l	S:6	O
AS Evroavto 2:6, ŠD Selan Krovstvo	9. BAR LESKA	l	O	O	l	O:4	O
Petrovič - Bar Leska 4:0, NK Tržec	10. JOE FERNAND. 1		O	O	l	2:6	O
Bar Osmica - Joe Fernandes 6:2.	lO. ZG. PRISTAVA	l	O	O	l	2:6	O
1. ŠD POBREŽJE 1 1 0 0 8:2 3	l2. MAJOLKA	l	O	O	l	2:8	O
2. AS - EVROAVTO 1 1 0 0 6:2 3				Darko Lah			
Ob rob biografije Dejana Zavca
Trdobojec skozi objektiv Črtomirja Goznika
Lepoto tistega, kar imamo vsak dan pred očmi, včasih spregledamo
Skorajda ni debate, ki se v zadnjem času ne bi dotaknila biografije Dejana Zavca v 12. rundah. Gre za težko pričakovano in dolgo napovedovano knjigo izpod peresa Esada Ba-bačica, kipa sojo v veliki meri zaznamovale avtorske fotografije fotografov, ki Dejana daljši ali krajši čas spremljajo na njegovi profesionalni poti. Posebej izstopajo fotografije Črtomirja Goznika.
Črtomir je tudi prvi izmed vseh omenjenih in objavljenih avtorjev v knjigi začel spremljati Dejana, ki je bil takrat še daleč od svetovnega vrha. Hitro je uvidel, da se okrog Dejana spleta izjemna »energija«, ki bi jo kazalo ujeti v fotografski objektiv. Jasno je, da je boks zaradi svoje specifike številnih kontaktov, hitrega gibanja in stoterih izrazov boksarjev izjemno hvaležen za fotografe, vendar je temu Črtomir v povezavi z Dejanom dodal še dodatne elemente, ki so končnemu produktu - fotografiji - dali poseben čar. K temu je veliko pripomoglo osebno poznanstvo med portretirancem in fotografom, ki je že davno tega prestopilo prag golega poznanstva ter je prešlo v prijateljstvo.
Iskanje izrazov in spletanje zgodbe, ki se začne v pripravah, nadaljuje z medijskimi
Foto: Črtomir Goznik
Trenutek največjega zmagoslavja v Johannesburgu, ujet v objektiv Črtomirja Goznika.
konferencami, uradnim tehtanjem z grozečimi pogledi tekmecev ter Dejanovim značilnim povračilnim nasmehom, pa vse tja do same borbe (ki je vedno znova zgodba zase v večji celoti), odzivov publike, utrinkov s številnih slavij in sprejemov, je Črto-mirjeva osebna mojstrovina. Če k temu dodamo še vmesne portrete, promocijske dogodke ..., potem je jasno, zakaj lahko Dejanove fotografije na Črtomirjevih trdih diskih merimo v giga bajtih. A količina posnetih fotografij pri njegovem delu ne zavzema ravno
visokega mesta, prej obratno; osnovno merilo je kvaliteta, ki je vedno znova postavljena na piedestal. Pri tem bi bilo žaljivo izpostavljat samo tehnično kvaliteto, ki je tako ali tako vrhunska, ampak predvsem sporočilno. Izrazi na De-janovem obrazu med borbo govorijo sami zase o stanju, v katerem se Dejan nahaja, o naporih, ki jih vlaga med borbo, in o energiji, ki jo prejema od občinstva in jo v še večji meri vrača.
Dejanovi biografiji Trdobo-jec dajejo posebno težo Črtove ekskluzivne fotografije iz Jo-
hannesburga, kjer se je Dejan prvič ovenčal z naslovom svetovnega prvaka. Na straneh 120 in 137 je prikazana osebna drama Isaaca Hlatswaya na eni in Dejanova odločnost, moč in končno veselje na drugi strani. V tem primeru lahko najbolje vidimo pomen stavka, da slika pove več kot tisoč besed. Če na tem mestu uporabimo še Dejanove besede, da fotografija pravo vrednost pridobiva s časom, potem je jasno, da je Trdobojec že iz tega vidika knjiga, ki jo je modro imeti v osebni knjižnici.
Jože Mohorič
Trdobojec v klubu Gemina
Odprtje razstave o Dejanu Zavcu
V soboto je v hotelu Primus, natančneje v klubu Gemina, potekalo odprtje fotografske razstave Črtomirja Goznika (Štajerski tednik) in Romana Šipiča (Delo). Fotografa sta v svoje objektive ujela »najsvetlejše trenutke veličastne kariere Dejana Zavca«. Razstava sodi v sklop promocijskih aktivnosti ob izidu knjige Trdobojec, ki sta jo na sami prireditvi podpisovala njen avtor Esad Babačic in glavni akter - Dejan Zavec (na fotografiji desno).
Lepo obiskano prireditev je povezovala Tatjana Mohorko, ki je na kratko predstavila oba avtorja in njuno delo. Delov fotograf ima sicer precej krajšo
zgodovino spremljanja boksarske kariere Dejana Zavca kot Črtomir Goznik, kljub temu pa se v nekaterih slikovnih zgodbah avtorja lepo dopolnjujeta.
Posebni presenečenji dogodka sta pripravila Vojo Ve-ličkovič, vsestranski ptujski ustvarjalec, ki je Dejanu Zavcu podaril intarzijo z njegovo podobo (nafotografiji levo), in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, ki je Dejana »izzval« na svoj teren: na oder ptujskega teatra k recitiranju Shakespearovega Hamleta ali Prešernovih sonetov. Povabilo ima korenine v obljubi, da se bo Dejan z izzivalci, ki s(m)o se z njim merili v ringu, pomeril na njihovih terenih ...
JM
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike
Moji prvi koraki v Ameriki
Amerika, dežela priložnosti. Kjer se cedita med in mleko. Kjer sanje postanejo resničnost. 0 tem slišimo veliko. Pa je res tako? Ker sem po naravi raziskovalec, sem se odločil, da to sam preverim. Za eno šolsko leto sem postal »exchange študent« - študent na izmenjavi.
Vse se je začelo dolgo pred mojim odhodom, septembra 2009. Čisto po naključju sem med brskanjem po internetu naletel na spletno stran Izobraževalnega društva Interkultura, slovenskega predstavništva svetovne organizacije AFS. Vsebina spletne strani me je takoj pritegnila. V glavi se mi je pojavila želja, da izkusim popolnoma drugačno kulturo in način življenja. V naslednjih mesecih sem šel skozi proces prijave. To je pomenilo tudi pridobitev ameriške vize.
Moja noga je prvič stopila na ameriška tla, ko sem bil sredi avgusta povabljen na pogovor na ameriško ambasado v Ljubljani, kjer sem zaprosil za bivalno vizo. Že sama zgradba mi je dajala občutek velikosti države, kamor sem bil namenjen. Tukaj bom namreč preživel eno leto ter obiskoval četrti letnik srednje šole. Občutki na veleposlaništvu so bili lepi, čeprav se že v naprej zavedaš, da je razgovor pomemben pri pridobitvi vize za prebivanje v Ameriki. Tudi varnostni ukrepi so bili zame novost.
Pred odhodom sem za svojce in domače pripravil poslovilno zabavo ter se poslovil od njih.
Vse prehitro je prišel dan 12. avgust 2010, ko sem odpotoval od doma daleč v Ameriko. Na letališče Brnik so me spremljali starša in stric. Od tam sem odletel z manjšim letalom Air Francea do Pariza skupaj s še dvema dijakinjama iz Slovenije, ki sta prav tako odpotovali v Ameriko. V Parizu smo se ločili, Zala in Ina sta imeli let za New York, sam pa sem se vkrcal na veliko letalo za
Doma s starši pred odhodom
Chicago. Potovanje je bilo brez postankov. Trajalo je približno osem ur. Ves čas sem letel s soncem, tako da sem v Chicagu pristal po ameriškem času okoli 12.15, ko je pri vas že bilo 19.15. Na letalu sem spoznal nekaj prijetnih oseb z različnih koncev sveta, ki so se prav tako namenile v Ameriko.
Računalnik mi je izžrebal Wisconsin
Pristanek na letališču v Chicagu je bil veličasten. Mestu z osmimi milijoni prebivalcev pripada tudi velikansko letališče. Vse carinske formalnosti sem opravil brez težav ter se naenkrat sam znašel v tem velikem svetu. Brez sorodnikov, prijateljev in znancev. Na letališču so me pričakali predstavniki organizacije AFS, s katerimi sem pred odhodom sklenil pogodbo o potovanju in šolanju v Ameriki. Deležen sem bil toplega sprejema kot vsi drugi moji vrstniki, ki so tistega dne pripotovali v Chi-
cago. Z avtobusom smo nato odpotovali v državo Win-sconsin. Skupaj z drugimi prispelimi sem se nastanil v hotelu, kjer smo na orientacijskem kampu prejeli še nekaj dodatnih informacij. Na kampu smo si izmenjali tudi nekaj spominkov, ki smo jih s sabo prinesli iz domovine. Vsakemu dijaku na izmenjavi so z računalniškim žrebom dodelili državo, v kateri bo živel. Nato so vsakemu posebej poiskali najprimernejšo družino. Sam nisem imel nikakršnega vpliva na izbiro družine, vendar sem zelo zadovoljen z njo.
Noč v hotelu sem prespal dobro, kljub temu da sem pred tem dvanajst ur neprekinjeno potoval z letalom. Naslednji dan popoldan sta me prišla iskat moja nova (»host« - gostitelja) starša. Odpeljala sta me na spoznavno večerjo v restavracijo, nato pa na moj novi dom..
Prispel sem v mesto She-boygan Falls ter se nastanil v večji družinski hiši. Starša nimata otrok, zato sta zame pripravila večjo sobo, ki sta
Foto: Aljaž Jelen
Dobrodošli v Wisconsinu
jo pred tem skrbno preple-skala in jo opremila. Novima staršema sem se predstavil, jima predal majhna darila ter zajeten kup slovenskih brošur, knjig in drugega gradiva, ki sem ga dobil na Občini Podlehnik (od tam namreč prihajam) in na Občini Ptuj. (Županoma obeh občin Marku Maučiču in Štefanu Čela-nu hvala za gradivo, ki sta mi ga nudila pred odhodom v Ameriko!)
Prvi občutki bivanja v Ameriki so bili dobri, zato sem se lahko takoj vklopil v
življenje. Takoj sem spoznal sosede, znance in sorodnike novih »staršev«, ki so me prav tako lepo sprejeli.
Še pred začetkom šole sem se pridružil šolski ekipi ameriškega nogometa. Pred tem sem moral uspešno prestati zdravniški pregled in si kupiti kopačke. Vse dni v tednu sem dvakrat na dan hodil na trening. Če povem po resnici, so me treningi na začetku kar dobro zdelali. Treniranje ameriškega nogometa pa mi je omogočilo skleniti veliko prijateljstev in spoznati
Foto: Aljaž Jelen
Udeleženci orientacijskega tabora, na katerem smo prejeli še nekaj dodatnih informacij o svojem bivanju v Ameriki
Foto: Aljaž Jelen
Se pred začetkom šole sem se pridružil šolski ekipi ameriškega nogometa.
ogromno ljudi.
Ker me tudi igranje kitare zelo veseli, sem se pridružil šolski jazz skupini. Rad imam različne glasbene zvrsti, zato sem priskočil na pomoč glasbeni skupini, ki igra v cerkvi. Z mojim igranjem kitare so bili očitno zadovoljni, saj sem bil prvi dan na preizkušnji, naslednji dan pa sem že igral pri maši.
Starša sta me dobro sprejela in mi že omogočila ogled večjega glasbenega koncerta. Peljala sta me na sejem, podoben radgonskemu, le veliko večji. S sorodniki staršev sem si ogledal plažo Mi-chiganskega jezera. Jezero je res ogromno, saj tam plujejo ladje velikosti čezoceank. Plaže in vse na obali je lepo urejeno in čisto.
Vsepovsod sem bil toplo in lepo sprejet. Naj še napišem, da sem mesto spoznaval tudi na kolesu, čeprav ga že dolgo pred tem nisem vozil. Pri takšni vožnji s kolesom marsikaj opaziš in zaznaš, česar sicer pri vožnji z avtomobilom ne bi, saj je tempo življenja dejansko zelo hiter.
No, pa je tu že šola. Več prihodnjič.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls -Podlehnik
Okoli sveta (55.) • Piše: Filip Kovačič
Sirija - dežela, ki ji delamo krivico
Prenočišče v Damasku sem si rezerviral že v Alepu po internetu. Bilo me je rečeno, da je bolje, da se v mesto odpravim že z znanim naslovom za spanje, kar se je pozneje izkazalo za pametno. Sobe je oddajal precej bogat Sirijec, ki je bil tudi direktor nekega boljšega hotela, to pa mu je postranski zaslužek. Na moje veselje je bil tudi zelo razgledan, pravi vir informacij, pa tudi angleščina mu ni delala težav. Zelo dobro je poznal države bivše Jugoslavije, najzanimivejše je bilo, da se je takrat ravno vrnil s turističnega seminarja na Hrvaškem. Ko sem mu povedal, da sem iz Slovenije, je rekel, da me lahko predstavi enemu zanimivemu človeku. Bil je moški iz Bosne, ki se je po študiju v Damasku odločil, da bo živel v teh krajih. Damask je nenadoma postal „domač kraj", saj sem se lahko pogovarjal v srbohrvaščini. Dal mi je telefonsko številko in dejal, da če bom potreboval kakršnokoli informacijo, naj ga pokličem.
Po treh dneh velemesta se mi je že mudilo naprej. Nekako sem moral najti še tisti del mesta, kjer stojijo posebni taksiji za Jordanijo. S pomočjo novih prijateljev v Damasku tudi to ni bil več problem. Vožnja s takšnim taksijem ni nič dražja, vendar veliko hitrejša kot z avtobusom. Šofer namreč čaka, da nabere štiri potnike in potem se odpravi proti preko meje v smeri Amana, glavnega mesta Jordanije.
Med tavanjem na avtobusni postaji sem se dokopal do informacije, kje stojijo taksiji za Aman. Avto taksi je bil presenetljivo nov in prostoren, čakali so le še na četrtega potnika, v
Foto: Filip Kovačič
Amfiteater v Amanu
tem primeru mene, in potem smo krenili. Največji izziv je bila spet komunikacija. Nihče med potniki, niti šofer, ni govoril nobenega tujega jezika. Vendar šele takrat človek spozna, kako malo potrebuješ, ko potuješ. Tudi brez znanja jezika je možno potovati, vedno ni popolnoma brezskrbno, se pa da. Kakšne manj turistične arabske države, Kitajska, kakšna afriška dežela te venomer opomnijo prav to. Tudi če si „opremljen" z znanjem številnih svetovnih
jezikov, si v teh deželah, zlasti če se podaš med običajne ljudi, ne moreš veliko pomagati.
Šofer je mi je nekako razložil, da želi, da mu takoj plačam za pot. Kaj drugega mi niti ni preostalo. Malce me je zaskrbelo le, ko smo se ustavili na postajališču tik pred sirijsko-jordan-sko mejo, da se okrepčamo s čajem. Ko je bil čas, da krenemo naprej, se je pojavil nov obraz. Iskal sem našega šoferja, vendar ga ni bilo. Za trenutek sem pomislil, da me bodo ope-
Aman - glavno mesto Jordanije
Foto: Filip Kovačič
harili in da bo nov šofer še enkrat zahteval plačilo, dokazila pa seveda nisem imel. Z vsak slučaj, čeprav ne vem, koliko bi si s tem lahko pomagal, sem fotografiral taksi in registrske tablice. Na mojo srečo ni bilo prav nobenega problema.
Prečkanje sirijsko-jordanske meje je potekalo presenetljivo hitro. Nekaj obveznih vprašanj, pregled nahrbtnika in nakup jordanskega vizuma in že sem se lahko ponovno vkrcal v naš taksi bus. Prečkanje kakšne ukrajinsko-ruske meje je lahko veliko bolj naporno.
V avtu smo se zabavali na svoj način. Moji sopotniki so bili Sirci, ki hodijo občasno delat v Jordanijo. Nekako smo vzpostavili kontakt in se celo pogovarjali, koliko nam je govorica rok omogočala. V glavno mesto Jordanije smo prispeli ob sončnem zahodu. Mesto je takoj name naredilo vtis. Vsako veliko mesto ima neko posebno dušo, še zlasti, če je bilo poseljeno že tisočletja nazaj. In ta, precej pust košček zemlje ima večtisočletno zgodovino. Impresivno delujejo ostanki rimskega koloseja, ki pričajo o bogati zgodovini dežel Bližnjega vzhoda. Zanimivo, da ga uporabljajo še danes za prireditveni prostor.
Sobo sem si poiskal v malce odmaknjenem delu mesta. Hotel ni bil ravno zgled temu, kar si Zahodnjaki predstavljajo kot hotel. Arhitektura in lega pa mu je dala poseben pečat, še zlasti v kombinaciji s ceno, ki je bila nepredstavljivo nizka, vsega 4 evre za noč. Prijazen, radoveden fant, ki je delal kot receptor, mi je kmalu poiskal sobo.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Naložbe v obveznice
Vsak izmed nas je že razmišljal o varčevanju ter seveda o donosnosti in varnosti. Najti optimalno kombinacijo ni zmeraj lahko, saj velja, da načeloma večja donosnost prinaša večje tveganje. Depoziti imajo relativno nizko obrestno mero, delnice pa so precej tvegane. Kadar pa želimo doseči večjo donosnost ter varnost naložbe, pa se lahko odločimo za obveznice. Kaj sploh so, kakšna je donosnost ter varnost, kako do izplačila, o tem in še čem, pa v današnjem bančnem kotičku.
Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki ga izdajatelj ponudi vlagatelju za pridobitev dolgoročnih finančnih sredstev. Izdajatelji so lahko država, občine, banke ali druge gospodarske družbe, ki jih izdajajo zaradi različnih ciljev. Osnovna značilnost obveznice je, da izdajatelj do zapadlosti obveznice izplačuje obresti bodisi letno, bodisi polletno, glavnico pa navadno ob roku dospetja obveznice. Pri anuitetnih obveznicah pa se glavnica izplača po delih skupaj z obrestmi. Pri izdaji se določi tudi obrestna mera, ki vsebuje realno obrestno mero in klavzulo za ohranjanje vrednosti. Z razliko od bančnih depozitov je pri obveznicah obrestna mera celotno obdobje fiksna in je zato lažje izračunati celotno donosnost naložbe na to vrsto vrednostne-
ga papirja. Po drugi strani pa se obveznice malokrat kupujejo po tržni vrednosti. Njihova vrednost se v večini primerov namreč oblikuje na trgu, medtem ko je donos fiksiran na nominalno vrednost obveznice, kar zopet otežuje izračun realnega donosa naložbe.
Imetnikom obveznic jamči za izplačilo obresti in glavnice izdajatelj sam s svojim premoženjem. Zato velja, da so obveznice Republike Slovenije najvarnejša naložba, ki jo bomo v vsakem primeru dobili obrestovane po izdani realni obrestni meri in le na amortizacijski načrt prejemali vsa izplačila od izdajatelja. Za razliko od republiških obveznic pa morajo biti investitorji bolj pazljivi pri drugih obveznicah, katerih izdajatelji so banke ali podjetja. Varnost naše naložbe je odvisna
od izdajateljeve uspešnosti, našega poslovanja, likvidnosti ... Druga pomembna lastnost pri varnosti obveznic je dejstvo, da je obveznica vrednostni papir, ki ima svojo tržno vrednost, ki se oblikuje pri trgovanju na kapitalskem trgu na osnovi ponudbe in povpraševanja. Spreminjanje tečaja obveznice pomeni, da lahko vlagatelj ustvari tudi izgubo pri glavnici, če jo na primer kupi v času večjih tečajev in jo proda, ko je cena zanj manj ugodna. Pomembno pa je tudi omeniti, da lahko naložbe v državne vrednostne papirje uveljavljamo v okviru triodstotne davčne olajšave pri dohodnini za leto, ko smo državno obveznico kupili.
Pomembna prednost naložb v obveznice je njihova likvidnost. Z njimi se trguje na organiziranem trgu (Ljubljanski
borzi) in lahko skoraj vedno unovčimo našo naložbo pred zapadlostjo. Pri tem se moramo zavedati, da lahko ustvarimo tudi izgubo ali v boljših razmerah pozitivno razliko, kar nam poleg obresti predstavlja dodaten donos. Ta dobiček je obdavčen, medtem ko obresti niso.
Primerjava z vzajemnimi skladi ponuja nekoliko drugačne rezultate. Donosi skladov so občutljivo višji, vendar bolj tvegani. Bolj ko se izenačuje tveganje omenjenih naložb, bolj so tudi podobni donosi. Tudi nekateri izmed skladov so usmerjeni pretežno v obveznice, na podlagi česar lahko sklepamo, da so ti skladi nekoliko varnejši, a hkrati prinašajo nekoliko nižje donose (so na ravni obveznic). Kar se tiče likvidnosti in davčnih naložb, sta namreč ob varčevanju na daljši rok praktično neobdavčeni in visoko likvidni. Za obveznice obstaja sekundarni trg, kjer jih lahko v trenutku prodamo, točke sklada pa dobimo na našo zahtevo izplačane.
Ob delnicah in depozitih so prav gotovo obveznice vse prevečkrat neupravičeno zapostavljene. Naložba v obveznice je lahko zelo dobra odločitev, saj zagotavlja relativno dober donos ob precej zagotovljeni varnosti.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 23. november Danes goduje Klemen
Danes je dan Rudolfa Maistra - slovenski državni praznik, vendar delovni dan.
912 se je rodil nemški cesar Oton I. Veliki, ki je nemško rimsko cesarstvo utrdil tako, da je zatrl uporne vazale in premagal Madžare. 1553 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Prospero Alpini, ki je menda prvi v Evropi predstavil kavo in banane. 1851 se je rodil litovski zdravnik, narodopisec in voditelj litovskega narodnega gibanja Jonas Basanavicius.
1887 se je rodil britanski igralec Boris Karloff, ki je postal slaven z upodobitvijo srh zbujajoče pošasti v klasični grozljivki Frankenstein. 1890 je dobil Luksemburg svojo vladarsko dinastijo. Zgodovina državice sicer sega v leto 963, vendar je bil priznan kot neodvisna država »šele« leta 1867.
1964 so vatikanski osrednji uradi prenehali uporabljati latinski jezik kot edino sredstvo komuniciranja. Sreda, 24. november Danes goduje Janez.
1632 se je rodil nizozemski filozof judovskega rodu Baruch de Spinoza.
1713 se je rodil angleški pisatelj Laurence Sterne, predstavnik sentimentalnega romana.
1826 se je rodil italijanski novinar in pisatelj, avtor Ostržka Carlo Col-lodi.
1833 se je rodil srbski pesnik Jovan Jovanovic Zmaj.
1864 se je rodil se je francoski slikar Henri de Toulouse-Lautrec. Bil je
značilni pariški bohemski umetnik.
1923 je francoski parlament odobril letno podporo znanstvenici Marie Curie, ki je kljub velikim odkritjem morala živeti v revščini. Četrtek, 25. november Danes goduje Katarina. Danes je dan boja proti nasilju nad ženskami. 1562 se je rodil se je španski dramatik Felix Lope de Vega. 1835 se je rodil ameriški veleindustrialec Andrew Carnegie.
1880	se je rodil misijonar John Flyn, ki je leta 1928 ustanovil Royal Flying Doctor Service, organizacijo »letečih zdravnikov«.
1895 se je rodil nemški pianist in skladatelj Wilhelm Kempff. 1918 so na skupščini v Novem Sadu sklenili, da se Vojvodina odcepi od Madžarske in se priključi k Srbiji. Petek, 26. novmber Danes goduje Konrad.
1868 se je japonski cesar Mucuhito odločil, da se bo preselil v mesto Edo in ga preimenoval v Tokio.
1894	se je rodil ameriški matematik Norbert Wiener, ki je leta 1948 utemeljil novo znanstveno vejo - kibernetiko.
1901 se je rodil hrvaški slikar Krsto Hegedušic. 1912 se je rodil francoski dramatik romunskega rodu Eugene lonesco, eden glavnih predstavnikov gledališča absurda. Umrl 28. 3. 1994. 1918 je v navzočnosti srbske vojske in paravojaških čet črnogorska narodna skupščina v Podgorici odstavila dinastijo Petrovič-Njegoš in Črno goro priključila kraljevini Srbiji.
1943 so se sestali v Kairu ameriški predsednik Roosevelt, britanski premier Chuchill in kitajski maršal Čankajšek. Sklenili so, da se bodo bojevali do popolnega zloma Japonske. Sobota, 27. november Danes goduje Virgil.
511 je umrl je frankovski kralj Klodvik, ustanovitelj frankovske države.
1095 je papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. 1701 se je rodil švedski astronom Anders Celsius. 1848 se je rodil ameriški fizik Henry Augustus Rowland. Razvil je Ro-wlandov krog, vrsto spektroskopa brez steklenih leč, ki mogoča raziskovanje elektromagnetnih valovanj tudi zunaj vidnega območja. 1874 se je rodil prvi predsednik Izraela Chaim Weitzmann, borec za osamosvojitev judovske države.
1895	je umrl je francoski pisatelj in dramatik Alexander Dumas sin. Po njegovem romanu Dama s kamelijami je narejen tudi libreto za Verdijevo opero Traviata.
1942	se je rodil ameriški bluzovski in rokovski kitarist ter simbol mladinske kontrakulture 60. let Jimi Hendrix. Umrl je leta 1970. Nedelja, 28. november
Danes goduje Jakob.
Danes je svetovni dan pravice vedeti.
1821 se je Panama ločila od Španije in postala provinca velike Kolumbije.
1829 se je rodil ruski pianist, skladatelj in dirigent Anton Grigorjevič Rubinstein. Bil je ustanovitelj in vodja peterburškega konservatorija.
1881	se je rodil avstrijski pisatelj biografskih romanov Stefan Zweig.
1943	se je začela v Teheranu konferenca Churchilla, Roosevelta in Stalina. Zahodni zavezniki so obljubili, da bodo odprli drugo fronto proti Nemčiji v Evropi, sporazumeli pa so se tudi o delitvi Nemčije. 1971 je anglikanska cerkev posvetila v duhovnici prvi ženski. Ponedeljek, 29. november
Danes goduje Radivoj. Danes je svetovni dan urbanizma.
1797 se je rodil italijanski skladatelj Gaetano Donizetti. Napisal je 85 oper in predelav.
1813 je umrl italijanski oblikovalec črk, stavec in tiskar Giambattista Bodoni, ki je zaslovel predvsem z razvijanjem klasicističnih pisav vrste antikva.
1939 je sovjetska vojska brez vojne napovedi napadla finsko območje Petsamo. Naslednji dan se je začela sovjetsko-finska zimska vojna. 1947 je Generalna skupščina ZN sklenila, da se britansko mandatno ozemlje Palestina razdeli v arabsko in judovsko državo. Nato so izbruhnili državljanski vojni podobni nemiri. 1952 je papež imenoval za kardinala zagrebškega nadškofa Stepin-ca, ki je bil leta 1946 obsojen na montiranem sodnem političnem procesu na 11 let zapora.
1990 je Varnostni svet OZN potrdil uporabo vojaške sile proti Iraku, če se do 15. januarja 1991 ne bi umaknil iz Kuvajta.
AvtoD£OM
Astra sports tourer se zgleduje po insignii
Karavanska astra poudarja špor-tnost in dinamičnost, zato se tudi imenuje sports tourer, a v razred kompaktnih karavanov ob sveži obliki prinaša tudi uporabno rokovanje z velikim prtljažnikom, glede na zunanje dimenzije pa ni presenetljivo, da je vanj mogoče spraviti od 500 do 1550 litrov prtljage.
Astra je v Evropi zmeraj tekmovala z golfom in tudi tokrat se zdi, da so ji pri Oplu za cilj postavili Volkswagnovega predstavnika nižjega srednjega razreda, ki je pravzaprav doživel le temeljito tehnično in oblikovno prenovo, astra je po drugi strani nov avto, saj s svojo predhodnico nima veliko skupnega. Več paralel lahko potegnemo med astro in insignio, ker sta tako znotraj kot zunaj podobno oblikovani.
Karavanska različica se do B-stebrička od petvratne astre ne razlikuje, s čimer v osnovi ni nič narobe, le da se sprednji del karavanu nekako ne poda, sploh če pomislimo, da današnji karavani niso več le bolj ali manj nadgrajene limuzine ali kom-
bilimuzine z več prostora, ampak kupce privabljajo s svojo izvirno zunanjostjo. Bolj posrečena sta bočna linija in zadek, ki znova spominja na dražjo insignio.
Bistvo takega avtomobila, ki se z vgrajeno tehniko, voznimi lastnostmi in udobjem velikostno približuje srednjemu razredu, je seveda v prtljažnem prostoru, ki že v osnovi zmore pospraviti 500 litrov prtljage oziroma
1550 litrov, če voznik podre zadnje sedeže. Gre za enostaven sistem flexfold, ki samodejno sprosti vpetje in posamično preklopi oba dela v razmerju 60:40 deljivega naslonjala zadnjih sedežev. Oplovi strokovnjaki so sistem zasnovali tako, da pred podiranjem naslonjala ni treba odmakniti varnostnega pasu. Takrat ob 642-kilogramski nosilnosti znaša dolžina prtljažnika 1,83 metra, kar avto uvršča med precej večjo in dražjo konkurenco. Če želimo imeti povsem ravno dno prtljažnika, je treba preložiti sedalni del zadnje klopi, večkrat pa pride prav pokrivalo prtljažnega prostora.
Astra sports tourer bo na voljo s kar štirimi dizelskimi in petimi bencinskimi motorji, z razponom moči od 95 KM do 180 KM, mogoče bo naročiti tudi različico s pogonom na utekočinjen naftni plin LPG. Nemci še posebej izpostavljajo 1,3-litrski motor CDTI z največjo močjo 95 KM, ki bo na trg prišel v začetku prihodnjega leta in se bo v kombinaciji s sistemom start/stop odlikoval po nizki povprečni porabi goriva (4,1 litra na sto kilometrov vožnje) ter majhnem izpustu ogljikovega dioksida (109 gramov na kilometer). Dizelsko ponudbo bodo dopolnjevali še trije motorji: dva 1,7-litrska z največjo močjo 110 KM oziroma 125 KM ter 2,0-litrski motor s 160 KM. Pri bencinskih 1,4 in 1,6-litrskih strojih bodo kupci lahko izbirali med petimi različnimi močmi v razponu od 100 KM do 180 KM.
V prihajajoči karavanski astri bo tudi nekaj elektronskih varnostnih sistemov, med katerimi izstopa tisti za zagotavljanje stabilnosti prikolice TSA, saj naj bi karavanska astra že zaradi svoje velikosti in zmogljivosti v prihodnje postala tudi sredstvo za vleko prikolic. Sistem TSA je zasnovan na osnovi elektronskega nadzora stabilnosti ESC.
Oplovi inženirji se radi pohvalijo, da so se pri zasnovi astre sports tourer naslanjali na tehniko večje insignie in s tem dodatno izboljšali vozne lastnosti kombilimuzinske astre, ki je več kot četrt metra daljša od običajne kombilimuzine in tudi nekaj težja, a z enako medosno razdaljo in enakimi vgrajenimi komponentami. Tudi karoserija je po novem skoraj za petino trša in dvakrat odpornejša proti zvijanju.
Astro sports tourer so zasnovali v Oplo-vem tehnično-oblikovalskem centru v Rus-selsheimu v Nemčiji, izdelovali jo bodo v tovarni v Ellesmere Port v Veliki Britaniji, prvi neučakani kupci pa jo bodo vozili še pred letošnjim božičem.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Utrujene in razdražene oči (1.)
Naše oči so izkaz našega telesnega in duševnega zdravja ter splošnega počutja. Oči so organ, ki jih uporabljamo pri večini našega početja. Veliko časa preživimo za računalnikom, beremo, gledamo televizijo, vozimo avtomobil in tako nevede obremenjujemo oči. Te aktivnosti oči utrujajo in lahko povzročajo težave. Te se lahko kažejo kot zbadanje in praskanje v očeh, občutek peska v očeh, rdeče oči, utrujene oči, suhe oči, pretirano solzenje, bolečine v očeh ter vnetja. Za utrujene oči je značilno, da prevladuje občutek težkih in pekočih oči, oči skelijo, lahko se solzijo, moti močna svetloba. Pri starejših osebah in ženskah v klimakteriju se pogosteje pojavljajo suhe oči. Podatki pravijo, da ima skoraj četrtina ljudi po 65. letu občasno suhe oči. Prav tako se težave s suhimi očmi pogosto pridružijo bolnikom z diabetesom in nekaterimi avto-imunskimi boleznimi.
Sodoben način življenja nam prinaša vse več dela in bivanja v klimatiziranih prostorih in dela z računalnikom. Suh in onesnažen zrak, tobačni dim, klimatizirani prostori, UV-žar-ki, veter, nošenje kontaktnih leč in starost so ostali dejavniki, ki neugodno vplivajo na naše oči.
Solze so slana tekočina, ki nenehno vlaži oko in ga tako ščiti pred izsušitvijo ter omogoča jasen vid. Proizvajajo jih solzne žleze ob očesu. Solze vsebujejo tudi protitelesa, ki oko varujejo pred okužbami. Kadar solzne žleze ne tvorijo dovolj solz, postanejo oči bolj suhe, boleče, nastanejo pa lahko tudi poškodbe roženice. Če se oko ne zapira pravilno, se lahko oči izsušijo zaradi prevelikega izhlapevanja solz. Z utripanjem vek razporejamo solzno tekočino po površini oči v obliki filma, ki naše oči varuje pred dejavniki iz okolja, dovaja hranilne snovi v roženi-
Foto: arhiv
Milena Cvetko, mag. farm.
co, odstranjuje pa tudi manjše tujke s površine očesa. Sindrom suhega očesa
lahko le lajšamo. Kadar nič ne ukrenemo, se stanje poslabšuje, pojavijo se lahko poškodbe očesnega tkiva, pogostejša pa so lahko tudi vnetja oči. Če imate suhe ali utrujene oči, najprej poskrbite za dovolj spanja. Če je le mogoče, večino dela opravite pri naravni dnevni svetlobi. Primerno si uredite delovno okolje. Poskrbite za primerno osvetlitev
pisalne mize. Svetloba naj obseva mizo z leve strani. Pri delu z računalnikom, naj bo zaslon oddaljen od vas vsaj pol metra, njegov zgornji rob, pa naj bo v višini oči. Med gledanjem televizije in delom za računalniškim zaslonom zavestno mežikajte z očmi, saj tako ohranjate vlažnost roženice. Kadar opravljamo delo, pri katerem so oči zelo obremenjene, delo večkrat prekinimo in pogled usmerimo v daljavo za nekaj minut in tako sprostimo oči. Oči bomo sprostili tudi s hladnimi obkladki ali nežno masažo vek. Poskrbimo tudi, da popijemo dovolj tekočine, izo-gibajmo se cigaretnemu dimu in prašnim prostorom. Pazljivi bodimo tudi pri nakupu kozmetike. Če vse to ne zadošča, si lahko pomagamo s kapljicami za oči, ki jim pravimo tudi umetne solze. Na slovenskem trgu jih je kar nekaj, skupaj s farmacevtom boste zagotovo izbrali najprimernejše za vas.
Nadaljevanje prihodnjič Milena Cvetko, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Pred nami je nekaj zimskih dni
Jesen se je pričela zelo hladno, skoraj zimsko, potem pa nas je kar nekoliko presenetil zelo topel november. Že Martin pa je napovedal mrzlo zimo. Ali se bo to izpolnilo ali ne, je prav gotovo zelo težko reči, prav gotovo pa nam meteorologi napovedujejo nekaj mrzlih, zimskih, morda celo sneženih dni.
Zato je zdaj res skrajni čas, da posadimo vse čebulice, ki bodo lepo cvetele spomladi, pa smo jih pozabili kje v kakšnem kotu. Po sajenju jih prekrijemo z listjem, da jih bo varovalo pred mrazom, posebej, ker se sedaj še ne bodo dovolj ukoreninile in jih lahko zimski mraz dvigne iz zemlje. Tudi vlončene krizanteme, ki so nam letos res dolgo krasile grobove, sedaj čim prej prinesite domov, posadite nekam v čim bolj zavetni kotiček na vrtu, zvežite skupaj in pokrijte z agrokopreno, tla okoli njih pa zagrnite z listjem. Tudi one se ne bodo imele čase ukoreniniti in jih lahko zimski mraz uniči - uničil bo predvsem korenine. Mislim, da je sedaj že večina od vas spoznala, da mnoge krizanteme, ki jih kupimo kot nizke, grmičaste, prezimijo, le nekoliko višje so v naslednjih letih. Res pa je, da smo jih v prejšnjih letih prej posadili na vrt, letos pa smo zelo pozni. Zato potrebujejo nekoliko več naše zaščite.
Tudi stebelne vrtnice je priporočljivo zavarovati pred mrazom. Občutljivo je predvsem cepljeno mesto. To lahko zaradi mraza še po nekaj letih kar odpade, s tem pa seveda odmre celoten cvetoč del vrtnice. Najprej priporočam, da čez zimo celo rastlino privežemo na tri kole, ne samo enega. Tako je veter ne bo mogel podreti. Kole pritrdimo pod cepljenim mestom in nad njim, to je zelo pomembno. Nato rastlino najprej ovijemo z debelejšo, zimsko agrokopreno (vrteksom). V vrtnem centru lahko kupimo posebno juto, ki je narejena ravno za to, da z njo zavarujemo rastline pred zimo. Dobimo celo take, ki so kar zašite v cev. Cev nato potegnemo čez cel cepljen del in zavežemo najprej pod cepljenim mestom in nato vez pritrdimo še na oporo. Nato pa jo zavežemo še na vrhu in spet pritrdimo še na oporo. Tako zavarovana vrtnica se skoraj ne more prevrniti, cepljeno mesto pa je dobro zaščiteno tudi pred tem, da bi se odlomilo.
imm
Foto: Miša Pušenjak
Zakaj uporabim dve plasti zimske zaščite?
Prvi razlog je ta, da je zrak vedno najboljši izolator in več plasti pomeni tudi več zraka med njimi in večjo izolacijo.
Drugi razlog je ta, da pozimi potrebujejo rastline večjo zaščito, spomladi pa juto hitro odmaknem, agrokopreno pa pustim na rastlinah, vse dokler ne mine nevarnost slane. Vrtnice zelo rade pomrznejo še spomladi, saj hitro poženejo brste, potem pa jih preseneti pozna spomladanska slana.
Tretji razlog pa je ta, da mi bela agrokoprena na vrtu preprosto ni všeč, rjava barva jute pa deluje povsem naravno.
Na podoben način, seveda brez opore, zavarujemo tudi hortenzije.
Skupaj povežemo tudi tiste iglavce, ki jih sneg rad polomi, razmakne in uniči njihovo lepo obliko. Skupaj povežemo tudi večje okrasne trave, da bodo ostale lepe tudi pozimi. Še enkrat poudarjam, okrasnih trav ne režemo, če pa ste jih že porezali, na njihovo korenine nasujte debelo plast listja, koruznice, smrečja ..., saj je koreninski sistem trav zelo plitev in ga lahko daljše obdobje zimskega mraza uniči. Posebej občutljive so pampaške trave, ki prihajajo iz krajev, kjer ni nizkih zimskih temperatur. Tudi zimzelene žive meje ob asfaltiranih cestah zavarujte pred soljo, ki jih lahko močno požge.
Vsi, ki si sami delate adventne venčke, si morate po material zanje v naravo še pred koncem tedna, tudi mah je dobro nabrati še pravočasno. Če se bodo slučajno enkrat vremenska napoved klimatologov pa tudi naši stari slovenski pregovori uresničili, potem je pred nami doga, mrzla zima.
Pa za ptičke poskrbite. Treba je očistiti krmilnice, vanje pa počasi nasuti nekaj semena, da bodo v času, ko bo v naravi hrane malo, našle hrano pri vas.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
To je to
Susan Boyle
Foto: bbc.co.uk/totp2
Kako, prosim?!
"Darujte humanitarni prispevek in pomagajte slovenskim vrtcem" ali nekaj podobnega se je zadnjič zasli-_ šalo iz televizije. Oprostite, ampak mene je skoraj doletel srčni infarkt. Kako prosim?!, se začudeno vprašam, tuhtajoč, če sem kaj narobe slišal. Ne, vse sem slišal tako, kot sem moral in ob tem mi ni preostalo drugega, kakor da sem se zgrozil. To, kar se dogaja zadnje tedne v Sloveniji, je nedopustno, ostudno, hinavsko in predstavlja absolutno norčevanje iz ljudi.
Začelo pa se je seveda s tistim fatalnim mamografom. Naneslo je namreč tako, da si državna bolnica ne more privoščiti nove nujne medicinske opreme, zaradi česar je za zbiranje denarja treba prirejati dobrodelne koncerte. Sila neokusno. A da bi ostalo samo pri tem primeru! Sedaj, kot že omenjeno, so se začele pojavljati celo reklame, v katerih naj bi mi reševali in pomagali slovenskim vrtcem. Razumem, da je namen dober, ampak kar je preveč, pa je preprosto preveč. To JE DOLŽNOST države, ne pa že do kraja zlorabljenega in izmolzenega naroda! Mar država z vsem prejetim denarjem ne bo rabila poskrbeti za nič več? Le kam se bo vse to nadaljevalo? Sploh se ne bi čudil, če bi zgodilo, da bi nas kaj kmalu začeli pozivati k prostovoljni ali pa celo obvezni gradnji cest, reševanju podjetij in odplačevanju bančnih dolgov. Sicer pa sta zadnji dve navedeni možnosti tako ali tako že del slovenskega vsakdana; vsakdana čudežne dežele, v kateri je mogoče prav vse.
Kot sem zapisal, namen takšnih akcij ni slab, je pa slabo, da nas vladarji z njimi zmeraj znova dobijo potrdilo, da naj jih ne skrbijo njihove obveze, saj bomo zanje poskrbeli mi. Eno je solidarnost, drugo pa je navadno podlo izkoriščanje in višek nesramnosti je, da se s tem zavaja ljudi in izkorišča solidarnostni čut ljudi le zato, da bi se nekateri izognili svojim nalogam. Zato se ne počutite slabo, krivo in naj vas ne zvija v želodcu, če boste ob takšnih reklamnih sporočilih zamenjali program ali pa se cinično nasmehnili in vzkliknili "Kako prosim?!". To je izkoriščanje in zavajanje, ki pa ga imamo v tej državi že tako ali tako dovolj in preveč. Pika!
Matic Hriberšek
Britanska zasedba Take That je pred dnevi izdala svoj novi studijski album, ki že podira rekorde. Novi album, ki nosi ime Progress, je že postal najhitreje prodajani album v tem stoletju. Po doslej znanih podatkih je bil omenjeni album samo v enem dnevu prodan v več kot 235.000 izvodih. Pred tem je bil najbolje prodajan album v enem dnevu album skupine Oasis Be Here Now
iz leta 1997. Zelo uspešen pa je že tudi prvi singel iz novega album The Flood, ki se hitro vzpenja po svetovnih
glasbenih lestvicah. ®@®
Kanadska pevka Nelly Furtado je potrdila, da bo v letu 2011 izdala novi album v angleškem jeziku. Pevkin greatest hits album je izšel pred dnevi, ob tem je pevka povedala, da je posnela tudi
veliko novih skladb, ki jih bo uvrstila na novi album. Zadnji studijski izdelek Mi Plan'Furtado je bil narejen v španskem jeziku in je bil objavljen leta 2009. Album je bil zelo uspešen, saj seje kar v osmih evropskih državah prebil med prvih deset, osvojil pa je tudi Billboar-dovo lestvico latino glasbe. Nelly Furtado je zaslovela z albumom Whoa, Nelly!, izdanim leta 2000, na katerem sta bili med drugim tudi z grammyjem nagrajeni pesmi I'm Like A Bird in Turn off the light.
Škotska pevka Susan Boyle je tudi s svojim drugim albumom The Gift uspela osvojiti vrh britanske in ameriške lestvice albumov. Zvezdnici resničnostnega showa Britain's Got Talent je to prvič uspelo z albumom I Dreamed A Dream, ki se je prodal v več kot de-setmilijonski nakladi in tako postal najbolje prodajan debitantski album vseh časov. Susan je tako v manj kot enem letu kar dvakrat osvojila britansko in ameriško lestvico, kar je sijajen uspeh za pred dvema letoma še popolnoma neznano izvajalko.
®®®
Britanska pevka Alesha Dixon, kije glasbeno pot začela v glasbenem triu Mis-Te-eq, bo 29. novembra izdala svoj novi studijski album. Album bo nosil ime The Entertainer, na njem bo 11 novih skladb, vključno s hitom Drummer Boy, novim sin-glom Radio in sodelovanje
z londonsko zasedbo Roll Deep v skladbi Take Control. The Entertainer je njen drugi album, prvi The Alesha Show iz leta 2008 seje odlično prodajal, na njem pa so bile tudi štiri uspešnice The Boy Does Nothing, Breathe Slow, Let's Get Excited in To Love Again, ki jim je uspela uvrstitev med top 15 na britanski lestvici.
®@®
Popularna ameriška rock zasedba Guns N' Roses načrtuje svoj novi studijski izdelek. Pevec Axl Rose in kitarist DJ Ashba pravita, da na novi album oboževalci naj ne bi čakali tako dolgo, kot so na zadnjega s Chinese Democracy. Omenjeni album je bil njihov šesti in je izšelpo dolgih 15 letih od zadnjega albuma The Spaghetti Incident? Album Chinese Democracy se je povzpel do tretjega mesta ameriške lestvice albumov.
®®®
Kitara, na katero je igral legendarni Jimi Hendrix, bo kmalu prodana na javni dražbi. Pričakujejo, da bo kitara, ki jo je Hendrix kupil v šestdesetih letihprej-šnjega stoletja in za katero je odštel samo 22 ameriških dolarjev, prodana za neverjetnih 225.000 $. Dražba bo 15. decembra v Londonu. To pa ne bo prva njegova kitara, ki je končala na dražbi, saj so leta 2008 za 346.000 evrov prav tako na dražbi v Londonu prodali njegovo prvo znamenito kitaro, ki jo je Jimi Hendrix zažgal na odru.
®®®
Rock zasedba Reamonn je konec avgusta izdala svoj prvi »best of« album, naslovljen Eleven. Na zbirki uspešnic najdemo tudi tri nove skladbe. Ena izmed teh je tudi aktualni singel Colder. Reamon je nemška pop-rock zasedba iz Baden-Wurttemberga, nastala leta 1998. Takrat se je v Nemčijo preselil Irec Rea Garvey, pevec in kitarist, kije preko časopisnega oglasa okoli sebe zbral še štiri člane. Še istega leta je sledil prvi nastop. Leta 2000 so izdali svoj prvi album Tuesday, na katerem je bila tudi njihova doslej največja uspešnica skladba
Supergirl.
Vodja ameriške zasedbe The Strokes Julian Casablan-cas je potrdil, da bo zasedba kmalu končala delo na svojem novem studijskem materialu. Glavnina dela je že končana, ostajajo še nekateri detajli, zato lahko novi album pričakujemo v začetku prihodnjega leta. The Strokes so svoj zadnji album First Impression Of Earth objavili leta 2006. (Omenjeni album se je prebil do četrtega mesta na ameriški glasbeni lestvici in do prvega mesta v Veliki Britaniji.
Janko Bezjak
Nelly Furtado
Foto: wordpress.com
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacniske telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LIKE A G6 - FAR* EAST MOVEMENT FT CATARACS & DEV
2.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
3.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
2.	THE FLOOD - TAKE THAT
3.	FIREWORK - KATY PERRY
NEMČIJA
1.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
2.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
3.	BARBRA STREISAND - DUCK SAUCE
t V
1.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
2.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO I
3.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
4.	WONDERFUL LIFE - HURTS
5.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT
6.	BORN FREE - KID ROCK
7.	LOCA - SHAKIRA/DIZEE RASCAL
8.	SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GAR BARLOW
9.	CROSSFIRE - BRANDON FLOWERS
10.	WELL, WELL, WELL - DUFFY
11.	THIS PRETY FACE - AMY MACDONA
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
ješprenjevajuha z gobami SREDA
piščančja rižota, solata ČETRTEK
zelenjavna enolončnica, jabolčna pita PETEK
ribji narastek, solata SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
zelenjavna kremna juha s kroketi, goveji zrezki v vrtnarski omaki, kruhovi cmoki, motovilec PONEDELJEK kašnice, dušena repa
Ješprenjeva juha z jurčki
Sestavine: 120 g ješprenja, 1 čebula, 1 korenček, 50 g pora, 20 g suhih ali 200 g svežih jurčkov, 20 g margarine, 1 do 1,2 l zelenjavne osnove, sol, črni poper v zrnu, majhen šopek peteršilja.
Ješprenj operemo pod tekočo hladno vodo. Stresemo ga v lonec, prelijemo s hladno vodo in čez noč namakamo. Namočenega odcedimo. Stresemo ga nazaj v lonec, prelijemo s hladno vodo in pristavimo. Nato ga posolimo, zavremo in počasi kuhamo približno 15 minut. Suhe gobe stresemo v skodelico, prelijemo z malo hladne vode in namakamo približno 20 minut. Zelenjavno osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na
toplem. Korenček očistimo in zrežemo na drobne kockice. Por očistimo in narežemo na tanka kolesca. Čebulo očistimo in drobno sesekljamo. Ješprenj odstavimo in odcedimo. V loncu se-grejemo margarino, na njej pa med mešanjem prepražimo narezane čebulo, korenček in por. Namočene gobe odcedimo in drobno narežemo. Če imamo sveže, jih prav tako drobno naseklja-mo in dodamo prepraženi zelenjavi. Vse skupaj med občasnim mešanjem pražimo še 5 minut. Prepraženi zelenjavi in gobam dodamo odce-jen ješprenj. Med mešanjem vse skupaj na hitro prepražimo, nato pa zalijemo z vročo zelenjavno osnovo. Zavremo in počasi kuhamo približno 30 minut. Juho odstavimo in vmešamo sesekljan pe-teršilj. Postrežemo s kruhom.
Ribji narastek
Sestavine: 1 žlica olivnega olja, 2 čebuli (narezani na obroče), 3 stroki česna, 2 bučki (cukini), 8 filejev sardine, 3 žlice ti-mijana, 4 jajca, 300 ml sladke smetane, sol, poper, parmezan.
Na olju popražimo čebulo in česen. Dodamo bučke in timijan ter pražimo približno 5 minut. Polovico te mešanice damo v pomaščen pekač, nanjo naložimo fileje sardine in parmezan. Preostalo polovico mešanice porazdelimo po filejih. Zmešamo jajca in sladko smetano, začinimo s soljo in poprom ter prelijemo narastek. Narastek posujemo še s parmezanom in pečemo pri 180 stopinjah okrog 20 do 25 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
■k-k-k
Ločitev začinipravo ljubezen, zastrupi pa lažno.
-k-k-k
Kdor te pozdravlja v solzah, ta te ljubi.
•k-k-k
Gram časa je gram zlata, vendar gram zlata ne more kupiti grama časa.
-k-k-k
Kogar oderuh obrije, mu s kocinami tudi kožo odre.
-k-k-k
V	jeziku je zmaj, ki ne preliva krvi, a vendar mori.
-k-k-k
Nekateri se rodijo ljudje, umrejo pa kot osli.
-k-k-k
Kdor prehitro teče, se ne more ustaviti, kjer hoče.
-k-k-k
Od časa do časa se je treba odpočiti od brezdelja.
-k-k-k
Omejenost je dobila svoje ime; pravijo ji specializacija.
-k-k-k
Nič ni tako dolgočasnega kakor sreča drugih.
-k-k-k
V	ljubezni oblast po pravici pripada tistemu, ki manj ljubi.
-k-k-k
Ženske ne oprostijo neuspeha.
Po Avstraliji skače kenguru in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njegove vreče pokuka ping-vinček in bruha kot nor.
Na Antarktiki med skupino pingvinov sedi kengurujček, občasno kihne in zagodrnja: »Pa taka izmenjava študentov!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
nas pevec ambrož
stranica geometrijskega telesa
plazilec
nekdanja španska enklava
ameriski
Sprinter
(henry)
cene bercic
zveza
zahodno -evropskih tv postaj
topna glikoprote-
inska molekula
ronald (krajše)
slog, drza
hokejist (bobby)
olgatkavc
ameriski kantavtor
(bob)
katja iles
turški politik (kenan)
am. filmski igralec
rimski pesnik
elda viler
model suzukija
jadralec (luka)
nas kolesar (ales)
reka v južni franciji
dežela piramid
veliko število, legija
mesto v nigeriji
solska deska
razvlečen govor
klada, tnalo
susenje uda, atrofija
iz jute narejena embalaža
prepoved uvoza ali izvoza
spanska princesa
zvonko lepetic
am. igralka (kelly)
zlatko vitez
nas
sociolog močnik
zlitina s kovino
emile zola
skrbnost vnema
nas nogometaš (husnija)
leopard (redko)
boginja jeze
strlina kosti, krilo
nemski kamion
smučar (christophe)
natasa grandovec
vas pri cerknici
nasa igralka miranda
norveski polarni razisk. (roald)
mesecev ni niti besede spregovorila z mano.«
»Še malo premisli. Takšno danes težko najdeš.«
Med izpitom vpraša profesor medicine študentko, kateri del človeškega telesa se lahko sedemkrat poveča. Študentka zardi in prosi profesorja, naj na to vprašanje odgovori kdo od njenih kolegov. Profesor se strinja, kolega pa izstreli kot iz topa: »To je zenica!«
Profesor zadovoljen pokima, po izpitu pa obzirno reče študentki: »Draga gospodična, ne pričakujte preveč od življenja!«
"Zakaj nočeš biti moje dekle?" proseče sprašuje fant dekle. "Iz dveh razlogov." "Katerih?"
"Prvi razlog si ti, drugi pa je nekdo drugi."
Otrok vstane ob štirih zjutraj in prosi mamo, naj mu pove pravljico. Mama reče: »Počakaj, sinko, ko pride očka, nama jo bo obema povedal.«
Gost se je jezil na natakarja, ki mu je prinesel juho, v juhi pa je namakal svoj prst.
"Ja, kaj pa delate! Prst držite v moji juhi!"
"Veste, revma me trga, pa mi je doktor rekel, da moram imeti prst stalno na toplem."
"Vtaknite si ga v rit, pa bo na toplem!" je zakričal gost.
"Saj sem ga imel, dokler niste naročili juhe."
Pet kirurgov se pogovarja ob kavi.
Prvi pravi: »Najrajši operiram računovodje: ko jih odpreš, imajo notri vse oštevilčeno.«
Drugi doda: »Najboljši so knjižničarji, vse v njih je razporejeno po abecednem redu.«
Tretji nasprotuje: »Najlažji so električarji. Vse imajo barvno kodirano.«
Starejši, četrti, ga prekine: »Moji najljubši so pravniki. So brez srca in brez hrbtenice. Glave in riti so preprosto zamenljive.«
Peti, ki je poslušal svoje kolege, pa doda: »Jaz pa imam najrajši inženirje. Vedno razumejo, če ti po končani operaciji kakšen kos ostane.«
»Moram se ločiti. Žena že šest
"No, danes vam bom razložila razliko med ednino in množino!" je rekla učiteljica, ko je vstopila v razred. "Če ena ženska gleda skozi okno, kaj je to?"
"Ednina!" se je oglasila Mateja.
"In kaj je, če skozi okno gleda šest žensk?" je vprašala.
"Javna hiša!" se je oglasil Mihec.
"Zakaj pa jokaš, Tone?" "Ali nisi bral, da je v Ameriki umrl neki milijarder?"
"Saj vendar nisi bil v sorodu z njim!" "Saj zato jokam."
Ugankarski slovarček: AGAMA = tropski kuščar, ARN = reka v južni Franciji, ILL = desni pritok Rena v Vorarlbergu, LEFEBVRE = francoski marksistični filozof (Henri, 1905-1991), MALNI = naselje pri Cerknici, MC GILLIS = ameriška filmska in TV igralka (Kelly, 1957-), PAGON = slovenski kolesar (Aleš), PRINCEPS = gorenjska pop-rock skupina, VERZEL = slovenski jadralec (Luka, 1983).
■ue| 'eoajA 'ue|ÄQ 'uas 'aiuaniiez 'op^ojd 's!||!go|/\| 'ejmAOJAe 'pjed 'e|\| 'lil 'JJO '93 'ueiu 'ejezzeg uag '|ea|\| 'nH 'BU90 'U9JA3 '|uj.| 'we§ -|ewe '0}|e 'njdsj 'eouejoAog 'Aa>jso|d 'e^jeiuao '}e|do 'sqqig 'eoiege '.lapj :0NAVH0Q0A 's^ezNJi 9( A9HS9U
iPoifuZajtz na± na iuztounzm íjilztu!
RADIOPTUJ
rut ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
madžarska
pritok rena
sanje
Govori se ...
... da v sili hudič še muhe žre. Z drugimi besedami: mož spi tudi s svojo ženo, država pa prodaja tudi gradove, ki baje niso čisto njena lastnina.
... da so nekateri vneti gasilci s poetovionskega požarnega okoliša na sobotno nenapovedano gasilsko vajo prihiteli skoraj prej, kot je bil dan alarm.
... da so v nekem zelo lahkotnem šterntalskem podjetju baje glavnino gospodarske krize že prebrodili, zdaj pa nestrpno čakajo, kako jo bo prebolel še njihov prvi mož.
... da sopri Sveti Marjeti niže Ptuja sredi jeseni doživeli pravo poletno nevihto s strelami - na srečo le na seji občinskega sveta, tako da hudih posledic menda ne bo, čeprav se prvi mož šopiri kot K0K0T.
... da eni tistim pri Svetem Marku niže Ptuja, ki bodo morali še enkrat na volitve, kar
odkrito privoščijo, saj se njihovi svetniki na prvi seji niso mogli poenotiti niti o tem, kdo bo sedel v Kviazu, kaj šele na drugih odgovornih mestih.
... da ptujski igralci in igralke namiznega tenisa delajo diplomo iz igranja napetih končnic in da so že zelo blizu konca študija.
Vidi se ...
. da se je novi šterntalski župan med medenim zajtrkom v tamkajšnjem vrtcu počutil kot doma. Morda je tudi zato brez pomisleka sedel k malčkom ob mizi in se jim pridružil, saj ve, da zajtrk pripravlja njegova soproga (ki je vodja vrteške kuhinje). Da ona dobro kuha in da on rad je, pa tudi težko skrije.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tudi tokrat je fotografijo poslal Ivan Švajgl, čigar oko opazi tudi tiste stvari, ki jih mnogi prezrejo. Opazil je, recimo, sovo, ki se je skrila v dimniku.
Nagrado podarja	
sreča ZA MAJHNE IN Ai -cS^^P^	Wi fH www.DikaDolonica.com
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 29. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenec je: Gašper Pihler, Podvinci 23 a, 2250 PTUJ.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
						7		
7			3	1			2	
4						6		5
		8	4					6
1	9			5			3	
		2				4		1
				7				2
9	5		2					
			9	8				
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	00
Bik	V	©©	€€	000
Dvojčka	vv	©©©	€	00
Rak.	VV	©©©	€€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	V	©©©	€€	0
Tehtnica	VVV	©	€€€	00
Škorpijon	V	©©©	€€	0
Strelec	VV	©	€€€	00
Kozorog	V	©©	€€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	00
Ribi	VVV	©©	€€€	000
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. novembra do 29. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Nekoč je francoski skladatelj nemškega rodu Giacomo Meyerbeer dirigiral na glavni skušnji svoje opere Prerok. Vajo je nenadoma prekinil in opozoril, da so bobni preglasni. Čez čas je ponovno prekinil vajo in še enkrat zahteval, da so bobni še tišji. Bobnarje bil nejevoljen in zato pri tretjem poskusu sploh ni udaril na bobne. Ko so skušnjo končali, jo je Meyerbeer ocenil z besedami: »Kar dobro je
šlo, samo bobni bi bili lahko malo tišji.«
***
Igralec, ki je trpel zaradi nesrečne ljubezni, se je potožil italijanski gledališki igralki Eleonori Duse: »Tudi Tolstoj je vedel, da prihaja vse slabo iz žensk.«
Eleonora mu je odgovorila: »Seveda. Tudi moški prihajate iz žensk.«
***
Nemški skladatelj Engelbert Humperdinck ni maral vsiljivih novinarjev. Ko mu je nek novinar, da bi ga prepričal za intervju, razlagal, da je spremljal Liszta do groba in pisal o Wagnerjevem pogrebu, je dejal: »Pri njiju ste imeli srečo, ker se nista mogla braniti, jaz pa se lahko.«
Po tem je skladatelj vstal in odšel.
***
Avstrijskemu skladatelju Antonu Brucknerju je dejal neki občudovalec: »Gotovo imate vzvišene trenutke, ko vas razsvetli božanski navdih!«
»Kje neki! Zadnjič sem šel na sprehod, sedel na kamen,
pojedel kruh s sirom - pa sem ga že imel!«
***
V ateljeju francoskega slikarja in grafika Edgarja Degasa ni visela niti ena slika. Vse stene so bile gole. Ko se je obiskovalec temu začudil, mu je Degas odgovoril:
»Če si hočete danes na avkciji kupiti kakega Degasa, bo stal najmanj pol milijona. Uvideli boste, da si takega razkošja ne morem privoščiti.«
***
Ptuj • Prvi atelje za notranjo dekorativno opremo Juršinci • Medeni zajtrk za malčke
Butična ponudba za vaš dom
Na Ormoški 5 na Ptuju je Branka Vukajlovič, diplomirana menedžerka delovnih procesov, s partnerjem Matejem Prapotnikom 13. novembra odprla prvi ptujski atelje za notranjo dekorativno opremo Tapetedecor, kjer so na enem mestu zbrali okrog 6000 artiklov, s katerimi je mogoče naše domove narediti še lepše.
Branka Vukajlovič
V bistvu gre za družinsko podjetje, ki ima svoj začetek v spletni trgovini. Za ateljejsko rešitev so se odločili iz preprostega razloga, da bi ljudje lahko že ob nakupu samem videli, kako neka stvar, s katero želijo olepšati svoj dom, mu dati več topline, deluje. Poudarek so dali tapetam, ki so postale pomembno poživilo za naše monotone stene. V času recesije si težko privoščimo celovito obnovo stanovanja, lahko pa z majhnim detajlom dom popestrimo in mu dodamo občutek topline, pove Branka.
Navdih za dejavnost, s katero se danes ukvarjajo v družinskem podjetju, sta dobila ob obnovi Matejeve pisarne, marsičesa pa ni bilo mogoče dobiti pri nas, sama pa se je že od nekdaj želela ukvarjati z notranjim dekorjem in opremo. Začela se je recesija, Branki in Mateju pa ni dalo miru, pri firmah, ki se ukvarjajo z notranjim dekorjem, sta se začela zanimati, kako bi lahko njihove izdelke predstavljala, sta pa začetnika, brez kapitala. Kljub številnim pomislekom sta se odločila za spletno trgovino z dekorativnimi tapetami, platnenimi sli-
kami, s foto tapetami, potem ž sta asortiment ponudbe začela dopolnjevati z različnimi tepi-hi oziroma s talno in stensko dekoracijo. Iz meseca v mesec se je povečevalo število ogledov, največ kupcev sta imela v začetku iz Ljubljane in Primorske, potem pa se je prodajala razširila tudi na druge kraje Slovenije. Odzivi strank so bili dobri, številni so poslali tudi fotografije, ki so zgovorno pričale o tem, da je tudi z majhnimi detajli mogoče narediti veliko v svojem domu. Po dveh letih in pol spletne trgovine si je Branka vse bolj želela, da bi imela tudi svoj lastni atelje za notranjo dekorativno opremo. Videla je, da se naročila povečujejo, z odprtjem ateljeja pa bi lahko kupcem svojo dejavnost še bolj približala, da bi tudi v tem okolju pokazala, kaj delata. Ko je neka stvar položena, ko učinkuje v prostoru, je človek še bolj fasciniran. Branka pa je tudi želela, da ljudje, ko pridejo k njim, nimajo občutka, da so prišli v trgovino, zato atelje. Prvi ptujski atelje za notranjo opremo Tapetedecor je narejen v obliki doma, da ko kupci pridejo, lahko sedejo kamorko-
Cebelica, moja prijateljica
Tako kot v številnih vrtcih po Sloveniji so tudi juršinski malčki iz tamkajšnjega vrtca v petek zjutraj gostili domače čebelarje, ki so jim povedali veliko zanimivosti o čebelah in medu.
Predsednik juršinskega čebelarskega društva Franc Križan je tako skupaj s še nekaj člani društva navihancem, ki so ga zbrano poslušali in mu odgovarjali na vprašanja, najprej pojasnil, koliko vrst medu sploh obstaja - od akacijevega, preko lipovega do kostanjevega in še kakšnega - ter povedal, kdaj in kako nastaja kateri od naštetih vrst medu, potem pa je še opisal, kakšen mora biti zrel med.
Čeprav številke nekajletnim kratkohlačnikom še niso domače, pa so znali dobro odgovoriti, kolikokrat mora čebela izleteti iz panja, da nabere kilo medu; skupen odgovor vseh je bil zelo glasen: „Puno puno-krat!"
Potem so izvedeli še, da čebele za svoje delo in življenje
potrebujejo tudi vodo, da tudi same porabijo kar nekaj medu za vzgojo in rast mladih čebel, da je med zelo zdravilen in bogat z vitamini C, B1, B2 in B6 in da ima en kilogram medu kar 3100 kalorij! Križan jim je še povedal, da ena matica živi do pet let in izleže do 2000 jajčec, navadna čebela pa živi od 40 do 140 dni. Za konec je bilo treba čebelo še opisati in to nikakor ni bila lahka naloga; vrteški malčki (verjetno pa bi se našel tudi kakšen odrasel) so namreč menili, da ima čebela dve nogi in dve krili, a so izvedeli, da ima dva para krilc, torej kar štiri, in šest nožic. Da se čebelic sploh ne bojijo, je bilo tudi slišati med otroškimi odgovori, čeprav so nekateri že vedeli povedati, da zna hudo boleti, ko čebela piči.
Kakšna je zaščitna obleka čebelarja, je nato pokazal Damjan Šimenko, ki je tri izmed najbolj pogumnih tudi povabil, da so se preobleki vanje, pri tem pa so izvedeli, zakaj je kakšen del obleke potreben in zakaj je obleka bele barve; ta barva je namreč najbolj pomirjujoča za čebele, zato jih obisk čebelarja ne razdraži in ga ne opikajo.
Za konec pa so se pridni malčki, ki so res z zanimanjem spremljali dogajanje in množično odgovarjali na vsa vprašanja, lahko posladkali z medom in medenjaki, vrtec je v dar prejel še maskoto trota Vilija z medom, vsak otrok pa posebno zgibanko Čebelica, moja prijateljica.
SM
Foto: Črtomir Goznik
li, tudi na tla, in listajo po katalogih. Če je treba, jim tudi svetuje, lahko pa stranke obišče tudi na domu, če potrebujejo kakšno idejo. Njihov cilj je bil, da se stranke pri njih počutijo doma, prvi obiski so pokazali, da je tudi v resnici tako. Da bi bila njihova ponudba za notranjo ureditev doma čim popolnejša, so dodali še prodajo laminatov. Ponudba prvega ptujskega ateljeja za notranjo dekorativno opremo je predvsem butična.
Branka in Matej sta začela svojo podjetniško pot praktično brez vsega. Čas pa je pokazal, da je tudi v času recesije možno uspeti, če imaš vizijo, če si pripravljen zagnano delati in iščeš tržne niše. Nimata nekih nerealnih ciljev, želita le, da bi bila v poslu, za katerega sta se odločila, zadovoljna in uspešna.
MG
Juršinski malčki so z velikim zanimanjem poslušali in tudi odgovarjali na vprašanja o čebelah in medu, potem pa so se še posladkali.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Foto: Črtomir Goznik
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
V ateljeju Tapetedecor ponujajo številne možnosti za ureditev bivalnih prostorov.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 23. november
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, predavanje Kaj se zgodi s človekom po smrti? 18.00 Ormož, Hotel, predavanje s sočasnimi delavnicami za otroke, Moje
telo, najin otrok, naš prehod: fiziološki porod 20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Dijaški 3 in izven
-	Ptuj, CID, tečaji kitare, bobnanja, bas kitare, elektro delavnica,
literarna delavnica, orientalski plesi, začetni tečaj znakovnega jezika gluhih
Četrtek, 25. november
16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica, adventna delavnica
19.30 Ptuj, dom kulture Muzikafe, poučno-šaljivi večer, Sašo Zupanek,
Moda pred korakom 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, 8. festival monodrame Ptuj 2010, Skok iz kože
20.00 Maribor, SNG, drama, Mali princ, StaDvo, za izven -	Ptuj, mestne ulice, Katarinin sejem
Petek, 26. november
18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71, predavanje Več vere - več slabe vesti? 19.30 Maribor, SNG, balet, premiera La bella opera, VelDvo, za abonma
Opera balet premiera in izven 20.00 Ptuj, Grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe, Halo Haloze 20.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, 2. koncert Abonma Arsane, Toti big band Maribor z gosti - Večer legendarne jazzovske glasbe
Kino Ptuj
23. in 24. november, ob 18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija.
26. november, ob 17.00 Skrivnost iz Kellsa + Animirani predfilm Čikorja
an'kafe - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Rezervirana policista - akcijska komedija. Ob 21.00 Art program: Piran - zgodovinska drama.
www.radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO	IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE	
ZA PETKOVO	IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
SIP
TV
TOREK 23.11.
8.00 Seja sveta občine Destrnik 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka
20.00 Martinovanje v občini Destrnik
21.30 Mozaik kulture
22.00 Glasbeni utrinki
23.00 Video strani
SREDA 24.11.
8.00 Iz mošta vlnp, pridi na Hajdlno - Dražencl 18.00 Polka In majolka 20.00 Iz mošta vino, pridi na Hajdlno 21.00 Dogodki Hajdlna 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
ČETRTEK 25.11.
8.00 Martinovanje na Čušekovl kmetiji 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Kronika občine Dornava 21.00 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 26.11.
8.00 Gorlšnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Revija pihalnih godb 20.00 Gorlšnica - Iz naših krajev 21.00 Gorlšnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Video strani
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več ljubeči se glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
SPOMIN
22. novembra mineva leto žalosti, ko nas je zapustil naš dragi
Jože Grabrovec
S POBREŽJA 46 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE
Vabljeni na katarinin sejem po nakup rabljenih, a dobro ohranjenih poročnih oblek od 20 €; birmanskih oblek od 10 €; ob-hajilnih oblek od 10 €, moških oblek od 20 €, rokavic 5 €. Poročna hiša Vesna Ul. Vita Kraigherja 5 Maribor TPC City, kjer lahko kupite tudi nove poročne obleke po 350 €.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na številki 041 212 136.
PRODAM krmno peso (runk). 781 06 81.

K POSKOČNIH
t
1.	VITEZI CELJSKI - Jesen življenja
2.	PETRA IN ROK ŠVAB - Prava ljubezen
3.	BOJAN LUGARIČ - Car
4.	ALFI NIPIČ IN DOMEN KUMER - Pubec si ču
5.	VESELI BEGUNJČANI - Venček narodnih
6.	MARTIN TEŽAK - Na mirno goro
7.	Ans. AKORDI -Naš Martin
POP 7 TOP
1.	OBJEM - Marjetka Marjetka
2.	SKATER IN Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Hands up - Roke gor
3.	ALENKA GODEC - Življenje je lepo
4.	P0P'N DEKL -Naš poštar
5.	D0NAČKA - Lubejzn čudna stvar
6.	GAMSI-Bil je raj na Krtini
7.	ZLATK0D0BRIČ- Poštar Jože
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
SPOMIN
23. novembra 2010 mineva 10 let, odkar se je od nas za vedno poslovil dragi oče, tast in dedek
Franc Jus
IZ LANCOVE VASI 61
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke ali poklonite cvetje. Za vedno ostajaš v naših srcih.
Vsi otroci z družinami
EUE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Tel. 051 354 707.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
V NAJEM oddamo poslovni prostor, 100 m2. Telefon 02 796 2131.
KMETIJSTVO
PRODAM telice, breje, lisaste pasme. Telefon 041 813 722.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova ter gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, na paleti, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM dva prašiča domače reje, do 200 kg. Tel. 02 740 17 59.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug 12 eo 14 colov, sekljalnico za podrahjač. Tel. 040 123 549.
Tel.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
1
dr. Dražen Babic
vDurmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tel: 00 315 98 725 293
a
lilotkolïlotk
www.markomark.si
V Orešju za vas gradim« 9 stanovanj v velikosti od 40 m* do 100 m*.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
Kje ste, moje blatne stezice, kje ste, moje gozdne brzice, kje ste, moje vinske gorice, kje ste, moje popotne meglice?
V SPOMIN
22. novembra je minilo natanko eno leto, ko nas je tako iznenada in tako nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Janez Zemljarič
IZ DORNAVE 54
Želimo mu miren in spokojen počitek v domači grudi! Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali položite cvet.
Žalujoči: žena Anica, sin Janko in hčerka Zdenka
z družinama
iPoiluÎajtz nai na iuztounzm ijilztu!
RADIOPTUJ
tta ¿fiUtti
www.radîo-ptuj.!
2
V
_^^
ZAHVALA
Vinko Iljevec
10. 4. 1944-5. 11. 2010
Za vedno zatisnil si oči, mislili smo, saj samo spiš, in tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič z nami poslovili in izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti!
Žalujoči: sin Andrej in hči Cvetka z družino
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Bralci, preverjamo vašo zvestobo. V času od 9. novembra pa vse do 23.
novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom objavili dve besedi, ki ju boste morali najti, izrezati, nalepiti na kupon ter kupon poslati na dopisnici na naslov radio tednik ptuj, raičeva ulica
6, 2250 Ptuj. Med vsemi prispelimi dopisnicami do 25. novembra bomo
izžrebali srečne nagrajence, ki bodo prejeli paket presenečenja podjetja
Unilever. Imena nagrajencev bomo objavili v petek, 26. novembra, v
časopisu štajerski tednik, obvestila 0 prevzemu nagrad pa vam bomo poslali po pošti.
S
Štajerski
TEDNIK
lipton
Ime:_
Priimek: Naslov: Pošta: _ Telefon:
v •
caj
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošuite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, RaiJeva ulica 6,2250 Ptuj.
Ptuj • Zagorel zapuščen objekt nekdanjega Koteksa
Gasilci in reševalci ukrepali učinkovito
Minulo soboto nekaj pred 17. uro je zagorelo v zapuščenem objektu v starem delu Ptuja tik ob Dravi, v katerem je bilo pred leti podjetje Koteks Tobus. V požarno-reševalni akciji je sodelovalo 82 gasilcev s 16 vozili ter ekipa prve pomoči CZ Ptuj.
Kot je bilo zapisano v konceptu vaje, si je skupina mladih v praznih prostorih tega objekta uredila svoje zabavišče in se zabavala, ko je prišlo do uhajanja plina iz ene od jeklenk. Ko so v prostoru zavohali značilen vonj plina, je eden od udeležencev zabave hotel pogledati, kje plin uhaja, zato je prižgal vžigalnik. Pri tem je prišlo do nenadnega vžiga plina in izbruha ognja, zaradi česar je prišlo med mladimi do poškodb - opeklin, zlomov, odrgnin, začelo jih je dušiti, prišlo je do panike, saj je posledično začel goreti tudi lesen pod in drugi leseni deli tega zapuščenega objekta.
Le nekaj minut po alarmu so na kraj požarišča in nesreče prihiteli prvi gasilci in reševalci iz enote Rdečega križa Civilne zaščite MO Ptuj.
Kot je dobre pol ure po alar-
mu in opravljeni akciji na kraju dogodka pojasnil Martin Ver-bančič, poveljnik PGD Ptuj, so z vajo v vodstvu društva želeli ugotoviti, v kakšnem času je možno zagotoviti prisotnost gasilcev iz MO Ptuj z vso razpoložljivo tehniko in gasilci. Ugotoviti so želeli tudi usposobljenost gasilcev za težje naloge; poleg gašenja in reševanja ljudi in premoženja je bilo namreč treba vsem poškodovanim nuditi prvo pomoč. Zagotoviti je bilo treba določen red na po-žarišču in okrog njega ter dodatno tehnično pomoč. Preveriti so želeli tudi komunikacijo in ukrepanje v primeru takih in podobnih požarov oziroma nesreč, preveriti nivo sodelovanja vseh enot oziroma društev, ne nazadnje pa so na tak način preverili usposobljenost in reakcije vodilnega kadra v društvih, stanje in ustreznost
Foto: M. Ozmec
Veliko dela so z oskrbo „ponesrečencev" imeli člani ekipe prve pomoči civilne zaščite MO Ptuj.
opremljenosti društev in tudi obnašanje občanov v izrednih primerih požarov in nesreč. Po končani vaji je prve vtise izrazil z besedami: »Vsekakor so naša pričako-
vanja izpolnjena, saj smo dosegli, kar smo želeli, in si tako z natančnim spremljanjem, merjenjem časov in zapisovanjem pridobili dragocene podatke, ki so potrebni, da bomo
v primeru dejanskega požara v starem mestnem jedru ali tudi kje drugje v Ptuju ukrepali učinkoviteje in preudarneje. Podatke še vedno analiziramo, dokončna ocena celotne vaje pa bo znana konec prihodnjega tedna. Za nas je pomembno to, da so se na naš klic na vajo, ki ni bila vnaprej napovedana, odzvala vsa društva z območja mestne občine Ptuj in da so gasilci ukrepali v pričakovanih časih.«
Naj dodamo, da je na vaji sodelovalo 82 gasilcev in sedem članov ekipe prve pomoči CZ Ptuj s skupaj 16 gasilsko-teh-ničnimi vozili. Poleg PGD Ptuj so se klicu na pomoč odzvali gasilci iz Grajene, Kicarja, Podvincev, Pacinja, Spuhlje, Turnišč in Velovleka. Celoten potek vaje je poleg predstavnikov Območne gasilske zveze Ptuj spremljal tudi župan Štefan Čelan.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Barbara Kukovec, Prvenci 18, Markovci - deklica Anamari; Jožica Domadenik, Vurberk 48, Spodnji Duplek - deklica Nika in deček Nejc: Ivica Hojnik, Novinci 2, Vitomarci - deček Jaka; Mojca Visenjak, Moškanjci 75, Gorišnica - deček Žiga; Suzana Trunk, Cunkovci 8 a, Gorišnica -deklica Zala; Sandra Janžekovič, Hlaponci 7 a, Juršinci - deklica Ana; Mojca Drevenšek, K jezeru 2, Ptuj - deklica Neli; Petra Šur-bek, Kopališka ulica 10, Poljčane - deček Sven; Eva Drofenik, Vr-banska cesta 35, Maribor - deklica Nena; Nataša Gabrovec, Štur-movci 7, Videm pri Ptuju - deček Patrik; Gabrijela Gluhak, Cesta 24, Rogatec - deček Luka. Umrli so: Terezija Premužic, Efen-kova ul. 1, Žalec, rojena 1923 -umrla 5. novembra 2010; Franjo Luževič, Ob železnici 1, Ptuj, rojen 1938 - umrl 9. novembra 2010; Marija Lebar, rojena Trunk, Gorišnica 89, rojena 1916 - umrla 10. novembra 2010; Neža Mako-vec, rojena Zorko, Kicar 114, rojena 1952 - umrla 15. novembra 2010; Janez Vučina, Grajena 26, rojen 1930 - umrl 8. novembra 2010; Elizabeta Bezjak, rojena Tement, Spuhlja 23, Ptuj, rojena 1925 - umrla 11. novembra 2010; Boris Urbančič, Slomškova ul. 6, Ptuj, rojen 1921 - umrl 14. novembra 2010; Jožefa Lozinšek, rojena Gomboc, Grajena 34, rojena 1924 - umrl 15. novembra 2010.
Poroka - Ptuj: Primož Kelenc, Formin 32 c, in Monika Kelenc, Stojnci 99.
Poroka - Ormož: Franc Kociper in Petra Toplak, Vičanci 13, Velika Nedelja.
Ormož • 14. razstava malih pasemskih živali
Predstavili novo pasmo golobov
Od četrtka do nedelje je v šotoru ob kleti P&F Jeruzalem Ormož potekala 14. razstava malih pasemskih živali. Razstavljenih je bilo okrog 800 živali iz Slovenije in Avstrije.
Foto: M. Ozmec
Del gasilcev je v gorečo stavbo vstopil skozi spodnji vhod, nekateri pa so se po lestvi povzpeli skozi zgornje okno.
Foto: M. Ozmec
Gasilci so kmalu po vstopu v objekt na nosilih prinesli prve „ranjene" in „opečene".
Na ogled so bili kunci, golobi, perutnina in ptice, za popestritev pa so člani ormoškega društva gojiteljev malih pasemskih živali razstavili še nekaj morskih prašičkov in akvarijskih ribic, zelo lepo pa so uredili tudi kmečko dvorišče z najrazličnejšimi domačimi živalmi.
Med 800 razstavljenimi živalmi je bilo največ golobov, okrog 400. Živali je ocenila strokovna komisija in v društvu so z doseženimi rezultati zelo zadovoljni. Posebno sekcija golobarjev sodi v sam slovenski vrh, saj v društvu gojijo kar 56 pasem golobov, je povedal predsednik društva Jože Plohl. Nekoliko slabši so pri kuncih, kjer so se člani odločili
ILOGA

za gojitev 11 pasem. V zadnjih letih si je zelo lepo opomogla tudi sekcija za perutnino, člani društva gojijo kar 29 različnih pasem perutnine.
Na razstavi so predstavili tudi na novo registrirano pasmo goloba vindolski golšar, ki jo je komisija za standarde potrdila šele pred tremi tedni. Z vzgojo nove pasme se je več let ukvarjal Vinko Dolenc in ob pomoči ormoških gojiteljev mu je le uspelo. Na ogled so bila tudi njihova prizadevanja za vzgojo slovenskih avtohtonih pasem perutnine.
Ormoško društvo gojiteljev malih pasemskih živali ima 41 članov. Poleg razstave se med letom srečujejo na delovnih akcijah, radi pa izmenjujejo izkušnje in tudi živali. Društvene prostore imajo na Keren-čičevem trgu 11, v prostorih stare komunale. Registriranih imajo sedem sekcij, vendar aktivno delajo le štiri. Upajo na
nove člane, ki bi razvili manj zastopane dejavnosti. S podmladkom nimajo težav, saj so živali najbolj priljubljene prav pri otrocih. Največja težava, s katero se pri svojem hobiju srečujejo, so seveda bolezni
živali. Zanimivo namreč je, da Slovenija večine vakcin ne uvaža in morajo zdravila pogosto poiskati čez mejo. V veliko pomoč so jim tudi ormoški veterinarji.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Nova pasma golobov vindolski golšar, ki so jo razstavili na razstavi v Ormožu, je bila registrirana šele pred tedni.
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pmog^Nd b< 12.000 izvodov 28. decembra 2010 v revialni antiki objavite svoja praznična voščila!	*A\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralcev) tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno obdale« Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 6. decem
v
Štajerski
I bo izšla*v nakladi m v njej lahko
Napoved vremena za Slovenijo
jsopisa Štajerski bu časopisa. « 2010.-
Kakršno vreme je na Ivana (24.j,8'3
RADIOPTUJ
s-; ag.B^B.e-io^i
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ponekod bodo še kratkotrajne plohe, v bližini morja je možna tudi kakšna nevihta. Meja sneženja bo na 800 m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v alpskih dolinah okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 10, ob morju okoli 14 stopinj C.
V noči na sredo in v sredo zjutraj bo predvsem v vzhodni in južni Sloveniji ponekod rahlo deževalo ali snežilo. V sredo čez dan se bo delno razjasnilo.