P«!M0RSK| DNEVNIK 13 “®! 'zhajati v Trstu Predh wJa 1945' njegov DNEVNIKn,k PARTIZANSKI bra i0,LK Pa 26. novem-Cerk„ 3 v vas' Zakriž nad cikli,?' razmnožen na Ptemh'' 0a 5 d0 17. se-rs? ,944 ae je tiskal Govcka'm “Doberdob- v ši, Od IH G°reni' Trebu- do i septembra 1944 ■Sloven?3 1945 v tiskarni Pri id?? a* pod Vojskim pa 'dr,l'' do 8. maja 1945 kjer ie f^bC,ienem Trs,u' ka J:, lzšla zadnja števil-tizancJ6 edini tiskani par- *”S,S,TIK • TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Kadrovska^zamenjava prizanesla samo trem zastopnikom bivše Jakševe garniture Na Češkem uspela splošna stavka CK imenoval sedem novih članov Umrl je kulturni protagonist ustvarjalec in pedagog Točno opoldan je na desettisoče delavcev brez incidentov zapustilo svoja delovna mesta rorum občanov predstavil program - Izredni partijski kongres bo predvidoma 26. januarja PRAGA — Dveurna splošna stavka, ki so jo že prejšnji teden oklicala pro-tirežimska gibanja, v prvi vrsti Forum občanov, ki ga vodi dramaturg Vaclav Havel, je popolnoma uspela. Potem ko so točno opoldan zatulile sirene in so se oglasili zvonovi, je delovna mesta zapustilo na desettisoče delavcev, študentje so zapustili šolska poslopja, v vseh velikih mestih pa je bil tudi javni promet nekaj časa popolnoma ohromljen. Praška podzemna železnica je bila zaprta, druge prevozne službe pa so se ustavile za različen čas, od dveh minut do tridesetih minut. Organizatorji stavke so pozvali ljudi, naj ne povzročajo škode in naj ne ogrožajo mirnega poteka stavke, tako da incidentov sploh ni bilo. V noči na ponedeljek pa se je zaključil tudi plenum CK KP ČSSR, ki je v novi politbiro imenoval sedem novih članov. Bivšo Jakševo garnituro zastopajo sedaj samo trije člani, Urba-nek, Knotek in Janak. Slednji je tajnik slovaške partije. Izstopili pa so Josef Lenart, šef praške partije Miroslav Stepan ter šef sindikata Miroslav Za- vadil, medtem ko Jan Fojtik ni več na čelu ideološke komisije. Prvič pa sta v novem vodstvu tudi dve ženski. V novi kadrovski sestavi je tudi Vasil Mohorita, voditelj socialistične mladine, ki je bil v preteklih dneh med glavnimi pobudniki množičnih demonstracij. Forum občanov pa je včeraj predstavil premieru Adamcu politični program, ki napoveduje revolucionarne sprememb, pravno državno ureditev in sodobno tržno gospodarstvo. Novi tajnik CK KP ČSSR Karel Ur-banek je včeraj predlagal, da bi do izrednega partijskega kongresa prišlo že 26. januarja. Pojasnil pa je tudi, da mora izredni kongres nujno odražati težnje, želje in zahteve prebivalstva po demokratizaciji in pluralizmu, zato je predlagal tudi, da bi delegate za kongres izvolili s tajnim glasovanjem. O splošni stavki in spremembah, ki se dogajajo na Češkoslovaškem, je včeraj obširno poročala tudi sovjetska tiskovna agencija Tass. Sovjetski lider Gorbačov pa je novemu partijskemu tajniku Urbanku poslal brzojavko z voščilom, da bi uspešno izvajal perestrojko in čimprej rešili pereča družbenoekonomska vprašanja. Železniško gospodarstvo Ljubljana ne bo sprejelo posebnih vlakov iz Srbije Predsedstvo Slovenije pooblastilo vlado Že na meji ustavi prihod mitingarjev Miting v središču Pozornosti v SFRJ BOGO SAMSA — Zanimanje slovenske in jugoslo-hice« kratvnost’ ie ^edno namenjeno mitingu »res-s Košov pa imenuiei° bojevniški Srbi in Črnogorci {*qzvqi,- effQ P°t;a, ali »karavani sovraštva«, kot so ga ,ekakn , ed skupščinsko debato slovenski mladinci, bliža D.zad/u je ostalo dejstvo, da se inflacija že ji°n dveLf 0(lstotkom, da je v Jugoslaviji že mi-letje tik „ tisoč brezposelnih, da je vsako peto podušiti M n Ji, ?tečajem, da je Srbija pričela ponovno °dločafn ,, VI^evo vlado in končno, da se ;e včeraj Pa se ho 7 Evropske skupnosti, čez nekaj dni skladom za<~e odločilen krog pogajanj z monetarnim Mitj krvjo Son% sP°ri zaradi njega, grožnje z orožjem in ®° dosenii- Stavna tema in že s samo napovedjo ‘J^olitev JV,°i C1V- Pozabljena je čudna 110-odstotna barska kri,eIlke9a Predsednika, najostrejša gospo-P/a kosovsh PJav v Srbiji in popoln neuspeh reševali in prerU/Ji krize. Zato so bile tudi netočne napovedi1. izredno n,vanM da mitinga ne bo, saj je v resni-grad j P°?reben populistično-boljševiški politiki, [Jnem rpntjsp.dialistični demokraciji« in »demokra-S°slavijj hrla , mu<<; ta naj prevladata po vsej Ju-Jesno potrriif konsenza, kot je včeraj ponovno slo-,ai PriprnvJ srbski centralni komite, ki je obravna-gres na bližnji izredni zvezni partijski kon- ^Jnvijala slrU.na, Kosovu in mitingu je včeraj raz-rl*k}k Jože skupščina. V uvodu je podpred- Jjiii'- narašča P°udaril, da na Kosovu niso nič Pndarstvo buJJtf ,eJar,ie Srbov in Črnogorcev, gos-®°strUjej0 sp ' . kapacitete komaj 30-odstotno in rJ!nia s predlrJraCIOnaIni sP°Padi. Slovenija se ne oieva» s silnfmm receptom, da se morajo stvari okornost šrhJ vse9a tega pa je jasna popolna naikh° Srbskeqa adiJ,*to ;e treba Prekiniti sedanjo lej bl bile krive,ndlČan,a’ vse dru9e republike pa odJZ^iul' da ie a neuspeh njene politike. Poročeva-v /ed, ki bi bil eJjeka umakniti slovenski miličniški no fe bi bil to»oZ0dUPraviČen' da °Stane na Kos°-Po,!J,ohravnav°l Zn m,rw\ne P° »prisile«. Podrob-Pravu°' Na koncu nJ*ns.Iranie in se zavzel za novo S0drJnemu Odnosu fn\,e l?ZVaI ženski narod k SlrJZQv!ianov drncih korektnemu zadržanju do vseh Venijj 9 b narodnosti, ki žive in delajo v nadaljevanje na 2. strani BOGO SAMSA LJUBLJANA — »Vlake sovraštva« bodo ustavili že na hrvaški meji, predsedstvo SRS je pooblastilo izvršni svet in notranjega ministra, da prepreči prihod mitingarjev. To so glavni sklepi včerajšnjega celodnevnega zasedanja slovenske skupščine. Zaključni, najbolj dramatični del se je pričel ob 16.25, ko je za govorniški oder velike skupščinske dvorane stopil podpredsednik vlade Janez Bohorič in povedal, da sta med zasedanjem skupščine zasedala tudi slovensko državno predsedstvo in izvršni svet. Spremenili so ustrezne člene zakona, druge pa uveljavili tako, da lahko »republiški sekretar odredi omejitev gibanja ali ga prepove na določenih območjih ter sestajanje občanov na javnih mestih, da se prepreči organiziran prihod na miting in njegov potek na 1. 12. 1989 v Ljubljani, ki je z odločbo pristojnega organa prepovedan«. (Ploskanje) Takoj za njim je republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl med drugim dejal: »Z današnjimi pravkar sporočenimi ukrepi predsedstva Socialistične republike Slovenije in izvršnega sveta o gibanju prebivalstva, se ukrepi bistveno spreminjajo. Načrt, ki ga imajo organi za notranje zadeve, je narejen za celo področje Slovenije in posebej za mesto Ljubljano. Za vso Slovenijo zato, da bi povsod, kjerkoli bi se skušalo na kakršenkoli način motiti varnost, red in mir, lahko ustrezno ukrepali. Zato smo vpoklicali del rezervnih miličnikov, ki so opremljeni in usposobljeni za neposredno vzdrževanje reda in miru, ali pa lahko popolnoma nadomestijo aktivne miličnike na postajah milice. Upam, da mi ne bo treba konkretnega načrta razlagati. Zagotavljam vam, da bodo ljudje varni in da bosta zagotovljena red in mir, kjerkoli bi ju kdorkoli hotel kršiti. Dovolite mi pa, da pri tem rečem še nekaj besed. Nas v organih za notranje zadeve ni strah mitingarjev, strah nas je dejstva, da plačani pohodniki širijo in poglabljajo strah pred nasiljem, vsiljeno resnico, nezakonitost, da so državni in politični organi federacije brez volje in moči, da bi to zaustavili. Strah nas je posledic političnega in državnega oportunizma do ljudi, ki nenehno prilivajo olje na ogenj mednacionalnega sovraštva, v imenu svobode, v imenu demokracije. Organi za notranje zadeve pričakujemo, da se bo upravičeni srd Slovencev usmeril proti takim NADALJEVANJE NA 2. STRANI FILIBERT BENEDETIČ Včeraj je nenadoma umrl Josip Tavčar. Podlegel je napadu zahrbtne bolezni, star 69 let. V vseh nas še globoko odmeva slavnostni govor, ki ga je napisal za proslavo Sokola v Trstu. Vsi smo v njegovih mislih začutili veliko modrost, modrost kulturnega protagonista, ustvarjalca, pedagoga, javnega delavca. Iz njegovih besed je izzvenela zaverovanost v ideale lepote, sožitja in miru med narodi. Ko je razvijal svojo zlato nit omike in civilizacije, se je ob »izročilu univerzalne govorice telesne kulture« oprijel samih korenin naše biti, kot da bi s tem hotel izpričati našo starodavno bol. Kdo bi si mislil, da bo ta njegov govor lahko postal oporoka, sinteza življenja in dela človeka, ki je znal s svojo zaverovanostjo in visoko kultiviranostjo ustvarjati dialog in vzpostavljati prava razmerja pri utemeljevanju vrednot duhovne ustvarjalnosti v stvarnosti te naše obmejne civilizacije. Svoje življenje in delo je Josip Tavčar podredil temeljnim izhodiščem NADALJEVANJE NA 2. STRANI Žalna seja Žalna seja za pokojnim profesorjem Josipom Tavčarjem bo danes, 28. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu. Slovenska kulturno-gospodarska zveza Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje Slovensko stalno gledališče Zelo verjetno gre za maščevanje kolumbijskih baronov droge V strmoglavljenem letalu umrlo 107 ljudi BOGOTA — Letalsko nesrečo, v kateri je umrlo sto sedem ljudi, 101 potnik in šest članov posadke, je skoraj gotovo posledica podlega atentata. Do nesreče je prišlo včeraj zjutraj le nekaj minut potem, ko se je letalo kolumbijske družbe Avianca dvignilo z vzletne steze. Samo kako minuto pred tragedijo je pilot sporočil kontrolnemu stolpu, da je redno zaključil vzlet. Očividci so povedali, da so tik pred strmoglavljenjem razločno slišali dve-eksploziji, letalo pa se je menda razletelo še preden je padlo na tla. Radijska postaja Caracol pa je kmalu nato dobila telefonski klic v imenu »baronov droge«. Neznanec je povedal, da je bilo na letalu pet »zaposov«, policijskih obveščevalcev, ki se jih je bilo treba znebiti. Kolumbijske oblasti, ki so uvedle obširno preiskavo, še niso potrdile verodostojnosti anonimnega telefonskega klica. Razbitine letala so našli tudi 4 kilometre stran od kraja nesreče (Telefoto AP) Napovedujejo prihod mitingarjev tudi iz tujine Nacionalistična histerija pred napovedanim mitingom v Ljubljani PRIŠTINA — Pri organizatorjih tako imenovanega mitinga resnice in solidarnosti, ki naj bi bil 1. decembra v Ljubljani, nacionalistična evforija in celo histerija čedalje bolj prevladujeta nad razumom. Predsednik združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo Bogdan Kecman kar naprej daje izjave za javnost. Sedaj že trdi, da bi v Ljubljani lahko organizirali sploh naj večji miting na svetu, ker da se zanj zanimajo tudi v tujini. Iz inozemstva menda pripravljajo posebna letala, ki naj bi prispela z mitingarji. Kecman tudi še naprej grozi in napoveduje, da bodo po Ljubljani miting organizirali tudi v Zagrebu. V Peči zapirajo bolnišnico za pljučne bolezni, ker zanjo nimajo denarja, čeprav je na Kosovu število tuberkuloznih bolnikov najvišje v Jugoslaviji, med najvišjimi v Evropi, s težnjo stalnega naraščanja. Pri mitingu pa denar ni vprašanje in brezplačno vožnjo ter kritje drugih stroškov ponujajo vsakomur, ki bi hotel odpotovati v Ljubljano. Bojevitost in resnični nameni organizatorjev mitinga s Kosovega polja pa se kažejo v novih podrobnostih in izjavah. Sedaj pravijo, da bodo v Ljubljano poleg jugoslovanskih zastav prinesli tudi fotografije (najbrž mislijo na slike Slobodana Miloševiča) ter transparente z napisi proti Milanu Kučanu, Jožetu Smoletu in drugim slovenskim političnim osebnostim, kot tudi proti Cankarjevemu domu. Na Trgu revolucije pa naj bi pustili napis, ki naj bi, tako trdijo, trajno spominjal na miting. Čeprav sta nacionalistična skrajneža Bogdan Kecman in Miroslav Šolevič sprta, ker se bojujeta za položaj vrhovnega voditelja Srbov in Črnogorcev na Kosovu, bo na miting prispel tudi Šolevič, ki sedaj živi v Nišu. Njega se v Ljubljani spominjajo zlasti po tem, da je že lani poskušal organizirati miting, vendar pri tem ni uspel. Prihod Šoleviča so neuradno napovedali posamezniki neposredno iz predsedstva združenja na Kosovem polju. Ti posamezniki iz vodstva Združenja pa tudi s Kecmanom niso zadovoljni. Pravijo, da ga bodo poskušali čimprej mogoče zamenjati. Svoje namene pojasnjujejo s trditvijo, da je bil Bogdan Kecman dober boksar in bojevnik v ringu, politika pa da je preresna zadeva za njegove sposobnosti. S kolegom s Televizije Ljubljana sva na železniški postaji v Kosovem polju poskušala zvedeti, kako bo z odhodom napovedanih dveh posebnih vlakov na miting v Ljubljano. Šef odseka za promet železniške transportne organizacije Priština Vladimir Boško-vič je dejal, da bosta vlaka odpeljala 30. novembra okoli 16. ure. V tridesetih vagonih obeh kompozicij bo lahko potovalo 2.100 mitingarjev. O tem, kdo bo plačal vozovnice ni hotel govoriti. Vožnja s Kosovega polja do Ljubljane po železnici traja od 16 do 17 ur. Če med vožnjo ne bo postankov, zamud ali drugih zapletov, kar pa se sicer redno dogaja, bi torej vlaka z mitingarji s Kosovega polja in z drugih območij na Kosovu, pripeljala v Ljubljano 1. decembra med 8. in 9. uro dopoldne. MARJAN DROBEŽ Novosti po volitvah v Urugvaju in Hondurasu Kandidat opozicije zmagal v MONTEVIDEO — Želja po menjavi je urugvajske volilce najbrž vodila na nedeljskih političnih in upravnih volitvah ter tako prinesla nepričakovan uspeh opozicijski stranki Partido blanco in njenemu predsedniškemu kandidatu Luisu Lacallu, ki bo 1. marca 1990 prevzel predsedniški položaj. Prvi predsedniški zmagi stranke Partido blanco pa je treba dodati še bolj nepričakovan uspeh kandidata levičarske Urugvaju koalicije Frente amplio Tabarej® Vasgueza, ki bo župan urugvajske prestolnice. Novi urugvajski predsednik La-calle je odvetnik in latifundist, star je 49 let, v boju za predsedniški p°' ložaj pa se je zavzemal za g°sP°" darski liberalizem, privatizacijo in za krčenje državnega aparata-Urugvaj je doslej vodila stranka Partido colorado, njen kandidat p je bil Jorge Battle. V Hondurasu zasuk na desno TEGUCIGALPA — Z izvolitvijo Rafaela Callejasa za novega Pre<^s®^' nika Hondurasa, se je ta srednjeameriška državica usmerila še bolj v desno. Na ta način je Nacionalna stranka v svojem četrtem poskusu uspel spet priti na oblast, ki jo je imela v svojih rokah za časa vojaških režimo več kot 60 let, izgubila pa jo je leta 1981, ko je na oblast prišla liberalna stranka. Kljub zasuku na desno pa večjih sprememb ni pričakovati. = naprej bodo v Hondurasu povsem odvisni od darežljivosti ZDA, ki z dolarJ* izražajo hvaležnost Tegucigalpi za gostoljubnost, ki jo nudi ameriškim marincem in protisandinističnim nikaragovskim contrasom. Pomembnem obisk Janeza Drnovška v Zahodno Nemčijo BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Janez Drnovšek bo od 4. do 6. decembra na tridnevnem delovnem obisku v ZR Nemčiji. To bo prvi obisk vodje jugoslovanske države v ZRN od leta 1974, ko je to državo obiskal predsednik Tito. Kljub temu neposrednih stikov ni manjkalo, saj je bil v Jugoslaviji leta 1983 na obisku tedanji vodja nemške države Karl Carstens, sestajali so se tudi premieri, pa tudi ministri za zunanje zadeve imajo navado vzajemnih obiskov vsako leto, neodvisno od srečanj na mednarodnih zborih. Če pa upoštevamo, da bo obisk Drnovška v Bonnu v času dramatičnih sprememb v Vzhodni Evropi, ki vsekakor vplivajo na razmišljanje v Beogradu in Bonnu, potem lahko rečemo, da bo obisk v pravem času. To je še toliko pomembneje, ker je osnovna vsebina odnosov dveh držav doslej temeljila na bogatejšem Ob zavzemanju Italije »dvanajsterica« sprejela obveze za pomoč Jugoslaviji BRUSELJ — Na zasedanju zunanjih ministrov evropske dvanajsterice so se včeraj v Bruslju dogovorili, da ES pri gospodarskem sodelovanju in dodeljevanju pomoči postavi Jugoslavijo na isto raven kot Poljsko in Madžarsko. S to pomočjo naj bi tem državam pomagali pri gospodarski prenovi in olajšali globoke politične reforme. To odločitev so zunanji ministri držav ES sprejeli na srečanju Sveta za sodelovanje med ES in Jugoslavijo, kateremu je prisostvoval tudi jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar. V zvezi z včerajšnjim zasedanjem je italijanski zunanji minister De Michelis, ki je bil glavni zagovornik konkretne pomoči Jugos- laviji, povedal, da se je ES obvezala za vrsto akcij, ki naj bi Jugoslaviji pomagale na poti iz težavnega gospodarskega položaja, poleg tega pa naj bi Jugoslavija tudi sodelovala pri delu posebne banke za vzhodnoevropske države, če bodo to banko seveda ustanovili. De Michelis je še dejal, da je treba jugoslovanski položaj ocenjevati v drugačni luči, kot na primer tistega na Madžarskem. Italijanski zunanji minister je predvsem poudaril pomen nekaterih ukrepov, ki so jih v Jugoslaviji sprejeli v zadnjih mesecih na področju demokratizacije, pa čeprav te spremembe niso dobile takih oblik kot na Madžarskem ali Poljskem. Po končanem zasedanju je imel tudi . dimit Lončar tiskovno konferenco, na ka je govoril o odnosih med ES in SFRJ• ko je spregovoril o gospodarskem in P° z nem položaju v Jugoslaviji in o odnosi ^ Evropsko skupnostjo, je zvezni sekretar zunanje zadeve med drugim tudi PoUy7ern da tržno gospodarstvo in politični pluraf1 v SFRJ ne moreta eden brez drugega. Lo . je tudi povedal, da se v Jugoslaviji 9° , tudi o različnih oblikah večstrankarske ^ mokracije, ves ta dialog, ki poteka y ,u. okoljih, pa po njegovem mnenju vodi k P ralistični družbi in h globokim ter demo tičnim spremembam na gospodarskem m P litičnem področju v državi. gospodarskem sodelovanju in položaju jugoslovanskih delavcev v ZRN, na kar lahko vzhodnoevropska dogajanja, posebej tista v drugi nemški državi, neposredno vplivajo. Na primer blagovna menjava je v prvih osmih mesecih letošnjega leta dosegla vrednost 2,59 milijarde dolarjev, v enakem obdobju lani pa le 2,22 milijarde dolarjev. Vodilni jugoslovanski interes je povečati industrijsko sodelovanje, kjer so v osmih mesecih letošnjega leta zaključili 60 novih sporazumov, vendar samo šest o skupnih vlaganjih. Zato bodo pogovori Drnovška v Bonnu z vsemi važnejšimi osebnostmi političnega vrha ZRN, in to ne samo vlade, ampak tudi opozicije, zelo ugodna priložnost, da gostitelje iz prve roke obvestijo o skupnih tokovih v Jugoslaviji in izmenjajo stališča o načinih podpore jugoslovanskim reformam. ZRN je namreč ena od največjih upnic Jugoslavije in hkrati svetovna finančna velesila z velikanskim vplivom med sedmimi industrijskimi državami sveta ter v pariškem klubu upnikov in v Evropski skupnosti, kjer praktično zastopa jugoslovanske interese, (dn) Razlike med ZKJ in KP Romunije BEOGRAD — Zaradi posameznih vprašanj, kritičnih pripomb in pomislekov v nekaterih telesih ZK in zaradi sporočila predsedstva CK ZKJ 14. kongresu KP Romunije ter navzočnosti jugoslovanske delegacije na tem kongresu, je predsedstvo CK ZKJ včeraj objavilo sporočilo, v katerem med drugim pravi: »Predsedstvo CK ZKJ je 14. kongresu KP Romunije poslalo sporočilo, v katerem so kratko vendar jasno in odprto zapisani načelni pogledi ZKJ o sedanjem trenutku stanja in odnosov v mednarodni skupnosti in poudarjeno, da prav neizbežen proces gradnje nove slike sveta kot avtentične človeške skupnosti zahteva, da tudi sodobni socializem uresniči globoke in bistvene spremembe v svojem družbenem bitju. S tem smo dali pozitivno oceno procesom nujnih reform v posameznih socialističnih državah in navedli, da se je ZKJ enotno opredelila za uresničevanje globokih gospodarskih in političnih reform v Jugoslaviji, kar bo tudi osnovna tema prihodnjega kongresa jugoslovanskih komunistov. Z upoštevanjem realno obstoječih problemov smo tudi opozorili na potrebo po nenehni in vsestranski skrbi za družbeni položaj in uveljavitev delov narodov Jugoslavije, ki kot nacionalna manjšina živijo v Romuniji. Ta osnovna stališča je širše razložila naša delegacija v stikih in pogovorih s predstavniki KP Romunije, saj je načelno opozorila tudi na posamezne probleme ter poudarila naše nezadovoljstvo s prepovedjo vstopa novinarju Tanjuga, kot tudi opozorila na druge ukrepe, ki otežujejo dvostranske odnose in sodelovanje ter kažejo na določeno nesprejemljivo obnašanje in nedemokratično prakso. Član predsedstva CK ZKJ, ki je po odločitvi P gg sedstva vodil delegacijo ZKJ na kongre ’ j „ je po dveh dneh vrnil v domovino. V z $1 je po dveh dneh vrnil v domovino, v » sU navzočnostjo predstavnika ZKJ na kong -n KPR je potrebno poudariti, da med L na form?’ iresnv cevanje cioveicovm pravic in —zvijat’ podobno. Kljub temu pa je potrebno ev in rpalnn HnlniHti snripInvAnip dveh SO ... je potrebno poudariti, da med na obstajajo bistvene razlike v gledanj procese v sodobnem socializmu, na re nj. demokratizacijo družbe, vlogo partije, u ^ čevanje človekovih pravic in svoboš^..atj puuuunu. ivlJuu Lemu pa je puuc^*- _e_ in realno določiti sodelovanje dveh *°tva in na načelih enakopravnosti, dobrososeds ^a. skupnih interesov z odprtim in kritični logom. . , leaaciia Povabilo naše delegacije, naj o*** e po-KPR pride na 14. izredni kongres ZKJ. polnoma običajno, zato ni osnove za r ^ fgIIi ter netočne razlike in ugibanja v zvez posameznih glasil.« Umrl je protagonist • Mitingarje bodo ustavili človeške in estetske narave, s katerimi je lahko opredeljeval resnico, ki mu je bila čez vse draga. Svoj nauk je vlival v mlada srca, saj z njim so povezane številne generacije dijakov in študentov naših šol. Najbolj pa mu je bila pri srcu dramaturgija. Napisal je mnogo gledaliških iger, s katerimi je zaslovel doma in v širšem gledališkem prostoru. Zlasti so pomembna priznanja, ki jih je prejel na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Njegovo ime je povezano tudi z javnopravnim priznanjem Slovenskega stalnega gledališča. Kot predsednik upravnega sveta je prestal vso trnovo pot publicizacije, od umestitve konzorcija med tržaško Občino, Pokrajino in društvom Slovensko gledališče ob pristopu Dežele Furlanije-Julijske krajine ter Ministrstva za turizem in prireditve, do končnega priznanja vse tja do polovice osemdesetih let. Še pred tem je Josip Tavčar dolga leta sodeloval v umetniškem vodstvu gledališča. Že leta 1957 je opravljal dolžnost umetniškega vodje. Zelo pomembno je bilo njegovo sodelovanje na radiu. Josip Tavčar spada med najpomembnejše in plodne sodelavce slovenske radijske postaje v Trstu. Sodeloval je z najrazličnejših literarnih in drugih področij približno štirideset let. Zlasti pomembno je njegovo kritično delo v zvezi z italijansko literaturo. V nekem razgovoru o njegovem sodelovanju na radiu je na vprašanje, če je vodil kako evidenco o številu njegovih prispevkov odgovoril, da se mu to ne zdi važno. »Mnogo važnejše se mi je vedno zdelo -je poudaril - da me je radio s svojimi strogo določenimi termini prisilil, da vedno delam in da se v delu čutim živega in koristnega.« Po upokojitvi na šoli se je z vso vnemo angažiral kot predsednik Zavoda za poklicno izobraževanje. Njegovo delo je žal ostalo nedokončano. Z Josipom Tavčarjem smo izgubili velikega človeka. hujskačem, ne mitingarjem, med katerimi bo po naših podatkih tudi veliko posameznikov, ki so prisiljeni priti na ta shod. Pri tem je bilo tudi vprašanje o odpoklicu enote milice s Kosova. Zahteva, da se ta enota vrne, je bila zveznemu sekretarju že postavljena, jutri je poseben sestanek z zveznim sekretarjem in sekretarji prizadetih republik in pokrajin, ko se nameravamo o teh stvareh dokončno dogovoriti. Še enkrat, tovariši delegati: ljudi naj ne bo strah. Nobene potrebe ni. Imate svojo milico, ki bo storila vse, da boste varni.« (Dolgotrajno ploskanje) Takoj nato je predsedujoči Miran Potrč dal besedo republiškemu predsedniku komiteja za promet in zveze Milanu Jelencu, ki je med drugim dejal: »Železniško gospodarstvo Ljubljana je dobilo zahtevek od ŽTO Novi Sad, ŽTO Beograd, ŽTO Niš in ŽTO Priština, da bi dalo soglasje za uvedbo posebnih vlakov, namenjenih za prevoz udeležencev mitinga, napovedanega na 1. 12. 1989. ŽTO Novi Sad je poslal zahtevek za en posebni vlak, ŽTO Beograd za en vlak, ŽTO Niš za en vlak in ŽTO Priština za dva posebna vlaka, skupaj s prošnjo za brezplačen prevoz. Skupaj gre torej za 5 posebnih vlakov. (Glasen smeh) Glede na to, da je miting v Ljubljani prepovedan od pristojnih uradnih organov, je Železniško gospodarstvo Ljubljana danes sporočilo navedenim ŽTO-jem, da posebnih vlakov za prevoz na miting ne more sprejeti. Brez soglasja ŽG Ljubljana pa posebni vlaki, namenjeni v Ljubljano, ne smejo biti odpremljeni z začetnih postaj. S to odločitvijo je ŽG Ljubljana seznanilo tudi ŽTP Zagreb in skupnost Jugoslovanskih železnic. (Aplavz) Po zagotovilu komiteja za pomorstvo, promet in zveze SR Hrvaške tudi ŽTP Zagreb ne bo dalo soglasja za omenjene posebne vlake.« (Aplavz) Slovenija bo torej ustavila mitingarje že na svoji meji, vlaki jih ne bodo pripeljali. Kljub temu pa se priprave nadaljujejo in propagandistična vojna zaostruje. S Kosova napovedujejo prihod na desetine avtobusov, iz Črne gore na stotine taksistov, vse zastonj. Kdo bo plačal? Hrvaška se upira in vse kaže, da bo posegla po podobnih sredstvih kot Slovenija. Danes se pričenja v Jugoslaviji dvodnevni ali celo tridnevni medijski premor, ko ne bodo izšli dnevniki, radijska in televizijska poročila pa bodo omejena, ker Jugoslavija praznuje Avnoj, svoj zgodovinski datum, ko je bila obnovljena kot zveza suverenih držav, bratskih narodov in narodnosti. Bo miting na simboličen 1. december, obletnico kraljeve velikosrbsko obarvane Jugoslavije, to združenje razbil? • Miting v središču V razpravi so ta vprašanja še zaostrili in mladinci so na primer zahtevali, da »karavano sovraštva ustavijo na slovensko-hrvaški meji«. Predsednik Potrč pa je sporočil, da so povabili tudi predstavnike zvezne, kosovske in srbske skupščine, ki pa se je niso udeležili. Slovenci so razburjeni in odločno proti mitingu, ki naj bi jih naučil srbske resnice o položaju na Kosovu. Toda miting se pripravlja in včerajšnja »Politika« na primer na veliko poroča o tem, da bo »trideset vlakov odpeljalo v Ljubljano«, pa še avtobusi iz Smedereva, da je veliko zanimanje v Valjevu za odhod na miting in podobnim. Pri vsem tem pa je zanimivo dvoje: prvič se govori o desetinah posebnih vlakov, na železniškem gospodarstvu v Beogradu pa je doslej prijavljen en sam posebni vlak. »Politika« poroča, da bo prevoz zastonj, ne pove pa, kdo ga bo plačal. Navajajo nekatera podjetja, ki naj bi plačala prevoz, za katera pa je znano, da se dušijo v izgubah. Na temelju tega »Politika« računa, da bo prispelo v Slovenijo 1. decembra od 30 tisoč do 40 tisoč ljudi, ki naj bi se jim pridružila še enkrat tolikšna množica živečih v Sloveniji. Seveda so to nekoliko fantastične številke, toda odkrivajo namere organizatorjev in tudi resne cilje, zastavljene za takšno propagandno vojno. Ljubljanska mestna socialistična zveza je včeraj pozvala Ljubljančane, naj se »složno, dostojno in z molkom zavračanja« odzovejo na vdor r}eP nih »lastnikov resnice«. Protestirajo prod 1 j soU1' predsedstvu in pravijo, da morajo »Slove s0Cjahs' odločno braniti svojo državnost«. Mestna ^siK lična zveza še ugotavlja, da je Ljubljani z ,0 piti do skušal vsiliti svojo resnico, pa mu ni UH jjcO"^ takrat, ko je njene prebivalce obdal z P°a te gN' Končuje pa z besedami, da naj vsiljivci 9°,pape-him zidovom, praznim ulicam in trgom Lju . 7 a Slovenski kulturni delavci so za Pe,fvSe sOpe 17. ure razglasili kulturni molk in pozvan lovce, da naj se pridružijo protestu. . j0 v Pe Mestna policija je že napovedala, do avf tek številni trgi in ulice zaprti za t°v°r (jzoro'/a t bušni promet, da bodo celotno mesto n prod1 in da bodo nekatere ulice nasploh zaprto in parkiranje. k;er s? n0 °'zredm nervozi poročajo iz Zagreba tJ!ojkahJa mobilizirali policijo m miličniki hodijo zave, \e mestu in okolici. Hrvaška se je namre . j'' sova, da se »bratom Slovencem po Ve ere®tr°jka je dvignila zaporo. Drža-^ovietskega varnostnega obroča je der!? ral Potegnil v vrtinec nenasilnih, bi jO^atičnih prevratov (bog daj, da yv,.akl tudi ostali!). Razumem ga, do-t„v Jam in pozdravljam kot skupno že-evrop^e demokratične levice. okn - ia^° se vojaški tabori, majejo se SQ P1 hladne vojne. Ob meji hladnega niiJ?aC*.a nimaj0 ljudje še zlasti kaj za kjJjv žalovati. Bližina »fronte« jih je Ha k *zu<-ila ločevati zrno od plevela tono6*1 bregovih - celo takrat, ko je žaro?6 s^ePha »luč z vzhoda«, pa naj je sh,la.s Kremeljskih ali kalemegdan-serio Zldov- Vselej so tako sebi kot solo,- m Privoščili, da bi si v miru, z de-Gro ln Fametjo izboljšali življenje. <-Sin ®ovniki in preroki so se posebej še sncem zdeli vselej nekam sumljivi, ske -lca seve(ta ni zamudila medij-Zto Pnložnosti, da bi zagnala hrupno ?0slavje. Počakajmo, saj se bo nifo U Poleglo. Sicer smo že ob praz-s to)6™ norenju berlinskega zidu lahko st)r fuzijskih zaslonov po Brandtovem nainrt 6m zadovoljstvu in Kohlovih n;,. Ifenih obrvi spoznali, koga v res-D boli glava. načel' Žetev demokratične levice. Tiste a n lne' a ne dogmatske, pragmatične, Bratih 0Portunistične levice, ki je z Aik ?toiri privila Nemčijo k pokleku v Proč 'ritzu in utrla pot helsinškemu r°Di e-rU vamosti in sodelovanja v Ev-jeH_ riste trezne in dosledne levice, ki pys. i orlinguerjem obdala sovjetsko $k6 ^lovščino v Afganistanu in sovjet-iDpj kušnjave med krizo na Poljskem z je s plodno osamitvijo. Tiste levice, ki 'darn ™6^6™ tkala mirovništva in so-ni)arn°sti s svetovnim jugom in odvr-bii0 varnost evroraketne toče. Da ni jev odločilnega deleža levice pri utr-bitn/ld in potrjevanju evropske samo-dežn i v razmerju do obeh atomskih vzkHi °v' bi lahko še danes čakali, da k0ipl® v nedrjih sovjetske politike po-Vardn ^^kovljeva, Gorbačova in Se-skuDaadzeja. Še sanjalo bi se nam ne o -jPaem evropskem domu! vPraš ■ ^etev sama postavlja nova P0hn?nia in terja novih odgovorov, in D 0 demokracije na Vzhodu gnete - Q|l osnavlja politično podobo Evrope dr£av . njenih polut. Gnete jo, ker se tazvrS.1 -d1 nacionalni interesi v njej n0sti dajo v novo hierarhijo soodvis-va 0 plasti nemško vprašanje in krva-9osni?i ba sovjetske perestrojke po držav darski utemeljitvi silita narode in pr6r e »vmesne« Evrope v domišljeno ten, porajanje lastne vtkanosti v sis-ve„s, Mednarodnih odnosov. Sam slo-Uii , } narod stoji danes pred nekateri-iasičnimi strateškimi dilemami U Žetev demokratične levice Ravel Kodrič lastnega obstanka in razvoja na sečišču silnic nemške, ruske in italijanske interesne sfere. Šele na taki šahovnici lahko skladno razvrščamo sosledico navidez raznorodnih dejstev in potez, tudi takih, ki pobliže zadevajo Šlovence v Italiji: od somerne in obratne neuravnovešenosti jugoslovansko-nemške in jugoslovansko-italijanske trgovinske bilance do preusmerjanja italijanskih finančnih tokov v Srednjo Evropo in De Michelisovega aktivizma med Barcelono, Bujami in Budimpešto, tja do Maccanicovega zakonskega ostržka. Ob zunanjepolitičnem gnetenju pa ne gre spregledati tankega, globinskega presnavljanja, ki ga je v obeh Evro-pah zarodilo prenikanje znanja in informacij v najgloblje in najširše družbene plasti. Zlagana ganjenost desnice nad prostodušnim pohlepom vzhodnoevropskih množic po zahodnem blesku in blaginji ne more prikriti nekaterih preprostih, a za desnico sila sumljivih dejstev: prvič, da se te množice niso prepustile kakemu brezglavemu mrgolenju, pač pa izpričujejo gibanja, stranke, skupine z lastnimi smotri in programi. Skozi razkrajanje državnopartij-ske vladavine se prebija nekdaj potlačena, a členovita civilna družba, ki navdaja ljudi z neko državljansko vnemo in držo, ki utegne postati »nevaren zgled« za tiste družbene plasti na Zahodu, ki jih je desetletje darvinističnega rešetanja skozi neoliberistični pragozd pustilo na cedilu ali oklestilo. Drugič, te množice jemljejo demokracijo »nekam preresno«, z nekim prvinskim zanosom, ki nagonsko voha in zavrača nevarnost, da bi se pod plaščem svobodnega podjetništva prikradla tudi »svobodna izbira«... izkoriščevalca. Tretjič, demokracijo pojmujejo kot neločljiv splet državljanskih svoboščin in enakopravnih izhodišč v očitnem sozvočju z demokratično levico na Zahodu. Naštete prvine resda niso povsod enako prisotne. Toda povsod tvorijo tok, ki se mu vse manj uspešno upira dvoje konservativnih silnic: po eni plati trdoživi interesi državnopartij ske vladavine, po drugi pa usedline predvojne politične dediščine (zlasti nacionalnega ekskluzivizma vsemogočih odtenkov, od »liberalnega« prek »socialnega« do »klerikalnega«). S popuščanjem zunanje nacionalne ogroženosti pa se zlasti slednja umika živahnemu pluralističnemu brstenju, ki često ubira povsem neshojena pota: tako nekatere neformalne skupine v SZ, Neues Forum v NDR, Ekoglasnost v Bolgariji, ZSMS v Sloveniji. Druži jih vnema po osebno zasnovanem pristaštvu, ki odklanja stapljanje razločkov v imenu »višjih ciljev«, pač pa zasleduje utelešenje vrednot in pravic tukaj in zdaj: pravice do besede, do materinščine, do varnosti pred nasiljem, do zdravega okolja, do dela in družbene vamosti, do zasebnosti itd. Ti premiki pa zahodnim družbam nikakor niso tuji. Resda so na pogorišču državnopartijskih vladavin zaznavnejši, toda tudi v razmerah strankarskega pluralizma kopljejo jamo dozdajšnjim, vse bolj izmaličenim oblikam politične zastopanosti. Prepad med strankami in ljudmi, kriza krajevnih samouprav, volilni mehanizmi, ki razpihujejo pozicijsko rento, izzivi političnega združevanja Evrope; vse to sili v neizprosno sa-moizpraševanje zlasti tiste stranke in organizacije, ki so iz zraščenosti s civilno dražbo črpale glavnino življenjskih sokov in moči. Dogajanje v CGIL in v KPI je v tem pogledu zgovorno. Tudi za Slovence v Italiji ta tematski snop ne pomeni novosti. Toda najnovejši pospeški doma in po svetu razkrivajo vse širši razkorak med zrelo mislijo in zamudniškim vztrajanjem pri zastarelih shemah in pogojnih refleksih, drobnjakarstvu. Osnovni pogoj »slovenske sinteze« je danes v realizmu tistih, ki jim je sploh kaj do nje-, pač v realni presoji današnjih razmer in interesov, v opuščanju zdavnaj iztrošenih razlogov razhajanj v manjšini, v streznitvi od načrtov in stremljenj, ki so jih započele drugačne razmere doma, po svetu in v matični domovini. V prvi vrsti gre tu za spoznanje, da ne more noben soustvarjalec »slovenske sinteze« nastopati kot »posoda« te sinteze. Rodi se lahko zgolj sredi polja, ki ga prostovoljno in enakopravno sooblikujejo vsi, ki se zanjo potegujejo. Sam mislim, da nosi pri tem levica posebno, občenacionalno odgovornost (ne pa vnaprej dodeljene vloge!). Sklicevanje na zgodovino je lahko dvoumno; nič manj tvegano pa bi bilo ugovarjanje ugotovitvi, da so pravice, ki se zanje poteguje manjšina, zraščene z vrednotami sodobne demokratične levice. Zato je levica med nami prva poklicana, da pometa pred pragom lastnega drobnjakarstva. Razvoj, v katerega silijo levico v Italiji dogajanja v svetu, izžetost Craxije-vega manevrskega prostora in odmevnost Occhettove pobude, odstira slovenski demokratični levici v Italiji prostor možnega preporoda na temelju priznanja njene narodne samobitnosti, dragocene mnogoterosti doneskov v njeno skupno premoženje in njene bogateče, federativne vtkanosti v matično, italijansko in evropsko levico. pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu kavica do rabe slovenščine Ha Goriškem Pravt0vano uredništvo V °dhr|1Ck do rabe slovenskega jezika t'ačelr,S1“ 2 oblastmi na Goriškem je z Za9otav?a. vidika nesporna. Dejansko Žole jai° to pravico redno samo °btitisl ^5, PRODAM motor cagiva aletta °t°^240. letnik '85 v dobrem stanju. Tel. - d0. DRUŽINA išče varuško z vozniškim ^ voljenjem s Tržaškega za otroka-575198 v večernih urah. prispevki 3 Anton8 Ob 15. obletnici smrti dragega sjp Smotlaka darujeta žena Gizela pr,-Sandro z družino 50.000 lir za K morsko. . ve Sil' Namesto cvetja na sveže groo pe-vestra Žagarja, Milke Kalc in Ma J g jji taros darujeta Silko in Marija J za SKD Lipa. aarujeta V spomin na Ivana Košuto ^jgi -žena Vida s hčerkama 20.000 lir “Lvanje Simeon Švab 10.000 lir za vzdrz spomenika padlih v NOB v Križu- da- Ob 2. obletnici smrti Ivota Te ^ varujeta Kristina in Majda 20.000 drže vanj e spomenika padlih v Križu. je žeda V spomin na Ivana Švaba da™ ieVa-Vida s hčerkama 20.000 lir za -u nje spomenika padlih v NOB v pok V spomin na rojstni dan (U- . ^lin* drage mame Tonce daruje 25.000 lir za KD V. Vodnik., ja V zahvalo za voščila t*an^0vensltl“ vž' v Žerjul 30.000 lir za Društvo upokojencev. cma Ob plačilu članarine darujeta 5klh Olga 10.000 lir za Društvo srn upokojencev. . , ge Ka!_ Namesto cvetja na grob Lju zpadd' vd. Grgič daruje družina Greg če 133) 20.000 lir za ŠZ Gaja. darVF Ob obletnici smrti drage ma bojnic Stanko Čok 50.000 lir za obnov Franje. 27. U- fixing TUJE VALUTE MILAN Japonski jen ....... Švicarski frank..... 82--. Avstrijski šiling... 10gg0 Norveška krona...... 194. Švedska krona ....... ^g'479 Portugalski eskudo . 1 gg Španska peseta ..... Avstralski dolar.... lu Jugoslov. dinar • • • - • ^„ 400 9,10° 822-'. 104.20° \°\' 205-'' 8./ 11,25° \000-j. 0,0l2 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele,': I*]-6" Agencija D 41 KUPUJ NA OPČINAH NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 1989 Zo vsakih 10.000 lir nakupa zahtevaj srečko nagradnega žrebanja. 1. nagrado 15.000.000 lir - 5 nagrad po 2.000.000 lir in 10 nagrad po 1.000.000 lir VSE NAGRADE SO V ZLATIH ŽETONIH! mi„. „d=br. «. 4,82162 Vedno manj sredstev za kulturo v Italiji . Medtem ko državni stroški narašča-niAiv eta v leto, potroši država vedno kult^ Za lfulturo- Trend stroškov za n„ nJ° je torej ta trenutek popolnoma 197r °V0*j'v ln c®*0 zaskrbljujoč. Leta Zn , stroški za kulturne dejavnosti leta in t),73 % državnega proračuna, stroč v pa 1® 0,69 %, čeprav je tedaj svni • v absolutnem smislu dosegel nam Vl^ek- ^ naslednjih dveh letih je reč nastopila kriza: pred dvema za 2?» 50 znesek za kulturo zmanjšali na 27 o°' *etos Pa bo vsota zdrknila kar dodatki e je posredoval ISPE (Inštitut kov®OSP°darsko načrtovanje) na tis-atl J!1 .konferenci v Rimu. Podatke so hn]i lzl.raH In utemeljili Giovanni Bec-je j. eti1, Paolo Leon in Carla Bodo, ki lu "dl opravila raziskavo v tem smis-a bi kulturo rešili stiske, so letos posredovali »in extremis« 130 milijard iz sklada za kulturne dobrine v proračunu 1989. Znesek je nekakšen obliž, ki prav gotovo ne reši stalnih in starih problemov na področju kulture. Iz vsega tega izhaja, da znašajo sredstva, namenjana kulturi leta 1989, približno toliko kot v začetku osemdesetih let, medtem ko je finančna razpoložljivost države znatno manjša kot v sedemdesetih letih. Za primerjavo so najbolj zgovorni podatki o investicijah: leta 1989 so investicije znašale 32 % vseh stroškov v primerjavi s 5 % iz leta 1976. Kot omenjeno, predstavlja izjemo le leto 1987, ki je navdihnilo lažno upanje, da se bo položaj na področju kulture izboljšal. Naslednji dve leti sta dokazali, da je bil vsakršen optimizem preuranjen in, žal, tudi neutemeljen. ude v * ;etj1 P Mozartu bomo v naslednjih dveh letih še ogromno brali in pisali. Dvestoto DC 0,0 SfMo^llTdeakyenke: 0,5 &tadn6Vnik - ^ar-lintornT Mezzanotte e ■&R«? del°Tm- *>-uDr $i:is »o, *«■»» Agen- Cerr^ 1 moniale' 9-30 ) 7lr.COe°ffro Bisll9Ao??a mia' 12.00 vito i o F1 pranzo e ser-14,5 30 Cari genitori, 15 nn Pie 910C° delle C0P- iatmitr °ddaii: A9en- ^,gp..“SS ug e e marito *-rie^earC0TC0lUmbr0) US *>»&ow""10 C°' Cinguenkl: Petr°celli -di guab % RAI 2 ^ RAI 3 RTV Ljubljana 1 TV Koper 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno 6 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nan.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore 6 una cosa meravigliosa, 15.50 (Non) Entrate in guesta časa 16.25 Nanizanka: Simpatiche canaglie 17.00 Vesti - iz parlamenta 17.10 Videocomic, nato šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Cera una volta il West (vestern, It. 1969, r. Sergio Leone, i. C. Car-dinale, H. Fonda) 23.30 Dnevnik, vreme in horoskop 24.00 Filmske novosti 0.10 Film: Una notte a Casablanca (kom., ZDA 1946, r. Archie Mayo, i. Groucho, Harpo in Chi-co Mara) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Monografije, Igranje z znanostjo, Video zgodovina 14.00 Deželne vesti 14.30 Oddaja o kulturi: Block-Notes 15.00 Dok.: Ambientevivo 15.30 Šport: rokomet in hokej na travi 16.30 Drobci 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri - Un impiegato di tutto ripo-so, 17.45 Vita da strega -Magia o non magia 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l'ha visto? 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Variete: Uno su cento (vodi Pippo Baudo) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel) 24.00 Dnevnik - v kiosku 0.10 Dok.: Pred 20 leti 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Ko se korenin zavemo 11.10 Tečaj angleščine 11.35 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Tečaj angleščine (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.55 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Zeliščna juha, 18.05 Ex Libris (pon.) 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Pogovor z Janezom Drnovškom, predsednikom predsedstva SFRJ 21.00 Nadaljevanka: Lepotec z otoka (A. Kantof-J. Besnard, r. Jacgues Bes-nard, i. Daniel Ceccaldi, Catherine Rich, 1. del) 21.55 Dnevnik in vreme 22.10 25 let ansambla Lojzeta Slaka 23.05 Mednarodna obzorja 23.45 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - angleško prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Rugby: Nova Zelandija-Avstralija 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Glas. oddaja: Juke Box 20.30 Nočni boks 21.45 TVD Novice 22.00 Rubrika: Obiettivo sci 23.00 Tenis: Masters 1989 (1. in 2. srečanje, prenos iz New Yorka) rir RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski TV program 18.45 Ropot (pon.) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Obraz za film 20.35 Štirje elementi: voda 20.50 Žrebanje lota in žarišče 20.35 Umetniški večer. Portret Jane Aleksander, 21.55 film: Testament (dram., ZDA 1983, r. Lynne Littman, i. Jane Alexander) RETE 4 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega p er amore - Il divorzio di Je-annie 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 L'e-reditd dei Guldenburg, , 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Cento giomi a Palermo (dram., It. 1984, r. Giuseppe Ferrara, i. Nino Ventura, Giuliana De Sio) 22.30 Film: Lettera a Brežnjev (dram., VB 1985, r. Chris Bernard, i. Alexandra Pigg) 0.20 Film: Muriel, il tempo di un ritorno (dram., Fr. 1963, r. Alain Resnais, i. D. Seyrig) 2.30 Nanizanka: Ironside ITALIA 1 ODEOH 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford - Re-guiem per un almanacco, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske Smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Film: Ouelli dell Acca-demia militare (kom., ZDA 1986, r. Bert Convy, i. Chris Lemmon, L!oyd Bridges) 22.15 Nanizanka: Zanzibar 22.45 Nogometni tednik 23.45 Italijanske smešnice 23.55 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari -Sfida impossibile, 0.55 VVonder Woman 1.55 Deejay Televison 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: Il piccione dargil- la (krim., ZDA 1973, r. Tom Štern, i. Telly Sava-las, Robert Vaughn) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Il guerriero del ring (dram., ZDA 1981, r. George Bowers, i. Mu-hammad Ali) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Tra il buio e la luce (biog., ZDA 10986, i. Shirley MacLaine, 2. del) 21.30 Mednarodne vesti 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Occhi della mente (dram., ZDA 1972, r. Lee Katzin, i. Monte Mark-ham, Telly Savalas) TELEFRIULI TMC 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: Robert Kennedy 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Ouattro spie sotto il letto (krim., Fr. 1964, r. Georges Lautner) 11.30 Nanizanka: Sguadra segreta, nato rubrika 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič box 17.15 Nad.: Ouei 36 gradini, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatre del West 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Šport in šport 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Pot-puri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kan-tavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 89: MoPZ Franc Zgonik iz Branika; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Radio za vas -vi in radio; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe ; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis - dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve Nočna glasba. Omiljena nasprotja v KD ob potijeni premoči levice Pokrajinski kongres KD, ki se je zaključil v nedeljo, je znotraj te stranke na Goriškem potrdil premoč levice, ki je osvojila 81,2% kongresnih glasov. Z natanko enakim številom odstotkov je bil njen predstavnik (in edini kandidat) 36-letni Roberto Grion potrjen za pokrajinskega tajnika. V novem pokrajinskem vodstvu bo levica imela 29 mest, komponenta, ki se sklicuje na Andreottija, Forlanija in Gavo pa 7 predstavnikov. Do majhnega presenečenja je prišlo pri končnem glasovanju, ko sta bivši tržiški župan Porciani in Tomarelli, ki sta prišla na kongres kot delegata levice, presedlala na drugo stran in podprla andreottijevce. Manjšina je tako skupno prejela 18,8% glasov in enega predstavnika v pokrajinskem vodstvu več kot je bilo pričakovati. To seveda nikakor ne spreminja razmerja sil znotraj stranke, utegne pa biti znak premikov v Tržiču, kjer levica ni imela doslej tako velike večine kot v Gorici. V novem pokrajinskem vodstvu bodo predstavniki levice Michele Martina, Danilo Soffiati, Giovanni Roncone, Paola Benes, Franco Grossa, Maurizio Fabbro, Alberto Bergamin, Mario Saracino, Raffaella Stabile, Gi-orgio Benci, Lionello Concetti, Gior-gio Fabrizio, Giuseppe Maio, Mauro Cecere, Ervino Nanut, Pier Paolo Vi-zin, Gianni Fabris, Ermanno Ferrara, Gianni Maran, Nerio Borri, Renato Ci-silin, Giorgio Pacor, Francesco Fratti-ma, Ennio Černič, Franco Crevatin, Giorgio Moretti, Leonardo Tognon, Nordio Spanghero in Luciano Franco. Na manjšinski listi so bili izvoljeni Antonio Scarano, Dario Baresi, Cesare Calzolari, Aldo Malaroda, Giuseppe Vecchiet, Luciano Sabatti in Edoardo Del Pizzo. Zadnji dan kongresa so se pred mikrofonom ponovno zvrstili strankini veljaki, potem ko je v prejšnjih dneh prišel do izraza glas baze tudi s kritičnimi posegi in zahtevami po prenovi v stranki. Bolj kot na te pozive pa so se voditelji KD osredotočili na vprašanja notranjih in zunanjih odnosov v luči odpiranja na vzhodu ter bližnjih občinskih volitev. Kar zadeva odnose znotraj stranke, so se po predkongresnem boju stališča omehčala in je KD ponovno strnila svoje vrste. Kljub očitkom glede dosedanjega premalo demokratičnega vodenja stranke so namreč predstavniki manjšine v glavnem podprli program tajnika Griona. Z obeh strani je bilo opaziti skrb, da ne bi notranje delitve ošibile stranke pri pomladanskih upravnih volitvah. Kaj bo stranka predlagala volilcem? Glede zavezništev današnje stanje ni nespremenljivo, meni vodje levice Brancati, ki ugotavlja, da je sodelovanje s socialisti današnja stvarnost, za naprej pa si mora KD določiti cilje, ki naj ne bodo utesnjeni v preozke politične okvire, še zlasti če bo v KPI prevladala Occhettova linija. Na spremembe v KPI se je navezal tudi vladni podtajnik Rebulla, ki je dejal, da bo morala KD tudi v novih pogojih ohraniti značilnosti ljudske stranke in se ne zapreti na konservativne okope. Iz vrst manjšine pa je Scarano pristavil, da bo še treba preveriti, katera stranka bo lahko alternativna krščanski demokraciji in takrat predstaviti jasen predlog o tem, kakšno družbo hoče KD. Kotalkarji nastopajo jutri v Kulturnem domu Člani ŠKD Vipava in Samo Kokorovec Prireditvi, ki ju je pred dnevi uresničil upravni odbor goriškega Kulturnega doma ob osmi obletnici odprtja, sta povsem uspeli. Slovesnost ob odprtju razstave del Fulvia Monaia je privabila v galerijske prostore veliko ljubiteljev likovne umetnosti, obenem pa so se sredstva javnega obveščanja pozitivno izrekla o razstavljenih delih ter o pripravi razstave. Še prodornejši pa je bil koncert Big Banda ljubljanske radiotelevizije in New Swing Ovarteta z gosti. Precej je bilo obiskovalcev, ki niso mogli v dvorano, ki je bila povsem zasedena. Tretji segment letošnje proslave pa bo, kot je sicer navada, posvečen naši telesnokulturni dejavnosti. V okviru prireditev ob obletnici bo na sporedu (jutri, 29. novembra, ob 20.30) kotalkar-ska revija, na kateri bodo sodelovali člani kotalkarskega društva Vipava iz Rupe in s Peči ter svetovni podprvak Samo Kokorovec, zastavonoša op®*1 skega Poleta. Na tem večeru lan ^ pričakujemo kakovostno in svojec stno športno manifestacijo, ki bo g°i vo pritegnila pozornost ne samo 1]U° teljev kotalkanja, marveč tudi si krog gledalcev. .. Kotalkarja Sama Kokorovca ni tre ^ posebej predstavljati, saj je na * dnjem svetovnem prvenstvu zase drugo mesto v kombinaciji, dalj ®a je v samem vrhu svetovnega kotalk nja in je gotovo eden najbolj uspesn športnikov v zamejstvu. , Kotalkarji KŠD Vipava, ki se že dat) časa vestno pripravljajo za ta večer, P so se že v preteklosti izkazali s stnimi revijami. Povejmo, da so tovr- člam Vipave uspešni tudi na raznih tekfflb vanjih, tako na deželni kot tudi na žavni ravni. Naročnike, bralce in oglaševalce obveščamo, da smo te dni namestili telefax tudi v goriš-kem uredništvu. Naša številka telefaxa je 532958. Naši telefonski številki pa sta 533382 in 535723. Človeška lobanja v torbi Našli so jo včeraj blizu nogometnega igrišča v Mošu Pred mesecem dni, točneje 24. oktobra, smo poročali o najdbi človeških kosti pri Mošu. V plastični vrečki so bile kosti okrog šest let starega otroka. Včeraj dopoldne pa so v Mošu, blizu športnega igrišča, spet našli torbo s človeškimi kostmi. Našel jo je Bruno Olivo, ki skrbi za tamkajšnje nogometno igrišče. V plastični torbi z oznako samopostrežne trgovine Despar v Šlovrencu je bila lobanja, ki je po vsej verjetnosti pripadala osebi stari okrog štirideset do petdeset let. Lobanja je brez spodnje čeljusti. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za osebo, ki je umrla pred več kakor enim desetletjem. Nekaj več podatkov naj bi bilo na razpolago, ko bo posmrtne ostanke pregledal sodni zdravnik. Tako naj bi točneje ugotovili starost osebe, spol, čas smrti ter koliko časa in kje je bila pokopana. Na podlagi teh podatkov bi preiskava, ki jo vodijo karabinjerji, lahko pripeljala do konkretnejših rezultatov. Zlasti še, če bodo medtem na razpolago tudi izsledki analize, ki so jo opravili nad otroškimi kostmi. Zdi se, da dobiva zadeva, po včerajšnji najdbi, drugačno dimenzijo. Ob najdbi pred mesecem dni je bila ena od možnih hipotez, da gre pač za najdbo, ki naj bi bila povezana z delovanjem kakšne sekte, ki se izživlja na tak način. Pred leti je bilo o takih obredih slišati na Goriškem krasu. Včerajšnja najdba pa, kot se zdi, povsem izpodbija tako možnost. Zadeva bi utegnila biti dosti bolj zapletena, vsekakor pa manj povezana s črno magijo in podobnimi pojavi. Oba dogodka imata, kot se zdi, nekaj skupnih točk in menda ju gre obravnavati skupaj, morda kot del enotnega načrta. Kosti so obakrat našli v neposredni bližini Moša, oziroma Šlovrenca, neznanci pa so jih obakrat pustili v enaki vrečki z označbo znane samopostrežne trgovine v Šlovrencu. Svoj pomen bi utegnil imeti, poleg osnovnega pomena, tudi reklamni napis " I conti tornano". Maščevanje, izsiljevanje, mafija? Na to bodo skušali odgovoriti preiskovalci, čeprav najbrž ne bo lahko. Prvo izpopolnjevalno srečanje za člane amaterskih odrov Izobraževalno srečanje, oziroma pogovor ob delu. Tako nekako bi lahko opredelili srečanje, ki ga je v mali dvorani goriškega Kulturnega doma priredila Zveza slovenskih kulturnih društev, v sodelovanju z gledališkimi skupinami v našem prostoru. Pred izbranimi gledališkimi ljubitelji iz Gorice, Sovodenj, Števerjana in Standreža je nastopil znani plesalec, koreograf in strokovnjak za gib v prostoru Janez Mejač iz Ljubljane. Z in- tenzivnim pristopom je razgrnil pred navzoče številne skrivnosti gledališkega prostora, nakar se je srečanje prevesilo v živ pogovor o problematiki igralca na odru. V tekoči sezoni bodo ZSKD in gledališke skupine izvedle še srečanji s strokovnjaki za govor oziroma poznavanje sodobnega gledališča, obakrat na sedežih primestnih društev. Na sliki (foto Pavšič): med izvajanjem Janeza Mejača. Povozila sta ga kar dva avtomobila Težka nesreča kolesarja ■ Pokrajinsko ravnateljstvo zavo za ljudska stanovanja (IACP) 0*3ve!i0^ da 5. decembra zapade rok za P . za žitev prošenj za razpisane natečaje stanovanja v Krminu, Gradišču, kr dežu in Moraru. razna obvestila Sindikat upokojencev prireja STetal. upokojencev iz Občine Doberdob. Sre nje bo v občinski telovadnici v Dober bu, danes, 28. novembra, ob 15. uri. Knjižnica Damir Feigel vabi 30;. vembra ob 20.30 na predstavitev knjiz q zbirke Jadranskega koledarja za [e 1990. Predstavitev bo v prostorih knjiz ce v Ulici della Croce 3. razstave V Kulturnem domu razstavlja do ^ decembra Fulvio Monai. Razstava Je g ogled od 10. do 12. ure in od 17. do ure. kino J Priletni kolesar je bil v soboto zvečer žrtev težke prometne nesreče na pokrajinski cesti med Marianom in Morarom: možakar je najprej sam padel in obležal na asfaltu, nato pa so vanj zadela kolesa kar dveh avtomobilov. Žrtev nesreče je 83-letni Egone Blason iz Gradišča, Borgo Biasion 14. Dobil je zelo težke poškodbe, zaradi katerih so ga v nevrološkem oddelku goriške splošne bolnišnice sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Potek nesreče preiskujejo karabinjerji iz Gradišča. Zdi se, da je Blason, ki se je s kolesom peljal iz Mariana proti Moraru, padel zaradi nenadne slabosti. Padel je prav vrh nadvoza in tam obležal na nerazsvetljenem kraju. Paolo Benato iz Krmina, Ul. San Rocco 7, je privozil s fiatom uno in šele zadnji hip zagledal človeka sredi ceste. Pritisnil je na zavore, toda avto je kljub temu zmečkal kolo in udaril ob Blasona. Dramatičnega zaporedja dogodkov pa še ni bil konec, saj je skoraj istočasno iz nasprotne smeri pripeljal z lancio delta 35-letni Renzo Zoff iz Gorice, Ul. Chiese Antiche 7/B, ki se prav tako ni mogel izogniti ležečemu človeku in ga tudi on povozil. Brž ko sta ugotovila, da je Blason kljub vsemu še živ, sta avtomobilista takoj poklicala pomoč. Kolesarju so zdravniki ugotovili paralizo zaradi travme in druge poškodbe ter ga pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo. Kot kaže je najtežje posledice povzročil padec, manj hude poškodbe pa sta povzročila avtomobila. Lažja prometna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj nekaj pred 8.30 na Majnicah. Ranila se je 19-letna Ales-sandra Gabrielli iz Ločnika, Mocchet-ta 45, ki pa so jo po prvi pomoči odslovili iz bolnišnice. Zaradi odrgnin in udarcev se bo zdravila deset dni. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al giardino - Verdijev korzo 57 - tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 (Comunale 2) -Ul. A. Manlio 14 - tel. 480405. Gorica CORSO 18.00-22.00 »Sesso, bugie e vide° tape«. 9()0 VERDI Danes zaprto. Jutri 17.15-3 »Lattimo fuggente«. VITTORIA 17.30-22.00 »Violenza erotKa bestiale«. Prepovedan mladini P° letom. TEATRO COMUNALE - OBČINSK0 GLEDALIŠČE Danes zaprto. EKCELSIOR 17.15-22.00 »Vanessa in Manhattan«. Prepovedan ® pod 18. letom. Nova Gorica n00 SOČA - Nova Gorica 18.00 in »Vozniško dovoljenje«. made .ladin* pogrebi 3 Danes v Gorici ob 10. uri Silvan e gadini vd. Boegan iz splošne bolni’ ^ v cerkev na Travniku in nato v 1 T%ni-12.45 Norina Olivo vd. Roset iz bo jj ce Janeza od Boga v Koprivno, „ \,0J- Dina Volpi vd. Baldacchi iz splosn nišnice v Piso. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 SUPERMARKET OBUTVE PORDENON Ul. Molini 3 - Tel. 0434/522294 TRST Ul. Filzi 13 - Tel. 040/631229 PORDENON TRST Trg XX. septembra - Tel. 0434/522964 Ul. Dante 8 - Tel. 040/60438 CORDENONS Trg Vittoria 18 - Tel. 0434/932966 CORDENONS Ul. Molini 26 - Tel. 0434/931411 VIDEM Ul. Leopardi 12 - Tel. 0432/25219 VIDEM Trg XX. septembra - Tel. 0432/295804 TRŽIČ Ul. Duca D’Aosta 8/10 - Tel. 0481/ KMALU KOVA OTVORItEV v GORICI 45467 Pomemben jubilej izredno aktivnega društva Kraški krti so slavili 20-letnico delovanja j ^r&ški krti so te dni slavili dvajset-rioiC0 ustanovitve in neprekinjenega 10vanja. Dve desetletji dolga pot je znamovana s pomembnimi delovni-1 uspehi, od odkritja Kraljice krasa, 0 odkrivanja in kopanja arheoloških y?' do gradnje jamarskega doma na rnur sodelovanja s sorodnimi društvi . urlaniji in Julijski krajini, utrjevala Prijateljskih in strokovnih vezi z jnarsko zvezo Slovenije itd. bi lahko naštevali. Dve desetletji je že v življenju posa-t0^ika dolga doba. Veliko pomeni Ti j- ‘Urjenju jn delovanju društva. 0?ui pri Kraških krtih, ki delujejo kot tv** Slovenskega planinskega druš-ci'if6 bdo tako- Dokaz: velike genera-uit 6 sPremembe. Mnogi od članov v ranoviteijev imajo danes že sivo gla-”■ Po drugi strani pa je zelo spodbud-dejstvo prisotnost lepega števila aJsih in mladih sil, ki se z navduše-oj®® lotevajo novih nalog. Dela na-s . . tako kmalu še ne bo zmanjkalo, [eJ le bil odslej na našem Krasu odkrit , majhen delček skrivnosti podzem-n e9a sveta. Ob delu in požrtvovalen pa rezultati ne morejo izostati. vUvajseto obletnico delovanja so Dri* * krti slavili na Vrhu v gostilni sp .tu, ki jih je že od vsega začetka .Prejela nadvse gostoljubno in kjer se v, ..zrneraj zbirajo ob najrazličnejših Prožnostih. razi V 50 Prisotnl jamarji, člani kluba, rip .onih generacij, predstavniki sovo-njske in doberdobske Občine, pred- stavniki nekaterih sorodnih društev iz Tržiča, predstavniki planinskega društva, številni prijatelji kluba. Jamarsko zvezo Slovenije je zastopal prof. dr. France Habe, dolgoletni prijatelj, strokovni svetovalec in usmerjevalec kluba. Predstavnikom društev, ustanov in organizacij ter nekaterim posameznikom je izročil priznanja Jamarske zveze Slovenije ob 20-letnici delovanja kluba Kraški krti. V priložnostnem nagovoru je izrekel priznanje Krtom za njihovo izredno aktivnost na tem koščku Krasa ter za njihovo usmeritev v čimširše sodelovanje in povezovanje z jamarskimi društvi v Furlaniji-Julijski krajini in Italiji, Sloveniji in Jugoslaviji, Avstriji in drugih deželah. "Lahko s ponosom rečem, da je vaše društvo, v tem prostoru, za vzgled delavnosti." Predsednik društva Stanko Kosič se je ob dvajseti obletnici delovanja posebej zahvalil sovodenjski in dober-dobski Občini, Kraški gorski skupnosti ter kreditnim zavodom v Gorici, So-vodnjah in Doberdobu, za ob različnih priložnostih izkazano zaupanje in pomoč. Prijeten večer se je zaključil z jamarskim krstom. Krti so v svojo sredo po ustaljenem obredu sprejeli novo članico, dekle, ki je "obljubila" da bo ostala klubu zvesta vsaj štirinajst let. Kontinuiteta je tako zagotovljena. Na pobudo združenja More Musič in Pokrajine Glasbeni pregled Ali Frontiers ponudil kakovostno »mejno« glasbo Meje obstajajo tudi v glasbenem in splošno umetniškem ustvarjanju, niso samo politično-geograiske zareze, vendar je prav občutek meje in želje po njenem preseganju krstil festival glasbene umetnosti AH Frontiers. Svoja občutja ob gledanju mejne mreže iz svoje hotelske sobe je legendarna (in sedaj žal preminula) pop-pevka Nico posredovala navdušencem tržiškega glasbenega društva More Musič, ki so jo takrat (pred nekaj leti) gostovali v Gorici. Ali Frontiers je že lani postala serija koncertov, ko pa je letos društvo iskalo političnega in finančnega pokrovitelja je njihov projekt osvojil odbornik za šolstvo in mladinske problematike, dr. Mirko Spazzapan. Po njegovih besedah bo Ali Frontiers naslednje leto prerasla v obsežnejšo mani-festcijo, ki bi priklicala iz vse (nezamejske?) Evrope avtorje mejnih glasbenih tokov. Hoja po mejnem pasu je baš značilna za goriško področje, skozi katero so se "prave" meje prepogosto sprehajale (in še sedaj kdo hoče, da bi se). Revija Ali Frontiers 1989 je imela za središče svojega dogajanja prostore pokrajinskega muzeja pod gradom, kjer je mali avditorij kot nalašč za komorne predstavitve. Otvo-rila jo je v četrtek skupina Art Moulu iz Grenobla, ki je skromnemu, a zavzetemu občinstvu ponudila niz "evolu-tivnih chansonov". Tekste med angažmajem in melodramo, ki so zaradi zgovorne mimične interpretacije pevca bili dostopni čeprav v francoščini, je spremljala razsekana glasba, zmes rocka in "ekspresionistične" scenske muzike. V petek pa je bil avditorij že premajhen za nastop angleške kultne skupine Third Ear Band, ki je v svojem dvajsetletnem snovanju prehodila pot skozi razne glasbene zvrsti (ali bolje ob njih). Korenine so menda v folku, zajema pa še iz klasične in jazzovske tradicije ter se razpenja na planetarni osi zahod-vzhod. Tolkala, električna kitara in violina ter pihala so spletla opojno in vzburljivo glasbeno teksturo. Popoldne je skupina predstavila tudi svojo novo LP ploščo "Magic". Nadalje je v soboto Samy Birnbach, glas etnorock skupine Minimal Compact, v sodelovanju z drugimi tremi glasbeniki ustvarjal na pesniško vzpodbudo. V onirično atmosferski glasbi je interpretiral lirike evrop- skih pesnikov (Gottfriea Benna, Eluarda, Apollinaira in drugih) in koncert je bil za ponujeni užitek res prekratek. V nedeljo je na pobudo organizatorjev stekel pogovor o snovanju "glasbene umetnosti", ki se giblje na limitu rocka in klasične glasbe, elektronskega izvajanja in jazza, novega klasicizma in glasbenega minimalizma. Gost in glavni sogovornik je bil ameriški pianist Harold Budd, najvidnejša osebnost na festivalu Ali Frontiers, ki je znan predvsem zaradi svojega dolgoletnega sodelovanja z Brianom Enom. Svoj koncept glasbene umetnosti je Harold Budd pokazal zvečer v avditoriju, kjer je pred polno dvorano in izbrano publiko poustvarjal in improviziral zvočne glasbene atmosfere ter izvajal glasbene podobe svojih osebnih emocij. Glasba, ki ne mara strogo kodificiranih oblik, čeprav se z njimi mora soočati. Pianistu so bili poslušalci hvaležni, saj je tudi to njegov edini italijanski nastop. Končno pa, ker je manifestacija seveda pokrajinskega značaja, se je včeraj sklenila v Tržiču s koncertom skupine Doubling Riders in z nastopom dua Claudio Cojaniz (klavir) in Bruno Romani (saksofon), ki je bil tudi posnet na ploščo. To o koncertih, vprašanje pa je, čemu sploh festival "čudne glasbe" v Gorici, ki se ponaša z gosto glasbeno ponudbo in številno "resno" publiko. Pretekli teden je bila na razpolago res mastna glasbena požrtija: od ljubljanskega Big Banda v Kulturnem domu, ki ga je marsikdo moral poslušati po zunanjih zvočnikih, do koncertne izvedbe Vrabčeve opere Tolminski puntarji pa do festivala Ali Frontiers. Sodeč po molku glavnega lokalnega italijanskega dnevnika Gorica slednjega ne potrebuje, pozorna pa je bila nanj širša italijanska srenja bodisi v pisanju glasbenih revij bodisi v prisotnosti njihovih kritikov v Gorici bodisi v informiranju vsedržavne Rai, ki je v svojih glasbenih oddajah obveščala o Ali Frontiers. In nenazadnje je tudi publika, ki se je stekla v Gorico iz vse dežele (na koncert Harolda Budda) pa tudi izven nje potrdila, da je projekt združenja More Musič resnično širšega pomena. Aleš Doktorič Knjiga z izsledki lanskega raziskovalnega tabora Publikacija »Tabor BRDA 88« gg^^dinski raziskovalni tabor BRDA q ' p se je odvijal konec lanskega av-mn!a m v začetku septembra na ob-Ujj °bčin Števerjan, Dolenje in Kr-t„j_. ter so posamezne akcije segle Preri Pr<*° meja omenjenih občin je p® kratkim dobil sklepno dejanje: v PfiJr 1 Publikaciji je izšlo zbrano ride °' ki ga je oblikovalo skoraj šti-stv Sei mladih raziskovalcev pod vod-s0(je® Petnajstih mentorjev in drugih kar!° tribeset strani obsegajočo publi-preif°'-.v si°venščini in italijanščini, so Pu n * teden predstavili v Števerja-9rif 8 srečanju v prostorih KD Briški iiurn°^no .besedo je imel župan Ivan lanjfc91' ki je podčrtal pomembnost van; e raziskovalne akcije in prizade-tariov .čine, da skupaj z drugimi us-pO(jD ami omogoči in tudi finančno či jZj,e Pobudo, kakor tudi, da omogo-soVn, Publikacije, ki ima trajnejšo ča-O n Vrebnost. skoval6”!611111 in cillih mladinskih razi-^aror)111 • ab°rov je govoril ravnatelj ne m študijske knjižnice iz Tr- sta Milan Pahor, ki je, poleg SLORI, društva prirodoslovcev Tone Penko in društva mladih raziskovalcev, pobudnik in organizator mladinskega raziskovalnega tabora. Ob tem velja posebej opozoriti na dragocen vzgojni moment, ki ga tako delo predstavlja. Pohvalil je veliko razumevanje in naravnost navdušujoče sodelovanje na katerega so naleteli pri krajanih v Šte-verjanu in zaključil z ugotovitvijo, da je knjiga zelo veren odraz utripa šte-verjanske (in tudi širše) skupnosti v določenem trenutku. Z veseljem in zadovoljstvom jo bodo vzeli v roke vsi domačini. Ker pa je tekst dosledno dvojezičen, nudi publikacija zanimiv vpogled v števerjansko gospodarsko, družbeno in narodnostno stvarnost tudi bralcu, ki slovenščine ne pozna ali ne zna v zadostni meri. Na kratko je o vsebini brošure, o njenem nastajanju in o vprašanjih, ki so se s tem v zvezi porajala, spregovoril urednik prof. Aldo Rupel. Kljub nekaterim napakam (ki so menda neizbežne), je publikacija dobra, kakovos- tno boljša od dosedanjih. To je tudi odraz dosedanjih izkušenj in seveda, kakovostne rasti mladinskih raziskovalnih taborov. V krajši razpravi je bilo slišati nekaj pripomb in predlogov, zlasti v vidiku bodočih takih in podobnih akcij, ki se bodo, kot se zdi, nadaljevale. Več poudarka naj bi recimo dajali ledinskim imenom in nasploh vprašanjem krajevnega narečja. To velja zlasti za naravoslovno skupino in sociološko skupino. Mimogrede bi se lahko recimo zbrala (in zabeležila, kar je nadvse pomembno) domača imena za lepo število rastlin, ptic in drugih živali, kakor tudi domača hišna imena, tako izrazita in tako v rabi prav v Brdih že zaradi načina poselitve, ki se kaže v izredni razdrobljenosti, s številnimi malimi zaselki in posameznimi domačijami, razsejanimi po bregovih. Brošuro, ki so jo natisnili v tisoč izvodih, bodo razdelili po domovih. Poslali pa jo bodo tudi raznim ustanovam in društvom. Ob visokem jubileju ji je čestital tudi župan Humar w Steverjanka Katarina Gabrovec je praznovala 90. rojstni dan V nedeljo je ena izmed najstarejših Števerjank Katarina Gabrovec, po domače Tina Mihčeva slavila 90. rojstni dan. Slavljenko, ki sicer že tri leta živi v bolnišnici Sv. Justa v Gorici, sta ob tej priložnosti obiskala tudi števerjanski župan Ivan Humar in odbornik za skrbstvo Silvan Cibini. Gabrovčevi sta poleg priložnostih daril izročila tudi lep šopek cvetja. Na sliki (foto Čubej): slavljenka veselo sprejema šopek rož. ttoberdobski 45-letniki Prejšnji in ^srečanju pn f°,se zbrali 45-letniki iz doberdobske občine na tradicional-Sn^biskih PoknnaCf* ?Jmh obredih' maši, položitvi cvetja na spomenik padlim m v Umag v i , ,|er 50 pokopani umrli soletniki, so se odpravili z avtobu-[v, ® Po večerii nh »• kjer 50 *meb kosilo. Vesela druščina je zaključila prijeten fe10 Ferleuc °prfetja ln zabavi ............. Vj*. =rietič - Prir, , j .—7—- v Vojščici na Krasu. Srečanja so se udeležili: Vj.mtin - Pjenuntm ° . °*i°v * Doberdoba, Marija Šuc - Šuceva iz Jamelj, Anica p *jin . pienzil . a lz D°Ia' Silvano Frandolič - Piukotov iz Doberdoba, Vera RarVdolič - Cesarie„=a 1Z Pola' Bmno Dusman - Žekličev iz Doberdoba, Danica Mii;1®8 Gergolet _ n 12 7ameti- Mirica Frandolič - Fertušineva iz Doberdoba, Ferf®a pahor - Mirato^fJ^.? D°berdoba’ Sonla Pahor - Micateva Tkf. J-----~ ________ iz Dola, Karlo Dario Filološko društvo teži k združevanju Furlanov V deželnem avditoriju v Ul. Roma je bil v nedeljo 66. kongres Furlanskega filološkega društva, ki sovpada s 70-letnico ustanovitve društva. Na slovesnosti, ki jo je vodil Eraldo Sgubin, sta pozdravila goriški župan Antonio Scarano in predsednik pokrajinske uprave Gianfranco Crisci. Župan je poudaril pomen sožitja različnih narodnosti na našem področju. Gorica, je povedal Scarano, je mesto, ki je sinteza evropskih mest. Sledil mu je Crisci, ki je v furlanščini spregovoril o profesionalnosti in pomembnosti filološkega društva. V imenu pokrajinske uprave je potrdil, da bodo tudi v bodoče podprli delovanje društva. Najbolj barvit je bil nedvomno poseg sen. Maria Torosa, predsednika Furlanov v svetu, ki je poudaril pomembnost 70-letnega delovanja filološkega društva. Naše prednike, je dejal Toros, so ločili oceani, saj smo sedaj porazgubljeni kar po 62 državah. Toda povsod so pripadniki našega naroda ostali združeni, zato moramo takšne smernice ohraniti tudi za v bodoče. Vsi, je zaključil, od Gorice do Li-venze in po vseh zemeljskih celinah, moramo živeti združeno, v miru in prijateljstvu s sosednimi narodi. Samo na ta način bomo lahko ohranili svojo bogato kulturno dediščino. Osrednji govornik slovesnosti je bil predsednik društva Alfeo Mizzau. Ko je govoril o zaščiti jezikovnih manjšin, je Mizzau dejal," da mora vlada vedeti, da je filološko društvo na prvem mestu kot dejavnik ohranitve in uveljavitve naše kulture. Borili se bomo tudi zato, da bodo v vseh obveznih šolah poučevali furlanščino." Po podelitvi priznanj goriški občinski in pokrajinski upravi ter razvitju prapora filološkega društva, so pevci zbora Seghizzi zapeli nekaj pesmi. Prof. Sergio Tavano je nato spregovoril na temo Gorica: Furlanija kot problem. Sledilo je nagrajevanje goriških osnovnošolcev, ki so napisali spis v furlanskem jeziku. Popoldne so v avditoriju nastopili folklorni skupini "Santa Gorizia" in 'Danzerini di Lucinico" ter člani glasbene skupine "Lorenzo Perosi" iz Fiu-micella. Srečanje so sklenili v cerkvi na Travniku, kjer je bila maša. Ob kongresu so pripravili tudi razstavo knjig in publikacij, ki jih je društvo založilo v 70-letnem delovanju. Urad za delo posluje od včeraj v novem sedežu Ravnateljstvo pokrajinskega urada za delo obvešča, da je urad za zaposlovanje od včeraj dalje odprt v obnovljenih prostorih v Vicolo Molino 1. Doslej je urad posloval v prostorih v ulici Scodnik 1, ki pa so bili zaradi utesnjenosti in drugih težav že lep čas neprimerni za poslovanje. V prenovljenih prostorih novega sedeža so zaenkrat uredili prostore za zaposlovanje delavcev v kmetijstvu, postopoma pa bodo tja premestili še vse druge oddelke pokrajinskega urada za zaposlovanje. Dominik Humar potrjen za tajnika SSk v Števerjanu Prejšnji teden se je prvič sestal novoizvoljeni odbor sekcije SSk v Števerjanu. Najprej so si porazdelili vodilne funkcije: za tajnika so potrdili Dominika Humarja, do zamenjave pa je prišlo na predsedniškem mestu, kjer je Ivan Vogrič nadomestil Hadrijana Corsija. Za podpredsednika sekcije so izvolili Jožeta Corsija, za blagajnika pa Borisa Hladnika. Odborniki štever-janske SSk so potrdili zaupanje tajniku Humarju z utemeljitvijo, da se je izkazal za sposobnega za to funkcijo in je s korenito prenovo ter pomladitvijo sekcije SSk omogočil premostitev krize, ki ji pripisujejo poraz na občinskih volitvah leta 1985. Naloga, ki si jo zastavlja novo vodstvo sekcije SSk je ponovna pridobitev uprave Občine Števerjan. Tajnik se je zahvalil za potrditev in napovedal, da se bo odslej odbor sekcije redno sestajal pred sejami občinskega sveta v Števerjanu, tako da bi se dogovorili o stališčih, ki naj jih zavzemajo trije svetovalci SSk na občinskih sejah. Humar je pozitivno ocenil večer s odpredsednikom SZDL Viktorjem akljem, ki ga je SSk priredila pred nedavnim v Formentinijevem gradu skupaj s krožkom za socialna in politična vprašanja A. Gregorčič. Na seji je posegel tudi deželni predsednik SSk Marjan Terpin, ki je obravnaval vladni osnutek zakona za zaščito Slovencev v Italiji. Bil je mnenja, da bo treba vsebino vsekakor izboljšati, saj so nekatere določbe vladnega osnutka, kot na primer izločitev Pod-gore, naravnost nesprejemljive. Za »Evropo dežel« skupni evropski dom? DUNAJ — Včeraj se je začela na Dunaju tretja (dvodnevna) generalna skupščine evropskih dežel in regij, ki se je poleg zastopnikov 112 včlanjenih dežel udeležujejo tudi predstavniki iz Vzhodne Evrope, sicer Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske in Jugoslavije. Zasedanju predseduje italijanski minister Carlo Bernini. Na dnevnem redu so regionalistična politika, krajevne avtonomije in meddeželne oziroma čezmejne delovne skupnosti kot "laboratoriji sodelovanja"; v prvi vrsti je tu seveda Delovna skupnost Alpe-Jadran. Včeraj so veliko razpravljali o okolju in njegovi zaščiti, ki ne more biti uspešna, če ni sodelovanja. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je v uvodnem govoru dejal, da je meddeželno sodelovanje važnejše od mednarodnega sodelovanja, kajti deželne vlade so ljudem bližje od državnih vlad, in da je v tem sklopu izjemnega pomena jezikovni pluralizem. Evropska integracija, je rekel, bo mogoča samo z ovrednotenjem avtonomije dežel, etnični pluralizem pa je bogastvo Evrope, kajti »pregrade in asimilacijski procesi so lahko samo v "močnih" državah«. Mock je zaželel, naj bi "Evropa dežel" prispevala k izgradnji "skupnega evropskega doma". Te misli sta povzela tudi Bernini in podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Braida. Deželni zastopniki K Pl volili za in proti Occhettovim tezam TRST — V nekaterih osnovnih organizacijah komunistične partije v deželi se je že pričela razprava o dogajanju in sklepih zadnjega centralnega komiteja KPI, kjer je dvotretjinska večina članov odobrila Occhettov predlog o obnovi stranke, tudi s tem, da se komunisti odpovedo svojemu imenu in dosedanjim zunanjim znakom. Kot v centralnem komiteju v Rimu so tudi na bazi komunisti razdeljeni. Nekateri, še zlasti starejši, so proti temu, da bi se nova stranka, kakršno predlaga Occhetto, odpovedala komunističnim simbolom in imenu. Drugi pa so za spremembe, pa čeprav so njihova mnenja različna. Nekateri priznavajo, da KPI že več časa vodi socialdemokratsko politiko, podobno tisti nekaterih evropskih socialdemokratskih strank. Nekateri si žele sodelovanja s socialisti. So pa tudi taki, ki v novi stranki vidijo nadaljevanje kon-fliktualnosti s socialisti in nujnost sodelovanja z drugimi levičarskimi ter radikalnimi skupinami. V tem tednu bo še več takih sestankov. Načrtujejo tudi sestanke pokrajinskih vodstev stranke. Na začetku prihodnjega tedna, najbrž že v ponedeljek, 4. decembra, je predviden sestanek deželnega odbora KPI. Pripraviti je tudi treba pokrajinske in deželni kongres, ki bodo najbrž že konec decembra in v začetku januarja. Na rimskem zasedanju centralnega komiteja KPI niso deželni predstavniki glasovali enotno. Deželni tajnik Roberto Viezzi je glasoval proti Occhettovemu predlogu. Enako kot on sta glasovala Gianna Pirella, edina zastopnica Goriške v cekaju, ter Fausto Monfalcon iz Trsta, ki je član nadzornega odbora. Za Occhettov predlog pa so glasovali tržaški tajnik Nico Costa, Tržačanka Perla Luša, pordenonski tajnik Antonio Di Bis-ceglie in videmski tajnik Elvio Ruffino ter še član nadzornega odbora, Slovenec Miloš Budin iz Trsta. Nekateri postavljajo v ospredje dejstvo, da se je deželni tajnik Viezzi kar na lepem znašel v nekakšni opoziciji v stranki v naši deželi, in zaradi tega menijo, da bi bilo treba preučiti njegov položaj deželnega tajnika. Drugi pa izražajo mnenje, da so tako Viezzi kot ostali glasovali po svoji osebni uvidevnosti, kot člani centralnega komiteja oziroma garancijske komisije, ne pa kot zastopniki te ali druge federacije oziroma deželnega odbora stranke. Jutri spet seja deželnega sveta TRST — Deželni svet FJK bo spet zasedal jutri od 10. ure dalje. Dnevn red: interpelacije in vprašanja, na ka tere bodo odgovarjali odborniki • Lamberti (samomori), D. Barna (najem lokala v termalnem zdravilišč Arta zasebniku) in A. Angeli (odpad iz ambulant); obravnava zakonskeg osnutka o sredozemskem integrirane programu (PIM) za Maransko la9^n. in Gradež (poročevalec P. Braida). osnutka o vodenju zemljiške knjig® informatično obdelavo podatkov l • Bomben) in ukrepi na personalne področju (D. Carpenedo); debata sklepu, da se Deželni ustanovi za raz voj kmetijstva (ERSA) dovoli odtujite nepremičnin (L. Blasig);, ponovna odo britev zakonov, ki ju je rimska vlad popravila in ki zadevata urnik gostJ-(A. Spagnol) in prispevke industriji ( ■ Campagnolo); izvolitev dveh efekti nih članov in dveh supletov v deželn komisijo za zaposlovanje. KPI: V obrambi »paketa« nujna najširša enotnost TRST - Tržaška federacija KPI je izdala tiskovno sporočilo glede postopka, ki ga je sprožila pristojna komisija ES proti italijanskemu državnemu zakonu št. 26 ("paket za Trst in Gorico"), češ da krši načela o svobodni konkurenci. Podpisnika sen. St. Spetič in posl. W. Bordon naglašata, da bi izguba finančne pomoči po tem zakonu bila hud udarec za tržaško gospodarstvo, zato sta potrebni kar največji budnost in enotnost. Razlogov za razne obtožbe in obsodbe - piše dalje v tiskovnem sporočilu - bi bilo spričo dejstva, da Rim tudi po izteku zadevnega roka še besedice ni napisal v obrambo zakona, vsekakor na pretek. Prejšnji teden pa je prišel iz vrst industrij cev poziv političnim, gospodarskim in družbenim silam, naj se spet obnovi tisti "pakt aktivne solidarnosti", ki je svojčas omogočil izglasovanje "paketa" in ki naj bi zdaj omogočil njegovo ohranitev. Komunisti, ki so prispevali k rojstvu zakona, so ga seveda prav tako pripravljeni braniti, zato pa ne morejo mimo okoliščine, da se bodo posl. Coloni, deželni odbornik Carbone in tržaški župan Richetti danes sešli v Rimu z ministrskim podtajnikom Cristoforijem in da takšna nenadna poteza nikakor ne sodi v sklop prizadevanj, da se potrebna enotnost ustvari z vsemi silami v mestu, ki ima - in tega ne gre pozabiti - evropskega parlamentarca. Stavka končana - zdaj resna pogajanja za socialni paket REBRCA, ŽELEZNA KAPLA — Gladovna stavka zaposlenih pri Obirju se je po skoraj štirinajstih dneh končala. Glavni vzrok za to je bil, da je Slovenija papir prikazal pripravljenost za resna pogajanja o socialnem načrtu za vse tiste, ki bodo postali brezposelni. Seveda pa tudi tak socialni paket ne more biti nadomestilo za redno delovno mesto v Dolini Bele, še posebej ne, ker gre celo pri celotnem okraju Velikovec za ' krizno območje". Glede socialnega načrta so pogajanja med lastnikom tovarne Obir na Rebrci Slovenija papirjem in zastopniki delavstva tako daleč napredovala, da je direktor Slovenija papirja najavil konkretne pogovore o načrtu za 19. december. Poslovodstvo tovarne Obir pa se zavzema za to, da bi še prej uredili vsa odprta vprašanja glede socialnega načrta. Obseg načrta pa doslej še ni znan, čeprav je govor o 26 milijonih, ker seveda tudi še niso iznešene vse razprave o natančni razdelitvi in o dodatnih podporah delavcem. Prav tako še ni jasno, kakšen načrt za novo proizvodnjo na industrijski lokaciji Rebrca bo predložil Slovenija papir. Kot smo že poročali, se je direktor Slovenija papirja dipl. ek. Miro Varšek na seji generalne skupščine obvezal, da bo tak načrt predložil še do konca novembra, toda o vsebini se še ni hotel razjasniti. Po dosedanjem razvoju (tudi po zopet umaknjeni varianti proizvodnje lesovine) pa je treba domnevati, da nikakor ne bo mogoče najti rešitve, ki bi nudila kot tovarna celuloze kar nad 200 ljudem delovno mesto. Vseeno pa bi nadaljnje industrijsko delovanje na Rebrci stanje vsaj nekoliko omililo. Ne glede na to, da bo moral Slovenija papir obljubljeni koncept nove proizvodnje še predložiti, pa se tudi stavkovni komite "Južnokoroška solidarnost" ukvarja z vprašanjem, kako bi dodatno - preko obrtniških dejavnosti - lahko prispeval k ohranitvi delovnih mest in evidenci družin v Dolini Bele, prav tako pa tudi h krepitvi celotne regije. ANDREJ MOHAR Za vključevanje mladih v kmetijske dejavnosti TRST — Deželni svet je malce popravil deželni zakon š • 19 iz leta 1988, ki predvideva denarne prispevke za vključevanje mladih v kmetijstvo. Kjer je pisalo, da mora zain teresirani imeti »zadostno poklicno sposobnost", piše zdaj. da mora imeti »poklicno kvalifikacijo na zadostni ravni«• Popravek je bil vnesen v skladu s politiko v okviru fvrop" ske gospodarske skupnosti, sicer pa prvenstveno zato, a strokovne usposobljenosti dotičnega mladega človeka n bi opredeljevali zgolj z upoštevanjem, če njegovo ime ] ali ga ni na pokrajinskem seznamu kmetovalcev, marve tudi upoštevajoč, da si primernega strokovnega znanja n nabral samo s študijem, torej s prejemom ustrezne univerzitetne diplome (kmetijske in gozdarske vede, veterinarstvo idr.) oziroma diplome parificiranega tehniško-agro/' nega inštituta ali poklicnega zavoda s kmetijsko usmeri -vijo, pač pa tudi z vsaj 150-urnim obiskovanjem usposoD ljenostnih tečajev, ki jih prireja deželna uprava, ali P kakšnega drugega tečaja, ki ga Dežela uradno priznav■ Zakonodajalec je v bistvu izhajal s stališča, da morajo bi mladi ljudje, ki si za poklic izberejo to ali ono kmeck^ dejavnost, miselno odprti, dinamični in seveda strokovn dobro podkovani, kajti edino na ta način bodo lahko zag° lovili kmetijstvu v Furlaniji-Julijski krajini stvaren in stn trn razvoj na podlagi tehnoloških in siceršnjih moderniz cijskih postopkov. Zakon predvideva tudi posebne nafT,° de" tistim, ki bi mladim ljudem oddajali v najem obdei valno zemljo. Končno na poti k dokončni ozdravitvi bolnišnice v Izoli IZOLA — V izolski bolnišnici so ukrepi, ki so se jih lotili že spomladi, zlasti pa konec avgusta z ukrepom družbenega varstva, začeli kazati prve rezultate. Predvsem je sedaj pomembno, da se vrtoglavo hitro znižuje zadolženost te ustanove. Ta je še sredi poletja znašala 25 (takratnih) milijard dinarjev, zdaj pa znaša nekaj manj kot 10 milijard dinarjev, vendar to niso več dragi premostitveni krediti, ampak malo ugodnejša bančna posojila. Poglavitno uslugo za zmanjševanje zadolženosti in zagotavljanje likvidnosti bolnišnice gre pripisati 2,2-od-stotni prispevni stopnji iz dohodka gospodarstva Obale. Hkrati se je bistveno skrajšalo obdobje za izterjavo plačil. Prej so zdravstvene skupnosti, ki so bile brez denarja, posamezne račune plačevale tudi s 4-mesečno zamudo, zdaj pa jih poravnavajo v 15 dneh. Razumljivo je, da so jih v to silile tudi zamudne obresti. V bolnišnici je tudi drugače več reda - tako pri obračunavanju participacij, bolj varčujejo s porabo materialov, nekaj (približno 30) je že manj zaposlenih v teh-nično-vzdrževalnih službah, postopoma pa jih bo odšlo še več. Tudi v DSSS (kjer trdijo, da sicer nimajo preveč zaposlenih - le 90 za 1400-članski kolektiv) bi morali zmanjšati število zaposlenih. Za bolnišnico zdaj dela v DSSS nekaj manj kot 60 delavcev, če bi bolnišnica postala samostojna delovna organizacija, pa bi po zagotovilih odgovornih iz začasnega organa družbenega varstva potrebovala le kakih 30 administrativnih delavcev. Ravno to - zmanjšanje števila zaposlenih, večja kakovost zdravstvenih storitev in ureditev prostorskih vprašanj - so tri najbolj pomembne naloge, ki bi jih morali izpeljati v obalnem zdravstvu, če bi hoteli dokončno urediti razmere. Za dosego teh ciljev pa sam ukrep družbenega varstva ni dovolj. Zato razmišljajo o bodoči organiziranosti zdravstvenih organizacij v zdravstvenem centru Koper. Do novega leta bo treba opraviti tudi največ nalog, ki bodo omogočale bolnišnici normalno, zdravo poslovanje. »Prispevek, ki ga zdaj bolnišnici daje obalno gospodarstvo (2,2% iz dohodka) za finančno ureditev poslovanja, bo bolnišnici zadoščal, da se bo postavila na noge in otresla zgub oz. dolgov. Vendar bi kazalo kmalu razmisliti, ali ne bi bilo prav, da bi ta prispevek ohranili in ga namenili dograjevanju izolske bolnišnice,« meni dr. Milan Krek, predsednik poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Koper. Gre za zanimiv predlog, ki bi ga morali na Obali natančneje preučiti. In če bi zdravstvo znalo priti pred gospodarske organizacije z racionalnim programom o tem, kako najceneje preseliti koprsko porodnišnico v izolsko bolnišnico, če ne bi bilo megalomanskih in naložbeno požrešnih projektov, bi bilo tako zamisel mogoče tudi uresničiti. Preselitev porodnišnice pa bi dokončno zaokrožila izolsko bolnišnico in morda tudi prispevala k cenejšemu zdravstvu na Obali. BORIS ŠULIGOJ Nagrada Philips v Vitt. Veneto VITTORIO VENETO Enaindvajsetletna Lina Tomasella iz Vit-toria Veneta, ki študira fiziko na Uviverzi v Padovi, je zmagovalka natečaja Philips za mlade raziskovalce 1988/89. Gre za že tradicionalen natečaj, ki ga Philips prireja vsako leto, da bi planili na dan mladi talenti od 11. do 20. leta. Tak natečaj je tudi za obdobje 1989/90 in finale bo maja v Milanu. Lina Tomasella pa je prejela še eno laskavo priznanje, saj je zmagala tudi na natečaju Evropske skupnosti "Contest for young scientists" v Bruslju, ki se ga je udeležilo 53 fantov in deklet med 15. in 21. letom starosti. Študentka iz Vittoria Veneta je predstavila ocenjevalni komisiji lastno poizvedovanje o stopnji strupenosti štirih ksanteničnih barvil. Rok za predložitev izdelkov v okviru natečaja Philips 1989/90 zapade 30. novembra. NAJBOLJŠE NI VEDNO NATDRAŽJE O tem se boste sami prepričali ob obisku Primexovih prostocarinskih prodajaln, kjer Vas za praznične nakupe pričakuje zelo široka izbira artiklov najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev. Po zelo ugodnih cenah lahko kupite smuči Dynastar, avtogume Pirelli, snežke, smučarske čevlje in rokavice Tecnica, avdio in video tehniko Selečo, Fischer, Schneider, Nordmende, Telefunken, Sanyo in ITT, posodo in pribor INOX, krzna. KRZNO IN USNJENA KONFEKCIJA ŠPORTNA OPREMA KOZMETIČNI IZDELKI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE AVDIO IN VIDEO TEHNIKA TOBAČNI IZDELKI ALKOHOLNE PIJAČE BIŽUTERIJA URE Drevi v Kulturnem domu na abonmajskem koncertu Glasbene matice Slovenski madrigalisti v Trstu Zborovodja Janez Bole Slovenski madrigalisti bodo drevi nastopili v Kulturnem domu v Trstu V Kulturnem domu v Trstu bo danes v okviru abonmajske koncertne sezone GM nastopil zbor Slovenskih madrigalistov. Čeprav ima Ljubljana nekaj dobrih vokalnih ansamblov je pred dvema letoma ustanovljen Komorni pevski zbor SLOVENSKI MADRIGALISTI zelo pomembna pridobitev. Upal bi reči nujna saj se zborovskemu petju že dolgo niso šteli dobri časi posebno če se spomnimo nekdaj bleščečega pevskega zbora Glasbene matice, ki je pod pok. Matejem Hubadom ponesel slovensko pesem in zborovsko poustvarjalnost v pomembne evropske centre. Dirigent Janez Bole, ki mu gre zasluga za ustanovitev Slovenskih madrigalistov ima vse pogoje, da s tem komornim pevskim ansamblom zapolni nekaj praznine na koncertnem področju vokala. Bole, ki je letos slavil 70 let, je osebnost, ki je v letih svojega pedagoškega dela na Akademiji za glasbo v Ljubljani in kot ustanovitelj mnogih kvalitetnih pevskih zborov dokazal, da temeljito, vrhunsko obvlada to glasbeno zvrst in je zato v polni meri poklican za vodstvo tega novega vokalnega korpusa. Med zbori, ki jih je vodil, naj omenimo Slovenski oktet, Pevski zbor Slovenske filharmonije, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Komorni zbor v Celju, Komorni zbor v Novi Gorici, Zbor Srečko Kosovel v Ajdovščini, Moški zbor na Bledu, številne dekliške zbore itd. Temeljna programska usmeritev Slovenskih madrigalistov je izvajanje enoglasja (Gregorjanski koral) in vokalne polifonije. Z njimi je dirigent že v obdobju dveletnega muziciranja naštudiral in v javnosti izvedel nekaj celovečernih koncertov duhovne glasbe, zlasti dela J. P. Gallusa in njegovih sodobnikov. Posveča se tudi ljudski, a ne zanemarja umetne skladbe domačih in tujih avtorjev. Ko se bomo čez dve leti spominjali 400-letnice smrti velikega slovenskega in evropskega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa, bo prav Slovenskim madrigalistom in njegovemu dirigentu pripadla pomembna naloga, da pripravi vrsto Gallusovih znanih in še neizvajanih skladb. q jj Monumentalno knjigo je izdala DZS Slovenske krajine arh. Dušana Ogrina Na slovenskem knjižnem trgu se je Državna založba Slovenije predstavila z imenitno knjigo. Gre za knjigo krajinskega arhitekta Dušana Ogrina, profesorja na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, ki je napisal (in naslikal) knjigo, ki v okviru zbirke Slovenija pomeni tehten prispevek k predstavitvi naše domovine. Gre za ogromno delo, ki se ga je uspešno lotil izjemno razgledan in sposoben avtor in v katerega je založba vložila velika sredstva. Knjiga velikega, podolgovatega formata (krajine se vedno razprostirajo pred očmi v vodoravni podobi) z 240 stranmi, s 176 stranmi celostranskih barvnih fotografij, vezana v platno s ščitnim ovitkom, pomeni svojevrstno predstavitev slovenskih krajin, od Prekmurja do morja, obenem pa imenitno pašo za oči in opozorilo na naravno bogastvo, ki ga zanemarjamo in ki grozi, da propade. »Videl in slikal sem zanimiva, neredko prav osupljiva krajinska prizorišča po raznih deželah sveta. Srečanje z njimi je marsikdaj pomenilo enkratno doživetje, hkrati pa je prineslo tudi spoznanje, da si Slovenija nikakor ne more lastiti prvenstva v naravnih znamenitostih ali v privlačnosti krajine. In vendar me Krajina nikjer ni tako globoko prevzela kot na tej majhni zaplati sveta, kjer se gnetejo Alpe, Panonija, dinarsko-kraški svet in Sredozemlje... V tem je ta dežela edinstvena«. Tako je zapisal avtor knjige Dušan Ogrin v pregovoru k svoji knjigi in poudaril posebnosti, zanimivosti in lepote slovenskih krajin. Za uvodom razlaga v posebnem poglavju pojem krajine, ki včasih kot izraz za označbo prostora še ni bila znana. Danes predstavlja beseda krajina, (beseda krajina in pokrajina sta si pojmovno zelo blizu), pojem za bivališče, za del narave, krajina je lahko problem, zgodovinski prostor, umetna tvorba. Je pa del zemeljskega površja, s fizičnimi oblikovnimi lastnostmi, ki ga moramo čuvati, negovati, ohraniti. V naslednjem poglavju obravnava avtor ekološki, gospodarski in kulturni pomen krajine, razpravlja nato o nastanku in zgradbi krajine. Samostojno poglavje je posvečeno krajinam Slovenije. Ogroženosti, varstvu in urejanju krajine posveča Ogrin posebno skrb. Drugi del knjige predstavljajo celostranske barvne fotografije, ki jih dopolnjujejo avtorjeva pojasnila. Ti teksti k slikam, kratki in jedrnati, pa niso samo razlagalni, temveč so kritično vsebinskega značaja. Tako na primer govori o izjemnosti Špikove skupine, ki se razprostira prav do dna, do doline, brez vsakega predgorja. Ali pa spet o zgrešenosti urejanja slovenske obale, na katero so hoteli zgnesti vsemogoče, tudi štiri marine, (medtem ko jih ima ostalih 600 km obale Dalmacije le šest), itd. Gre torej za vsebinske, kritične in problemske zapise k slikam, ki nam predstavljajo značilnosti, probleme in napake v vseh vrstah slovenskih krajin. Ogrinova knjiga tako zasleduje dvojni namen. Prav gotovo ima najprej namen s sliko in besedo predstaviti domačemu in tujemu človeku, (knjiga ima nemški in angleški resu-mej, slovenske krajine, ga opozoriti na materialno in etično vrednost te krajine. Njen drugi namen pa je opozorilo na nujnot čuvanja te krajine, svarilo pred nedovoljenimi posegi in grozečimi načrti. Knjiga torej ni album reprezentativnih fotografij, pa čeprav je Ogrin velik mojster, saj je sam posnel vse krajine, reproducirane v svojem delu. Barvne podobe le predstavljajo slovenske krajine, so neke vrste vizualna tipologija krajine, pomagajo pa opozarjati tudi na negativen odnos do okolja, kar je s podobo mnogo lažje kot z besedo. Ni čuda, da so ob pred-stavitivi primerjali to edinstveno knjigo z Valvasorjevo topografijo Kranjske ali Fischerjevo topografijo Štajerske. Razumljivo je, da je tehnika od takrat napredovala in da so risbe nadomestile barvne fotografije, ki pa kot delo enega avtorja, umerjene in harmonično ubrane, impresivno učinkujejo. Gre torej za izjemno knjigo o slovenskih krajinah, knjigo, ki vsestransko, z besedo in podobo, prikazuje in opozarja na pomen krajine v današnjem slovenskem prostoru. Seveda bo ob knjigi nekaj pripomb. Naj omenimo, da so morda barvni odtenki reprodukcij (vsaj nekateri) preveč zamolklo, bledo modri. Da pa je pri tem podana izredna plastičnost podob krajin je treba posebej podčrtati. Vprašanje je izbor predstavljenih krajin, pa tudi to ali izven meja današnje SR Slovenije ni več slovenskih krajin. Pa še cena knjige je visoka. Sicer pa gre za hvalevreden prispevek prof. Ogrina, k predstavitvi današnje Slovenije in k prizadevanjem za ohranitev te naše kulturne dediščine. Sl. Ru. Knjiga je izšla pred kratkim pri Založništvu tržaškega tiska Spomini na Slovence pisatelja Jožeta Javorška stav)j Javoršek se ponovno pred-hovo h l9 ■ knjižnem trgu, tokrat z tla sin^ zaj@tno knjigo - Spomini Prihnri«ence k *n H- del, katerima bo v Ktijic, nIe naj*3rž sledil še tretji del. 2birkp -i6 P°stavljena v okviru nove založil; z9°dovinski spomin, izdali in tiska iJ39 sta J° Založništvo tržaškega Pejstv0 P°djetje ADIT iz Ljubljane. jetn0 kn - i® Javoršek spisal novo žaga brale1®0 ° Slovencih, marsikatere-saj je a ne bo posebej presenetilo, tistih nk °r Že kar tipičen predstavnik dajo in cev' M se kar neprestano uba-jah sim, azraiz‘1iaj° o usodnih peripeti-šek ni enskega naroda. Toda Javor-I^Htičnn ?0i Pl°d°vit pisec in večni, več si ip kulturni nezadovoljnež, maralo 0st .s svojimi polemičnimi, včasih bikov 1 stališči do svojih nasprot-dualno d * nl nekam posebno indivi-hi znal rZ°u s katero pa se mnogokrat zdrahar«t ubraniti kulturalističnega Na' btVa' ce bo nri'n ^.e^° Opomini na Sloven-P°Zornost Fa ■ j1 vzbudilo najbrž novo ^kakšen 'vaI.ie v njem avtor orisal katereoa i!1Vl)^njePis svojega časa, v 'Maria tun- vP etena in literarno ob-tafija. on * avtorjeva lastna avtobiog-Sn° mešani/111 imamo torej z nekak-anico romana, memoarskih za- pisov in osebnih refleksij o kulturnem, predvsem pa političnem življenju Slovencev, od leta 1900 do začetka druge svetovne vojne. Pisanje, ki ga srečujemo v knjigi, se v veliki meri približuje zgodovinopisju, posebej modernejšim oblikam le tega, ki vse bolj opušča operiranje z eksaktnimi podatki, in se v nasprotju z znanstvenim pristopom raje poslužuje osebno obarvanih pričevanj, psiholoških in mentalitetnih vzorcev, kulturne zgodovine, itd. Javorškov poskus se približuje tem, v bistvu še nedefiniranim oblikam pisanja, vendar se bolj kakor zgodovini približuje esejistično literarnemu pisanju, saj dogodke iz prve polovice našega stoletja ocenjuje oz. opisuje zelo subjektivistično in izrazito čustveno obarvano. Posebej slednje - čustvenost, ki je za avtorja nasploh zelo značilna, je tudi v novi knjigi močno poudarjena. Toliko po formalni plati; dodali bi lahko še to, da se Javoršek tudi tokrat ni izneveril jasnemu, izpiljenemu, gladko berljivemu jeziku, s katerim so, kot kaže, po naravi obdarjeni tisti, ki prihajajo z Velikih Lašč (Trubar, Levstik, Stritar...) Kar se tiče vsebine, lahko kot eno izmed glavnih značilnosti omenimo Ministrstvo za turizem in prireditve Pokrajina Trst ALPE ADRIA La Cappeila Underground Skupini SNCCI iz Treh Benečij in iz Lombardije C I N E M A V kinodv ^"Sf’ 2^- novembra - 3. decembra 'n v kavarnfe Excels,or’ v dvorani Sala Azzurra, v Goethe Institutu ln,°rmacije dobit 30 arC°" Vstop prost. 1 e Ph La Cappeila Underground, Ulica del Crocifisso 7/A - Tel. 040/363637. Jože Javoršek svojevrstno prepletanje konkretnih zgodovinskih dogodkov, okoliščin, prilik, zmag, porazov ali zamujenih priložnosti s posebnimi, karakternimi ali psihološkimi lastnostmi slovenskega življa. S tovrstnim postopkom je avtorju uspelo, da je tekst mestoma izjemno učinkovit, za bralca, ki pobliže prizadeto spremlja plovbo tega naroda pa še posebej. Zahvaljujoč avtorjevi naravnanosti k tragičnemu in včasih preveč poudarjeni patetiki, dobiva bralec vtis, da je bilo v slovenski zgodovini pravzaprav največ - porazov in, tega še posebej, zamujenih priložnosti. Javoršek je v svojih Spominih prijetnejši in bolj berljiv, kakor v nekaterih njegovih poprejšnjih knjigah, to pa zato, ker se tokrat ukvarja s kolektivno usodo naroda, brez natolcevanj čez konkretne posameznike. Predmet jedke kritike sta v prvi vrsti klerikalizem, ki naj ne bi dopuščal svobodne miselne prenove, kakršno je terjal čas, in pa slovenski liberalizem, ki naj bi narodu prizadejal še večje zlo, saj se je za časa Avstrije povezoval z nemško bur-žoazijo, pozneje pa z velikosrbskim kapitalom. Skicam tedanjih pomemb- nih možakarjev, n. pr. Evangelista Kreka, dr. Korošca, pisatelja Ivana Cankarja, bi lahko očitali kvečjem le to, da so pisane iz poznejše perspektive; hočem reči, da jih je avtor slikal iz vidika revolucionarne nestrpnosti, kot bi bila njihova napaka, da ne vidijo, kako se bodo dogodki vse močneje stopnjevali, pogrezali in naposled privedli do katastrofe, oziroma - končno! - do revolucije. Tak pogled si je prisvajalo marksistično zgodovinopisje in preteklost ocenjevalo z vidika »velike prelomnice« (revolucije), in poudarjalo, kako je bilo poprej vse zgrešeno in je po nujnosti vodilo v radikalni prelom. Vendar je tak pogled v precejšnji meri zgrešen, kajti ljudje poprejšnjih obdobij preprosto niso mogli vedeti, kaj se bo v prihodnosti zgodilo. Javorškov! spisi mestoma še vedno podlegajo tej hibi. Med najobčutljivejše zapise pa, vsaj po mojem mnenju, spadajo slikovito prikazane bitke naših fantov na Soški fronti, kjer so, v armadi države, v kateri se pravzaprav niso več počutili domače, z izredno klenostjo branili svojo zemljo proti Italijanom. Potem pa velika razočaranja, beda in težke prevare s strani nove srbske hegemonije. Vmes pa ogromno slovenskega političnega omahovanja, cincanja, neodločnosti, tako da lahko v avtorjevem pisanju odlično prepoznavamo globoke travme in strahove naših ljudi, ki se z neverjetno podobnostjo kažejo tudi na današnjem političnem prizorišču. Skratka, knjiga vseh tistih, ki so že prepričani, najbrž ne bo uspela prepričati o čem novem ali drugačnem,- to najbrž niti ni njen namen, saj se ukvarja s preteklostjo, o kateri je težko kaj novega povedati. Vsebuje pa precejšnjo mero kakovosti iz vidika psihološke literarne učinkovitosti, tako da lahko bralec v prenekaterem žalostnem dogodku iz preteklosti spoznava omahovanja svojega naroda v današnjih dneh, kakor tudi samega sebe, kolikor je slovenstvu kot človek z vsem srcem zavezan. IGOR ŠKAMPERLE Novembrska številka Galeba Na šolske klopi naših učencev in dijakov je pred dnevi priletela tretja številka mladinske revije Galeb. Revija je tudi tokrat pestra, polna pesmic, pravljic, povesti in igric, vsebuje pa tudi druge poučne sestavke. Med pravljicami in povestmi naj opozorimo na prispevek Ele Peroci o Nini, Ivu in dežnikih; Jožko Lukeš je napisal zgodbico o konjičkih. Pedagoška akademija vabi učence z nahrbtnikom na ramo spoznavat Kras in živali in rastline, ki tu živijo in rastejo. Liana Drašček seznanja najmlajše z lepotami risarskega sveta. Kristina Kovačič je pripravila za šolske zborčke pesem o ljubki gazeli Gbodi. Novembrska številka Galeba se je spomnila tudi 70-Jetnice mladinskega pisatelja Vlada Firma, ki je bil med drugim tudi sodelavec revije. Opozorimo naj še na simpatično in navihano Čenčo, ki tudi tokrat prinaša Galebu ščepec svojega zdravega humorja. Barvno fotografsko prilogo o Ogleju je s fotografijami in besedilom oskrbel Boris Rebec, naslovno stran pa je tokrat narisala Maja Zobec, učenka 5. razreda COŠ F. Venturini iz Boljunca. Na tekmovanju za odbojkarski svetovni pokal na Japonskem Srebrno odličje za Italijo Luca Cantagalll v napadu proti ZDA TOKIO - Drugo mesto za Kubo na tekmovanju za svetovni pokal je gotovo eno najpomembnejših dosežkov vseh časov italijanske moške odbojke. Presenetljiva italijanska vrsta, ki jo vodi ArgentinecJulio Velasco, je tudi v zadnjem srečanju proti ZDA prepričljivo premagala bivše olimpijske prvake in dosegla svojo peto zmago z rezultatom 3:0. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Južna Koreja - Kamerun 3:0 (15:2, 15:5, 15:8), Italija - ZDA 3:0 (15:7, 15:11, 15:6), Sovjetska zveza - Brazilija 3:1 (15:8, 9:15, 15:10, 15:3), Kuba - Japonska 3:0 (15:7, 16:14, 15:3). KONČNA LESTVICA SVETOVNEGA POKALA: 1. Kuba 14 točk (razlika v setih 21:3), 2. Italija 13 (20:5), 3. Sovjetska zveza 12 (16:11), 4. ZDA in Bra-zilja 10 (13:14), 6. Japonska 9 (10:16), 7. Južna Koreja 9 (8:17), 8. Kamerun 7 (0:21). Na teniškem turnirju v Esenu Uspeh Seleševe ESSEN — Mlada jugoslovanska teniška igralka Monika Seleš je na turnirju Nokia Masters premagala vso elitno konkurenco in potrdila, da sodi v sam vrh svetovnega tenisa. Potem ko je petnajstletna tenisači-ca v četrtfinalu premagala Argentiko Sabatinijevo ter v polfinalu Španko Arancho Sanchez, se je v finalnem dvoboju srečala z Bolgarko Manuelo Maleevo. Z odličnimi potezami je Se-leševa premagala še to nasprotnico (6:1, 7:5) in si tako zagotovila nagrado v višini 200.000 dolarjev. V New Yorku pa se bo danes začel finalni turnir Masters, na katerem bo nastopila osmerica najboljših svetovnih teniških igralcev. Tudi na tej izvedbi, ki bo zadnja v New Yorku, je glavni favorit Zahodni Nemec Boris Becker, ki je zmagovalec lanskega prvenstva. »Azzurri« premagali poljske košarkarje ITALIJA - POLJSKA 106:75 (53:30) ITALIJA: Esposito 6, Pittis 8, Dell'-Agnello 12, Brunamonti 3, Jacopini 8, Vescovi 13, Riva 21, Morandotti 10, Costa 15, Rusconi 10. PAVIA — V okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 1991 je italijanska izbrana vrsta, brez poebnih težav, premagala poljske košarkarje, ki so pokazali, da ne razpolagajo z dobro ekipo. V tretjem kolu kvalifikacij za evropsko prvenstvo bodo igrali naslednji pari: (A skupina) Švedska - Romunija, Bolgarija - Grčija, (B skupina) Belgija - Poljska, Nizozemska - Italija, (C skupina) Španija - Jugoslavija, ZRN - Anglija, (D skupina) Češkoslovaška - Izrael in Francija - Sovjetska zveza. Nogometna B liga Poraz Triestine TRIESTINA - ANCONA 1:3 (0:2) STRELCI: Messersi v 4. in 9. min, Ciocci v 49. min. ter Cerone v 65. min. TRIESTINA: Gandini, Terraciano, Costantini, Butti, Consagra, Cerone, Romano, Di Rosa, Russo, Cafalano, Pasgualini (v 28' Trombetta). ANČONA: Vettore, Minaudo, Vincio-ni, Ermini, Chiodini, Masi, Messersi, Gadda, Ciocci (v 66' De Martino), Zan-noni (v 81' Bonometti), Di Carlo. SODNIK: Piana iz Modene. GLEDALCEV: 6.500. Glavni razlog za poraz gre iskati v katastrofalnem začetku tekme, ko so se tržaški igralci znašli že po 8. minutah z dvema zadetkoma na grbi, sad grobih napak v obrambi. Ravno obramba Triestine je tokrat na zatožni klopi, saj smo imeli občutek, da bi lahko gostje v kateremkoli trenutku dosegli še kak zadetek. Tržačani so brezglavo in zmedeno napadali in zato dosegli le minimalni rezultat: častni zadetek s Ceronejem. (Igor Pavletič) Olimpija doma klonila Spartaku Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ V derbiju prvega dela predzadnjega kola v jugoslovanski 1. ligi sta se pred 35.000 gledalci pomerila Crvena zvezda in Dinamo. Incidentov začuda ni bilo, po enajstmetrovkah pa je presenetljivo zmagal Dinamo, čeprav je večji del tekme igral z igralcem manj. Zagrebčani so si tako praktično že zagotovilu jesenski naslov, čeprav ima C. zvezda tekmo manj. Junak tekme je bil Ladič, ki je zasenčil Stojanoviča tudi pri enajstmetrovkah. Igralci C. zvezde so bili utrujeni od težke tekme s Kolnom, Stojkovič pa še pod vtisom selitve v Marseille. Nekaj podobnega kot C. zvezdi se je zgodilo tudi Olimpiji s Spar-takom. Ljubljančani so se izčrpali s C. zvezdo in Dinamom, v nedeljo pa doma nepričakovano pokleknili s povprečnim nasprotnikom. V zvezi s tekmo je bilo veliko negotovosti, kajti Subotičani med tednom tako rekoč niso trenirali. Zaradi neizplačanih obveznosti so štrajkali in upravi vse do sobote grozili, da ne bodo odpotovali v Ljubljano. Ljubaljane si kot prizorišča za izsiljevanje niso izbrali kar tako, kajti Vojvodina že nekaj časa živi za pot v Ljubljano - na miting seveda. Subotičani so v zadnjem trenutku le dopotovali, zmeda v zvezi s tekmo pa je očitno uspavala igralce Olimpije, ki niso zaigrali tako motivirano kot na drugih tekmah doma. Toda še vedno so bili za razred boljši in si ustvarili pet ali šest lepih priložnosti, toda tudi vse zapravili. Gostje so le trikrat prodrli pred ljubljanska vrata, v tretjem poskusu - dobro minuto pred koncem - pa so dobili zadetek in tekmo izgubili. Olimpija v zadnjem kolu gostuje pri Slobodi, utegne pa se zgodoti, da bo še enkrat odigrala tekmo 2. kola z Vardarjem v Skopju, ki jo je - potem ko je bila očitno oškodovana - izgubila po enajstmetrovkah. Za ponovitev se namreč zdaj zavzema tudi Vardar, ki mu grozi izpad, zato bi rad v novi tekmi dobil še drugo točko. IZIDI 16. KOLA v 1. ZNL: Ve-lež-Partizan 3:1 (1:1), Radnički-Hajduk 5:1 (3:0), Borac-Osijek 6:7 (1:1, 0:1), Rijeka-Željezničar 1:0 (0:0), Budučnost-Vardar 1:0 (0:0), Saraj evo-V oj vodina 3:2 (0:1), Rad-Sloboda 2:1 (1:1), Olimpija-Spartak 0:1 (0:0), C.zvezda-Dinamo 2:3 (0:0,0:0)-po Um. LESTVICA: Dinamo 22, C.zvezda 18, Hajduk in Budučnost 17, Rijeka in Osijek 16, Rad, Borac, Spartak in Željezničar 15, Partizan, Olimpija, Sloboda, Radnički 14, Sarajevo 13, Velež 12, Vojvodina 11, Vardar 5. IZIDI 17. KOLA V 2. ZNL: Slo-boda-Liria 3:0 (0:0), Napredak -Zemun 3:6 (1:1, 0:0)- po 11 m, Dina-mo-Iskra 2:0 (2:0), Pelister-Priština 3:1 (3:0), Kikinda-GOŠK Jug 7:6 (0:0)- po llm, Mačva-Beograd 3:5 (1:1, l:0)-_po llm, Leotar-Proleter 1:0 (0:0), Šibenik-Sutjeska 2:0 (0:0), Rudar-Borac 2:0 (1:0), Čelik-Mla-dost 2:0 (1:0). LESTVICA: Proleter 23, Zemun 22, Sutjeska, Sloboda, Priština 20, Dinamo 19, Pelister, Šibenik_17, Iskra, Borac 16, Kikin-da, GOŠK Jug 15, Beograd, Napredak 14, Liria 13, Rudar, Leotar 12, Mačva 10, Čelik 6, Mladost 1. nedeljski izidi nogomet Italijanska A liga IZIDI 13. KOLA Ascoli - Cremonese 0:1, Atalanta -Inter 2:1, Bari - Udinese 3:1, Cesena -Fiorentina 1:1, Juventus - Napuli 1:1, Lazio - Genoa 0:0, Milan - Lecce 2:0, Sampdoria - Bologna 3:0, Verona -Roma 2:2. LESTVICA Napoli 20, Sampdoria 17, Juventus, Milan, Inter in Atalanta 16, Roma in Bologna 15, Bari 13, Fiorentina, Lazio in Lecce 12, Genoa in Cesena 11, Udinese 10, Cremonese 9, Ascoli 8, Verona 5. PRIHODNJE KOLO Cesena - Inter, Cremonese - Juventus, Fiorentina - Roma, Genoa - Verona, Lazio - Bari, Lecce - Sampdoria, Milan - Bologna, Napoli - Atalanta, Udinese - Ascoli. Italijanska B liga IZIDI 14. KOLA Avellino » Brescia 1:2, Cagliari -Como 1:0, Catanzaro - Parma 1:4, Fog-gia - Cosenza 2:0, Licata - Torino 1:1, Messina - Barletta 0:0, Monza - Padova 1:0, Piša - Pescara 3:0, Reggiana -Reggina 1:1, Triestina - Ancona 1:3. LESTVICA Torino in Piša 20, Parma 18, Cagliari 17, Ancona, Reggiana in Reggina 16, Brescia in Pescara 15, Avellino in Monza 14, Licata in Triestina 13, Fog-gia, Cosenza in Messina 11, Como, Padova, Catanzaro in Barletta 10. PRIHODNJE KOLO Ancona - Monza, Barletta - Avellino, Brescia - Catanzaro, Como - Reggiana, Cosenza - Piša, Padova - Messina, Parma - Licata, Pescara - Cagliari, Reggina - Foggia, Torino - Triestina. Meddeželna liga IZIDI 12. KOLA Caerano - Pievigina 1:1, Brugneta -Giorgione 0:1, Conegliano - Fontana)-redda 0:0, Mira - Sedico 1:0, Opiterg1" na - Montebelluna 0:0, Pordenone ■ Monfalcone 0:2, Pro Gorizia - Salzan 2:1, Sacilese - Ponte Piave 1:0, San Dona - Venezia 1:0. LESTVICA Pievigina 19, San Dona in Venezia 16, Giorgione 15, Pro Gorizia, Mira in Monfalcone 14, Čaerano in Montebelluna 12, Ponte Piave, Sedico in Salza-no 11, Sacilese in Pordenone 10, Brugneta 9, Conegliano in Fontanafredda 8, Opitergina 6. PRIHODNJE KOLO . Pro Gorizia - Caerano, Fontanafredda - San Dona, Giorgione - Sacilese, Monfalcone - Čonegliano, Montebelluna - Sedico, Opitergina - Centro de Mobile, Ponte Piave - Pordenone, Sai-zano - Mira, Venezia - Pievigina. košarka Italijanska ženska A-1 liga IZIDI 10. KOLA Pool Comense - Saturnia 72:70, Ge-meaz - Enimont 58:57, Primizie - Ral" meco 71:74, Omsa - Nuvenia 95:74, Ipoplastic - Sidis 104:88, G ran Pane -Estel 73:66, Altamira - Famila 73:78, Crup - Unicar 73:82. LESTVICA Unicar 18, Saturnia in Pool Comed" se 14, Estel, Gemeaz, Ipoplastic, Faird' la in Italmeco 12, Primizie in Sidis IR Crup, Nuvenia in Enimont 8, Grad Pane 6, Omsa 4, Altamira 0. PRIHODNJE KOLO Unicar - Omsa, Este - Comense, Sidis - Primizie, Saturnia - Gemeaz, Enimont - Crup, Famila - Ipoplastic, Ital" meco - Altamira, Nuvenia - G ran Pane. tntir 1. — 1. Febo del Ronco 2 2. Gota Bella 1 2. — 1. Cabofrio 2 2. Fromm 1 3. — 1. Emiluna 2 2. Feliz 1 4. — 1. Funaro 2 2. Getting Star X 5. — 1. Garrincha X 2. Gigione 1 6. — 1. Formast X 2. Epsom Ac 1 KVOTE 12 (27 dobitnikov) 11 (499 dobitnikov) 10 (5.207 dobitnikov) 24.268.000 1.300.000 122.000 totocalcio Ascoli - Cremonese Atalanta - Inter Bari - Udinese Cesena - Fiorentina Verona - Roma Juventus - Napoli Lazio - Genoa Milan - Lecce Sampdoria - Bologna Catanzaro - Parma Licata - Torino Casarano - Taranto Francavilla - Giarre 2 1 1 X X X X 1 1 2 X X X 40.783-000 1.174.60« KVOTE 13 (344 dobitnikov) 12 (11.913 dobitnikov) Cesena - Inter, Cremonese - Juventus, Fiorentina - Roma, Genoa - Veron^ Lazio - Bari, Lecce - Sampdoria, Milan - Bologna, Napoli - Atalanta, Udin® - Ascoli, Barletta - Avellino, Como - Reggiana, Lucchese - Carrarese, Sam nedettese - Palermo. Uspešen nastop Pro Gorizie PRO GORIZIA - SALZANO 2:1 (1:1) STRELCI: Trevisan, Pacchiele in Ju-culano (11-metrovka). PRO GORIZIA: Pelosin, Tallandini, Urdich, Štokelj, Frigo, Zilli, Janjanin (Stacul), Giacomin, Juculano (Del Zot-to), Trevisan. SALZANO: Muffato, Bellio, Mantes-so, Moresco, Perini, Garbiuoio, Sabba-din, Pacchiele, Bottaccin, De Poli, Rugger. SODNIK: Sputore iz Vasta. GLEDALCEV: 1.000. GORICA — Goričani, ne da bi s prikazano igro posebej prepričali, so dosegli šesto prvenstveno zmago in ohranili 5. mesto na lestvici. Očitno dosedanji potek prvenstva ne zadovoljuje predsednika Pozza in niti občinstva, ki si je letos pričakovalo, da bo Pro Gorizia že od vsega začetka prevzela vodilno vlogo. Tako pa se ni zgodilo in sama vključitev izkušenega Janjanina ni zagotovila posebne ojačitve in boljših rezultatov. Obstajalo vrednote, na katere ne gre nikdar pozabiti. KONVENCIONALNO ZAVAROVANO PISMO Gre za posebno storitev Italijanskih pošt, ki Vam s samo 4.250 lirami omogoča pošiljanje vrednostnih dokumentov na najbolj preprost način. Z gotovostjo, da je Vaša korespondenca nadzorovana od odposlanja do prejema, in to na vsaki točki njene poti. Poste d p©) Telecomunicazioni V10. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige naša združena ekipa zasluženo izgubila v Padovi Košarkarji Virtusa premočni za jadranovce V|ERO VIRTUS PADOVA - JADRAN 92:75 (39:36) „ VIERO VIRTUS PADOVA: Salmistraro 12 (4:7), Busca 4, Menghini 33 (2:2), sommese (0:1), Merlitti 4, Rampazzo 12 (6:8), Bisello 8 (4:4), Bartolozzi 7 (1:1), Gavagnin 10 (2:5), Marras 2. , JADRAN: Oberdan 15 (3:4), Čuk 19 (5:6), Pregare 4 (2:3), Sosič 3 (1:3), Lesica, Battini 10 (2:3), Rauber 14, Daneu 10 (2:3), Stanisa, Pertot. ., _ SODNIKA: Jacovelli in Mariani (oba iz Rima). PM: Virtus 19:28; Jadran p22- ON: Virtus 25; Jadran 30. PON: Rauber (28), Sosič (30), Daneu (37), ^avagnin (37), Bartolozzi (39). TRI TOČKE: Menghini 7; Oberdan 1. GLEDAL-'-cV: 700. RUBANO (PADOVA) — V 10. kolu j°sarkarskega prvenstva B-2 lige je p=jarl zasluženo izgubil v Rubanu pri adovi proti moštvu Virtusa, ki je bilo očnejše od Jadrana, toda ne v takšni j?eri' kot kaže izid (17 točk razlike). 0 Pet minut pred koncem so se nart re* jadranovci enakovredno upirali domačinom (63:69), nakar pa so naši nji vsem zaradi pomanjkanja enakov-lahv^ menJav popustili in Virtus je nko brez težav osvojil novi točki in s Ivic'tUC^ ohranil drugo mesto na les- Naši so s prikazano igro zadovoljili. »n°vo Pa so pokazali napredek glede prure^ne tekem« s kola prej proti Pi-obonu. Več kot do sredine drugega Polčasa so se morali namreč domačini pošteno potruditi, da so strli odpor J oranovcev, med katerimi je tokrat Predvsem izstopal Dean Oberdan. v®ab je zares zaigral dobro. Lepo je _^hHgro soigralcev in se prvič v tej -__JADRAN v številkah a Meti. DVE TOČKI. Oberdan 3:5; tiUi Pregare 1:5; Sosič 1:3; Bat-oni 4:1°; Rauber 7:11; Daneu 4:8. TRI KE: Oberdan 2:4; Battini 0:2; Ra-i; .r 0:4. SKOKI: Oberdan 3 v obram-S'F V v napadu; Čuk 8, 1; Pregare 2, 2; fRslč 2, 0; Battini 6, 1; Rauber 8, 2; , ,Peu 6, 2. IZGUBLJENE, PRIDOB-n.n E ŽOGE: Oberdan 4, 1; Čuk 1, p’pregarC 1, 2; Sosič 3, 2; Battini 1, 2; rauber 3, 2; Daneu 4, 3. BLOKADE: S"hber 1. ASISTENCE: Pregare 1; sezoni tudi uveljavil v napadu. Dosegel je namreč kar 15 točk, od le-teh dve trojki. Skratka, igral je povsem zanesljivo in upajmo, da bo v tem slogu tudi nadaljeval. Glede posameznikov pa naj omenimo odličnega košarkarja Virtusa Mas-sima Mengninija (20 let let, 200 cm, krilo), ki ga je letos društvo iz Padove najelo v Portu San Giorgio (govori se za približno... milijardo lir). Ta košarkar je bil nerešljiva uganka za naše. Dosegel je kar 7 trojk (7:8), odlično je skakal pod košema in asistiral soigralce. Skratka, to je košarkar višje kategorije. In za prestop v višjo ligo, kar je tudi cilj društva iz Padove, je Virtus tudi potreboval košarkarja takega kova. To pa je Menghini dokazal že na začetku nedeljskega srečanja, ko so se naši trudili in trudili, da bi izpeljali napadalno akcijo, na nasprotni strani pa je ta košarkar spretno izkoristil blokade in nato metal za tri točke ter sam držal korak z jadranovci s tremi zaporednimi »bombami« (v prvem polčasu jih je dosegel kar pet, ne da bi zgrešil enega meta!). Tekma je bila v prvem delu zelo napeta, zanimiva in tudi na dokajšnji kakvosotni ravni. V 9. min. so naši zaostajali le za dve točki (16:18), v 11. min. so celo povedli za eno (25:24) in v 14. kar za tri (31:27). Rauber in Daneu sta dobro skakala pod košem, Čuk je bil zelo točen pri metu na koš. Pri stanju 31:29 pa so naši spet naleteli na »črno obdobje« in štiri minute niso dosegli niti točke.Te- Dean Oberdan je bil v nedeljo gotovo eden boljših v Jadranovih vrstah (Foto Križmančič) daj pa se je razigral Dean Oberdan, ki je »zdramil« naše in z nekaj lepimi potezami tudi pripomogel, da je jadrano-va ekipa držala koarak z domačini in je ob polčasu zaostajala le za tri točke. Drugi polčas se za jadranovce, kljub vodstvu (v 25. min. 48:45), ni začel najbolje, saj sta si Valter Sosič (že v 22. min.) in Sandi Rauber (v 24. min.) nabrala po pet osebnih napak. Rauber pa si je v 28. min. prislužil še peto, dve minuti kasneje pa je moral na klop tudi Valter Sosič in za naše ni kazalo najbolje. In tako se je, žal, tudi zgodi- lo. V 30. min. je bil zaostanek naših dokaj šen (10 točk, 53:63). Jadranovci so nato še reagirali in zmanjšali razliko na šest točk, nakar pa so popustili in domačini so z minute v minuto večali svojo prednost in tudi zanesljivo zmagali. V nedeljo čaka jadranovce spet gostovanje v Padovo. Tokrat pa se bodo spoprijeli z ekipo Petrarce, ki je precej tesno izgubila v Montichiariju proti vodilni Asoli za sedem točk razlike. Že to jasno kaže, da bodo naši tudi v nalsednjem kolu pred zelo težko nalogo. (bi) IZIDI 10. KOLA Castel SP - Imola 97:99 Cesena - Faenza 85:91 Montichiari - Petrarca PD 99:92 Oderzo - Pierobon PD 91:62 Pordenone - San Dond 78:85 Malaguti - Ozzano 92:85 Vicenza - Montebelluna 98:105 Virtus PD - JADRAN 92:75 LESTVICA Montebelluna 10 8 2 1027:897 16 Montichiari 10 8 2 930:862 16 Imola 10 8 2 883:859 16 Virtus PD 10 7 3 855:822 14 Vicenza 10 6 4 948:870 12 Petrarca PD 10 6 4 998:953 12 Ozzano 10 6 4 840:814 12 Pordenone 10 6 4 860:866 12 Faenza 10 6 4 825:835 12 Oderzo 10 4 6 826:813 8 MalagutilO 10 4 6 908:975 8 JADRAN 10 3 7 788:840 6 Cesena 10 3 7 858:934 6 Castel SP 10 2 8 807:965 4 Pierobon PD 10 2 8 829:897 4 San Donš 10 1 9 825:905 2 PRIHODNJE KOLO (2. IN 3. 12.) Petrarca PD - JADRAN (3. 12.); Castel SP - Montichiari; Faenza -Vicenza; Imola - Ozzano; Montebelluna - Oderzo; Pierobon PD -Virtus PD; Pordenone - Malaguti; San Dona - Cesena JADRANOVI STRELCI Čuk 220; Rauber 187; Pregare 108; Battini 85; Sosič 79; Daneu 76; Oberdan 28; Corsi 5, Pertot 4. Proti ekipi A USA PA V Cervignano je poleg servisa in sprejema odlično deloval tudi napad Bor Elpro pokazal lep napredek v uigranosti IZIDI 4. KOLA 3n ^Pro - AUSA Pav Cervignano sa J15:7' 15:10, 15:8), Foče Colori Lati-(??a ' OMA SGT Mobili S. Giusto 0:3 p,), , 3:15, 4:15), Cordenons - Dolo HimVo,10 2:3 (15:13, 10:15, 5:15, 15:8, dpi , Vivil Villa Vicentina - Pav Vi-nA1? 1:3 (12:15, 6:15, 15:8, 13:15), Ghe-l-o Plove di Sacco - Albatros Treviso zia >15:17, 12:15, 15:6, 7:15), CMC Vene-l5:10 1511)6 ' Peroni Tržič 3:0 (15:11, $batros Vivg & Elpro LESTVICA 4 4 0 12:4 8 4 3 1 10:4 6 4 3 1 9:4 6 4 2 2 8:7 4 Videm CMcvrSt 4 2 2 7:7 4 V VI : n « • šfs« i i i i AUsa d 4 13 7:9 2 Ghem Pav' Cer' 4 1 3 3:11 2 heDlar 4 0 4 3:12 0 prihodnje kolo (2.12.) Cervi°ni Tržič - Bor Elpro, AUSA Pav OMAg?ail? " Vivil Villa Vicentina, denrm ^T Mobili San Giusto - Cor-san, nS; Pav Videm - Foče Colori Lati-di SarU° ° Pallavolo - Ghemar Piove nezia M°estlbatr°S Treviso ' CMC Ve- je Bor Elpro letos resnično toliko močnejši ali pa so bili dosedanji nasprotniki naših odbojkaric preslabi? Zahtevno Borovo gledalstvo, ki je znano po svojem (še pretirano) izostrenem kritičnem čutu, je tudi po sobotni gladki zmagi plavih prej težilo k podcenjevanju uspehov slovenske vrste, kot pa k evforiji zaradi odličnega prvenstvena štarta, ki vrsto Marka Kalca po štirih kolih uvršča na drugo mesto v družbi Vivila. O tem, da Ausa Pav preživlja dokajšnjo krizo, ki je svoj višek nemara že dosegla z zamenjavo trenerja, do katere je prišlo med tednom, verjetno ne more biti dvoma, toda mnogi pokazatelji nasprotno kažejo, da dosedanji uspehi bo-rovk le niso kar tako brez vrednosti. Predvsem velja upoštevati, da so presenečenja v C-l ligi tudi letos (kot že lani) vsako soboto na dnevnem redu (glej ostale izide in pa izredno izenačenost, ki izhaja iz lestvice), zato ni kar tako od muh, če se plave na tekmah, v katerih so bile favorit, doslej niso pustile presenetiti in so nasprotno zmagale prepričljivo. Navsezadnje imajo borovke za sabo že dragocen uspeh v Mestrah proti ekipi, ki je v zadnjih dveh kolih že pokazala, da letos ne bo odigrala podrejene vloge. In tudi poraz v Villi Vicentini sploh ni bil tako gladek kot bi kazal izid. Že res, da je Vivil to soboto doma izgubil z videmsko ekipo PAV, toda treba je upoštevati, da je igral brez Stabilejeve, igralko, ki je za to ekipo nenadomestljiva. Trener Kalc dokaj odločno zavrača očitek, da je njegova ekipa v soboto igrala s šibkim nasprotnikom: »Po mojem mnenju nasprotnik ni bil slab. Že to, da so zamenjali trenerja, je v ekipo vneslo nekaj več mirnosti in ekipa je proti nam, predvsem na začetku, igrala mnogo bolj zagrizeno kot na obeh pokalnih tekmah, čeprav seveda v enem samem tednu ni mogoče odpraviti vseh pomanjkljivosti. AUSA pa bo v teku sezone še marsikomu prekrižala račune. Dejstvo je, da smo mi na tej tekmi odlično servirali in nasprotniku preprosto nismo dovolili, da igra.« In res plave so v soboto spet odlično servirale, saj so s tem elementom dosegle v povprečju štiri točke v vsakem setu, a zelo dober je bil tudi sprejem servisa, saj smo vsega našteli le pet napak. Toda največji napredek so borovke pokazale v napadu, kjer je naposled blestela tudi Maverjeva, ki doslej ni dala svojega običajnega doprinosa točk, mnogo bolje kot pred tednom dni pa je igrala tudi Vidali-jeva. Borovke so (zlasti v prvem nizu, a ne samo v tem) pokazale repertoar napadalnih kombinacij, ki so se vse končale z uspešnim udarcem, tako da je bilo vidno izboljšanje stopnje uigranosti. Mnogo zaslug ima pri tem tudi podajačica Grbče-va, nastop katere je bil s tehničnega vi- Mlada podajačica Grbčeva je v soboto dobro dirigirala napad Bora Elpro dika skorajda brezhiben. Poglavje zase pa je bleščeč nastop Nacinovijeve, ki je nizala točke ne le z udarcem, ampak tudi s podajami in enkrat celo z... bagerjem. Sicer pa najbolj zgovorne so številke: z napadom so plave dosegle kar 42 točk in menjav, napak pa je bilo le osem. V Borovem taboru prevladuje torej optimizem, hkrati pa se vsi dobro zavedajo, da je pot še zelo dolga in posuta s številnimi pastmi. V prihodnjem kolu bodo plave igrale v Tržiču proti novincu Peroniju, v primeru zmage pa bi se čez dva tedna doma z Albatrosom potegovale celo za začasno prvo mesto na lestvici.... Za konec pa še ugledno mnenje Franka Drasiča, ki je še lani (mnogo bolj uspešno) treniral prav Cervignano in si je v soboto ogledal nastop v Domu Ervatti: »Cervignano me je zelo razočaral, ne toliko s tehničnega vidika, temveč predvsem zaradi pomanjkanja prave volje. Ekipa tudi ni znala izkoristiti trenutkov zmede v Borovih vrstah. Med ekipama je bila vidna razlika v koncentraciji. Borovke so igrale v redu. Nacinovijeva je bila naravnost čudovita. Opazno je, da so nekatere igralke še mlade in zato včasih grešijo po nepotrebnem. Ekipa pa je bila v 2. in 3. nizu v težavah, ko je bil naspro-tinkov servis močnejši.« (ak) Bor Elpro v številkah NAPAD: Nacinovi 20 točk, 2 napaki; Maver 11/0, Vidaii 6/0, Fučka 3/2, Foraus 1/2, Grbec 1/2. SERVIS: Nacinovi 0/2, Maver 1/0, Vidaii 4/4, Fučka 4/2, Foraus 1/1, Grbec 0/1, Stopper 1/1. BLOK: Nacinovi 2/0, Maver 1/1, Vidaii 1/1, Foraus 1/0, Grbec 0/1. ZGREŠEN SPREJEM: Nacinovi 1, Maver 2, Vidaii 2. Na gostovanju v Pasianu je Juventina Radenska naposled prekinila črno serijo neuspehov Standrežci res odlični v drugem polčasu 8011® dosegel odločilni gol Visinale - Juventina Radenska 0:1 (0:0) STRELEC: v 80. min. Bastiani. VISINALE: Berton, Bianco, Bottosso, Muzzin, Cancian, De Pin, Maccan (De Marchi), Marzotto, Tesolat, Prevedel, Bu-sanello (Bravi). JUVENTINA RADENSKA: Andreoli, Chizzolini, Travagin, Tommasi, Kerpan, Bastiani (v 85' Bressan), Klanjšček, Trevi-san, Tabaj, Cingerli, Andaloro (v 60’ Del Negro). SODNIK: Fontanini iz Vidma. GLEDALCEV: 100. P ASI ANO — Tekla je 80. minuta na občinskem igrišču v Pasianu, ko je iz kakih trideset grl štandreških navijačev izšla odrešilna beseda: gooool! Lepo zaigrana žoga Del Negra, ki je v kazenskem prostoru osvobodil Bastianija, je končno zatresla nasprotnikovo mrežo. Z zadetkom in prvo zmago v gosteh se je zaključila serija negativnih rezultatov, sklenila se je vrsta porazov, ki so štandreško ekipo pahnili na rob krize, niso pa je vrgli v njeno brezno. V srečanju, kjer sta prej kot tehnika, veljali odločnost in borbenost, so zmagali gostje in to povsem zasluženo, četudi jim je sreča na začetku obrnila hrbet. Mislimo na dogodek v 24. minuti, ko je videmski sodnik Fontanini, na samo začudenje domačih, dosodil povsem izmišljeno enajstmetrovko, češ da je branilec Juventine grobo posegel nad igralcem Visinaleja. Vratar Andreoli, ki je po našem mnenju eden najboljših mož Štan-drežcev, je ugotovil namero Prevedela in strel ubranil. Zgrešena naj strožja kazen pa je bila edina zamujena priložnost Visinaleja, ki je bil enakovreden ali celo boljši od Juventine le v prvih petindvajsetih minutah, potem pa je popolnoma podlegel večji zagrizenosti in tudi boljši tehnični igri Mianovih varovancev. V prvem polčasu smo prisostvovali precej raztrgani igri, tako da ob zgrešeni U-metrovki velja omeniti le še izredno priložnost, ki se je ponudila Bastianiju, ki je z žogo zadel okvir vrat. V nadaljevanju igre so gostje zaigrali povsem drugače, saj so uvideli, da imajo nasproti ekipo, ki se jo lahko premaga. Na levi strani je dvojica Travagin-Cin-gerli belila glave domačim branilcem, ki so se morali večkrat rešiti z grobimi posegi. In prav s te strani so prišle najnevarnejše akcije Juventine. V 24. minuti je Cingerli lepo preigral nekaj igralcev in podal na sredino. Škoda, da je bila žoga prekratka za Del Negra. Minuto kasneje smo prisostvovali akciji vredni aplavza, ko so Standrežci s hitrimi podajami osvobodili Cingerlija v kazenskem prostoru: strel je bil zgrešen. Par minut kasneje je vratar odbil Cingerlijev strel s kota točno do Trevisana, ki se s kakih 30 metrov za las zgrešil cilj. Vse bolj samozavestni igralci Juventine Radenska so se množično premaknili na domačo polovico igrišča in s presing igro spravili v težave domače. Po odločilnem Bastianijevem zadetku niso domači imeli dovolj moči, da bi na katerikoli način reagirali in se kaj kmalu predali usodi. Enajsto kolo v tej ligi ni prineslo večjih sprememb na vrhu razpredelnice. Vodilni San Canzian je dosegel »običajni« remi pred domačim občinstvom, to pa sta dobro izkoristila Lauzacco in Tamai, ki sta se zasidrala na 3. mesto. Na spodnjem delu lestvice je zmaga Juventine Radenska spremenila vrstni red, saj so Standrežci prepustili predzadnje mesto Cordenoneseju (v nedeljo se bodo srečali prav s to ekipo) in dohiteli Torviscoso. RUDI PAVŠIČ IZIDI 11. KOLA Torviscosa - Porcia Fiumicello - Como Cervignano - Sangiorgina Lauzacco - Varmo 0:0 0:0 2:1 1:0 S. Canzian - Percoto 0:0 Costalunga - Portuale 0:0 Tamai - Cordenonese 3:1 Visinale - JUVENTINA 0:1 LESTVICA S. Canzian 11 5 6 0 14: 7 16 Porcia 11 5 5 1 11: 5 15 Tamai 11 5 4 2 10: 6 14 Lauzacco 11 4 6 1 11:9 14 Varmo 11 4 5 2 10: 7 13 Cervignano 11 4 5 2 9: 6 13 Costalunga 11 4 5 2 6: 3 13 Corno 11 3 5 3 10: 9 11 Portuale 11 2 7 2 6: 8 11 Fiumicello 11 3 4 4 15:14 10 Percoto 11 4 2 5 11:12 10 Sangiorgina 11 2 5 4 7:10 9 JUVENTINA 11 3 2 6 10:13 8 Torviscosa 11 1 6 4 8:13 8 Cordenonese 11 1 5 5 9:15 7 Visinale 11 0 4 7 2:12 4 PRIHODNJE KOLO Cordenonese - JUVENTINA, Portua-le - Tamai, Percoto - Costalunga, Varmo - S. Canzian, Sangiorgina -Lauzacco, Como - Cervignano, Porcia - Fiumicello, Torviscosa - Visinale. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik torek, 28. novembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch ZTT terfj član '»'M«’*** - m tstS Izdaja in tiska —'5 Pekoč poraz Kongresne stranke na indijskih parlamentarnih volitvah Mnogi zahtevajo Gandhijev odstop Velik uspeh opozicijskih strank NEW DELHI — Po dodelitvi nekaj več kot polovice od 525 sedežev v spodnjem domu indijskega parlamenta postaja vse bolj jasno, da je na volitvah, ki so se zaključile v nedeljo, Kongresna stranka premiera Radživa Gandhija doživela pekoč poraz. Tako je za zdaj tej stranki šlo 123 sedežev, Nacionalna fronta ima že 66 poslancev, Bharatya Dža-nata 74, Marksistična indijska komunistična stranka 13, Komunistična partija Indije 5 in ostale stranke 16 poslanskih mest. Toda kot predvidevajo, naj bi po končanem štetju vseh glasov Kongresna stranka imela približno 200 mest. To pa je manj kot polovica od 426, kolikor jih je ta stranka, ki jo od leta 1984 vodi sin Indire Gandhi Radživ, osvojila na zadnjih volitvah. Tak poraz pa je seveda že sprožil številne govorice, da naj bi Radživ Gandhi prepustil svoje mesto nekomu drugemu. V sami Kongresni stranki, ki vodi državo od proglasitve neodvisnosti leta 1947, je nezadovoljstvo očitno in večina »kongresnih veljakov« volilni poraz pripisuje izključno Radživu Gandhiju. Ta naj bi bil, predvsem zaradi obtožb o podkupovanju in vpletenosti v trgovino z orožjem s švedsko družbo Bofors leta 1987, kriv za izgubo ugleda Kongresne stranke. Toda to še ni vse. Na Gandhija letijo obtožbe tudi v zvezi z volilnimi goljufijami. Zato bodo morali ponovno prešteti glasove v približno desetih volilnih okrožjih. S tem v zvezi je Radživa napadel tudi bratranec Rajmohan Gandhi, ki je vnuk velikega Mahatme Gandhija. Ta je premierja obtožil neposredne vpletenosti v volilne goljufije in celo izjavil, da ne bi bil presenečen, če bi Radživ Gandhi sam sodeloval pri preštevanju glasov v svojo korist. Zaradi vsega tega je Rajmohan Gandhi še dejal, da je skrajni čas, da Radživ odstopi in »izgine z indijske politične scene.« Skupaj z Radživom Ghandijem pa so pekoč poraz doživeli tudi njegovi najbolj zvesti sodelavci. Med njimi sta nedvomno najbolj znana notranji minister Buta Singh in predsednik parlamenta Barlam Jakhar. Kongresna stranka je pravo katastrofo doživela v severni državi Radžastan, ki je bila od nekdaj prava zakladnica glasov za Kongresno stranko. Tokrat so po projekcijah volilnih strokovnjakov kongresniki izgubili praktično vse sedeže in obdržali le enega. Na splošno so se na severu Indije uveljavile opozicijske stranke, kjer je šlo precej glasov Nacionalni fronti, presenetljiv uspeh pa je dosegla stranka hindujske desnice Bharatya Džanata, ki je z dveh poslanskih mest, kolikor jih je imela po volitvah leta 1984, napredovala na najmanj 74 sedežev, s tem da so doslej prešteli šele dobro polovico vseh glasov. Na Dunaju zasedajo »kralji« petroleja Svetovni naftni trg na prepihu zaradi nesporazumov v OPEČ DUNAJ — V avstrijskem glavnem mestu se je v soboto začelo zasedanje 13 držav članic OPEČ oziroma glavnih dobaviteljev surove nafte. Zlasti agenti londonske borze z zanimanjem sledijo zasedanju, saj bi moralo privesti do pomembnih sprememb na naftnem trgu, ni pa izključeno, da ne bo tako ali drugače vplivalo na ceno »črnega zlata«. V borzi so v petek kotirali sodček surove nafte 18,43 dolarja. Po običajnem protokolarnem postopku so ministri OPEČ potrdili za predsednika organizacije Nigerijca Rihvanuja Lukmana. Kljub intenzivnemu sobotnemu delu jim ni uspelo niti deloma razrešiti najpomembnejšega vozla, ki teži organizacijo. Članice se namreč ne morejo zediniti glede števila sodčkov surove nafte, ki naj bi jih posamezne države črpale dnevno. Uradno skupno število je sicer 20,5 milijona sodčkov, Kuvajt in Združeni arabski emirati pa že dober čas načr- pajo znatno količno nafte več. P0!®® tega, da kršijo pravila OPEČ, pa ti d državi odločilno vplivata na cen°Vg, velja za celotno svetovno naftno trz če. V tem letu cena sicer ni vidno p° skočila navzgor, predvsem zato, ker J bilo povpraševanje izredno ve ' vprašljivo pa je, kako se bo dobavi ljem pisalo prihodnje leto. Izveden^ so namreč izračunali, da bo v prve trimesečju 1990 povpraševanje mo*® upadlo, Kuvajt in Združeni ar . ■ emirati pa bi se znašli z ogromni® zalogami nafte, kar bi seveda izkori tili, takoj ko bi se povpraševanje P večalo. . Trinajsterice očitno na čaka lan delo, še zlasti, ker sta Iran in Irak z grozila, da bosta posnemala »upora članici. Če ne bo prišlo do ustrezne? dogovora, pa se lahko zgodi, da cena nafte na svetovnem tržišču zna no padla in dosegla celo 12 dolar]6 za sodček. Vlada in vojska zaskrbljeni zaradi pičlega zaupanja državljanov v švicarsko armado Vsak tretji švicarski volilec za razpustitev vojske BERN — Ob rezultatu, ki ga je pokazal včerajšnji referendum o odpravi vojske v Švici, bi se vladni krogi v večini držav zahodne demokracije brezskrbno nasmihali, ugotavljajoč, da je njihova obrambna politika med volilci dobila polno podporo. Za razpustitev vojske je glasovalo nekaj več kot tretjina (35,6 odstotka), proti pa slabi dve tretjini (64,4 odstotka). In če še dodamo, da ste se le dva kantona (Ženeva in Jura) od 26, kolikor jih šteje švicarska konfederacija, izrekla za "Švico brez vojske", je poraz pacifistov po vseh merilih gladek in prepričljiv. Razen v Švici. Obrambni minister Kaspar Villiger je že sinoči na televizijskih ekranih priznal, da je referendum nakazal "problem". In poveljnik vojske Rolf Binder je pri priči dobil nalogo, da prouči kritike, ki so bile na rovaš vojske izrečene med politično kampanjo pred referendumom. Posebna delovna skupina, ki se ukvarja s projektom reforme švicarske vojske in obrambne koncepcije, znanim pod nazi- vom "armada 95", bo "problem", ki ga je nakazal referendum, upoštevala v svojih predlogih. Še več, minister je tudi priznal, da so volilci z glasovanjem za odpravo vojske želeli pokazati vladi in ministrstvu za vojsko, da se ne strinjajo z vsem, kar se dogaja na vojaškem področju. Bodoči prvi mož švicarske vojske Heinz Has-sler meni, da bo v prihodnje treba še budneje paziti, da bo denar, ki je na voljo vojski (letos je bilo v proračunu 4,9 milijarde frankov ali 1,7 odstotka nacionalnega bruto dohodka) smotrno porabljen, torej resnično namenjen izboljšanju njene bojne sposobnosti. Obljuba zveni skoraj neverjetno, če vemo, s kakšno natančnostjo (švicarsko, bi lahko rekli) parlament v Bernu nadzoruje vse proračunske, torej tudi vojaške izdatke, ne da bi možje v uniformah lahko sodelovali v teh razpravah drugače kot izvedenci. Neverjetno zvenijo te besede tudi zato, ker se v Švici ne dogaja, da bi kateroko- li ministrstvo, vključno z vojaškim, po sprejetju proračuna, recimo sredi leta, zahtevalo več denarja. Kadar se pokažejo nove finančne potrebe, ki jih ob sestavljanju proračuna ni bilo mogoče upoštevati, je možno kvečjemu v okviru dovoljenih sredstev zamenjati postavke, pa še za to mora minister od parlamenta dobiti odobritev. Sinoči je Kaspar Villiger zatrdil, da z reformo armade, ki jo načrtujejo leta 1995, izdatki ne bodo "eksplodirali", četudi dobra vojska nikoli ni bila poceni. Konkretneje, švicarska vojska se ne bo odrekla nakupu 34 letal F-18, ki bodo za državno blagajno veljali tri milijarde frankov in pomenijo največji srednjeročni izdatek za modernizaicjo vojske. Toda, je takoj zatem dodal minister, ta letala bodo zamenjala zastarele avione, ki so dve generaciji za tistimi, ki jih imajo vojske sosednjih držav. Skratka, švicarska vojska se posodablja, ne povečuje pa svojega arzenala, sledi iz besed obrambnega ministra. Interpol išče šest Libijcev PARIZ — Zaradi trgovanja z 01 jem, ki naj bi bilo namenjeno Irski , publikanski armadi, Interpol išče 5 libijskih državljanov, med katerimi J tudi eden od vodij libijske PoseD, službe Naser Ashour. Orožje so zaP nili na vlačilcu Eksund 2, ki so ga p stregli leta 1987 ob bretanijski op ' Na krovu so našli 20 raket sam ® _ toni eksploziva samtex. Posadko so stavljali Irci, na nekaterih zaplenjen zabojih pa so bila imena libijs* Nalog za mednarodni pregon j6 P® skoraj dveletni podrobni preiskavi d&l pariški preiskovalni sodnik y Louis Bruguiere, vendar pa Libijce Franciji ne bodo mogli soditi, ke J do domnevnega trgovanja z orozj prišlo izven francoskega ožemi]3'' iT tudi domnevni krivci niso franc državljani. Dviganje pokojnine s poštnimi karticami RIM — Še pred koncem prihodnjega leta se bodo vrste pred poštnimi okenci, preko katerih izplačujejo pokojnine, znatno skrajšale. V Rimu je namreč direkcija poštne službe predstavila nov način izplačevanja pokojnin INPS, ki bo potekalo približno enako, kot že splošno poznani »ban-comat« v bankah. Upokojenci, ki bodo to želeli, bodo dobili elektronsko kartico, s katero bodo lahko dvignili pokojnino ne samo na vnaprej določen dan, temveč vsak dan in ob vsaki uri. Stroj, v katerega bo treba vstaviti kartico, bo naknadno izdal poseben list, na katerem bodo zabeleženi datum, ura in vsota, ki jo bo uporabnik dvignil. Upokojenci bodo namreč lahko dvignili le del- no pokojnino in se tako izognili nevarnosti ropov. V velikih mestih bo avtomatična služba za izplačevanje pokojnin začela delovati že prihodnjo pomlad, v teku leta pa bo poštna uprava namestila avtomate na vse pošte, ki so opremljene z elektronsko tehnologijo. Generalni direktor Roberto Panella je med drugim napovedal, da že snujejo tudi druge oblike avtomatiziranega poštnega obratovanja. Usluge, ki jih nudi ta služba so se namreč zelo razširile in izkazalo se je, da vedno več malih varčevalcev raje zaupa svoj denar poštnim uradom kot bankam. V poštne knjižice in na poštne račune so namreč v letu dni naložili nekaj več kot 84 milijard. Odložili proces proti Sofriju zaradi umora kom. Calabresija Proces proti Adrianu Sofriju (levo) zaradi umora policijskega komisarja Calabresija leta 1972 so odložili zaradi upravičene odsotnosti zagovornikov, kot predvideva novi zakonski postopnik (Telefoto AP) 1. DECEMBER 89 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. decembra 1989 in zapadlostjo 1. decembra 1993. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih 28. novembra do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 95,85% ali višja. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 1. decembra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Minimalna vrednost obveznice je 5 milijonov lir. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Rok rezervacije za občinstvo: Izklicna cena dražbe do 28. Rok novembra Letni donos izklicne cene 95,85% 4 leta bruto 14,37% neto 12,54%