Potepta platana v gotovini. Ixhsja vsak to rak, CeSrtak In soboto. Cona posamezni Številki K 1-50. TRGOVSKI ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTP” ‘■eotuZ"f 1,u^’eiy°^^ Cr*dniitro tu nvravnlitvo j* v Ljubljani, Qr»diito itev. 17/1. - Dapia! m ne vračajo. - Številk* pri —- ttw*ka telefona 5«. n osemlie SHS: letna K 1», *a pot Uta K 95, ** četrt leta K 50, mesečno K 20, sa tnoxe>»»iv« tcaeeCno K 10 VM. — PW» i» to»l m v Ljubljani. ueco iv. LJUBLJANA, dne 29. oktobra 1921. ŠTEV. 116. Zunanja politika. Kuri Habsburški se je zopet pojavil na Madžarskem in je s tem prelomil svečano obljubo, da m\ reflek-tira več na svoje nekdanje kronske pravice. Osrednja Evropa znova doživlja krizo, ki se na srečo bliža zadovoljivemu koncu. To pot je bila podoba resnejša, ker smo culi glasove o Karlovih zaveznikih. Ko so antantne vojske zrušile habsburško moč, je več zatiranih narodov dobilo politično svobodo in je ustvarilo samostojne narodne države. Celo oni kompleksi, kjer je bila habsburška dinastija globoko zasidrana in je v širokih masah uživala simpatije, so odklonili njeno nadaljno gospodstvo, in ekseesar Karl je moral bežati preko granic. Medtem je doba po zlomu začela ustvarjati nove orientacije. — Trenotno navdušenje se je ohladilo, ker so težave dnevnih potreb državnega življenja začele motiti harmonijo prvih dni. In že so vstajali duhovi reakcije, katerih nazor ni mogel storiti koraka v nove razmere, ker so okameneli v starem habsburškem hlapčevstvu. Široko zasnovana propaganda je bila marljivo na delu, da se okoristi s težavami mladih držav, in ugladi pregnantmu vladarju vrnitev na zrušeni prestol. V stoletja segajoče zveze aristokratskih rodbin zapadne Evrope so v pariških in londonskih salonih neutrudljivo predle svoje reakcionarne niti, in v francoskem senatu je legitimističen senator pred par meseci z govorniške tribune branil habsburško dinastijo. Prvi poskus restavracije se je ponesrečil vsled diplomatične spretnosti čehoslovaškega ministrskega pre dsednika Beneša ter vojaške pripravljenosti Jugoslavije. Da ni bila takrat naša vojska odločena, s silo orožja preprečiti evropski požar, bi bilo že o veliki noči človeštvo obsojeno na novo, brezmejno trpljenje. — Nevarnost je tedaj prešla, in vse nasledstvene države so si oddahnile, ko se je Karl Habsburg ob zasmehu avstrijskega prebivalstva vračal v prognanstvo. Tudi drugi poskus restavracije habsburške moči se je* ponesrečil. To pot nas je navdajala resna skrb za razvoj dogodkov, ker so krožile alarmantne vesti o Karlovih zaveznikih, in smo računali z vojaško močjo Madžarske, ki ne more preboleti skrnjenja dežel ogrske krone, s katerim je sila orožja ustavila brutalno delo madžarizacije in podelila zatiranim narodnostim politično svobodo, ko je vrgla madžarstvo nazaj v one meje, ki mu narodnostno pripadajo. Obrobne države Madžarske so v današnjih zgodovinskih dnevih jasno osvedočile svojo neupogljivo voljo, da so odločene, tudi z vojaško zasedbo Madžarske preprečiti restavracijski poskus. Mala antanta je izvršila svojo historično nalogo, ko je njen nastop prepričal veleposlaniško konferenco, da gre za novo evropsko nevarnost. Jugcslovenski naroči je novo preizkušnjo politične zrelosti sijajno prestal, ker je sredi strankarskega boja vznikla ona višja državljanska sloga, ki je v usodnih trenotkih potrebna. V urah bridkosti in življenskih odločitev se pokaže kvaliteta in odporna moč posameznika in narodov. Posebno slovensko ljudstvo je tO dni eno-dušno manifestiralo za svojo narodno in državno neodvisnost. Opozicijonal-ni boj je pri nas v zadnji dobi zavzel tak razmah, da ga je sovražno inozemstvo gotovo tolmačilo v svoj prilog, kajti ljudje radi verjamejo, kar si želijo. Resni čas nas je zopet.združil in je pokazal nam samim in vsemu svetu, da jugoslovansko državno edinstvo ni v nevarnosti. Notranja politika. Ustavotvoma skupščina je dobila novo lice, ko se je prejšnji teden sestala kot redni parlament. S tem prehajamo v dobo normalnega parlamentarnega življenja in upati smemo, da bo skupščinsko delo plodovito in za vse državljane enako koristno. — Predvsem je važno, da je zopet začel poslovati oni široki forum, pred katerim lahko iznesemo vsa grava-mina, in kjer lahko pokličemo ministrsko delo na odgovornost. Obžalovati je, da velike politične stranke vsled svojega opozicijonalnega stališča stojijo novi parlamentarni eri so- vražno nasproti, ter si vlada mora svoj obstoj vedno in vedno sproti izbojevati. Vendar izgleda, da njen položaj ni tako ne Ugoden, ker opozicija ne najde formule za enoten nastop ter je zato prisiljena, zaenkrat samo negirati in podirati. Obžalovati je ta položaj, ker napredovanju nujnih legislativnih poslov silno škoduje in uvaja v ves aparat sistem zavlačevanja, neplodnega interpeliranja in brezciljnih debat. Vlada ima obširen delovni program. Vsi začasni zakoni in uredbe, ki jih bo zakonodajni odbor predloži! skupščini, bedo stavljeni na dnevni red. Predvsem hoče vlada v zmislu ustavnega zakona urediti centralno upravno organizacijo, število in delokrog ministrstev. Menda iz razlogov varčevanja je nameravana opustitev nekaterih ministrstev. V tem oziru moramo povdariti, da vsi želimo, da pri obravnavanju tega vprašanja obveljajo stvarni razlogi in strokovne potrebe. Tukaj zaidemo le preradi v napake, ker zahteve političnih strank časih ustvarjajo resorje, ki nimajo prave legitimacije za samostojnost, ter je samo politika vir njihovega življenja. čimveč ministrstev, temveč priložnosti, da se ugodi strankam. To načelo pa ne sme obveljati, ako hočemo štediti tudi zgoraj; nasprotno ne smemo izgubiti iz vidika, da je ministrstvo najvišji upravni organ go-to\e stroke in mora biti za njegov obstoj to merodajno. Ako je že resna volja vlade, da iz uprave čimpreje izloči strankarstvo, naj to ne velja samo za nižje instance in njihove pred-ftavitelje, temveč tudi glede števila najvišjih instanc. Da so tei instance zasedene od politikov, je naravna posledica naše ustavne strukture, ali dalje ne smemo iti, in moramo odločitev v tem vprašanju uravnati izključno po razlogih strokovne potrebe. Ako bi trenotna politična konstelacija zahtevala novo orientacijo, imamo itak na razpolago druga parlamentarna sredstva, ki sicer niso tako uspešna, ali so vendarle za take zahteve zadostna. Poleg tega hoče vlada čim preje rešiti vprašanje upravnega sodstva. Mi že tri leta trpimo vsled tega nedo- _______ statka, in brezdvomno je v tem oziru že mnogo zamujenega. Dosedanja neodgovornost upravnih oblasti mora izginiti, ako naj prebivalstvo ohrani zaupanje v upravo. Posebno v današnjih razmerah je obnovitev upravnih sodišč neodložljivo potrebna, ker je vsled mnogoterih novih upravno-pravnih naredb in uredb upravna praksa deloma nesiguma in neenotna, česar ji ne moremo preveč zameriti, ker baš manjka najvišji interpret večkrat nejasnih in nasprotujočih si predpisov. Dobra uprava si sama želi mesta, ki bi nepristransko reševalo zamotane upravno-pravne spore. Želimo, da bo vlada čimpreje predložila parlamentu tozadevni zakonski načrt. V splošnem pa pričakujemo, da bo jesensko zasedanje skupščine vsestransko plodonosno in do mnogo doprineslo k ogromnemu delu pravne konsolidacije! -države, ki še leži pred nami, in ki je od nje v veliki meri odvisna politična in pa moralna konsolidacija, na katerih temelji vsaka trajnejša državna tvorba. Smer bodoče obrtne politike. (Konec.) IV. Sistem zbornic. Sedanji sistem organizacije zbornic in njih kompetence je več ali manj skoro brez izjeme pokrajinski. Prevladuje pa v nekaterih krogih mnenje, da se ta sistem v naši novi državi, ki ima popolnoma drugačne smeri notranje trgovine, industrije in obrtov, dalje z ozirom na zelo različno stanje ekonomskih skupin, ki so določene za področju posameznih zbornic in konečno pri novi orijenta-ciji železniške, pristaniščne in vodo-cestne mreže in iz mnogih drugih ekonomskih vzrokov, ne da vzdržati. Vprašanje je, ali naj novi zbornični zakon izpremeni število zbornic, njih sedeže in njihova področja, ali naj se področje zbornic krije z administrativnimi oblastimi, ali na) imajo večji ali manjši obseg in ali naj se z zborničnim zakonom počaka, do- Kronika razvoja hranilnic. Sestavil: I. Mohorič. (Nadaljevanje.) Nad osemdeset let ni bilo v Avstriji nobene notranje zveze med posameznimi hranilnicami. Vsaka je delovala za svoje interese in za svojo krajevno okolico. Mnogo pozneje o-snovane denarne zadruge so se bile že medtem skonsolidirale v interesne, revizijske in poslovne zveze. Najprej se je v hranilništvu začela razvrstitev na Češkem, kjer sta si oba tekmujoča naroda, češki in nemški stala z razvitimi gospodarskimi organizmi nasproti; tu se je faktično iz narodnostnega boja razvila deviza, da so hranilnice del narodne organizacije, posvečene gospodarskim in kulturnim težnjam naroda. Posamezni zavodi niso mogli napram javni u-pravi uveljaviti svojih interesov in vedno močneje se je občutila potreba širše zastopne organizacije. Prve zveze so bile zveze deželnih skupin v Alpskih deželah; istočasno so Cehi o-snovali svojo narodnostno skupino. Prvi je bil 1. 1899 ustanovljen »Lan-desverband niederosterreichischen Sparkassen«, s 26 hranilnicami. Leta 1900 pa mu je sledil »Svaz českych sporitelen v Čechah, na Morave a ve Slezskuc, dve leti nato so Nemci u-stanovili za 105 nemških hranilnic na Češkem * Verband deutscher Sparkassen in Bohmen«. Leta 1904 se je združilo 34 hranilnic na Gornje Avstrijskem v revizijsko deželno zvezo, najživahnejše pa je bilo leto 1905, ko so bile osnovane Verband steierischer Sparkassen z 36 hranilnicami. Verband der Deutsch-Tiroler u. Vorarlberger Sparkassen s 16 hranilnicami. Verband deutscher Sparkassen in MShren, 22 hranilnic. Verband deutscher Sparkassen in Schlesien, 20 hranilnic. Verband der Sparkassen des Kronlandes Salzburg, 7 hranilnic. Verband. der kSmtnerischen Sparkassen, 11 hranilnic. In vseh teh devet nemških zveznih skupin je osnovalo istočasno »Reichs-verband deutscher Sparkassen in Oesterreich«. Državna zveza je otvo-rila na Dunaju posebno informacijsko pisarno, glede navodil za ustanovitev, nasvetov v davčnih in pristojbinskih zadevah in v konečni smeri tudi v kreditnem posredovanju. Hranilnične zveze so osnovane na podlagi društvenega zakona z 1. 1867 in so izročile obširna literarna in statistična dela. Poljske hranilnice v Galiciji so se združile v »Zwiazek galicyjskich kas oszczednošči v Lwowu« in najpoznej-ši smo organizirali v Sloveniji na podlagi razpisa deželn. kranjskega predsedstva z dne 22. oktobra 1910, štev. 3546, j Zvezo jugoslovanskih hranilnic?, s sedežem v Ljubljani. Namen zveze jugoslovanskih hranilnic je bil, podpirati in gojiti koristi slovanskih hranilnic v kronovinah, zastopanih v bivšem državnem zboru dunajskem, potem v Bosni in Hercegovini, dosezati enotno postopanje v vseh važnejših stvareh hranilništva, pospeševati medsebojne poslovne zve-te hranilnic, skrbeti za strokovno re- vizijo in doseči v svojo uredbo gospodarsko centralizacijo. Posloven jezik zveze je slovenski in srbohrvaški in je pred vojno štela zveza 17 hranilnic, in sicer 11 slovenskih hranilnih zavodov na Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem Celjsko in Kozjaško ter nove hrvaške občinske šteelionice v Dalmaciji, namreč v Benkovcu, Bio-gradu, Obrovcu in Drnišu. Jugoslovanska hranilnična zveza ni imela na Primorskem in Koroškem nobenega vdruženega zavoda, na Južnem Štajerskem nezadosten vpliv, v Bosni in Hercegovini pa pod pritiskom razmer pred vojno sploh ni še mogel pričeti delovati. Trije italijanski zavodi na Primorskem in trije v Dalmaciji niso imeli lastne interesne zveze, enako je stala Kočevska hranilnica direktno pod revizijo državne zveze. V pravilih zveze je bila tudi že predvidena po vzoru razvoja hranilništva na Češkem, ustanovitev banke jugoslovanskh hranilnic, ki bi bila imela uresničiti gospodarsko centralizacijo celega hraniliiiškega prometa kler ne bo izdelan zakon o upravni porazdelitvi države na oblasti v zmi-slu nase ustave. Tudi je načelno vprašanje, ali naj se vsa gornja vprašanja rešijo vnaprej z novim zborničnim zakonom odnosno ali naj st; pravico snovanja novih zbornic in določevanja njih področja prepusti ministrstvu trgovine in industrije, ker gospodarske in politične razmere v naši državi še niso urejene in ker še niso fiksirane glavne smernice naše bodoče trgov-sko-industrijske zunanje in notranje politike. V Sloveniji smo o tem vprašanju že nad dve leti razpravljali in najtemeljitejšo in izčrpno študijo o zborničnem vprašanju je spisal dr. V. Murnik v Narodno - gospodarskem Vestniku. Proti njegovim stvarno ne-pobitnim razlogom pač z gospodarskega stališča ne more biti ugovora. V. Med obstoječimi zbornicami v naši državi imamo glede kompetence poslovanja tri sisteme in sicer: 1. sistem skupnih zbornic za trgovino, industrijo in obrt; 2. mešan sistem za trgovino in industrijo na eni in za obrtništvo na drugi strani (Skoplje). 3. locen sistem, po katerem je zbornica za industrijo posebej, za trgovino posebej in za obrt posebej (Beograd). Srbijanci danes uvidevajo, da mora zadnji sistem vsled enakopravnosti državljanov in družabnih razredov pasti, kdr je zveza med trgovino in industrijo v vsakdanjem življenju nerazdružljiva, in ker je nemogoče določiti pri današnjem razvoju natančno mejo med industrijo in obrtom, ki se pretakata eden v drugega. Konečno odloča v tem vprašanju tudi mnogodesetletna skušnja, kako so se posamezni sistemi v praksi obnesli. Pri določitvi sistema povdarjajo Srbijanci, da se je treba posebno ozirati na to, da obstoja med trgovcem in industrijcem mnogokrat antagonizem radi križajočih se interesov, dalje da so v zbornicah vsi trije stanovi neenakomerno zastopani, k čemur je treba še prišteti intelektualno in materijelno razliko med predsta-vitelji posameznih slojev. Pri ugovorih proti enemu ali drugemu sistemu zbornic, bo odločilno finančno-proračunsko vprašanje. Ker morajo zbornice biti kos svojim visokim nalogam in ker so poklicane, da postanejo glavna in včasih pretežna pomoč države v izvrševanju gosp^ polj" tike, dalje da postanejo najvažnejši faktorji naše bodoče informativne službe za zunanjo gospodarsko politiko in da dajejo inicijativo, presojajo gospodarske pojave in nudijo ogledalo celokupnega gospodarskega življenja, ne smejo biti njih finance puščene v nemar, kakor je to pri posameznih in pri skupnih zbornicah slučaj. Finančno vprašanje mora igrati glavno vlogo pri določitvi sistema zbornic. Za novi zakon imamo izbero med skupnimi, mešanimi in ločenimi zbornicami. Z ozirom na reorganizacijo trgovske in obrtniške zbornice, ki se je izvršila na zadnji plenarni seji, ko so bili ustanovljeni popolnoma samostojni odseki in sicer: industrijski, trgovski in obrtniški, je to vprašanje za nas že rešeno, ker se bodo v tako sestavljeni zbornici obravnavale izključno samo eno skupino zadevajoče stvari posebej, skupne pa v plenarnih sejah odnosno v skupnih strokovnih odsekih, ki so sestavljeni iz enakega števila zastopnikov vsake sekcije. Strokovne stanovske organizacije. Pri popolnoma prosti strokovni organizaciji omenjenih treh gospodarskih razredov v svrho varstva svojih stanovskih interesov, se država vmešava le do gotove mere. V Srbiji je za vsak stan obvezna organizacija samo v najvišji stopinji, namreč v zbornici. Le pri obrtnem stanu obstoji razen tega še posebna prisilna organizacija, obrnih zadrug, esnafov, ki so organizirane po administrativnih enotah, srezih in okrugih. Organizacije indu-strijalcev in trgovcev po strokah in krajevnih enotah pa so proste. V Sloveniji je obyezna organizacija izpeljana tudi v trgovskem stanu, po gremijih odnosno po trgovskih zadrugah posameznih političnih odnosno sodnih okrajev. Industrija pa je društveno organizirana. Najdražji denar na svetu. Švicarski frank je danes najdražji denar na svetu; presegel je najboljše valute severnih nevtralnih držav in presega tudi, kar je velikanske važnosti — amerikanski dolar. Ko človek to sliši, se nehote zamisli v švicarske zdrave politične razmere, smatral bo ta izvanreden pojav za dokaz o cvetoči trgovini in industriji. Toda to le v prvem momentu, kajti ako se bo globlje zamislil, videl bo, da tako visoka valuta ni auspicij za bodočnost trgovine in industrije. V Švici povzroča ta fenomen veliko preglavice med trgovci in industrijal-ci, kajti podraženje franka zamore samo škodovati lokalnim gospodarskim razmeram, ki so že itak postale kritične vsled nemogočnosti izvoza v države z nižjo valuto. Trgovski in industrijski _ krogi Švice sledijo temu nenavadnemu po-draženju franka z največjo pozornostjo in opreznostjo. Podraženje franka ni normalno, v zadnjem času ga je povzdignila na to višino izključno le špekulacija. Radi tega je pač upravičena bojazen, da nastopi lahko vsak moment reakcija z rapidnim padanjem franka in z vsemi nevarnostmi, ki so navadno združene z nenaravnimi fluktuacijami te vrste. Kdor se je zanimal za tečaje valut, temu je znano, da se je to fantastično dviganje franka pokazalo oso-bito v zadnjih dveh mesecih. Vzroke za ta nenavadni pojav ni težko najti, iskati jih pa treba v sosednih državah. Gospodarske razmere držav, ki so bile engažirane v svetovni vojni, se niso nikakor poboljšale, ampak vse države preživljajo nevarne krize, bodisi gospodarske, ali politične, ali čim prej izmenjajo lastno labilno valuto v tujo, solidno, ki ni podvržena fluktuacijam in deprecijaciji. To stremljenje smo opažali osobito v Nemčiji in Avstriji. Geografična lega teh dveh držav, ki daje možnost za najlažje in najhitrejše efektuiranje za-željenih operacij, kakor tudi zaupanje v zdravo finančno politiko Švice, sta bila glavna faktorja, da se je vprašanje za tuje devize koncentriralo izključno na švicarski frank, ne da bi se vprašalo tudi po drugih, razmeroma tudi zdravih in visokih valutah. Neizmerno veliko vprašanje po švicarskem franku, ki se je pojavilo na vseh evropejskih tržiščih, je povzročilo to nenormalno in neopravičeno podraženje franka. Toliko bolj neopravičeno je podraženje franka sedaj, ko opažamo popolno paralizo industrije in ustavitev prometa s tujci, kar primora tudi Švico, kakor vse druge države s pasivno bilanco, da izvaža več nego uvaža. Avstrijska krona in nemška marka se bližati ničli (sto avstrijskih kron stane danes manj nego 20 švicarskih centesimov in 100 mark stane približno 3.50 švicarskih frankov), in ko boste na ničli, tedaj bo tudi nehala špekulacija, nehal promet s švicarskimi franki. Vprašanje po švicarski valuti se bo zmanjšalo, kar bo povzročalo padec, ki bo toliko bolj rapiden, kolikor večja je bila špekulacija. Da bi se opomoglo trgovini in industriji ter obenem preprečilo, ali vsaj zadržalo rapiden padec franka, je narodni svet pri zadnjih debatah o splošnem gospodarskem vprašanju odkril tudi vprašanje o valuti. Pri tem se je razpravljalo o mogočnosti emisije novih novčanic za okroglo vsoto 700 milijonov. S tem se hoče v prvi vrsti pomagati industriji, kajti tiskanje novega papirnatega denarja bi imelo za posledico padanje valute, kar bi omogočilo prodajo ter izvoz industrijskih pridelkov. Produkcija bi se začela zopet množiti, plače bi se povzdignile in tudi konzum in promet bi kmalu dosegla ono Btopinjo, kjer sta se nahajala še pred par meseci. Federalna banka ima danes svoje bankovce pokrite za 70% s postavnim kovanim denarjem in z zlatom v šibikah (700 milijonov pokritih frankov za približno eno milijardo izdanega papirnatega denarja). Ker dovoli postava pokritje tudi samo za 40 %, bi bila emisija novih 700 milijonov v papirju dovoljena, in to bi znižalo tečaj franka, ne da bi spravilo v nevarnost niti prestiž, niti solidnost švicarskih financ. Seveda bi bila ta operacija neprijetna za finančne in konservativne kroge, ki so, ko so o tem slišali, takoj protestirali, češ, da je tak manever navadno zdruzeu z nevarnostmi, kojih ni mogoče predvideti. Industriji se more pomagati z normalnimi sredstvi, v prvi vrsti s pametno carinsko politiko, in ne s tako nevarnimi poiskusi kakor je deprecijacija denarja. Kdo ima prav, to nam bo dokazala bodočnost. Kako naj vodijo trgovci knjige opravljenega prometa? (Nadaljevanje.) Zgoraj smo rekli, da se novi prometni davek ne more posebej zaračunati v odškodnino. N. pr. račun: Za obleko 2400 K, za prometni davek (1%) 24 K. Cela kupnina oziroma prodajnina znaša 2424 K ni pravilen. Prometni davek se pa lahko vkal-kuiira v odškodnino. V zgoraj navedenem slučaju se cena za prodano blago lahko že a priori računa s 2424 K. Davek znaša redoma 1% od čistega prometa proti odškodnini, prejeti v gotovini. Ako se hoče torej ugotoviti čisto odmerno podlago, t. j. promet brez vkalkuliranega prometnega davka, tedaj je kosmato odmerno podlago reducirati na čisto odmerno davčno podlago. To se zgodi po formuli: x : zaokroženi, kosmati odmerni podlagi, kakor jo izkazuje trimesečni obračun — 100 : 101. Davčno jamstvo. Davčna oblast si je zasigurala vplačilo davkov na razne načine. Pri javnih dražbah, ki jih ne izvršuje kako oblastvo, jamčita prodajalec in lastnik. Pri javnih dražbah, ki se izvrše po oblastvu na zahtevo lastnika, jamči lastnik sam. Drugače jamči za davek oni, ki izvršuje javno prodajo. Ako se proda podjetje, jamči za davek kupec solidarno s svojim prednikom. Kupec jamči pa tudi še za neplačani promeni davek svojega prednika. Da kupca, ki kupi kako podjeje v svoji celoti, ne zadene kako nepričakovano davčno breme, svetuje pravilnik, da si izposluje kupec od prist. davčnega oblastva potrdilo, da je njegov prednik (torej prodajalec celega podjetja) poravnal davek na poslovni promet za dotično podjetje. N. pr. trgovec N. N. je naredil prometa za 30,000.000 K in sicer v letu 1922. Za to leto bi moral plačati nekako 300.000 K prometnega davka. Da se izogne davku, dne 1. januarja 1923, se hoče izseliti in proda celo podjetje svojemu prijatelju za 3,000.000 K. Podjetje je tako, da je predpisati prometni davek tudi od te prodaje. Obstoji namreč le v zalogi brez nepremičnin. Na ta promet (prodajo) odpade davka 30.000 K. Kupec jamči a) za prometni davek po 30.000 K od prodaje celokupnega podjetja in poleg tega pa še b) za prometni davek po 300.000 K, ki odpade na promet blaga 1. 1922, v višini 30,000.000 K. Pri slučajno opravljenem davčno-obveznem prometu, jamči za davek kupec solidarno s prodajalcem. Semkaj spadajo posamezni primeri prometa stvari, proti odškodnini, ki ga izvrše v naši državi fizične ali pravne osebe brez zadevnega poklica ali posla (profesije), ako preseza odškodnina ali vrednost 20.000 K. (člen 4 »Uredbe««.) Po členu 10. je take posamezne davčnoobvezne slučaje prometa stvari naznaniti v 14 dneh davčnemu oblast-vu. V tem roku naj kupec zahteva od prodajalca, da mu pokaže potrdilo o prijavljenem prometnem slučaju, odnosno o plačanem davku. Ako prodajalec ne predloži teh izkazov, tedaj naj kupec sam takoj po preteku roka naznani davčni oblasti dotični primer. S tem je zadostil svojemu jamstvu. Če pa kupec ne postopa tako, ostane v solidarni obveznosti s plačevalcem davka za vse materialne in kazenske posledice. Ako se razteza obveznost plačila ali jamstva na več oseb, so te osebe zavezane solidarno. Uredba in pravilnik imata konečno še posebne določbe glede obda-čemja in glede davčnega jamstva za davčnoobvezni promet, ki je Izvršen po inozemcih. Uvoz blaga je namreč prost davka. Radi tega bi se lahko dogodilo, da bi inozemec po kakem zastopniku (tudi inozemcu), z nestalnim ali začasnim bivanjem v naši državi, sicer o-pravljal promet, a bi bj' ^devni promet neobdačljiv, ker jeobivanje nestalno in ker je kontrola po davčnih oblasteh onemogočena. Za take slučaje je določeno v členu^ 7$>'ij redbe«: Ako izvršuje zastopnik ,plačevalca davka promet v državi, a ^na v nie3 stalnega bivališča in tudi začasno ne biva v njej, jamči za davek solidarno s plačevalcem davka in s kupcem. Opravilnik odreja vrhu tega, da mora vsak inozemec, ki hoče opravljati promet v državi, postaviti v naši državi svojega zastopnika, ki stalno tu biva. Slednjega je naznaniti tudi davčni oblasti. (Dalje prih.) «. . . . . 593 K 64 h. Na pft'7 'mesec (ker se mu je prvikrat izplačalo mesečno) bi odpadlo davkov 84 K 80 h. Dne 15. maja dobi kot 14 dnevno plačo (radi nadur) 3000 K. Sedaj pride že prva težkoča. Kako naj tu gospodar kalkulira. Da bi delavec imel od sedaj naprej vsakokrat po 3U00 K poimesečne plače, je izključeno, ker to presega delavčevo telesno zmožnost. Ali naj vzame povprečje treh izplačil. Ali naj za vsako Izplačilo posebej izkalkulira odbitlji-ve davke? Povprečje bi najbolj odgovarjalo zmislu zakona in bi bilo najbolj pravično, a to naprtuje podjetniku veliko dela. Postno tedaj, aleo j i veliko takih delavcev Postopati bi bilo takole: Plača ob prvem izplačilu 1400 K plača ob drugem izplačilu 2200 K plača ob tretjem izplačilu 3000 K Skupno 6600 K Na celo sozijo odpade vsled tega plače (po ključu x : 14 = 6600 : 8) je 30.800 K — h. Obdavčljivih prejemkov bi bilo pa le (Ou.800 K X 60%) 18.480 K — h. Na ialco preračunjeni znesek odpade dohodnine 597 K — h, na 10% samski dokladi 59 K 70 h, in na 85% vojni dokladi 229 K 84 h. — Skupaj 886 K 54 h. Piačarine ni odmeriti, ker obdavčljivi službeni prejemki ne presegajo oO.OOO K. Invalidski davek se ravna vsled tega po dohodnini. Na dohodnino po 886 K 54 h odpade invaliuskega davka 148 K — h. Co(lo davčno breme bi znašalo torej 1084 K 54 h. Pri polmesečnem izplačilu bi torej bilo delavcu odbiti na davkih 73 K 89 h. Po prvih treh izplačilih bi bilo odbiti na davkih 221 K 67 h. Ker se je pa za prvi mesec odbilo le 84 K 80 h, mora se mu pri tretjem izplačilu odtegniti 186 K 87 h. (Konec prih.) Kolki in neposredne pristojbine. (Nadaljevanje.) 8. Velikost pol, iz katorih obstoje spisi. Vsaka pola sme obsegati največ 1750 cm2. Ako je večja, je plačati k normalni pristojbini še dodatek 2 D za vsako polo. Če je pa normalna pristojbina za vsako polo manjša, se plača pristojbina v dvojnem znesku. Tudi tu je neJraj izjem, ki so pa razvidne že iz predstoječega 7. odstavka, kjer smp omenili izjeme pri vlogah, prilogah, pri knjižicah za odjemalce kakor tudi pri knjigah trgovcev in obrtnikov vobče. IV. Prej, nego bomo začeli navajati pristojbine za posamezne predmete, se je treba seznaniti še z nekaterimi uadaljnimi določbami pristojbinskega zakona, v kolikor so te določbe splošnega značaja. Odgovoriti imamo namreč še na vprašanja, kdo je po zakonu obvezan, da plača te pristojbine, kake posledice so, ako jih ne plača, in kaka pravna sredstva so mu na razpolago, ako se je od njega preveč zahtevalo. 1. Kdo jo dolžan plačati pristojbino in kdo zanjo jamči. Tu imamo razločevati dolžnost, ki jo nalaga strankam zakon in ono dolžnost, ki jo odločita stranki sami, ki skleneta kako pogodbo. Govorili bomo samo o tej prvi dolžnosti. Uradi in oblastva morajo zahtevati pristojbino in eventualno tudi povišek in kazen samo po onih določilih, ki so navedene v zakonu, ter se ne ozirajo prav nič na kake drugačne zasebne dogovore. Stranke same med seboj se ravnajo seveda po teh poslednjih dogovorih. Primer: A. in B. skleneta menjalno pogodbo glede dveh posestev ter se pogodita tako, da plača vse pristojbine B. sam. Pristojbino je treba po novih določbah plačati takoj in brez vsakega plačilnega naloga. V smislu zasebnega dogovora je torej naloga drugega pogodnika B., da gre z originalno menjalno listino in z vidi-ranim prepisom te listine takoj k onemu davčnemu uradu, v čigar okolišu ležita zamenjani posestvi in da da tam obenem še vse druge podatke, ki bi bili morebiti potrebni v svrho določitve pristojbine. Pristojbino mora glede obeh posestev potem kar B. sam plačati, ker je prevzel to dolžnost v smislu pogodbe in bi ga drugače A. lahko tožil in zahteval, da mu povrne eventuelno škodo, ki bi mu bila nastala, ako ni bila pristojbina pravočasno (v 15 dneh) plačana. V tem poslednjem slučaju bi zahtevala državna oblast pristojbino s petkratnim poviškom vred v smislu člena 131 taksnega in pristojbinskega pravilnika lahko od B. ali pa tudi od A., od kogar bi hotela, In sicer prav vso pristojbino s poviškom vred. Pri tem se ne bi prav nič ozirala na morebitni ugovor, da sta se zmenili stranki tako, da plača pristojbino B. sam. Pri listinah, izdanih v privatnem prometu, sta obvezana plačati takso (kolek ali pa neposredno pristojbino) torej solidarno izdatelj in lastnik listine. V smislu še neukinjenih avstrijskih določb je smatrati kot izdatelja tudi ono osebo, v čigar imenu je naredil kako listino njen pooblaščenec. Pristojbino ima plačati po teh določbah sploh tudi prejemnik kake listine, namreč oni, ki je prevzel listino v svoje zavarovanje ali v kako izka-zilo, ne glede na to, ali se nahaja listina še v njegovi lasti ali ne več. Pri izpričevalih (svedočbah) ima plačati kolek oni, za katerega se naredi izpričevalo ali pa v čigar poslovanju se je naredilo. Če je izpričevalo nekolkovano, dasi ni pristojbine izrecno oproščeno, pa pride na katerikoli način pred kako oblastvo, se terja redna taksa kakor tudi kazenska taksa od izdatelja listine ali pa od lastnika. Da imajo plačati kolek pri trgovskih knjigah ali pa pri knjigah obrtnikov dotični trgovci ali obrtniki sami, pri vlogah in prilogah pa oni, ki jih vložijo pri kakem oblastvu, je samo po sebi umevno. Omeniti nam je samo še to, da je ta plačilna dolžnost v vseh onih slučajih, kjer zadene več oseb, vselej solidarna, to je, vsa pristojbina (in eventuelno tudi povišek) se terja od enega samega od več solidarno obvezanih oseb, in sicer od onega, od katerega hoče oblast naj-prvo terjati. Ako bi se od tega ne mogla izterjati, se terja vsa pristojbina potem od drugega solidarnega obvezanca, in potem če treba, od tretjega itd. Pri vknjižbi stvarnih pravic v zemljiško knjigo ima plačati pritoj-bino ta, za katerega se pravice vknjižijo. Če pa prosi oni, ki dovoli vknjižbo, sam za vknjiženje, jamči potem 12 Pristojbine pri oddaji (izročitvi). A. Pisemska pošta. 1. Za nefrankirane ali nezadostno frankirane pošiljke odmerjena pristojbina v vrednosti nalepljenih portovnih znamk, ki so razveljavljene od °ddajnega poštnega urada. 2. Za uradne pošiljke, ki ne uživajo poštnlnske prostosti v navadni odmeri tarifa. 3. Slučajne povzetne (naložne) zneske, s katerimi je odpošiljatelj pošiljko obremenil. B. Blagovna pošta. 1. Ležnina se zaračuna po 50 par = 2 K za vsak komad in dan; v tuzemskem prometu sta dva dni po prihodu pošiljke prosta. Pri paketih iz inozemstva je 7 dni prostih (pri živečih živalih samo 2 dni). Dan prihoda in izročitve se ne zaračuna. 2. Stroški za prepošiljanje in vračanje blagovnih pošiljk po težnem in vrednostnem pristojbeniku (in še morebitna ležnina, obvestnina itd.). 3. Vse pristojbine, ki jih pošta glasom pristojbinskega listka zaračuna pri paketih iz inozemstva za poštno-carinsko posredovanje. 4. Povzetje in druge obremenitve. 5. Obvestilo o nedostavljivosti paketa 25 par = 1 K. Izplačnina od na dom dostavljenih ali na domu izplačanih čekovnih nakaznic se iztirja od naslovnika: Paketne pošiljke v inozemstvo (v kolikor je promet dosedaj že otvorjen). do 50 d = preko 50 D = 200 K 200 K 20 par: 50 par: 80 vin. 200 vin. Poštninske ugodnosti in prostosti. Načeloma uživajo samo državni uradi in oblastva v izvrševanju javne službe poštninsko prostost. Tozadevne naredbe določavajo obseg teh prostosti in vsebujejo natančna pravila. Zasebniki so deležni poštninskih ugodnosti pri pisemskih pošiljkah v sledečih slučajih: a) Pooblaščenci državne loterije v zadevah te službe med seboj in z loterijsko oblastjo, so poštnine prosti pri pisemskih in denarnih pošiljkah. b) Prodajalci monopolnih predmetov so poštnine prosti pri naročilih na državne glavne zaloge in tovarne. c) Časopisna podjetja so oproščena poštnine za take izvode, ki so jih po predpisih ali posebnih naročilih državnih oblasti dolžni vposlati na vodilna mesta, centralne urade ali javne državne knjižnice. d) Reklamacije zaostalih časopisov so poštnine proste. > «1 '•55 Tržna V rt-dn O-Ura >to V državo tsc «** "S g rsS- ts B pristojbina Opazke ti, n o > a £ * f * 3 li isikh 1000 B N GsS Dinj K Din | K 42 Amerika •o A C © CO X 600 3 15 75 24-85 63-- 99-40 1150 6- ELI —j i ” 45 Bolgarija 5 2 12 25 49 N C C rt > 46 ČehoalovaSka 5 neom. 3 1225 49- 150 6- slo J* jz "čo 47 Danska 5 1000 3 15 75 63- 1 50 6- g £ D. 48 Egipt 5 1000 4 29-40 117-60 1-50 6- 85 'S o °• s 49 Sudan 5 500 4 3290 131-60 1 50 6- II « 1 . c s* 50 Finska 5 4 2555 102-20 c *N O. 51 Francija in Monaco }» 2000 3 15-75 26-95 63-- 107-80 j T50 6- § £ ‘2 ^ S « 52 Korslka in Alžir }i 2000 3 20 30 35-35 81-20 14140 50 6- U 'AT ■ (j 4) CO m •fc —v ► 53 Orčija 5 3 1225 49- 8 2 - | 54 Molandija 5 1000 3 18 20 76-80 1-50 6 — flo • • - CL »—• o 55 Islandija 5 1000 5 36-05 144-20 J 50 6 — o o --£ c c •o >N :zl 56 57 Luksemburg Madžarska 5 5 1000 500 3 3 14 — 12-25 56-- 49-— 1-50 1-50 6-6 — O rt n ^ - C © * od w ► 58 59 Nemčija Norveška 5 10 5 11000 neotn. 2 5 12 25 2065 2450 49 — 82-60 98-- 11-50 1-50 6-6 — o © w -beJ co C Ki 4= C S - • 2 .► 60 Portugal, kopno 5 500 3 21-70 86 80 1 50 6-— -*"• N a=> _ KJ 61 evropski otoki 5 500 3 34-30 137 20 1-50 6- rt 1 o. 62 Španija, kopno 5 4 21"— 84-- " g 'o d P 6- C 63 Balearski otoki 5 5 22 75 91 - > 22 g- s F3 T3 64 Kanarski otoki 5 5 2450 98- S J > > 66 Švica 5 13 30 43-20 1150 c 8 « -s ° c e v 10 >1000 2 22-75 91- 6 — 66 Švedska 5 1000 3 22-75 91 — 1 50 6- (U 'O £ 67 Tunis 5 j 400 25-20 100-80 j T50 ts ° w Ji 10 4 42-70 170-80 6- o čo *c — c . . O- •- 68 Velika Britanija 5 600 4 23 80 9520 1-50 6~ Z B w n > > >• S 5 to c O. tudi on sam ea priitojbino od vknjižbe (vkjižnino). Dalje prih. izvoz in uvoz. Uvoz luksuznega blaga prepovedau. Ekonomski finančni komite ministrov je sklenil prepoved izvoza luksuznega blaga. izvoz 300.000 komadov ovc. Ekonomsko finančni komite je sklenil dovoliti izvoz 300.000 ovac iz naše zemlje. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Drugi veliki semenj vzorcev v Ljubljani. V letu 1922 se priredi v Ljubljani drugi veliki semenj vzorcev v jeseni. Otvoritveni in zaključni dan sicer še nista natanko določena, na vsak način pa se vrši semenj ali v drugi polovici meseca avgusta ali pa v prvi septembra. Natančni termin se bo v svrho, da se za-more javnost že sedaj po njem ravnati, v kratkem objavil. Zanimanje za pri-hodnjeletni ljubljanski veliki semenj vzorcev je že seda] zelo veliko in po vsem soditi, bo ta prireditev mnogo večja in obširnejša od letošnje. Dober sloves, katerega si je veliki semenj ob svoji prvi otvoritvi tako v notranjosti države kakor tudi v inozemstvu priboril, jamči razstavljalcem in nakupovalcem tudi v prihodnjem letu za najbolje trgovske uspehe. Uvozno in izvozno trgovino i deželnimi pridelki na svoj račun, kakor tudi kot komisijouar in zastopnik, je otvoril l o. oktobra t. 1. v Strassburgu nek Slovenec. Naslov dobe interesenti pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Podaljšanje trgovske pogodbe z Nemčijo. Ministrski svet je sklenil, da se trgovska pogodba z Nemčijo podaljša za 4 mesece. Posledice padca vrednosti nemške marke. Holandci, Belgijci, Angleži, Francozi, Amerikanci in Japonci so preplavili mesta Koln, Lachen, Trier in Koblenz in kupujejo vse, kar jim pride pod roko: hiše, trgovine, živila, pohištva itd. Kupčije se sklenejo navadno v par minutah. Cele karavane inozemskih trgovcev se vračajo dan za dnem, dobro obložene z najrazličnejšim blagom, proti meji. Da je domače prebivalstvo vsled tega ogorčeno in da postaja položaj že naravnost katastrofalen, je umevno. Konferenca v Portorose, o kateri smo poročali, da je bila nenadoma odpovedana, se bo sestala 29. t. m. Nemški trg. Ker so cene naših poljskih pridelkov višje kot cene v Nemčiji, ne pride do nobenih sklepov. Edini predmet, katerega se še nekaj proda, je fižol, ki pa gre takoj v Keln ali Mainz, torej v oni del Nemčije, ki je še zaseden od zavezniških trup. Cena je ab Passau 640 —660 m po 100 kg. Za suhe slive ni posebnega zanimanja. Ce tudi je sadje jako slabo obrodilo, vendar nikdo ne kupuje večjih količin. Danes se plača ab Passau za blago v vrečah-80/85 16-16.20 mark, 95/105 14—14.30 mark, 110/120 13—13.30 mark, Industrija. Nova kolarsko - mizarska tvomiou. Ministrstvo za trgovino in industrijo j« dovolilo Mateju G. Lukoviču instalacijo kolarsko-mizarske tvornice v Kragujevcu. Prva medjimurska tvornica plotene žice in železnega pohištva. V Čakovcu je ustanovilo nekaj trgovcev in obrtnikov ob sodelovanju »Hrv. sveobče kreditne banke« v Zagrebu, delniško družbo »Prva medjimurska tvornica pletene žice in železnega pohištva v Čakovcu«. Delniška glavnica znaša 500.000 K. Obrt. Oprostilni izpiti za kovinske vajence v Mariboru se bodo vršili 30. in 31. oktobra in 1. novembra. Denarstvo. Naše zunanje posojilo sklenjeno na Angleškem. Finančni minister dr. Ku-manudi je baje sklenil jako ugodno posojilo z angleškimi bankami in sicer v znesku 20 milijonov funtov, kar je 500 milijonov zlatih dinarjev. Vesi še ni potrjena. Kontrola odpošiljanja valut iit de-, viz. Kontrolni otibor »Narodne banke v, ki je imel nalogo da vrši odpošiljanje valut in deviz, je ukinjen. Kontrola se vrši odslej tako, da vodijo za nakup in prodajo deviz in valut pooblaščene banke poseono knjigo, v kateri vpisujejo vse pošiljke valut in deviz. Kjer so bile take knjige že v rabi, se morajo poleg drugih podatkov vpisovati še sledeči: številke pisem ali številke listov, kopije pisem na podlagi katerih je biia izvršena odpošiijatev, dan ekspedicije, vsota m imenovanje »devize* ali »valute- itazglas o izplačevanju in podaljševanju G-odstotn. državnih bonov v kronah in v dinarjih. Po naredbi imančne-ga ministrstva, generaine direkcije državnih dolgov /. dne 3. oktobra 1921., D. br. 13.100, je sklenil ekonomsko-fi-nančni koinitet ministrov z odločbo z dne 1. I. m., D. br. 13.100, za dobo od dne 1. novembra 1921. do dne 30. aprila 1922, to-le: 1. Kronski in dinarski boni se izplačujejo ob roku. — 2. Za kronske bone, prodane do vštetega dne 15. oktobra 1919., se izplačajo če stranka zahteva izplačilo — poleg glavnice luui 6% ne dekurzivne obresti za šest mesecev, ker jih je smatrati ob prvem roku za molče podaljšane. — 3. Za kronske bone, izdane v letih 1920. in 1921., in za dinarske bone, izdane v letih 1919., 1920. in 1921., se ne priznavajo — če zahteva stranka izplačilo — dekurzivne obresti od roka dospelosti do dne izplačila. — 4. Dospeli kronski in dinarski boni se smejo prolongirati za na-daljnih 6 mesecev s 6%nimi aulicipaliv-nimi obrestmi. — 5. Za dospele kronske in dinarske bone se izplačajo — če stranka zahteva prolongiranje — ne glede na dan vplačila vse dekurzivne obresti od preteklega roka pa do dne prolongacije. — 6. Kronski in dinarski boni vseh appointov se podaljšujejo tako, da se stari — dospeli — bon vzame iz prometa, namesto njega pa izda nov bon, datiran z dnem, ko se prezentira stari bon. Hkrati se izplačajo 6% n« an- Ucipativue Obresti za nadaljnih 6 me-s-ecov. - - 7. Za kronske bone, kupljene v času od dne 15. maja do dne 15. junija 1919., se izplača premija po 5 dinarjev na vsakih 100 K, ako ima generalna direkcija državnih dolgov dokaz za to, da so bili dotični boni kupljeni v kritičnem času. (Dinarski boni torej nimajo pravice do premije.) V Sloveniji se boni izplačujejo in podaljšujejo izključno le pri finančni deželni blagajni v Ljubljani, kjer naj stranke predlože svoje bone. Zvišanje glavnice Obrtne banke v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo je odobril izpremembo g 3 pravil Obrtne banice v Ljubljani, da se je delniška glavnica zvišala na pet milijonov kron. Urad. list št. 128. Ponarejene italijanske novčanic-. V zadnjem času so se pojavile pri dunajskih bankah in trgovinah jako dobro ponarejene italijanske lirske novča-nice. Ker bodo ti falzifikati najbrže prodrli tudi v naše kraje, opozarjamo naše čiiatelje, da so pri sprejemanju lir jako oprezni, ker bi lahko utrpeli veliko škodo. Ponarejeni so tudi tisoči irski bankovci, ki krožijo za enkrat po Trstu. Davki. Prometni davek na poslovno obrt. iz Beograda poročajo, da je delegacija, ki bi morala razpravljati 20. t. m. o prometnem davku na poslovno obrt, od-godila svojo sejo do povratka finančnega ministra iz Londona. Promet. Dva nova brzovlaka. S 1. novembr. pričneta voziti med Dunajem, oziroma Monakovem in Trstom preko Jesenic redna dnevna brzovlaka. Odhod z Dunaja ob 8.45, oziroma Solnograda ob 13. uri, prihod na Jesenice ob 19.56, odhod 20.11, prihod v Trst ob 0.55; odhod iz Trsta ob 5.00, prihod na Jesenice ob 9.55, odhod ob 10.10, prihod na Dunaj ob 21.25, oziroma v Solnograd ob 17.25. Brzovlaka imata vozove I., 11. in III. razreda. 10 1 Splošne opaake. Odpošiljatelj ima pred izročitvijo paketa preskrbeti izvozno ocarinjen]© blaga, če se v kraju nahaja carinama. Na spremnici in pošiljki označi carina izvršeno poslovanje. V krajih brez car. urada posreduje pošta izvozni car. pregled. Za to posredovanje se plača 3 D — 12 K. Za vse nastale stroške pri tem poslovanju se dvigne od odpošiljatelja primerna jamčevina in se po odjavi ocar. urada obračuna s stranko. Glede raznih omejitev ter posameznih uvoznih določil V inozemstvo, naj stranke zahtevajo pri poštnih uradih pojasnil. t' - • ; Pristojbin« t poStno-earinskem poslovanj«. a) Za posredovanje pri carinjenju poštnih paketov se dvigne od vsakega paketa...............................................3-— D = 12'— K b) PrKuvoznih paketih se računa še tantijema po 0-20 D = 0-80 K. c) Kolekovine je plačati: »a vsako poštno spremnico po...............................0’20 D = 0-80 K; za vsako carinsko napoved................................. 0'20 D = 0'80 K; za vsako prilogo (izvirnostno spričevalo, atest itd.) po 0-20 D = 0'80 K; za vsako carinsko pobotnico................................0-50 D = 2-— K. d) V posameznih slučajih se zaračunajo še stroški za strokovno pre-iskušnjo, analizo itd., potem pristojbine za puncovanje in žigosanje, pri predmetih, ki so temu postopanju podvrženi. e) Dostavnina oz. obvestnina je plačati za paket čez 5 kg pri določilih za tuzemstvo. f) Za pošiljke pisemske pošte, ki vsebujejo carini podvržene predmete, se plača samo odmerjena car. pristojbina ter kolekovina za pobotnico. Carinsko pregledane pošiljke se poštno in carinsko zapečatijo ter je priporočljivo, da se naslovniki pred sprejemom o neoskrunjenosti uradnih pečatov prepričajo, sicer pa lahko zahtevajo komisijonelno ugotovitev vsebine. Ce stranka domneva ,da se je carinska pristojbina napačno odmerila, lahko zahteva ponovni carinski pregled. V tem slučaju odkloni sprejem pošiljke in izroči tozadevno pismeno izjavo oddajnemu poštnemu uradu. Izjavi je priložiti kolek po 1 D. Od uspeha ponovnega pregleda je odvisno, če se ji potem pristojbine pod a do e še enkrat zaračunajo ali ne. Če naslovnik sploh odklanja sprejem ocarinjene pošiljke, Vrne se vsota, obremenjena s pristojbinami pod b do e v inozemstvo ter se s povratno poštnino vred izterjajo od odpošiljatelja. 11 Za pošiljke, ki so podvržene izvoznemu carinskemu pregledu, ima načeloma odpošiljatelj skrbeti za potrebno carinsko izvozno postopanje. V krajih, kjer obstoje carinarnice, prevzame pošta v inozemstvo naslovljene pakete samo, če so carinsko pregledani, kar je razvidno iz tozadevnih opazk na spremnicah in pečatov na pošiljkah. Kjer pa carinarnic ni, posreduje pošta ta pregled proti plačanju po-sredovalnine 3 D = 12 K. Stranka ima položiti pri predajnem poštnem uradu primemo jamče-vino. Na obvestilo ocarinjalnega poštnega urada o nastalih stroških se z stranko obračuna. Pregled dostavne službe poštnih uradov. A. Vse pakete brez težne in vrednostne razlike dostavljajo na dom: Banjaluka, Beograd, Bihač, Bileča, Bjelina, Bos. Novi, Brčko, Boguj- no, Celje, Dubrovnik, Gračanica, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Mostar, Prijedor, Sarajevo, Šibenik, Split, Travnik, Trebinje, Tuzla, Zagreb, Zenica. B. Do 3 kg teže in 250 D = 1000 K vrednosti: v območju Ljubljanskega in Splitskega pošt. in ček. ravnateljstva vsi poštni uradi. C. Vrečnike (paketi majhnega obsega, ki se prevažajo v vrečah): 1. v območju Sarajevskega pošt in ček. ravnateljstva vsi poštni uradi. 2. poštni uradi pod E„, D. Denarna pima do 250 D = 1000 K, kakor pod B. E. Denarna pisma brez razliko: 1. poštni uradi pod A in C. 2. sledeči poštni uradi: Ada, Apatin, Baja, Bela crkva, Bjelovar, Brod, Djakovo, Gospič, Kar-lovac, Koprivnica, Krapina, Križevci, Kula, Mitroviča, Nova Gradiška, Novi Sad, Novi Vrbas, Ogulin, Osjek, Palanka, Pančevo, Petrinja, Petrovaradin, Požega, Ruma, Senta, Sisak, Sombor, Senj, Stari Bečej, Subotica, Turski Becej, Varaždin, Vel. Bečkerek, Vel. Kikinda, Vinkovci, Virovitica, Vršac, Vukovar, Zemun, Zombolja. F. Poštne in čekovne nakaznice se dostavljajo z nakazanimi zneski na dom: pri vseh pod A do E označenih poštnih uradih. G. Ekspresne pošiljke se dostavljajo ali obvestijo pa posebnem slugi »amo v času od 6. do 21. ure. Pošiljke čez 10 kg teže in čez 1000 D = 4000 K vrednosti se samo obvestijo naslovniku. Ekspresna dostava (obvestitev) se vrši' samo v krajevnem dostavnem okolišu poštnega urada. Izven tega okoliša se te pošiljke dostavljajo (obvestijo) med rednim dostavnim obhodom. Dopustnost tajnopisnih privatnih brzojavk v inoiemskem prometu. Glede privatnih tajnopisniii brzojavk v inozemskem prometu je smatrati po čl. Vil., točka 2, mednarodne brzojavne pogodbe za Drzojavke v otvorjenem slogu (navadnem jeziku) tudi one, v katerili so vse trgovske marke, potem črke katere označujejo svetovne trgovske znake, skrajšani izrazi, kakršni so običajni v navadnem axi trgovskem dopisovanju (kakor fob, eif, caf, svp), borzni tečaji in drugi taki izrazi. Talce brzojavke so torej v inozemskem prometu dovoljene. Kar se tiče trgovskih brzojavk s tajnopisnim besedilom (v tajnem ali dogovorjenem slogu) je dovoljena uporaba talcih brzojavk v mednarodnem (inozemskem) brzojavnem prometu, alco je vsebina napisana po mednarodnem kodu A, B, C, to pa samo trgovskim podjetjem in denarnim zavodom. Ti morajo brzojavni postaji, pri kateri oddajajo svoje brzojavke, izročiti ključ teh šifer. Uradi imajo predlagati ravnateljstvu sezname onih podjetij in denarnih zavodov, ki so po tej naredbi pooblaščeni predajati v gorenjem smislu pisane brzojavke. V tuzemskem prometu niso sedaj dovoljene nikakršne tajnopisne privatne brzojavke, razen borznih tečajev, ako se ujemajo z borznimi poročili, ki jih izdajajo držav-■'e borze v Zagrebu in Beogradu. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Cenik za poljedelske stroje neke »er za stružnice neke nemške tvrdke je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Švedske žage in nože /a stroje ponuja neka velika ekspertna tvrdka. Naslov te tvrdke je interesentom na razpolago pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Nakup in prodaja žita in žitnih iz dtlkov. Neka tvrdka se ponuja kot posredovalka za nakup in prodajo žita in žitnih izdelkov potom produktivne bor-katera je ustanovljena v Novem Sadu. Interesentom je naslov na razpolago prj trgovskk in obrtniški zbornici v Ljubljani. Cenik za poljedeljsko stroje neke nemške tvrdke je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Dobava, prodaja. Ponovna ponudim obravnava: 1. za Prevzem tesarskih, krovskih, kleparjih, strelovodnih, mizarskih, ključavni- čarskih, pleskarskih in slikarskih in vodovodnin del pri adapciji okrajnega .sodišča v Jirežican; 'A. a) za prevzem \peijave električne razsvetljave pri okr. •sodišču na Vranskem; z. b) pri kmetijski šoli na Urinu; '6. za prevzem preureditve vodne preskrbe v moški kazml-uici v Mariboru m 4. preureditev ael v realni gimnaziji v in oveni mestu oo dne bi. oktobra t. 1. o o enajstin po nalogu ministrstva za zgraube pri graaoeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, ii. nadstropje, v sobi št. 2. — Todatke, pojasnila m oiertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri oudencu iv. b gradbene direkcije, za dela pod 1. tudi pri gradbenem vodstvu v iirežican, pod 'Z. b) m 4. pri okrožni gradbem sekciji v novem mestu in pod ii. pri okrožni gradbeni sekciji v Mariboru. Ponudbe morajo biti zapečatene, koilcovane s kolkom za 2U uinarjev, opremijene s potrdilom, da je pri Imunem deželni blagajni v Ljubljani ali v Mariboru, odnosno pri davčnem uradu v Brežicah ali v Novem mestu vplača." vacnj v znesku 6% ponudne vsote, /. izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje, in končno z dovolitvijo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževali javnih licitacij. jgazno. Odlikovani funkcionarji ljubljan skega velikega semnja. Ministrski svet je podpisal ukaz, s katerim se odlikujejo lunlccijonarji ljubljanskega velikega semnja z redom sv. Save. Odlikovani so: gg. Fran Bonač, Dragotin Hribar, Vinko Majdič, Peter Kozina, dr. Krisper in še nekateri drugi. — Odlikovana sta tudi načelnika oddelkov ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani in Zagrebu, gg. vi. svetnik dr. K. Marn in Maksimovič. Sezuamek začasnih zakonov, uredb, pravilnikov in odločb ministrskega sveta in drugih aktov in odlokov z določenim rokom trajanja, zakonskega značaja, izdamu v času od dne 1. decembra lDlii do dne, ko se je proglasila ustava, poslanih zakonodajnemu odboru narodne skupšcme kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po členu 130 ustave v revizijo, razglaša > Uradni list« pokrajinske uprave za biovenijo, št. 128 z dno 24. oktobra t. 1. pod točko 316. Razdelitev naše države na oblasti. Ožji odbor je priporočil ministrskemu svetu, da predloži parlamentu upravno razdelitev države na 25 oblasti. Velik požar na beogradskem kolodvoru. V ponedeljek ob 10. zvečer je nenadoma nastal v centralnem skladišču beograjske železniške postaje velik po- žar, ki se je z vso naglico širil in je objel tudi barako za dvorni vlak. Požar je umcii centralno skladišče in Kurilnico, uničenega je mnogo blaga. Skoda znaša 3 milijone dinarjev. • iu milijonov lir škodo je povzročil požar, ki je izbruhnil v prosti luki v Be-uetkau. isov priročen prisiojbeaik izide tekom decembra in bo oosegai na preko 2uu straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelnici vse pristojbine v smislu novega, seuaj od zakonouajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, ka-i>.or tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, v sieu posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din. IU.— kot priporočena tiskovina Din. 11.50, ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posia z oblastmi. Kadi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: dr. Ivan Černe, Uospo-darska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10% ni, nad 500 izvodov '20% ni popust, denar je vposlati ob naročilu ah pa nakazah na čekovni račun štev. 10.368. UcKiamni načrti, besedila in navodila z,* slikanje reklamnih tabel. Da je dobra reklama za trgovino, industrijo in obrt velikega pomena, je jasno, reklamo pa sestaviti tako, da na prvi pogled vzbudi zanimanje vsakega čitatelja -to je umetnost. Zato opozarjamo naše čitatelje na g. Joško Lindiča v Oneku pri Kočevju, ki izdeluje vsakovrstne reklamne načrte, sestavlja najoriginalnej-ša besedila za reklame in daje navodila za slilcanje reklamnih desk po naj-mžjih cenah. Tržna poročila. Mariborski živinski trg. Na sejm, ki se je vršil dne 25. oktobra je bilo pripeljanih 5 bikov, 323 kruv, 141 volov, -12 telet in 7 konj, skupno 4888 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli kg žive teže 14 do 17, polpitani 12 do 14, plemenski 10 do 12, biki za klanje 9 do 10, klavne krave, debele 12 do 14, plemenske 7 do 12, molzne 12 do 16, breje 12 do 16, mlada živina 7 do 12, teleta 11 do 14, svinje plemenske kg žive teže 28 do 32, polpitane svinje za klanje kg mrtve teže 34 do 38, krave za klobase kg žive teže 5.50 do 7. Cene mesa: volovsko 1. vrste 22 do 24 K, II. vrste 18 do 20, meso bikov, krav in telic 16 K; telečje meso I. vrste 18, II. vrste 16; sveže svinjsko meso 32 kron za kg. BRAKO MIRNA tovarna za izdelovanje Oli = najraznOVrslnejŠIH = SLn iz prvovrstnega materljaia in v vsaki množini. Prevzemalo se tudi stare pile v novo nasekani a- Brata Kolenc, Mirna, Dolenjsko Cene zmerne. Pazite na znamko: Brako, Mirna. Izvriitev točna. Kolonijalno blago. Sladkor. Newyork: Centrifugal: 4 do 4.11 (4.10—4.12). London po cw: West indian crystall ab skladišče 44/—, Tates Brovvnish bis good coloury 37/6, Lyles yellow crystals 46/6, Muscavadoes 39/—, Tates castor 54—, cubes 56/6, crushed 53/—, granu-lated 5/16, und white 4/66, Lyles no. 2 granulated and white 51/—. Trst: Sladkor kristal 225 lir, v kockah prompt 275 lir. Kristal za november 210, v kockah 250. Kakao: Marsilja po 50 kg v frankih. Bahia fair 125—130, good fair 130—135, superieur 140—145, Trinite middligred 142—145, plantation 145—148, Venezuela naturel corriente 155—150, superieur 150—160, ten6 corriente 155—160, tene supšrieur 160—410, Guayaquil Ar-riba superieur 160—165, Haiti ordinaire 105—110, R6publique Dominicaine 118 do 122, San-Thomč ordinaire 120—122, superior 140—145. Cameroun courant 112—11118, supčrieur fermente Victoria 135—140, Accra et similaire de la coto occidentale l’Afrique fermenta courant 125—130, dito fermente en fin 120—132, Martinique, Guadeloupe courant 168— 170, Cote dTvoire % droits, courant 145 do 150, fermente 150—152, Gabon fermente 172-175. Hamburg po 50 kg od skladišča: Akra fina M 1175, Akra dobra 1125 M, Thome Superior 1325 M, Thome fini 1275 M, Thome dober 1125 M, Bahia superior 1350 M, Trinidad Plant. 1375 M, Trinidad srednji 1250 M, Machala 1300 mark. Borza. Zagreb, devize: Berlin 178—181, Bukarešta 210—214, Milan 1150—1170, London 1170—1175, Newyork Ček 294.50 do 295.50, Pariz 2050-2110, Praga 304 do 305, Švica 5300, Dunaj 7.50—7.85, Budimpešta 39.50—41, valute: dolarji 291—293.50, avstrijske krone 9 do 9.50, rublji 14—15, marke 180—185, leji 205—206, lire 1140—1150. Jadranska banka 1650—1800. Ljub. kreditna banka 880—895. Narodna banka 495—505. Trbov. premogokop. družba 830. Curih, devize: Berlin 3.25, New-york 5.50, London 21.60, Pariz 41.10, Milan 21.60, Praga 5.65, Budimpešta O.i-, Zagreb 1.85, Bukarešta 3.80, Varšava 0.12, Dunaj 0.27, avstr, žigosane krone 0.18. Sava Sekulič osemurna - komis, zavod v Sarajevu sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo. Lanišče in predivo zamenja v platno mehanična vrvarna, terilnlca in predilnica Anton $inko»ec, Kranj, Grosuplje. m 83 m ea m m m m m m m m m m na m Dobra in najcenelša postrežba I Slovenski trgovci! Vaš lastni zavod je, ki Varn ga kliče stanovska zavednost v spomin! 51ouensKn trsousKn flelnišKa družim Centrala: Ljubljana. (Ravnatelj Robert Walland.) Resljeva cesta 22 (v lastnem poslopju) poleg glav. kolodvora UVOZ Sil IZVOZ, Vedno po možnosti spopoljnjena vei ka zaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga. Banaska moka Jn deželni pri-<*elki. Špirit in žganje. Zelezninskl oddelek se opusti in preostala zaloga se po zaižanili cenah odda Podrufnica "a Rakeku in v Sevnici. Tele (interurb.) 464« Telegrami Trgovska družba* Zahtevajte cenik! m m m m m m m Si m ra d®8 B 8 H n » I: S! s: s: mm a* ■4 UH •* |f •« • M mm mm mm mm mm mm mm mm mm ■a a« :: mm ■ 3 's1 mmm 1 amerlkanski pisala] stroj sedanjosti m i\ m n 83 is m s- razmnoževalni aparat, razmnožuj« strojno in ročno pisavo potoni nevabljive steki, plošče. v Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. Moderno urejeno poproollnltn oseh pisalnih strojeu. itV SLOVENSKA BANKA LJUBLJANA, Krekov trg 10, nssDroti Jiesinegn Domti“ Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. - ^ Izvršuje se bančne posle najkulantneje. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.________________________ ——- Telefon št. 567. • ■ Čekovni račun St. 12.200. ■■ Ha debelo in drobno najceneje kupite trgovski in kanclijski gladek, črtan, kariran in kvadriran, pismeni v mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetni in ovojni razne zvezke za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, čipke za stelaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniSke in Šolske potreb* sčire pri LJUBLJANA, Židovska ulica 4. avirc L. PEVALEK. KKXXKXKXXXKKMK Erjavec & Turk PRI „ZLAT! LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (MOhlelsen) nasproti Krlžanske cerkve. ar. Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. Vsakovrstne slamnike in klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejSih modelov. Franjo Cerar, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto ************** SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA £elenbu?gova ui. 1 Iritsrssra skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapltei 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavi'.; naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. Izvršuje ase bančne transakcije najKuiantneie. Denarne vfoge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi Borza. VELETRGOVINA 'V lit Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčne cene — točna postrežba l Brzojavi: GREL1Č. v/ Telefon interurb. štev. 246. mr Zahtevajte cenike! w veletrgovina manufakture S Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo na debelo. rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs MetiU, Rakove & Zanki, Tovorno Mčniii m rudninskih Doro ter lokov. prej: A. Zanki sinovi. Centrala: Ljubljana, D. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Usad. Telefon: 64. English varnlshes: Angleški laki : COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. KINE COPAL VAKNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFiNE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. FINE COPAL CAR-R1AGE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fi*nl prep. ak. PALE FLATTING VARNISH UNiVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERiOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTER!OR COPAL VARNISH SPRF. Nalfinejši zračni rap. lak PALE S1CCATIVE FLUID Sikatlf, svetel. OARK S1CCATIVE FLUID. Sika*lf, temen. SPRtF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočij ske sta najfinejši. Priznana najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleko, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, kafbulinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ******** „MERAKL“. Lak za pode. «MERAKL». Linoleum lak za pode. »MERAKL*. Emajlni lak. «MERAKL». Brunoline. English varnlshes: Angtatkl laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Pini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Jap->n. lak s slkalivom. ISOLATING BLACK VARNISH. fzoiirnl lak. L1QU1D DRIERS PALE Tereblna svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Tereblna temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL * VARNISII VVHITE. Emajl beli, Izredno fini. Edina razprodaja vseh vrst specijalnega Bavci - jipse za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseiewiesen etc., nudi po najnižji ceni il svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosin HovakovK veletrgovina mavca LjubUann. Židovska ulita št. 1. oddala tvrdka Maribor. >ru. Hedžet Sz iKZoritnife — ZLj-ul "bij sura. st STraas-čIšo-cajc^islca, -u-licsi 4= lola-gro-vDD-ica, dclsl d_e”belo Lastnik : Konzorcij u uaaianje »Trgovakega Llata«. — Glavni »rednik; Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: f ran jo Zebal. — Tlaka tlakama ttakao Hrovatin v LJflbljauL