„Goriest" izliaja vsaki torek in soboto. Ako pad«; ua ta dneva praznik, dan poprej. UredniStvo se n;iliaja v „Naroiini Tiskarni", ulica Vctturini št. 9, kaiimr je naslavljati pisma. Ncfraiikirana pisma se ne sprejeirfajo, enako se ne uviižujejo pisma brez podp,is,a. Rokopisi .'¦' . * dopisuv so tie vračajo. OORIC/V „(iorica*' stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za fetrt leta 250. I pravuKtvo se nahaja v „Narotlni Tiskarni", ulica Vetainni St. 9. Za (%\as * se plačuje od čveterostopnc petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I', samezne številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili goriškili irafikah. Št. 31. Vs (jorici, v soboto dne 17. aprila 1909. Leto XI. flgrarcem! Pri 20, glavni skupžčini „Zaveze avstrijskih jiigoslovauskih ue.iteijskih društev, ki še j'e vršila dnc o., 7. in S. septcinbra v (icrici. nastopila sta dva glavna govornika, gg. I:, -(iangl in A. Pesek. Prvi jc razpravljal o „šoli in kmcčkem vprasanju", driii^i o „regula- ciji učiteljskih plač". (iospod ueitelj in deželni poslanec (iangl je predlagal po sirji razpravi. naj sc „Zaveza" izrcče za obveznost šolskega obisl>ovanja v sinislu ij 21. drž. šolskega zakona z dnc 14. maja 1. ltt<>(\ to sc pravi, naj sc izrcčc. da vsak otrok jc dolžau hoditi v solo, ka- dar izpolni Sesto lcto. in jc vczan obi- skovati šolo, doklcr nc konča štirinaj- stega lcta svojega zivljeuja. In vsi navzoči učitclji so sc izrckli za brezpogojno in iici/.prosno osemlctno obvczno šolsko obiskovanjc brez izjcm in olajsav. To pravijo so dolzni šoli kot taki in dol/.ni tndi koristini kmečkega ljudstva. Isti govornik jc nadaljc titdi pred- lagal, naj sc učiteljstvo izreče za rc- lormo ljudskega šolsiva v .smislu po- trcb in koristi kmečkega (delavskega) stanu. Tndi ta predlog jc bil soglasno sprcjct. Y svoji motivaeiji jc govornik raz- ložil in navcdcl s hvalevredno marlji- vostjo vsc, kar hi sc inoralo poučevati v ljudski soli glede potrcb in koristi kmečkega stanu. Dcca naj hi sc v soli urila v kmetijskem knjigovodstvu, po- uče.vala naj bi sc o socialnih razmcrah mcd gospodarjem in dclavccm. o usta- voznanstvit, o katastnt in zeiiiljiških knjigah, o najvažnejših. kincta sc tika- jočih postavali, o zadnižništvu. o zava- rovalnicali in kinclijskili podružnicah. o kmctijskih razmcrah v drugih na- prcdnih dezelah. o higieni in živino- zdravništvu, tičila naj bi sc risanja in uinovanja priinitivnili stavbnih črtežev. A nc lc 'f\ solsko mladino. niar- vcč tndi za odraslc tako nadaljuje g. (i. mora skrbcti sola, katcra bodisi strokovnoljndska ali nadaljevalna ima uvajati gospodarja v kmctijskc strokovne knjige in kmctijskc strokovnc časopise. Kniet mora priti do zavcsti, da nikdar dosti nc zna. da sc mora vedno naobraževati in nvaževafi izkušnje in iznajdbe vesčakov svoje stroke. Pri dckletih bi moralu zavzumati vzgojeslovje odlično inesto. Pouk o hi- gieni bi moral pončiti bodočc gospo- dinjc o važnosti snage v hisi. oblcki, na dvorišču itd. šivanje. gospodiiij- stvo. knjigovodstvo, knlianje. gojenje ze- njadi in cvctlic. mlckarstvo. perutni- narstvo to so stvari, katcrih mora biti gospodinja vešča tor sc jih nančiti v šoli. Y to svrho jc potrebno. da sc pri vsaki ljudski soli zlasti na kmctih po iiio/.nosti napravi in prinicrno urcdi š o 1 s k i v r t i n k in e t i j s k o p o i /. k u s n o j> y 1 j c. Cc sc uvede oscinlctnu obvezno solsko obiskovanjc in sola tako urcdi. p o t c m pravi govornik p o- s l a n c ist a n c i z č r p n i v i r h 1 a- ,ij i n j c. k i jo bo ii/. i va 1 n n a s c k in c C k o 1 j u d s t v o. S t c in s c d v i jLj n c n a Š a n a c i o n a 1 n a c k o- no mi j a do stopiujc p o p o 1 n os I i. X a š c I j u d s t v o bo /, iialo /. i v c t i in v svojo korist izrabljati /a- k I a d c s v o j c p I o d o v i t c /. cm Ijc. in sice r izrabljati nicioii a I no. Tako «f. (iaiis^l. To jc v tcoriji ideal no lepo: a vkljub iemu smo uvcrjeni. da našc „klcrikaluo" ljudstvo, katcro dobro po- znamo, sc nc bode oijrcvalo za te pred- lojj;c in jilt bo odločno odklanjalo od sebc. dandanes, ko je dclavec ua dezcli uže redka prikazen in mora vsa dru- /ina /. deco vred naponio delaii na to. da se za silo prcživi. Ako bi naši kmctje dobili lahko in zadostno dclav- skiii moCi. in bi premozenje toliko do- našalo. da bi .kniet deco lahko po.^rcsal pri dclu in doinu. potem bi se stvar predrwuacila. potcm bi se ijospodje iici- tclji uvcrili, da tudi „klcrikalci" lirc- pene po napredku in izobrazbi. Tako sc pa prcpričajo. da sc ti drže naccla: „primuin vivcre. dein philosophari". (Najprcj prcliranjcvaiijc, potcm sclc mo- drovanje.) „Klerikalci" so pač praktični ljudjc in vedo. da ti lepi tcorctični predlojji so dandanes v nasih razmcrah nciz- vcdljivi. (Jni vedo tudi. da bi ti nas.vcti enkrat izpeljani zahtcvali ojjrom- nili no\ ih troškov za novc sole, š ;!skc vrte. poiskusno poije. iične pripumočke in pomnozenje učiteljskih močij. A uže scdaj nc morcjo vcč prenašati oremen šolskih potrcbščin. za katcrc plačujejo od SO do 110 odstotkov na dircktne davke. Ne vemo pa. kako sodijo o tern iitSi a^rarci in libcralci. zavezniki uci- teix'V. Njihovi zastopniki - poslanci so biii vsi razun ^r. Krvača pri zboro- viinju. kjer sc jc to razpravijalo; a nikdo ni oporckal nit: prcdlo^ru tj. iJaiiLjIna niti oneiiiu ,;rospoda A. Peska. Ž njimi smo v tern oziru na cistern. Radi bi pa vedcli. kako sodi o tern jcJro a^rarnc siranke. kmetjc sami. .Ic-li res. da ste vi za oscmlctno obveznu obiskovanjc ljudske sole? So- li res vase razmere tako u^odrie. da Ichko i/ročite svojo deco od n. do kon- čane^a 11. lcta izkijaCno soli in učite- ljcni V Niso dosedanjc doklade za sol- stvo sc zadosri visokeV liočcte res. di: sc te po predloiji! A. Pcska povišajo na lull odstotkov. in še več kakor smo doka/.ali v ..(jorici" s Clanki iz pcresa vcsCaka V Nc uvidevate. da izvršitcv (iainjhioveiija predloi(a bi zahtevala od v:. in nasega ljudstva novih ncznosnih deiiarnih zrtev. in da bi sc te doklade za šolstvo še izdatno povišale V Nc vi- ditc. da zapušca užc scdaj innojjo dru- žin in posanicznikov radi prcvisokih doklad. katcrih nc morcjo zma^ovati. domovino tcr sc prcscljujejo v Alcksan- drijo. Aiueriko. Bosno in druijain ? Ni vain znano. da mora na tisoče nasih ljudi na spomlad zapustiti družino tcr si iskati kos kruha pri zijradhi žcleziiic v jjozdovih itd.? In čc prihranijo ali si odtrjjajo od us! kos kruha. kateri po- šiljajo na dom lačni dcci. naj jjre to namesto stradajoči družini v prilojj; v davCni urad za povisane doklade ? Alo^oče. da bi se dalo v dnijjih srcčnih kronovinah, kjer placujejo 24 2S od sto za potrebščine ljudskcjja uči- teljstva vsc to brez težkoč izvesti: uvcrjeni smo tudi. da bi /elo dviynil Oan^elnov prcdlojj. čctudi se ne izvede v celoti. izobrazbo in napredek na^ejja ljudstva: a z ozirom na nase sedanje zalostne solskc razmere. kar sc vzdrže- vanja tiCe, ni mo^oče mislitina predru- ^ačbo in zboljsanje ljudskega šolstv^, na račun davkoplaeevalcev. t'ft Aj^rarci. dobro bi bilo. da se o tehV izrcčete. dokler ni prcpozno! V Carigradu revolucija. Nenadoma in ncpričakovano je pre- senetilo svet poročilo. daje v Carigradu buknila revolucija. vojaski upor in da so ustasi streljali po carigrajskih ulicah ljudi. ubili pravosodnega ministra. ra- nili ministra mornarice in vjeli vojnega ministra ter mnogo ljudi pomorili. Listi pisejo. da je na stotine mrtvih. katere so usrnrtili ustasi. ki so odrekli pokorščino vladi in mladoturški stranki. ki je bila do sedaj na knnilu. Kaj je dalo povod k ustaji? Znano jc. da je turški sultan po pritisku mladoturske stranke. ki hoče Turčijo modernizirati po evropejskem vz- gledu in ki si je znala v ljudstvu pri- uobiti navidczne simpatije. dal turskemu ljudstvu ustavo. parlament. Od tega časa je poteklo le par mesecev in vršilo se je vse mirno in tudi parlament je zbo- roval še precej mirno. Vsakdo bi torej sklepal. da je morda vendarle prikT čas •udi za starokopitno Turčijo. da se zbudi iz spanja nazadnjaštva in da bo jela polagoma korakati z duhoni evropej- skci^a moderneija časa. A sedaj se je pokazalo. da je bilo krivo tako mnenje. Scdaj se poroča. da je bilo silno težko turskemu sultanu Abdul- Hamidu dati ljudstvu ustavo, ker sam starokopiten absolutist ni maral dati iz rok samo- držke vlade. Sicer sc jc vdal. kakor re- ccno. na odlocen pritisk mladoturske stranke. Od takrat turski sultan in nje- govi zavezniki s turskinii duhovniki so na tihem delaii mcd ljudstvom za upor. Alladoturki za Casa svoje vlade so mar- sikaj sklenili. kar Staroturkom ni bilo po volji. Naimanj po volji je bilo sul- tanu. turškim duliovnom in veliki masi Staroturkov to. da se Alladoturki pri L1STEK. Trije ucenjaki. S a 1 j i v p r i z o r. Spisal DRAOOTIN VODOPIVHC. OSKIJI-:: Učenjak (rail, I'cciijiik i\l o (I r a s, I'č.cnjak '1' r a v a. Jane.«, sluga pii učonjaku Tniva. (Soba pri učenjaku Trava, miza, stolice, knjige.) Jan cz. (Prinese narocje cvetlic, travc itd., v roki ima dvc torbi.) Us, kaksna vročina! (Dene cvetlice na inizo.) In v tej vročini mo ram po travnikih letati in okoli po gnnovju stikati, vsako količkaj lepo cvetko izkopati ali vtrgati, kakor da bi bila iz sa- mega čistega zlata! Ali, to naj bi še bilo ! Ko bi le ne moral še uče- njakoma gospodu Mod ras u in go- spodti Gadu torbe nositi! Ko bi teh dveh zgagarjev ne bilo, bi jaz živel kakor v nebesih, ker moj gospodar učenjak Trava je strašno blaga duša., da sc celo kuščaricc boji. kač pa kar videti nc more! Od kar sta ga pa ta dva stara lumpa v roke do- bila! (Tiho.) Saj me nc slisita! .Je postal pa ves drugačen! Prej sva sla vsakih ^tirinajst dni enmalo po polju in sva nekaj takšnega plevela nabrala! Potem pajeon tnkaj vsako travico pregledal in preštudiral! Jaz sem si pa spodaj v krčmi žejo s pivoni gasil! To jc bilo življenje! Strcha, sedaj pa takšna babilonija! In potem bi se človek ne jezil, ko mi tukaj vse posteljejo in poma- žejo, tako da moram trikmt na dan pometati ? To je žc odveč! Oh, da bi ju mogel že enkrat oba učenjaka, (iada in Modrasa po stopnicah vreči! A le naj čakata, cno jim tiže bom zagodel, da si bosta zapomnila, kaj se pravi niene po vročini okoli vla- čiti, ko bi lahko doina s senci spal! ((ire za oder in prinese konec vrvi.) Tako, to le vrv bom pa tako le zvil (Zvije.) in jo bom položil nied cvet- lice tako, da bodo učcnjaki v na- glici mislili, da je kača! Kač pa se vsi trije nazarensko bojijo! Čc le kakšno zvito vrv. ob cesti zagledajo. se tako prestrasijo. da jih kar mrzel pot obliva! (Položi vrv med cvet- lice.) Tako. zdaj pa le urno prec! (Se slisi govorjenje. Zbcži z odra.) U č e n j a k i. (A'stopijo. odložijo klobuke in palice.) Učenjak Trava. Prosini g. (iad ing. Modras. sedita, bom ukazal prinesti steklenico piva. ((ire k vratoin.) .la- nez ! Prinesi steklenico piva ! Učcnjak Modras. Zdaj pa poglcjmo. kaj smo nabrali! (Vzame cvetko v roke in jo preglcdujc.) Poglcjte. g. (iad, kako krasne liste ima! Učenjak (iad. Res je krasna! Kako se pa iincnuje? Učenjak Modras. To je najbržc... Učenjak Trava. (Ki je med tern iz- biral cvetlice, odskoči od strahu.) Ojej ! Učenjaka (iad in Modras. (Planeta po koncu.) Kaj pa je ? U Č e n j a k T r a v a. Kača ! (iad ! Mo- dras ! U č c n j a k M o d ras. Kaj te je vpičil ? U L e n j a k T r a v a. Nc vein, gospoda! Janez. Jancz! J a n e z. (Ystopi s pivom v roki.) Cesa želite gospoda ? V c e n j ak T r a v a. Pri mi ga in vrzi ga ven ! J a n e z. Koga. gospod ? U Č e n j a k T r a v a. Ali si slep. da ga ne vidis ? (iada vrzi ven! J a n e z. (Postavi steklcnk'o piva na tla.) 0$ srecna ura! (Zgrabi učcnjaka üada.) Alo. mars! Hinavs! Cčenjak Gad. Pusti me! Kaj se prc- drznes nesramnež! U č e n j a k T r a va. Janez ! Kaj si prisel ob pamet? Modrasa ven vrzi! Jane z. (Pusti ucenjaka (iada in prime učenjaka Modrasa.) Ali tebe. kusčar zeleni! Alo. forverc ! U č e n j a k T r a va. Za božjo voljo, Ja- ncz ! Kaj delas ? Saj me ne raz- umeš ? Gada ven vrzi (iada! Janez. (I^ograbi še učenjaka (iada.) U Č e n j ak T r av a. Pusti jih, tepee ne- umrii. (Hoče braniti učenjake.) Jane z. Le pustite g. učenjak, jih bom že sam po stdpnicah vrgel! Alo! Mars! (Zagrinjalo pade.) nietn. Mud slušatelji je bilo več diihov- nikov. lajikov, učiteljev, semeniščnikov, vscučiliščnikov, prol'esorjev, mladcničev itd.. ki bodo nesli nauke, ki so jih sli- šali pri kurzu mod ljtistvo po slovcnski domovini. ..Kaj pa je tebe treba bilo?" (Konec.) In kar so siorili naši somišljcniki na občnem zboru 1. 1904., so ponovili tudi 1. 1 c>o7., t. j. prepustili so liberalccin, naj si volijo svoj odbor. Če tudi so se liberalci, kakor je kazalo njib pridno pristopanje k Čitalnici, cno lcto priprav- ljali na to volitev, če tudi jim je šcl na roko g. Č.. ki je v tem času že zopct prcskočil v liberalni tabor, vcndar bi bila našini lc mala agitadja zadosto- vala, da bi bili prečrtali naklepe libe- ralcev in g-a č-ja. Niso pa tcga hoteli, ker so se navcličali tega liberalnega ro- goviljcnja in „Sočinega" ravnanja. Če bi bil liberalni odbor vodil Čitalnico ne- pristransko, kakor jo je naš, čc bi ji ne bil skrčil delokroga, čc bi jc ne bil priklopil liberalni „Zvczi", če bi se ne pokoril (iabrščekovemu „biču" in bi preselil Čitalnico pod strcho, kjer (iabr. ne gospodari, bi bil malokdo naših iz- stopil. Ali lib. odbor ni kar nič upošte- val mišljenja neliberalnih čitalničarjev, in za njim caplja scveda tudi g. Č., ki meri doslednost po svojem kopitu. On hoče našim zarad izstopa celö lekcijo dajati o -¦¦ doslednosti!? Piše narnreč: „Po čemer so društveniki poprej hre- peneli, to je zdaj, ko se je doseglo, glavni vzrok izstopa iz društva. Kaka doslednost je to? Kaj sanja g. Č. o hrepenenju? Hrepeneli so ali morali hrepeneti liberalci, a naši ne! Bili so pač nekteri, katerim so irnponirali novi prostori pod slovensko streho „Trg. doma", ali dejstva, da ni dal Gab. celih osem mesecev skrajno žaljivo na vpra- ianje Čitalnice po prostorih nobenega odgovora, da je v tem času sprejel v prostore pevsko društvo in ni smatral Čitalnice niti vredne suliega obvestila o tej naselitvi, da je v „Soči" skrajno ža- ljivo nastopal proti odboru za (iregor- •čičev spomenik in zoper slavnosti na Vrsnem, da je Čitalnici (če tudi je bil vedno njen clan) do osvojitve, kjer in .kadar je mogel, nagajal in škodoval___ ta dejstva so ono imponiranje temeljito ikurirala.*) Kdor vse to premisli, kdor je vse .to okusil na svoji koži, teinu bi se moral želodec preobrniti, ako bi se ho- tel siliti poljubljati ši bo. ki ga j e t e p 1 a. In to so občutili ob prese- litvi tudi tisti naši somišljeniki, ki so bili nekdaj pripravljeni iti s Čitalnico v .„Trg. dom." (iab. se je v „Trg. obrt. :zadrugi" tako zabarikadiral,da mu ne mo- rejo niti liberalci več do živega. Zdaj .se ni torej več glasilo iti s „Slovensko Citalnico" v „Trg. dom", ampak iti z „Gabrščekovo Citalnico" v „Gabrščekov dom". Tega storiti pa niso mogli niti dotični odpustljivi naši somišljeniki, bila je v igri njih cast, njih značaj, in temu so morali kot možje ostati zvesti, do- sledni. Ali razume zdaj g. (1, kaka gola čista doslednost je bila, pri tistih ki niso hoteli iti v „Gabrščekov dom"!! Kar piše g. Č. o nameri Čitalnice za preselitev v prostore „Centralne po- sojilnice", so le gole besede, je bila le komedija brez faktične podlage; kajti Čitalnica, oziroma njen predsednik g. Č. ni imel pravice se dogovarjati o pre- selitvi, ko je zamudil rok odpovedi do tedanjega stanovališča, zato lahko ime- *) G. Č., tu pod črto vam osvežimo neko- iliko „Sočinih" „cvetk" na naslov Čitalnice: Slov. 'Čitalnica je izvir vseh tistih luniparij, ki so * se delale in se še delajo proti dr. Tumi, Gabr- •ščeku itd. — Na odru nastopajo celo Ijudje, ki so stregl i. — KJerikalni švindl: Na povabljene .goste je velik lov, da bi napolnili dvorano: dasi pa so tam neizmerno fini, sama „elita", vendar se veseli i kuharica, ako pride s svojim ljubčkom ¦v to elitno družbo nepovabljena. — Še pokla- ¦njat sc ji gredo. — V sili so jim dobro došli itudi pobirki dvomljive provenijence! — V čital- nični dvorani koprneče device, ki so lani žalostno samovale, se hvalijo, da je bilo na zadnji plesni •vaji prav „fajn", da se njih vrste ninože, na ta račun dvigajo te kavke in škatlje obupne glavice ¦od lani, ko jim je bilo sojeno drsati po dvorani ohne Aussie, h t e n." ntijemo to dogovarjanje komedijo, Ža- ljivo za „Centralno posojilnico". Kak predsednik je to, ki liočc društvo pre- seliti, a niti ne ve, kdaj najemna po- godba to dovoljuje? Če je pa vedel, jc to tem slabSe in da mnogo misliti. Iz- govarjal se je na tajnika, ali pravi pred- sednik mora tudi tajnika nadzorovati ter je odgovoren tudi za tajniška dela. Če je lorcj g. Č. svojo dolžnost naredil, potem je igral čudno tilogo, ki da mar- sikaj domnevati. Hog ve, kdo je vse ti- čal za to koniedijo?!... (i. Č. se dalje ne more prečuditi. da je potem „Centr. pos." Čitalnici nmznanila, „da odteza po- nudbo glede prostorov". Nič čudnega, prav naravno, ker je Čitalnica „zamu- dila" rok odpovedi dotedanjega stano- vališča. Ali misli g. Č, da bi bila mo- rala „Centr. pos." njemu na ljubo ča- kati in pustiti prostore prazne, ko jih je imela komu oddati ? Čudne zahteve! Koliko upravičen je g. Č. tožiti o „kramarskem stališču" g. predsednika „Centralne posojilnice", kaže dejstvo, da ima dr. P. v najemu prostore, namc- njene Čitalnici, za isto ceno, a na ulico še manj prostora kakor ga je imela do- biti Čitalnica. K sklepu prosi g. Č. naš list, naj pusti v mini Citalnico in njene dru- štvenike! Dostojno na to „prošnjo" bi mogli mi odgovoriti, ako bi vedeli, ali tiči za temi besedami več nevednosti ali več zlobe. Nas prositi kaj takega, ki siiio m o 1 č a 1 i, ko si je Gab. osvojil Citalnico, če tudi smo vedeli, da je sam hodil okoli agitirat; k i smo m o 1 č a 1 i, ko je sei celö v „Narod" napadat naše nekatere može, ki so se trudili za Citalnico,-kakor se nikdo več ne bode; ki smo mol ča 1 i, ko jezačel v „Soči" izpuščati slavospeve na svojo Citalnico in nas s tem indirektno izzi- vati. Nismo pa mogli več molčati, ko je začel v „Soči" zbadati naže somi- šljenike, izstople iz Čitalnice. jim očitati strankarsko strast, nedostajanje rodo- ljublja itd. In na tako zbadanje ne bomo tudi v bodoče molčati. G. Č. ve torej zdaj. kam naj se obrne s svojo prošnjo! Ali tudi mi imamo neko prošnjo do njega, in ta je: naj ostane defini- tivno tarn, kjer je zdaj, in naj neha enkrat frkati od stranke do stranke! Smrtna kosa. V Lokvi na Krasu je umiia soproga bivšega deželnega po- slanca Antona Muhe gospa .J o s i p i n a Muh a po dolgi in mučni bolezni v 59. letu svoje dobe previdena s sv. zakra- menti za umirajoče. Pokojnica je bila vzgledna in marljiva gospodinja. Pogreb se je vršil včeraj popoludne. V Nabrežini je umrl 28-letni tehnik Rajko Z a h a r i j a po dolgi bolezni pre- viden s sv. zakramenti. Pogreb se je vršil danes zjutraj. N. p. v m.! Slovensko gledališče v Gorici. - Ravnateljstvo slov. dež. gledališča v Ljubljani priredi v gledališki dvorani „Trgovskega doma" ciklus 10 predstav. Danes v soboto zvečer ob 8. uri se uprizori klasična (irillpazzerjeva žaloigra „P r a b a b i c a", ki spada med naj- boljša dela tega dunajskega klasika. Jutri v nedeljo se igra velezabavna M. liennequinova burka „S 1 a d k o s t i rodbinskega življenj a", ki je polna komičnih zapletljajev, da občin- stvo ne pride iz smeha do zadnjega. V torek zvečer se uprizori najno- vejši francoski igrokaz „S i in o n e", od Catulle de Nion. Igrokaz je psihološko dovršen. — V četrtek pride na vrsto izborna angleška burka „Charleyeva t e t a", v soboto veličasten igrokaz „V d o 1 i n i" iz katalonskega kmečkega življenja. V nedeljo, dne 25. apr|la se igra izvrstna češka veseloigra „Vroča tla", krepka satira, spretno lokalizirana na naše društvene odno- šaje. Na to siede v istem redu še sledeče igre: v torek, 27. t. m. „N e- pošteni", v četrtek, 29. t. m. „Dobri sodnik", v soboto, 1. maja, tragedija iz dijaškega življenja „Red iz nrav- n o s t i" in v nedeljo, 2. maja zadnja, poslovilna predstava, burka „U g r a b- 1 j e n e S a b i n k e ". Odpust reservistov. V listih či- tamo, daje vojno ministerstvo dalo ukaz, da se ima takoj pričeti z odpu.^čanjem reservistov, ki so bili poklicani v voja- sko službo, in onih, ki so končuli voja- ško službo v jeseni. Od nadomestnili reservistov sc obdrži v vojaški službi toliko mož, koiikor je potrebno za vzdrže- vanje poveca.iega mirovnega stanja med četami v Dalrnaciji, Bosni in Hercegovini. Onim aktivn m vojakom, ki so končali vojaško službo v jeseni, a so bili do se- daj obdržani pod orožjem, se bodo všte- le tri orožne vaje, vsem drugim pod orožje poklicanim pa jedno. Demonstracije za Srbe. V nekem tukajšnjem laškcm listn čitamo. da je bila te dni veselica v Kobaridu, na ka- tero so bili vabljeni tudi častniki pla- ninci, ki so tamkaj r.astanjeni. Častniki so se vabilu odzvali. Na veselici so se svirale tudi neke srbske naroanc pesini. ki so vzbudile burno ploskanje med obeinstvom, nakar so svirači zasvirali srbsko himno med splošnim nav- dušenjem. To pa je navzoče častnike prisililo, da so demonstrativno zapustili veselični prostor in o demonstraciji spo- ročili vojaškemu poveljništvu. - Kaj je na vsem tem resnice. ne vemo. Italijanski vojaki na avstrij- skih tleh. Te dni so kmetje tik ita- lijanske meje med Čoprisem in Noga- redom opazili 5 italijanskih vojakov. ki so za kakih 200 metrov prekoračili av- strijsko mejo ter plezali po raznih mur- vah in dajali razna znamenja vojakom, ki so se nahajali na italijanskem ozem- lju. Kmetje so šli do bližnje orožniške postaje in to naznanili. nakar so se na lice mesta podali naši orožniki. Ko so italijanski vojaki opazili naše orožnike. so jo koj pobrisali preko meje. — Konjski sejm v Vidmu se bode vršil v dnevih od 18. do 24. t. in. Za ta sejm so se uvedle razne olajšave od strani avstrijske in italijanske finančne mejne oblasti. Tudi prehod čez mejo za one konje, ki so namenjeni za sejm. bo olajšan in znižana bode pristojbina. Ena- ko bode prehod Čez mejo podaljšan pre- ko navadnih ur. Samomor. V torek se jc ustrelil neki vojak 47. pešpolka onega bataljona, ki je nastanjen v Korminu. Ostal je koj mrtev. Vzrok samomora ni znan. Umrli so v Gorici od dne 6. do 12. aprila: ."M-letni Pavlin A. iz Gorice, kovaČ; 1 mesec stari Fabijan iz Trsta; 27- letna Hitežnik Olga iz Gorice: 54-letni Petrovič Mihael iz Podloga, dclavec; 4-mesečna Planinšček Josipina iz Stra- cic; 2 dni stara Per^olja Zora iz Gorice; 55-letni Draščik Peter, trgovec iz Bod- reža; 30 dni stari Kernstock Franc iz Gorice. V bolnišnici usmiljenih bra- tov: 65-1 etni Rusjan Peter, kmet od Rutarjev; 57-letni ^pulot Ivan, kmet iz Borjane; 71-letni Rutar Fran, kmet iz Doblarja: 31-letni Merkelj Alojzij, kmet iz Brji. V mestni ženski boi išnici: 78-letna Lonzar Petrina, kmetica iz La- tižane: 68-letni Sturm Matija. prosjak iz Šempasa: 2 meseca stari Primožič Sta- nislav iz Pevme; 74-letna Šlegl Kata- rina, zasebnica z Dovjega. Napad v Solkanu. V zadnji št. smo poročali. da je bil napaden v Solkanu domačin Basin in še nekdo drugi od dveh vojakov. Sedaj se poroča, da sta bila napadalca dva vojaka 97. pešpolka iz Trsta in sicer neki Stefan Salamon in neki Franc iMeško. Goriška policija ju je naznanila vojaški oblasti v Trstu. • Svarilo pred trgovskimi potu- Jočiml agenti. Po deželi se ljudstvu pred- stavljajo in usiljujejo razno blago agenti različnih trgovcev in tovarnarjev. Skuš- nje so pokazale. da taki agenti skrajno izrabljajo naše ljudstvo v svoje nelepe namene. Zgodilo se je uže večkrat, da se je marsikdo lasal. da je sedel na lim temu ali onemu potujočemu agentu. Plačati je moral za blago še enkrat to- liko. koiikor je bilo v resnici vredno. Zraven tega pa tudi zakon prepoveduje tako nelepo usiljevanje blaga po raznih agentih. ki imajo uže marsikaj na vesti. Vsakdo naj se koiikor možno izogiblje takih agentov in naj kupi blago narav- nost od trgovcev. Pozor torej! — Izpred sodišča. 3 mesece bo sedel v goriških zaporih 20-letni Ivan ^vojaS/ia jddrugci v Gorici. Vaše blagorodje! Dan M dnecom mi zopet ilohajajo razna pisnut z dežele z rprasanjem, zakaj ne obiskujem z rzorci srojih odjemalcec na dezeli, kakor to delajo drugi goriski tn/ovci z manifakturnim blayom, ki obiskujejo tudi zasebnike. Ker mi je nemoyoce vsakemu posebej odyovarjati, dovo- ijujem si to s predstoječo okrožnieo storiti in podajam kar na kratko te razlot/e : Po novi poxtavi z dne 2o. februarja /eta 1902 d. z. stei\ 49 § 5lX je potocanje z vzorci na drobno, ozi- roma obisk zasebnikov z rzorci strogo prepovedano, in ker spoštiijem postavo, hatere noČeui prekoračiti, tako sem primoran potovanje opustiti. Jiadi tega prositn vse naše gg. odjemalce, da bla- go volijo ob potrebi narociti na ogled vzorce, koji so v najvevji in najlepŠi izberi vedno na razpolago brezplacno in poHnine presto.. Odliuiim spoštovanjem Teodor Hribar. svojih reformah niso dovolj ozirali na zapovedi mohamedanske vere. To je vz- budilo pri Staroturkih skrajno novoljo in sad te novoljc je sedanja revolucija. Vojaki so se uprli in odrekli pokorščino častnikom. katere so prisilili. da so mo- rali ž njimi korakati po carigajskih uli- cah. Tiste pa, ki niso hoteli tega storiti, so pomorili ali pa zaprli. Predsednik parlanicnta. ki je pripadal k mladotur- ški stranki je koj odstopil. Nemiri so se začeli s teni, da so Staroturki z bombo urnorili ob belem dnevu na carigrajski nlici urednika nekega mladoturskega lista, ki je pobijal Staroturke. Da je oil sultan za tak upon se vidi iz tega. ker je koj po nemirih imenoval novo vlado. ki je vzeta iz mož staroturške stranke. Mladoturska vlada je bila nakrat za- vratno vržena in gospodarji položaja v Carigradu so bili čez noč Staroturki. — Takemu nakralnemu preobratu se ni prav mnogo aiditi. kajli vsi prejsnji od- stavljeni ministri. razni nečedni sulta- novi dvorjani in visoki. penzijonirani uradniki, ki so prej molzli iz državnih blagajn. so komaj čakali ustaje. da vr- žejo Mladoturke in tako pridejo spet na krmilo. da bodo imeli še nadalje priliko ljudstvo izmozgavati in vsled ljudske nevednosti sebe mastiti in si polniti žepe. To se jim je takrat izvrstno posrečilo in Turčija je z zmago Staroturkov pah- njena spet za desetletja nazaj v staro- kopitnost in samodržtvo. Zadnja poročila o dogodkih v Ca- rigradu se glase: Iz Soluna prihaja poročilo. da so tam vojaki ostali zvesti Mladoturkom in da solunske čete uže korakajo proti Carigradu. da uduše upor. V Solunu vlada nepopisna razburjenost. — Večina evropske tiirške vojske je ostala zvesta Mladoturkom in ni še pričakovati konec mladoturskega nadvladja. — Uradno se potrjuje, da so uporniki iz- strelili P 2 milijona patron.--- Uporniki so v carigrajskem predmestju umorili 2 častnika in ju strahovito razmesarili. -- Turki so v Adani poklali mnogo Ar- mencev. — Tudi v Solunu se je bati hudih nemirov. Položaj je jako nezaup- ljiv. — Sultanov položaj jejako kritičen. Sultan se boji za svoje življenje in bi rad na skrivnem zbežal, kajti boji se Mladoturkov. ki so organizirali protire- volucijo. Bolgari so Mladoturkom na- sprotni in bodo podpirali Staroturke. Sicer pa pravijo Bolgari, da pride go- tovo do intervencije velesil, ki bodo na- pravile red v Macedoniji. — V Carigrad prihajajo poročila. da se Armenci in Staroturki uže koljejo. — Sedaj so še vedno Staroturki gospodarji položaja v Carigradu. Iz Adane poročajo, da je tam grozno klanje. Kri teče po ulicah. Mesto gori uže dva dni. Na stotine Ar- mencev je poklanih. Vojaki so pričeli pleniti. Vojaki so na strani Mahomedan- cev. V Carigradu so vojaki upričo sultana zaklali enega častnika in sicer zato, ker je ukazal, da morajo vojaki nastopiti proti upornikom, a so se uprli in ga tirali pred sultana, ki pa ni dal povelja ga usmrtiti. a so ga vseeno na mestu prebodli. Kakor je razvidno iz poročil, ki prihajajo iz Turčije, se bližajo za Tur- čijo hudi časi. Sedanji položaj je zelo kritičen. Najbrže se ne bo dala prepre- čiti bitka med Staro- in Mladoturki, a na račun tega spora bo moralo tudi mnogo kristjanov pasti, kajti klanje kri- stjanov v Macedoniji se je uže pričelo in najbrže bodo morale velevlasti po- seči vmes, da vspostavijo red. Turčija je država ustaj, uporov, puntov, klanja ljudi in raznih drugih hudodelstev. Uže koliko krvi se je prelilo v Turčiji. Na tisoče kristjanov je padlo. Sedaj pa se med sabo koljejo Turki. Kdaj bo vendar enkrat konec prelivanja krvi! Oopisi. Iz okollce. (Gloria! Kmet si rešen z novo posojilnico!) Če rabiš 10 kron, izposodi si 1000. Tam je denarja kot peska. To bo slo na par. Preč je stiska, preč ubožtvo! Do zdaj so te mrcvarili ..napredni" in „klerikalni" denarni zavodi. \' priliodnje te bodo pa vodilni „kmetje" v agrarni stranki ce/. leto dni odirali na boben, in „velekmet" te bo tiral pod kmečko guilotino. Konec je bede („kmetir in ..velekmetu"!) Do zdaj smo lezli nizdolu. naprej bomo pa dirjali. Hu! Tu bo ..gšefta" z zarukanim kmetoni. kakor nas imenuje ..Km. (ilas11. Vederemo ! X. Iz Cerkna. Poročali smo že v „Primorskem Listu" o shodičti. ki so ga imeli socijalni demokratje dne 4. t. m. v Cerknem. - Govornik dr. Dermota je na tern shodu povedal liberalcem nekaj prav trpkih v obraz. zato so jo pa tudi kmalu odkurili s shoda; le Brelihov student se je ojunačil in zagovarjal libe- ralizem. kar se mil pa ni posrečilo, ker to ve ze vsak. kako vlogo so igrali libe- ralni mogotci v kmetskem in delavskem vprašanju, posebno v oni dobi, ko se je šlo za izvojevati splošno in enako vo- lilno pravico. Svojo blamažo pa hoče zakriti v „Soči" z dne 10. aprila t. 1.. kjer je čitati doslovno: ,.Po izvajanjih dr. Dermote se je oglasil k besedi teh- nik Brelih, ki je izrazil svojo zadovolj- nost, da se je po veekratnih poskusih vendar posrečilo enkrat mirno zborovati tudi soc. demokratom. ker do sedaj so vsak tak poskus preprečili naši kleri- kalci s svojim divjanjem". Govornik (Brelih) je moral biti zelo zmešan, da ni vedel, kaj govori. Saj je še vsem v živem spominu oni liberalni shod v Cerknem pred 2 leti, na katerem so tvo- rili večino idrijski socijalni demokratje. Takrat je govoril tudi soc. demokrat Kristan iz Idrije. kateri si je bil privo- ščil liberalce, da jim je kar hreščalo po kosteh. Kedo je bil tisti, ki je kakor be- sen kričal. naj se Kristanu vzame be- sedo ? Kedo je vzdignil hrup, da ni bilo možno slišati govornika? Nihče drugi. kot Brelihov student in njego- vih par privržencev. To smo napisali radi tega, da lahko vsak sprevidi, kako nekateri fantički v Cerknem streljajo kozličke brez puške. — Kar se pa tiče nas nasproti soc. demokratom, moramo poučiti dopisnika „Soče", da smo se mi po takih shodih bojevali vedno le n a- č e 1 n o in to bodemo storili tudi v bo- doče. Saj ni več daleč čas, ko bode naša stranka imela v naši deželi enega sa- mega glavnega nasprotnika —- socijal- nega demokrata. Mi smo na ta čas pripravljeni inni za nas ni- kake škode, če od preživele 1 i- beralne stranke odstopajo ljudje k raznim političnim s t r u j a m. Tako tudi dopisniku „Soče" ne bo ostalo drugega, kakor postati soc. demokrat (kamor deloma že spada), ker liberalni stebri se majajo in ga ne reši tega poloma tudi če ustanovi sto „na- prednih (?) političnih društev". — M i paostanemo kakor smo bili! Brje pri Rihenberku. — Nas Brejce obiskujejo nesreče pogostokrat. Čitatelje bo mogoče zanirnalo, ako navedemo glavne nezgode zadnjih let. L. 1905 in sicer 5. junija je potolkla toča vse pri- delke tako, da noben list na drevju ni ostal eel. L. 1906 in 1907 je bila nez- nosna suša, ki je prizadejala hud uda- rec našim posestnikom. L. 1908 dne 9. sept, si je vzel življenje posestnik Josip Kodrič. O vzroke njegove smrti, so mnenja različna. Dne 14. marca t. 1. je strela udarila v podružno cerkev sv. Martina, od tam je švignila v dva hleva in ubila vsakemu posest- niku po eno goved. Dne 4. t. m. je upepelil ogenj posestniku Antonu Ko- driču vse pohištvo, zgorelo je 80 centov senain4 hi vina. Na veliko soboto letos je vozil posestnik Alojzij Merkelj, star 34 let, gnoj na polje ob Ipavi. Ko je poslednjikrat peljal, je nesrečno padel pod voz tako, da so ga kolesa voza vsega polomila. Sosedje so mu pritekli na pomoč in ga spravili v voz, kjer ga je duhovnik spoveda! in mu prinese; sv. popotnico, nakar so ga prepeljali v go- riško bolnišnico, kjer je na Velikonoč iimrl. Zapustil je ženo in 3 nedorasle otroke. Kakor je iz tega razvidno, nas Siba božja obiskuje bolj kot druge kraje. V zaupanju v Onega, ki je nad nami, pričakujemo boljše bodočnosti. Polifični pregled. Drobne politkne vesti. Morilec gališkega namestnika grofa Potockega vscučiliSčnik Siczinski je pri- znal umor in rekel, da se je masčeval nad tem, ker je namestnik Potocki za- tiral Rusine. Razsodba se proglasi da- nes. Na Dunaju se snidejo 20. t. m. pri ministerskem predsedniku zastopniki Dalmacije v svrho. da se uredi v Dal- niaciji jezikovno vprašanje. Proti predsedniku senata, ki vodi „veleizdajni- ški" proces v Zagrebu je naperjena tožba zaradi njegovega nemoralnega ponočnega obnašanja. Iz Pulja poročajo, da je do- šel z Dunaja ukaz. da se odpustijo re- servisti vojne mornarice. - Avstrijska armada dobi sive uniforme in sicer moštvo in častniki izvzemši kavalerijo. V Carigradu so prijeli štiri osebe, ki so prežale z bombami na sultana. - Cesar je sankcijoniral štatut o avto- nomni upravi bosanskih mohamedan- cev. Cesar odpotuje v Pešto koncem aprila in ostane tamkaj dva tedna. kjer se bo razgovarjal z ogrskimi politiki o rešitvi ogrske krize. Darovi. Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu: Ivan Benko, nadučitelj v p. v Dekanih mesto venca na krsto sestre Marije vdove Skočir roj. Benko iz Staregasela 5 K; Iv. Pirje- vec, c. kr. računski ravnatelj v pokoju v Gorici 30 K. Domače in razne vesH. Duhovske vesti. Pravima kon- zistorijalnima svetnikoma sta imenovana dr. Anton Gregorčič in častni kano- nik P:ranc C as te 11 i z. Č. g. Leopold Cigoj, bogoslovec četrtega leta ^a goriško škofijo, bode posvečen v ;našnika prihodnjo nedeljo v stolnici ob 7. uri. Novo mašo bode pel dne 25. aprila v Črničah. —- Na mnoga leta! Eobilice na Krasu. Poroča se nam % da se kobilice uže prikazujejo na Krasu in sicer v še večji množini kakor lansko leto in žugajo uničiti ves poljski in travniški pridelek. Kraševci so se zana- šali, da ugonobi zima kobilice, a sedaj se vidi, da so se varali. Neobhodno potrebno je, da se svet, kjer se kobilice prikazujejo, koj pobrana z gosto brano. Kobilic ne bo pokončati na drugi način. Kmetje si morajo sami pomagat in naj ne odlašajo več z delom. Vlada je baje priskrbela 52 gostih bran za pokončevanje kobilic, a ljudstvo da ne mara za nje in da zahteva, naj se mu pomaga z de- narom. Tudi namesto sena so nekateri vprašali po denaru. Drugi spet da so dobljeno ali plačano seno prodali po višji ceni naprej. Tu je treba še mnogo poduka, da tako gospodarstvo ni pravo, da pomaga samo navidezno za trenotek, ne pa stalno in po možnosti temeljito. „Soča", ki je hribovsko-robato na- padala prof. Berbuča v zadevi name- ščenja nekega Mayer-ja na postaji šem- peterski, je priznala sama svojo one- moglost s tem, da je svetu naglasila svoj nastop proti temu nameščenju, ki pa je ostal brezvspešen. Kerniso liberalno-agrarni poslanci v tem oziru ničesar dosegli, zabavlja „Soča" zoper dr. Gregorčiča in poslanca Fona, češ, da nista na to stran ničesar storila. V 43. št. zabavlja napredni list pa zopet proti poslancu Berbuč-u, češ da je on kriv, da niso dobili občinarji iz Koprive sena zastonj od dež. odbora. Namesto da bi drž. poslanec Štrekelj in poslanci slov. kluba stopili pred mi- nistra in zahtevali toliko podpore od vlade, da bi mogel dež. odbor zadostiti vsem potrebam na Krasu. dokazuje nji- hovo glasilo s cinično perfidnostjo in kaže s prstom na dež. odbor in po- slanca B., Če§, ti so krivi, da občinarji iz Koprive ne dobe sena. Zato pa piše „Soča potrebujeino goriški Slo- venci v deželni hi^i dveh delavnih, ener- gičnih in sposobnih mož. Da, tak sposoben mož bi bil A. GabrSček, ki se je sain v svojem listu pohvalil, da pomcte vse iz dež. odbora. To je tisti junak, ki je nakupil z de- narjem ubogega ljudstva „Hotel-Siidban", ki plačuje kot načelnik „trgov.-obrt. za- druge" za oni piruh leto zaletom težke tisočake izgube, a nima toliko poguma, da bi postavil poleg nemškega napisa na poslopje vsaj v skrdmni obliki tudi slovenski. Ta „sposoben" poslanec je oddal vse prostore hotela „Južna že- leznica" za sramotno nizko ceno komu ? Slovencu ? kaj še : Dunaj- čanki Nemki. In tak „sposoben, ener- gičen" junak hoče pometati v deželnem odboru! Doma, doma pred lastnim pra- gom naj pometa. tam je gnoja zadosti, kateri naj izkida. In tak človek, kateri tako gospodari z ljudskim denarom, hoče biti še odbornik?! i§e to bi manjkalo, potem pride naša dežela kmalu na „kant". Gospodarjenje z narodnimi pod- jetji je pač jasen dokaz, kam bi de- žela prišla. če bi tak človek zapovedo- val v deželni hiši. Wieser pojde? Znani ultrane- mec Wieser, ki je nameščen kot po- stajenačelnik na goriškem državnem ko- lodvoru, katerega tamošnji slovenski uslužbenci predobro poznajo zbok nje- govega postopanja v prilog k nam v Gorico privandranim nemškim uslužben- cem. ki izpodrivajo naše domačine in jih tako pehajo od kruha. ki pritiče v prvi vrsti za tako službo sposobnim do- mačinom, ki za to prosijo, pojde i z Go ice. Tako se namreč govori po me- stu, da je premeščen v Bad Gastein. Slovenci ne bomo žalovali za njim, po- sebno pa oni, ki so zgubili siužbo za časa njegovega mogočnega postopanja. Kvečjemu bodo jokali Nemci, ki zgube v Wieserju svojega največjega zagovornika in zaščitnika. Neprilik, ki jih je ta mož napravil Slovencem, odkar službuje v Gorici, je mnogo. Kakor se poroča, za- pusti jako nerad Gorico in govori se, da se je potegoval na vse kriplje za to, da bi ostal še nadalje tu kot krepka opora goriškemu nemštvu, ki se je še precej okrepilo, odkar službuje pri nas v Go- rici. Mnogo nemških delavskih družin se je naselilo v tem času v Gorici, ki si služijo kruh na postaji državne že- leznice na škodo domačim delavcem. Pa tudi pri nastavljanju železniških uradnikov na črti iz Trsta do Jesenic je Wieser marsikaj pomešetaril. No, čas je prišel tudi zanj. „Svakasila do vrie- mena", pravi hrvaški pregovor. — Pri- čakujemo za trdno od uprave državnih železnic, da pošlje v Gorico za postaie- načelnika moža, ki bo nepristransko opravljal svojo službo, ki bo skrbel za to, da dobe v prvi vrsti za to sposobni domačini službe na postaji, ki mu ne bo prva skrb germanizacija na postaji, ampak le pravično postopanje brez ozira na narodnosti. Naravna zahteva je, da naj razume naš iezik. Drugega ne za- htevamo. Wieserju pa voščimo srečen pot! - Velik kme&ki shod priredi tolmin- ska Kmečka zveza" dne 25. t. m. po- pok::ie takoj po blagoslovu pri Sv. Luciji v salonu g. Vuge. Na dnevnem redu so velevažne kmečke zadeve. Po- ročata dva govornika iz Gorice. Ob tej priliki bo tudi občni zbor „Kmečke zveze". Somišljeniki, pridite gotovo na shod! Socialni kurz v L.lubljani. „Kr- ščanska socialna zveza v Ljubljani je priredila ta teden socialni kurz, kate- rega so se udeležili mnogi s Kranjske Štajerske, GoriJke in Koroške. Prof. J a r e c je zbra! iz cele Slovenije pre- davatelje v raznih strokah, ki so teme- ljito razpravljali vsak o svojem pred- B o b i č iz Vcrmeljana zato. da se bo pokoril, ker je Rajmunda V i 11 o ri uda- ril z nekim ždezoin po jjlavi in inti s tern provzročil nevarno in veliko rano. Zaradi poskuScne tatvine. katero je hotel izvrSiti 20-letni kotlar HoStjan M i I o c h v Tržiču, ki je pa pristojen v Alilje pri Trstu, na stanovanju svoje gospodinje Alarije Pornasaro dne 31. decembra min. I., ga je obsodilo go- riško okrožno kot kazensko sodišče na 3 mesece ječe z enim postom in trdim lcžiSčcm v mesecu. Erse, soc. izobrazevalno društvo „Danica za Rupo-Peč priredi dne 25. t. m. v Rnpi prvo svoio veselico. pri kateri nastopi tudi telovadni odsek. Opozarjamo že danes za udele/.bo pri tej veselici. Natančneji spored priobčimo prihodnjič. Padel na tla je neki (>-letni Rafael Bones in si zlomil desno roko. ko se je igral na trgu pred državnini kolodvorom v (jorici. Prenesli so ga v bolniSnico usmiljcnih bratov. Nevarno se je ranil pn padcu 70-letni kmet Ivan Colic iz ^krbine. Spodtaknilo se mu je na cesti ter si je prizadejal pri padcu razne telesne po- škodbe tako, da se je moral podati v bolnišnico usmiljenih bratov v (iorico. Priporočamo našitti rodbiuam Kolin $ k o c i kor ij o Cerhvena mizarshii dela y rimshem in goflšhem slogu izdeluje V fl. Cernigo]-6orica. Hinematograf Solon Central. PROGRAM : Vidno od 18. do 24. aprila. Pompeji. — Maščevanje ali 2 sestri. — Vesela povest iz pred- pustnega časa. — Radoveden mla- denič. — Povest vsakega dneva. % — Ovčja glava išče dvoboj. Nepr:klieljive znižane cene! Predstave ob delavnikih ob 5, 6, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob '211 uri predp., popoldne ob 2. 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. SLOVENCI! Zavarujte svoje imetje pri do- mači „Vzajemrii zavaroval- nici v Ljubljani", ki ima svo- jega zastopnika v Gorici, v Ka- pucinski ulici St. 1. pozoe! Edini specijalisf - optik Gorica na Koran St, 13, priporoča svojo bogalo zalogo optičnih predmttov kakor: raznovrslna oca la bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdrav- niških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroke Popravila se izvršujejo točno in p o z m e r n i h cenah, — Cena blagu konkurenčiia. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. Vir zdravlja so alkoliola proste ¦¦_ v ¦ • pijaee, med kate Marsnerjevi rimi so nedosežni s potnočjo šumeči limonadn! bonboni. (tnaiinov. limohov, jagodni, črešnjev in mareličen okus) su in eča limonada. §1 o-= o SS « c<3 o Prvo česko delniško društvo za orient. Sladkorno blago in čokolado prej A. Mavšner, Kraljevi Vinogrady. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno S c hwan en- Apoth e ke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica St. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- neaiu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Va kila in od enega Junta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Orila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg» v Ajdovščini. Vse blago nrve vsste Jakob Mikliis mizar in lesni tr g o vec -^ v Pod gori ™^ m vo|!n železništeaa mosta (na cesti, ki fielje proti Gradiški) c o o Ijrguje tudi z opeko, »ma ve- liko /aliKo vtiikovrstnega trde- ga iu inekhega lesa domače^a in tujt*K.-i, velik« zalogo puhišt- va, viuiskih poHOd, ntiskalnic itd. IVAN SCHINDLER, Dunaj lll.i. Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro zriane 5troJe vsake vrste za poljedelstvo. iVllino za siitlje in iirozdjo. sliskalnii-o za suiljo in gro/ilji1, škropilnice. poljska oroilja, stiskalnico z;i sono, niliitiluicc, viilo, trijorje, cMstiliHco za /.ito, luščilnict« za koruzo, slainoroznico, stroj /.a rezanjo ropo, nilino /.a golaujo. kollo /a kuhanje klaj«\ sosalko za vodiijak»1 iu giiojnico. vuJovodp, žoleznt' i-ovi, svinčeno ccvi. 0(1 sedaj po zopet zdutn<» /ni/anili cenah! Haviui tako vse pripravo za h 1 e tar s t vo : nirdene pipe, sesalkc za vino, puniijevt1 in konopljcno cevi, gumijevo pločo, strcj za tooonje piva, škrinje za led, st'ojo za sladolod, i>ripravo za izdclovanjo sodovke in penečih vin, inline za dišavo, kavo itd. strojo za izdolovaiijo klobas, tolitnice za živino, tehtnico na tlro^, stt>l)orsko tohtnico, uatiiizne tehnieo. docinialne tchiiice; zolezno pohištvo, železno blagajno, šivalne strojo vseh sestav, orodja in strojo vsako vrsto za ključavniOarjo, kovačc, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vsc 3 vecletnim jamstvoml Po ntiniolnejl plačflnlli ppjiti, tnfll 11 oliroie! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno, preknpci in agentje zaželjeni. = Dopisuje se tudi v slovcnskcm je^iku. Piše naj se naravnost Ivan Scliintller, Dnnaj III\i Erdbergstrasse št. 12. Svoji k svojim! Stapoznana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenho G0RICA, ulica Jos. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in Črnimi vini iz lastnih in drugih ppiznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim ppoti- vinsk'm pivora iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- raačim pristmm tropinovcem I. vpste, lastnega ppidelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 5G lit. naprej franko gopiška postaja. Cene zmerne. Rojaki! Sporniiijajte se ob vsaki priliki „Šolskegadoma,, Poprava in komisijska zalog 1 d v o- k oles in ši- SN, valnili stro- jov, gramo- f 0 11 0 v za k oncerte in 2 0 s t i 1n i Ut vsakovrstne plošče, zastopnik automatovza- gostihio in vsakovrstnih kmetijskih slrojev. — S t a. r a dvokolesa s e e m a j 1 i v aj o 'po c « n i z oL ii j cm pri BATJEL-u GORICA Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slo- venski coniki franko. Gramofone in govoreče automate v 11 različnih modelih prve šega družinskega aparata, močno donečega. avto- in kojih elegantnost in do- presigleva, ter kojih brez- na sploh znano, ponuja po vste, ko so vsi od najcenej- pa do naj enksnrioznega mata, izdelke prve vrste seči glas in jako je ne- pogrešno funkcioiiiranje je najnižjih cenah priljubljena tvrdka „ Landstrasser Grammophon - Versandhaus" WIEN, III. 1, Thomasplatz N.o 8. == Glavni zastopnik za .goriško in okolico je -—: J. BATJEL v Gorici, Via Duomo stev. 3. CENJ. PAME IN (50SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stioj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pn dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričauja, pa ostane „Oii^inal" vednü le najboljši. Qriginal-i/ictoria stroji deiajo ^, Po 10 leim uporabi brezäümno. Origlrsl-Victorta stroi Su ^v^,^^ z* domačo iabo in obrtne namene. Original-Victoria stroi so naJPiipravnejš. la umetno vezenje (rekamiraaje). Tvrdka stavi na razpola^o stranKain uciteljico, ki poučuje brezplačno. Criginfll-Qicloria stroi so najbons, ^^^ vseh CjU3ud?j ot>sti)ječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo na] ne zamudi priliko ugledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" slrojev in ürugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Guk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) l\. 9.