t iMjjmivim
Leto XVI.
Ljubljana, 28. novembra I940
Štev. 48^"
Jugoslovenski vodilni generali
Od leve na desno: poveljnik vojaškega letalstva armadni gene ral Dušan Simovič, poveljnik V. armade armadni general Bogoljub Ilič, poveljnik primorske armade armadni general Milojko Jankovič in poveljnik sarajevske armade armadni general Vla-
dimir Cukavac
FRANJO PRISTOVSEK 70-LETNIK. V mestni hiši Stubenbergove ustanove v Gradišču v Ljubljani biva g. Franc Pristovšek, šolski upravitelj v pokoju. Franc Pristovšek se je rodil 1. 1870. v Stari vasi pri Brežicah. Ko je dovršil z odličnim uspehom meščansko šolo v Krškem, je prestopil na ljubljansko učiteljišče, katero je končal 1. 1896. Prvo učiteljsko službo je dobil v Zabukovju, kjer je ostal, dokler ni šel na novo službeno mesto v Skale pri Velenju. Tam se je seznanil s pesnikom in takratnim škalskim kaplanom Antonom Aškercem. L. 1902. je prišel v Žalec, kjer je služboval polnih 22 let in pol do časa, ko je bil imenovan za upravitelja tretje deške mestne osnovne šole v Ljubljani. Kot učitelj je b-l ljubljenec šolske mladine, kot upravitelj vesten in natančen, a nasproti učiteljem nadvse ljubezniv tovariš. Ldejstvoval se je zlasti v gasilstvu. Nad četrtino stoletja je opravljal različne posle v velikem gasilskem združenju. Dolga leta je bil tudi glavni tajnik in blagajnik Jugoslovenske gasilske zveze. Za mnogostransko človekoljubno prizadevanje je prejel leta 1924. zlato svetinjo za meščanske zasluge, leto pozneje pa še red sv. Save. Prav vsi, ki ga poznamo ln visoko cenimo, mu odkritosrčno želimo, da bi mu bilo usojeno preživeti ob skrbni negi požrtvovalne soproge še vrsto srečnih let.
SKUPINA HIŠ V BITOLJU, KI SO JIH ZADELE USODNE BOMBE IZ LETAL,' Za pomoč bitoljskim žrtvam se pobirajo prispevki po vsej državi
MOLOTOV SE POSVETUJE Z NEMŠKIMI DRŽAVNIKI. Pred dnevi je obiskal ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov Berlin. Naša slika predstavlja Molotova v nemškem zunanjem ministrstvu. Levo od svetilke sedi Molotov, na desni pa nemški zunanji minister Ribbentrop
Najnovejše
GENERAL SODDU, eden izmed najtesnejših sodelavcev Mussolinlja, je postal novi poveljnik Italijanske vojske na grškem bojišča
TOPOVSKA CEV NASTAJA... Kos železa za top pod hidravlično stiskalnico
POTOPLJEN ANGLEŠKI PREKOMORNIK. »EMPRESS OF BRITAIN«, s katerim sta se lani vozila angleški kralj ln kraljica Iz Kanade na Angleško, je bil potopljen od nemške podmornice. Kratko po torpediranju je bila uničena tudi nemška podmornica
SMRT AMERIŠKEGA SENATORJA PITT-MANA. V Ameriki je zadela kap senatorja Pittmana, ki je bil predsednik odbora za zunanjo politiko v ameriškem senatu
JAPONCI SE VRAČAJO IZ INDOKINE DOMOV. Prizor ob odhoda nekega vlaka
{z Hanoija y Francoski Indokini
Z GRŠKO ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Italijanske letalske bombe šo zažgale
neko grško elektrarno v Epiru
križem sveta
STRMOGLAVEC NAPADA angleške industrijske naprave
SAMOTEN GROB V PUŠČAVI. Tropska čelada na palici kaže, da je tu pokopan vojak
JHETAKSASOVA GRŠKA OBRAMBNA ČRTA. Kupola neke grške utrdbe
ob albanski meji
ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK CHURCHILL PREGLEDU JU OBRAMBNA DELA nekje na Angleškem

Industrijsko me-gto Coventry na Angleškem, kamor je padala pred dnevi toča nemških bomb in močno opustošila mesto.
.
v * £ . i-*-
. —ir . .v r * ^
ii *
'	s-sV "i
- -m;
- * * # .

'	s/-
' . ' ^ - . :: - *
>
fe,:« i
rT i, i i Ki M-

BMsjMfc i«
■
- ]
Tedenska kronika
FRAN KRALJ 70LETNIK. V nedeljo je praznoval sedemdesetletnico g. Franc Kralj, posestnik in drž. upokojenec v Dravljah pri Ljubljani. Po rodu je iz Doba pri Domžalah. Kot vodja užitninskega urada je vzgojil velik zbor naraščaja v užitninski službi. Najlepši spomini ga vežejo na službena kraja Senožeče in Litijo. V Senožečah si je tudi izbral življenjsko družico gospo Milo iz ugledne senožeške rodbine Pianovlh. Ko je leta 1922. stopil v pokoj, se ni vdal kar počitku. Stopil je v službo pri znani Stepi-čevi veletrgovini z vinom, da je nadomeščal prezaposlenega lastnika z obiskovanjem strank po številnih krajih. Vso skrb je posvečal vzgoji svojega edinea Frana, ki je dovršil pravne nauke in postal letalski oficir. Pred nastopom sodne službe pa je edinec nepričakovano obolel ln umrl. Bridka izguba je strašno prizadela oba roditelja, želimo mu ob soprogini strani še mnogo srečnih dni!
MINKUŠEVA MAMA 80-LETNICA. Na svojem domu v šentpetrskem predmestju v Ljubljani je praznovala 801etnico rojstva ga. Marija Minkuševa, vdova po upokojenem orožniškem stražmojstru. Je kmečka hči s Skaručne pod Šmarno goro. Dobro čitati in za silo pisati se je naučila sama. Kot zelo lepo in marljivo dekle jo je vzel za ženo vipavski rojak Anton Minkuš, ki je bil do leta 1900 stražmojster v Medvodah in je leta 1912. umrl v Ljubljani. Neizrekljivo bol je vdovi materi prizadejala svetovna vojna, ko so bili vsi njeni štirje sinovi na bojišču in je sin Viljem, aktivni nad-poročnik, padel v Galiciji. Jubilantka je rodila 9 otrok (2 hčeri in 7 sinov), a so ji trije dečki v mladosti pomrli. Z največjim zadoščenjem je jubilantka pričakala zlom krivične Avstrije. Vrli slovenski materi, ki je ponosna na svoje napredne sinove in hčerke, želimo še mnogo let srečnega življenja med svojci!
mmmmmmm^tmammmm^mmmm
KAREL DOLENC 60LETNIK. šestdesetlet« nico je praznoval te dni g. Karel Doleno, gostilničar v Železnikih, že v zgodnji mladosti so ga zapustili starši ln je bil prepuščen v vzgojo teti Jerci. S prirojeno gospodarsko žilico si je kmalu utrl pot v življenje. Ustanovil je sodarsko zadrugo, kateri predseduje še danes. Vojna vihra tudi njemu ni prizanesla. Po prevratu se je posvetil spet gospodarskemu delu v občini in narodnemu delu. Bil je dolgo let župan v Železnikih. Poleg tega je marljivo deloval pri Sokolu ln mirno lahko rečemo, da je tudi njegova zasluga, da se danes Sokol vedno lepše razvija v svojem lastnem domu< Še mnogo let!
VIŠEK TELOVADNE SPRETNOSTI. Pd Ameriki razkazuje svoje izredne telesno spretnosti mala Imogena. Že v zibelki je presenečala svoje starše z nenavadnimi položaji. Tako je lahko položila nožice poleg ušes na blazino. Ko sta ji bili dve leti, jO lezla s hrbtom navzdol po vseh štirih. Zdaj le njena telesna spretnost dosegla stopnjo, da lahko stoji na eni nogi in obeh komolcih, medtem ko moli drugo nogo visoko v zrak
LADJA, ki je zašla v megli In viharju ter Je obležala na čereh blizu l bale