tOlTNINA PEACANA V OOTOVIN1
POSiMEZN« ST.EVIEKA 1.25 DIN
Itev. 14	•	Marmor,	četrtek,	dne	2.	februarja	1939	•	Leto	XIV
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprava* Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefrankirana pisma te ne sprejemalo. — Mali »glasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, maU »glasi, ki slažij* r secielae namene delavstvu in nameii entem. vsaka beseda Din OM
Leto razburjenj ...
Splošna mednarodna kriza narašča.
Mati sedanjih mednarodnih zapljet-Uajev in dogodkov je Anglija. In prav so imeli politični preroki, ki so ali ugibali »ali pa sklepali iz dogodkov dru-Se§a polletja lanskega leta., ko so napovedovali, da bo novo leto 1939. bur-,n° 'H polno zapletljajev, ki jih bo le tezko premostiti.
Nočemo biti med temi preroki. Ni reba. Logika sama nas uči, da ima Sako politično dejanje epohalnejšega Pomena tudi svoje logične posledice, °bre ali slabe. Posledice, ki obrode oorea H slabe sadove, če dejanja so [niso napravljena v duhu potreb človeštva. To je, če dejanja ne odgovarjajo potrebam razvoja.
Cela vrsta takih dogodkov se je v ayajsetih letih razvrstila pred našimi ocrrii, o katerih lahko trdimo, da so Jedro vseh današnjih zapletljajev, kaj ZaPletljajev, pravih zmed, prave kastracije razvoja in naprednega duha.
Prvo tako dejanje je bil verzajski Mirovni diktat, ki je oropal razne države življenjske in razvojne možnosti. Ustanovilo se je sicer Društvo narodov, ki je imelo lepo nalogo, popraviti Polagoma z vojno povzročene krivice. Toda, kaj smo videli? Nastopila je sabotaža te lepe ustanove, t .	*
i t Io drugo dejanje, drugo zio, ki mora imeti zle posledice ... <?•-
Imamo pa še celo vrsto podobnih dejanj.
Imeli smo v Angliji, v Franciji, v Nemčiji v vladah odločevalen vpliv socialističnega delavstva, ki je z vso resnostjo stremelo po velikem idealu sporazuma med narodi. Vse te vlade so idealno delovale za ta cilj. Toda po sen teh deželah so se morale delav-v,ade boriti s finančnim kapitalom, *! Je s težkimi milijoni podpiral razna «»oanja proti delavskim vladani ter je JjnsilH s tem in z odrekanjem gospo-n?[slte podpore, da so se morale umak-n in prepuščati teren onim, ki so uži-milost kapitala.
Kapital ne mara miru, ne mara spo-‘UlT|a med narodi.
do^-°J® Prišlo s pomočjo kapitala
vludiiii|
n0V(;,MU".111 izprememb in z njimi do k°v0 'j^jitike, kateri je sledilo Mona-ves : KJn. in sedaj je v ospredju zi §anjeu rni svet važno špansko vpra-
N°vaV^ Politika je politika geometra. P°litika litika politika vojnih zvez, koli, sama^llll()V' j'^1 lia] Plača kdor-tiralj Ve 0 ne oni kapitalisti, ki so dik-n'*ni zv, Za^s^i mirovni diktat. Z voj-spore jCZairii so san'o ognjišče za spore ]!• ,ll0\'P vojne. hočejo reševati Sumim '	"10rali reševati spora-
dov. ’ V miru’ I)ot<)m Društva naro-
ianje^solpa'1^*3*3« zahtevajo vznemjr-
»aai:* p«.
sporazum3""?! miniMSav,"1' StaHŠČU
dati ono, kar njih liudVh 11 s° morfl J* svoje življenje tt0av?^ebu.j^° danes trd oreh. Ni pa - 1 n sanje ]C Anglija pa Pl,šea Ua sc V kri in pustoši dežela V IV , telili nastaja ra.harjonic J,
h No vem„krfJik' T'*
vemo, kako se bo razvilo.
veWnl vr>ra^ania Pa ne bi bilo, če bi
Pak. Dolžnn.J • i°lalc nave<Jenili na-^dnlrail , ,njl11 lc bila- da bi bile demokratične vlade, ustregle
Hill
I
er je zopet govori
ob šestletnici nacističnega režima v Nemčiji
I
V Nemčiji so dne 30. t. m. proslavljali šestletnico nacističnega režima. — Ob tej priliki se je sestal tudi nemški rajhstag (parlament) na sejo, na kateri je govoril Hitler.
V svojem govoru je Hitler obudil spomine na dogodke pred šestimi leti. Rekel je, da je nacizem ob tričetrt na dvanajsto uro rešil Evropo pred rdečo kugo. Ko je utrdil svojo oblast, je nemški fašizem pričel praktično izvajati načelo samoodločbe s tem, da je osvobodil Nemce v Avstriji in na Češkem. Fašistična Nemčija sicer ni nameravala zasesti Avstrije in tudi ne odtrgati Sudetov od ČSR, toda, če se je to zgodilo, sta temu kriva v Avstriji Sušnik, ker je hotel izvesti plebiscit proti Nemčiji, v ČSR pa dr. Beneš, ker je izzval Nemčijo z mobilizacijo vojske, kljub temu, da je Nemčija izjavila, da ni mobilizirala. V Monakovem je bil rešen mir ob sodelovanju Mussolinija, Chamberlaina in Daladiera. Sporazum je bil edini pametni izhod. Toda brez nemške odločnosti nemško vprašanje v ČSR ne bi bilo rešeno.
Potem je Hitler naglašal potrebo discipline vsega naroda, ne samo vojske. Toda ljudi je treba pridobivati. So pa nergači, ki jih ni mogoče nikdar pridobiti, ker niso sposobni, da doumejo vzvišene ideje. Tem pa je treba odpustiti, ako v trenutkih težkih odločitev pokažejo, da so pripravljeni se žrtvovati.
Nemčija se nahaja v težkem gospodarskem položaju,
je izjavil Hitler, ker živi brez kolonij in nakopičenih bogastev. Ker Nemčija nima kolonij, mora uvažati živež in surovine. Vse to pa more plačevati samo z izvozom svojih proizvodov ali pa mora razširiti svoj življenjski prostor, t. i. pridobiti nova ozemlja. Ako Nemčija ne bo mogla izmenjavati svojih proizvodov za živež in surovine, se bo spustila tudi v skrajno obupno življenjsko borbo.
Glede židovskega vprašanja je rekel Hitler, da si Nemčija ne bo dala predpisovati od nikogar, kako naj to vprašanje reši. Rešila ga bo do konca. Žide naj sprejme kdor hoče, Nemčija jih ne mara. V židovskem vorašanju velja: stran z vsako človečnostjo!
Nemški fašizem ni nasproten veri. Tudi cerkve nihče ne preganja, pač pa
njih opravičenim željam in zahtevam po gospodarski pomoči, odtvoritvi trga, dobavi surovin. Nič več bi ne bilo vzrokov za spore, nič več prilike za podnetavanje zlili sovražnosti. Velesile tega niso storile.
Sedaj, ko je prišel fašizem na oblast, pa ne gre več za samo pravično razdelitev surovin, trgov itd., ampak gre za nadoblast. Sedaj je prepozno poskušati reševati svet z metodami, ki bi se bile obnesle, ko je še povsod vladala demokracija. V tem je vsa zmota politike Chamberlaina.
Mučilo se je narode, jili izstradava-lo, kar vse je povzročilo velik odpor, ki ga sedaj skušajo vlade potolažiti z novimi predvojnimi pomočki, vojnimi zvezami in diktati.
Nemirno leto bomo imeli. O tem ni dvoma. Naši napori in delavstva vsega sveta pa bodo tudi to krizo premagali, ker končno mora pametni svet nevarno igro le obsoditi.
politikujočo duhovščino. Cerkvi pa je nemška država dala lansko leto 500 milijonov mark.
Nemčija je zaveznica Italije.
Mussolini je rešil velikanske kulturne vrednote pred boljševizmom, kakor je to storil nemški fašizem. Italija in Nemčija gresta skupaj. Ko je Italija začela vojno v Abesiniji, jo je podprla Nemčija, ko je Nemčija nastopila proti Češkoslovaški, jo je podpirala Italija. Nemci bodo z vso silo na strani Italije, ako bi kdo začel vojno proti njej
Napram Angliji in Franciji ima Nemčija samo
kolonijalne zahteve.
Mednarodno napetost povzroča samo židovski tisk, ne pa morda nemške zahteve in nastopi. Sicer pa Hitler veruje v trajni mir.
Nemčija zida na poljsko-nemški pakt. Z Madžarsko si je prijateljica ter ji je tudi pripomogla, da je dobila nazaj veliko svojega ozemlja. Napram Jugoslaviji goji spoštovanje, ki se je sedaj še poglobilo in razvilo v prijateljstvo. V dobrih gospodarskih odnošajih je Nemčija z Bolgarijo, Grčijo, Rumunijo' in
Turčijo. V prijateljstvu pa živi tudi s Švico, Belgijo, Nizozemsko, baltskimi državami in ostalimi sosedi.
Nemčijo vznemirja poleg demokracij samo boljševizem, zato zbira in bo še nadalje zbirala države okrog protikomunističnega pakta.
Z Ameriko želi živeti v prijateljstvu, prepoveduje pa si vsako vtikanje v svoje notranje zadeve in to prepoveduje tudi vsakomur drugemu.
*
Govor Hitlerja ni prinesel prav nobenih iznenadenj, ničesar, Itar bi svet ne bil vedel že poprej. Hitler zahteva doma disciplino in pokorščino. V boju proti židom ne pozna milosti. Edini izhod iz težavnega gospodarskega položaja pa vidi v tem, ako se Nemčija še naprej poslužuje metod v mednarodni trgovini, ki so že izzvale proteste mnogih velikih držav. Ako se velike države s tem ne bodo spoprijaznile ali pa ne dale kolonij, napoveduje Hitler, da bo šla Nemčija v obupno borbo, ki ne more biti drugega kot vojna za večji življenjski prostor. Z Italijo si je Nemčija zaveznica in ji bo stala ob strani, ako bi kdo Italijo napadel.
Tudi drusi naj pokažejo, da so za mir, pravi Chamberlain
V svojem govoru v Birminghamu, ki ga je imel v nedeljo, dne 29. januarja, je dejal Chamberlain, t --.**	•	■	Hn
to-le:
».. . Povejmo narodom, da ne vidimo v njih sovražnikov, ampak človeška bitja, s katerimi hočemo razgovarjati kot z enakopravnimi in ugoditi njihovim željam, v kolikor niso nezdružljive s svobodo in pravicco drugih.
Sedaj je zares že čas, da tudi drugi
pokažejo svojo dobro voljo in doprinesejo žrtve za ohranitev miru. Anglija je to že storila. Ozračje je vse polno sumničenj, strupenih izpadov in groženj, s katerimi se mir izpostavlja nevarnostim. Ameriški predsednik Roosevelt je v svoji novoletni poslanici odklonil takšne grožnje, da bi se svet nadvladal s silo. Rooseveltovo poslanico sem v imenu vlade odobril, kajti demokratične sile na svetu bi se takšnim grožnjam uprle.«
AmeriSkl minister proti nečloveškemu preganjanju ljudi
in ogrožanju miru.
Minister vlade Zedinjenih držav Se-1 ne države so že dovolj razločno pove-verne Amerike Sumner Welles je go- j dale, da se tej pravici ne bodo nikdar voril na zborovanju odvetnikov države Newyork. Dejal je: »Amerika si lasti pravico, da obsoja strahotno in nečloveško postopanje nekaterih vlad v Evropi napram človeškim bitjem. Zedinje-
odrekle in da se bodo postavile v bran zunanji politiki države, ki qjroža mir in varnost drugih ali pa, ki bi kršila pravice Amerike ali njenih državljanov.«
Trgovinska pogajanja med Anglijo
in Nemiijo
Na kakšna druga pogajanja zaenkrat ni misliti.
V angleški spodnji ^ zbornici je dne I nadaljnji razgovori v tem pravcu v
1	Diisseldorfu in sicer o ceni strojev in
premoga. Kakor izgleda, se skušajo dogovoriti glede cen, da bi omejili medsebojno konkurenco, radi katere so sfe angleški gospodarstveniki že mnogokrat razburjali in je Anglija celo grozila Nemčiji z represalijami.
31. t, m. govoril Chamberlain. Izjavil je, da so se že vršili razgovori o raznih in-dustrijsko-lrgovinskih zadevah med zastopniki angleške in nemške industrije, na druga pogajanja pa zaenkrat ni misliti.
Dne 28. februarja pa se bodo vršili
Za stanovanjsko zašilto In zidavo stanovanj Iz Javnih sredstev Stanovanjski najemniki se gibljejo
V Beogradu se pripravlja konferenca delegatov stanovanjskih najemnikov iz vse države, ki hočejo opozoriti vlado, da je treba uvesti stanovanjsko zaščito in ukreniti potrebno za odpravo pomanjkanja stanovanj. Stanovanjska
zaščita obstoja še v par državah, za gradnjo stanovanj se pa v večini držav dajejo na razpolago visoke vsote, zlasti v Angliji, dočim pri nas samo iz fondov borz dela, t. j. brezposelnega zavarovanja, za katerega plačujejo delacvi.
Stran 2	»DELAVSKA POLITIKA*	Štev.	14
         - -       —
Boli v Kataloniji
Republikanci napadajo, da prekrečijo nadaljnje prodiranje nacistov.
Iz Gerone poroča Reuter, da so se na katalonski fronti razvili novi boji. To pot so pričeli napadati republikanci, ki hočejo na ta naičn zadržati nadaljnje prodiranje nacistov. Najhujši boji so se razvili pri Santi Mariji.
Vprašanje beguncev.
Begunci iz Španije še vedno prihajajo preko meje v Francijo. Naselitev in preskrba teh beguncev povzroča francoski vladi velike skrbi. — Francoska vlada se je obrnila na angleško vlado
s prošnjo, da naj se tudi ona zanima za preskrbo beguncev. Angleška vlada se je temu pozivu odzvala. Napori obeh vlad so usmerjeni v tem pravcu, da bi se ob francoski meji na španski strani določil nevtralen pas za naselitev beguncev. Gre za okrog 100.000 ljudi, predvsem žen in otrok. Poleg beguncev je prišlo na francosko stran tudi 4000 ranjenih miličnikov, ki jih bodo v Franciji razmestili po raznih bolnicah v notranjosti republike.
Govor ministrskega predsednika Negrina
Reuter poroča: Ministrski predsednik Negrin je naslovil oklic na španski narod, v katerem pravi:
»Zmotili so se, ki so računali, da bo s padcem Barcelone prišel polom republikanske Španije. Oborožene edinice iz centralne Španije smo poslali v Katalonijo. Izvršitev tega prevoza čet, ki smo ga izvedli kljub blokadi na morju, na suhem in v zraku, predstavlja velik uspeh. Te čete bodo izčrpanim bojevnikom omogočile, da se bodo odpočili in si nabrali novi moči. Tudi se je vladi
posrečilo, da je premagala vse težave, ki jih povzročajo nevmešavanje in pomorska blokada in pribavila dovolj vojnega materijala, ki bo, ako se ga bo prav uporabilo, zadostoval, da sovražnik ne bo mogel prodreti.
Ta materijal prihaja pozno, kakor je prišel pozno v Madrid, toda dobili smo ga ob pravem času kot 1. 1936. Vlada razpolaga sedaj z bojevniki, ki so v odlični formi, imajo vojnega materijala v izobilju in pogum, ki ga ni mogoče nad-kriliti.«
Jugoslovansko ljudstvo hote kulturno Siveti
Prvi znak kulturnega in civilizačnega hotenja med ljudstvom je zanimanje za javne zadeve. Ljudstvo, ki v tem hotenju otrpne, ni sposobno, da bi ustvarjalo svojo gospodarsko, socialno in kulturno bodočnost. Mnogo ljudstva in mnogi narodi so to dokazali v stari in srednjeveški zgodovini.
Napačno bi pa bilo misliti, da so to ljudstva in narodi sami zakrivili po svoji naravi ali malomarnosti. Ne. Človeštvo je šele v razvoju, ima še bodočnost, toda njega razvoj mora hoditi po naravni poti naprej k večji popolnosti.
Tudi v prejšnjih dobah so se stavile ovire naravnemu razvoju. Take ovire so bile suženjstvo, fevdalstvo, klerikalizem, usurpacija oblasti in teror. Vse to je oviralo naravni razvoj in kulturni napredek, ker je na eni strani izključevalo sodelovanje ljudstva, na drugi strani pa vodilo ves razvoj, njega civilizacijo in kulturo v dekadenco in propast. Ti pojavi so v razvoju človeštva zločini nad človeškim napredkom.
Prav tako zgodovinsko dobo oviranja normalnega razvoja imamo danes. — Družba je z ozirom na socialne razmere zabredla s svojim kapitalističnim sistemom v zagato ter skuša z novimi nenormalnimi in razvoj ovirajočimi po-močki zlo odpraviti. Uvesti hoče dobo suženjstva, vzgojo postavlja na podlago fraz in šovinizma, kar vse skupaj more le otopeti duha civilizacije in jo vesti v nebrižnost za javne stvari tudi s tem, ker ljudstvo izključuje od sodelovanja. In v taki dobi nastaja degeneracija, ki
je za narode najhujša bolezen, ker jih pretvarja v negibljivo maso brez volje in življenja.
Delovno ljudstvo in vsi kulturni ljudje imajo strah pred to dobo, z grozo opazujejo pretečo nevarnost povsod.
Zaraditega moramo pokazati več poguma, več bojevitosti za najsvetejše, kar imamo državljani, to je, za svobodo in demokracijo, v kateri hočemo sodelovati vsi. Preprečiti moramo, da bi reakcija s svojimi metodami degenerirala našo kulturo in civilizacijo ter ovirala napredni razvoj.
Velika in važna je naša naloga. Neodgovorno bi zanemarjali svojo dolžnost, če bi ne služili z vso svojo dušo in vdanostjo velikemu cilju, ki jamči državljanom državljanske pravice.
Z veseljem in odločnostjo morajo delavci, nameščenci in vsa razumna inteligenca ohraniti našo civilizacijo.
Povlianje prevoznine za blago na železnicah
za 5 do 10 odstotkov.
Letošnji proračun železniškega ministrstva bo terjal za 280 milijonov dinarjev več dohodkov. Vsled tega bo zvišana prevoznina za blago za 5 do 10 odstotkov.
Prav bi bilo, ako bi se povišenje prevoznine izvedlo na ta način, da bi plačali pred vsem tisti kraji, v katerih u-živa industrija in druge gospodarske panoge olajšave, zlasti davčne, ker ii ni treba plačevati raznih samoupravnih
doklad, * .- ,
Rumunski zunanji minister v Beogradu. V
Beograd je prispel rumunski zunanji minister Gafencu. Razgovori, ki jih bo imel Gafencu v Beogradu se bodo vsekakor tikali ne samo odnošajev med Rumunijo in Jugoslavijo1, ampak tudi odnošajev do drugih držav, zlasti z Madžarsko. V tem pravcu je najbrž razgovar-jal s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem italijanski zunanji minister Ciano, ko je bil v Beogradu.
Seja narodne skupščine je sklicana za v petek, dne 3. februarja.
Tudi banovinski svet bo zasedal. Ban g. dr. Natlačen je sklical za dne 13. februarja sejo banovinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o proračunu za leto 1939-1940.
Trgovinska pogajanja s Francijo, na katera je odšla naša delegacija že pred tremi tedni v Pariz, bodo te dni zaključena.
Pogajanja z Nemčijo, ki bi se bila morala pričeti prejšnji teden v Berlinu med zastopniki naše Narodne banke in nemške rajhsbanke glede ovir, ki so nastale v plačilnem prometu, so odgodena in se bodo vršila šele začetkom meseca marca.
Če je zadruga pod zaščito se zadružni deleži ne morejo izplačevati. V sporazumu s pravosodnim ministrom je izdal trgovinski minister avtentično tolmačenje člena 44 odst. 4 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Jamstvo zadružnikov traja pri zadrugah po odgoditvi izplačil dokler traja zaščita. Zato se v času, ko je zadruga pod zaščito, zadružni deleži ne morejo izplačati niti prenesti na račun vlog in drugih obveznosti zadruge.
Naložbe pri Poštni hranilnici znašajo preko tri milijarde dinarjev.
Pobegli tihotapec. V Beogradu so prijeli nekega Dušana Montanija, člana mednarodnfe tihotapske družbe, ki pa se je srečno izmuznil.
Čehe mečejo iz služb na Slovaškem, nastavljajo pa Nemce. Slovaki so ostali isti, kot so bili pod madžarsko nadoblastjo.
Madžarski minister onečastil sliko cesarja Franca Jožefa. Nekateri madžarski časopisi ljuto napadajo ministra za prikliučeno ozemlje dr. Andora Jorosa, ker je zastri sliko Franca Jožefa I. v prostorih svojega ministrstva. Prizadeti minister je bil že doslej osovražen, ker mu očitajo, da je prinesel s Češkega preveč demokratičnega duha, ki se ga je naužil tekom 20 let v ČSR. Sedaj ipa se je še bolj zameril madžarskim leg.itimističnim aristokratom, ker je pustil zastreti z lepenko Franc Jožefovo sliko, ii . ..*	''	<*
Rumuuija se mora podrediti osi Rim—Berlin. Italijanski časopisi se v zadnjem času precej bavijo z Rmnunijo in rumunski vladi na nedvoumen način priporočajo, da mora prilagoditi svojo politiko osi Rim—Berlin in da naj se zlasti sporazume z Madžarsko.
S 6480 glasovi je bil izvoljen francoski socialistični poslanec Bugain pri nadomestnih volitvah v St. Ouetinu. Skupni kandidat vsega meščanstva in reakcije je dobil 4749 glasov.
Objavi naj se korespondenca med Lavalom in Mussolinijem iz leta 1935, to zahtevo je postavil socialistični poslanec s. Grumbach. če bi se objavili ti dokumenti, pravi »Populaire«, bi se mnogo koristilo Franciji.
60r0 bombnikov, najmodernejšega tipa dobi Francija iz Zedinjenih držav. Ameriška vlada je ta nakup odobrila na priporočilo svojega poslanika v Parizu, ki je obenem informiral vlado o kritičnem položaju, ki vlada v Evropi'
Francija si v Španiji še vedno lahko zagotovi vpliv, pravi bivši minister Marcel Regnier v »Petit Parisien«, tudi ako zmaga Franco, na ta način, da dovoli velike kredite za obnovo razdejane države.	.	■	.	',v
Angleški radio nemškemu narodu. Pretekli petek je pričel oddajati angleški radio dvakrat dnevno poročila v nemškem jeziku, namenjena informiranju nemškega naroda. Kot uvod j® prenašal radio poslanico nemškemu narodu, ki jo je podpisalo 18 mož iz angleškega javnega življenja, med njimi predsednik narodne bank« Montagu in kraljev telesni zdravnik Lord DaW son of Penn. — Kakor poročajo inozemski listi, je Hitler v svojem govoru, dne 30. januarja imel v mislih nemški prenos poročil v angleškem radiu, ko je dejal: »V zadnjem časti skušajo v ta namen (da se hujska in zastruplja), zlorabljati tudi radio. Pred tem; jih najodločneje svarimo.« Angleški tisk pa odgovarja, da bodo vesti angleškega radia služile samo pravilni informaciji nemškega naroda *
Odstavljeni »gauleiter« za Ostinarko. Nacistični »gauleiter« za nekdanjo Avstrijo Odilo Globotschnigg (Globočnik) je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan Josef Biirkhel, ki je Nemec iz rajha.
Konferenca baltiških držav se bo vršila v kratkem v Kaunasu v Litvi.
Pogajanja med Anglijo in Rusijo. Po poročilu Reuterja se je novi angleški veleposlanik ob svojem prihodu v Moskvo nenavadno dolgo in prisrčno razgovarjal z Litvinovom in Kalininom (predsednikom SSSR). Politični krogi domnevajo, da je angleška vlada pripravljena pogajati se s sovjetsko vlado o vseh važnih mednarodnih vprašanjih.
Volitve v Turčiji bodo po izjavi ministrskega predsednika dr. Refika Saybama v najbližjem času. Spričo zelo napete mednarodne situacije hoče imeti Turčija doma vse v redu. da bo lahko pripravljena na dogodke, ki bi utegnili nastopiti v svetu.
Za kritje vojnih Izdatkov na Kitajskem___________
novi davki na Japonskem. Japonski finančni minister je pripravil nov finančni zakon, ki naj prinese vladi 200 milijonov jenov novih davčnih dohodkov. V prvi vrsti gre za davek na riž, čaj, kavo, kakao, sadje in tkanine, torej na najvažnejše življenske potrebščine.
Zadnji veitl
Nova radio oddajna postaja v Chustu
za Podkarpatsko Ukrajino imal5KW. Zgradila jo je neka praška tvrdka v sedmih dneh.
Židje ne morejo biti več lekarnarji v Nemčiji, pa tudi sicer ne nastavljeni kot farmacevti. Dotok beguncev iz Španije v Francijo je pojenjal. Begunci so se utaborili v obmejnih krajih v Španiji, kamor jim
C. Nordhoff in J. N. Hall:	14
HURIKAN
Kmalu po sončnem vzhodu je splezal dečko na jambor in zagledal palme na Motu Ateji, otočku, ki v polkrogu obdaja vzhodni del lagune na Manukuri in je dvajset milj oddaljen od vasi. Obalo je bilo na daljavo komaj videti; samo neenakomerna črta najvišjih dreves se je megleno odražala na obzorju. Duhovnik je naročil Maku, da naj spusti jadro in ga zvije.	'	■
Ves dopoldan sta pustila jadrnico, da so jo gnali morski tokovi kamor so hoteli; precejšen del dneva je že preteklo, ko se je Terangi prebudil. Mako mu je pripravil obed, jedel je hlastno, govoril pa spočetka samo malo. Edina strast očeta Pavla je bila njegova pipa iz morske pene s čudovito izrezljano glavo na koncu dolge cevi. Dal si je opravka, predno jo je prižgal in med tem ko je Terangi jedel, ga je opazoval z globokim sočutjem ter mirno čakal, da bo mladenič pričel govoriti sam od sebe. Mako je stregel Terangiju s skoro boječo vdanostjo, ki se je le malo razlikovala od spoštovanja, s kakršnim je stregel očetu Pavlu pri maši. Ako je bil Terangi junak v očeh mladine na Tahitiju, potem si lahko predstavljate, kako zelo je bil v časti pri mladini na domačem otoku! Ti so bili samo ob sebi umevno že davno zvedeli o njegovih pogostih pobegih in spopadih s policijo. Mako se je čutil nepopisno srečnega, da je svojega junaka rešil gotove smrti. Biti tako blizu njega, da ga ta
opazi in mu streči pri jedi, je bila odlika, ki bi se je ne bil odrekel za nič na svetu. Kakor duhovnik tako se tudi on ni mogel opomoči od začudenja, ki ga je prevzelo prejšnji večer, toda bila ga je sama vljudnost, kakor je to prirojeno njegovi rasi. Od Terangija je bilo odvisno ali bo potolažil njuno radovednost ali pa molčal.
Ko je Terangi pojužinal, mu je dečko zvil cigareto. Mladi mož je kadil prav tako kot je poprej jedel, tiho toda z največjim užitkom. Nazadnje se je obrnil k duhovniku.
»Življenje je dobrotljivo, oče,« je re^kel. »Sinoči skoro da ne bi bil verjel, da bom še enkrat ugledal sonce.«
Duhovnik je prikimal.
»Mako te je bil opazil.«
Ne da bi bil obrnil glavo je položil Terangi roko dečku na kolena. »Jaz sem Vaju opazil iz daljave dveh ... morda tudi treh milj. Bal sem se pa, da Vaju bo veter gnal proč od mene, ne da bi me opazila. Ničesar nisem mogel storiti, da bi vzbudil Vajino pozornost; bil sem preveč izmučen, da bi Vama mogel dati kakšen znak. Dva dni in dve noči sem se oklepal čolna. Ravnotežnik na čolnu je bil težko poškodovan. Popravil sem ga. kolikor sem mogel; toda potem sem zašel v silen vihar in ga nisem mogel več popraviti. Preostalo mi ni ničesar drugega, kot da počakam konca ...«
»Nofea mai oe?«
»S Tahitija.«
»S Tahitija prihajaš? Sam v tem majhnem čolnu?...«
»Da, oče.« »Terangi Tane« je pritajeno vzkliknil Mako. V tem vzkliku je dal dečko izraza vsem svojim občutkom: začudenju, strahu, občudovanju in udanosti.
»Plovil sem mimo Mehctije, Anaaje, Haraikija. Reitoruja, Tahere. Bil sem brez kompasa; ravnal sem se po soncu in zvezdah. Iz jute sem si bil napravil majhno jadro. Sest tednov je od tega odkar sem zapustil Tahiti. Noben otočan me ni videl. Vedno sem pristal na kakšnem motu, daleč proč od vasi, ki leže na otokih. Ako je bilo vreme ugodno, sem nadaljeval pot. Samotno je bilo to potovanje in zelo me je utrudilo.«
To Je bilo vse, kar je Terangi kdajkoli povedal o tej svoji vožnji po morju, katero smatram za naj-čudovitejšo od vseh karkoli jih je kdaj napravil kakšen človek v takem majhnem, šibkem čolnu. Mehetia, prvi otok, do katerega je bil prišel, je okoli j šestdeset milj oddaljen od Tahitija. Anaaja, drugi j otok, leži dvesto milj dalje in Karaiki istotako daleč od Anaaje. Seveda je imel tudi srečo — vsaj do svoje zadnje nezgode — in Terangi je bil preveč dober pomorščak, da bi se bil izpostavljal nepotrebnim nevarnostim, toda ako hoče kdo premeriti tako pot, mora imeti več kot pa samo srečo. Polinezije! radi pripovedujejo zgodbe, in o Terangijcv.em čudovitem potovanju s Tahitija v domovino pripovedujejo še sedaj otrokom po vsej Oceaniji in ga opevajo v pesmih. iVi resnici se mi zdi vredno, da uvrste to zgodbo med junaške pravljice Polinezijcev.
(Dalje prihodnjič)
naših, Ucalev
TRBOVLJE
praznovanje
Pri podjetju Dukič že napovedujejo praznovanje. Izjeda, da bo zopet nastopila brezposelnost. Delavstvo trpi, podjetja pa si dobiček kuipičijo za slabšo konjunkturo. Delavec Pri najboljšem zaposlenju zasluži komaj za hrano.
Članski sestanek podružnice JRZ
se bo vršil v sredo, dne 1. februarja ob 4. uri '•'»Poldne v »Delavskem domu«, na katerem bodo poročali predsednik Alič, Pliberšek in Arh o novem službenem redu.
Značilno je, da je TPD v Zagorju in Hrastniku razdelila službeni red brezplačno, v Trbovljah se pa baje zahteva, da gd adelavstvo plača izvod po din 4.
ZAGORJE OB SAVI
Delavsko kulturno društvo »Naprej« vabi na TEdni letni občni zbor, ki se bo vršil v nede-•*°, dne 5. febr. s pričetkom ob 9. uri dopoldne Y. korani »Zadružnega doma« na Lokah. Za ®*ne udeležba obvezna. Vabimo tudi druge Prijatelje in simpatizerje, da se udeleže obč-zbora in da pristopijo v društvo. — Odbor.
Občni zbor SK »Svobode«. V nedeljo, dne «• februarja s pričetkom ob 9. uri dcp. bo '' dvorani »Zadružnega doma« imel redni letni počni zbor SK »Svoboda«. Vabimo vse člane m (Prijatelje športa, da se ga udeleže! Druž-nost! — Odbor.
KRANJ
Temne sile na delu proti »Delavski nabav-laini zadrugi«. Komaj je »Delavska nabavljal-na. zadruga« začela skromno poslovati, že se Poiavljajo temne sile, ki rujejo proti tej de avski gospodarski ustanovi. Razumljivo je, da s® interesi posameznika in interesi, ki služ;jo skupnosti, križajo. Ni pa razumljivo, da z blatenjem zadruge branijo interese posameznikov Jiudje, katerim zadruga služi. Kaj prinaša delovnemu ljudstvu (produkcija po kapitalističnem sistemu in prodaja potom kartelov, kjer fire samo za čimvečji profit posameznikov, je dandanes že več ali manj vsakemu znano. — Tudi oni, ki so proti zadružništvu, se tega zavedajo, . samo da pred javnostjo ne priznajo in nočejo nobenih sprememb v gospodarskem življenju, ,	-	j
r' ■ Vsem tistim, ki jim je »Delavska na-bavljalna zadruga« trn v ipeti, lahko mirnim srcem povemo, da je vsako rovarenje zastonj. Mi smo začeli skromno prav radi tega, ker se zavedamo vseh težkoč. In prav ta skromni po-četek. bo soliden temelj, na katerega bomo počasi a sigurno nadzidavali. Vsak boj, ki je naperjen proti »Delavski nabavaljalni zadrugi«, zlasti še iz vidika osebnih interesov, nas utrjuje v prepričanju, da bo ta zadružna ustanova res služila delavstvu. In to prepričanje, ko bo prodrlo povsod, bo povečalo krog zavednih in aktivnih članov. Ako prizadete temne sile ne bodo s tem svojim početjem prenehale, jih bomo razkrinkali v javnosti, da bo videla, kako umazan je ta boj in od kod vse se intrigira.
Član zadruge.
ZABUKOVCA c^nkarjeva proslava
^ nedeljo, dne 22. januarja se je vršila pri Proslava v spomin 20 letnice smrti Ivana
'■ankarja.
£a uvod je zapel moški zbor »Vzajemnosti« Pa^ Pesmi.
Nato je orisal s. Štukelj trnjevo pot Ivana ankarja skozi življenje. Tega Cankarja nam ocejo danes predstavljati naši idejni nasprot-.	i/	eni kot največjega spokornika,	kateri
®!	'e	s pepelom očiščenja	in kesanja	posul
lav° Pred svojo smrtjo, drugi pa kot naj-.išega nacionalnega šovinista. Tako mu piejo danes slavo od obeh strani. Za časa "legovega življenja in delovanja za preganjano P j*rpe^e delavstvo, kakor tudi za Slovence vlado takratne Avstrije, pa je časopisje A? im- ^rufi*l1 bilo polno napadov nanj. — nat smo’ mogoče pa le pridejo eni ali drugi s °. Proslavo, toda ne, nismo jih videli; kajti 2-i	m,n na Cankarja živi pri	njih samo	na je-
u.	v srcih pa samo tam,	kjer se dela in z
om trpi in katerih zagovornik je bil Cankar ° sv°ie smrti.
:° i,*v&i*niu s. Štuklja je dramski odsek prizoril Cankarjevega »Dobrotnika«, v kate-e nam avtor nazorno pokaže, kako se skrbi 7l reveze. Nato je deklamiralo v govorilnem
*boru Sest otrok Cankarjevo »Materi«, malik ' f * u rec‘*ac'ie in glasbene točke naših
"elani	*akliufil 'e proslaV°
bor »Vzaiemnosti« z res lepimi pesmi.
BOSTANJ
fene* 19.'januarjaTe^n‘naprel p,ačati- — 29!etni delavec Kuhar a *	'>0'ein' umrl
^eveda izčrpala tu5rmtSelnB<>'^'e„
da je bil siromak. Ko	to se pravl’
javili smrt v tukajšnjem f-imJ? ' P<>koj"ika Kovor, da je treba zvo^enje“n S° ?obili oa‘ monije plačati v naprej, sicer rf°Krebne cere-]ie bo moglo upoštevati. Dandanes u naročlIa ko siromaku.	ju rck\‘e*-
"	••»‘An
POBREŽJE PRI MARIBORU
„i2£0Čni.Iki"° Paf»režie. I. in 2. febr. edinstve-i iaPonsko-nemški film »Hči Samuraja«. — 4 1» 5. febr. »Potemkin«.
LJUBLJANA
Šentjakobska ljudska dekliška šola je šola j posebne vrste med ljubljanskimi ljudskimi šolami. Dočim so vse druge šole ugotovile, da prihaja v šolo mnogo otrok, ki niso zaužili zadostnega zajtrka in jim zato v šoli dajo skodelico mleka, je pa vodstvo šentjakobske dekliške šole »ugotovilo«, da ni revnih in mleka potrebnih otrok; če pa kak otrok ni dovolj hranjen, da je pa to krivda ne revščine, temveč malomarnosti starišev, in ne gre, da bi šola dajala potuho takim starišem. Zato smo mnenja, da naj sam socialnopolitični oddelek mestnega poglavarstva izvede na tej šoli mlečno akcijo, ki jo vse druge šole že poznajo.
Lani se je zgradilo manj stanovanjskih hiš kakor v letu 1937. L. 1937. je bilo v Ljubljani zgrajenih 166 novih stanovanjskih hiš, lani samo 103, novih stanovanj se je s temi gradnjami pridobilo 1937. leta 486, lani pa 414. Med temi novimi hišami iz lanskega leta je pa vštet tudi že hotel »Slon«, ki v notranj-šini še danes ni dograjen. Medtem pa je v
Ljubljani še vedno stanovanjska stiska, ki ob-stnji predvsem v tem, da primanjkuje stanovanj, ki bi jih ljudje mogli plačevati po svojih premoženjskih razmerah. Zastoj v razvoju Ljubljane se kaže nadalje v tem, da se ni lani gradila nobena tovarna in nobena šola. Pri »Slovencu« niso dobro pogledali teh uradnih številk, ker sicer ne bi mogli napisati v 25. številki: »Ljubljana se dviga, Ljubljana napreduje, v Ljubljani zidamo sebi in svojtm potomcem lepšo bodočnost.«
Ljubljanska jetnišnica je vedno bolj obiskana. Lani je jetnišnica ljubljanskega okrožnega sodišča sprejela 3728 arestantov. Povprečno dnevno je v tej hiši stanovalo po 316 ljudi, dočim je n. pr. 1930. leta znašalo to povprečje samo 192 arestantov. M'------------- ’•	’■»“
DelBvsko glasbeno in pevsko društvo priredi y dvorani Delavske zbornice dne 8. febr. s pričetkom ob 20. uri pevski koncert, ki ga bo ponovilo 11. febr. s pričetkom ob 20. uri v dvorani restavracije Kratkega v Št. Vidu nad Ljubljano. (Dirigent g. Anton Vračko).
MARIBOR
90 kovinarjev odpuščenih!
Tvrdka »Kovina« d. d. na Teznu je minulo | soboto odpovedala devetdesetim delavcem službo. Med odpovedanimi je tudi mnogo va- j jencev, katerih je bilo v tej tovarni zaposlenih izredno veliko število. Tudi Splošna stavbena družba je v zadnjem času znatno omejila svoj obrat, radi česar je izgubilo službo veliko število delavstva, zaposlenega v tej tovarni. Ceni se, da je v obeh tovarnah bilo reduciranih skupno okrog 300 delavcev, s čemur se je zopet povečala armada brezposelnih v Mariboru in okolici. 2e doslej je bilo v našem
mestu izredno visoko število brezposelnih, ki so se že leta in leta zaman trudili dobiti delo in zaslužek. Z novimi redukcijami pa bodo udarjeni ne samo prizadeti delavci in njihove družine, temveč tudi obrtniki in trgovci. 1»
Odpomoč ni nemogoča. Država in banovina vendar rabita konstrukcije, ki jih izdeluje naša želeiarska industrija. Ali naj gre tudi naša železarska industrija po poti Strojnih tovarn v Ljubljani?
A. T.
Kako se godi delavstvu, ki je zaposleno pri gradnji cest?
Delavstvo si želi dela in zaslužka, pozdravlja vsako inicijativo, pa naj prid-2 od kogarkoli, čije svrha je, da se preskrbi zaposlitev čim večjemu številu državljanov. Pri tem pa seveda upravičeno terja, da dobi za svoje delo primerno plačilo in pa, da so delovni pogoji znosni. V območju cestnega odbora v Mariboru se je preteklo leto gradila važna cesta. V teku leta je bilo pri teh delih zaposlenih okrog 2000 delavcev. Podjetnik, ki ie vršil ta dela, je uredil za prehrano delavcev posebno kuhinjo. Za hrano v tej kuhinji so plačeva'i delavci po din 5 dnevno, toda hrana je bilo. slaba. Delavci so -bili bolj lačni kot siti. Kako naj tak človek opravlja težka dela, kot j« delo pri gradnji ceste, pri katerem ga še priganjajo? Poleg hrane pa so morali ti de'avci plačati še enkratno pristojbino din 5 za uporabo kotlov. Nato je bilo v septembru vsakemu delavcu odtegnjeno po din 10 za kritje stroškov dovoza oz. dostave, novembra meseca pa po din 15 za kritje nekakšnega primanjkljaja. Nad takimi ustanovami, kakor so podjetniške kuhinje, bi morale oblasti voditi nadzor, še bolje bi bilo seveda, ako bi bilo delavstvo organizirano in bi samo skrbelo, da za primerno ceno dobi tudi dovolj dobre in tečne hrane.
Podjetnik je zahteval od delavstva, da se drži 14 dnevnega odpovednega roka, sam pa se tega ni držal. Ko so nekateri holeli iti delat drugam, se jim je odgovarjalo, češ, da bodo
tudi čez zimo imeli dela dovolj, če ne na tej, pa na drugi cesti. Nazadnje pa so vsi delavci dobili tridnevno odpoved. Tako je danes po krivdi podjetja, ki je obljubovalo delavcem zaposlitev, mnogo ljudi na cesti, ki bi si bili sicer pred zimo mogoče vendarle dobili drugo delo, ako bi se jim ne bilo prigovarjalo, da naj ostanejo.
Podjetje tudi ni upoštevalo določb obrtnega zakona (§ 209), po katerem ima vsak delavec pravico do enotedenske mezde v slučaju bolezni. Navadno delavci tega tudi niso zahtevali, ker so se nadejali, da bodo imeli trajno zaposlitev in v strahu za kruh raje niso trkali na svoje pravice. Ko pa je prišlo do odpusta vseh delavcev in so nekateri zahtevali od podjetja mezdo za čas bolezni za nazaj, iim ie za to poklicani gospod izjavil, da je zahtevek že zastaran in da bi bili morali to poprej zahtevati. Podjetje je torej dobro vedelo, kaj je dolžno delavcem, pa je raje čakalo s plačilom, češ, ako se bo kdo zglasil, prav, ako ne, tudi dobro.
Vsekakor je pri izvedbi takih del potrebno nadzorstvo in bi morali tisti, ki taka dela razpisujejo, prisiliti podjetnike, da se obvežejo točno izpolnjevati zakone. Delavci bi z organizacijo seveda lahko odpravili krivice, ki *e jim gode, ako bi hoteli in se malo manj bali.
Delavec.
M M, Izpolni svojo dolžnosti
Predavanje o angleškem Imperiju
in njegovih političnih silah bo imel prof. B. Stupan v »Vzajemnosti« v sredo, dne 1. februarja s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice«, Sodna ul. 9-II.
Sodruge in sodružice in vse, ki se interesi-rajo za dogodke, ki danes pretresajo svet, vabimo, da pridejo!
Socialistično opozicijo pogreša. »Slovencu« ni nikdar prav. Ob priliki proračunskih razprav na mestnem magistratu je bil vedno ves iz sebe nad socialistično opozicijo, ki si je drznila kritizirati občinsko gospodarstvo. Po I. 1929. je socialistična opozicija hitro kopnela, kajti od nekdanje socialistične delegacije sta ostala v občinskem svetu samo še dva predstavnika. Pri letošnji proračunski seji pa sta manjkala tudi ta dva. To pa zopet »Slovencu« ni prav in vprašuje, zakaj je letos izostal od seje celo s. Grčar, ki se ie sicer vsako leto udeleževal debate v proračunski seji.
V zapor, ker ni hotel priseči. V pondeljek je odredil izvršilni sodnik na tukajšnjem okrai-nem sodišču izvanreden zapor zoper dolžnika, ki ni hotel priseči. Taki zapori se boli redko pripetijo. Otroci nekega delavca, ki ga je dolžnik Franc Pleteršek iz Dobrovc z večimi drugimi pretepel in poškodoval, so sedaj Pleterska rubili za odškodnino, katero mu je sodišče naložilo. Rubež proti Pleteršku pa je bil brezuspešen, a mati teh otrok je zvedela, da je dobil Pleteršek od starišev 100.000 din dedščine, toda denarja pri njemu sodni eksekutor ni našel. Mati nedoletnih otrok je vsled tega gnala Franca Pleterška na razodetno prisego, da pove, kam je dal denar. Pleteršek pa m hotel priseči in ga je dala mati zato zapreti. Izvršilni zakon namreč dovoljuje, da mora tak dolžnik iti v zapor tako dolgo, dokler moče priseči. Tak zapor lahko traja tudi do 6 mesecev.
Lastnike vozniških izkaznic opozarja pred-stejništvo mestne policije poslednjikrat, da je rok za podaljšanje vozniških izkaznic le do 28. februarja 1939 dnevno.
Neznanec skočil v Dravo. V pondeljek, dne 30. t. ni. je skočil v glavnega mosta v Dravo neznan moški in utonil.
Našemu Janezu*
za 70 letnico
Črn umetnik bil nekdaj si, v srcu pa rdeč, zlagal črke si v'stavke,
včasih kar preveč.
Zdaj še vedno na tem polju neumoren si, mesto s svincem, zdaj s črnilom ti pero drsi^-'
Črn imetnik, črna kava ti je eliksir, cigareta Ibar. Zeta, navdahnjenja vir.
Rojenice, te device, so prerokovale, s časopisnim ti papirjem zibelko postlale.
To prekletstvo te preganja sedemdeset let. iz vseh žepov ti papirji
kukajo ven v svet.
Svoj kotiček tam v kavarni skrbno čuvaš si, da ga drznež kak nemarni, si ne prisvoji.
Tam iz kupa časopisov zrnca izbiraš, in kar zdi se preneumno, svojstveno sfriziraš.
Tiho v kotu
premišljuješ
in poslušaš druge.
gobezdačev,
hvalisačev,
izogibaš se ko kuge.
Sije pleša ti na glavi ostanek las je siv, a tvoj pogled v zbrazdanem licu, laskav je in živ.
Bodi zdrav še mnoga leta. sodrugi Ti žele, naj vse Tvoje, z njimi naše, se želje izpolne!
* Pesem je deklamiral s. Gašperič Jože ob priliki proslave sedemdesetletnice s. Ivana Mlinarja v Mariboru.
G. Janko Jež 60-letnik. Ravnatelj mestnega vojaškega urada g. Janko Jež slavi te dni I svojo 60-letnico. Jubilant je znana osebnost I in ga spoštuje vsak radi njegove uslužnosti , in objektivnosti. Številnim čestitkam se prt-| družujemo tudi mi in mu kličemo še na mno-. ga leta!
Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v
Mariboru priredi dne 4. februarja v Gambri-novi dvorani svojo tradicijonalno predpustno veselico. Igra godba glasbenega društva žel. del. in uslužbencev pod vodstvom g. Maks I Schonherrja. Prijatelji društva vljudno vab-1 ljeni.
I Sklad za zgradbo zavetišča za jetične je ob
I zaključku leta 1938 dosegel vsoto 455.018 din. Sklad je v pretečenem letu porastel za preko sto tisoč dinarjev. Protituberkulozna liga v Mariboru se vsem in slehernemu darovalcu za izkazano požrtvovalnost v pretečenem letu najiskreneje zahvaljuje.
Mariborsko gledališče: Sreda: zaprto. Četrtek ob 15. uri: »Matura«. Ob 20. uri1: »Vse za šalo«.
RADVANJE
Ribniki na cesti pri Scherbaumovem posestvu. Radvanjčani, ki hodimo v Maribor in nosimo tja lepe vsote denarja, se obračamo na mestno občino s prošnjo, da iblagovo\i popraviti cesto pri Scherbaumovem posestvu, ki leži v njenem pomerju. Cesta je na tem mestu od avtomobilov, zlasti pa od mestnih avtobusov tako zorana, da ie na njej polno kotanj, v katerih se ob deževnih dneh zbira voda. Izgleda, kot da bi bila posejana 7. majhnimi ribniki. — Gorje pešcu, ki se na tej cesti sreča z avtor, mobilom: ali riskira, da ga izpod koles drvečega vozila brizgajoča voda oškropi od nog; do glave ali pa mora bežati v velikem loku na 1 travnik Scherbaumovega posestva. Lastnik 1 travnika se bo seveda lepo zahvalil, ako mu bomo pomandraM zemljo, da mu spomladi niti trava ne bo rastla. Naslovliamo ta apel zlasti na tistega visokega gospoda, ki je v novembru enkrat prišel k nam in nam je razlagal, da nam on is svojim vplivom pri mestni občini lahko mnogo pomaga, ako se ga oklenemo. Radvanjčani so se ga oklenili, sedaj pa bi vsaj lahko preskrbel, da se zasujejo ribniki na glavni cesti proti Radvanju.
CELJE
Vojne žrtve! V invalidskih zadevah se ne obračajte na zakotne pisače, ki vasi skubijo, ampak le na odbore, ki bodo brezplačno ugotovili, ali imate pravico do zaščite po zakonu. Zglasite se v mesecu februarju v »Zdravstvenem domu« ob poslovnih urah, ki so vsak pon-deljek, sredo in soboto.
PTUJ
Nova metla pri tvrdki Reinhard. Pri znani graški tvrdki veletrgovini' s perutnino Reinhard Josipini, ki ima tudi v Ptuju ogromno podjetje, je izstopil prejšnji ravnatelj g. Švajger in je prevzel vodstvo g. Škerget Hinko, ki je prišel iz Maribora. Tudi prejšnji uradnik g. Daš je zapustil tvrdko. Delavke, ki so bile v jeseni odpuščene, pa so sedaj deloma tožile tvrdko Reinhard na plačilo svojih zahtevkov, ki jih imajo prejeti za bolniške tedne, za nadurno delo in za razliko, kolikor so bile plačane celo pod minimalno mezdo. Novi ravnatelj g. Škerget pa pravi, da bo tvrdka odslej spoštovala jugoslovanske socialne zakone in je po vloženih tožbah vabil delavke na poraiv-navo. Delavke bi imele dobiti po din 2000 do 4000, ker lahko zahtevajo seve samo za tri leta nazaj. Po posredovanju predsednika podružnice Splošne delavske zveze s. Korparja, se je prejšnji teden po 4-urnem pogajanju sklenila z nekaterimi delavkami delna poravnava s podjetjem, ki se je zavezalo, da bo plačalo vsaki delavki kot odškodnino za napravljene nadure po din 1300 do 1500 in podjetje jih vzame še najmanj za eno leto v službo. Tvrdka Reinhard plača tudi nastale stroške. V teku pa so še nekatere tožbe radi nadurnega dela in ‘bolniških tednov ter radi žaljenja časti delavk. Delavci so šele sedaj zvedeli, da tisti podpis, ki ga je dobilo podjetje od njih dne septembra, ko so bile še v službi, nima nobene veljave, ker so 'bile tedaj še v odvisnosti podjetja in določa zakon o zaščiti delavcev, da delavec ne more sklepati nobenih pogodb z delodajalcem, ki so proti prisilnim določilom zakona. Prejšnji ravnatelj g. Švajger pa si je med tem že tako opomogel, dl. je ustanovil pri Grazu svoje lastno perutninarsko podjetje in bo torej lahko konkuriral Josipini Reinhard, svoji prejšnji službodajalki. Upamo, da bo podjetje v Ptuju pod novim vodstvom res vseskozi spoštovalo socialne zakone in tudi plačevalo takšne mezde, da bo moglo delavstvo dostojno živeti od zaslužka,
STUDENCI PRI MARIBORU
Kmečki ples priredi podružnica I. Del. kole-sarshtga društva dne 4. februarja v gostilni Mraz v Studencih. Pester spored; začetek ob 19. uri. Vstop prost Vsa bratska društva dobrodošla. — Odbor.
Pustno veselico priredi del. kult. društvo »Vzajemnost« v Studencih v soboto, dne 4 februarja t. I. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Beli zastavi«. K obilni udeležbi vabi odbor.
LIBOJE PRI PETROVČAH
Keramična Industrija zaposluje nekatere svoje delavce v veliki meri preko zakonitega Surnega delovnika, ne da bi jim zato plačala predpisani 50 odst. povišek. Pred kratkim je eden od teh delavcev opominjal podjetje potom odvetnika na plačilo zaostale nadurne mezde v vižini več tisoč dinarjev m mu je podjetje ki se je zbalo tožbe, plačalo vso njegovo terjatev s stroški vred. Samo trajno terjanje pravic s strani delavcev lahko prisili podjetnika k spoštovanju zakonitih predpisov.
Sirite itaS listi
Pripravimo se na volitve obratnih
zaupnikov
V mesecu februarju sc vrše volitve obratnih zaupnikov po vseli tovarnah in delavnicah.
Važnost predstoječih volitev zaupnikov je predvsem v tem. ker bo treba tokrat strogo paziti na kvaliteto izvoljenih zaupnikov. Le dobri obratni zaupniki bodo v bodoče kos velikim in odgovornim nalogam, ki jih čakajo. Znano je namreč, da delodajalci vseh vrst in strok vsevprek izigravajo določbe socialnopolitičnih zakonov ter obstoječih kolektivnih pogodb. Nadalje je dobro znano, da bodo vse dosedanje pridobitve delavstva toliko časa ostale na papirju, dokler delavstvo ne bo spoznalo nujne potrebe po svobodni strokovni organizaciji, s pomočjo katere bo uresničilo sedanje pozitivne določbe socialne zakonodaje in kolektivnih pogodb ter si tudi izboljšalo sedanji nadvse mizerni položaj.
Najvažnejšo vlogo pri uresničenju teh nalog strokovnih organizacij bodo igrali obratni in organizacijski zaupniki. Preko njih bodo strokovne organizacije uveljavljale kolektivne pogodbe in socialno zakonodajo. Od njih sposobnosti bo odvisno ali bodo strokovne organizacije pridobile na ugledu, kajti one postavljajo zaupnike.
Radi tega bodo strokovne organizacije mo-
j rale kandidirati le take delavce in delavke, v I katere bo imelo delavstvo res zaupanje, in ki i bodo voljni in sposobni zastopati delavske in-| terese v obratih.
Da bodo predpriprave za volitve tekom meseca februarja končane, je potrebno, da so si | strokovne organizacije že sedaj na jasnem, | v katerih podjetjih so zainteresirane na vo-I litvah, nadalje da se vrše razgovori in se-! stanki, na katerih se naj razpravlja o postavljanju kandidatov, določitvi roka za volitve : in izvedbo potrebne agitacije.
I To leto bo treba prodreti prav v vse tovarne in delavnice, prav posebno v one, v katerih dosedaj še ni bilo obratnih zaupnikov. To velja prav posebno za obrtniške obrate, v katerih so zaupniki kar najbolj potrebni.
Zato pozivamo vse strokovne organizacije in obratne zaupnike v Mariboru in okolici, da se podajo takoj na delo za izvedbo predpriprav. Vse tozadevne informacije se dobijo v tajništvu Krajevnega Medstrokovnega Odbora v Delavski zbornici, II. nadstropje.
Na delo za zmago kandidatnih list svobodnih strokovnih organizacij U. R. S. S. J.-a!
Krajevni Medstrokovni Odbor v Mariboru.
Kdaj pride pomot brezposelnim leSkim L1 rudarjem in njihovim družinam?
Lese, 29. januarja 1939.
»Delavska Politika« je že pisala o bedi, ki vlada v našem nekdaj cvetočem rudarskem naselju na Lešah pri Prevaljah.
Vse kar je napisala, je do pičice resnično, kakor je resnično tudi to, da so vsi naši pozivi za pomoč takorekoč zaman. S par dnevi dela, ki se nudi brezposelnim v razdobju par mesecev, ni opravljeno.
Kakor vsak človek, bi morali tudi rudarji in njihove družine jesti vsak dan. Od tega, kar priberači, pa človek ne more živeti. In leški rudarji so žal prisiljeni, da beračijo, da se ponižujejo in trkajo na vrata mogočnikov, kjer pa nalete največkrat na gluha ušesa.
Odkar je prenehala obratovati »Rudarska zajednica«, ker se kopanje ostankov premoga v zapuščenih jaških ni več izplačalo, so se s tem delom pečali samo še posamezniki, v celem kakšnih pet do deset rudarjev, ki so stikali za ostanki premoga vsak na svojo roko in so si na ta način prislužili dnevno po kakšnih 4 do 8 din. Zadnje tedne pa je jelo deževati, sneg se je tajal in voda ie zalila vse jaške, Sedaj so še ti poslednji rudarji ob skromni zaslužek in so se pridružili armadi brezposelnih.
Poslali smo deputacijo na občino in k sre-skemu načelniku. Župan je izjavil, da je občinska blagajna izčrpana. Na srezu pa smo izvedeli približno isto. Svetovalo se nam je tudi, da naj odpotujemo v Srbijo, kjer so tudi rudniki, da bi mogoče tamkaj dobili kakšno delo. Znano pa je, da v rudnikih v Srbiji ne primanjkuje delovnih sil, razen v takih, v katerih j so delovni pogoji tako strašni, da niti ondotni j domačini ne morejo vzdržati.
Kdor ne verjame, kako izgleda .pri nas, naj pride k nam. Brezposelni družinski očetje jočejo od gladu in pri misli na svoje družine, katerim nimajo kaj dati za pod zobe. Komaj pet let stari otroci beračijo po občini za kruh. Glad železna vrata prebije. Tu ne pomaga prazna besedna tolažba ali pa sklicevanje na to, da ni denarja, da se ne more pomagati itd. Odpomoč bedi je mogoča tudi pri nas v naši državi. \ t	-
Tudi naši otroci, ki doraščajo in so nekateri že izučeni, si iščejo dela. V guštaniski tovarni so pred kratkim sprejeli okrog 30 delavcev, toda niti eden izmed naših revnih rudarjev ni prišel v poštev.
Guštanjske delavce in mežiške rudarje pro-
GUŠTANJ
Kršenje kolektivne pogodbe
Meseca januarja je sprejela jeklarna 40 delavcev. To je razveseljivo dejstvo. 'Poda že v zadnjem dopisu smo ugotovili, da posredujejo delo za svoje varovance različni posredovalci. Pri tem posredovanju ima tukajšnji žup-iiik največ uspeha. Ali je ravnateljstvo pozabilo na podpis kolektivne pogodbe, ki določa v čl. 10., kako naj se sprejema nove delavce? Zahtevamo, da ravnateljstvo upošteva podpisano pogodbo! Zahtevamo tudi, da se ne premešča dolgo let zaposlenega, izkušenega delavstva od boljšega dela k slabšemu! Tako so bili iz valjarne premeščeni starejši delavci v novi obrat martinovke k najslabšemu in manj plačanemu delu, k nakladanju starega železa. Delavci, organizirajte se v svoji razredni organizaciji, kajti delavske zaupnike upoštevajo le tedaj, če jih podpirajo organizirane složne delavske vrste!
Umrla sta dva delavska upokojenca: Grešnik Lovro in Verčko Jožef. Blag jima bodi spomin!
Predpustno veselico priredi »Vzajemnost« v soboto, dne 4. t. m. s pričetkom ob 7. uri zvečer v »Sokolskem domu«. Igra godba jeklar-uiških uslužbencev. Vstopnina običajna. Maske dobrodošle. Konkurenca mask. Prijatelji in somišljeniki društva iskreno vabljeni! — Odbor.
Občni /bor podružnice SMRJ bo 5. februar -ja s pričetkom ob 9. uri v društveni sobi pri Hladeju. Pride oblastni tajnik s. Milan Sov-Ijanski. Za člane udeležba obvezna. Pride lahko tudi vsak, ki namerava pristopiti. Odbor.
simo, da nam po svojih močeh .priskočijo na pomoč.
Mogoče bi se tudi Rdeči križ zanimal za nas in ustanovil s pomočjo banovine, sreza in občine javno kuhinjo, v kateri bi dobivali gladu-joči vsaj nekaj za pod zobe. Rdeči križ ima vendar nalogo, da pomaga v slučaju katastrof. To kar je zadelo Lese in njihove prebivalce, je katastrofa.
Gladujoči rudarji.
ruše’	—
Žalostna preselitev revne vdove. Z ozirom na članek, podpisan od uprave občine Ruše, ki ste ga objavili na 3. strani Vašega časopisa od 28. januarja t. 1. zahtevam, da priobčite v smislu § 26 in sl. zakona o tisku naslednji popravek:
Ni res, kot navaja članek podpisan od uprave občine Ruše. da sem jaz pristojna v občino Št. Vid pri Ptuju in da nisem pristojna v Ruše. Res pa je, da bivam, v Rušah stalno že od 23. novembra 1919 dalje in sem zato že po zakonu pridobija domovinsko pravico v Rušah, ker pridobi domovinsko pravico v nekem kraju vsakdo, ki biva v kraju najmanj že 10 let. Domovinsko pravico pridobi v takem slučaju že na temelju samega zakona, ne da bi moral za domovinstvo posebej prositi in ne da bi bila občina upravičena ga odkloniti. Jaz pa bivam v ruški občini že skoro dvajset let in imam zato že več let domovinsko pravico v Rušah. Zato je tudi res, da je občinska uprava v Rušah postopala protizakonito, ko je moje pohištvo dala kratkomalo prepeljati v občino Št. Vid pri Ptuju.
Ni res, kot prikazuje omenjeni članek, da sem jaz živela od podpor ruške občine, nasprotno pa je res, da sem jaz vsa leta sama preživljala sebe in svoje otroke z delotn svojih rok. Ni res, da sem se jaz deložacije branila na ta način, da sem se skrila z otroci pri kmetu Lopič Jožefu, res pa je, da se nisem jaz nikjer skrila, ampak sem bila samo od-ločno proti temu, da bi me občina v Rušah izgnala. ker sem v smislu zakona ruška občanka. Res je zato, da sem zahtevala od občine v Rušah samo to, kar mi po zakonu gre in ničesar drugega.
Zato s postopanjem občinske uprave v Rušah pač ni bila storjena nikaka usluga občinskemu socialnemu skrbstvu občine Ruše, ker se usluge socialnemu skrbstvu ne delajo s tem, da se lastne občane izganja, ampak je dolžnost socialnega skrbstva vsake občine, da svoje občane ščiti, če prideio v stisko. Zato tildi ni res, da bi mi občinska uprava v Rušah hotela samo pomagati, da sebe in svoje otroke lažje preživim, ampak je res. da je občinska uprava postopala ravno nasprotno temu. ker sebe in svoje otroke lažje preživim v Rušah, kjer bivam že 20 let. kot pa bi to mogla storiti kjerkoli drugje.
Vigec Terezija.
Razno
Delavci so v 15. letih plačali 5 milijard za svoje zavarovanje
na bolniških prispevkih 3,913 milijonov, na nezgodnih 977 milijonov dinarjev!
Tako bolniško, kot nezgodno in starostno zavarovanje je zgrajeno izključno na prispevkih, ki jih plačujejo delavci in delodajalci. V bolniškem in starostnem zavarovanju plačujejo delodajalci in delavci vsak polovico prispevka, v nezgodnem zavarovanju pa ves prispevek delodajalci.
Seveda plačajo delodajalci svoj del prispevka na račun delavčevega zaslužka. Delavčevo delo jim nese toliko, da lahko od tega plačajo prispevek. — Kadar delavec ne dela, tudi delodajalec ne plača nobenih doprinosov za zavarovanje. Torej mora delavec tisti del prispevka, kolikor ga plača delodajalec, prav tako zaslužiti s svojim delom, kot svoj del, katerega mu delodajalec odtegne od plače.
S koncem 1. 1937. je poteklo 15 let, odkar imamo uvedeno splošno zavarovanje v vsej državi. Nosilec zavarovanja je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki ima svoje pokrajinske organe Okrožne urade za zavarovanje delavcev.
V teh petnajstih letih, t. j. od 1. 1922. do zaključno 1. 1937., so znašali prispevki za bolniško zavarovanje 3,913 milijonov dinarjev, prispevki za nezgodno panogo zavarovanja pa 977 milijonov dinarjev.
Kako je zavarovanje vračalo delavcem
V teh petnajstih letih pa so dobili delavci oz. se je izplačalo na račun bol-
niške panoge zavarovanja: hranarine	1028	milijonov	dinarjev
porod, podpore	278	»	»	jJ
zdravnikom	434	»	»	7«
za zdravila	483	»	»	§
bolnicam	438	»	»	1
za oskrbo v kopališčih, sanat.	217	»	>>
za zobno nego 59.6	»	» M
za vzdrževanje
ambulatorijev	107	»	»
za pogrebnine 41	»	/	».	!'j
za upr. stroške	710	»	»
Po 15. letih poslovanja izkazujejo prebitek ti-le uradi (številke v oklepajih pomenijo milijone dinarjev):	Beo-
grad (47.8), Ljubljana (13.7), Merkur v Zagrebu (9.1), Banjaluka (6.6), Novi Sad (5.5), Vršac, ki je bil ukinjen (4), Niš (3.7), Trgovsko bolniško podporno društvo v Ljubljani (3.4).
Primanjkljaj pa imajo ti-le uradi (številke v oklepajih pomenijo milijone dinarjev): Split (18.9), Dubrovnik (9.9), Karlovac (8), Osijek (5.5), Sušak (5.1), Zagreb (4.4).
Iz Španije poroča »Slovenec«,	da
je predsednik španske republike Azana pobegnil s kovčegom, v katerem je bilo . . cu« 75 kg zlata. Predsednik španske republikan-j ske vlade Negrin pa ni vzel ničesar takega s seboj, ker	j
i-l »•* so našli na njegovem stanovanju v Barceloni dragulje in celo zlate krone s čudodelnih Marijinih kipov.
Delavski pravni svetovalec
Švicarska vlada za španske begunce. Švicarska vlada je poslala v Francijo prispevek za šipanske begunce in sicer 20.000 frankov (200.000 din). To Je prvi prispevek, ki ga je švicarska vlada dala za podporo revnim, španskim beguncem, zvezni svet pa bo v kratkem sklepal še o nadaljnjih podporah.
V Nemčiji je prepovedano zidati kamine, t. i. odprte peči, v katerih se kuri z drvmi, ker pravijo, da je to potrata lesa.
Češki minister — prvi v uradu. Novi češki rrinister Čipera. bivši ravnatelj Bafove tovarne ie prišel takoj po svoji zaobljubi zjutraj točno ob 8, uri v urad. Klical je nato telefo-ničtio vse načelnike v ministrstvu, na še nobenega ni bilo v uradu. Ko so visoki dostojanstveniki, načelniki in ministrski svetniki konč no prišli, so se morali vsi zamudniki zbrati v predsedstveni sobi, kier jim ie napravil min! ster ostro pridigo, da morajo vsi v uradnih urah delati, kakor bo baje tudi on vršil svnie dolžnosti. Batiov minister ie torei začel, kakor svojčas pri nas TJeter Zivkovič.
Kazen radi lepljenja volilnih plakatov (Maren-berg)
Vprašanje; Sreski načelnik me ie obsodil na denarno kazen, ker sem ob volitvah lepil volilne lepake za opozicijo. Ali je ta kazen upravičena in kam naj se pritožim?
Odgovor: Če lepaki niso imeli nikake kaz-njive vsebine, ampak so bili v njih volilci le vabljeni, da naj volijo opozicijo, dejanje ni kaznjivo. Zoper odločbo se takoj pritožite na bansko upravo.
Izgubljena tožba (Hudinja)
Vprašanje; Z nekim moškim, ki mi je obljubljal zakon, sem že delj časa živela v skupnem gospodinjstvu. Pozneje me je zapustil in se poročil z drugo. Zato sem ga tožila na plačilo odškodnine, pa je okrožno sodišče mojo tožbo zavrnilo ter me obsodilo celo na plačilo stroškov. Ali se lahko kam pritožim, odnosno postopek obnovim?
Odgovor: Zoper sodbo okrožnega sodišča bi se bili lahko pritožili v 15. dneh na apelacijsko sedišče, vendar ste sedaj najbrže rok zamudili. Obnovo postopanja lahko predlagate, če ste zvedeli v zadnjem času za nove dokaze, na podlagi katerih bi moralo sodišče, če bi se izvedli, razsoditi v Vašo korist.
Tožba radi sadjevca in plačilo stroškov Zagreb)
Vprašanje: Nekemu posestniku sem prodal večjo količino sadjevca in mi je večji del kupnine tudi plačal, le kakih 200 din mi je ostal dolžan. Za plačilo tega ostanka sem ga tožil po odvetniku, vendar je bila moja tožba zavrnjena. Ali moram jaz plačati odvetnika
kljub temu, da sem imel pravico revnih? Ali ie bilo pravično, da mi je sodišče tpžbo zavrnilo, ko je vendar še pred razpravo tožent priznaval, da mi dolguje nek znesek?
Odgovor: Sodišče je očividno v Vaši stvari izvedlo dokaze, zaslišalo priče itd., nakar i® tožbeni zahtevek zavrnilo. V koliko je 'bila ta- s ka sodba primerna in v koliko ne, Vam n® moremo reči, ker ne poznamo spisa. Na vsak način pritožba zoper njo ni bila mogoča, ker je dopustna pritožba samo v zadevah, kjer gre za več kot din 500. Odvetnika, ki ste g* najeli, pa morate sami plačati, ker Vas ubož-no izpričevalo oprošča le plačila taks, ne P* odvetniških stroškov.
Dolžnosti skrbnika (Križevci)
Vprašanje: Nekemu popolnoma preklicanemu človeku sem postavljen za skrbnika. Odvetnik, ki ga je svojčas zastopal v raznih pTav' dah, ki pa so bile izgubljene, zahteva sedal plačilo stroškov, za katere je tudi vknjižen n» posestvu preklicanega. Ali semi dolžan jaz t® stroške plačati, kljub temu, da nisem vložil z® svojega oskrbovanca sam nikake tožbe?
Odgovor: Ako je bil na plačilo stroškov obsojen, odnosno se jih je zavezal plačati Vaš oskrbovanec, predrto je bil preklican, ali v* njegov prejšnji skrbnik, ste dolžni tudi Vi kot sedanji skrbnik te stroške plačati, seveda n® iz Vaše imovine, ampak iz oskrbovttnčeve. To ste dolžni tudi v interesu oskrbovanca samega^ ker bi mu drugače s prisilno izterjavo nastali, še nadaljnji nepotrebni stroški. Sicer se P®; posvetujte v zadevi s skrbstvenim sodnikonvg ki Vam bo dal potrebna navodila.
Splošno konzumno društvo POSAVJE
v ZAGORJU ob Savi r. z. z o. z.
#
Prodaja svojim, članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago do najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50 — deleža — Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček!
MALI OGLASI
Nail eitatelll kap«! |e|o nafcenefie p naSIhlliiMBrenUJ;
Franc Kormannov mil. Karl Rass
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst Največja izbira in najboljši nakup.
M
FOX
li terpentin-krama Je nenadkrlljiva
Vazelin in pravigumitran Vas vartijevsnegu dežju in blatu najbolje pred prehladom..
FRANC R EI C H E R, MARIBO*
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občlnstv*
za izdelavo oblek za gospode in dame po naL nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dJJj' bro in po kulantnih cenah znana tvrdk* JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnic* MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shratob*
i	koles	Čez	zimo.
ZnhtcBtine Bedno lu uoutod Krnit in pecivo li Delnoshe pekarne»Mariboru, ssgj
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.