Naročnine mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdnju celoletno % Uin, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitar jevi ul.b/Ill
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št I0.M0 in I0.Î49 za inserate; Saraievo štv 75b3 Zacreb štv 59.011. Praea-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992
Teleloni uredništvu: dnevna služba 2050 — nočna 24%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
izhaja vsak dan ziuiraj. razen pondeljka in dneva po prazniku
Predsednik vlade proti klevetam
Senzaciionelna izjava generala P. Zivltovlča dopisnika Wotla
Nedotakljivost zw'ienja
Zadnjič smo, analizujoč papeževo okrož- 1 nico o zakonu, med drugimi zmotami žigosali tudi to, ki smatra za dovoljeno, da se ogroža življenje plodu v materinem naročju. ^
So ljudje, ki učijo, da se sme uničiti življenje ploda že samo, če se tako poljubi očetu ali materi. Drugi pa tega ne dovoljujejo razven v slučaju, če se to da opravičiti iz zdravstvenih, socialnih in evgeničnih razlogov. Ker pa civilni zakon prepoveduje umor še neporojenega bitja, zahtevajo, da naj državna postava to tako-zvano medicinsko, socialno al. evgenično indikacijo pripozna in uničenje plodovega življenja v tem slučaiu proglasi kot nekaznivo. V Rusiji na primer javna oblast pri tem celo sama pomaga potom brezplačne zdravniške ordinacije.
Kar se tiče medicinske indikacije, po arja sveti oče, da ie mati, ki z nevarnostjo lat nega življenja ali zdravja poraja novo življenje, vsega občudovanja in sočutja vredna. Toda absolutno nobenega razloga ni, ki bi mogel opravičiti direktni umor nedolžnega bitja. Na osnovi božjega in naravnega zakona: Ne smeš ubijati!«, je takô življenje otroka, kakor matere sveto, tako da ga tudi državna oblast nima pravice uničiti. Kdor izvaja to pravico nad živ-lieniem nedolžnega iz pravice oblasti nad življenjem in smrtjo, se moti, ker se ta oblast razteza samo na krivca. Tukaj tudi ne gre za pravico silobrana naoram nepravičnemu napadalcu, ker je absurdno imenovati nedolžno bitje krivičnega napadalca! Pravica silobrana, ki bi smela iti tako daleč, da bi se ubil nedolžni, ne obstoja. Zdravnik, ki se trudi, da bi ohranil tako življenje matere kakor otroka, je vreden visoke pohvale, nevreden pa je svojega imena zdravnik, ki bi iz napačnega usmiljenja ali kakršnekoli druge pretveze meril na smrt enega od obeh. Značilno je, kakor izvaja papež dalje, da je že sveti Avguštin, ki je živel v dobi propadanja rimskega cesarstva, grajal take eksperimente rimskih babic, zdravnikov in zakotnih vračic, ki so ali s strupenimi zelišči ali pa z manuelnimi posegi skušali zatreti življenje ploda v materinem telesu, ali pa povzročiti izplavljenje.
Prehajajoč na takozvano socialno in evgenično indikacijo, pravi papež, da so gotovo upoštevanja vredni razlogi gospodarskega in socialnega značaja, ki pridejo pri sklepanju in izvrševanju zakona, zlasti dandanašnji zelo v poštev. Papež je, kakor smo že zadnjič omenili, opozarjal na to, da je zdržnost v zakonu samo-posebi umevno dovoljena. Nadalje je povdarjal vrhovni učitelj cerkve, da ne greše zoper naravo oni zakonci, ki se svoje zakonske pravice na čisto naraven način poslužujejo, čeprav bi bilo verjetno ali celo gotovo, da bi se iz tega zaradi čisto naravnih okoliščin, na primer gotovega časa, ne rodilo novo življenje. Tudi morata dva, ki se mislita vzeti v zakon, kakor papež namiguje pozneje na drugem mestu, dobro premisliti, preden se združita v skupnost življenja, kako bosta mogla poznejšo družino pošteno preživljati. In končno je, kakor na do-tičnem mestu papež z vsem povdarkom naglaša, dolžnost države, da v smislu okrožnice papeža Leva XIII. socialne razmere tako uredi, da bo mogel mož s svojo mezdo pošteno preživljati svojo ženo in otroke stanu primerno. Nikakor pa'ni dovoljeno odpomoči bedi zakoncev s tem, lia se nedolžni plod zamori. Proti temu se absolutno obrača božji zakon, ki ga je Apostol formuliral z lapidarnimi besedami: »Ne sme se delati zlo, da bi se rodilo dobro!« Končno papež slovesno opominja državno oblast, da življenje nedolžnih ščiti in to tem bolj, čim manj se nedolžni more ščititi sam. Če bi pa javna oblast otroku to zaščito odrekla in celô njega usmrtitev zakonito dovolila, naj
Eonnii, da je Bog maščevalec nedolžno prelite rvi, ki z zemlje upije k nebesom!
Papež sklepa ta del okrožnice z razinotri-vanjem razlogov, na podlagi katerih skušajo onemogočiti plojenje oni, ki se prizadevajo, da bi se v interesu rase, njenega fizičnega in duševnega zdravja, rodili samo prvovrstni in vi-sokovredni individuji. Ta skrb gotovo ne nasprotuje zdravi pameti, pravi papež, nikakor pa ti takozvani evgenični nameni nimajo prednosti pred nameni višjega reda, tako da bi se smela prikrajševati pravica človeka do zakona in do porajanja potomstva, oziroma, da bi se smelo plojenje sploh onemogočiti. Ti evgeniki namreč zahtevajo, da bi država oropala pravice do zakonskega življenja vse one, o katerih se more po verjetnostnih zakonih znanosti sklepati ali domnevati, da bo njihovo potomstvo manjvredno. Oni gredo celo tako daleč, da prisvajajo državi pravico, da take individue po zdravniškem posegu stori za ploditev fizično ne-zmo:ne.
Papež z ozirom na to povdarja, da oblast take pravice nima, ker nad telesnimi organi svojih podanikov nima nobene direktne oblasti. Kjer ni nobene krivde in zato nobenega razloga za telesno kazen, država ne sme kršiti nedotakljivosti telesa niti iz evgeničnih niti iz kakršnihkoli drugih razlogov. To je tudi nauk sv. Tomaža Akvinskega, ki, obravnavajoč vprašanje, da-li sme sodnik z namenom, da se preprečijo bodoča zla, človeku prizadeti hudo, odgovarja: da stne sicer ukreniti izvestne varnostne in zaščitne odredbe, nikakor pa ne človeka telesno kakorkoli pohabiti. Četudi je gotove vrste bolnim in manjvrednim individtioni zakon večkrat odsvetovati, da ne bi rodili manjvrednega potomstva. se ne sme njihova pravica do ploditve po poliabljenju okrnjevati, ko pa niso ničesar
Spodaj priobčujemo izjavo generala Petra Ziv-koviča, ki jo je dal zastopniku »Wolfa« dr. Josipu Hribovšku. Dasiravno je ta izjava dovolj jasna in krepka, mislimo, da ne bo odveč, če pokažemo na nekatere slučaje, kajti tudi v naši javnosti se pod vplivom pisanja tujega časopisja ravno v poslednjem času širijo najfantastičnejše kombinacije. Med drugim smo imeli priliko citati v tujem časopisju sledeče oči vidne gorostastnosti:
Prvič, da vlada v oficirskem zboru nezado-volistvo, radi katerega da je bilo aretiranih 17 višjih oficirjev. Nam, ki živimo v Jugoslaviji, o tem ni nič znano. Jasno je, da bi se nikdar ne mogla prikriti aretacija samo enega častnika, kaj šele 17 višjih častnikov. Rodbinski, srčni in prijateljski krog je v vsakem človeku tako razpredeljen, da bi se en sam tak slučaj že drugi dan zvedel sirom naše domovine.
V zvezi s tem se tudi razširjajo vesti, da je general Pešič, naš dosedanji poslanik v Pragi, radi tega odpoklican, ker je general Kalafatovič pobegnil z aeroplanom, ker je pobegnil tudi general Tomič, da bo Josip Kostič igral tako in tako vlogo, da bo naš berlinski poslanik Balugdžič sestavil tako in tako vlado, da se on že več dni nahaja v Belgradu, da se posvetuje z merodajnimi finančniki in politiki o sestavi take vlade, da bo pravosodni minister Srskič imenovan za poslanika v Berlinu itd. itd.
Na žalost vseh, ki radi verjamejo takim mi-stifikacijam, ugotavljamo, da se Balugdžič nahaja v Berlinu, o čemer se vsak dan lahko prepričajo zastopniki vseh tistih berlinskih listov, ki te lažnive vesti razširjajo. General Kalafatovič se po svoji stari navadi sprehaja po naibolj obljudenih belgrajskih ulicah. General Tomič zavzema eno izmed najbolj zaupnih mest. On je poveljnik naše prestolnice. Na tem važnem in delikatnem položaju je mož na svojem mestu. Pravosodni minister g. Srskič je imel na zakonodajnem polju zavidne uspehe ter jih bo prav gotovo še imel.
Našteli smo nekaj takih vesti. Z lahko in mirno vestio trdimo, da so brez vsake podlage, kakor so izmišliene tudi druge vesti, ki s temi v zvezi krožijo. One so plod obupne fantazije nekoličine emigrantov, plačanih od sovražnikov naše Jugoslavije. One so izliv zavesti nad vidnimi uspehi nad konsolidacijo naše države. Njih cilj je, da škodujejo ugledu naše domovine ter da se zaneti ne-zadovolistvo med našimi ljudmi, ki v celoti dobro umejo ceniti uspešne napore rodoljubov.
Kdor pozna razmere v Evropi, mora brez pomišljanja priznati, da od vseh držav ravno Jugoslavija najmanj čuti veliko težko gospodarsko krizo. Kdo se ne bi smejal, če čita na primer v Giornaie d'Italia«, da imamo pri nas 800.000 brezposelnih, med tem na primanjkuje delavcev na vseh straneh. V prejšnjih letih smo morali iz državnega proračuna dajati 100 milj. in 100 milj. za pomoč v takozvane pasivne pokrajine. Danes takih pokrajin ni in so tudi podpore odpadle. Kajti prebivalstvo zasluži lep denar pri gradnji javnih naprav in pri zaposlitvi, ki jo nudi država, banovine in privatni započetniki javnega dela.
Finančni položaj države je ugoden, ugodnejši, kakor je bil kdaj prej. Dinar je stabilen. Državni proračun je uravnotežen, trgovska bilanca je vedno popolnejša.
Navajamo tudi te pozitivne stvari, da bo tembolj jasno, zakaj in kdo razširja take vesti. Žalostno pa je, da imajo tuji časopisi, ki takim izmišljotinam znane emigrantske kuhinje dajejo prostora, svoje dopisnike v Belgradu, ki bi se prav lahko in brez posebnega truda mogli obvestiti o pravem stanju.
Naše časopisje zasleduje dogodke v tujih državah in jih presoja z objektivnostjo. Celo znane škandale, nemoralne procese in slučaje ogromne korupcije omenja le v najbolj drastičnih slučajih. V interesu splošne konsolidacije in razvoja dobrih sosednijh in meddržavniških odnošajev nikdar ne pretirava, ali celo v vzgojnem interesu preide preko njih.
Predsednikova izjava
Berlin, 23. jan. p. Belgrajski dopisnik AVolffa« dr. Josip Hribovšek je bil sprejet od predsednika jugoslovanske vlade generala Petra Živkoviča. V razgovoru o razmerah v naši državi in o pisanju enega dela tujega časopisja o prilikah pri nas, je predsednik vlade med drugim izjavil tele:
»Pa Vi, ki živite v naši državi ln ki ste v stanju, da neposredno gledate na razmere v Jugoslaviji, sami najbolje vidite, kako bedna in perfidna je ta nečuvena kampanja, ki se vodi proti miši državi, in sicer ravno v trenutku, ko se delo popolne ureditve razmer tako v političnem kakor v gospodarskem in finančnem pogledu izvršuje s tolikim uspehom na največje zadovoljstvo vsega prebivalstva v Jugoslaviji.
Vse te vesti o nezadovoljstvu med ljudstvom, o nekaki zaroti, o aretaciji visokih vojaških funk-
cionarjev in o emiuentni spremembi sistema uprave, o osebnih nesoglasjih v vladi, o neslogi oficirskega zbora z novim nacionalnim jugoslovanskim kurzom, imajo svoj izvor v krogih nekoličine veleizdajni-kov, ki kot emigranti brez dvoma s sredstvi aaših neprijateljev tendenciozno zavajajo dobro namerno javnost v tujini, želeč razmere v Jugoslaviji predstaviti da so take, kakor bi odgovarjale njihovemu izdajniškemu načrtu.
Vsak, kdor pozna našo vojsko in njene oficirje in njihovo rodoljubje in duha, ki tukaj vlada, ki je videl navdušenje tako vojske kakor tudi vsega ljudstva ob priliki izmenjave starih vojaških zastav z novimi jugoslovanskimi, kdor tukaj ravno vidi ta imena oficirjev in civilnih oseb, ki se imenujejo, pa se nahajajo na položaju najvišjega zaupanja, lahko prodre v pravo pobudo avtorjev teh in takih alarmantnih glasov.
Vi ste že dolgo v naši državi, pa lahko najbolj primerjate, kako je danes stanje duhov med ljudstvom. S kolikim priznanjem in udanostjo sodeluje ves narod nu velikem delu konsolidacije, ki ga vlada z uspehom izvaja. Vi ste v stanju, da ocenite in primerjate to stanje z onim prej v naši državi in razmerami drugod, da primerjate finančno gospodarsko stanje našega naroda in finančno stanje naše države.
Vam bo sigurno tudi razumljivo ono dobro razpoloženje, ki danes vlada v državi in ki najbolj efektno demantira vse senzacije in zlonamerne izmišljene glasove o naši državi. Nas ti glasovi ne bodo motili, da ne bi nadaljevali veliko započeto delo.
Ne čudimo se niti najmanj, da dva, trije bedni in obupani emigranti, ki ne morejo z ničemer opravičiti svoje žalostne judeževe groše, ki jih od naših sovražnikov prejemajo, razširjajo take neresnične vesti, čudimo se tudi, da tudi dobrohotno in ugledno tuje časopisje v naši dobi dovršenih tehničnih informativnih možnosti s tako nekritičnostjo prinašr te neresnične glasove iu naseda tem tudi preveč očividnim izmišljotinam uekoličine plačanih agentov.
Temu se čudimo tem bolj, ker se naše časopisje pri cenitvi razmer v drugih državah vedno trudi, da objektivno in popolnoma lojalno poroča.
Nikakor ne smatrajte tega za nekak poseben demauti, ker so vse te vesti tako smešne in tal« brez vsake podlage, da je odveč vsak demauti. V interesu ugleda resnih redakcij je. da objektivno obveščajo svojo javnost in da same že uvidevajo tendencioznost takih vesti, ki se nanašajo na besede in dejstva, ki v najkrajšem času ugotovijo.
Steeg ugasnil
Neslaven konec svobodomiselne avanture — Padec francoske vlade ni vzbudil nikjer ne začudenja, ne obžalovanja
Pariz, 23. januarja, fr. (Izv. »Slov.«) Snoči je ugasnila svetiljka Steeg, ki je brlela od 13. decembra prošlega leta. Močna, narodna vlada Tar-dieu se je morala umakniti vsled zakulisne zarote francoskih svobodomiselcev, Iti eo morali iskati med starčki senata svoja poslušna orodja. Ko je bil kabinet Tardieu zahrbtno vržen, so se zopet vršili celonočni sestanki v pariški loži, da bi se našla kakšna osebnost, ki bi hotela ščititi republiko, katero je frainasonslvo tako rekoč mono-poliziralo. Vsi poizkusi so se ponesrečili, dokler da se ni našel bivši maroški podkralj Steeg, ki je prevzel sestavo nove vlade s j>arolo: »Naj bo kakršnakoli, samo da je vlada; za mano naj pa pride potopi« Takoj prvi dan svojega efemeričnega življenja so mu začeli drug za drugim uhajati ministri iz potapljajoče se zastarele barke svobodomviselstva. Ko se je predstavil s svojo ekipo začudenemu parlamentu, mu je manjkalo že pet ministrov. Parlament je pred božičnimi prazniki imel usmiljenje z nesrečnim krmarjem, ter mu izrekel novoletna voščila v obliki zaupnice s tremi glasovi večine. Steeg je nato v zahvalo poslal zbornico na počitnice ter si tri tedne prizadeval zakrpali odprtine, skozi katere je vedno bolj uhajala pogubna voda. Snoči se je čoln pogrezn.il in Steegova luč na njeni je ugasnila, kakor mislimo za vedno. Francoski narod je preveč zdrav v svojih nazorih, da bi se pustil reprezentirati na zunaj po osebnosti Steego-vega tipa. Saj še ni pozabljeno, da je gospod Théodore Steeg i>o pisanju »Ami du Peuple«, ko je bil generalni guverner v Maroku, natančno meseca novembra 1927, iz državne kaee plačal odkupnino za dva svoja nečaka, ki sta prišla k njemu na obisk v družbi dveh deklet najnižje moralne stopnje in katere so navzlic vsem obstoječim predpisom v puščavi zajeli krepki domačini iz Iloggarja. Odkupnina je bila milijonska in Pontius Pilatus v Maroku si ni delal nobenih očitkov, ko je segel globoko v blagajno, določeno za podpiranje polje delstva, da odreši b, rok puščavskih plemen svoja dva »vzgledna sorodnika« ter njihove spremljevalke, pobrane na pariških ulicah.
Tudi klaverno stališče, ki ga je ta enomesečni kabinet zavzel napram Ouetricovemu škandalu, v katerega je zapletenih čimdalje več prvakov iz politične skupine, ki je posadila Steega na ministrski
zagrešili. Tisti, ki družbi to pravico prisvajajo, pozabljajo — poudarja papež — da je družina višja vrednota ko država in da se ljudje ne rodijo samo za čas in za zemljo ampak za nebesa in večnost
prestol, je vznemirilo javno mnenje. Eden najbolj duhovitih satiričnih listov, je pred nekoliko dnevi prinesel šaljivo risbo, ki predstavlja »sodelovanje Steegove vlade, posebno pa pravosodnega ministra Cherona pri razčiščenju tega škandala.« Na sliki vidimo Cherona vpreženega v velikansko dvo-koln.ico, napobijeno s samimi gasilnimi aparati. Slika nosi rečenico: To je moj prispevek! Zato je umljivo, da je francoska javnost sklenila napraviti konec tej žalostni epizodi ter poklicati v vlado može, ki irnnjo čisto prošlest in sloves pozitivnih državnikov. Eksekucija se je izvršila snoči v državnem zboru, ko je bivša Tardieujeva vladna večina upihnila življenje že itak na pol mrtvemu kabinetu. Smrtna obsodba je bila izrečena že pred tremi dnevi, ko je Leon Blum, vodja socialistov, izjavil, da bo njegova stranka podpirala Steega iz-vzemši vprašanja kreditov za armado in za mornarico. Pustimo mrtve, da mirno počivajo in dajmo izraza svoji iskreni želji, da bi francoski narod, ki je danes srečen otok socialnega in gospodarskega ravnotežja v razburkani in od nasprotstev razdejani Evropi, poveril vlogo voditeljev ljudem, lu bodo znali ta položaj izkoristiti v blagor vse ostale Evrope. Izbira mu ne bo težka.
Ženeva, 23. januarja, fr. V poznih urah se je raznesla vnet, da je bil Steegov kabinet poražen. Novica ni napravila nikjer nobenega vtisa. S padcem vlade so krogi Društva narodov že vedno
računali kot dejstvom, ki mora priti danes ali jutn. Francoska delegacija se je obrnila na tajništvo Društva narodov s prošnjo, naj se delo kmalu zaključi. Drugega oficielnega odmeva Steegov padec ni povzročil v ženevskih krogih.
Pariz, 23. januarja, kk. Predsednik republike Doumergue je začel takoj danes politične kon-zultacije in sprejel v nepretrgani vrsti predsednike senata, poslanske zbornice, predsednike veli-kih parlamentarnih komisij in voditelje strank. Kakor javljajo listi, so vsi izjavili, da je potrebna sestava republikanske koncentracij '. Tudi voditelj socialistov Paul-Boneour je izjavil, da se mora v interesu naroda in zunanje politike sestaviti stabilna vlada. 6e pa ni mogoče sestaviti primerne vlade, je treba odločitev prepustiti narodu.
Briand odklanja mandat
Ženeva, 23. januarja, kk. Kakor doznava Vaš dopisnik s francoske strani, je dobil francoski zunanji minister Briand danes popoldne v Ženev. več brzojavk in imel nujne telefonske razgovore s Parizom, v katerih so ga prosili, naj pride v Pariz, da prevzame sestavo novega kabineta. Zdi se. da je Briand sklenil, da se temu pozivu ne odzove. Briand upa, da bo jutri večer lahko zapustil Ženevo, bodisi da bodo razprave Sveta Društva narodov končane, ali pa da bo njegova posredovalna vloga v Ženevi končana.
Briining svari nemške nacionaliste
Resnci poglejmo v obraz
Chemnltt, 28. jan. kk. Nemški državni kancler dr. Briining je danes dospel v Chenmitz, kjer je govoril pred saksonskimi industrijalci sličen govor. kakor ga je imel pred kratkim v vzhodnih provincah. Industrijska Saksonska trpi radi številnih industrij v enako težkem gospodarskem položaju, kot vzhodne province. Na kolodvoru so ga narodni socialisti in komunisti sprejeli tako viharno, da je morala policija kolodvorske prostore izprazniti In zajireti. Njegov avtomobil so morali do hotela voditi častniki policije.
Berlin, 23. jan. AA. Nemški kancelar Briining je imel na sestanku Industrijske zveze v Chemnitzu važen govor o političnem položaju. Briining je izjavil, dn se mora Nemčija osvoiioditi vseh iluzij, ker je gospodarska rekonstrukcija možna edino le na trdnih temeljih. Nobene fraze ne morejo spremeniti zunanjepolitičnega položaja nemške države. Moramo se, je nadaljeval Briining. varovati pre-naglcnih činov, ki bj nas samo zapletli v nevarne politične avanture. Boli ko bomo obnovili naše fi-
nančno ravnotežje in utrdili naš gospodarski ustroj, toliko več razmaha bomo imeti v zunanjepolitičnih pogajanjih. Kdor vlada danes v Nemčiji, mora imeti pogum, da prizna resnico. Zgodovina je pokazala, da služi narodu in državi le oni, komur se posreči organiziratii in utrditi vse odgovorne in pozitivne sile. — Briining je končal s pozivom na sodelovanje z vlado in naglasil. da nič bolj ne škoduje nemški državi kot trditev, da so reparacijske obveznosti izvor vsega hudega. Vsi priznamo, da se mora Nemčiji olajšati breme reparacij.
Za naše trgovce
Belgrad 23. jan. AA. Po obvestilu našega generalnega konzulala v Marseillu se je pokazalo na tamošnjem tržišču v zadnjem Času veliko zanimanje za zdravilna zelišča iz naše države. Nekateri vele-I uvozniki so se obrnili na gen rabil konzulat s prošnjo, da stopi v direktni stik z jugoslovanskimi iz-1 vozniki zdravilnih zelišč.
Nova žrtev tajne fašistične policije
Bruxelles, 28. jan. Le Peuple« objavlja sledeče:
»Oficijelnu agencija Štefani je začetkom januarja objavila komunike, v katerem pravi, da si je v zaporih »Regina Coelk v Rimu končal sam življenje Umberto C e v a, eden od 24 intelektualcev, ki imajo zaradi zarote proti režimu v kratkem priti pred izredni tribunal. Ceva da je zapustil pismo svoji ženi, v kateri jo prosi, naj se »z dostojanstvom in odločnostjo upre poizkusom, da bi se delale z njegovim imenom politične Špekulacije.«
->Kako da se je uradna agencija, ki je zamolčala že stotine smrtnih slučajev žrtev fašističnega režima, spomnila, da pojasni konec enega najbolj manih republikanskih intelektualcev Italije, in sicer par tednov po njegovi žalostni smrti?«
»Zato ker je skupina najuglednejišh angleških znanstvenikov, pisateljev, žurnalistov, duhovnikov in parlamentarcev v vseh velikih svetovnih listih objavila protest proti temu, da namerava italijanska vlada omenjene italijanske intelektualce, ki niso nobeni revolucionarji, ampak očitujejo zgolj teoretično svoje antifašistično demokratično prepričanje, postaviti pred zloglasni Tribunale speciale, kateri kot goli izvršilni organ milice sodi tajno brez kontrole, ne dopušča svobodne obrambo in onemogoča vsako pomiloščenje.«
>Italijanski režim, vznemirjen po tem prote-
stu najodličnejših članov angleške družbe, je zato hitel, da »pojasni« smrt ubogega Umberta Ceva, da bi se vsaj v tem pogledu opral težkega suma, ki leži na njem.«
»Mi smo pa vstanu dokazati, da je pojasnilo Štefani laž, kakor je bilo laž že več podobnih pojasnil te uradne agencije. Umberto Ceva, znan kemik, je bil lnlnd, močan iu pogumen; bil je anti-fašist od samega početka, tega ni tajil, ampak celo vedno javno očitoval iu ni imel nobenega vzroka, da bi si sam končal življenje tik pred procesom, ki bi mogel prinesti marsikatero presenečenje.«
»Če pomislimo, koliko žrtev tajne fašistične policije je že bodisi v zaporih bodisi v konfinaciji ali pa na prostem skrivnostno izginilo, potem nam tudi »samoumor« Umberta Cevn ne bo nobena uganka. Gastone Sozzi je bil v ječi v Perudži mučen, ker so mu rabi ji vtikali uoge v vrelo vodo; tržaškega advokata Woditzka, mirnega človeka, ki je izpovedoval republiknnizein, so ubili v ječi »Re-gina Coelk s kladivom, obdanim s kavčukom ; mogoče se je na enak način »sam ubil: tudi Umberto Ceva?«
»Ceva, pravi uradna agencija, je prosil svojo ženo, naj njegovi prijatelji ne zlorabliaio njegovega »sumoumora; v svoje politične svrhe. Spominjamo se, da so fašistični listi svojčas na podoben način pisali, da je bivši minister Amendola, ko je umiral v Catinesu na posledicah napada, ki so ga
bili izvršili nanj z gorjačami fašistični skvadristi v Moutecatiniju, svoje prijatelje rotil, naj ne izkoriščajo njegove smrti v an t i fašistične namene. Bratje umrlega ministra in njegovi prijatelji so to laž takoj demantirali.«
»Naznanjajoč »samoumor Umberta Ceva p.i je Agencija Štefani popolnoma pozabila pojasniti i sinrl znanega advokata Pugliesiju, ki ga je bil Tribunale speciale pod predsedstvom zloglasnega idiličnega generala Cristinija, ki je dal ustreliti v hrbet štiri slovenske rodoljube, obsodil na 28 let ječe. Pugliesi se je namreč te dni »sam ubil;' na ta način, da so ga ječarji v Santo Stefano z gorjačami pobili do smrti.«
»Kar se tiče 24 intelektualcev, ki jih bo po obvestilu Agencije Štefani kmalu sodil bivši fašistični četaš v A puli ji, zdaj general Cristini, so vsi žrtev agenta provokaterja tajne fašistične policije OVRIÏ, nekega Karla del Re, ki je v Parizu igral antifa-šista, se ponujal celo za izvršilca atentatov in po svojem hlinjenju izvedel za imena režimu nasprotnih mož v Italiji, ki niso nikoli zagrešili ničesar proti zakonom.^:
»Ceva je izginil baš zato, ker bi bil mogel najbolj razkrinkati tega od OVRE najetega ovaduha in provokaterja, tako da bi bil spravil v zadrego tudi zakrknjene fašistične sodnike spe-i'alnegn tri-bunala.c
Zahvala predsednika vlade
Ljubljana, 23. januarja. Na popoldanski sei feanskega sveta je delovodja g. banski svetniik Senekovič prečital naslednje pismo:
Gospodu dr. Dragu M aru š it u, banu Dravske banovine, Ljubljana. Gospod predsednik mini trškega sveta general Peter Živkovič je spTe'el pozdravno brzojavko, ki ste mu jo poslali s prve se'e članov banskega sveta Dravske bnmvine, ter mi je naročil, da vam in čtanotn lanskega sveta izjavim njegovo zahvalo na topli pozdrav, kakor tudi za izraženo pripravljen est za sodelovane v korist kralja in domovine. Svet. Hodjera m. p., šef kabineta predsednika ministrskega sveta.
Osebne vrsti
Belgrad, 23. jan. AA. S sklepom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev je postavljen za politično-rpravnega pripravnika Savske banovine v i/9 J. Albrecht, diplomirani pravnili iz Ljubljane. — S sklepom ministra za trgovino in industrijo je premeščen kontrolor za mere Dragotin S la vek v II/5 iz Ljubljane v Celje.
Beograd, 23. januarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kraLja so postavi,eni v tobačni tova ni v Ljubljani za višja monopolska olicijala v II-1 Ivan Zagradmk in Jovan Antić, dozdaj v III-2; v tovar-za vžigalice v Rušah za monopolskega ofici,a!a jjfj Ш-1 Josip Ivanovič, dozdaj v 1II-2.
Carinske olajšave
Belgrad, 23. jan. AA. Finančni minister je sklenil: 1) Ne bo se plačevalo carine na pl.ge in kolesa za pluge iz št. 552 točka 1 predloga zakona o splošnih carinvkih taifah. 2) Oprostitev carine na pluge in kolesa za pluge bo veljala samo do 30. junija 1931 vključno. Ta sklep finančnega ministra stopi v veljavo z dnevom razglasitve v »Službenih novinah«.
Spremembe zakola o ro'ar'ih
Belgrad, 23. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolnitvah § 244 zakona o javnih beležnikih (notarjih).
1. § 244 zakona o -avnih beležnikih (notarjih) od 31. decembra 1930 (S u bene novi e od 26. decembra 1930 se menja in izpopolni kakor sledi:
Na meslo sedanje številke 3. oddelka prvega pride ta pasu«: 3. da se iz enrno od predpisov § 10 more na področjih, kjer ustanova javnih beležnikov že obstoja 10 let od dneva uveljavitve tega zakona, ustanovili več e število javn h beležnikov mesto števila predvidenega v § 10. Toda to število ne more biti več e od števila, ki je za poedine sodne sreze v teh pod očjih na dan ■uveljavitve tega zakona bi'o prrvideno. Uvod 2. na mesto besede »preklicali« pride beseda »spremeniti«. Po odd. 2. pride odd. 3, ki se g:asi: 3. v v sodnih srezih, kjer manjka na več 10.000 prcb:-valcev do števila prebivalcev p edvidenega v § 10 odd. 2 tega zakona, se bo to število smatralo p i določitvi javnih bele£nišk:h mest že kot' izpolnjeno. Istotako se bo smatralo, da je na središčih sreskih sodišč, k er manjka na manj 10.000 do števila 40.000 prebivalcev predvidenega v § 4 odd. 4, to število že kot izpolni,eno.
§ 2. Ta zakon stopi v vel avo in dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Bo'garsko-'ugosîou. zbližan e
Belgrad, 23. januarja, in. Bolgarski poslanik na našem dvoru Vakarevski je po nalogu svoje vlade izročil našemu zunanjemu ministru predlog, da naša vlada dovoli olvoritev bolgarskih konzulatov v Skoplju in Bito!ju. Predlog bo naša vlada proučila.
Grma se vedno bolj širi
Berlin, 23. jan. A A. Po poročilu listov razsaja po vsem jugozapadu Evrope huda influenčna epidemija. Najhujše je prizadeta Španija, pa tudi v južni Franciji so morali mestoma omejili poštno službo. Vojai<om so morali skrajšali dopuste, da preprečijo razširjenje epidemije. V Španiji cenijo število bolnikov jio mestih na 500 000. V Gibraltarju so morali odrediti za dve angleški bojni ladji karanteno. V Ženevi je obolel ua inllueenci del članov posameznih delegacij. Belgijski zunanji minister Hyinans je moral celo leči.
Pol miVarde Din za brezposelne
Washington, 23. januarja. AA. Predsednik Hoover, bivši predsednik Cooiidge in mnogo ugledne osebnosti, med njimi znana kinematografska umetnica Mary Pickford, so izdali na javnost poziv, naj državljani Združenih držav uslanove lOmilijon-ski dolarski fond za podpiranje brezposelnih. Poziv so razširili polom radija. Podpore bo razdeljeval ameriški rdeči križ.
Zagrebška vremenska napoved: Po večini oblačno, megleno, mrzlo, nestalno.
Skrivnosten atentat v Bovcu
Dva miličnika naoadena
Gorica, 23. jan. Listi poročajo o skrivnost- i nem atentatu, ki se je izvršil 21 .t. m. v Bovcu.
Tega due, tako poročajo, stu se okoli 8 ure zvečer vračala v kasarno miličnika Ani- I brosi in Capurso v Bovcu. Ko sta šla po glavni : ulici, ki prereže Bovec, sto začula močan strel. | ki je bil namenjen njima in ju je zgrešil samo za kakega pol metra. Eden je stekel za sencami, ki so hitele preko odprtega polja, drugi pa je tekel opozorit svoje tovariše.
Atentat pravijo, da jc bil skrbno prlpruv-Ijen in le tema je prečila, da atetatorji niso streljali, ko so svoj cilj zgrešili, v drugič.
Policija, obmejna milica ih vojaštvo, ki jc seveda vse na nogah, pravi, de je atentatorjem na sledu, kakor se je trdilo tudii svojčas, ko je bil ustreljen učitelj Sottosanti v Vrhpolju. Baje da so bežali v smeri proti Sv. Mariji. Neka ženska da je enega od atentatorjev videla, kako je hitro tekel in «i zakrival obrae, da ga ne bi prepoznali. Neki Kverčič pn trdi, da sta ga dva neznanca zu polju ustavila in mu grozila, da ga ubijeta, če bi izdal, da ju je •.idol. Seveda se to pripovedovanje ne zdi bog-vekaj, verjetno.
Na vsak način so atentatorji izvrstno poznali krajevne razmere, da so se mogli v tciiini
noči tako dobro orijentirati in se skriti. Seveda jc milica vso mejo cernirala, domnevajoč, da jo bodo atentatorji skušali pasirati. »Piccolo« trdi, da jc glavni atentator nekdo, ki ga policija žc davno išče, in ki je že nekuj dni v Bovcu bival, kamor da jc nedavno od nekje prišel.
Na prvi pogled se vidi, da so to gole kombinacije. Če bi bila jioliciju vedela, da sumljiv človek v Bovcu biva, bi ga bila seveda tudi prijela. Trdijo tudi, da so ti atentatorji bržčas identični z. onimi, ki so pred nekaj tedni skušali zažgati šolo v Bovcu, o čemer sc pa dozdaj še ni poročalo.
Piccolo« pravi, da jc oblast upala, da se bo obmejno ozemlje pomirilo, kakor hitro se bo prebivalstvu odvzelo vse orožje. Najnovejši dogodek pa kaže, da jc ta up bil zaman. Zločinci da slejkoprej dobivajo zavetje med hribovci, o katerih se pa na drugi strani trdi, da so popolnoma mirni in lojalni in da nočejo imeti nobenega opravka z zločinci. »Piccolo«: sumi slovensko mladino in seveda bo mnogo mladih ljudi zopet romalo v masah v za por.
V Bovec se je podal seveda fašistični tajnik Avenainti, ki sc jc dal o atentatu najna-uinčneje informirati in konferira z ondotnimi faktorji, ko ko bi sc tleželn définit i vno očistila sumljivih elementov.
Obupen gospodarski položaj v Italiji
Pariz, 23. jan. : La Volontei poroča: Ogromno naraščajoča brezposelnost, zapiranje podjetij, redukcija delovnih dni iu mezd je revoltirala sicer tako ponižno in skromno prebivalstvo Italije do skrajnih meja. Ljudje, ki itak malo jedo, danes direktno stradajo, ker si nimajo sploh več ničesar prikrajše-vati. Najhujše se godi proletarialu v Napolju, Rimu, Milanu. Turinu, Benetkah, Genovi, Tarantu in v vseh malih obrežnih mestih pa kmetskim kolonom in delavcem, ki živo danes dobesedno od grižljaja kruha in pesti makaronov ali parmezana. Srednji stan je tudi lačen in gol.
V	Benetkah so pristaniški delavci v veliki množici štra.ikali pred pristaniškim »provedioralom«?, ker zadnje dni sploh niso več dobivali itak močno reducirane mezde, in je bilo treba mobilizirati stotino vojakov, karabinerjev in miličnikov, da so sicer lako miroljubne Benečane razkropili.
Istotako so demonstrirali delavci prcdilnice v Pordenone, ki zaslužijo zdaj le 1 liro 25 cent. na uro pri 6 urah dela in 5 delovnih dneh.
V	Tarantu je bil spopad ined delavci in poli-
cijo tako resen, da je bilo več ljudi ubitih in ranjenih.
V Napolju je položaj najbolj obupen. Delavnica avtomobilov Citroen kakor tudi topilnice in jeklarne v Torre Annunziata so zaprte kakor tudi svilama S. Giovanni v Teduccio in konservna tovarna Cirio, vse pri Napolju. Davkarija v Napolju ni inkasirala niti četrtino predvidenih " davščin. Uslužbenci provincijalnega gospodarskega sveta niso dobili plače; ravnotako čakajo že tri mesece na plačo uradniki iu zdravniki napoljskega urada za zavarovanje delavcev. Uslužbenci centralne pošte so morali uprizoriti pasivno rezistenco, da so dobili plačo.
Vsak dati se zapirajo banke. V Nervi v Ligu-liji je falirala banka »Carbone e Corvetto -. Najbolj pa se boje grozeče likvidacije »Banca d,America e d.Italia , v kateri so se svojčas zbirali prihranki italijanskih emigrantov, kateri pa danes kopnevajo ko sneg na solncu. Ta krah, ki je pred durmi, prizadeva režimu tem bolj skrbi, ker je direktor banke Giannini, velik prijatelj Mussolinija, dajal denar banke na najliberalnejši način na razpolago režimu.
Gualino •• Padec fašist, špekulanta
Kako je propadlo podjetje s 27.000 delavci
Milan, 23. jan. xx. Dodalno k aretaciji znanega italijanskega bogataša Ricardo Gualino (o kateri poroča predvčerajšnji .Slovenec«), javljajo iz mero-dajnih krogov, da sta bila aretirana dvn njegovih prvih sotrudnikov advokat Panserasa in upravni svetnik Délia Casa. Ricardo Gualino je prišel do svojega svetovnega slovesa in do svojega velikanskega premoženja kot ustanovitelj in lastnik največje italijanske tovarne za izdelovanje umelne svile Snia Viscosa . To podjetje se je v prvih letih svojega razvoja na čudovit način razvilo, tako da je leta 1928. v svojih tvornicah v Turinu zaposlovalo 27.000 delavcev. V kratkih presledkih je podjetje zvišalo svoj kapital na euo miljardo lir. Vsakokratno zvišanje socialnega kapitala je prineslo nove velikanske dobičke, tako so bili deleži od Snia Viscosa na dobreni glasu. Zadnje povišanje kapitala bi bilo
Razorožitvena	;
konferenca
Ženeva, 23. jan. kk. Na današnji večerni lajni seji je sklenil Svet Dr. narodov, da se skliče velika mednarodna razorožitvena konferenca na dan • 2. Tebruarja 1932 v Ženevi, kjer se bo istočasno vršilo januarsko zasedanje Sveta Društva narodov. Imenovanje predsednika razorožilvene konference se bo vršilo šele na prihodnjem zasedanju Sveta Društva narodov, to je meseca maja 1931. Gene- j rnlni tajnik Društva narodov in poročevalec za I vprašanje razorožitve Ouinones de Leon sta dobila 1 nalog, da uredila vse tehnične priprave za lo kon- : ferenco. Vcrjelno je, da bo januarsko zasedanje Sveta Društva narodov končano prihodnji uone- ! ' deljek.
omogočilo podjetju, da se razširi za novih 15 000 delavcev. Nenadoma je zadela kriza tudi procvita-jočo družbo tako hudo, da jo je morala italijanska vlada trikrat zaporedoma sanirati. Ker so natančne preiskave dokazale, da je bil Gualino bolj špekulant, kakor pa resen industrijalec, ga je fašistična vlada brez velikega šundra iz družbe izločila, en-segln njegovo bogato zbirko umetnin, ter ga vsled še ne popolnoma pojasnjenega prijateljstva z Mus-sollnijem pustila s prigoljufanimi milijoni pri miru. Zadnje tedne pa je preiskava dognala, da je Gualino vendar le preveč nesramno izrabljal svoje prijateljstvo in da se je težko pregrešil kot borzni špekulant. Vlada je sklenila, da ga aretira in postavi pred sodišče. Značilno je za tega fašističnega bogataša, da je bil v intimnih odnosih z francoskim špekulantom Oustrtcom- katerega zločini polnijo svetovno časopisje.
Drobne vesti
Sofija, 23. januarja. AA. »ZoTa« izve iz dobro poučenih krogov, da je finančni odbor Društva Narodov odpovedal vse finančne podpore Bolgariji.
New Delhi, 23. januarja, AA. Iz nekih znamenj sklepajo, da bo Gandhi izpuščen na svobodo še ta leden.
Haag. 23. jan. A A. Ob 1 ponoči je umrla Ana Pavlovn na vnetju pljuč kol posledici influence. Bilo ji je 45 lel.
Dunaj. 23. jan. AA. Korbiro poroča, da je tukaj umrl 93 let slnri armenski nadškof Gregor
Kovriški.
Pariz, 23. januarja, ž. Po vesteh Journala- je Portugalska pred izbruhom revolucijo. ■ —
Sprava med Anglsjo in Indijo
London, 23. jan. Osrednji odbor Vseind-skega kojigrcsa, ki vodi revolucijonarno gan-distično gibanje in jc dosedaj načeloma odklanjal vsako sodelovanje z Anglijo za rešitev indskega vprašanja, se jc 22. t. m. zbral v Allahabndu, da razpravlja o ponudbi Mac Do-ualda, naj se nacionalisti pridružijo sklepom londonske konference glede ustanovitve svobodne indske zvezne države kot hritskega domin i jonu.
Vsciiulski nacionalistični odbor je sklenil, da stopi v stik z delegati londonske kon-j fercnce in sicer po posredovanju indskega \ zmernega politika sir Sapru-a, ki se jc nnjak-1 tivneje udeleževal sej londonske konference i okrogle mize.
Sapru sc kmalu vrne v Indijo in bo z odborom Vscindskcga kongresa začel nemudoma pogajanja, da se vsi indski rodoljubi brez razlike združijo v dosego indskega svobodnega dominijona.
Govori sc tudi, da bo podkralj v kratkem proglasil amnestijo Gnndija kakor tudi vseh aretiranih indskih liacijonalistov.
S tem bi bila sklenjena popolna sprava ined junaškim indskim narodom, ki se je tako vztrajne in požrtvovalno boril za svojo svobodo. iu Anglijo, ki jc pripravljena uresničiti popolno svobodno Indijo pod krono britap-skega cesarja.
Poravnava poMsko-nemškega spora
Ženeva, 23. januarja. AA. Davi so se vršili razgovori med Hendersoaom, Curtiusom in du-gimi vodilnimi državniki. Razpravljali so o yjrnje-šlezijskem vprašanju. Nemški krogi poročajo, da je nemški zunanji minister Curtius naslovil na poročevalca o gornješlezijsikem vprašanju Japonca Jo£išava noto, v kateri so navedene nemške zahteve. Nemčija zahteva, naj se ugotovi, da je Poljska kršila nemško-pol j ski dogovor o Gornji Šleziji. Svet Društva nairodov na, to ravnanje obsodi in določi kazen in odškod'ino, ki jo ima plačati Poljska. Na majskem zasedan u Sveta Društva narodov mora Poljska poročali o kaznih, ki jih je izvršila in o plačam odškodnini. KonCno za'iteva Nemčija, naj Poljska izpremeni sva,o pol tiko v Gornji Šleziji in evenluelno odstavi vojvodo G:aa-zrniskega. V primeru, da Poljska ne sprejme teh zahtev, bo Nemčija zahtevala, naj prouči razmere v Gornji Šleziji mednarodna komisija.
Berlin, 23. januarva. AA. »Petit Parisien« poroča, da je poljsko-nemška razprava v Ženevi koristila miru in Društvu narodov in da ni dovedla do smrtnega dvoboja, kakor so v začetku spošna pričakovali. Med dr. Curtiusom in grofom Zaleskim se je razvila uprav klasična debata. Dr. Cuitiun se ni vdal narodnim socialistom in ni trobil v bojni rok. Zato pa je bil vtis njegovega govora tem ugodnejši.
»Malim« pravi v svo'ih poroči'ih, da je dr, CuTtius opetovano poudaril, da ie izpi ememba mirovnih pogodb močna samo potom miru in z mirnimi sredstvi. Podobno kakor francoski listi komentirajo dogodke v Ženevi tudi angleški časopis,!. Tudi li listi poudarjajo stvarnost govorov na ženevskih sejah.
V Poznanju izhajajoči nemški dnevnik ni smel priobčiti Curtiusovega govora, čeprav so ga ostali listi na Poljskem dobesedno objavili.
V Ženevi se poslavljalo
Ženeva, 23. januarja. AA. Danes so bili Svetu Društva narodov službeno predloženi sklepi komisije za evropsko unijo. Briand je prosil Svet, naj podpre komisijo pri uresničenju njenih ciljev. Henderson je kot predsednik sedanjega zasedanja Sveta odgovoril, da bo komisija deležna vse podpore Sveta in da ji bodo na razpolago vse tehnične organizacije Društva narodov. Svet je nato imenoval trinajstčla"ski odbor, kjer so zastopane vse države, članice Društva narodov Odbor ima nalogo, da izgotovi načrt obče konvencije o okrepitvi sredstev proti vojni.
Španski poročevalec Quinones de Leon je poročal o pogajanjih med Poljsko in Litvo za vzpostavitev rednih tranzitnih in prometnih odnošajev. S tem vprašanjem se peča Svet že izza decembra 1927, ko je Svet v prisotnosti maršala Pilsudskega in predsednika Woldemarasa ukinil teoretično še vedno obstoječe vojno stanje med tema dvema državama. Henderson in Curtius sta predlagala, naj se zasliši mednarodno razsodišče v Haagu o vprašanju, ali ie I.itva dolžna, da vzpostavi železniško zvezo med pristaniščem Libau i Romne za mednarodni tranzitni promet v takem obsegu, kakor je obstojal pred svetovno vojno. Zunanji minister Litve Zunius je ugovarjal tej zahtevi. Naposled je poročevalec sprejel predlog angleškega in nemškega zunanjega ministra ter izjavil, da bo zadeven predlog stavil na prihodnji seii Sveta.
Svet je nato sklenil, da bo na zasedanju v maiu sprejel končne sklepe o organizaciii medna. -rodne kreditne akcije v kprist poliedelstva.
Bruselj, 23. jan. AA. V tukaišniih poučenih krogih se je pojavila kandidatura bivšega ministra nizozemskih Financ Colijna za predsednika Pan-evropske unije.
Konzu tacije pri Iranc. predsedniku
Pariz, 23. jan. kk. Predsednika francoskega senata in poslanske zbornice Doumer in Bouisson, dalje Herriot in predsednik finančne komisije poslanske zbornice Malvy, katere je predsednik republike Doumergue poklical popoldne k sebi na konzultacije, so se izrekli soglasno za kandidaturo Brianda, ki naj prevzame mesto ministrskega predsednika. Tudi v levičarskih strankah se izraža želja, da bi radi videli Brianda na čelu nove vlade. V krogih, ki so blizu francoskemu zunanjemu ministru Briandu, pa smatrajo, da ni misliti na to, da bi se Briand odločil kdaj zapustiti Quai d'Orsav
Seid'erja zadala kao
Dunaj, 23. jan. kk. Danes je zadela kap nekda-njega ministrskega predsednika cesarja Karla profesorja dr. Ernesta Seidlerja. Tedanji mladi av-! strijski cesar je v splošnem presenečenju poklical dr. Seidlerja na čelo avstrijske vlade samo zato ker je bil dr. Seidler njegov profesor prava.
Krnlj nvtomobil.
Newyork, 22. jan. AA. Število avtomobilskih nesreč s smrtnim izidom v Združenih državah 1. 1950 jc znašalo 52.500. Letu 1929 jih je bilo 31.215,
f Župnik Rudolf Raktelj
Bizcljsko, 23. januarja.
Umrl je župnik g. Rudolf Raktelj. Pogreb bo v ponedeljek ob 9 dopoldne.
Rajni gospod je bil rojen na Dobrovi pri Ljubljani.
lili je sin znanega in priljubljenega slovenskega učitelja Raktelja, kateri je pozneje služboval v Ljubljani ter je starejšim Ljubljančanom še v lepem spominu.
Pokojnikov brat je upokojeni polkovnik gosp. Raktelj, znan po vsem Slovenskem in Hrvaškem.
V mašnika je bil pokojnik posvečen 20. julija 1883. Na Bizeljskem je služboval od 1. 1908.
Pokojnik je bil vzoren duhovnik in svečenik v vinogradu Gospoda. Blag mu spomin!
Mož deta in vzgleda
Domžale, 23. jan.
Mož dela in vzgleda je naš Jožef Sicherl. Narava mu je bila dobra mati in mu je poskrbela dovelj dušniih in telesnih sposobnosti. Že 71 let je pohitelo mimo njega, pa je še vedno mladeniško čil in to v telesnem in duševnem oziru. Globoko ti pogleda v oči, ko ga srečaš na cesti v Domžalah ali v okolici, se ti prijazno nasmeje in še kaj pove, pa gre zopet svojo pot.
Mož dela je naš Jožef Kdorkoli se je vsaj malo pečal s cerkveno glasbo, bo poznal to ime. Gotovo mu bodo ob misli nanj zadonele v uho prijetne melodije posebno znanih božičnih pesmi, ki jih je on skomponiral ali harmoniziral. Vedno je bil kot izvežban organist mož na mestu, mož, ki ni iskal sebe, temveč le časi božjo. Ko je še lansko leto vodil cerkveno petje v Grobljah pri Domžalah, sem ga mogel opazovati, kako je bil točen in vesten. Četrt ure pred začetkom opravila je bil že na koru, da je vse uredi! in pripravil. Pri pevskih vajah je bil on tisti, ki je prišel prvi. In dasi je bil star 70 let in je prihajal iz Domžal, ui nikdar zamudil najmanjšega opravila. Povsod, kjer je služboval, je bil priljubljen. Najlepše spomine hrani iz Ribnice, kjer si je pridobil precejšen zaklad svoje šegavosti. Po petdesetih letih pa si je zaželel počitka. Cel mož hoče biti, ali pa nič. Ker se pa boji, da ne bi bil prvo, kakor on sam hoče pa se je poslovil od nas. Solze so nam stopile v oči, ko je slednjič stopil med nas ljubljeni pevovodja ter nam prav po očetovsko stisnil roko. Težka je bila ta ura za nas, težka tudi zanj. Čeprav mu je jesen življenja že pobelila glavo, vendar smo se tako dobro počutili pri njem. Saj je bil vedno mlad med mladimi.
Bil pa je naš Jožef vedno zgled lepega, bo-goljubnega življenja. Pri apostolstvu mož je bil med prvimi. Duhovnikom je vedno rad pomagal, kjer je le mogel. Nič se ni sramoval stopiti po opravilu popoldne še v cerkev in na glas moliti naprej uro molitve.
Daj nam Bog še mnogo takih mož, njemu pa še mnogo let srečnega in mirnega življenja I _P. J.
Med. univ. dr. Roman Vidmar,
zdravnik v Dev. Mar. v Polju, ordinira začasno
od Ki do 'A3 in po 6. uri zvečer, v občinskem domu.
Pri ježu ie spal
Rimske toplice, 22. januarja.
Znano je, da se nekatere živali v jeseni dobro najedo in nato zaspe. Spijo navadno vso zimo. Šele spomladansko solnce jih zopet prebudi v novo življenje. Za svoja zimska ležišča si poiščejo tople prostore. Jazbec n. pr. si poišče kakšno votlino v zemlji, žabe se zarijejo v blato, jež si pa poišče svoj prostor najrajši v kakem listju. Da bi si pa jež izbral za svoje zimsko spanje človeško posteljo, je pa vendar zelo redka stvar.
Tukajšnji posestnik g. T. ima precej visoko v hribih na samotnem kraju svojo pristavo. Je to malo posestvo, kjer se nahaja tudi hlev, mala hišica in malo na strani, tik gozda stare vrste v.i-danca«. Ta zidanca je še iz tistih starih časov, ko so v naših krajih bili še vinogradi in v njej tudi postelja, da tam lahko za silo prenoči. Ko je v nedeljo popoldne šel g. T. pogledat na to svoje posestvo, se je zglasil tudi v »zidanci«, kjer je še bilo nekaj v sodu.
Ko se je med tem časom že skoro stemnilo, je sklenil, dn ta večer prenoči v zidanci, kar bo itak zelo prijetno in romantično. Prinese si na posteljo še malo listja in slame, se vleže, odene s plaščem in kmalu trdno zaspi.
Ponoči ga naenkrat prebudi hudo pikanje po vratu. Ker je bila tema, ni mogel videti kaj ima v postelji, kar mu povzroča tako hudo zbadanje. Seže z roko za vrat, a se zopet prestraši, ker se zbode v roko. Ves preplašen je težko čakal dneva, da bi videl, kaj ima v postelji. Ko se zdani, v svoje veliko začudenje zagleda velikega ježa, kateri je bil ves otrpel od mraza. Velik kamen se mu odvali od srca, ko vidi, da je bil njegov strah samo jež ne pa mogoče kakšna strupena žival. Vesel svojega čudnega doživljaja še ježa z listjem toplo odene, ter se potem poda domov.
Ker sem moža nato še vprašal, ali ne bo hud, ïe o stvari napišem v »Slovenca«, se je mož na-amejnl: »Saj je jež vendar lepa in koristna žival ln inalokateri človek si lahko privošči eno noč poleg ježa v postelji.«
Iz delovanja bonskega sveta
Ljubljana, 23. januarja.
AA. V nadaljevanju proračunske razprave v benekem svetu je pri proračunu
o veterinarstvu
vprašal g. Lebinger Hinko, ali je v živinorejski taksi določeno tudi cepivo, ker živinozdrav-niki to takso različno zaračunavajo. Na to vprašanje je odgovoril g. načelnik inž. Podgornik, da se cepivo daje vsem zdravnikom in da je taksa določena. G. Roš Franjo prosi, da se vstavi za podporo pri ponesrečenih cepljenjih 300.000 Din.
G. Rajh Jakob je priporočal naj se prireja čim več zdravniških tečajev, da bodo absolventi kmetom lahko na |>rvo jx>nioč pri nesrečah živine. — Gg. Košir Anton in Kurent Alojzij se pridružita predgovorniku. G. Kurent Alojzij je za uvedilio živinozdiravniSkilh pomočnikov.
G. Benko Josip je za prisilno cepljenje proti svinjski rdečici.	Franjo se je iz-
javil proti instituciji zn inozdravniških pomočnikov. — G. Rajh Jakob je predlagal, naj se prireja čim več živinozdravniških tečajev. — G. Gajšek Florijan je opozoril, da je v šmar-skem okraju samo e.n živdnozdravniik in da bi bilo nujno |k>trebuo, da se vsaj v Kozje dodeli en živinozdravnik.
Tudi g. Šerbinek Ivan jo podčrtaval |wtre-bo živinozdravniških tečajev, nakar je g. Lebinger Hinko predlagal za živi no zdravnike slično uredilo, kakor je že za zdravnike združen1' zdravstvenih občin.
pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato pojasnjeval, dn je g. ban uredil vprašanje na-
stavitve živiuozdravnikov tam, kjer iti državnih živinozdravnikov. Izjavlja sc proti temu, da bi bili živinozd ravniki banovinski uslužbenci. Izjavlja se proti temu, da bi se uvedla institucija živinozdravniških pomočnikov. Za ublažitev nesreč pri živini jc v teku ustanovitev posebnega banovinskega liednostnega fonda, h kateremu naj bi prispevale tudi občine.
G. Steblovnik Martin jc govoril o občinskih mrhovi'ščih in prosil, naj se zakon o zatiranju živalskih kužnih bolezni ne izvaja tako rigorozno. Ravno tako nuj se omili zahteva po veterinarskem ogledu zaklane živine odi prevozu |x> železnici.
G. ban dr. Marušič je obljubil, da zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni v iiogledu nirhovišč ne bo tako strogo izvajal, dokler ne bo izvršena komasacija občin. Spregled živinozdravniških |>regledov pa je nemogoč jvri nakladanju živine, ker nasprotuje mednarodnim konvencijam.
G. Steblovnik Martin je izrazil mnenje, da pridejo mednarodne konvencije v pošlev takrat, kadar gre za izvoz žiivine v inozemstvo, ne j>a za tuzeiiiski prevoz.
G. šerbinek Ivan je pripomnil, dn jc treba včasih dolgo čakati pri zaikolju na živinozdruv-nika. Zaradi tega je mnenja, naj bi v gotovih primerih zadostoval |»regled po mcsogledu.
Pri razpravi proračlina
o šumarstvu
je g. dr. Roš predlagal, naj se ustanovi več gozdnih drevesnic. Tudi |>odi|x>re za lovstvo so premajhne. Ojxxzarjw, da imamo v banovini
troje različnih lovopustov in je predlagal, nej se zato uvede enoten lovopust za vso banovino. Občine naj podaljšajo samostojne lovske nu-jemne pogodbe v onih primerih za dve leti, v katerih so bili lovski najemniki oškodovani zaradi uvedbe novega lovopusta. Primerno naj se organizira dovoz divjačine na trg. — G. dr. Ko-ritnik Bogdan je predlagal, naj se v občini Gerovo nadaljujejo dela za ureditev hudournikov. — G. Steblovnik Martin je predlagal čim izdatnejšo podporo za ureditev hudournikov v Solčavski planini.
G. šef šumarskega odseka g. Š i v i c je nato pojasnil gozdarske razmere v banovini. Pojasnil je posamezne postavke te |>artije ter jc razložil način finansira.nja pri ureditvi hudournikov. S tem je biila razprava o proračunu kmetijskega oddelka končana.
Popravek: V včerajšnjem poročilu treba jwpnaviti odstavek, v katerem je govoril pomočnik bana o vrbogoistvu v toliko, da je g. ban izjavil, da bi se pletarski tečaj i« Radovljice prenesel kam drugam eventnelno v Kočevje in ne v Posa v je.
Dalje jc treba |x>praviti. da je g. ban dir. Marušdč o |x>sestvu Robež izrazil mnenje naj se zaradi pasivnosti tega [>osestva odda v na-. jem kaki živinorejski zadrugi ali pa okr. kute-, tijskemu odboru, in ne okrajnemu cestnemu odboru. (Op. uredništva: Ugotavljamo radi naših čitateljev, do teh naijKik ni krivo uredništvo, ampak da smo prejeli u radno poročilo z vsemi iia|mkami, ki so sedaj uradno |m|>rav-Ijene.)
Zvišana pristojbina v bolnišnici
Ljubljana, 23. jan.
V splošni inizeriji, ki vlada sedaj v Sloveniji z bolnišnicami, je danes nastala nova sprememba, ki je to mizerijo na eni strani še jiovečala, na drugi strani pa ni verjetno, da bi jo vsaj malo ublažila. Uprava bolnišnice je namreč danes povišala dnevne pristojbine za bolnike. Povišanje je sicer malenkostno, vendar pa ga bodo revni sloji, posebno taki, ki ne uživajo ugodnosti bolniškega zavarovanja, prav težko občutili. Povišanje velja od 1. januarja t. I. dalje, uvedeno pa je bilo šele danes. Čeprav cene povsod padajo in pada tudi zaslužek, se je uprava bolnišnice le odločila za povišanje pristojbin, ki so bile že do sedaj izredno visoke. Vsekakor si je uprava bolnišnice, oziroma višji činitelji, izbrala prav neugoden psihološki moment za to povišanje. Do sedaj je bila oskrbnina v bolnišnici v III. razredu za osebo 30 Din dnevno, v II. razredu 75 Din, v I. razredu 100 Din dnevno. Od sedaj naprej pa bo znašala oskrbnina v III. razredu 32.50 Din, v II. razredu 100 Din, v 1. razredu 130 Din. Pripomniti pa je, da ljubljanska bolnišnica I. raz-
reda skoraj ne pozna, prvič zato, ker je bolnišnica prenatrpana bolnikov, drugič zato, ker redkokdaj kdo zahteva 1. razred in gre vsak bolnik, če zmore tolikšno oskrbnino, že raje v Leonišče ali kakšen drug sanatorij. V oskrbnino so seveda, kakor do sedaj, tudi vnaprej vračunani vsi stroški zdravljenja, zdravila, operacije itd.
Uprava bolnišnice bo zaračunala v smislu gornjega odloka vsem oskrbovancem nove pristojbine (oskrbnine) od 1. januarja 1931 dalje. Onim, ki so medtem že izstopili in so plačali še stare pristojbine, se bodo računi z razliko naknadno dostavili.
Povišanje oskrbnine bo predvsem občutil Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki bo moral plačati znatno višji znesek bolnišnici za svoje zavarovance, drugič jia naše kmetsko prebivalstvo, ki ne uživa ugodnosti bolniškega zavarovanja, in mora samo plačevati oskrbnino. Povišana oskrbnina se bo poznala tudi pri občinah, ki bodo imele za svoje reveže višje stroške, pa tudi privatniki, zlasti oni, ki bodo želeli oskrbovanja v II. razredu, ne bodo nič kaj z veseljem pozdravili te vesti.
Strašen požar pri Kostanjevici
Kmet si ie s skokom skozi okno rešil golo življenje
Novo mesto, 23. januarja.
Ponoči od 22. do 23. januarja je nastal pri posesti.'ku Jožetu Gorišku, vas Dobe 11, strašen požar, ki mu je uničil vse premoženje.
Kakor sam pravi, je šel 22. t. m. okrog 7 zvečer epa'.. Bil je v hiši sam, ker je bila njegova žena odsotna. Iz spanja pa ga je prebudilo neko sumljivo pokanje od strani, kjer je stal skedenj. Skočil je pokonci in pogledal ven ter videl, da je že vse " ognju. V zmedenosti se je le za silo oblekel, ! obul škornje ter hotel zbežati ven. Ko pa je prišel v vežo, že ni mogel nikamor več, ker so ogorki žc padali v vežo, ker se je med tem vnela streha hiše. Zato je skočil skozi okno ter si rešil s tem le golo življenje.
Prvi, ki je opazil požar in pritekel na pomoč, je bil Franc Cimerman, posestnikov sin. Ta je zmedenemu in obupanemu gospodarju pomagal izgnati živino iz hleva, katera pa je pobegnila v bližnji gozd in jo do sedaj še niso našli. Ubogemu gospodarju je zgorela hiša, ki je bila lesena, skedenj, hlev, svinjak, kozolec s tremi okni in podstreškami, dva voza, tretji je ves ožgan in ni več za nobeno rabo, kakih 7 voz sena, 2 voza slame, vse poljsko orodje, vsa obleka, vsi poljski pridelki, 400 litrov vina, 1500 Din denarja, katerega je imel v skri-
nji pripravljenega za nakup prašičev in vsi vrednostni papirji, kolikor jih je imel. Vsi objekti so bili večinoma leseni in kriti s slamo. Sosedje pripovedujejo, da takega požara še ne pomnijo od leta 1909, ko je pogorelo 2 sosednima gospodarjema vse.
Sumijo, da je bil ogenj jiodlaknjeu. To sumi gosjiodar sain, in je na vprašanje vašega poroče-vulca, ali ima kaj sovražnikov, ki bi morda prišli v poštev. izjavil, da ima sovražnike, vendar pa za enkrat še ne more nikogar osumiti. Da je bil ogenj podtaknjen, kaže tudi to, da gospodarja ves dan sploh doma ni bilo iu da je začelo goreti na dveh krajih naenkrat. V pol ure je bilo vse na tleh.
Goreti je pričelo okrog 8 zvečer, in takrat je bilo dano znamenje s sireno na Glihatovi žagi pri Kostanjevici, obenem pa je začelo v Kostanjevici biti plat zvona. Na kraj nesreče so prihitela gasilna društva iz Kostanjevice, Prekop, Ostrog in Sv. Križa, ki pa niso mogli ničesar več rešiti ter je vse zapadlo požrešnim plamenom v žrelo.
Žalosten je pogled na pogorišče, kjer ni videti drugega ko ožgano tramovje in sredi pogorišča, kjer je stala hiša, stoji le še velika kmečka peč. Škode je približno za 70.000 Din. Zavarovalnina pa znaša 30.000 Din.
Belohrainski količek
Kaj pa metliški okraj? V soboto 17. t. m. je bilo v Zagrebu odposlanstvo iz Metlike s prošnjo, da se to vprašanje reši. Vrnili so se z gotovo besedo, da je okraj Metliki zagotovljen, to pa, da še ni odločeno, kakšen da bo njegov obseg. Metlika .ie to sporočilo sprejela z velikim navdušenjem in dogodek proslavila z godbo in petjem, okoličani pa so imeli k temu tudi nekaj pomislekov. Vsa zadeva je sedaj v notranjem ministrstvu, narod pa čaka rešitve z zelo deljenimi čuvstvi.
Metliška elektrika. Sedaj pa bol Ne še danes ali jutri, v nekaj tednih pa že. Centrala je že pričela z graditvijo voda, finančna stran elektrike je pa že tudi končnoveljavno rešena. Na Obrhu bo postavljen transformator, da bo brez nadaljnjega lahko vzeti tudi tok za projektirani vodovod.
Učiteljske sjiremembe. Premeščena sta učitelja g. Kreyelj iz Metlike v Črnomelj, g. Turk pa iz Črnomlja v Metliko.
Štiri ženske utonile
V sredo se je na reki Trebižati, ki teče skozi Čapljiuo, zgodila težka nesreča Čez reko ni v bližini nobenega mostu. Zato se tamkajšnji prebivalci, dnevno kakih 500, prevažajo čez reko s čolni. Ta dan se je hotelo 8 deklet prepeljati s čolnom. Sedem se jih je vsedlo v čoln, osma pa je čoln potisnila od brega in nato skočila vanj. Ker je bil čoln preobložen se je nagnil, prevrnil in potopil.
Ženske si niso mogle s plavanjem dosti pomagati, ker so bile zimsko oblečene. V bližini je tedaj stal samo neki jiastirček, ki je imel toliko prisotnosti duha, da je takoj dobil nekakšno vrv in jo vrgel ženam. Čeprav jim je včasih vrv padla prav na glavo, niso imele ubožice toliko prisotnosti duha, da bi se prijele zanjo. Vendar se je pastirčku končno le jiosrečilo spraviti na suho štiri ženske. Ostale štiri pn so se potopile.
Tri so 17 do 181etne deklice, ena pa 301etna žena, ki je bila že deveti mesec noseča.
ČEVLJI
PO
INVENTURI
ŽELIMO TEMELJITO IZPRAZNITI
„PETOVIA" Ljubljana, Dunajska cesta 1 a.
Za čas

Vas varujejo
ANACOT- MOTILE
.vatoeri
Cena malega zavitka 8 Din. velikega 15 Din Varujte se jionaredb!
Spremembe v jezuitski provinci
Jezuitski general v Rimu p. Ledochowski je za provincijala jugoslovanske province imenoval g. p. dr. Angelika Juriia, ki je bil nekaj času magister novicev v Ljubljani. Novi provincijal je Her cegovec iz Konjiča. Rojen je bil 1. 1891. Študiral je gimnazijo v Travniku, vseučilišče na Dunaju, teološko fakulteto pa je dokončni na Angleškem. Nekaj časa, dokler ni prišel v Ljubljano, je bil misijonar med Hrvati v Ameriki. Sedaj je magister novicev v Zagrebu in rektor ondotnegn dotnn duhovnih vaj.
Dosedanji provincijal Slovenec g. p. dr. Anton Prešeren je imenovnn za azistenta slovanske jezuitske province pri generalu v Rimu. — Vseh takih azistentov je sedem. Ves jezuitski red, ki šteje 21.700 članov, je razdeljen v 7 azistencij: italijansko, nemško, francosko, špansko, angleško, ameriško in slovansko. V slovansko azistenco, ki šteje 1230 članov, spadajo jugoslovanska, češkoslovaška in dve poljski provinci.
Azistenti so posvetovalni organ redovega generala ter njegovi zastopniki do azistencij.
Kje se peče belgrajski kruh
Strašna slika nehigijene belgrajskih pekarn.
Stanje belgrajskih pekarn je prisililo mestno občino, da je sestavila komisijo, ki je pregledala vse belgrajske pekarne. V posameznih pekarnah je ugotovila sledeče razmere:
V	tretjem okraju je našla pekarno, kjer je delavnica bila obenem tudi stanovanje, ki je pa s prodajalno in delavnico vred skrajno nečisto in leglo najrazličnejših kužnih bolezni.
V	drugem okraju je bila pekarna, ki ima delavnico v kleti, 2 metra pod zemljo in brez vsake svetlobe, v njej je štedilnik s štirimi cevmi, in služi tudi za skladišče. Na sredi delavnice je odprtina kanala.
Najslabše je stanje pekarn v prvem okraju. Vsi prostori so skrajno nečisti, brez svake svetlobe, v delavnici tudi odprtina stranišča, ki razširja strašen smrad, nevarnost razširjenja kužnih bolezni.
V	neki delavnici nimajo vodovoda in se poslužujejo sumljive vode iz starega vodnjaka.
To je samo nekaj slučajev strašne nemarnosti in zanikrnosti, ki vlada v belgrajskih pekarnah Zato je razumljivo, da ne more biti ravno zavidanja vreden položaj pekovskih delavcev. V večini slučajev imajo delavci bolne organe za dihanje, so slabokrvni, imajo kronični katar, skvarjene preba-vilne organe in skrivljeno hrbtenico. Zdravniška komisija je ugotovila 8 slučajev kožnih bolezni, IS slučajev nesreče, 11 bronhitisa, 18 apicitisa 7 tuberkuloze, 98 anemije, 4 emfizeme pulmonis, 17 statusa astenikusa, 87 telesne deformacije, 30 ve-neričnih bolezni in 56 slučajev različnih drugih bolezni. Komisija je ugotovila, da ne bo boljše, dokler se sedanje nezdrave pekarne ne reorganizirajo na moderni bazi.
Beg pred vojaščino s tujim avtom
Novi Sad, 23. januarja.
21. decembra lanskega leta se je v Novem Sadu izvršila drzna tatvina avtomobila, s kalerim je neznanec izginil brez sledu. Policija je uvedla on-širue poizvedbe in izdala po radiu in časopisih za tatom tiralico. Sedaj je sporočil jugoslovanski konzulat v Budimpešti, da se nahaja avtomobil »Chevrolet« na konzulatu in naj pride njegov lastnin Martin Toth ponj. Ta je že dobil vizum in bo т soboto odpotoval v Budimpešto.
O tatu se je izvedelo, da je bil to neki vo jaški begunec. Ponudil se je Tothu za šoferja. Ta ga je sprejel. Naročil mu je, naj odpelje tri potnike v Temerin. Vojaški begunec je priliko izrabil in z avtom, ko je potnike odložil, izginil če? tnadjarsko mejo. Do sedaj ga še niso našli.
istočasno so, najbrže na podlagi omenjene tiralice. našli v Budimpešti še drug Fordov avto, ki je bil tudi pred kratkim ukraden v Osijeku.
Pr! ney?rncst! hripe varujejo
PANFLAVIN-
POSTILE
pred okuženjem
Oiat pravite?
Vedno bolj se približujemo dobi najraznovrsl-nejših družabnih prireditev in plesov, s katerimi hote sodobni moderni svel pratnovali pust — slavje modernega materializma in lažikullure uli kakor pravi slovenski kmet — praznik vseh norcev.
Vsi globoko tulimo sodobno gospodarsko krizo, a vendar vse to premnogo »oaličnejše« kroge in družine prav nit ne moli, da ne bi vrgle prot ogromnih tisotakov za nekaj umazanih, neokusno izdelanih, tloveikemu telesu neprimernih cunj in Hm neumnejsih mask, s katerimi naj bi se starši kakor otroci izkazali pred ostalo »olikano« družbo in tako dokazali sen jo genialnost, duhovitost in izobrazbo, šc celo mlada dekleta, ki » svojo plato komaj preživljajo sebe, da ne omenjamo njihovih staršev, stradajo, da bi se bolj izkazala pri leh ne-socialnih, njihovemu gospodarskemu položaju tako nasprotujočih prireditvah.
V dobi splošne gospodarske krize in splošne socialne bede, ko premnogo ljudi trpi strašno lakoto in jih muti skrb za njihovo življenje, za njihove otroke, ko dan za dnem rasle armada brezposelnih, ki ne vidijo nobene rešitve, se nam le hrupne, neslane prireditve ne zde samo žalitev leh c opuščenih revežev, ampak naravnost izzivanje!
Nismo proti veselju; radi ga imamo, a v do- ; stojnih mejah. 7.ato nasprotujemo plesom, ki Ira- j jajo do zgodnjega ali celo poznega jutra, nasprotujemo nesramnim maskam, protestiramo proti neizmernemu pijantevanju. ki prav v leh dneh kulturni stopnji slovenskega naroda, katero lako poudarjamo, daje lako sramoten pečal.
Vsem onim, ki imajo denaria v preobilici, predlagamo, da naklonijo vsaj polovico vsote, ka- ! tero so namenili za pust, za brezposelne delavce ali stradajoče rudarske otroke, morda ludi v kulturne namene. Za ostali denar pa naj si pripravijo dobro večerjo in se nato pošteno prespe. Tak način praznovanja jih bo veliko boli zadovoljil ko vse rogovilenje po ulicah in plesiščih, denar- | niča se temu ne bo upirala in moralne posledice bodo neprimerno boljše kakor v nasprotnem slučaju.
ir Bolne žene dosežejo z rabo naravne ; »Frani-Josel« grenčice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji kla- | sičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugedni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. Frani-J ose!« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Novosti Ljudske knjižnice Prosv. zveze v Ljub jeni
Grey Zane: Miinner der Grenze. Roman: 1982 a 17, Die letzleSpur. Roman: 1982a 18, Der Wanderer in der WOete: 1082 a 19. — Hamsun Knut: August Weltumseglcr Roman: 2113 a 2. — Relier Paul: Das Geheimnis des Brunnens Roman: 109 a 23. — Dorfler Peter: Die Lampe der tôrichten Junglrau: 2090 a — B recel j dr. Anton: O zdravju in bolezni: 2719 a. — Kelemina Jakob: Bajke ln pripovedke slov. ljudstva: 2720a. — Skolasler Herman: V oblasti čarodejev: 2722 a — Magajna Bogomir: Primorske novele: 2723a. — Percchcn Ernest: Nene: 2082 a 1. — Le Queux William: Oko za oko. Krim-roman: 2297 a — Babclj I. Odesa. Šest priča: 2298a. — Baar I. à.: Za kravico. Soljački roman: 2209a — Delly M.: Tajna Rijeke Luzette: 2300a.
—	Scoville S. ml.: V samotah pragozda: 2724a. —
—	London Jack: Der Wolf von Wallstreet: 1341a 23. — Turna, dr. H.: Pomen in razvoj Alpinizma: ' 440 b. — Duun Olaf: Die Olsoy-Burschen. Roman: , 2400a 1. — Orel Anion: Oeconomia perennis. II. t Bd. Das kanonisehe Zinsverbot: 43'i b II — Cankar Ivan: Zbrani spisi XI. zv.: 1<Г22а 11. — Ta- | gore R.: Dom in svet. Koman: 2726 a. — Fulilberg- : Horst, John.: Auto, Scl iff und Flugzeug: 442 b.
—	Heck, dr. Lirtz: Aus der Wildnis in den Zoo: 443 b. — Katz Richard: Heitere Tage mit braunen ; Menechen: 444 b. — Cohen-Portheim Paul: England, die unbekante I ase1: 2691 a — May Karel: Old Surehand. Potopisna povest, I-Il.: 2727 a.
Ljudska knjižnica Prosvetne zveze posluje na | Miklošičevi c. 5. (v Akademskem domu med hotelom Union in Vzajemno posojilnico) vsak dan razen nedelje in praznikov od 8—12 in 2—7. Clan more postati vsakdo , da se le zadostno legitimira.
Otrok pod vozom
Kočevje, 22. januarja.
Da je opasno v sedanjem času hoditi po zle-denelih cestah, je znano, posebno tam. kjer je večji promet. Človeku spodrsne in se samo vsede ali pride njegov nos z ledom v stik. in če vstane nepoškodovan, še ni tako hudo. Ali nesreča tudi v takšnih slučajih ne praznuje.
Bilo je danes dopoldne na koncu trga kralja Petra. Z dvorišča neke hiše privozi na ovinek voz, vprežen z dvema konjema. Malo prej pa je priletel neki fantek, misleč se vozu izognili. Fantku je spodrsnilo. Padel je. V tem trenutku pa že privozi voz. Fantek se ni mogel hitro izogniti, voz. pa ne ustaviti. Bilo je vse naenkrat. Kljub ustav-ljenju konjev je šlo prednje kolo voza čez otrokove roke. Poškodovan je bil tudi na nogah.
Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Krauland, ki je otroka takoj pregledal in obvezal. Ude ima precej zmečkane in udarce na nogah, te pa je najbrž dobil pri padcu. Bolnik je v domači oskrbi.
Koledar
Sobota, 24. januarja: Timotej, škof; Evgenij, mučenec; Balila, mučenica.
Novi grobovi
•f- Kapitan Josip Sirci. Umrl je po kratki bolezni pehotni kapitan I. razreda, gosjKKi Josip Šircl, rekrutni oficir ljubljanskega vojnega okrožja, dobro znan in zelo priljubljen v vseh meščanskih krogih in na deželi in ljubezniv tovariš. Rajni je v Rusiji poveljeval 2. bataljon dobrovolj-ekega korpusa Jugoslovanov v Sibiriji. Truplo j>o-kojnega »e bo prepeljalo iz Ljubljane v rojstni kraj Mokronog, čas pogreba pa se bo objavil v poernrtniic. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
-f- Uinrla je dne 22. t. m. po daljšem trpljenju upok. učiteljica ga. Ana Suhadolc, roj. Pour. Pogreb bo danes ob pol 1 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. N. p. v m.I
Drzen roparski napad v Mariboru
Mlad dijak žrtev roparjev,
Maribor, 23. januarja [Iz naše posebne popoldanske mariborske izdaje).
Danes dopoldne okrog 10 sta se pojavila na Ruški cesti 33 dva neznanca sumlivega obnašan a. Prvi je potrkal na vrata stanovanja zasebnice Marije Pavje, drugi pa je ostal zunaj pred hišo in oprezoval. Tedaj so se odprla vrata stanovanja. Pri vratih je stal 17letni di ak Jaroslav Čoh, ki študira privatno na mariborski klasični gimnaziji. Neznanec, ke je držal v roki sekiro, je dejal v ostrem tonu, naj ga pusti v stanovanje, češ da mora pri vodovodu nekaj popraviti Kc je Čoh odvrnil da ga ne pusti, je neznanec pričel groziti, da ga ubije, če lega ne stori. Di'ak je pričel klicati na pomoč. V nastopnem ternutku pa je prvi neznanec zamahnil prodi njemu s sekiro, v ozad u pa se je pojavil drugi neznanec, ki je dotodaj opre-zoval pred hišo. Segel je po nožu in zabodel Coha v stegno. Dijak je obležal v nezavesti. Neznanca sta vdrla v stanovan e, prebrskala in pretaknila vse kote ter pobralo, kar jima je prišlo pod roke. Toda pričakovanega denara ni bilo nikjer. Zato sta jo kmalu odkurila in zbežala proti Studencu.
Ko se je Povšetova vrnila s tega domov, se ji je v stanovanju nudilo pravcato razde'anje. V prvem trenutku si ob pogledu na nezavestnega, krvavečega Čoha ni bila na jasnem, kaj se )e zgo-
Mala hrnnika
ir P. Alfonz Mikluvčič — nevarno obolel.
Iz Amerike sem prejel obvestilo, da leži nu smrtni |H>>ielji v frančiškanskem samostanu v Leuioutu P. Alfonz Mikluvčič, ki je bil pred odhodom v Ameriko župnik na Vrhu pri Sv. Treh kraljih. Gg. sobrutoin in vsem, ki so uživali njegovo gostoljubnost, ga pri|x>ročum v molitev. — Janez Raztresen, župnik nu Suhorju.
ir Kmetijski tečaj v Cerkljah pri Kranju, ki ga je priredila kr. banska uprava, se je dne 22. t. m. ob 8 dojioldne svečano začel ob navzočnosti g. župana A. Murnika, obč. odbora, učiteljstva, duhovščine in vodje tečaja, kmet. ref. J. Sustiča. Pri otvoritvi je bilo spregovorjenih več stvarnih go-spodarskih misli. Prvi predavatelj je bil ref. J. Su-stič, ki je predaval o obdelovanju zemlje in modernih orodjih ter o zadružništvu, nato pa šolski upravitelj g. J. Lapajne o narodnem gospodarstvu, in kmet. spisju. Obisk je bil prav dober (okrog 80), želeti je le stalno tako lepo udeležbo pri vseh bodočih predavanjih. Na tečaju sodeluje 8 predavateljev.
ir Vremensko poročilo JZSZ po stanju z dne 22. januarja. Radeče-Planica temp. —5. vreme oblačno, snega na trdi podlagi 35 cm, smuka zelo ugodna. — Kranjska gora —4, v gorah megleno, 25 cm pršiča, smuka idealna. Dovje-Mojstraua —3, snega na |iodlagi 10 cm, smuka prav dobra. — Jesenice, -1-3, neugodno. — Valvaz. koča pod Stolom, smuka ugodna le na vrhu Belščice. — Bohinj +3. vreme južno, smuka dobra. — Pohorje —3, pršič, vreme oblačno, sneži, smuka dobra.
ir Vreino v državi. Pretežno vlada v državi oblačno vreme. V Ljubljani je včeraj ob 7 zjutraj kazal barometer 770.7 mm, termometer od 1.4° C do 4.4" C, veter južnovzhodetl, iwvsem oblačno. V Mariboru je kazal barometer 770.1 mm, termometer od —1° C do 2.5° C. mirno, povsem oblačno. V Zagrebu ie kazal barometer 770.7 mm. termometer od 1° C do 4" C, mirno, povsem oblačno. V Belgradu ie kazal barometer 772 2 mm, termometer od —4" C do 1° C. veter jnžnovzhoden, jasno. V Sarajevu je kazal barometer 773.8 mm, termometer od —5" C do 0.8° C, veter vzhoden, jasno. V S k o p I j u je kazal barometer 774.8 nun,
dilo. Kmalu se je zavedla resnosti položaja ter poklicala sosede na jjomoč. Mariborski reševalci so ranjenca prepeljali v splošno bolnišnico. Le srečnemu slučaju je pripisovati, da niso bile poškodbe smrtonosne.
O dogodku, ki jt* gotovo edinstven v kriminalni kroniki mariborske policije in ki po svojem amerikansko smelem načinu spominja ua nedavno razburljiv nočni lov za vlomilci po mariborskih strehah v zgornjem delu Tatenbuchove in spodnjem delu Veterinarske ulice, je bila takoj obveščena mariborska policija. Na kraj vloma je odhitel zaradi posnetja prstnih odtiskov daktiloskop Grobin in drugi varnostni organi. Tudi vse okoliške orož-niške posluje so bile obveščene o drznem vlomu. Vendar |>a je zasledovanje obeh vlomilcev ostalo ob času, ko poročamo, brez uspeha.
O dogodku smo zvedeli, da je bilo pri Mariji Puvšič nu stanovanju in v oskrbi več dijakov, ki so bili ob času ropa v šoli. Čop pa je ostal doma. Nenadoma in ob jasnem dnevu izvršeni rop je povzročil, ko se je razvedelo po mestu, razumljivo nemalo razburjenje občinstva. Domnevnjo. da sta bila neznanca in neizsledena rokovnjača o hišnih razmerah dobro poučena, o čemer pričajo v do-voljni meri okoinosti, da sta se pojavila ob času, ko ni bilo razen Čopa nikogar doma.
termometer od —1° C tlo 10» C, mimo, jjovsem oblačno. V Splitu je kazal barometer 770.2 mm, termometer od 7° C do 9" C, veter vzhodnoseverno-vzhoden, skoraj povsem oblačno. Na otokih in obali je vladalo brezvetrovno, a oblačno vreme. Čez dan se je po nekaterih krajih, tako v Ljubljani iu nu obali morja, uekoliko zjasnilo.
ir Zopet nesreča pri stroju. V Guncljah pri
Šl. Vidu nad Ljubljano se je pripetila včeraj zopet j nesreča pri stroju. V neki delavnici je stroj zgra- j bil 271etnega strojnega ktjučavn'čurja Ivana Žur- : bija za desno roko in mu jo zmečkal. Žurbi jc mo- j ral iskali zdravniške pomoči v bolnišnici.
ir Radi ponarejanja menice zaprla trgovca, j Pred kakim Ic-tont dni sta trgovca Sitna Djukič in Dobrivoje Jovičević iz Užic s kemičnimi sredstvi izbrisala na menici trgovcev Marka in Mihajla Giuščevič številko 9 in napisala številko 20, tako da sta povečala vsoto od 9000 na 20.000 Din. Menico sta nato vnovčila pri banki »Zlatibor« v Belgradu. ln ne samo to, ko sta prišla trgovca Giuščevič v konkurz, sta prijavila ponovno to menico iu tako upnike oškodovala za lepo vsoto denarja. Zato sta bila aretirana in se bosta morala zagovarjati pred sodiščem v Užicah. Aretacija je vzbudila med prebivalstvom veliko senzacijo, jiosebno še, ker je bil Djukič preje poslanec demokratske stranke in kasneje banski svetnik.
ir Kvišku srca! Slovenska tnaša za inešan zbor in orgle zl. p. Hugolin Sattner. založila Jugoslovanska knjigarna. Part, velja Din 24.— glasovi so a Din 5.—. Hugolinov slog je pri naših cerkvenih kakor posvetnih zborih, izmed najbolj priljubljenih. V takem slogu je zložena tudi maša Kvišku srca- na čisto novo besedilo odlične slovenske pesmice, m. Elizabete. Globoko so zamišljeni vsi deli sv. maše, še posebno »Jagnje božje« in Zavživanje . Celo mašo pa preveva oni pobožni duh. ki bo dvigal duha in srca vernikov k Bogu in jioveličeval skrivnost sv. maše. Kakor vse Hugolinove skladbe tako tudi pričujočo mašo naših cerkvenim zborom najtoplejc priporočamo.
•k Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v unionski dvorani v Ljubljani.
Ljubljana
Mestna občina -
var čaj!
Z ozirom na notico ined dnevnimi vestmi v j Vašem cenjenim listu z dne 22. januarja 1931 pod ' naslovom »Mestna občina, varčuj«, v kateri gra-jate vožnje z reševalnim vozom iti trdite, da jih i ima v najemu g. Turk Josip, blagovolite sprejeti 1 nastopni popravek:
Ni res, da je najemnik voženj v Mestnem domu, za katere se potrebuje dnevno po dva para konj, g. Turk Josip, občinski svetovalec, marveč so se te vožnje oddale potom javnega razpisa najcenejšemu ponudniku g. Turku Rajku. Konj, katere daje na razpolago podjetje Rajko Turk, pa mestna občina ne vporablja samo za reševalne vožnje, marveč tudi za vožnje v slučaju jnožara, predvsem za prevoz zastarele »Magtruslestve*,
K a« bo danes?
Drama: Trije vaški svetniki. Izven. Opera: Madame Butterfly. Red E. Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame. Ljudski kino Glinee: ob 8 zvečer komičen film Harold Lloyd kot detektiv in jiustolovec.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnhovec, Kongresni Irg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34, šiška.
O Tretje predavanje slavističnega kluba. Jutri, v nedeljo 25. t .m. ob pol 11 dopoldne se bo vršilo v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu (kino Matica) predavanje gosp. dr. Ferda K o z a k a : O sodobnem človeku in njegovih potih.« Spričo zanimive snovi se pričakuje velika udeležba. Vstopnine prosto. — Slavistični klub DSFF.
katera se prevaža s konjsko vprego. Zategadelj se jih ne more zaenkrat pogrešati iu ta izdatek črtati. Da bi se mogli vporabljati za rešilne vožnje konji mestnega pogrebnega zavoda, je izključno, ker ima pogrebni zavod samo 4 pare konj in še ti ne počivajo v hlevu in ne čakajo na pogrebe. V dopoldanskih urah imajo mnogo posla s prevažanjem odrišč, krst in drugega materijala, kakor tudi s prevažanjem pogrebov iz tukajšnje splošne bolnišnice, popoldne pa se vrše redno pogrebi in pobiranje odrišč po hišah in mrtvašnici. Konji so popolnoma zaposleni in si jih mora poleg teh čestokraf mestni pogrebni zavod še celo iz-posojevati.
Mestni načelnik.
0 Iz dežnikarske delavnice. V moji dežni-karski delavnici v Florijanski ulici 10 se je zgla-silo več strank radi popravljenih dežnikov. Neka ženska pobira po mestu dežnike za popravilo in pravi strankam, da jih nosi v Florijansko ulico v mojo delavnico. Izjavljam : Za mojo delavnico nihče ne pobira tležnikov in ni za to nihče upravičen. Stranke tako nasedejo omenjeni ženski in ne dobe več svojih dežnikov, katere so ji izročile v popravilo. Popravljene dežnike pa potem nosijo )>o deželi, kjer jih prodajajo. — Ivan Pavlin, dežnikar v Florijanski ulici 18.
O Nevarnost hripe. Iz raznih krajev Srednje Evrope jioročajo o epidemiji hripe in upravičena je bojazen, da se ta bolezen zanese tudi k nam. Informirali smo se in jioizvedeli, da kake epide-tnične nevarnosti hripe v Ljubljani še ni Pojavili so se pač nekateri lažji slučaji, pri katerih pa ni gotovo, ali gre za hripo ali pa za navadno influence. V bolnišnico niso zaradi hripo pripeljali do-sedaj še nikogar.	__
Za otrple ude
Majhna množina SLOAN-ovega LINIMENTA, namazana na
obolelo meslo, ublažuje bolečine in pomaga. Utiranje ni potrebno. SLOAN, ki ga koža sama upija, ublažuje bolečine otrplih udov, bolečine mišic In živcev, hladi opekline in odstranja vsako sled otrplosti In bolečine.
Uporabljajte SLOAN zoper revmatizem, bolečine v križu, išias, bolečine v ledjih in zvinjenje ter kontuzije.
Dobi sc u oseh LEKARNAH tn D R O G F. RIJ A H.
SLOAN-ov UNIMENT
preganja bolečine.
V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
© Zastrupljenje. V Četrtek pozno zvečer je
bil poklican na Vidovdansko cesto reševalni avto. Tum se je zastrupil 29letni knjigovez Stane F. lzpil je nenavadno veliko količino lizola Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico, vendar je F.-ovo stanje prav uevarno.
Nesreča e bencinom. Na stavbi »Dunava« se je pripetila v sredo manjša nesreča. 34letni delavec Jauez Malihovcc iz Laz ob Savi je imel neka; opraviti z bencinom, ki sc je zlil in vnel. Malihovec je dobil občutne opekline ua levi nogi. V bolnišnico pa se je podal šele včeraj, ker se |>oškodba ni hotela celiti.
Umetniško zgodovinsko društvo v Ljubljaui priredi v ponedeljek 26. t. nt. ob 3 popoldne ogled bakrotisku v Delniški tiskarni nu Mikloš.Čevi cesti. Odbor vabi k obilni udeležbi.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. Petek, 23. jan.: »MERCADET«. Red D. Sobota, 24. juu.: »TRIJE VA.šKI SVETNIKI. Izven.
Nedelja, 25. jun. ob 15; »PRINCESKA IN PASTIRČEK.« Ljudska predstavu po znižanih cenah. Izven.
ob 20: »GOSPA MINISTRICA«. Ljudska predstavu po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26. jan.: »RAZBOJNIKI«. Red A.
OPERA.
Začetek ob 20. Petek, 23. jan.: Zaprto.
Sobota. 24. jan.: »MADAME BUTTERFLY«. Red E.
Nedelja. 25. jat. ob 15: »NINA NANA. PUNČKA MOJA«; »FIGURINE«. Ljudska j>redstava j>o znižanih cenah. Izven Ob 20: »COSI KAN TUTTE«. Gostovanje g. Juliju Betetta. Ljudska predstavu |ч> ztiižii- ' nili cenah. Izven. Ponedeljek, 26. jan.: Zaprto.
Kranj
Izložbene table z lepimi fotografijami so razstavili pred kratkim vsi kranjski fotografi, katerih imamo sedaj na izbiro. G. Rovšek. dolgo let edini fotograf v Kranju, ki line utelje v svoji hiši ob pokopališču, ima svojo tablo nu hiši gosp. Puppo, g. Krntnnršič na hiši g. Illeb-šu, g. Jug iz Tržiča, ki je prevzel stari bivši Jagodičev atelje, pa nu Čadeževi hiši.
Avtobusna proga Kranj—Golnik je do meseca maju ukinjena radi zime in radi nevarnih mest na tej cesti.
Tujski promet v decembru. V Kranj je do-potovalo 83 Jugoslovanov, ki so prenočevali 8*> večerov, Avstrijca 2. I večer, Čelioslovaki 4, 5 večerov. Italijani 3, 5 večerov, Nemcev 6, 9 večerov. Skupno je prišlo 98 tujcev, ki so prenočevali 109 večerov, odšlo jih pu je 96.
Obrtno kegljanje na dobitke. Društvo obrtnikov ima vsak ponedeljek od I poj>odne najprej. vsako sredo in soboto pa od 8 naprej na zimskem kegljišču restavracije pri Peterčku, obrtno kegljanje na dobitke.
III. Prosvetni večer »Prosvetnega društva« v Kran ju bo društveni dramatični odsek posvetil predavanju o irlednlišču, ki gu bo nriredil režiser in igralec Narodnega gledališča v Ljubljani g. Milan S k r b i n š e k. Da zainteresira predvsem provinco za čim popolnejše u.mevanje gledališke umetnosti, se jc g. Skrbinšek prostovoljno iionudil raznim večjim mestom nu deželi, kjer bo govoril in predaval o že omenjeni tvarini. G. SkrbinSku bomo za njegov požrtvovalen trud in lepo nalogo, ki jo vrši. gotovo vsi zelo hvaležni in se I>01110 udeležili njegovega predavanja vsi brez izjeme.
Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kranju ima svoj redni občni zbor v uedeljo 26. januarja 1931 ob pol 11 v uradni pisarni okr. načelnika v Kranju z običajnim dnevnim redom. Odbor vljudno vabi vse Članstvo k polnoštevilni udeležbi.
(Vovo mesto
Nesreča pri dolu. V sredo 21. t. m. so pripeljali v bolnišnico 20 letnega Antona Lokarja, kateremu je clrkular odrezal prsle na roki. Fant je bil zaposlen na Hmeljniku, kjer ga je doletela nesreča.
Imenovanje. G. Kek Franc, kapiteljski vikar, je imenovan za honorarnega veroučitelja 11a tukajšnji gimnaziji. Poučevati jc pričel v ponedeljek 19. januarja.
Begunje pri Cerknici
Občinske takse. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenili pobirati od prirediteljev plesa po 100 Din. — Pasja taksu pa znaša za vsakega psa 20 Din.
Ubožec. Tukajšnji občinski revež sedemnajstleten A. Ulaga čuka nn usmiljena srca, ki bi ga sprejela v svojo oskrbo.
Prosvetne vesti. Za predpust pripravlja prosv. društvo igro »Vaški lopov«. — Ustanavlja se tudi funtovski odsek. Le premalo zanimanja in dobre volje manjka.
proračun
Banski svet Dravske banovine obravnava te dni proračun Dravske banovine za leto 1931.-82. Doslej tega proračuna še nismo dobili na vpogled, pa moremo zato le po drugih listih podati njega najvažnejšo postavke.
Proračun banovine se je znižal od 136 na 120 miljonov dinarjev. Od tega pa je pripisovati 3 mi-Ijone dinarjev znižanja zaradi manjših potrebščin za obresti banovinskih dolgov, nadalje pa je 12 miljonov dinarjev manj izdatkov za vzdrževanje cest. Vse stroške glede cest bi kril banovinski cestni fond, katerega proračun je izločen iz banovinskega proračuna in ki določa izdatke na 45 miljonov dinarjev, prejemke pa na ravno tako vsoto. V ostalem pa se struktura proračuna ni skoro nič izpre-menila in dohodki banovine bodo ostali v glavnem isti z izjemo cestnega fonda. Med dohodki banovine same pa imamo novo trošarino nn brezalkoholne umetne j>ijače, katere donos je preračunali na 1 miljon dinarjev. Izprememba je tudi v višini doklad ua državne neposredne davke, ki so doslej znašale 40%, v novem proračuou pa bi se znižale na 35%. To je gotovo umestna izprememba, kajti v konkurenci med vinom in raznimi brezalkoholnimi pijačami je moralo vino plačevati visoke trošarine. Neobremenjene pa so bile brezalkoholne pijače. S tem bi bila izpolnjena zahteva vinogradnikov, ki so vedno bolj čutili, kako močna je postala konkurenca brezalkoholnih pijač. Tudi je umestno, da so se doklade na državne ueposredne davke znižale.
Vprašanje ureditve naših cest je zadalo našim gospodarjem že mnogo brig in stalno smo slišali, kako potrebna jo temeljita obnova, temeljita .služba na naših cestah. Bilo je mnogo predlogov, od katerih pa vidimo, da je eden našel razumevanje, in sicer: ustvaritev cestnega fouda. Seveda no v taki obliki, kakor so jo svoj čas zamislili interesenti. Proračun cestnega fonda kaže, da bo ta fond prevzel tudi vzdrževanje državnih cest v banovini, za kar znaša proračunska vsota 8 miljonov dinarjev Razumljivo bi torej bilo, da naj bi država ta foud dotirala vsaj z enakim zneskom. Kakor pa kaže proračun prejemkov, bi država odstopila svojo trošarino na bencin v zuesku i) miljonov dinarjev
in svojo lakso na motorna vozila, ki bi skupaj z banovinsko takso dala le 4 niiljoue dinarjev. Poleg teh taks in trošarin v znesku 13 miljonov dinarjev uaj bi znašala dotacijo banovine fondu 5 miljonov dinarjev, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest pa naj bi prinesel 4 miljone dinarjev. Ostala sredstva fonda pa uaj bi prišla iz novih davščin, iu sicer od davka na vprežno živino v znesku 1 milijona dinarjev. (Tu seveda bi bili izvzeti mali posestniki, ki imajo samo eu par vprežno živine.) Nadalje od davka nn nakladanje in razkladanje za prevoz na železnico, katerega donos je proračunjen na 14 in pol miljona dinarjev. Nadalje bi se vpeljala trošarina na pnevmatiko, katere računajo, da bo plačano 1 miljon dinarjev in tako dalje. Vsi ti novi viri dohodkov bi bili torej namenjeni vzdrževanju in popravilu ter graditvi naših cest, kar je bila že velika gospodarska potreba.
Položaj našega gospodarstva po mnenju vseh ni tako rožnat in zato opažamo vsepovsod tendenco za znižanje javnih dajatev. Tako je pred nedavnim sama kraljevska vlada v svrho omiljeuja gospodarske krize sklenila znižati dopolnilni davek zemlja-rini. Nadalje pa sklenila celo vrsto ukrepov, ki naj bi pomagali gospodarstvu. Tendenca za zniževanje j in varčevanje v proračunih se je uveljavila tudi v proračunih trgovskih zbornic, v katerih so šle, kakor nam je znano, z doklado navzdol tele: Ljub-ljaua, Zagreb in Osijek. Kakor smo že poudarili, so vsa ta stremljenja iu ukrepi razumljivi, saj vemo, da je država v prvi vrsti poklicana, da daje zgled drugim, zlasti korporacijam. Gotovo najprak-I tičnejši ukrep, ki so ga napravile trgovske zbor-! uice v državi v današnji svet obsegajoči gospodar-' ski krizi, je znižanje davščin in dajatev. Zato bi bilo potrebno, da tudi naša banovina, ki drugače predniači v delu zu gospodarsko povzdigo drugim banovinam, misli na to, da je plačilna zmožnost našega gosjiodarstva omejena iu dn nove dajatve, četudi gredo v tako evidentno jiotrebne namene, samo otežkcčujejo našemu gospodarstvu prehod iz krize v bol še čase, nadalje pa omejuje konkurenčno zmožnost naše industrije iu trgovini' ua drugih trgih izven naše banovino.
Čas hripe!
Vzroki gradbenih nesreč
Iz predavanja g. uni v. prof. dr. Kosala
Ljubljana, 23. januarja
Marljivi predavatelj v Združenju inženerjev in arhitektov g. univ. prof. dr. Kasal je snoči imel v lokalu tega združenja, v poslopju »Kazine«, izredno zanimivo predavanje o »Gradbenih nesrečah in njih vzrokih«. Obisk je bil pri predavanju izredno dober ter ie bil lokal povsem zaseden. Predavatelja ie pozdravil predsednik Združenja ing. Mačkovšek.
Predavatelj je svoje predavanje pričel z zagotovilom, da ni nesreče ali zgube, ki ne bi prinesla tudi nekaj nobrega. Pravilo, da vsaka šola nekaj stane, velja tudi za nesreče v gradbeni stroki. Gradbene nesreče so najboljša šola za konstruk-terje v praksi. Računske metode za železobeton so dandanes na višku in obstoječi predpisi nudijo popolno jamstvo za absolutno varnost modernih žc-lezobetonskih konstrukcij. Železobeton je siguren in izvrsten gradbeni materiial, če je dobro in pravilno izveden. Zato ie treba posvetiti izvedbi že-lezobelonskih gradenj posebno pažnjo, v gradbeni dobi je treba preiskati materiial, treba ie graditi premišljeno, s pametjo in opreznostjo. Potem smo varni, da se nam nc bo nič zgodilo. V Ljubljani še nismo doživeli nobene pomembnejše gradbene nesreče, čeprav ie bilo izvedenih že precej večjih železobetonskih konstrukcij. I* lega lahko sklepamo, da zidamo pri nas sorazmerno oprezno in da so tudi nadzorovalne oblasti povsem na višku. Vendar bi bilo nepravilno, ako bi bili postali zaradi lega optimisti, kar bi nas moglo zavesti k površnosti, katere neposredna poslcdica bi bila katastrofa.
Predavatelj je nato omenjal več nesreč železobetonskih gradb, pri katerih so male neopreznosti in majhne zmote v računih ter načrtih povzročile velikanske katastrofe.
V Gartzu v Nemčiji se je podrl leta 1927. novo dograjeni most čez Odro. Ta most je imel tri loke. Pri tem mostu se je podrl en steber, čigar temelj je bil v vodi. Voda je bila globoka in ko so temelj betonirali, je voda prodirala skozi zagatno steno do temelja in sproti spirala mehki beton. To je bil vzrok, da se ie ves most, dolg 136 metrov, podrl. Enaka katastrofa se je zgodila decembra 1928 pri mostu pri Kerrafer na Estonskem. Tam je bila zagatna stena tako slabo zgrajena, da je mogel potapljač po katastrofi, ko je preiskal nien vzrok, zlesti skozi špranjo zagatne stene. Seveda je mogla voda pri delu sproti odnašati beton. Zanimivo je, da se je ta most podrl tri ure po kolavdacij-skem ogledu, ravno ko je imela kolavdacijska komisija banket v bližnji restavraciji.
Predavatelj ie nato navedel še nekaj drugih majhnih zmot in površnosti, ki so povzročile velike katastrofe. V neki mlekarni v Nemčiji ni bil omet stropa vodotesen. Polito mleko je prodiralo skozi strop, se spreminjalo v mlečno kislino, ta pa je razdejala železo železobetonske konstrukcije. Ves strop so morali odstraniti. Drugje je popokal linolei, s katerim je bil omet pokrit. Skozi razpo-klino je prodirala voda, ki je vsebovala magnezijev klorid. Ta je razjedel železo in zopet so morali odstraniti vso konstrukcijo. Nato je predavatelj navedel še nekaj drugih katastrof in nezgod, kjer ie konstrukter premočno obremenil posamezne nosilce ali rebra in so se zato stavbe podrle. Neko podjetje je zgradilo tovarniški dimnik, zahtevalo pa je, nai bo črne barve. Račun je bil v redu, samo cementu so primešali neprimerno črno barvo, ki je razjedla beton. Zato se je 80 metrov visok dimnik podrl in je zgubilo življenje 11 delavcev.
Obširnejše se je predavatelj pomudil pri ogromni gradbeni katastrofi v Pragi na Poržiču 9. oktobra 1928. Pri tej katastrofi je zgubilo življenje 46 delavcev, 34 ljudi pa je bilo težko ranjenih. To je bila že skoraj dograjena, šestnadstropna vogalna stavba. Ko je bila stavba že povsem dokončana in sp delavci delali samo še na strehi, se je podrl en steber v pročelju in v nekaj sekundah je bila vsa zgradba kup razvalin. 80O.COO kg betona in železa se je strnilo v neprodirno maso ter pogoltnilo pod seboj 80 ljudi. V te razvaline so morali vrtati posebne predore in uporabljati avtogene aparate za rezanje železa, pnevmatične svedre in težke traktorje, da so prišli do ponesrečencev. Prvi strokovniaki, tako dunajski profesor Emperger in praški dr. Kukač, ki je bil zaslišan tudi za sodnega izvedenca, so dognali, da so bili vzroki nesreče ti-le: Beton je bil zelo neenakomeren. Ponekod je bil beton precej trden, mnogokie pa slab ni vseboval dovolj grušča, temveč lc droben pesek.
Posamezni deli niti strnjeni niso bili. Ponekod je imel beton premalo, drugje pa preveč vode. Armi-ranje stebrov je imelo mnogo napak. Armatura stebrov ni bila konstruirana skozi vse stebre, temveč se je končala v prekladi. Steber nadaljnjega poslopja pa je bil postavljen brez vsake zveze na gladko površino prekladov in so počivala nadstropja drugo vrh drugega, kakor ena prizma na drugi, kakor hišice, ki jih gradijo otroci. Poleg tega je bil že tako in tako preslabo konstruiran vogal še preobremenjen s težkim pomolom. Praška nesreča je dovolj značilna, da zahtevajo skeletne stavbe nadvse nujno pozornost in natančnost. Zaradi površnosti sta bila statik te stavbe ing. Moqdel in pooblaščeni inžener ing. Pražak obsojena vsak na eno leto ječe ter na milijonsko globo, ki je nc bosta mogla nikoli plačati.
Predavatelj ie iz navedenega zborovalce opo-zorii na nekatere važne strani železobetonskih konstrukcij. Praktično pa ie zahteval, naj visoke železobetonske stavbe izvršujejo le podietja, ki imajo kvalifikacijo za to, in ne tista, ki stavijo najnižje ponudbe pri licitacijah. Načrte vseh važnejših konstrukcij naj izvršujejo le specielni strokovnjaki za statiko in železobeton. Načrt mora biti natančen, denar, ki ga zanj plača gradbeni gospodar, pa naj ne bo za tega zgubljen. Ni oni armaturni načrt najboljši, ki ie najcenejši. Armaturne načrte bi moral preskrbeti stavbeni gospodar na svoje stroške. Zalo nekateri predlagajo, nai bi bil za gradbene nesreče soodgovoren v prvi vrsti gradbeni gospodar, če se je ooslužil nereel-nega podjetja. Posebno pozornost fc treba posvetiti mešanju betonov. Vsaka naimanjša površnost pri Iem ima za nuino nosledico katastrofo. Ako bi se v Ljubliani pripetila kaka ve^-a stavbna nesreča, potem bi že razumeli to. Polirii nai bodo za mešan'e betona izvežbani in zalo bi bili predvsem potrebni posebni zimski lefa!i za polirje. ki nai bi iih priredile 7Hornica za TOI, srednia tehnična šola ali na Urad za oospeïevanie obrti. Gotovo bi se dobili inženerji - nredavatelii, ki bi iz idealizma zaradi stvari same brezplačno predavali. Ne smemo sc zanesti na nolirje, ki nimaio nič drugega. kakor le Gotovo dobo dela za seboi.
Po predavaniu. za katerega se ie predavatelju zahvalil ing. Mačkovšek in ki ie bilo spreieto z zelo toplim aplavzom, se ie razvila živahna debata. V tei sta posebno predavMeli sam in na ing. Mačkovšek 1er tudi nekateri dru*i povedali mnogo zanimivega, zlasti, kai vse nekateri «mojstri« smatrajo za železobeton.
V Iem času je velike važnosti, da so vedno pri hiši Aspir n-tablete — Edino prave so z LfJeR. Bayerjevim križem.	v e
Cirmanov oče in njihov tovariš
Poniikve pri Trebnjem, 21. jun.
Postajica z mnogim osebnim prometom, a brez najmanjše čakalnice — uiti strehe v nuj-bornejšem pomenu besede ni. Nc vem, kdo jo temu kriv. Precej ljudi jc izstopilo iz dolenjskega pihnlnikn. Pri bližnji podružnici Sv. \Uir-jete je bil pogreb. Namenjen sem bil sicer na lepo razgledno točko k Sv. Ani vrh Gradišča, pa sem jo le za pograbci ubral iz radovednosti; času sem imel dovolj. Pogrebcev je bilo zelo veliko. Ohnušanjc vzorno. Pokopavala sta dva mlada gospoda, eden je imel peto, drugi tiho mašo. Odpevul je lep sopran. Ampak orgle! Pravzaprav no zasluži ta zgaga tega lepega imena, č-uti je bilo, kakor bi sc mijavkarice različne starosti oglašale na komando. Tisti, ki je [ffral, se je slišno trudil, kolikor je mogel, da bi omilil glasove. Vse se mu pa ni posrečilo.
Torej orgle zanič, u zvonovi! Ti pu delajo vso čast onim, ki so jih oskrbeli. Vprašani najbližje, kdo se je najbolj trudil zanje. Kar pet jih je odgovorilo: Cicmanov oče. Vljudna po-strežljivost mi je še potlej pojasnila, da je ta mož podružnični ključar pri tej cerkvi, ki sc s posebno ljubeznijo trudi za lepoto pori ni ž niče in okoli ležečega |>okopulišča. Kljub svojim 72 letom je s sok I j učar jem Finkom obiskal vse hiše to soseske in toliko časa ongavil. da je kaj dobil za zvonove. Jože Čeh, lastnik -.Oblačil-nice< je daroval kar - če se ne motim — pet asov«. Jože Zufrau en as« (1000 Din) in Cic-IIWnov oče sum tudi KMIO Din. Drugi so bili l>olj skromni, nekaj jih pu šc čaka. Ta izrednost jc vzbudila v meni veliko radovednost, kakšen jc nek ta »Cicmanov oče«.
Pokazali so mi ga. Mož je visoke močne postu ve iu prijaznega rudo se smehljajočega obraza, z nekim posebnim veseljem prrpove-duje._ >kuko smo пач) cerkev popravljali, okin-čali in vse sorte oniravili, veste tako je prav, naša sosesk« je velika in ljudje so dobri. Pu pokopališče smo uredili, dn jc lepše ko trebanjsko, veste še g. dekan, ki jih imamo tako radi, tako pravijo in prav imajo, ker je res tako. Obhajil na miza je že tudi naročena, le to ne vem, kaj mizar toliko čusu oniravi, da ie nc napravi. O. in naše orgle jki tlak še čakata, a je griža preveč huda, moramo kar potrpeti.« — tako m |Kxlobno je mož veselo modroval in videlo sc tnu je, «In dela in skrbi res iz ljubezni.
Tovnrišuie Cicma novem u očetu v ključar-stvu tudi velik in postaven možak mlajših let. rekli so mu Fink. ki se je pil semintja profriga-no smehljal najinemu pogovoru, a je videti zelo dobra duša. Obemu sem čestital k tako lepi cerkvici in brzo odšel, kamor sem bil namenien. četudi so me karseda prijazno vabili nn en kozarec. Pozdravljeni Cicinanov oče i;i njihov tovariš Fink!
G. Franc Posega f
Maribor, 23. jau.
V Zagrebu v splošni bolnišnici je danes umrl v starosti 52 let višji sodni svetnik Franc Posega, v poslednjem času predsednik prizivnega sodišča v Mariboru. Po rodu je bil blagi pokojnik Primorec. Dasi na zunaj čvrst in mladosten je v notranjosti glodala neozdravljiva težka bolezen. Že lansko leto je odšel v Egipt se zdravit ter se je vrnil v Maribor navidezno ozdravljen. V poslednjem času je bolezen pričela zopet pritiskati in je moral iskati pomoči v Zagrebu v taniošnji bolnišnici.
Pokojnik je bil izvrsten jurist, kar nui je omogočilo že v avstrijski dobi lepo karijero tako da je med vojno poslal tajnik kasacijskega sodišču na Dunaju. Po prevratu pa jo prišel na mariborsko okrožno sodišče, kjer je služboval vse do zadnjega. Višji sodni svelnik Posega se je udejslvoval tudi zelo živahno v družabnem pogledu. Bil je najboljši in neumoren jievec jiri mariborski Glasbçni Matici. Pozneje se jc udejslvoval v Devovem kvartetu. V Mariboru si je pridobil veliko prijateljev in znancev, ki so v njem znali ceniti ne samo izbornega jurista. ampak tudi plemenitega človeka in družabnika. Blagemu pokojniku časten spomin!
Sezonski delavci v talino
M. Sobota, 23. jau.
Te dni so nas zapustili prvi delavci v tem letu Odpeljali so se v Francijo. Na delo v tujini je obsojenih v Slovenski krajini še na tisoče (do 10.000) ljud,i. Tujini l>odo žrtvovali svoje sile za košček vsakdanjega kruhu.
Dosedanja skušnja nas uči, d.t naši ljudje v tujini mnogo izgubijo. Zaslužijo sicer več-, kakor bi zaslužili doma, toda cena tega zaslužka je zelo mnogokrat verski, moralni in nu-rodni pogin, kar ni pogubno samo za delavce same, uiarveč za vse, s katerimi pridejo toki izgubljene duše po povratku domov v stik.
Da vsem tisočem, ki si morajo v tujini iska-ti kruha, ne moremo doma dati zaposlitve, jc v danih razmerah jasno. Gledati pu bi bil« treba ua to. lia sc z,ii|>oslc čini več. V tem oziru bi zu sedaj zlasti dve akciji prišli v poštev.
Pred nedavnim sta bili odposlani na ministrsko predsedstvo dve zelo važni prošnji in sicer: za regulacijo Mure, ki leto zu letom po vzroču ogromno škodo ter za i/suše vu nje moi \ i r nega ozemlja, katerega jc /Jasli \ dobljen delu Slovenske krajine. !
Spori
Kočevje
Premoženjska uprava mesta Kočevju odda dovoz ca 1000 m3 bukovih hlodov iz mestnega gozda do žoge premoženjske uprave (Knjfeževa žaga). Dražba za oddajo dovoza I>o v nedeljo 25. januarja 1951 ob 10 v pisarni mestne olx'inc ■ kočevske.
Radio
Zagorje v novem letu
Zagorje ob Savi, 21. januarja.
Komaj tri ted.no ga je minilo in ni bogvekaj povedati. Posebno še no siMlaj, ko v januarju, mesecu najhujšega inrnza rudarji delajo «nino štiri dni na teden. In se pozna ta kriza, še nu silvestrovanjih se je poznala. Prireditve s sporedom: I. začetek ob S zvečer, 2. godlja in ples. niso bile nič kaj obiskane. Sc nreveč znoravi. Nekaj se jili seveda šc najde, ki jim je prvo pijača — resni ljudje pa se zavedajo resnih časov. Če že kam gredo, gredo |x>glodut kako igro v kak doni. Zlasti za igre v ^Zadružnem domu« se zanimajo, ker imajo nov oder. ki ob vsaki igri kaj novega pokaže. Zadnjo nedeljo je bila igra v korist invalidom. Bila je dobro obiskana.
Na tomliški šoli jo op«s.no zbolela gdč. učiteljica Milka Vodopivec. /o pred lanskim jo prestala hudo bolezen: tifus iu zastrupljen je, ietos p« jo je zopet položilo. Ima vnetje slonica. Kakor èu jemo. sir ji stanje zholišujc. Zdravi se \ ljubljanski bolnišnici. Priljubljeni gospodični želimo, «lu skoraj okreva.
V Stopah je 19 jun. zvečer umrla Pavlu Kamnik, učenka II. razredu topi i šk o šole. Umorilo jo je vnetje možganske mrene. Sotičenci so jo v velikem številu spremili k večnemu počitku.
To je v teku dobrega letu žc tretji smrtni slučaj vsled te bolezni. Kaj je vzrok, da olrnoi za tem unvirajo, bi kuzulo preiskati.
Kakor čujemo pride s I. februarjem nu fopliško šolo nova učna moč gu. Bernardu Ritter, ki jc žc dolgo želela priti nazaj na šolo. kjer je že učila. Bo vsaj enkrat konec mučno poti nu I/.lnke. In (o Zagorju iu vsak dan in ob vsakem vremenu. Časlitiiinol
Programi Radio-Liablfana i
Sobota, 24. januarja: 12.15 Plošče (mešan program). — 12 45 Dnevne vesti. — 13.00 čas. plošče. - 17.30 Plošče. - 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Gradovi VolavČe, Mokro polje, Na golein). — 18 30 Radio orkester. — 10.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. — 20.00 Dr. France Veber: Poglavje iz filozofije. — 20.30 Duet slovenskih narodnih pesmi (Moze-Golob). G. Rakuša igra nn harmoniko. G. Zupec poje prleške pesmi. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Radio orkester.
Nedelja, 25. jan.: 9.00 Kmetijska ura. 0.30 Prenos cerkvene gjasbe. 10.00 Versko predavanje, j g. Jagodic. 10.20 Dr. Savnik: Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Grčijo. 11.00 Radio orke-j ster. 12.00 Časovna napoved in poročila. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kmetske žene veselje in ža'ost. ■ 15.00 Koncert pevskega zbora »Svoboda« iz Koroške Bele, pevovodja Fr. Mencinger. 16.30 llu-moristično čtivo, pisatelj Milčinski. 17.00 Baludski: Težke ribe, veseloigra (Šentjakobski gledal, oder). 20.00 Mirko Premelč poje šl.igerje. 21.00 Radio orkester.
Drugi programi i
Nedelja, 25. januarja:
Belgrad: 11.00 Plošče. 12.30 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.30 Narodne na dudo, 18.00 Jugoslovanske pesmi poje D. Ljubišič. 19.30 Beograd-ski kvartet. 20.30 Prenos iz Sremskih Karlovcev: mešan koncert. 21.30 Vokalni koncert. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. 17.00 Godalni kvartet. 20.30 Operetni večer 22.00 Operetni večer. — Budapest: 11.15 Uniatska služba božja, nato koncert orkestra. 14.00 Plošče. 17.10 Orkestralni koncert. 21.30 Koncert. — Dunaj: 11.05 Simfonični koncert. 15.05 Popoldanski koncert. 17.30 Godalni hvartet (Heydn). 18.30 Kavkaška ekspedicija. 19.40 Perice piešejo. 22.30. Večerni koncert. — Milan: 10.50 Nabožna glasba. 12.15 Pestra glasba. 15.00 Koncert simfoničnega orkestra. 10.30 Vesela glasba. 21.00 Prenos opere. — Praga: 20.00 Simfonični koncert češke Filharmonije. 22.20 Mor. Ostrava. Langenberg: 13.00 Opoldanski koncert. 16.30 Popoldanski konert. 18.45 Na kratkih valovih. 20.00 Ljudski koncert. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 13.00 Radio kvintet. 17.00 Simfonični koncert. 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert. — Berlin: 20.00 Koncertni večer. 21.00 Slišali boste o meni...« Vesel večer. 22.20 Plesna glasba. — Kalovice: 12.15 Simfonični koncert. 16.45 Koncert. 17.40 Popoldanski koncert. 20.40 Ljudski koncert. 23.00 London. — London: 16.30 Pelje. 21.05 Nedeljski orkestralni koncert. — Miililačker: 11.0!) Orgle. 16.30 Popoldanski koncerl. 18.50 Na kratkih valovih. 19.40 Breslati. 20.30 Glasba. 21.3(1 Koncert. 23.30 Plesna glasba. — Leipzig: 15.40 Vojaški koncert. 17.15 Aida . 4. dej., popra. 18.35 Cilre. 20.00 Koncert. 22.30 Plesna cdasba.
I. MEDNARODNE TEKME V BOHINJU 0C.R02ENP Kljub temu, da leže naši najlepši kraji ob vznožju južnih Alp, nimamo srečo z prireditvami zimskega značaja. Zimsko športna zveza se je lotila pred leti težke naloge, da omogoči krajem pod planinami, tudi zimsko sezouo. To bi najlažj« uspelo, ako bi mogla zainteresirati inozemske smu Čarjc, da bi so udeleževali tekem, ki bi so vršile na terenih med Bledom, Bohinjem in Kranjski goro. Kajti tako smuške tekme, katerih bi se udeleževali slavni inozemski smučarji, bi privabile veliko število prijateljev tega športa v te kraje. S tem bi narasle! tudi prilok inozemskih gostov, ki pridejo vsako poletje. Skratka, oživotvoril bi se star načrt naših Gorenjcev.
Ze prešlo lelo bi so morale vršiti velike med-•larodne tekmo na Bledu in Bohinju, pa so bih zaradi pomanjkanja snega odpovedane. Prošla ziinu je bila veliko bolj revna na snegu kakor letošnja, ko je prav za prav dovolj snegu, samo v višje ležečih krajih. Ti pa niso tako dostopni, da bi mogli izvesti lake tekme. Kajti gledalci nikakor ne bi mogli prisostvovati prireditvi. Ako pa to ni mogoče doseči, izgubi tudi vsa prireditev svoj pravi namen Za letošnjo tekmo so bili '.gledi pred štirinajstimi dnevi zelo povoljni. Snegu je bilo dovolj tudi v dolini Bohinja. Lepo vreme pa, ki traja žo precej časa, jo vzelo ua prisojnih straneh ves sneg, takt da je v Bohinju vse kopno. Lo v višje ležečih krajih ga je dosti. Največji užitek pri takih tekmah imajo gledalci od skokov, ln ravno tamkaj, kjer je skakalnica, ni nobenega snega. 'Tekme brez skokov so pa tako rekoč brez pomena. Največ za adi tegn ta prireditev ne more biti preložena drugam, kot je edina skakalnica za inozemske skakalce, ki skačejo vsi okoli HO metrov, neuporabna. To dejstvo da je samo bohinjska skakalnim uporabna, ne dopusti, dn bi zveza tekme prenesla drugam, čeprav : se jo poizkusilo drugače izvesti.
Pod takimi okoliščinami je zveza na zadnji J seji sklenila odposlali v nedeljo posebno komisijo ! v Bohinj, ki bo sc enkrat prpglpdîiln teren in nn lic u mesta ugotovila, kaj se da napraviti. Najbolje bi sovedn bilo, da zapade sneg. Ker je pa malo verjetno, da bi zapadel sneg. bodo najbrže tekme zaenkrat preložene za eu teden (6. do 9. febr.); nko tudi do takrat ne bo bol še, se bodo odgodik j do 20. februarja, šele po tem terminu, ako se stanj« ne izboljša, bo zveza morala tekme preložiti rope' za eno leto.
RAZPIS TEKEM V SMIJSKIH SKOKIH
PRVENSTVA DRAVSKE BANOVINE Po nalogu JZSZ priredi Sjnuški klub Dovje-! Mojstrana na dan 25. januarja 1931 tekmo v smu-I škili skokih prvenstva Dravske banovine za 1931 nn mojstranški skakalnici, katera bo v to svrho vzorno pripravljena. Tekmuje se po pravilniku JZSZ. K tekmi so pripuščeni samo verificirani tek movalci. Start točno ob 15 (3 popoldne). Žrebanji tik jirod startom na skakalnici. Prijavnina 10 Dir za tekmovalca. Razglas rezultata ob 17 v hoteli . Triglav v Mojstrani, v slučaju, da pa ne bo dopu , ščal čas, se razglasi rezultat po časopisih. Darila: Prvak banovine prejme zlato plaketo, II. srebrno j plaketo, III. bronasto plaketo. Železniška zveza jc zelo ugodna, n. pr.: iz Kranjske gore ob 13.50, b Ljubljane in Bohinja ob 11.17 Oddaljenost skakal i niče od postaje Dovje-Mojstrana 10 minut in bc t na vsej pot od postaje do skakalnice razpostavlien naraščaj Smuškega kluba za kažipote. Odhod vla-kor: Proti Ljubljani ob 17.29, proti Kranjski gori ob 18.27, proti Jesenicam in Bohinju ob 20 Skakalnica je zn trening nn razpolago v soboto ves dan. V nedeljo, na dan tekmo, je skakalnica zaprta. Snežno razmere: Nn mojstranški strani (senčna stran) do Radovine j ako ugodne, v dolini Kadovini saint in dolini Krmi smuka naravnost idealna. Po sebnn vabila se zaradi pičlega časa ne bodo razpošiljala, zato velja ta objava kot vabilo za vse klube. Darila se na dnu tekme ne bodo mogla razdeliti, ker je klub šele tn teden zvedel, da mora izvesti tekmo. Darila se bodo razdelila ob priliki Medklub-ske kombinir «ine tekmo, ki jo priredimo 8. febr. i	-.v
Službene objavo LHP. Danes popoldne ob 10.30 seja upravnega odborn v damskem salonu kavarno limona. Dnevni red je izredno važen, zalo prosim vse odbornike, da se sigurno in točno udeleže seje — Predsednik: Dr. Maver K.
Plavalne tekme v zimskem kopališču priredi danes in v nedeljo dopoldne plavalna sekoiin lit rije. To tekme hodu zanimive. Icor bodo prvič tekmovali člani, ki so pričeli trenirati nod vodstvom Ulage.
Kulmrni obzornik
Dom in svet 9-10
Ko odpreš to poslednjo številko lanskega letnika »Doma in svetu«, ki je radi tehničnih zaprek izšla z občutno zamudo, se ti oko gotovo uujprej ustavi na kazalu, v katerem najdeš pregled vsebine vsega letnika. Gosto je to kazalo, a če ga le površno pregledaš. moraš priznati, da pomeni novi celotni letnik »Doma m sveta«, ki kot tri in trideseti stopa v ponosno vrsto, eno najvažnejših, če ne najvažnejšo knjigo, kar nam jih je dalo preteklo leto. Ako že kar preskočiš leposlovni del, dasi se ti v spominu kaj mikavno prikaže marsikateri verz, marsikatera proza, ki si jo v tem letniku že pre-čital, se boš gotovo dlje pomudil pri vseh ostalih naslovili. Med članki pod zaglavjem »Kulturna vprašanja ga ni, ki bi ne bil važen in skoraj do-kumentaričen za našo duhovno rast: France Koblar je prispeval dva (Naša skrivnost iu Vrednost javnega dela), Rajko Ložar (Med razpravo in feljto-noin — a o tem bomo še niže posebej spregovorili). Anton Trstenjak (Vebiova »F'lozofiin« v luči sodobne miselnosti), France Vodnik tudi dva (Ideja in kvaliteta ter Pot v tempelj). Anton Vodnik (Po desetih letih), Stanko Vurnik (Altéra pars in K problemu sodobne kulturnosti). Vsi tu navedeni članki pomenijo razbistritev tehtnih, važnih in nujnih vprašanj, katerih se dotakniti in o katerih razpravljati je bilo potrebno, ako naj bo nadaljnji razvoj nnše duhovnosti sploh mogoč. Da je »Dom in svete na svojih stolpcih zavzel stališče, da se je postavil z odločnostjo in s polno zavestjo svoje odgovornosti kot organ — pljuča — slovenskega kulturnega življa za tako iu ne drugačno tolmačenje in reševanje zastavljenih vprašanj, je dejstvo, ki stoji in dela čast ne le posameznikom. ki so članke pisali, marveč vsemu slovenskemu kulturnemu življu. S temi članki je »Dom in svet< dokumentiral ne le svojo eksistenčno upravičenost, marveč nujno in neobhodno potrebo svojega obstoja.
Vse ostalo bogato in obilno gradivo slovstvenih razprav, ocen domačega in tujega slovstva, zapiskov, prav tako gradivo iz likovne umetnosti, pa zasluži posebnega vrednotenja s kulturno zgodovinskega stališča zakaj duh. ki ga je v tem pogledu prinesel -Dom in svet«, je zelo važen faktor in se njega veličine še od daleč prav ne zavedamo.
Kaj nam je postal »Dom in svet« pod uredni-itvom dr. Fr. Steičta in Fr. Koblarja — o tem je treba posebej govoriti. Brez dvoma je namreč skoraj polno desetletje, v katerem sta urejevala to revijo, eno najpomembnejših razdobij v razvoju domačega slovstvenega ocenjevanja ter načelne in objektivne razprave o umetnosti vseh panog.
Zaenkrat pn preskočimo od kazala na vsebino poslednje številke. Na čelu Čitamo že omenjeni Loinrjev članek: Med razpravo in feljto-nom*. V tem članku skuša osvetliti Ložar pomen publicistke za kulturni napredek naroda v splošnem, v posebnem in glavnem pa z ozirom na naše domače prilike. Poglavitna izvajanja člankarja bi mogli na kratko povzeti v sledečem: Ložar zastopa mnenje, da je publicistično delo (ki ga sevč ume prav in tudi dovolj jasno karaklerizira) pri nas vsaj lako važno, če ne več. kot strogo znnn-stveno delo na univerzi, dasi obče vlada baš nasprotno mnenje. V kritiki ->patentiranenn< znanstvenega dela utemeljuje hkrati svojo tezo, raztezajoč vrednotenje pravega publicističnega dela nn polje tvornosti, to se pravi, na polie us/rnr-janja. s čimer daje publicističnemu delu značaj resničnega in polnovrednega kulturnega dela, ki pomeni v mnogih primerih za kulturno življenje naroda neprimerno več nego suho in strogo akademsko znanstveno delo. Ni dvoma, da so v Logarjevem članku mnoge prvič iznesene resnice, a po zanimivosti doslej pri nas še popolnoma ne-obdelaneca predmeta stoji gotovo med člnnki pravkar zaključenega "Dom in svetovega« letnika na enem prvih mest.
Iran Pregelj je objavil tri študije za roman »Lrvoci i: Solunu pod naslovom »Lebupha«. Dasi po teh kratkih odlomkih nikakor ni mogoče sklepati o novem delu ki ga pripravlja Pregelj, smemo vendar trditi, da je dokaj opuslil svoj že nekoliko stereotipni slog. pa ne dn bi ga poenostavil, marveč da ga še bolj zgosti in osamosvoji. Pregelj, bi dejali, beži pred posnemovalci in pred samim seboj v čezdalje bolj labirintičen — baročen skoraj že ni več — besedni red. v katerem se t neverjetno gibčnostjo in spretnostjo, a hkrati svinčeno težko izraža.
»Jesenski »rčer« je naslov črtici, ki jo je prispeval France Seljak. Tega avtorja že zelo dobro poznamo in vemo za njegovo čud. Zato nas tem bolj preseneča izredna uglajenost in tenkost tega razmišljanja — kar je »Jesenski večere prav za jirav v resnici. — Tema je domotožje ubežnika, ki ga v svojem kraju čaka neizvestnost, potem eelo prav gotovo ječa Toda ni bilo nemara v slovenskem jeziku domotožje še tako prodirno, tako pesniško in resnično hkrati opisano, kakor v pričujoči Seljakovi črtici.
Kot tretja v vrsti »Dom« — »Srenja« — je naposled prišla Janeza Jalena drama 'Bratje«, ki je v tem zvezku »Doma in sveta« v celoti objavljena. Dogodek je iz časa, ko smo imeli Slovenci po vojni vojno, na katero so odhajali prostovoljci-miadeniči od šestnajstega leta navzgor. Vprašanje »narodnjaštva« in vprašanje pravega junaštvu, pa še vprašanje bodočnosti na razdejanem, moških rok oropanem gruntu so v ospredju poleg vprašanja povojnega naraščanja, ki je povsem novega mišljenja — a lo poslednje vprašanje ostane ne-izpejjano, brez odgovora. Prvi dve dejanji sta pretehtani in z znano Jalenovo spretnostjo izgrajeni 1er izdelani. Drugi dve sta torzo — če ne torzo pa vsaj v toliko okrnjeni — v kolikor pade marsikateri zastavljeni problem nerešen pod mizo. »Bratje* gotovo niso najboljše, kar je Jalen napisal — v mnogih pogledih (zlasti prepatetično govorico nastopajočih oseb moramo tu omeniti) je drama šibkejša od prvih dveh, vendar čutiš tudi iz nje rojenega dramatika.
Tri pesmi je prispeval Bogomir Avsenak, po eno pa .loia Lovrentil in kajkovski pesnik Dragu-tin M. Domjanii.
Stoletnica Kranjske Čbelioe je dala »Domu in svetui povod, da objavi poleg spominskega članka Fr. Koblarja, v katerem so iznesene mnoge zanimive in povsem nove misli, še obsežno gradivo iz zapiskov ljubljanske policije, ki osvetljuje mnoge može iz dobe pred »Cbelico< (Dr. Jot. Mal: Pred sodnim stolom predmurtne birokracije. — Reprodukcijo gradiva spremljajo portreti raznih mož. ki so v oni dobi imeli važna mesta v ilirskih provincah). — Dr. Avg. Žigon objavlja v ta okvir .»padajoče avtentično pismo škofa Wolfa iz 1. 1813. takratnemu guvernerju v Ljubljani, baronu Wein-gartnu, iz katerega posnemamo, kakšno da je bilo razpoloženje med tedanjim klerom glede na jan-zenlzem. Zigon komentira to pismo ko »da... nista bila Čop in Prešeren v svoji odporni smeri niti v nesoglasju z najvišjim duhovsko kompetentnim
Zediniene države Indije
/ J S *
J[ /kASMlR /
/ / C ^Л >
PAN D Z
« *
Xi.K.HjJue*'*^****
MDŽPUTfiNA l,ZD*UZENE
PROVIMCTB
1.	Dežele v močno začrtanih mejah so podrejene princem.
2.	Ostale spadajo v . vrsto britskih provinc.
ccrLOM	Manjše maharadžije
niso označene.
Zgoraj prinašamo zemljevid cesarstva Indije L mejami, kakor obstojajo v sedanjem tre-notku. Na zemljevidu smo označili najprej neodvisne države indskih princev ali niaharadž z debelimi polnimi črnimi mejami, in sicer samo poglavitnejše med njimi. Drugo ozemlje na zemljevidu pa tvorijo tako imenovane britske province ali posestva britske krone. Po ljudskem štetju i/, leta 1921 živi v mejah ind-skega cesarstva 325 milijonov 598.500 ljudi, od katerih odpade na brit.ske province 247 milijonov, na samostojne države pa ostalih 71 milijonov 200.000 ljudi. Vsa Indija, ki se nahaja pod brilsko zastavo, meri 5,055.770 kvadratnih km. Od tega odpade na province 2 milijona 834.120. na neodvisne države princev pa 1,841.490 kvndratnih km. Ako vračunamo še tako imenovane izvenindske zavezniške države (na obali perzijskega morja. Bhotan iu
Mabaradža iz Kašinira
Nepal v himalajskem gorovju), ki so z brit-skini imperijem zvezane s prijateljskimi pogodbami, potem moramo dodati k zgoraj navedenim številkam še okrog 7 milijonov prebivalcev ter 380.152 kvadr. km. zemlje. Slika nam bo poslala takoj jasna, če pomislimo, da ima kraljevina Jugoslavija 13 milijonov prebivalcev na 218.665 kvadratnih km. ozemlja. Cesarstvo Indije je torej skoroda 20krat večje od naše domovine ter šteje skoro 30krat toliko prebivalcev. Cesarstvo indije je upravno razdeljeno v 15 provinc, katere neposredno
vladajo zastopniki angleške vlade, imenovani guvernerji, ter v 118 velikih in 445 malih va-salskih držav, katere vladajo princi ali maha-radže, ki so z britskim kraljem stopili potom posebne pogodbe v vasalske (pogodbene) odnose.
1'pravna razdelitev.
Največje izmed britskih provinc so Birma. ki je 2 in polkrat večja kot Jugoslavija in ki postane popolnoma samostojna kolonija. Nato pride Madras, obširen kakor Italija z 42 milijoni prebivalstva. Druge večje province so Bombay, Bihar, Bengalija, Pundšab, nadalje tako imenovane združene province in centralne province, kojih lega je na zemljevidu označena. Med vasalskimi državami imenujemo ninharadžijo Kašmir, veliko kot Jugoslavijo, nadalje nialiaradžijo Haidarabad, kneževino Ražputuna. veliko kakor Italija, BeluČistan, kneževine Bombay, centralnn Indija itd. Britske province upravljajo guvernerji. ki so podrejeni indskeniu podkralju. Slednji je ludi posrednik med neodvisnimi princi in med angleškim kraljem. Iz upravnega vidika je treba omeniti, da obstoja v britskih provincah neke vrste parlamentarna vladn, ki sestoji iz štirih članov, 1er ima v svojem področju gotove predmete. katere ji je pripustil guverner. Indskeniu podkralju, ki rezidira v večjih Delhih in je imenovan od angleške vlade za dobo 5 let, ima na razpolago 3 različne skupščine: 1. Državni svet. sestavljen iz 33 izvoljenih in 27 imenovanih članov: 2. Zakonodajno skupščino, ki šteje 104 izvoljene in 27 imenovanih članov; 3. Svet princev, kjer so zastopane vse neodvisne države. Prvi dve skupščini sta postavljeni samo za območje britskih provinc, medtem ko je zadnja določena za reševanje skupnih interesov neodvisnih kneževin.
Vojska.
Indska armada sestoji: iz redne britske vojske (60.0C0 vojakov), 2. redna indska vojska (170.000), 3. indska rezerva (30.000), 4. posebne straže princev (30.000), 5. nekatere druge vojne formacije, ki skupno ne presegajo 50.000. To je torej britska armada, ki je »osužnjila« indsko cesarstvo, veliko kakor je Evropa.
Jezikovne razmere.
Jezikovno je Indija zelo razdrta. Če vzamemo samo najbolj razširjene jezike, ne vštev-ši na stotine dialektov, ki bi v kulturnih razmerah imeli pravico do jezikovne samostojnosti, najdemo: indski jezik, katerega govori
mestom, ampak enakosmerna ali vsaj sosmerna.« — Sledi "Donesek k sp >minom na Prešerna — po pripovedovanju g. Mnrije Roos«, ki ga je priobčil Fr. Stelć, kateremu se imamo zahvaliti že za objavo avtentičnega Langusovega portreta Primčeve Julije.
Dr. Stanko Vurnik končuje svojo zanimivo »Studijo o stilu slovenske ljudske glasbe« (Slovenska alpska pesem — Slovenska vzhodnjaška pesem — Slovenska sredozemska pesem). —
Tine Debeljak končuje svoj prikaz »Dva obraza iz novejše poljske literature«, v katerem obravnava književno delo svetovno znanega poljskega avanturističnega pisatelja Ferd. Ossendow-skega.
Ocene slovenskih knjig so bile od nekdaj v »Domu in svetu« važen del. Zato hočem o|iozoriti čitatelja ponovno, naj jih ne prezre. Obdelane so sledeče slovenske novosti: Lojz Kraigher: Na fronti sestre 2ive (F. K.) — Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (Fr. Vodnik) — Tavčarjevih zbranih spisov II zv. (F. K) — Maks šnuderl: Človek iz samote (Fr Vodnik) — Knjige Slov. Matice za 1. 1030 (Tine Dnbeljak) — Knjige Družbe sv. Mohorja (.1. Sile).
Umetniški prilogi številke tvorita reprodukcija Toneta Kralja lesene skulpture »Križani« ter fotografski posnetek Jote Plečnikove ograje vrta v Lanyli. — Med slikami je še nekaj Plečnikovih izvršenih del in načrtov, nato reprodukcije Mire Pregljeve: Kompozicije, Scene iz biblije 1 —II, Toneta Kralja: Beg v Egipet in Najdenje podobe,
okrog 100 milijonov ljudi, bengalščino 50 milj., telugiščino 23 milj., maradiščino, panšab, ta-miliš, vsakega po 12 inilj. itd. Augiežev je samo 308.000, manj kakor znaša ena osmina procenta celokupnega prebivalstva. To nam pred-očuje zadosti jasno, kako »nasilna« je bila angleška kolonizacija.
Vere.
Kar se tiče verske razpredelitve, spada: k hindujcem 216 milj., muslimanov je 70 milj., budistov 11 milj., kristjanov 5 milj., med katerimi je okrog 2 milj. (pol procenta) riin. katoličanov. Popolnih poganov je 10 milj. Misijonsko delo vrši 30 različnih misijonskih družb. Katoličani so razdeljeni na 18 apostolskih vikarijatov. Po zadnjih statistikah je bilo 1. 1921 samo 22 milj. pismenih ljudi. V vsej Indiji obstoja 18 vseučilišč z 9000 akademiki. Osnovnih šol za fante je okrog 200.000, za dekleta 32.000. 215 kolegijev združuje osnovno in srednjo šolo. Vsega časopisja v angleščini in v narodnih jezikih je bilo 1. 1929 2793.
Plemena.
Plemensko pripada indsko prebivalstvo štirim različnim rasam: 1. alici, 2. dravidas, ki sc potisnjeni v osrčje Indije, 3. kolarici, ki prebivajo v gorovju, 4. tibetanci, ki so zasedli Himalajo in Birmo. Ljudstvo je razdeljeno na več kast, to je socijalno popolnoma ločenih ljudskih plasti: kasta šejk šteje 33 milj., brah-manov je 15 milj., čamt rcev 10 milj., rašputov 9 milj., Birmancev 8 milj. itd.
Mosta.
Glavno mesto Indije je Delhi s 350.000 ljudi. Največje mesto pa je Bombay s pol drugim milijonom, takoj za njim pride Kalkuta z 1,250.000 ljudi, Haidarabad s 500.000 ljudi itd. 38 mest ima več kakor 100.000 prebivalcev. Vseh mest je 2313 s skupno 35 milj. prebivalci.
Gospodarstvo.
Ljudstvo se peča s poljedelstvom, in sicer v višini 70 odstotkov. 10 odstotkov je v industriji in obrti, 7 odstotkov se peča s trgovino. Poljedelstvo se zelo razvija. Na sto tisoče kvadratnih kilometrov je bilo pridobljenih za poljedelstvo potom umnih kanalizacij, izgrajenih od britske vlade. 33 milijonov hektarjev zem-
Maharadža iz Baroda
lje prideluje riž, 12 milj. hektarjev pšenico, 9 milj. pavolo. Med naravnimi bogastvi moramo omeniti v prvi vrsti zlato (11.000 kg), nato železno rudo (2 milj. ton), mangan-ruda (1 milj. ton), premog (21 milj. ton), petrolej (pol drugi milj. ton), srebro, cink, svinec itd.
To so nekateri podatki, iz katerih bomo razvideli velikanske gospodarske in politične možnosti, ki jih vodi cesarstvo Indije, ki je vsled uspeha londonske konference bilo priključeno kot enakopraven del velikemu brit-skemu imperiju. Sedaj se bo začela šele doba svežega razmaha, katerega ne bo ovirala kakšna nazadnjaška ustava. Province, o katerih smo zgeraj govorili, bodo dobile vsaka svoj parlament z vladami, ki bodo odgovorne guvernerju. Vse province in vse neodvisne države pa bodo pošiljale svoje izvoljene zastopnike v federalni parlament, ki bo iz svoje srede izbral zvezno vlado, odgovorno parlamentu in podkralju kot zastopniku angleškega kralja.
Franceta Kralja: Predpomlad, Nnndetn Vidmarja: Deklica, Drago Vidmarja: Dekle z vrčem in Krajina, Vina Pilona: Deklica in Joieta Oorjupa: Skice.	s. š.
Gostovanie g. Beieita v operi
Naglasiti je treba dvoje uspelih predstav naše opere, kateri je znatno oživilo gostovanje g. Betettn.
V torek se je pela Thomasova opera »Mignon«, v kateri je g. Betetto, sedaj član monakov-ske opere, pel Lotharia, ki spada med njegove najbolj blesteče vloge. O umetniški kreaciji je nepotrebno znova naglašati njegove vrline, ki jih itak vse poznamo in cenimo. Mignon je pela ga. Gjun-gjenac-Gavella, izboren sopran, resnična umetnica, ki je — hvalabogu- — trenutno rešila našo sopran-sko krizo, je baje v Ljubljani angažirana. Pri predstavi so sodelovali še gg. Janko, kot gost g. Vičar — vse hvale vreden —, dalje ge. Popoviceva in Španova. Dirigent g. Neffat. Bila je »Mignont ena izmed — bržkone najboljših predstav v sezoni, bila je nabito polno obiskana, animirano sprejeta. V četrtek je g. Betetto podal Dona Alfonsa v Mozartovi »Cosi fon tutte«. Peli so z njim ga. Poličeva, Kogojeva in gdčna Majdičeva, gg. Janko in Gostič. Dirigiral je g. Polič. Sicer je opera lepo uspela, odlikoval se je zlasti g. Beletto, vendar ona roko-kojska ornamenlika in koloraluram podobni efekti niso več v modernih jievskih grlih ono, kar so bili svoje čase v grlih specialno zato izučenih pevcev.
V.
„Sramota"
Decembrska številka praškega »Ve.-tnika krestjanske (kmečke) Rosi je« poroča o Irnjevi poti nekoč mogočnega ruskega zadružništva, i ki je štelo pred vojno 11 milijonov članov pri-i delovalcev, do 8 milj. članov konsuirentov in 1 n pr. zalagala s sibirskim maslom poleg Nemčije vse skandinavske dežele. Zdaj pod sovjeti je izgubilo vsako samostojnost in služi samo državnemu, predvsem izvoznemu aparatu, ne da bi se mogla ozirati na koristi svojega članstva. Dela brez dobička, ker mu plačajo sovjeti vedno iste nizke cene. Seveda se spominjajo zadružniki svojega predvojnega razmaha, ko je zalagalo njih omrežje z živili do 60 milj. konsumentov, torej eno tretjino vsega ruskega prebivalstva. Protesti zdaj niso mogoči, a o razpoloženju, ki vlada med zadrugarji, govori n. pr. sklep občnega zbora skromne kmečke lanišnice blizu Pskova. Odbor je javil, da razpolaga po odbitku vseh davkov in izplačil s preostankom čistega dobička v znesku 150 rubljev. Vprašail je, kaj naj stori s tem denarjem? Občni zbor je soglasno sklenil, naj se pokloni vaškemu duhovniku v korist njegove I cerkve z ozirom na njeno slabo gmotno stanje! Seveda so dvignili moskovski listi nepopisen krik, čim so jih obvestili uslužni ovaduhi o tem odloku. Pisali so na dolgo in široko o »sramoti«. A kmetje, ki so imeli pogum vpri-zoriti to demonstracijo, so seveda dosegli svoj cilj. Ce so že morali napol zastonj oddati svoj lan, so vsaij osmešili svoje trinoge in jim pokazali svoje pravo razpoloženje.
Gospodarske in socialne razmere v času sv. Pavla
Iz predavanja dr. J. Ujčiča
Zgodovina je učiteljica življenja. In v resnici, vsako razdobje v zgodovini nas nauči nekaj lepegn in koristnega. Zato Vas povedem za 1900 let nazaj v dobo rimskih cesarjev in prvih blagoveelnlkov krščanske vere, posebej pa apostola Pavla.
Zadnja desetletja pred krščansko vero so vladali v Rimu mogočni politični boji. Šlo je zato, ali oslano rimsika država pri svoji stari obliki vladavine, pri republiki, pri kateri je poslala velika, ali pa se spremeni republikanska vladavina v monarhijo. Prvi, ki je dosegel čast samovladarja, je bil veliki Cezar, toda njemu ni bilo .usojeno, da bi dalje časa nosil venec vladarja. L. 44 so ga njegovi politični nasprotniki usmrtili. S tem pa niso usmrtili ideje monarhije.
Malo časa potem je Augustus v resnici zavladal in republike je bilo konec. Začel se je principal. Augustus je bil prvi rimski cesar, ali, bolje rečeno, prinoeps. Bil je moderen človek, ki ni uvedel takoj monarhije v najstrožjem pomenu besede, marveč je uvedel diarhijo: princeps in eenatus. Sicer pa je bil Augustus tako diplomatsko izobražen, da se mu je posrečilo biti v dJarhlji kralj in monarh.
Rimski imperij
Rimski imperium je v tem času dosegel prav ta prav svojo zlato dobo. Če pogledamo rimski imperij v prvi polovici prvega stoletja, moramo reči, da je to najlepši kompleks zemlje, ki jo sploh najde svetovna zgodovina. Nisem rekel, največji, marveč najlepši, ker sta britanski in ruski imperij mnogo večja. Bil je to etarj rimski orbis lerrarum. Na vzhodu je oblival njegove meje Evfrat, od zapada je mejil ob Atlantik, na severu ob Ren, Donavo, proti jugu jo je varovala velika Sahara in z njo Atlas. Severna Afrika je bila kakor vrt. Rimeki imperij je imel tam znamenita mesta. Jeruzalem, Aleksandrija, Kartago, Atene, Korint, Massilia in druga mesta so stala kakor tvezde na firmainentu rimskega ozvezdja. Nil in vse druge reke srednje in zapadne Evrope so tvorile prometne žile v tem velikem organizmu. V sredi tell zemelj je bilo kakor ogromno jezero Sredzemsko morje, na katerem se je vršil promet med Levanto, Severno Afriko in južno Evropo.
V tem velikem imperiju je vladala pestra raznoličnost tako narodnostno, kakor versko. V orientu je imel rimski imperij Somite, to je narod, v katerega spadajo Judje. V južnem Egiptu so bili Hamiti, v severni Afriki Semiti. Kartažani so bili ie Feničani. Sv. Avguštin, ki je tam stanoval, omenja, da so imeli razne besede iz semitskega jezik.4 tudi v latinščini. V Galiji (Franciji). Španiji so stanovali Iberi in Keltoiberi, na (irskem in v Mali Aziji Grki, v Dalmaciji Ilirci, hrabri mornarji.
Kultura je bila v najrazliônej&ih pokrajinah različna. To je imiljivo pri tako velikem kompleksu temelj. V obče temelji rimska kultura na grški. Ko so Rimljani podjarmili Grčijo, eo spremenili nekdaj slavno grško deželo v enostavno rimako provinco Achaio. Kim je postal sicer tedaj glavo tepa velikega imperija, Achaia pa je postala srce kulture.
Rimsko pravo
Ve« te drobce mozaika je zedinjevalo rimsko pravo. Rimsko pravo je ena izmed največjih koncepcij Človeškega duha. Drugo sredstvo, ki je združevalo ves imperij, je bil latinski jezik, tretje enoten denar. Končno so bile vse te zemlje spojene s trdno zgrajenimi cestami, po katerih je prinašala cesarska uradna pošta ukaze. Kjer niso li zadostovali, je prinašala tudi vojake. Pošta je bila strogo državni monopol. Z njo se niso smeli vozili drugi kakor Rimljani, razen če so dali dobro napitnino.
Socialna struktura družbe je posebno zanimiva. Prvi so bili senatorji, agrarni velekapita-listi, latifundisti, ki so imeli obsežna in velikanska premoženja. Ce so hoteli ohraniti svoje velikansko premoženje, so potrebovali nešteto sužnjev. Mali posestniki (navadni kmetje) niso mo"li konkurirati s temi latifundisti. Italijanski kmet ali posestnik je prodal svoje zeailjišče senatorjem. Posestnik se je pedal kot civis Romanus v Rim iu s tem dal podlago za listo kategorijo ljudi ki jo Imenujemo prolctarijat. Ta proletarijat jo hotel v Rimu živeti na stroške države. Zahteval je: Panent et olrcensee!«
Senatorji so bili socialno nekako visoko plemstvo in se niso po rimskem običaju pečali z denarnimi transakcijami. Te so izvrševali équités. To so bili finančniki tedanje dobe, v trgovini pa velel rgovei ali gros isti (magnarii). Srednjo trgovino so iineli navadni inereatoređ. rekli bi jim detajlisti. K njim so spadali rokodelci.
Trgovina in rokodelstvo manj vredna poklira.
Še tako resen pisatelj, kakor je Cicero v knjigi >De officiis«, kjer se skuša postaviti na visoko etično stališče, smatra trgovino v detajlu in rokodelstvo kot manjvreden poklic, jsordldum. , »gemeiner Beruf". Stari Rimljani so bili veliki politiki, vojaki, nekoliko retoriki in znanstveniki. S lem ui rečeno, da je slari Rim izhajal brez trgovcev. Še manj je rečeno, da ne bi trgovci imeli svoje organizacije. Imeli so dobro organizacijo. Imeli so svoj collegium, ki je zasledoval religiozne in stanovske namene. Člani so se imenovali mercuriales. Njihov praznik je bil 15. maj. Zbirali so se na Avenlinu. Organizirani so bili po branšah. Tako so se tudi Irgovine razlikovale po branšah. Tudi v slari dobi imamo že specialne Irgovine, ki eo prodajale vse možne predmete, ki so se imenovale »pantapolae«.
Trgovski promet je bil silno živahen. Italija je eksportirala vino in olje. Čitali smo pri klasikih, dn je bilo Hals'ko vino boljše kakor danes. Prav gotovo so znali z njim bolje ravnati kakor mi. Iz Britanije je prihajal kosit ar. Egipt je izvažal platno, steklo, papir, žilo. Iz Indije je prihajala elonova kosi, dragulji, zlato. Iz Perzije zavese. Iz Babilona so prihajale zavese in preproge. Iz Galije sukno in kovinasti izdelki. Iz Kine so karavane prinašalo svilo. Latinci sicer niso poznali Kitajske pod imenom Kina, marveč Scres. Serž, ki ga j>o-znatno v trgovini, pride od latinskega serica. Iz Afrike sta prihajala ebonovina in cedrovina, iz Grčije pa umetnine.
Iz vseh krajev pa so prihajali najbolj žalosten predmet — sužnji. Trgovali so vsi narodi: Sirci, Egipčani. Grki, Karlažani. Največji ugled pa so uživali prislni cives Romani. Če je tak civis Romanus prišel v provinco, je bilo nekako tako, kakor če pride Anglež v Indijo.
Sicer pn Irgovina ni bila povsem svobodna. Ovirati so jo davki. V latinskem jeziku imamo za davek različne izraze. Predvsem izraz tribnta ln vectigalia, ki ju najdemo tudi v sv. pismu. Tri-butn bi bili danes po priliki direktni davki, veci-gnlla pa današnji indlrektni davki. Ves rimski
imperij je tvoril za zunanji svet eno carinsko unijo. V notranjosti imperija so imele posamezne zemlje zopet svoje lastne carine.
Davhi
Nekaj imen teh davkov: Vectigalium bi bil davek ob prevozu. Portorium ob uvozu. Če je prišlo blago po morju, bi bil portorium meritimum, če po suhem, po portorium terrestre. Veetigal macelli je bila užitnimi na meso iu živila. Centesima reruin venalium se je plačal v višini 1% od predmetov, ki so bili prodani na dražbi. Od prodaje sužnjev so plačevali quinta et vlcesima (25%). Trgovci so morali plačevati aurum negotiatorium od svojih patentov. Geruli, ki jih danes imenujemo nosače, so morali plačevati eno osmino dnevne mezde. Tudi lahkoživke so plačale davek. Obstojal je tudi davek ua klozete. Ko so uvajalcu tega davka očitali, da se ne spodobi časti Rimljanov plačevati tak davek, je vzel zlatnik v roko in dejal: >Non oletlc (Ne diši!)
Če nîso imeli denarja, so si ga Rimljani izposodili, in sicer pri finančnikh, kajpak pri équités. Ti vitezi pa niso bili nič kaj kavalirji iu so mnogokrat zahtevali visoke obresti. Navadne obresti so se imenovale oenteelmae usurae in so znašale 1% — na mesec, če je bila stiska večja, danes bi rekli konjuuklura, so prišle tudi do 48% na leto.
Prihaajm k žalostnemu poglavju o sužnjih. Te so tvorili vojni ujetniki in zadolženci. Rim je vodil mnoge vojske, tako da je mogel imeti sužnje. Rekrutirali so se sužnji dalje iz zadolžencev, ki niso mogli plačati dolgov. Torej so dolgove plačevali ne samo s svojim premoženjem, ampak tudi s svojo osebo. Sužnji so bili res artikel, kakor je artikel serž. Na uvoz sužnjev se je plačala carina.
Na dražbi so sužnje prodajali sub hasta sub oorona, kar je pomenilo, da so na prodaj. Okrog vratu so imeli titulus, listek z vsemi personalnimi podatki. Cene so varirale, ker so bili pač artikel. Galski otrok je stal vrč vina. Če je bilo mnogo sužnjev na trgu, so bili »užnji zelo poceni. Bogatini so iineli nešteto sužnjev.
Gospodar je smel sužnja mučiti, kakor ga je hotel. Pn rimskem pojmovanju jc spadal suženj k inventarju gospodarstva. Rimsko pojmovanje razlikuje inventar, ki je popolnoma mrtev, ki je živ, pa ne govori, in ki govori, pa ni človek. Gospodinje so bile nasproti sužnjam krute, zlasti tedaj, če so bile sužnje lepe, in je gospodinja sumila, da bi moglo bili kaj tako ali tako z gospodarjem. Kai je morala prestati taka sužnja, sobarica, pri toalet Iran ju svoj« gospodinje, opisujeta Ovid in Juvenal. Sužnja je bila manj kakor živina. Ko so hoteli sužnje udarili, so morali ti nuditi obraz (os praebere). Zaušnica (colaphos) je veljala kot sramota. Sužnji so se raje pustili bičati.
Med torturnnii je bilo najhujše križanje. Veljalo je za največjo sramoto. Zato boste razumeli podlost Judov, ko so zahtevali od rimskega namestnika, naj bi Kristusa križali. Rimski državljan ni smel biti križan. Cicero pravi, da je križanje rimskega državljana tak zločin, da latinski jezik ne najde izraza, da bi izrazil lak zločin. Sv. Pavel, ki Je bil rimski državljan, ni smel bili križan, zato je bil obglavljen.
Suženjstvo je imelo lo posledico, da so gospodarji postali neusmiljeni, sužnji pa Inžnjivi, neiskreni in potuhnjeni. S sabo so prinesli od vseli narodov v rimsko dolino najbolj različne napake, perverznosti.
Versfco in moralno stanje
Vera v stare bogove je bila zamrla. Prevladovala je grška lilozofija. V ospredju so bili epiku-rejci in stoiki. Epikurejci so bili mnterijalisti, v moralnem oziru egoieli, hoteli so samo uživati. Po njih nauku je svet nastal slučajno. Duša jc tvar. Stoa je bila pantelstična. Božanstvo je vezano na svot. Stoiki so v moralnem oziru imeli največjo napako to, da so bili silno ponosni, da se jim ni bilo mogoče približati. Sicer pa je v njihovem nauku marsikaj resnega.
Zakon je bil v Rimu razrvan. Razporoka je bila na dnevnem redu. Univirae, ki so imele samo enega moža, so bile redkost. Rimski satiriki pravijo, da so žene štele leta ne po konzulih, ampak po možeh. Oče je smel otroka izložiti. V bogatih družinah je vladalo nepopisno razkošje. Iz tega so se razvijali drugi žalostni pojavi, število porodov je padalo.
Zdaj je nastopil cesar Augustus s svojim lex Iulia in lex Papia Poppeae. Zahteval je poroko za vse moške od 20 do 00 leta in od 20 do 50 leta zn vse ženske. Zakoncem s tremi ali več otroki so obljubili posebne privilegije. Postava je bila dobro mišljena, posebuega uspeha pa ni dosegla. Moški so se poro ili pro forma.
Nemoralnost so pospeševali teatri in cirkusi. Rimskim ljudem niso več zadostovali umetnost in književni užitki, bili so vsega sili. Zahotelo se jim je krvi. Uživali so pri gladiatorskih igrali, ko so se ljudje med sabo mesarili. Človek, ki se naslaja ob krvi sočloveka, ima pokvarjeno srce. Tu smo že ua polju perveranosti. Treba je bilo nove miselnosti.
Cesar Avgust je bil izdal ukaz, da bi se ši-rom njegovega imperija povsod popisali ljudje, da bi vedel, koliko prebivah-ev ima njegova velikanska država. To je bil listi Augustus, za čigar vlade je zavladala fesla pax, ki so ga opevali pesniki. V lem času slišimo vsepovsod slavospeve miru, loda no samo v Rimu, ampak tudi nad jaslicami v Betleheniu: Et in terra hominibusl; Nova luč zažari svetu. Prihaja nov nauk in novo blagovestje.
Stt. Pavel
Med prve blagoveslnike nove vere spada apostol sv. Pavel. Sv. Pavel je bil slrogo vzgojen, loda farizeično. Radi tega je fanatično sovražil krščanstvo. Farizeji so bili inonoteieli. Verovali so v enega Koga. To je bila njih dogma. Pojili o Bogu ni bil čisl. Predstavljali =o si ga kot posebnega Boga privilegiranih Judov.
V tej miselnosti je bil vzgojen tudi sv. Pavel. Ko je opazil, da krščanska vera sprejema vse ljudi, jo je začel preganjati, ker ni odgovarjala njegovi vzgoji. Nti potu v Damask je prišlo do njegovega čudežnega sj>reobrnjenja. Nastopil je na Areojiagu, 50 metrov visokem gričku, ki tvori eno izmed prvih visokih prižnic v Grčiji in s tem v Evropi.
Njegov program je bil predvsem religiozen ;n socialen. Tehniko, promet in navigacijo je pustil pri miru. Navigacije se je posluževal, da je mogel prepotovati tedanji svet. Sv. Pavel je poudarjal monoteizem proti panleiztnu. Poudarjal je, da jo Bog stvarnik, ki je različen od sveta in da je svet različen od nJega. Sicer pa, da smo lesno združeni z Bogom. V Njem živimo, se gibljemo in smo božje-ca rodu, iz enega so vsa človeška plemena. V
ospredju njegovega nauka stoji Kristusovo trpljenje in vstajenje. Novo življenje so predstavlja takole: Mi smo vsi bratje v Kristusu, ker smo vsi udje njegovega telesa. Ni tu Juda no Grka, nI tu sužuju ne svobodnega, ni tu moškega ne ženske, zakaj vi ste vsi eden v Kristusu Jeeusu. To jc enotnost človeškega rodu. To je visok univerzalizem, o katerem je slutila stoična filozofija, pa ga ni mogla tako jasno izreči. Pri sv. Pavlu je človek nekaj svetega (bagios), sveta pa jo ludi duša kot podoba božja. Zalo zahteva svetost od vernikov na duši in na telesu. Telo ne smo služiti za orod.ie krivif.nosti, ampak za orodje pravičnosti. V luči tega nauka morajo prenehati krvave igre gladiatorjev in razkomadanje ljudi po živinah.
V Rimu je zakon trpel. Zato sv. Pavel pridiga tudi o reformi zakona. Vzor za zakonsko življenje vidi v zvezi Kristusa s Cerkvijo. Zahteva čistost in ljubezen. Možje so dolžni ljubiti svojo ženo kot svoja telesa. Vsak naj svojo ženo ljubi kot samega sebo.
Materinstvo mu je nekaj svetega. »Zveličala se bo s tem, da rodi otroke. Kakor je namreč žena iz moža, tako je mož j>o ženi, vse pa iz Boga. Noče. da mož prezira ženo. Poudarja, kako visoko je materinstvo in kako moramo radi materinstva spoštovati žene. Ženi ne dovoljuje kake posebne emancipacije. Ženi ne dopušča, da bi gospodovala nad možem. V bogoslužju in v cerkvi nima žena po sv. Pavlu besede. V cerkvi je dal besedo možu.
Ker je razporoka na dnevnem redu, postavlja tudi on jasno in resno moralno zahtevo. Žena naj . se ne loči od moža. Ce se pa loči, naj ostane ne- j omožena ali naj se pa z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča.
Druga važna točka je suženjstvo. Jasno je, da suženjstva s potezo peresa ni mogel odpraviti v rimskem pravnem življenju. To institucijo, ki je tvorila nekak del družbe oziroma del gospo- ! darskega življenja, je moral najprej omiliti. Pustil j je institucijo obstojati naprej. Sužnjem pravi: »Bo- ; dite poslušni gospodarjem. Ne služite le na oko, ampak delajte iz duše, kakor Gospodu in ne ljudem.« Na gospodarja pa apelira: »Dajajte služabnikom, kar je pravično in primerno, ker veste, da imate tudi vi Gospoda v nebesih.« Filemonu, ki mu je bil ušel suženj, piše, pošiljajoč mu sužnja Onezima nazaj: »Onezima sprejmi kakor moje srce, ne več kot sužnja, ampak kot brata!« S tem je bil dan temelj za odpravo suženjstva.
Bogastva ne obsoja. Bogatinom priporoča, naj ne bodo visokih misli, naj ne upajo v negotovost bogastva, temveč v Boga, naj delajo dobro in radodarno dele od svojega. Sveti Pavel je ukazoval zbirke za uboge v Korintu in poslal darove v Jeruzalem. Toda ne z žalostjo ali po sili, zakaj veselega daritelja Bog ljubi.
O miloščini pravi, da je za daritelja milost, za prejemnika dobrota. Sveti Pavel jo priporoča, ker izenačuje socialne razlike. V tedanjem časti je bilo veliko brezposelnih, to jc takih ljudi, ki nič pravega ne delajo, ainpak se ukvarjajo s praznimi rečmi. Tem pravi: »Kdor noče delati, naj tudi ne je!« Nič več panein et circensesl
Delo je bilo v starem Rimu predmet prezi-ranja. Judje so delo visoko cenili in so trdili, da je rokodelstvo potrebno za harmonični razvoj duševnih in telesnih sil. Pri Judih je bilo delo za učenjake potrebno, ker niso dobivali učnine. Tretjino dneva so porabili za študij, tretjino za molitev, tretiino za ročno delo. Sveti Pavel je moral delati. Bil je ponosen na to, da je s svojimi lastnimi rokami služil svoj kruh. Delal je šotore. Ce so judovski učenjaki učili, so delali to zastonj.
Iz krogov brezposelnih se lahko razvije revolucija. Saj so bili sužnji vedno tleča iskra v organizmu rimske države, ki je mogla povzročiti eksplozijo. Zato je bilo potrebno, poudariti spoštovanje oblasti. Ko sveti Pavel piše Rimljanom, zelo noudarja spoštovanje oblasti: Vsak človek mora Diti oblastem pokoren. Oblast je postavljena od Boga. Menimo, da sveti Pavel poudarja oblast iz apologetičnih ozirov radi poganov. Prišel jc bil natnreč iz Palestine, katere prebivalci so bili znani kot netnirneži. Sveti Pavel se je bal, ko bo prišel v Rim kot Jud, da bodo vero, ki je bila neznana, in tudi njega smatrali kot nekakega revolucionarja. Zato je pisal Rimljanom, kako je potrebno spoštovati oblast.
Kdor pride v Rim, (jre prav gotovo obiskat cerkev sv. Pavla na cesti, ki pelje v Ostio. Ta cerkev je velikanska in človeka kar prevzame. Rini je premagal svet z orožjem, ki je podjarmilo orbis terrarum. Rim je premagal svet predvsem z naukom križa, ki ga je pridigal sveti Pavel in ki ga ie žalil s svoio krvjo in s tem posvetil korcnike Krščanske kulture. Sveti Pavel je |iokazal Rimu, da se da svet zavojevati z Resnico in Ljubeznijo, in ta zmaga je najlepša.
Oznamenovanje hmeVa
Celje, 23. jan.
Že več let sent hmeljarji, tako producenti kot trgovci, razpravljajo o perečem vprašanju znamkovanja hmelja. Kakor znano, se nahaja sedaj sattio ena javna znainkovalnica hmelja in sicer v Žalcu, katera pa po svojih pravilih ne more in nc sme znamkovati drugega hmelja kot onega iz sodnih okrajev Celje, Gornji grad in Vransko. Hmelj pa sc v odlični ineri in kakovosti prideluje ter prodaja tudi izven naštetih treh okolišev in jc z ozirom na zahteve trgovine glede znamkovanja j doslej obstojal velik nedostatek, ki naj bi se po . namerah oblasti odpravil na ta način, da bi se j ustanovila banovinska znamkovalnica hmelja, s I katero bi bilo omogočeno signiranje hmelja iz I cele Dravske banovine in ki bi poslovala ambulantno. Pri sedanji znamkovalnici je bilo namreč treba hmelj za znamkovanje dostaviti žalski Hine-ljarni, kar je mnogim trgovcem jjovzročalo velike transportne in druge režijske stroške. Tako bi sicer tudi nova znamkovalnica imela sedež v Žalcu, pač pa bi poslovala lahko povsod, kjer bi bilo njeno poslovanje zahtevano odn. željeno. Da bi se določila enotna znamka za hmelj iz Dravske banovine, je sklicalo celjsko okr. načelstvo za včeraj 23. januarja dopoldne konferenco, ki so se je udeležili: za nmeljarno v Žalcu njen ravnatelj g. Vilko Senica, za Hmeljarsko društvo njegov tajnik g. Petriček, za zbornico za TOI v Ljubljani zbornični svetnik g. Maks Turnšek iz Nazarja, za hme-ljarno v Šoštanju ravnatelj g. Smertnik, za družbo »Hed« v Žalcu g. Vinko Vabič in za Združene savinjske hmeljarske trgovce g. Josip Vook. Konferenco je vodil okr. načelnik g. dr. Hubad, kol strokovni referent pa ji je prisostvoval hmeljarski nadzornik g. inž. Janko Dolinar. Po tozadevnem objašnjenju vprašanja in ugotovitvi, da pozna mednarodna trgovina naš hmélj le pod imenom 'Štajerski hmelj* (Steirer llopfen), so bili vsi razven dveh udeležencev konference soglasni s predlogom, naj bi nova znamkovalnica za ves slovenski hmelj uporabljala le znamko -Štajerski hmelj«. Da pa bi bil kvalitetni hmelj iz ožje Savinjske doline čimbolj zaščiten, naj bi se za ta hmelj uporabljala poleg glavne znamke še podznatnka »Savinjski hmelja. Proti temu načinu oznatnenkovanja je bil ' oredvsem zastopnik žalske Hmeljarne, ki jc videl
v tem načinu zapostavljanje savinjskega hmelja it je predlagal za hmelj izven Savinjske doline drugače glaseče se znamke. Pravtako je bil proti po večini sprejetemu predlogu zastopnik Hmeljarskega društva g. Petriček, ki pa je pripomnil, da govori le v svojem imenu. Je pa brez dvoma interes našega narodnega gospodarstva in hmeljarjev predvsem v tem, da priue naše kvalitetno blago na svetovni trg pod eno znamko in to pod tako, ki jo svet že pozna. Nove in samolastno skonstruirane znamke bi mogle trgovini s hmeljem izven-savinjske provenience, ki pa je sicer deloma celo prvovrsten, občutno škodovati. Zato je tembolj čudno, da ni Hmeljarsko društvo, čigar članstvo se rekrutira iz cele Dravske banovine, poslalo na konferenco zastopnika, kateri bi mogel predstavljati voljo in želje vsega svojega članstva.
Borza
Dne 23. jau. 1931.
Denar
Devizni tečaji so bili danes nekoliko slabe,ši. Promet je bil slab in je prišlo do zaključkov samo v devizah Berlin, Budimpešta, Dunai in Praga, katere ie dala Narodna banka.
Ljubljana. Amsterdam 22.785. Berlin 13.455 do 13.475. Bruselj 7.8037. Budimpešta 4.8754 do 9.9054. Curih 1095.90. Dunaj 7.9489—7.9789. London 274.94. Newyork 56.53. Pariz 221.92. Praga 107.28—168.08. Trst 296.33- 296.49.
Zagreb. Amsterdam 22.75 — 22 81, Duoal 794.89 — 797.89, Berlin 1344.50 — 1347.50, BruseH
787.-- 791.—, Budimpešta 987.54 — 990.54,
London 274,54 — 275.34, Milan 295.40 — 297.40 Newyork čeik 56.43 — 56 63, Pariz 221.92 bL Praga 167.28 — 168.08, Zilrich 1094.40 — 1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7,653.000 Din.
Beograd. Berlin 13.4450—13.4750, Budimpešta 987.54—'490.54, Cuirih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.89—797.89, London 274.54—275.34. New-vork 56.43—56.6", Pariz 220.92—222.92. Praga 167..2S—168.08, Trst 295.35—297.35.
Curih. Belgrad 9.1275, Pariz 20.25. Londm 25.0875, Newyork 516.80, Bruseli 72.025. Milan 27.0525, Madrid 53.80, Amsterdam 207 875, Berlir 122.83, Dunaj 72.67, Stockholm 138.37. Oslo 138 10, Kopenhagen 138.10, Sofija 3.7425, Praga 15.295, Varia va 57.85, Budimpešta 90.25, Atene 6 675, Carigrad 2.445, Bukarešta 3.07, Helsingiors 13.—.
Vrednostni papirji
Tendenca za diržuvne papirje je bila danes v glavnem neizpremenjena. Vojna »kod« je bilo nekoliko slubeišn in je izkazovala nekaj prometa, nadalje je bil promet v 7-odstotnem Ble-rovem posojilu. Bančni paipi.rji so <vst;i I i v glavnem neizjpremenjeni, Jugobatiku iin Uuion-Iwnku stu bili za'kljuveni po neizpremen jeni h • tečajih k-kor tudi Praštediona. Industrijski papirji beležijo promet v delnicah Slaveik.su |x> tečaju 50, nadalje v delnicah Drave po 235. Drugih zaključkov ni bilo.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.25 hI. 7% Bler. pos. 80 bi. Celjska pos. 160 den. Ljubi j. kred. 125 den. Praštediona 970 den. Kred. zavod 170—180. Vevče 128 den. Stavbna 40 den. Split ceni. 350-400. Ruše 200- 230.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. |nxs. 86—87.50. agrari 51 b. vojna ^kodo ar. 416.50—417.50. kas 416.50—417 (417), 2. 415—415.50 (416), 3. 415 do 416.50. — Srčike Rdeč. križa 4« b., 8% Bler. pos. 91.75—92.25, 7% Bler pos. 79.-5—80.25 (80.25—80), 7% pos. Drž. hip. banke 79.75-80, b% begi obv. 66— 67. — Bančne delnice: Ravna pora 50 <1., Katolioka 36—38, Pol jo 56—57, Kreditna 123—129. Union 191 — 193 (191), jupo 78 do 79 (78), Lj. kred. 125 d.. Medjuna,rodna 67.50 <1. Obrtna 36 d. Praštediona 972.50—977.50 (975). Etno 135 d. Srbska I8S—191, Zenuiljsku |3|_ 134 (130). — Industrijske delnico: Nnr. šum. 25 do 35. CuttnKiinn 131 — 137, Slnveks 50—51 (50). Slavonija 200 d. Naši ce 800—975, Dnniica 90— 93, Pivura Sar. 190—225, Drava 235 237 (235). Sečcrnna Osjek 270—300. Nnr. ml. 20 d.. Os j. liev. 220 d, Brod. vag. 90—95, Union 80—95, Vevče 128 d. Isis 40—46. lUigu-ea 370—390, Oce-ania 205 d. Jadr. plov. 515 d. Trboveljska 327.50 do 335. Cement Split 300—360.
Belgrad. Narodna banka 8130. 7-odstotno inv. pos. 87—88.50 ( 293.000), ograrl 50—51.50. vojna škoda prompt 416.50—417.50 (310 kom.), 2. 415—415.50 (200 kom.), 6-od.slolnc begi. obv. 66 d, 7-odstotno Bler. pos. 80.125, 7-odstot. pos. Drž. hip. banko 80—80.50.
Dunnj. Don.-euv.-jadr. 90.30. Wiener-Bank-verern 16.50, Crcditanstalt 46.85, F.soon -.gos. 157, Živno 86.—. Union 23.20, Aussigcr ( liemi-srhe 154.80, Guttmnnn 16.10, Mundns 135.—, Alpine 16.80, Trboveljska 40.25, Lovkam 2.75. Rima Mu>rany 55.—.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu: Ixviulon: 7-odstotno Bler. pos. 79.25—79.75. Newyork: 8-odstotno Bler. pots. 91—92. 7-odstotno posojilo 79.25—80, 7-odstO'lino posojilo DHB 79.25—80.
Žitni trff
Položaj na žitnem trgu je ostal v fjlavnem ncizpremeni.en, vendar je mirne,ši kakor pretekli teden. Pšenica se dobi po razmeroma vismkih cenah. Danes se je zahtevalo za 80 kg težko blago brez primesi framko Srbobran 162.50. Koruza beleži znatno ponudbo, vendar se ccne razmeroma dobro drie, ker je konzum zelo majhen.
Moka nadalje neizpremen ena in noti a 265 _
275. Zanimanje za otrobe je znatno in se trgujejo debeli po 110 — 120, drobni pa po 96 _ 105.
V Ljubljani so notacnc neizpreinenicne.
Novi Sad. Pšenica: s av. šlap. 77-78 kg 130 — 135, oves: bč„ sr. 145 —- 150. Vse oetalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, oves 5 vag., ječmen 1 vag., koruza 10 vag., moka 3 vag., otrobi 10 vag. Tendenca neizpremc--rna.
Sombor. Pšenica gbč. 79 kg 150 — 160 sr. 78 kg 130 — 135, slav. 78 kg 127.5 — 132.5. Oves bč. slav. 145 — 150. Vse ostalo neizpremen ono. Tendenca neizpremenjena. Promet 176,5 vag.
Budimpešta. Tendenca neenakomerna. Promet miren. Pšenica marec 14.42, zaklj. 14.42 — 14.43. Maj 14.75 — 14 78, zaklj. 14.75 — 14.78. Rž: marec 10.39 — 10.50, zaiklij. 10.40 — 10 42, Koruza: maij 12.34 — 12.42, zaiklj. 12.38 — 12.39, trans maj 9.80 9.85.
Živina
Mariborski svinjski sejem. 24. jan. Prignanih je bilo 117 svinj. Cene: mladi prašički 7—9 tednov 100—150, 3—4 mesece 230—"50. 3 do 7 mesecev 400—450, 8 do 10 mesecev 550 do 650, 1 leto 900—1200 Din. Kilogram žive teže 8 do 10, mrtve teže U do 12 Din. Prodanih jo bilo 44.
Živinski sejem v Kranju 19. ian. 1931. Na trg je bilo prignanih volov 82, p-odanih 40, cena Din 3800 — 6000; krav 4, prodane 1 cena cena Din 1500 — 2900: telet 3. prodana 2, cena Din 400 — 940; junic 6, prodana 1, cena Din 3000 — 3700; bikov 6, prodani 3, cena Din 2300 — 4800; svini 11, prodana 1, cena Din 500 — 3000; prašičev 11, prodana 2 cena Din 500 — 3000.
Ë^9®lasiker dnevnik
Vaalia drobna vritlco l-SO Uln aU vaaba beirdti SO par Na|man|ši oga> * Sila <>gla» nad devet vrnile se računalo vi*«.. Za odgovor anamxof Na vpraianla brez znatni.e ne odgovar|amo 1

CI v 1 • v » •
\luzbe isceio
Poslovodja
odn. tudi boljša moč (pomočnik) v čevljarski obrti išče službe v dobri in pošteni delavnici. Nastop po dogovoru takoj. - Naslov v upravi lista pod št. 747.
Kakršenkoli zaslužek
išče gospod, ki obvlada nemščino in srbohrvaščino. Ponudbe pod šifro: »Odlikovan lahkoatlet«.
Komfort. stanovanje
3, event. 4 sob s kopalnico in drugimi pritikli-nami se odda za februar ali marec. Ogleda se od 1 do 3 popoldne. Naslov v upravi lista pod št. 647.
Proda se
.	.	>-•.'«.. (V •■••.,• . » ;;.
%f
CITA V5AU
Posestva ■ IMQ'O N|EG

Trgovski pomočnik
vojaščine prost, se išče za trgovino mešan, blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 718.
Vrtnar
sposoben za vodstvo večje vrtnarije, se išče. Ponudbe pod »Vrtnar« na upravo »Slov.« štev. 729.
Vajenko
za damsko krojaštvo ta-koi spreime T. Kune, Sv. Petra cesta 4, II. nadstr.

I
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52.
Čamernikova
šoferska šola
Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite ponjl
Hiša
hlev, vrt in stavbne parcele, se ugodno proda. -Poizve se v upravi »Slo-venxca« pod št. 665.
Kupim hišo
ali parcelo v Ljubljani ali Celju na zelo prometnem kraju. Ponudbe na uora-vo pod »Promet 500«.
CjffljfffH
Zobotrebci
Prosim ponudbe za zobotrebce nepakovane in pa-kovane v zavojih in kartonih po 1 duc. Dopisi na »Poštni predal 24« Ljubljana.
Enkrat na mesec
pridem v Slovenijo, da kupim pohištvo, srebro, okraske, slike, preproge in drugo Cenjene ponudbe na Ruski bazar Kra-lia Milana 14. Beograd.
Vrednostne papirje
srečke obligacije delnice kupuie upravništvo »Merkur« Liubliana Šelenbur-gova ulica 6. Il tel 30-52
I		• / ' »"i." «.T ». •*\\\\\\V! «te»«
AVatiodl		lasi
veliho jedilnica
dobro ohranjena, obstoječa iz:
velike kredence, male kredence, omare za knjige, raztezne mize, 6 stolov, 2 kompl. zaves.
Ogleda se lahko v nedeljo med 11. in 1 uro na Resl jevi c. 9-H., levo
M««
Pohištvo
iriprosto in oajinoderneiše tam nudi ivrdka po izredno nizki ceni
IfREGAR IN SINOVA
àt.Vid na<i Liutd jann — lasprot kolodvora
Lepo stanovanje
2 sobi, kuhinja, predsoba, balkon, se oddč takoj stranki brez otrok ali z odraslimi. Tovarniška ul. 21, Zelena jama.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, veranda in shramba, oddam takoj. Rožna dolina, cesta X, štev. 4.
Prodamo
Radi selitve
se proda popolnoma dobro ohranjen 4 cevni ra-dio-aparat Hartley. Naslov pri upr. pod št. 675.
Prodam preprogo,
dek. divan, pisalno mizo in flobert puško. Naslov v upravi lista pod št. 746.
Spalne oprave
nove, hrastove, orehove, politirane, solidno izdelane, ceno proda F e r d o | Primožič - mizarstvo , in parkete, Trnovski pristan 4, Ljubljana. '
Več vagonov sena
zdravega, suhega, preša-nega v balah ima na prodaj: L. Nouschak, Bos. Dubica.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg druga »rsta po 38 Din kg čislo bele gosi» po 130 Din kg m (isti pub po 250 Din kg Razpoši. liam po poštnem oovzetiu L BROZOVIC - Zagreb llica 82 Kemična čistil niča peria
Krojači, pozor!
Proda se dobro idoča krojačnica na dalmatinskem otoku zaradi odpo-tovanja. Sigurna eksistenca. Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 524.
Širile »Slovenca«!
Hurfe očesa
^aiboljše sredstvo prot, 'urjini očesom CLAVEf» ie masi
Dobite v lekarnah, dro-,'eri|ab ali naravnost i? Ivoruice in glavnega skladišča
M HRNJAH
Ichnrner - vi*/in
Varujte se potvorb
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12,
Avgust Kobilca,
tapetnik in dekorater, Liubliana, Dunajska c. 25 vhod Dvorakova 3, dvorišče, se priporoča za špecijalna tapetniška dela
Tvrdka A. VOLK
t tuMlann Rrollera rota }* nuHi nair' nc|r »ee «mir mr>kn 'n IruBr mlrvcke .fdrlke
Zahtevajte ceniki
Citajte in širite »Slovenca«!
za pos'e!je. v kompletni izvršitvi, polnjene z zdiavo morsko travo skupaj
O n 300 -
razpošilja po pošti z jamstvom, da se neod-eovarjajoče zamenia brezplačno ali vrne denar. - Na zahtevo dobite brezplačni cenik 112 strani.
Trg. in odpr. tvrdka
Cilajte in širite »Slovenca«!
Farno peharna
najmoderneje urejena, z novo enonadstropno hišo in lokalom za restavracijo, v lepem mestu Vrbaske (Banjaluške) banovine se proda iz proste roke. — Podrobne informacije daje Domovinska Industrija Mlina d d., Vel. Bečkerek.
Pri odraslih in otrocih
je ,F/GOL" mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje že odca m črev kakor tudi za zdravi en je boltzm ledvic, jeter in heme-roidov. kadar so iste v zvezi s slabo prebavo. F t gol se dobiva v vsaki lekarni, po pošti ga II razpošilja proizvaialec: Lekatm. Dr. Semelic, Dubrovnik 2144 3 stekl. s ooštmno 105 Din 8 steklenic 245 Dm. 1 steklenica 40 Din.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
ima stalno na zalogi:
Deželne pridelke - žito - mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadje - mesne izdeike -južno sadje - semena - seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stroie in orodja umetna gnojila - cement - premog itd.
Bogu vsemogočnemu je dopadlo poklicati k sebi po večno plačilo našega iskreno ljubljenega brata, gospoda
Rudolfa Raktelj a
župnika na Bizeljskem
ki je nocoj ob %2 po kratki in mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb preblagega pokojnika bo v ponedeljek ob 10 dopoldne. — Pokojnik je bil vzoren duhovnik in svečenik v vinogradu Gospodovem.
Nepozabnega rajnika priporočava vsem, ki so ga poznali, posebno pa čč. duhovnim sobratom v prijazen spomin in molitev. Bizeljsko, dne 23. januarja 1931.
Teodor Raktelj, polkovnik v pokoju, brat. - Minka Raktelj, sestra.

ЦРЈ
!/> - > 1i -2
s? >
i

- w- -j -j". ' f ^ 2
•g I»
zi2^ S »■Si
j * j E as
*	зае SO
•	'J ï -
E Sïï-Ï S* « » «
S'-± r«s
So s " ii So«
i-j-5SJ5
u N
» 5j • c? ï
l. N 9
N CQ
3 M
? S a ï 3 r -o
г — J £
« dm i s
"â i° £ t
" 9 d "" < i 1 o -Z iui Š * a
« ï z « * W II	v
»O » is fla à a ï ï
■вл r < • »£=
, « л» OS I
91
H ans Dominik:
Moč treh
Roman tz leta 1955.
Sir Vincent Rushbrook je govoril: »Naše islandsko brodovje mora v strnjenih vrstah takoj napasti Newyork. Pctnajstmilijonsko mesto bomo zdrobili v prah To bo diktatorju najprej izbilo iz glave poželenje po Afriki in Indiji.«
Lord Horac je še enkrat izpregovoril : >Nahajam se tu v čudnem položaju. Jaz sem se morda vendarle več pečal s temi vprašanji nego katerikoli član vlade. Povem vam danes... mislite na moje besede, gospoda moja... V najbližnjem času bomo občutili vmešavanje Moči. Smatram za pravilno, da se omejimo samo na obrambo.«
Besede lorda Maitlanda niso mogle prepričati vlade. Radi zadnjih brzojavk o ameriškem napadu na Indijo so smatrali vsako čakanje za škodljivo. Indija je bila najobčutljivejše mesto britskega svetovnega imperija. Kdor se je drznil dotakniti se Indije, tega so morali pobiti.
* » *
Angleški ministrski predsednik je dal svojemu tajniku odločen nalog. »Pričakujem četrtega lorda admiral itete. Vsak drug posetnik naj čaka.«
Tajnik se ni čudil ukazu. Ugled lorda Maitlanda v angleški vladi se je v zadnjih tednih znatno dvignil. Vsled svojega natančnega poznavanja ameriških razmer je postal eden od najvažnejših članov vlade. Vrh tega je našel postarni lord Gashford v njem dragocenega pomočnika. Osebnost, ki je družila odločnost s premišljeno mirnostjo zrelega moža. Sodelavca,
ki ni ničesar zahteval zase ... vsaj navidezno ničesar zahteval, in ki se je popolnoma posvetil vprašanjem visoke politike.
I^ord Gashford je bil premislil izvajanja lorda Maitlanda v zadnji vladini seji. Ko je stopil lord Horac v njegovo pisarno, mu je šel naproti. »Vaša na-ziranja o namerah ameriškega diktatorja so pravilna. Ako sploh dela po logičnih sklepih, potem se dajo razlagati le tako, kakor ste to ondan storili vi. Rad bi v vaši prisotnosti sprejel obisk, čigar nameni mi niso jasni. Dr. Glosin se mi je najavil.«
Lord Horac ni mogel skriti svojega začudenja.
>Dr. Glosin tu? Ali je posredovalec za mir?«
Tajnik je pripeljal dr. Glosina v sobo. Prišel je prostodušno ko svetski mož. ki je mnogo potoval. Pozdravil je lorda Horaca prisrčno ko slarega znanca, ne da bi se dal motiti od prisotnosti ministrskega predsednika. Vprašal je zgovorno, kako se počuti lady Diana, in se razgovarjal z lahkoto, kakor bi bil na čajanki in ne pri vodilnih ministrih svetovne države. Oba Angleža sta odgovarjala z enako ljubeznivostjo, čeprav ju je v srcu pekla radovednost, da bi zvedela za namen tega razgovora. Lord Horac je ponudil doktorju cigare in vžigalice. Glosin je mirno sprejel, tako da sta angleška državnika postajala ze nestrpna.
Dr. Glosinu se brez dvoma ni mudilo. Toda končno Angležema še manj. Čakala sta mirno, da prekine molk.
^Gospoda, to vojno smatram za brezumno. Le neizmerno častihlepen mož goni dva po jeziku in rodu enaka naroda v boj.«
Angleža nista rekla besede. Le rahlo prikima-vanje j< pričalo, da se strinjata. Doktor je nadalje-
val: »Razložil bi položaj s primerom. Svet pripada veliki tvrdki, English-speakers. Tvrdka ima dva lastnika. Danes sta to dva sovražna brata, ki delata drug proti drugemu v škodo tvrdke. Firma more uspevati samo, ako sta njena voditelja edina in delata složno. Ali ne bi moral eden od lastnikov prevzeti vodstva?«
Dr. Glosin je umolknil in posvetil svoji goreči cigari posebno pozornost.
»Sovražna brata v tej primeri sta pač Anglija ln Amerika?«
Dr. Glosin je rahlo pokimal in pritrdil vprašanju lorda Gashforda.
Predsednik je nadaljeval: »Kateri od obeh se bo umaknil drugemu?«
Glosin je imel zopet opravka s cigaro, preden je našel odgovor. Počasi, skrbno je tehtal besedo za besedo.
»V trgovini bi bil oni, ki ima manj skušenj... manj sposobnejši... največkrat pač mlajši.«
Lord Horac ga je prekinil.
:>Mislite, da bi Cir Stonard sedaj prostovoljno popustil?«
»Ako ne prostovoljno, potem prisiljen!«
»To bi pomenilo strmoglaviti Stonarda! Prostovoljno ne bo nikoli popustil.«
:>Radi tega sem tu.«
Beseda je padla. Očividno je bilo, kako je učinkovala na predsednika. Lord Horac se na zunaj ni izpremenil. Le njegovi možgani so delovali mrzlično in koval je dolge sklepe... Ve, da deluje skrivnostna Moč. Da bo morda že v najbližjem času, morda v nekaj dneh treba le lahkega sunka, da pade diktator. Pravočasno menja zastavo ... Kljub temu je lahko njegovo delo Angliji koristno ...
Za Juuoelovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cet.
Izdajatelj. Ivan Rakovue,
(Jredntk Prane Kreinžar.