Štev. 41. V Maribor^ dne 12 oktobra 1905. fečaj XXXIX. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacijo so poštnine proste. Volitve za lenarški okrajni zastop. V ponedeljek, dne 16. okt. volijo v ta doslej po večini narodni okrajni zastop veleposestniki, dne 18. oktobra trga Sv. Lenart in Sv. Trojica, dne 19. oktobra pa kmečke občine. Volitev se vrši dne 16. in 19. oktobra ob 10. nri dopoldne v prostorih okrajnega zastopa pri Sv. Lenarta. Več nego 20 let že vodijo ta okrajni zastop sami kmetje in gospodarijo v zadovoljstvo celega okraja. Poglejmo, kaj je storil ta zastop v zadnji svoji dobi. Naloga okrajnih zastopov je pred vsem ta, da skrbe okrajem za dobre ceste. Teh smo dolgo pogrešali tudi v ieaarskem okraju, česar so bile mnogo krive občine same, ki se niso mogle zjediniti za gotove proge. Vse ovire pa je zmagal sedanji okrajni zastop pod modrim načelnikom g. Fr. W e 11 o m in njegovim namestnikom, vrlim poslancem R o š k a r j e m. V nekaj letih so se naredile tri jako potrebne ceste k Sv. Juriju, k Sv. Rupertu in k Sv. Benediktu; prva bo skoro zvezana zjakobško okrajno cesto v mariborskem okraju. In o-krajni zastop je modro gospodaril. Sedaj, ko so ceste narejene, so tudi že plačaue in vendar doklade niso bile Bog ve kako visoke kljub velikim stroškom. Navadno so znašale 30%, enkrat 60 ®/q, enkrat 50%, letošnje leto 31 %• Skrbel je tudi, da so bile ostale okrajne ceste vedno v dobrem stanu. Za pov-zdigo živinoreje je priredil vsako leto pre-miranje goveje živine in bikov. Ti lepi uspehi, na katere smo ponosni Slovenci lenarškega okraja, pa so bili le mogoči, ker vodijo okrajni zastop v LISTEK. V spomin t dekana J. Žičkarja. (Ob njegovem pogrebu dne 2. vinotoka 1905 v videmski earkvi govoril prof. dr. Anton Medvod.) Haec dicit Filiug Dei. . .: Novi opera tua et fldem et charitatem tuam. To govori Sin božji: Poznam tvoja dela in vero in ljubezen tvojo. A p. 18 s. Katera hiša ne bi žalovala, ako nesejo njenega blagega gospodarja k pogrebu? Kateri otroci se ne bi jokali, ako spremljajo svojega predobrega očeta k hladnemu grabu ? Neizmerna ljubezen in globoka hvaležnost jim takrat napolni s tugo srce, s solzami oči in s skelečo skrbjo vso dušo. Žaluj torej danes, ti tako lepa videmska cerkev; skrij krasoto svojega obličja in ogrni se s črnim prtom, z znamenjem hude žalosti; tvoji zvonovi naj zaplakajo, da se bo čulo čez hrib in dol, tvoje orgije naj zapojejo naj-ganljivejse žalostinke! Zakaj? . . . Ah, tvojega blagega in modrega gospodarja nesejo k pogrebu ! Žalujte danes, vi možje in žene, žaluj vsa mladina, vsi sinovi in hčere videmBke župnije! Zakaj ? . . . Ah, vašega premilega resnici pravi kmetje, ki imajo srce za svoje trpeče sr>brate in smisel z« napredek kmečkega ljudstva. Mislili bi, da ga ni neza-dovoljneža v okraju, ne nasprotnika tem požrtvovalnim možem, saj so izvršena dela v korist posameznikom in celemu okraju. Pa ni tako! Komu pa ne ugaja to delo, komu so zoperni ti lepi uspehi ? Čaj te in strmite! Tr-žanom lenarškim in trojiškim, ki so pozabili, da jih je rodila slovenska mati, in nekaterim njihovim zaveznikom, ki pljujejo v svojo lastno skledo. Ti agitirajo na vseh krajih, da bi dobili okrajni zastop v svoje roke. Kmetje lenarškega okraja, ki ljubite svoj kmečki stan in svoj slovenski narod, čujte: tržani bi vas radi dobili v svojo pest. Ali imajo nemškutarski tržani srce za slovensko ljudstvo? Nikdar in nikoli! Ko je še nepozabni (!) Mravlak vodil okrajni zastop, se za kmeta ni nič storilo. Pač so delali obljube, a jih niso nikdar izpolnili. Kako je delal Mravlak za kmeta, vsi dobro vemo. Še so neza-celjene rane, ki jih je vsekal ta goljuf mnogim našim ljudem, ki so preslepljeni bili vložili denar v njegovo „voršuskaso". Do 20.000 K je izginilo takrat vsled dobrega Mravlakovega gospodarstva. In to je bil po veliki večini kmečki denar, težko prisluženi krajcarji. In da niso Lenarčani šli s trebuhom za kruhom, imajo zahvaliti le naše kmečke ljudi, ki so v svoji preveliki dobrosrčnosti odstopili takrat 25% kapitala. Vsled naše dobrote so si ti ljudje pomagali na noge. In kako povra-čajo te dobrote? Še nam je v živem spominu, kako divje so napadali poštene naše mladeniče pred 2 leti pri Sv. Trojici in pri Sv. Lenartu na ulici in po časnikih. Letos so si osnovali novo „voršuskaso", še več, podružnico „Siidmarke" so si osnovali dne 3. septembra, dnhovnega očeta spremljamo k hladnemu grobu! Danes je dan velike žalosti za Vas. A ne samo za Vas, temveč za vso obširno vi-demsko dekanijo, za zlate ravnine in prijazne gorice ob pobrežju bistre Save. V odkritosrčni žalosti se pa združi z Vami tudi vsa lavan-tinska škofija, da — vsa naša draga domovina. Ta splošna žalost pride iz globočin tisočerih src; ne da se ukrotiti, ker objokujemo preveliko izgubo. Ljubi Bog, zakaj si nam vzel tistega, ki nam je toliko koristil in katerega bomo tako težko nadomestili? Zakaj je kru!a smrt tako zgodaj, tako nenadoma, tako grozovito pokosila tistega, ki je bil nas vseh ljubljenec? O Bog, hud je udarec, s katerim uas je Tvoja šiba zadela, strašna je rana, katero je vsekal v naših srcih meč Tvoje previdnosti! Preljubi! Tukaj sredi med nami počiva v prerani trugi tisti, kojega smrt aam je toliko- žalost prizadjala, prečastiti gospod d u-hovni svčtnik, dekan in župnik na Vidmu, Josip Žičkar. Njegovo vzgledno življenje in neumorno delovanje je bilo mogočen povod in vzrok nase ljubezni in našega spoštovanja do njega. Ozrimo se nekoliko nazaj na to življenje, da se naša ljubezen do nepozabljivega pokojnika tembolj podružnico onega nemškega društva, ki hoče s svojim denarjem pokupiti slovenska posestva in na njih Nemce naseliti. Privabili so Nemce in nemškutarje od vseh strani, ki so se nesramno norčevali na slovenskih tleh iz sloven skega ljudstva. In takim ljudem naj bi prepustili vajeti v okrajnem zastopu? Sovražniki naše vere in našega naroda nai bi vladali kmete ? Tega ne pripustimo! To se ne sme zgoditi! Oba trga imata itak 11 udov v okrajnem zastopu, torej tretjino vseh udov, in vendar komaj 3 % vseh davkov plačujeta. Ti naj bi vladali kmete, ki plačujejo 97% dače? To bi vam bilo gospodarstvo ! Ptujski okrajni zastop je hitro zvišal doklade od 30% na 50%, ko so ga dobili Ptujčani v roke in to brez vsake potrebe. Konjiški okrajni zastop, ki ga vodijo tržani, je poslal tudi Lenarčanom podporo iz dobička svoje hranilnice, ko ima poravnati na tUoče dolga pri konjiški železnici L viki okrajni zastop dovoljuje za „šulferaju" posebne svote, mesto da bi skrbel za kmete. Tako znajo nemškutarji gospodariti! Lenarški trg si je pri okrajnem zastopu najel posojila 8000 K, da bi se okrajna cesta skozi trg proti Sv. Juriju delala mimo Sekola. To svoto ima vrniti, a je še ni vrnil in je ne meni vrniti. H jtel je tudi, da bi kanale za lenarški trg plačal okrajni zastop. Tako predrzni so sedaj, kaj bi še bilo, če bi ti ljudje dobili v svoje roke okrajni zastop ?! Ponosni sloveujki veleposestniki, vrli župani in zavedni volilni možje lenarškega okraja, pridite zato dne 16. in 19. okt. do zadnjega vsi na volišče in oddajte glasove možem vaše krvi, vaše korenine! Za kandidate so izbrani taki vaši tovariši, ki so vredni vašega zaupanja, ki ljubijo Boga in svoj vkorenini, iz nje pa požene nevsabljive kali — prijaren spomin na njega! Prečastiti g. dekan Z i č k a r je bil rojen dne 12. svečana 1846. 1. v občini Raz te z, v sosedni rajhenburški župniji. Stariši njegovi so bili kmečkega stanu, a imoviti, zraven pa pošteni, pobožni, pravi vzor za vsako krščansko hišo. Svojemu sinu Jožefu so vsadili v srce žlahtno rožico žive vere in neomahljive čednosti, kar je največja in najdragocenejša dota za vsakega otroka. Ker je sin že v prvi mladosti kazal posebne dušne zmožnosti, so ga dali stariši po izvrstno dovršeni ljudski soli v Rajhenburgu v latinske šole v Celju. Tudi na gimnaziji je bil Josip Žičkar vedno odličen učenec; vsaj je imel v obilni meri tiste tri neprecenljive lastnosti, ki najlepše krasijo dijaka, le-te so: naravna, izvanredna nadarjenost, marljivost in neomadeževana čistost v vsem obnašanju. Dovršil je latinske šole, seve, z odliko. Kam bi potem šel, se mu ni bilo treba veliko pomišljati. Njegovo pobožno srce mu je velelo v bogoslovje, da bi duhovnik postal. To je tem raje storil, ker so tudi njegovi stariši imeli edino željo, da bi nekdaj svojega sina videli kot duhovnika pred oltarjem; a gorečo željo svojih starišev izpolniti je smatral Žičkar, kakor vsak dober otrok, za sveto dolžnost. Da je bil tudi v bogoslovju cvet svojih tovarišev, ni treba posebej nagla- slovenski dom, ki hočejo pričeto delo posebno glede cest krepko nadaljevati, da bodo sčasoma vsi kraji imeli dobre ceste. Lenarški okrajni zastop je bil doslej v rokah slovenskih kmetov in v njihovih rokah mora ostati v bodoče. Da se to zgodi, udeležite se vsi volitve, ki je tako važna, da bo naša zmaga slavna, da bodo v sredini naših Slovenskih goric tudi v bodoče vladali verni, rodoljubni Slovenci, ne pa ljudje Prusaki, Bismarkovei, ki bi že danes rajši bili pod neruskim cesarjem nego jutri. Zato pa na delo ! Bog in sreča junaška! Ne vdajmo se! Politični ogled. Državni zbor. Le kratko časa je trajalo tokrat zasedanje državnega zbora, od 25. septem. pa do 7. okt. Žalostnega pomena je bila ta doba, ker je slovenskim volilcem vzela nemila smrt zelo delavnega poslanca Josipa Žičkarja. Peljal se je na Dunaj, da bi tamkaj opral madež, katerega so hoteli nekateri ljudje pritisniti poštenim Videmčanom na čelo, namreč z onimi „videmskimi tolovaji". Toda svoje srčne želje ni mogel več izpeljati. Izročil je torej interpelacijo državn. poslancu B e r k s u , ki jo je v državnem zboru istinito vložil. Krivica, ki «e je zgodila Vidimčanom, je vnebovpijoča in zato je pričakovati, da se jim velika škoda popravi. Poslanec R o b i č je interpeliral zaradi okrajnih zastopov Celje in Slovenjgradec, kjer Nemci nočejo voliti in zaradi tega okraj, zastopi ne morejo delovati. Zaradi postopanja policije v Brežicah proti Slovencem je interpeliral poslanec Ploj. Izmed slovenskih poslancev so govorili Š u k 1 j e zaradi izseljevanja dolenjskih kmetov v Ameriko in dr. Š u s t e r s i č za razširjenje volilne pravice. Slovenski katoliško- narodni poslanci so se pokazali zopet zelo delavne in sposobne zagovornike ljudskih teženj. Deželni zbori. Deželni zbori so začeli delovati. Štajerski deželni zbor bo se sešel dne 18. t. m. Predložena bo zopet lovska postava, ker zaradi nekaterih nevažnih poman-kljivosti ni dobila cesarjevega potrjenja. Nemški poslanci zahtevajo nekaj hiralnic za nemške kraje. Zaradi slovenske kmetijske šole se ni drnzega nič storilo, nego da so si komisije ogledale več prostorov, kjer bi bila nova šola primerna. Predložil se bo poslancem tudi proračun za 1. 1905. Pri tem bodo imeli Slovenci dovolj priložnosti, da seznanijo nemške poslance s svojimi zahtevami. sati, kajti njegove lepe lastnosti se niso zmanjšale, temveč so z njegovimi leti rastle v popolnosti. Že v tretjem letniku je bil duhovnikom posvečen, dne 21. julija 1870. 1. Prihodnje leto 1871. poslali so ga takratni knezoškof Jakob Maksimilijan v Vojni k za II. kape-lana. Po štiriletnem službovanju v Vojniku je prišel za II. kapelana v C e 1 j e , katero službo je opravljal deset let. Od ¿885 do 1887 je bil potem mestni vikarij v Celju. Leta 1887. pa je postal župnik v Vitanju, v goratih krajih ob južnem vznožju zelenega Pohorja. Trinajst let je pastiroval v zelo razširjeni župniji; dne 26. sušca 1900 1. pa je bil imenovan za župnika in kmalu pozneje za dekana na Vidmu. Na le-tem mestu mu je Bog, žal! samo pet kratkih let odmeril v plodonosno delovanje, kajti minulo sredo, dne 27. kimovca ga je poklical v večnost, upamo, da v zasluženo večno veselje. Umrl je blagi dekan v samostanu o o. piaristov na Du-naju, spreviden v poslednjih trenotkih svojega življenja. To so najvažnejši podatki iz življenja rajnega dekana Žičkarja. Priprosti so, skromni, tfakor so bile večinoma skromne službe, katere je gospod dekan po božji odločbi opravljal. A mi moramo človeka soditi le po z v e-stobi, natančnosti in vnetosti,s katero je opravljal svojo službo, in naj si je Volitev na Koroškem. Tudi tokrat so še Slovenci propadli! Dne 10. t. m. je bil izvoljen državnim poslancem g. Zaifric iz Mi-klavc s 2253 glasovi. Slovenski kandidat g. Orafenauer je dobil 2169 glasov, tersj 84 glasov manj nego Zaifric. Dasi nas Sloveuce boli ta poraz, vendar je razlika glasov tako majhna, da koroškim Slovencem ni obupati. Če bodo delali vrlo naprej za narodno probnjo, bo prihodnjič brezdvomno zmaga njihova. Žakstno je bilo, da je izmed slovenskih listov tudi liberalni „ Slov. Narod" d3lal slovenskemu kandidatu težkoče. Tako ravnanje se imenuje izdajalsko! Slovenski kmetje v boju! Med gospodarskimi stvarmi prinašamo danes poročilo o velikem boju slovensih kmetov iz ljubljanske okolice z meščani zaradi podraženja mleka. Upamo, da bodo kmetje v tem boju zmagali. Zdaj so si ustanovili tudi mlekarsko zadrugo za okolico, da se bo prodaja mleka uredila. Ko bodo to stvar srečno izpeljali, pa mislijo ustanoviti zadružno mesnico. Meso po večjih mestih je sedaj strašno drago, cena živini pa ni poskočila v tem razmerju, lep dobiček smukne torej mesarjem v žep. Kmetje ljubljanske okolice pa so prepričani, da bodo oni dobili ta dobiček, če ustanovijo svojo mesnico. Imajo celo prav! Naši štajerski kmetje pa imajo tukaj lep vzgled za geslo, katero tolikokrat ponavljamo kmetom: V združenju je moč! Glasilo katoliško-narodne stranke „Slovenec1' stoji v tem boju ob strani kmetov, a liberalni „Slovenski Narod" nesramno hujska proti kmetom. V liberalnem tabore se nikdar niso nahajali prijatelji kmetov. Slovenski kmetje, zapomnite si to dobro! Na Kranjskem so se izvršile v politični službi velike izpremembe. Deželni predsednik baron Hein, velik neprijatelj Slovencev v obče in kmetskega stanu posebej, je moral pobrati svoja šila in kopita ter jo pobrati na Dunaj. Na njegovo mesto je prišel dvorni svetnik Švarc iz Trsta. Mnogi menijo, da bo katoliško-narodna stranka sedaj, ko je odšel Hein, odnehala z obstrukcijo. Toda iz katoliško-narodnih krogov samih ne pride nobena vest, iz katere bi se dalo za gotovo sklepati, kako stališče bo zavzela stranka v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. Toliko pa se že lahko naprej pove, da samo zaradi Heinovega odhoda katoliško - narodna stranka ne bo odnehala od boja, ker njej se ne gre za osebe, ampak za stvar. In ta stvar je sedaj: Spremenitev volilne pravice. Pri zadnjih volitvah je bilo oddanih za katoliško-narodno stranko 37.412 glasov in za to je dobila 16. poslancev. Za liberalno stranko je bilo oddanih 6399 glasov, in za to imajo 9 poslancev. Za Nemce je bilo od- bila še tako nizka. Najvažnejše vprašanje po smrti kogarkoli ni: Kaj je bil ? Kaj je postal ? temveč: kaj je storil, kako je deloval, kakoje živel? To je edino pravo merilo za vsakogar. Po tem načelu sodimo tudi nepozabljivega nam dekana Žičkarja! Jaz sem v dnu svoje duše prepričan, da v tem oziru govorim v imenu nepristranske pravičnosti, ako rečem: rajni g. Žičkar je bil popolenmož kamorkoli je bil po božji naredbi postavljen. Bil je značaj, čist kakor biser, za svoj vzvišen poklic vnet z mladeniškim ognjem apostolskega oduševljenja. Bil je vedno delaven, kakor mravljica, vstrajen, kakor la-stavica na daljnem potovanju, plemenit po vsem svojem mišljenju, hrepenenju, govorjenju in ravnanju. Zraven tega pa je bil ponižen, kakor pomladauska vijolica med bodečim trnjem. Za geslo svojega življenja si je bil izvolil pred vsem besede Kristusove: „Dajte Bogu, kar je božjega!" Bil je duhovnik po svojem poklicu, in sicer duhovnik po volji svojega Odrešenika. Bil je dika med duhovenstvom cele škofije. Njegov vzvišen stan mu je bil svet in visoko svete so mu bile dolžnosti, katere mu je isti nakladal. V prvi vrsti si je prizadeval, sebe po- danih 368 glasov, in za to imajo 11 poslancev ! Ali je to kaka pravica? Katoliško-narodna stranka zastopa ljudstvo, zato ljudstvu pravice! Liberalni stebri se ntajejo. Na zveznem občnem zboru sloven. „Sokola", ki je b'l polnoštevilno obiskan m ga je otvoril starosta, vodja liberalne stranke, dr. Tavčar, je bil izvoljen kot starosta sokolske zveze dr. Ravnikar. Tavčar je dobil en glas. Dr. Kušar je zahteval, naj nosi „Sokol" vedno značaj na-rodno-napredne stranke. Dr. Treo je ugovarjal in zahteval, naj vlada v „Sokolu" svoboda, kar je večina odobravala. Pri ovacijah, ki so z njimi počastili novega starosto, so Tavčar in somišljeniki vstali ter odšli. „Narod" je bil silno žalosten; očita novi strnji v „Sokolu", da je klerikalna ter prijemlje ostro, osobito Štajerce, češ, da je pri njih narodna stvar tako žalostna, kakor nikjer drugod. Štajerski sokoli! Tako govori v nemških objemih se topeča telesna straža dr. Tavčarjeva! Prote-stantovski vsenemški list „Evangelischer Ge-meindebote" slavi Tavčarjevo zasluge za boj proti katoliški cerkvi. Krščansko - socijalna zmaga na Dunaju. Krščanska misel je na Dunaju še vedno zmagovita. Dne 10. oktobra sta bili na Dunaju dve volitvi, jedna za državni, druga za deželni zbor. V obeh je zmagala krščansko - socialna stranka s svojima kandidatoma, profesorjem Sturmom in prof. Volnijem. Krščansko-socialna stranka se je morala pri teh volitvah boriti proti petim sovražnikom, proti socialdemokratom, nemškim nacionalcem, liberalcem, Šenerijaacem in Volfovcem, tem veselejša je torej njihova zmaga. Nemški tolovaji v Brnu. Nemec je povsod, kjer biva, nestrpen do skrajnosti. Vse bi rad sam imel in sam bil, drugemu ne privošči ničesar. Čehi potrebujejo v Brni še jed-nega vseučilišča. Toda Nemci nočejo tega za nobeno ceno dovoliti, čeravno nimajo prav za prav nič dovoljevati. Za to so priredili dno 1. oktobra Nemci v Brnu shod, na katerem so ugovarjali češki zahtevi. Toda tudi Čehi niso mirovali, ampak so isti dan tudi priredili v Brnu shod, na katerem so zahtevali svoje vseučilišče. Ker je bilo na obeh straneh veliko zborovalcev, prišlo je do pretepov, v katerih so se Nemci izkazali zopet kot pravi tolovaji. Ubili so tudi jednega Čeha, imenoma Pavlika. Nemška omika v Avstriji ne stoji na visoki stopinji in rodi strašne sadove! svetiti in ohraniti kolikor mogoče na visoki stopinji duhovniške popolnosti. Raditega je mnogokrat vestno opravljal duhovne vaje. Da bi se bolj vnel svojo pobožnost, obiskoval je sloveča božja pota; bil je v Rimu ob grobovih sv. apostolov, v L u r d u, na svetovno-znanem svetišču Marijinem, šel je v Prago ob grob sv. Janeza in večkrat v Velehrad na grob slovanskega apostola sv. Metodija. Toda duh vnik nima le dolžnosti, sebe posvečevat, temveč tudi vse tiste, ki so v njegovo skrb, v njegovo pastirovanje izročeni. Za nje se naj trudi kakor za samega sebe! Rajni Žičkar je skušal to doseči. Kamor ga je k'icala pastirska dolžnost, jo šel z veseljem in koprpenjem, poveličevati dušni blagor svojih ovčic. Prižnica je bila kraj njegove delavnosti, odkoder je vedno rad, neštetokrat, oznanjeval čast božjo, čast Marijino, odkoder je svaril pred hudim in vnemal k dobremu. Spovednica je bila zaželjeno mesto, kjer je prebil velik del svojega duhovniškega življenja, kjer je delil božji mir, odpuščanje grehov, kjer je tolažil skesana srca in brisal solze prave spo-kornosti. Sreti altar pa je bil raj njegovega dušnega veselja, sladkih, nebeških občutkov, kjer je molil svojega Izveličarja, za sebe in za vse svoje ovčice; altar mu je bil sveti dom. kjer je obiskoval svojega Jezusa, katerega je tako neskončno ljubil. (Konec prihodnjič.) Dopisi. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Brač-k i j a n c i) se jako jezijo, da se tudi duhovniki udeležujejo občinskih volitev. Če so duhovniki zapisani v imeniku volilcev, ali tedaj nimajo pravice? Ali iim ne daje pravice volilni red za Štajersko? Če se kdo svoje pravice posluži, gotovo nič krivega ne stori. Ali naši duhovniki niso avstrijski državljani? Posebno se brački-janci hudujejo, da se naš g. župnik udeležuje volitev; če bi bračkijance volil, o kako bi ga hvalili, pa hvala Bogu, naši duhovniki niso narodne izdajice. V nekem „Štajercu" nek bračkijanec opominja naiega g. župnika, naj volitve v „Koslafcih" ne zamudi. Glej ga nemčurja! še slovenskega imeua: Okoslavci ne rabi. Mi se nadejamo, da se boste g. župnik kot narodnjak tudi te volitve udeležili, ker imate tam volilno pravico; pa takrat boste šli v Okoslovce p* ne v „Koslafce". Več volilcev. Ivanjci. Že sem mislil, da se bomo za resnica kečkali; tako je bilo prve dni po volitvah, kakor če dregneš v sršenovo gnezdo .. . Ker se je do danes že precej ohladila zavreta kri, upam, da bo iesna beseda našla svoje mesto. — Vprašajmo se najprej, ali res v Ivanjcih ne moremo živeti brez Vracka ? — Prepričan sem, da prav lahko. Kaj pa je že storil Vračko za našo občino? Znano mi je samo to, da se malo briga za cesto k Sv. Juriju. V Ivanjščici je v deževnem vremenu blato kakor v Kunovi; sicer se pa s težavo privlečeš čez rupe in gruče. Kdor ne verjame, naj gre gledat. Ali pa je Vračko res tako ugledna, povsod spoštovana oseba, da je častno, se solnčiti ob žarkih njegovega prijateljstva? Prav dobro še nam je vsem v spominu, kako žalostno je pogorel lani, ko se je vsiljeval za poslanca. Ali je znabiti verea katoličan, ki spolnuje vestno svoje verske dolžnosti, da mu ne moreš do živega? Je-li delaven in varčen, kakor mora biti kmet? Ne posebno, ker hodi ob najlepših delavnikih okoli — po krčmah. Kaj ga je bilo treba n. p. pri naših volitvah? S svojim prihodom je samo povedal, da mu gre že precej tesno za mastno službo: mogoče že potekajo dnevi brezskrbnega postapanja — mogoče — o strašna misel! — mogoče bo prekmalo zašlo solnce sreče, in treba bo sleči gospodsko suknjo. Ali ima Vračko vedno več prijateljev? Ne! Kakor kažejo dogodki zadnjega časa, ga kar po vrsti stavijo občine ena za drugo pod kap. Ščavniška dolina mu je to leto že precej glasno povedala, da ne mara več za njega, da hoče imeti v gornoradgonskem okr. zastopu boljšega načelnika, kmeta, pa ne človeka, ki izroča okraj nemškim piirgarjem. (Vračko, ali te ne zebe na peči, če pomisliš na Terbegovce, Galušak, Kraljevce, Ščavnico in — Ivanjce?) Kdo pa so Vračkovi prijatelji? Poglejmo jih 1 Najzanesljivejši so vsi krčmarji ob veliki cesti od „Novega sveta" do ivanjskega „peka" in velika večina ob drugih eestah in potih. Za te stori Vračko kot načelnik največ; ni čuda, da se tako odločno potegujejo zanj. Drugič ga neizrečeno ljubijo radgonski ptir-garji; saj niso mogli dobiti uboglivejšega hlapca od njega. Najbolj ponosen pa je lahko Vračko na svoj tretji regiment. To so pa naročniki in čitatelji prismojenega „Štajerca". — „ Štajerc" je korito, v katerem zbrlozgajo nemčuiji vsakih štirinajst dnij pravo fašensko godlo neumnostij, svinjarij in lažij. Da pri tako mastni braDi ljudje zbolijo, ni čuda. Saj menda veste, kako umno orje nekdo svojo gomilo, odkar prebira gospodarske članke v „Štajercu", Ta „napredni" gospodar ne dela več ogonov. čemu tudi?! Nemci pri Cmureku delajo na ravnici široke, naš „napredni" Šta-jercijanec si pa misli: da bo prav nemški, pa na svoji gomili ne napravi več nobenih ogonov. Smešno in žalostno! — Še neprimerno bolj žalostno je seveda, kako s slastjo ližejo ptujsko nesnago tudi nekateri Ivanjci. .. Pfuj 1 Škoda! Imajo jako pokvarjen okus! . . . Sramota za lepo vas, sramota za prej dobre krsčanske hiše, največja sramota in greh pa za stariše, kateri trpijo, da čita „Štajerčeve? grdobije in norije tudi deca! O ljuba pamet, kje si? — Ali se to pravi, skrbeti za srečo svojih otrok? Ali se to pravi, otroke krščansko vzgojevati? Dobro mi je zuano, da se je že predrznilo par takih Štajerčevih mladeničev vzdigniti grešno roko celo proti lastnim stari-šem. Kje je iskati vzrok takemu obnašanju? Prepričan sem, da so krivi stariši sami. In sami sebi režejo vsak dan trdo palico, dokler bodo trpeli v svoji hiši gnjusno berilo. Ali ne veste, da so morilci in ubijalci, katere je sodila zadnji čas porotna sodnija v Mariboru, večinoma Štajercijanci? Ali ne veste, da „Štajerc" najgršo blati in sramoti naše duhovnike? Čemu dela to? Vzeti nam hoče spoštovanje do duhovskega stanu. „Štajerc" dobro ve: če ne bomo več spoštovali duhovnikov, tudi ne bomo več hodili v cerkev, ne bomo več verovali, bomo kmalu po živinsko živeli, potem bomo pa ravno zreli za nemško lute-ranstvo! In takšne otroke hočete nekateri imeti? Se-li nadejate, da vam bo na stare dni dobro zraven takih otrok? Pomislite samo! Otroci brez spoštovanja do duhovnikov, brez vere, se-li bodo zmenili za četrto božjo zapoved? ... In poglejte okoli sebe: katere hiše živijo bolj krščansko, one, katere berejo ta nesrečni list, ali one, katere berejo n. pr. „Gospodarja?" Premislite in sami sodite! Primerjajte svoje otroke z onimi, katerim ne pride ta nesnaga v roke. Torej kratko: Ivanjci! Dajmo slovo Vračkotu, ker še na njem ni zrastlo nič takega, da bi mu bilo vredno še dalje gnojiti; ž njim vred pa se naj pobere tudi gnjusni ptujski papir. En korak na boljše je že storjen. Novi odbor dela čast občini in celemu okraju. Pa zakaj bi ne bili vsi občani enega srca, enega duha — krščanskega, slovenskega! Kozje. (Naše novice.) Zadnjega avgusta sta mlatila skupaj na Veterniku nad Kozjem brat in sestra Maškonova. Med mlatvijo sta prišla do prepira, ki je povzročil grozni umor. V prepiru je sestra letela za svojim bratom z lopato, kar je brata tako razsrdilo, da jo je dregnil z majhnim nožičem menda ravno v srce, na kar se je sestra zgrudila mrtva na tla. Stara je bila okrog 20 let. Sedemnajstletni morilec se je drugi dan sam javil sodniji v Kozjem. — Dne 2. oktobra je bila v Kozjem razstava goveje živine. Prignalo se je mnogo prav lepih krav in bikov. Obdarovanih je bilo z bogato-krasnimi državnimi in deželnimi darili mnogo krav in bikov. Lahko so ponosni živinorejci kozjanskega okraja, ki še kaj dobro napredujejo v živinoreji, kar je izrazil tam potovalni učitelj g. Jelovsek. Ob koncu razstave je imel precej dolg govor o umni živinoreji in je navduševal naše živinorejce še za obilnejši napredek pri živinoreji. Dejal je, da je kozjanski okraj tako nekako središče za živinorejo Spodnje Štajerske. Tukaj je takorekoč pravi cvet dobrih pasmi goveje živine. Ob koncu govora pa je djal: Dal Bog, da bi mogli čez pet let še v obilnejši meri obdarovati z darili živinorejce kozjanskega okraja! — Od 11. do 16. kimovca so gromeli topiči ob štajersko-hrvaški meji še menda bolj, kakor v rusko-japonski vojni. Vedno od jutra do večera se je streljalo ob meji na hrvaški strani. To je bilo za naša brate Hrvate nekaj izvenrednega in sijajnega. Imeli so v svoji sredini milost-Ijivega knezoškofa, ki so delili zakrament sv. birme. Baje 17 let že ni bilo tamkaj svete birme, zato pa so letos tem veličastneje sprejemali svojega višjega nadpastirja. Stare babice in dedeki so prejeli zakrament sv. birme, kar je bilo čudno videti za nas Štajerce. — Dne 25., 26. in 27. septembra so bili strašni in usodepolni večeri. Vsak večer je grozno bliskalo in grmelo. Dež je pa lil, kakor iz škafa! Dne 1. oktobra ob 3. uri popoldan je pa zopet prihrulo hudourje od južno-zapadne strani z bliskom in gromom, vmes je pa jela padati kakor lešnik debela toča. Hvala Bogu, da je kmalu pojenjala, drugače bi bila pobila grozdje in ajdo. Pravijo, da je po nekaterih krajih napravila precej škode. — Dne 1. oktobra nas jo zapustil nadučitelj gosp. Franc Boheim v Kozjem. Svojo težavno službo je opravljal vestno samo v Kozjem preko 30 let. Lepo število let za j eden kraj! Vsled preobilnega truda in starosti je stopil v pokoj in se preselil v drugi kraj. Bil je tudi umen sadjar, kar kažejo že velike jablane pred šolo in lepo urejena drevesnica, iz katere je vsako leto mnogo mladih drevesc okoličanom razprodal. Hvala mu za ves trud! — Ta teden se je večinoma vse obralo. Kjer ni ugonobila peronospora amerikanskih nasadov, tamkaj se je nabralo nekaj več od lani. Bilo je grozdje tako lepo zlato-rumeno in črno, da bi ga gledal in gledal ter hvalil Boga za tako neprecenljivi dar božji. Tam pa, kjer se je pojavila peronospora, so nabrali polovico manj od lani. Slaba posledica nesrečne uime! Žalostno bodo zdaj čričkali čričeki osamljeni po goricah, tem veselejše bodo pa prepevali oni vinogradniki, katerim se je znoj in trud tako lepo poplačal s sladko vinsko kapljico. Dragi kozjanski okoličani, bližnji in daljni, na nekaj vas mora opozoriti kozjanski novičar. Hajd vsi možje in mladeniči pa tudi žene in dekleta v nedeljo, dne 15. vinotoka v Kozje na zborovanje katoliškega političnega društva kozjanskega. Govorili bodo vam vsem naklonjeni gospodje, ki so vestni boritelji za vaš kmečki stan. Mi se bomo čisto po domače pogovarjali o raznih nasvetih in željah. Torej le pridite in pokažite, da še bije v vaših prsih srce za katoliško in slovensko stvar. Na veselo svidenje po večernicah v prostorih gostilne g. Franca Gučeka. Kozjanski novičar. Iz Vidma v Trbovlje. Samo to in nič drugega ko to smo hoteli pribiti pred javnostjo, g. Sribar, „posestnik jako obsežnega posestva in jako obsežnih travnikov", samo to namreč, da ste Vi opetovano skazali zaupanje Zupevcu (sami poveste njegovo ime), možu, ki vedno dela zoper duhovnike in katoliško vero. Kaj pa trdite, da ni Vaš oskrbnik, a sami priznate, da je vodil licitacijo Vaših „jako obsežnih travnikov". To je konečno vseeno, kako ga imenujete, ali oskrbnik ali drugače, za besedo se ne gre, a dejstvo je res in to sami priznate; kaj torej popravljate? Ali Vam je neznano, kako ravno ta človek govori zoper duhovnike, ali ste ga videli kedaj v cerkvi, ali poznate njegovo življenje? Pravite, da ne veste, če je Štajerčijanec. Pojte, pojte, ali se Vas ni na to opozorilo in sicer od jako mero-dajne strani, ali morete to tajiti? In sedaj se Vi temu možu javno v časniku zahvaljujete za njegov trud, možu, ki je najhujši pristaš tistega peklenskega „Štajerca", ki širi med ljudstvom najgršo nemoralnost in surovost. Sklepate nadalje, da dotična notica že zato ni resnična, ker se pisec ni podpisal. Prijatelj, zakaj Vam je toliko za osebo, zakaj rajši dejstva ne opravičujete. To je pač vseeno, kdo je pisal, glavno je, da je resnico pisal, kar Vi sami pripoznate s svojim popravkom, še več kakor je pisec želel. Sicer pa pojdite na Videm in vprašajte zavedne, poštene Šlovence in vsi Vam to v obraz povejo, kar je eden izmed njih pisal. Obče mnenje poštenih Vi-demčanov je namreč, da bi bili Vi za licitacijo lahko dobili slovenskega, krščanskega moža, a Vi tega niste storili in to obsojamo. Nam ni za osebe, ampak za stvar, zato nikogar ne pardoniramo. Sicer če niste krivi, zakaj ste se počutili takoj zadetega, akoravno ne stanujete nekje blizu Trbovelj, ampak sredi Trbovelj ? Toliko resnici in dobri stvari na ljubo! Eazne stvari. Iz domačih krajev. Iz šole. Za nadučitelj a na nemški soli v Brežicah je imenovan Franc K r e s n i k , učitelj v Laškem. Za stalne učiteljice so ime-novaue na svojih mestih: učiteljske suplentinje: gdč. Jera Hrašovec v Središču, Frančiška V o s n j a k v Ponikvi in Marica Potrato Strrh 4. SLOVES SSI GOSPODAR. 12 oktobra 1805. v Humu. V stalni pokoj je stopila učiteljica na nemški soli v Vojniku gdč. Paula Eidrich. Dovoljenje za možitev je dobila gdč. Klemen-, tina Steinecker, učiteljica pri Sv. Tomažu. Političen shod v šmarskem okraju. Dne 22. t. m. dopoldne po 10. uri vršil se bo volilni shod v stari šoli na Zibiki v šmarskem okraju. Poročala bosta o svojem delovanju v deželnem zboru deželni poslanec dr. Juro Hrašovec in o svojem delovanju v državnem zboru državni poslanec dr. Friderik P1 o j. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala in so vsi Slovenci, posebno vsi volilci, tem potom povabljeni na mnogoštevilno udeležbo. Politično zborovanje v Kozjem. V nedeljo, dne 15. t. m. po večernicah bode v prostorih g. Gučeka politično zborovanje. Govorili bodo gg. dr. J a n k o v i č, dr. J a n č i č in dr. Korošec. Vsi Slovenci kozjanskega okraja se oljudno vabijo na shod! Kat. polit, društvo za gornjegrajski okraj zboruje dne 15. t. m. po večernicah v prostorih g. P e t k a v Ljubnem. Kmetje in mladeniči iz gornjesavinske doline, pridite! Mariborske novice. Iz družinske spalnice v hotelu „Zur alten Bierquelle" je dae 6. t. mes. ukradel obleko 19 letni Konrad K o k o 1 doma iz Cvetkovc pri Mariboru. Policija mu je prišla takoj na sled in ga vtaknila v luknjo. — Dne 8. t. m. je umrla po kratki bolezni v 27. letu gospa Alojzija S o -1 a k rojena Muršec, soproga mesarja in hišnega posestnika. Rajna je iz znane rodoljubne Mur-šečeve hiše v Št. Petru pri Mariboru. Pogreb je bil v torek, dne 10. t. m. popoldne, katerega se je udeležilo mnogo občinstva iz Maribora in okolice, znamenje, kako priljubljena je bila rajna. Sprevod je vodil šentpeterski župnik g. Štrakl ob asistenci štirih duhovnikov. Blaga rajna naj v miru počiva! V Št. Ilju v Slov. gor. je ukradel 12 letni dečko Ivan Slugi č iz Sp. Sv. Kun-gote mešetarju Šimonu Prahu 40 kron. Z ukradenim denarjem se je peljal v Maribor, kjer si je kupil novo obleko. Predno jo je pa oblekel, bil je aretiran. Sv. Lovrenc v Slov. gor. V „Sloven. Gospodarju" se je že naznanilo, da se je ustanovila pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. I. štaj. trtničarska zadruga. Opozarja se, da imajo tukajšnji trtničarji mnogo dobro vkoreninjenih trt raznih vrst na prodaj. Ker pa še zadruga letos ne more v popolnem obsegu delovati, se naznanja, naj se odjemalci trt zglase pri posameznih trtničarjih. Imena in vrste trt se lahko zvedo tukaj. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Deliti hočejo občino Lehen pri Ribnici tako, da bi bil Lehen sam zase, kakor je bilo to nekdaj, a Rečenjak naj bi se združil 8 trško občino Sv. Lovrenc nad Mariborom, kakor je bilo tudi to nekdaj. Za to razkosenje govori razun lege Rečenjaške vasi toliko gospodar-stvenih ozirov in razlogov, da jih odločilna oblastva gotovo ne bodo prezirala. In res, visoki deželni odbor je občini Lshen že naznanil, kaj ji je storiti v dosego tega namena. Iz Radenc. Tatje so vlomili v petek večer dne 6. t. m. v hišo g. Jak. Zemljič v Radencih in odnesli obleko, perilo in nekaj posteljne oprave v vrednosti nad 300 K. Tatovom so na sledu. Pragersko. K nam se je preselil iz Zgornje Polskave zdravnik g. dr. K 1 a s i n c. Na Pragarskem, ki se leto za letom veča, je pač že bil potreben zdravnik. V Gornji Bistrici pri Slov. Bistrici je umrla dne 5. t. m. blaga žena Katarina Ver-hovsek v 62 letu svoje starosti. Rajna je bila velika dobrotnica ubogih. Blag ji spomin! N. v m. p.! Sv. Marko niže Ptuja. Naša šola so razširi letos zopet za 1 razred. Prihodnjo jesen bomo imeli šestrazrednico. Nemškutarski ptujski „Stajerc", ki je slovenske kmete odgovarjal, naj se nikar ne vdeležijo sokolske slavnosti v Ormožu, se grozno jezi, da je slavnost tako dobro vspela. Seveda „Stajerc" je želel, da bi bili ormoški neniškutarji po vzgledu nemških celjskih razgrajačev slovenske udeležence slavnosti napadli s palicami in kamenjem. Ko so pa nemšku-tarji videli cele trume vrlih slovenskih fantov prikorakati, zlezlo jim je srce v hlače in so se poskrili kakor ščurki. Sedaj pa „Štajerc" zopet v svojem zadnjem lističu kliče na korajžo slovenske fante ter pravi: „Poskusite enkrat narediti na Ptuj izlet, tu boste videli, kje je Bog doma in kako vroča bodo ptujska tla!" No, mi se pač ptujskih nemškutarskih barab prav nič ne bojimo, vabimo pa „Štajerčeve" šnopsarje, naj napravijo zopet enkrat zborovanje v Št. Lovrencu na Dr. p., kjer so se vračali s krvavimi buticami in razbitimi čeljustmi nazaj v svoje ptujsko gnezdo. To so bila za „Štajerčeve" nemškutarje zares vroča tla! V Muti ob Dravi je ukradel 17 letni mizarski učenec Šimon J a r c iz Maribora zlato uro z verižico, revolver in operni daljnogled. Polagal je s svojim mojstrom pri neki tukajšni družini parketna tla ter porabil to priliko k tatvini. Ko je prišel nazaj v Maribor, izdal ga je njegov součenec, na kar je bil aretiran. Driska na Spodnjem Štajerskem. Rezervisti, ki so se vrnili od orožnih vaj iz Pole, so prinesli seboj drisko, vsled katere je obolelo mnogo ljubi na Spodnjem Štajerskem. Politične oblasti skušajo omejiti razširjanje te bolezni, sedaj, ko je že prepozno. Prej bi naj natanko preiskali vojaški zdravniki odhajajoče rezeiviste, kakor je njihova dolžnost. Preiskava proti okrajnemu glavarju Capeku je dognala, da je bilo vse neresnično, česar so ga nemški listi dolžili. Nemška resnicoljubnost se je pokazala zopet v prav žalostni luči. Celjske novice. Mesarja Pleteršeka voz je povozil dne 8. t. m. Auerjevega uslužbenca Franca Bračiča. Povoženega so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico, proti vozniku se je uvedla sodnijska preiskava. — Dve in pol letna hčerkica delavca Antona Golav-šek je padla dne 7. t. m. v mlako pred hišo in utonila. — Domobranec Franc Bračič se je ustrelil s svojo puško, ko je stal dne 8. t. m. zjutraj ob 2. uri na straži. — lati dan se je blizu sv. Jožefa usmrtil poslovodja Jož. Kaiser. Prerezal si je z britvijo vrat. Bil je v sodnijski preiskavi in to ga je gnalo v smrt. Braslovče. Za načelnika krajnega šolskega sveta je bil zopet enoglasno izvoljen vrl narodnjak g. Jože O m 1 a d i č , posestnik v Polčah. Od Št. Petra v Sav. dolini se poroča: Minoli teden je šel graščak Oto Pollak na lov na jerebice. Nedaleč od njegovega stališča je delala na polju posestnica Frančiška S t u r-man, katero je Pollak obstrelil. Sekanci so jo zadeli v obraz in vrat. Neprevidnega lovca so javili sodniji. Štore. Posestnik G a j š e k iz Podčetrtka se je peljal dne 7, t. m. skozi Štore. Pred neko vrtuljko se ustrašijo konji ter se zaženejo v dir, voz zadene ob kup kamenja in Gajšek in tri druge osebe, ki so se žnjim peljale, so ležale na cesti. K sreči se jim ni nič hudega zgodilo, samo malo so se opraskale. Trbovlje. Tukaj so aretirali socijaldemo-kraškega voditelja M 1 a k e r j a ter ga izročili celjski okrožni sodniji. Poneveril je baje mnogo denarja iz strankine blagajne. Videm. Namesto prerano umrlega poslanca Žičkarja je poslanec Berks vložil v državnem zboru dne 29. scpt. interpelacijo zaradi podpore tistih 24 oseb, ki so bili po krivem zaprte več tednov. Zahteval je, naj se dotičnim izplača odškodnina. Posebno strogo graja v tej interpelaciji postopanje orožnikov, ki so na ovadbo dveh tako nezanesljivih oseb, kakor sta dotični deklici, zaprli poštene može. Gospod poslanec zahteva, da dobijo sledečo odškodnino: Blaž Stergar 400 K, Jožef Jagovc in njegova žena Lucija 300 K, Flor. Bromše m njegova žena 1000 K, Franc Omerzu 1200 K, Anton Pleterski 500 K, Jakob Pečnik 400 K, Janez Lubej p. d. Abram 600K, Maks Omer'u 400 K. Franc Colner 100 K, Mihael Omerzu 400 K, Jožef Kukovič 200 K, Jakob Hrušovar 250 K in stroški zagovornika 194 K 70 vin., Janez Hrušovar 200 K, Apolonija Hrušovar 200 K, Marija Vodopivc 150 K, Miha Kostete 600 K, Anton Resnik 1000 K. Vsi ti so bili po nedolžnem več tednov v preiskovalnem zaporu in to v poletnem času, ko je največ dela. Večinoma vsi so posestniki, ki niso mogli obdelovati svojih polj. Zato je popolnoma opravičeno, če zahtevajo za to odškodnino, ker so v resnici trpeli toliko škode na svojem pre-moženju. Vsa škoda znaša skupaj 8300 K. Nova slovenska knjiga. Znani priljubljeni podlistkar g. Ivan Bal oh je izdal svoje kratke, a zanimive in lepe povesti v posebni knjigi, kateri je dal naslov „Črtice". V knjigi je trideset deloma resnih, deloma šaljivih črtic, ki so pisane vse jako poljudno, zato priporočamo knjigo v nakup. Knjiga obsega 184 strani v četrtinki in stane s pošto vred eno krono. Tiskala jo je tiskarna Slatner v Kamniku, založbo ima pisatelj Ivan Baloh, Mengeš, Kranjsko. Čisti dobiček dobi družba sv. Cirila in Metoda. Zimski kurzi za stavbne obrtnike na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prično, kakor se nam poroča, dne 3. novembra. Tem kurzom je namen, pomočnikom (in eventualno tudi mojstrom) zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta podajati ono znanje in one spretnosti, ki so padlaga za boljše in vspešnejše izvrševanje teh obrtov. Osobito pa imajo kurzi tudi se namen, pripravljati pomočnike za zakonito predpisane mojstrske izpite v stavbenih obrtih Zimski kurzi se za vsakega izmed navedenih obrtov dele v dva tečaja, ki trajata vselej po 5 mescev in se pričneta dne 3. novembra, končata pa dne 31. marca. Poleg računstva in prirodopisja se poučujejo v kurzih vsi oni stavbne-tebniški predmeti, ki so v dosego označenega smotra potrebni. Pomočniki in mojstri, ki se iz enega ali drugega vzroka ne morejo udeležiti pouka v vseh predpisanih predmetih, in ki žele svoje znanje izpopolniti le v nekaterih točkah, se sprejmejo kot izredni učenci (hogpitantje), dokler je kaj prostora na razpolago. Pouk je brezplačen, pač pä je pri vstopu odšteti vpisnino 8 kron, za katero pa obiskovalci dobivajo vse risarske potrebščine brezplačno od zavoda. Obiskovalci kurzov morejo dobiti ustanove v mesečnih zneskih od 20 do 40 kron. Za vstop je treba prosilcu dokazati, da je star 18 let in da se je izučil zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Prednost imajo prosilci, ki so dovršili kako obrtno nadaljevalno šolo. Na take se tudi pri oddaji ustanov najprej ozira. Zglasila za vstop se sprejemajo v drugi polovici meseca oktobra pri ravnateljstvu šole. Cerkvene stvari. Umrl je dne 10. t. mes v Št. Andražu na Koroškem jezuit Fr. D o 1 j a k , po slovenskih krajih znan misijonar. Svetila mu večna luč! Mili darovi za družbo vednega 6e-ščenja. Zavrče 18 K, Sv. Jedert nad Laškem 20 K, Hoče 22 K 50 vin., Bizelj 20 K 24 vin., Sv. Peter pri Radgoni 62 K, Ljutomer 80 K, Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji 54 K 40 vin., Velika Nedelja 48 K, Svetinje 16 K 60 vin., Dolič 22 K 16 vin., Žetale 20 K, Dol 10 K, Pernice 20 K 40 vin., Sv. Kunigunda na Pohorji 24 K 48 vin., sv. Magdalena v Mariboru 22 K 77 vin. Društvena poročila. Trgatvena veselica v Mariboru. Še enkrat opozarjamo na to veselico, ki se vrši to nedeljo, dne 15. oktobra in ki je lani tako lepo uspela. Vsled neprijetnega vremena bo letos v notranjih prostorih. Zabava bo mnogovrstna. Začetek je ob 3. popoldne. Katoliško tiskovno društvo v Mariboru je darovalo nauiesto venca na grob umrlega g. Jož. Žičkarja 30 K za mariborsko dijaško kuhinjo. Sv. Marko niže Ptuja. Na povabilo rcarkovskega bralnega društva je prišel v ne deljo, dne 8. t. m. vinarski inštruktor g. Jož. Zupane iz Ptuja v markovsko šolo predavat o umnem gospodarstvu. V poljudnem govoru je razložil veliko važnost dobre lege gnojišč in pravega ravnanja z domačim gnojem. Mnogo lepih naukov je podal o umnem vinarstvu, o legi dobrih vinogradov, o sajenin trt, o čatm trgatve in spravljanju mošta. Šolska soba je bila polna pazljivih poslušalcev. Prepričani smo, da so padle besede g. predavatelja na rodovitna tla. Naše bralno društvo bo prirejalo odsihdob redna mesečna predavanja. Prihodnje predavanje bo 29. t. mes. o živinorejskih zadrugah. Več objavimo prihodnjič. — Po predavanju so bukovski fantje igrali šaloigro „Kmet Herod". Velika šolska soba je bila na tlačena domačinov in gostov, ki so prihiteli iz sosednih far, posebno iz Ptuja in od Sv. Barbare v Halozah. Hrupen smeh in navdušena pohvala je bila dokaz, da so vrli fantje pod spretnim vodstvom g. dr. Pivka igro i/borno predstavljali. Po igri je dopela slovenska pesem v prostorih g. M. Ceha se dolgo v noč. Pričakujemo, da bukovski fantje niso poslednjič nastopili na odru. Vsa čast mlademu rojaku Z. J., ki je požrtvovalno zbiral okoli gebo domače fante in jih v dveh mesecih naučil kakih 25 lepih zborov. Bukovskim fantom želimo, da dobe tudi po drugih vaseh enake vrstnike, potem na polju ne bo več med fanti pretepov in pobojev. Bog jih živi! Krščansko-socialna zveza na Goriškem si je izvolila dekanijske odbore, ki bodo skrbeli, da se po vseh duhovnijah ustanove kat. izobraževalna društva, kjer jih še ni, in ki bodo budili že obstoječa društva k življenju, urejevali predavanja, poročali pomožnemu odboru o delovanju društev in nadzorovali njih delovanje. Liberalci so veliki v obrekovanju, mi bodimo veliki v delu za ljudstvo! Kršč. izobraž. društvo „Domovina" v Gradcu. Pretočeno nedeljo, dne 1. t. m. priredilo je slov. kršč. izobraž. društvo „Domovina" v Gradcu svojo veselico v dvorani „Pri divjem možu" s precej obširnim vzpo-redom. Bil sem prisoten in hočem iz stališča objektivnega opazovalca in poslušalca poročati javnosti vtise, ki sem jih dobil dotični večer, ker se dosedaj še nihče drugi ni poklicanega čutil, to storiti ter izreči vrlemu društvo „Domovina" javno ono priznanje, koje za napredek in blagor graškega slovenstva v resnici zasluži. Že kmalu po 4. uri pop. začela se je prostorna dvorana polniti in ko so okoli 5 ure vrli tamburaši omenjenega društva vdarili „Naprej zastava slave" doneli so že iz vseh štirih kotov dvorane klici priznanja na njih ušesa. Dvorana bila je polna vrlih in navdušenih graških Slovencev najrazličnejših slojev, radovedno čakajočih, kako bo arustvo „Domovina" rešilo skoraj da preobširen vzpored. Z zadovoljstvom moram tukaj omeniti, da so bila na veselici zastopana vsa bratska slovanska društva, seveda tudi graški češki „Sokol". Prepričan sem, da marsikateri udeleženec ni računil na tako krasen, užitka in veselja poln večer, kakor je bil v resnici. Tamburaši, pod vrlim vodstvom g. Jag(Kliča gvirali so neumorno ter želi tudi obilo zaslužene pohvale. Ravnotako odlikoval se je pevski zbor, ki je proizvajal med drugim tudi težke točke, kakor pesen „Dneva nam pripelji žar" od znanega skladatelja Aljaža in pesen „Sirota", v katerej je krasen altsolo v milem in nežnem, a čvrsto pevanem glasu gospe Ivanke Jagodič-eve vzbujal obče občudovanje in žel burno pohvalo. Žal, da pevski zbor zavoljo odsotnosti 2 dobrih pevcev ni mogel rešiti vseh točk z isto popolnostjo in sigurnostjo, kakor bi rad — a vkljub temu vsa čast in priznanje mu. Le tako naprej z združenimi močmi do napredka in do popolnosti. Po dokončanem prvem delu vzporeda čakalo je zbrano občinstvo nestrpno na začetek gledališčne igre „Kateri bo?" In priznati se mora, da je bila ta burka višek vžitka in veselja celega večera ter jo doseglo društvo „Domovina" s to igro svoj najpopolnejši uspeh. Igralo se je nad vsa pričakovanja imenitno in dovršeno. Vsak posamezen igralec bil je mož na svojem mestu. Prosta zabava trajala je v veselem popevanju raznih narodnih pesmic nad polnoč in priznati sem si moral, poslavljajoč se od raznih ljubih znancev, da sem doživel krasen večer, ki ga me bom tako kmalu pozabil. Zato, dragi graški Slovenci, ne zamudite lepe prilike, udeležite se v nedeljo, dne 15. t. m. tretje vinske trgatve, kojo priredi vrlo društvo „Domovina" v restavraciji „Pri avstrijskem dvoru". Kličem vam na veselo svidenje! ........ ški. Gospodarske stvari. Meščan proti kmetu. Kmetovalci ljubljanske okolice so skenili, ceno mleka povišati na 20 vin. Ta korak utemeljujejo sami na sledeči način: Gospodarsko življenje v vseh pridelovalnih strokah se je v zadnjem polsto-letju silno izpremenilo. Pri tem je bilo posebno hudo prizadeto kmetijstvo, zlasti pa kmetsko gospodarstvo, ker mu ni dostajalo primerne skrbi od strani poklicanih činiteljev in potrebne strokovne organizacije. Edino le pri kmetijskem pridelovanju se še drže že več desetletij ustanovljene cene pridelkov, ali pa so vsled tujega, zlasti prekmorskega tekmovanja še celo padle, dasi so se proizvajalni stroški več kakor podvojili. Kmetijsko gospodarjenje je torej v svoji sedanji obliki vsekako zgubonosno; dokaz temu je silno izseljevanje in zadolžeaje kmetij, ki pri nas na Kranjskem znaša skoraj dvesto milijonov kroa vknjiženih dolgov. Kmetovalci ljubljanske okolice, ki imajo svoje gospodarjenje prikrojeno za pridelovale mleka za mesto, so danes v istih stiskah, kakor drugi tovariši po deželi, in to vsled visokih davkov in doklad, vsled neznosne draginje domačih in gospodarskih potrebščin, zlasti neobhodno potrebnih močnih krmil in posebno vsled odhajanja delavnih sil v me&ta in v inozemstvo. To povzroča v sedanjih razmerah neznosno drage delavne sile, ali pa kar naravnost one-mogočuje dobiti delavce. Kmetovalci vidijo toraj rešitev svojega gospodarskega stališča edinole v svoji organizaciji, ki ji bodi naloga, urediti mlečne cene v razmerju z današiyimi proizvajalnimi stroški. Odzivaje tej nalogi nastavijo ceno mleka od 1. oktobra 1905 naprej na 20 vin. za liter in prosijo, da se tega njihovega resno preudarjenega koraka ne smatra za lehkomiselno podraženje enega najvažnejših živil, temveč za nad vse pravično ureditev cene, ki ima namen, da njih gospodarski obstoj sploh omogoči. Kmetovalci opozarjajo na to, da je imelo mesto Ljubljana dosedaj izmed vseh mest z nad 20.000 prebivalci v Avstriji najcenejše mleko in da je sedanja mlečna cena veljala več, kakor pol stoletja, vzlic temu, da bo se neizmerno podražili vsi tvorniški in obrtni izdelki, trgovski predmeti in delavne sile. Vsak, ki pravično in nepristransko misli in računa, ne more tega koraka obsoditi, kajti nihče ne sme zahtevati, da bi kak stan drugemu na ljubo z izgubo deloval. Kmetovalci sledijo z odobravanjem pravičnim prizadevanjem drugih izdelovalnih stanov in delavstva, a zahtevajo zase v svojem življenskem boju iste pravice in obzire. V tem boju ne zahtevajo omejenega delavnega časa, ne človeške pravice do razvedrila, ali celo pravice do podjetniškega dobička, temveč edinole pravico, da se morejo vzdržati na svoji podedovani grudi! Tako utemeljujejo kmetovalci sami podraženje mleka. Liberalni list „Slov. Narod" pa je začel pisati proti temu pravičnemu zahtevanju kmeto* in je tako nahujskal ljudi, da so minolo soboto nastale na glavnem trgu rabuke. Meščanke so kmetom in kmetiesm razbijale steklenice z mlekom, jih psovale in nekatere, ki so se hoteli braniti, začele tepsti s solnčniki. Vse to so policaji mirno gledali, ne da bi branili kmete. Ali ni to jasen dokaz, da meščani nimajo srca za kmeta. In ravno tisti, ki naj- lažje plačajo, bogataši, najhujše delajo proti podraženju. Rajši si naročujejo mleko od daleč in ga morajo prav drago plačati, kakor da bi dali tista dva krajcarja svojemu kmetu več. Neki meščan se je celo ¿zrazil te dni: „Hudič je tisti, ki zagovarja in pomaga kmetu!" Ali slišite, vi nemčurski podrepniki, ki držite^z meščani in ž njimi uganjate nemčursko politiko, taki prijatelji so vam meščani. Zahteve meščana in kmeta so si bile in bodo vedno nasprotne. Eden skuša ceno kupiti, drugi drago prodati. Zaradi tega pa ni treba, da bi se morala sovražiti, nasprostvo obstoji le v trgovskih ozirih. Zatorej so tisti kmetje, ki volijo za svojega poslanca meščana, ravno taki bu-teljni, kakor tisti vrtnar, ki je dal v svoj vrt kozla za čuvaja. Društvena naznanila. Kmetijsko bralno društTO v Krče vini pri Ptuja vabi tem potom društvenike in »ploh prijatelje društva na redni občni «bor, ki se vrši v nedeljo, dna 16. oktobra t. 1., ob 4. uri popoldne v gostilni g. Jak. Potočnika na Štukih. Po občnem zboru je petje šalo-igra. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. Šoštanj. O priliki otvoritve mostu v Št Martinu ob Paki se priredi dne 15. t. m. ob pol 2. pri Pir-tovšeku v Rečičhi vasi velika ljudska veselica. Pri slabem vremenu se veselica preloži. Llstnloa urcdnlit»«. Partinje: Prosimo Vas, sporočate nam prej, ali je Cotl družinsko ime ali pa — psovka? Pozdravljeni! — B. Guitaty: V trgovinah g. Berdajsa, Sofijni trg, in g. Vertnika, Koroška cesta. — Dunaj, Cven, Braslovča, Vojnlk, Ljutomer : Za to številko prep j«io ! Prihodnjič! Rodoljubne pozdrave! Dr. Bergmann v IMarifoorxi 676 8—2 Q se Je vrnil. # Loterijske številke. Gradec 7. okt.: 20, 34, 72, 43, 58. Dunaj 7. okt.: 89, 69, 82, 51, 23. Tržue cene v Mariboru od 1. okt. do 7. okt. 1905. odL do Živila 100 k® K h K h ^šsnics .... 16 80 16 60 rž....... 13 80 14 60 leccr.»«..... 13 — 13 80 14 — 14 80 17 — 17 80 16 60 17 40 14 50 15 40 3 90 4 80 3 40 8 60 1 kg fii.oii...... _ ¿2 — 28 ¿rah...... — 40 — 48 — 48 — 76 — — — 7 sir...... — 34 — 38 surovo ifli.ic 1 60 l 64 2 _ 2 40 1 40 l 48 mije, kip ¡o .... — 24 — 26 ■repa, kisla .... —- 20 — 24 1 lit. — 18 _ 20 srastaisa, sladka . . — 40 _ 60 kiüia . . . — 64 — 72 100 glav 6 — 6 — 1 kom. — — 8 Kdor ljubi kakao ia iakolado, toan bo4i pripoaaiaa: Ivana fioff» fóndol: Kakao ki ima najmanj teli«« t aabi, j« torti nailaia m ra- I baven, B» prOTMOŽ« nikoli mprteati in j« «k najbolj-iaa okoiu iaradno poaaoi. frlaten samo a imenam tvan Hoff » in ■ lavjo varstveno «namko. Zarojl po '/i kg 90 vtnarj e v » » "A > 60 > Dobiva aa poviad. Btrsa S. SLOVENSKI QOSPODAK. 12 oktobra 1906. , Vtik* butdt stan» 2 v. N^jmanja «bjav* 49 v. i Vsake beuic stan« 2 v. MALA OZNANILA Taftka kH*di stane 3 vin Večkr. objav« p* dogovora. TI iamratl m mimo proti predplačila tpr«j«majo; pri vpraisjejih v» upravnUtrit 6« mora anaraka aa odgovor pridejatl. Učenca sprejme takoj tapetar Vezjak v Mariboru, Schwarigasse. 668 8-2 Fr@d& st. Hiša z vrtom in poljem, četrt ur« iz mesta, t« po ceni proda. Naslov v uprav-«iitru._619 6-4 Hlia, «nonadstropna, dobro zidan», najemninska, dve kleti in trgovino v hišo, bliaa koroškega kolodvora, i« po ceni ■roda. Vpraša i« Bankalarigais« št. 4, Maribor. 609 10-5 Nova hita je na prodaj, z «nim nad-itropjeia, stanovanjskih doneskov na leto j« <512 gld., velik vrt, hlev za svinje. Cena je 8400 gld., izplačati je samo 4000 gld., v Studencih pri Mariboru št. 1#0, pri mali cesti med cerkvijo in šolo. 637 4—4 ■alo poaaatvo blizu postaje Pesnica se proda, hišni hram, vinograd, sadonos-■ik in njive, vsega 4 orale za 1700 fl. Več pove Martin Repa na Ranči hš. št. 66. Pesmica. 668 3—3 Lapo goapodaratvo se takoj zelo po ceni proda. Izvrstno mesto za kolaija ali pa mizarja. Naslov pri upravnižtvo. 863 Mofttna vaga (Kornenburške) se dobe pri Fehreabachu v Mariboru, Gosposka 670 2—2 ulica. Vlnagrad se proda ali da v najem v občini Kaniža, pošta Pesnica. Proda se tudi letošnja trgatev istega viaograda. — Naslov: Oberleitaer, poste restant«, Gradec. 680 2—2 Soda prodaja Felik Schmidl v Mari boru, Koroška cesta. 662 3—2 Lapo posestvo se po ceni proda, 25 minut od Maribora, novo zidana hiša, z opeko krita, obstoječ iz dveh sob, lepa kuhinja, klet za vino, hlev za govejo živino, hlev za svinje, lepe brajde in vodnjak, lep sadonosnik in qjive, vrt sa zelenjavo. Posestvo meri dva orala. Natančneje pri gospodarju. Jožef SchOnegger, posestaik v Erčevinah pri Mariboru. Lopo poaaatva, hiša s 3 sobami in kuhinjo ter s celim gospodarskim poslopjem, «jive, travniki, sadonosnik, les, vse skupaj okoli 80 oralov, se takoj po ceni proda. Naslov Peter Žugman, Jurijevski dol, Sv. Jurij v Slov. gor. 681 1—1 V najem se da. Kile s malim posestvom, blizu ceste ali kolodvora ieli na več let v najem. Ponudbe na upravništva pod „N^jem". 658 U6onoa sprejme Matija Hočevar, klju-lavničarski mojster v Novi vesi pri Ptuju. 660 8—3 D«a učeno* se takoj sprejmeta in sicer jeden za pekarno in jeden za mlin pri Iv. Böhm v Pramu. 664 8—» Pomočnika, poštenega in zvestega. stalno delo po zimi in po letu, sprejme takoj Janez Sapun, čevljar pri Sv. Ja-kobu v Slov, gor._654 3—3 Prosti služle. Organist z dobrimi spričevali, išče službe na večji župniji; prevzame tudi tlužbo občinskega tajnika. Več pove uprav-ništvo lista. 671 3—2 B. Talento, prodajalna drv in premoga Maribor, Meliingerstrasss 12 se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs' Sofljni trg. Filiala Weigert Bismarkova ulica in v aočki Mlekarni Sammerlingova «lioa. 62 26-20 Učonoa, ki bi imel veselje do mesarske obrti, sprejmem takoj. Biti mora čednega vedenja in mali^korajžen. — Josip Stelcer, mesar v Celju. 666 3—2 Za majorja želi priti mož, ki razume živinorejo in gospodarstvo. Naslov pri upravništvu. 678 2—2 Kl|u6avnl6arakl učaool se «prejmejo s celo oskrbo in tudi plačo. Alojzij Riegler, Maribor, Flötsergasse št. 6. 682 3—1 čevljarakaoa učanoa sprejme ta- koj Friderik Nerat, Maribor, Koroška ulica št. 18. 688 1—1 Otanjan viničar, s 5 delavskimi močmi, ki razume stare kakor tudi amt-rikansk« trt« obdelovati, s« takoj sprejme. Vinograd meri 4 in pol orala, plače dobi 100 kron na leto ia 1 oral njiv«, drži si lahko 2 kravi, ima steljo doma in drva prosta. Vpraša se pri Jožefu Kermek v Leiteripargu pri Mariboru. 684 2—1 Dva uöonca, ki sta vešča slovenskega in nemškega jezika, sprejme takoj Alojzij Gniušek, trgovina z manufaktur-nim blagom v Mariboru.' 685 ♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»»»»♦»♦♦♦♦♦♦t Trgovina majbaa, dobro idoča, aa proda zaradi rodbinskih razmer v lepera kraju >a Spod. Štajerskem, tik cerkve in Sol» po prav ugodiih pogojih. Blago vse novo. Ponudbe na upravništvo lista. 690 3-1 Išče se "^s» oskrbnik ki je vešč tudi hmeljarstva, s takojšnim nastopem, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Gospodarja" do 15. oktobra. 640 2—1 Konjak Iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenic« 12 K, 2 L 16 K, novo naravno Franc žganj« 2 1 K 9-60, žgarge iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 I K 5-60. 85 48—29 BENEDIKT HERTL, posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica. Proda se stara šola sedanja žandarmerijska kasarna v .Turšincih, obstoječa iz treh izb, knhinjo, shrambe in kleti, pripravna za peka. mesarja ali kakega o-brtnika. Prodaja se vrši v nedejjo dne 29. oktobra t. 1. predpoldne. Kraj ni šolski svet Sv. Lovrenc v Slov. gor., dne 7. okt. 1905. 685 3—1 Zalivala,. S tužnim pa vdanim srcem izrekamo srčno zahvalo povodom smrti naše hčerke, oziroma sestre in žene vsem, posebno pa veleč, gospodu župniku od Sv. Petra, vsem čč. gospodom duhovnikom, kakor tudi družbi gospej za udeležbo pri pogrebu. Sv. Peter pri Mariboru, dne 11. vinot 1905. Žalujoči ostali. ooooo oo ooooo Naznanilo. V deželni drevesnici v Gleisdorfu so pošla jabolčna drevesca (visoka in srednja). Naročila na ista se torej ne morejo več sprejemati. Visoke hruške so še na razpolago. Gradec, dne 9. oktobra 1905. 687 l-l Deželni odbor štajerski. Dražba. Pri okrajni sodniji Arvež (Arnfels) se bo dne 16. oktobra 1905 ob 10. uri dopol., dražbenim potom prodalo eno posestvo v občini Glanc, cenjeno na 14.600 K, drugo pa v občini Pesnica, cenjeno na 12.600 K. Pri vsakem posestvu je okoli 6 oralov vinograda, ostalo draga zemlja. Plačilni pogoji zelo ugodni. 688 l—i Naznanilo. Imam VO.OOO na «suh» cepljenih amerlbnnsklh trt na prodaj in sicer 14.000 šipona, 4000 laški rllček, 1500 žlahtnine, 500 muškat. Vse trte so enoletne, dobro zaraščene in dobro vkoreninjene, cepljene na R. portali». Prodajam samo I. vrste, cena j« 1000 kom. 150 K. Kupci naj Be blagovolijo oglasiti vsaj do 15. decembra. Franc Muršič, 689 3_1 vinogradnik in trtnar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Sloven. gor., pošta Juršinci pri Ptnju. M##® M ### Zdravje je največje bogastvo! Kapljice st. Marte. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedoseg-_ ljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublsžujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduhe, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavasti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: CTestna lekarna» Zagreb, zato se naj uaročujejo točno pod naslovom: 483 20—11 Mestna lekarna, Zagreb, Marto? trg št. 68, plcg certve st. Marta Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto : 1 dnoat ¡12 ateklenlo) 4 K. J 4 duoate (48 ateklenlo) 14 60 K. 2 daoata (24 ateklenlo) 8 H. 6 duoatov (60 steklen.) 17 — K. 3 ducate (35 ateklenlo) 11 K. j Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj i Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd. BaCC* Ustanovljena 1. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. SEdravje je največje bogastvo ! "HHM"M' M H-H H-HHh' MIHI- železne, jako močne, s krasnimi, v ognju pozlačenimi okraski, priporoča po zelo nizkih cenah 644 6-4 jj w f" - { Štefan Kaufman 4i trgovec z žeieznino v Radgoni. a I I I I I I I M It Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! 440 52-14 Pozor! Citaj! Slabemu moč! ( Pakraške kapljice in »la- <1 venska zel, to sts danes dve uaj-priljubljenejži ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakr&Ske kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vsej druge bolezni, ki vsled mrzlice na-• Btajajo. Zdravijo vse bolesti na; jetrih in vranici. N^jbolji« sred-stvo proti bolesti maternice in < madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišic, lekarnar v Pakr&cu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 »tekleničie (1 ducat) 5 K, 24 stokleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 »tekleničic (8 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 E, 60 stekleaičic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenjn, kataru in odst&njuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 t. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. Oklic. V zapuščinski zadevi za rajnim Matijo Hren, podomače Rahle iz Sv. Križa št. 18, se ie vsled prošnje postavnih dedičev dovolila prostovoljna sodnijska družba celega nepremakljivega in premakljivega premoženja pod predloženimi pogoji in se je v to svrho določil dan 31. oktobra 1905 dopoldne ob pol 11. uri na licu mesta pri Sv. Križu št. 18 s tem pristavkom, da se nepremičnine, sestoječe iz vlož. št. 5 in 4 katastralae občine Sv. Križ in premičnine ne bodo oddale pod skupno izklicno ceno po 6000 K. Vsak dražbenik Ha položiti v roke sodnega komisarja 20®/o vadij, torej 1200 K, zdražitelj mora v treh mestcib po dražbenem dnevu položiti polovico izkupila (največje ponudbe) 5 °/0 obrestai od dneva dražbo, najdalje v 6 mesecih po dražbemtm dnevu drugo po lovico izkupila 15% obrestmi. Zdražitelj nj sme, predno da položi prvo polovicv izkupilo, lesa sekati v gozdih prodanega posestva. Male terjatve, ki so na posestvih vknjižene, so poplačane in torej indebite vknjižene. Ostala vsebina dražbenih »ogojev, ki se ima pred začetkom dražbe prečitati, zapisnik o ;nventuri in cenitvi ter zemljiškoknjižni izvleček se morejo v sodni pisarni in pri dražbi pogledati. Posestvo leži približso tričetrt ure od trga Konjice oddaljeno tik državne ceste. 686 l—l C. kr. okrajno sodišče Konjice, dne 29. septembra 1905. Viaifeaio© priporoča tiskarna h v. Cirila v Mariboru. V* v Vsem posestnikom vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra is prihodnjo ipomlsd več tisoč suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na Kip. Portalis: 2000 žlahtnina bela in rudeča, 10000 Laiki rilček, 1500 Nemški rilček, 2000 Silvanec, 600 Kapčina modra, 2000 beli Bor- fundec, 2000 Rulandec, 2000 Traminec, 1000 Sipon rumeni. — Cepljene sa R. lonticolo: 1000 Laški rilček. Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 140 K 1000 komadov. Divjake od R. Portalis prodajam po 20 K 1000 koa. Pri naročilu blagovolite poslati 20% lre od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje. Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. — Naročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. — Zabojev in vosnine na kolodvor ne računam. 832 10—4 Anton Slodnjak, trtnir pri Sv. Lovrenou v Slov. gor., posta Juršiaci pri Ptuju. | Trgovina z žeieznino ,MERKUR' & P. Majdič, Celje. W8, Bogata zaloga v vseh vrstah, štedilnikov, litih in bakrenih kotlov, kotlov za igranje kuhati, razne kuhinjske posode $ kakor tudi raznovrstnih poljedelskih strojev, 9 posebno čistilnio, slamo-resnio in vinskih preš. Lepa izbora nagrobnih križev in svetilk |V zalogi so nepremočljive plahte za|J| § vozove in komate. # Proti ognju in vlomu varnostne blagajne. • • 9 Preprodaja TOMZBTeiZllirfl in Uriti ki je najboljše in najcenejše umetno gnojilo. Karol Kociancič kamnoseški mojster v Mariboru samo SehtllerjevA cest« štev. H5. izdeluje altaije, prižnice, podobe itd. kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča stavbinska dela. Zaloga nagrobnih kamnov. 617 6 Načrti In proračuni. Preselitev trgovine. Naznanjam, da se nahaja moja trgovina SMBT od dne 15. oktobra t. I. uaprcj v novi hiši g. Franz na Glavnem trgu št. 12. na vogalu Stolnih nlic (Domgasse), v Mariboru. Rjuhe (prti) brez šiva, kompletna velikost, samo 80 krajcarjev! Odeje iz fianela, iz najboljše Himalaja volne, kompletno dolge in široke Obrisalke, za gospodinjske priprave, posebno močne ........pol ducata Namizni prti, zelo trpežni, barvani, veliki......................1 komad Obrisalke za posodo, rodeče in modro pisane..........pol ducata Namizni prti, iz platnenega damasta, beli......................1 komad Servijete, iz platnenega damasta, rožnati vzorci .........pol daeata Posteljne predproge. kompletne, velike........................1 komad 1 komad sedaj samo gld. 1 10 Šepni robci, beli ali barvani Močno platno..................1 komad O • I—I C Ul • rH Ph O •i—i £ OD O cS N >o O ?H cč G o3 ¡S] pol dncata 20 metrov 20 jj 20 j) 23 „ 23 „ 23 „ 1 meter 1 10 — 45 — 50 1 10 1 20 -40 —•48 3-60 4 20 3 60 4 50 3 60 6-60 —•48 — 95 -28 — 23 1 90 1 80 1 20 2 20 » 4-— 5-850 Domače platno.................1 Vojaško platno.................1 Posteljna oprava, barvana, rdeča ali modra.........1 Močni sifon, "bel. najboljša vrsta...........1 Konfekcijsko platno, beio, zelo močno.........1 Atlas-gradl za postelje, bel, rožmat, 120 cm širok......1 Pnkano perje, brez prahu...................1 kg Angin za napolnjevanje perja, rožnate ali rumene barve........1 meter » * » Obrisalke (frotier), beli, z lepimi reki............. 1 komad „ „ „ Odeje, (šivane) iz najboljšega turškega kretona ali ruša........... B n n Zastori, iz čipk ali sukneni, dva dela, za eno okno............ „ B n Kavina garnitura, obstoječa iz 1 kavinega prta in 6 ser?ijct........ v n Suknene obleke za otroke od 3—9 let................ „ „ Štajerski kostimi za otroke od 3—9 let............sedaj samo 3*50 gld. d Suknena obleka za fante od 9—13 let............... „ „ t Suknena obleka za gospode, trpežna, vsaka velikost........... B n Modna obleka za gospode aajfinejJa vsaka, velikost ........ sedaj samo 10 gld. do 13'— Suknene hlače za gospode vsaka velikost . -......... sedaj samo 2*30 gld. do 3-— Štajerska obleka za gospode, vsaka velikost, za zimski čas.........sedaj samo gld. 11 50 Loden v vseh barvah za ženske obleke.................1 meter _-32 Barhent za obleko in perilo.................1 „ _-18 Predpasniki, ki se lahko na obeh straneh nosijo......... 1 komad —'48 Jegrove zimske srajce, za moške in ženske, zelo gorke, vsaka velikost ... 1 komad 70, 80, 90 kr. Moške spodnje hlače (gatje) iz rujavega platna ali cvilha, jako močne 1 komad 50 kr,, 3 kom. 1'40 gld. Koroški loden za moške obleke ................I meter samo 2-— „ Kanigarn blago za moške obleke................1 meter samo 2 20 Gradi za modrace najboljši..................1 meter samo — 46 Predpasnik iz Črnega atlasa, velik...............1 komad samo — 85 „ Zimske hlače za ženske...................1 komad samo — 68 „ Ženske nogavice, volnate, pletene, v vseh barvah ...........1 par samo —18 Nogavice (Sockei?) za moške, za zimo, debele..........1 par -.16 —18 — 20 " Zimski cajg, 120 m za ene hlače..................... — 96 [ Spodnje moške hlače (gatje) iz modrega, debelega barhenta..........samo —44 I Barhantni robec topel, lepi vzorci...............1 komad samo Svilnati robec, v vseh barvah................1 komad Kondukterski koci, debeli.................1 komad Konjski koci, debeli ...................1 komad Slamnice (Strohsack) velike, iz najboljšega cviliba............. Modri barhent, debel, 78 cm širok ...............1 meter Atlas-satin odeja, velika, z dobro, belo volno napolnjena........... CS3 P £3 35 O o< ES P O OD rt- c p- p*aam • O •7=5 i—i • GD —4. O p samo samo samo samo samo samo —•24 —•80 110 — 90 —•80 -19 3-50 S®1*" Samo v Mariboru, Grajski trg* št. 2. Alojzij Ciiiinšek, zaloga auknenega, modnega, platnenega in konfekcijskega blaga » Pri Aiiierikiftiicii". |********** ** *********** Karo! Vezjak, *apo%M ia dek*Kft«»w C6d 12-2 Schwarzgas.se Maribor Sclnvarzgasse priporoča svojo veliko zalogo divanov, garnitur, pohištveno J sukno, preproge, zastore, konjske žime. Izdelovanje vseh * tapetnih del v mestu in zunaj mesta. Novost! Kapakmatrace, priznano najbolše napolnjene, nadkriljujejo daleko kar se tiče cene in mehkobe mnogo dražje žijunate matrace in so zaradi tega zelo v rabi. tXXXKXXK XX XXXXXXXXXXX Wraya tovarna hranil, Praga M. — izdeluje iu priporoča — Vydrovo Sitno kawo. 672 3—1 Jalinl pridite* znamka „Vydra". Jahne konferve (giahove, lef.ne, gobove in riževe). Oblati (specijaliteta: „Drssert delicat* in masleni oblati.) Snmedl Uinonadni bomboni „Ambo". Dlaava xa peoivo „Buhtin". Napravite poskus ! Kolekcija vBeh teh izdelkov 3 K 20 v in poStnin». ladaiawlj in aalcžmk .Katcl. tiik. drn4tvo\ Uiigu orni urtóaik: Fards Lstksvcr, Tisk tisktm« rr. Cirila.