Poštnina plačana v Ko*ovini. Leto ix štev. 109. u Liuhiioni, v soboto 14. mulo 19Z7. Cena Din r LOVEHSKI Izhaja vsak t\an popoldne, tzvzemi) nedelje In praznike. — lnserad do 30 petit a 2L— Din. do 100 vrst 2.50 Din. večji inseratl netit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po docovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Neokusno zavijanje resnice Izjava Svetozarja PribičeVića o podtikanju, da sili SDS v vlado. — SDS ne vstopi v vlado, ki ne odgovarja njenim načelom. — Avdijenca ministrskega predsednika. — Beograd, 13. maja. Vedno resnejše verzije o načrtih vladnih krogov glede izpopolnitve vlade s pomočjo SDS so izzvali v političnih krogih splošno pozornost. Med klerikalci in onimi radikalnim krogi, ki čutijo, da bi bilo to naperjeno proti njim, je zavladala pravcata konsternacija in na vse načine si prizadevajo, da bi to preprečili ali vsaj naslikali vso zadevo tako, kot da SDS sama sili v vlado. Neki »ugledni« radikal je podal v »Politiki« izjavo, v kateri naglasa, da se Sv. Pribičevič sam ponuja v vlado in da na shodih le radi lepšega govori tako, kot da bi mu ne bilo do tega. To dejstvo, ki je precej sumljivega izvora (namiguje se celo, da jc bila skovana v klerikalnih krogih) so pograbili tudi klerikalci in današnji »Slovenec« jo primerno garnirano po-natiskuje. Glede na to zavijanje se je obrnil vaš poročevalec na Sv. Pribiče-viča za avtentične informacije. Sv. Pribičevič jc izjavil sledeče: Izjava dotičnega »uglednega« radikala je čisto navadni zaplotni napad. Dotični radikal bi vsaj lahko imel toliko korajže in dostojnosti, da bi stopil pred javnost s polnim imenom. Vsaj to lahko zahtevam jaz, ki vedno s svojim imenom stopam v boj. Predvsem moram odločno zavrniti trditev, da se preko svojih listov ponujam v vlado, na svojih shodih pa da to pobijam in zavračam. Prve vesti o kombinacijah z SDS niso objavili demokratski, marveč vladni listi ter »Politika« in »»Vremen ki gotovo nimata nobenih zvez z nami. Opozarjam pa v ostalem na to, da smo mi zadnji dve leti odbili vse ponudbe za vstop v vlado in baš v zad- njem času smo odbili vse poiskuse g. dr. S r skica, ki nam je ponujal skoraj iste portfelje, ki jih imajo sedaj davi-dovičevci Če tudi je g. Srskič pozneje izjavil, da je postopal na lastno pest, tega vendar nahče ne verjel, kdor ve, kakšen položaj zavzema dr. Srskič v stranki in radikalnem centru-mu. SDS je pripravljena vstopiti v vlado, ki odgovarja njenim načelom, ne pa v vsako vlado in ob vsaki sestavi, kakor skušajo to naslikati dotični »ugledni« radikali. — Beograd, 13. maja. V Beogradu danes ni bilo važnejših dogodkov. Glavna pozornost političnih krogov je posvečena konferenci Male antante tako, da so notranji dogodki stopili v ozadje. Mnogo se razpravlja o avdijenci ministrskega predsednika v VrnjaČki banji, kamor odpotuje jutri dopoldne. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo ministrski predsednik Vukičevič v tej avdijenci zahteval razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev. Politični krogi pa zelo dvomijo, da bi s to svojo zahtevo prodrl. Včeraj popoldne so se sestali v kabinetu ministra pravde ministri dr. Spaho, dr. Andrič in dr. Srskič. Razpravljali so o sporu, ki vlada med bosanskimi radikali in muslimani. Konferenca je trajala pozno v noč, vendar pa ni prinesla za-željenega uspeha. Spor zavzema vedno večje dimenzije in povzroča vladi velike težkoče. Danes popoldne bo zasedal finančni odbor, ki bo razpravljal o predlogu finančnega ministra glede določitve gradbenega programa za nove železniške proge. Zanimanje za konferenco Hale antante Dnevni red konference. — Laskavi odzivi v francoskem in angleškem tisku. — Zapadne velesile odobravajo miroljubnost Male antante. — Jarhiniov. 13. maja. Po prvotnem programu bi imeli ministri Male antante že včeraj popoldue dospeti semkaj. Včeraj dopoldne pa je bilo ravnateljstvo Radium-Pa-last-hotela, kjer bodo nastanjene delegacije in kjer se bo vršila konferenca, obveščeno, da dospejo ministri se le danes opoldne. Ministri se sestanejo v Pragi, od koder potujejo s posebnim vlakom v Jachimov, kamor dospejo danes ob 12.90. Posvetovanja prično popoldne ob 16. Zvečer se vrši v Radi um-Palast-hotelu svečan banket, jutri dopoldne pa bodo sledili kratki razgovori, nakar odpotujejo udeleženci v Karlove Vari, kjer bo njim na čast prirejen svečan obed. Zvečer se vrnejo nazaj v Jachimov, kjer ho zopet banket. Zaključma seja se bo vršila v nedeljo dopoldne. Ob 13. odpotujejo delegacije v Prago, kjer jih bo sprejel pre-':dent dr. Masarvk. Dnevni red konference je sedaj defini-viio sestavljen takole: 1. splošni evropski •ložaj in dogodki zadnjega leta. 2. Italija ti Mala antanta. 3. Mala antanta in Ma-ižarsika. 4. Odnošaji Tempsc razpravlja na uvodnem mestu o konferenci Male antante in poudarja, da je ta konferenca z ozirom na dogodke, ki so se odigrali v zadnjem času v Srednji Evropi, izredne važnosti. Vse diplomatske intrige in vsi poizkusi, da bi se uničilo to ustanovo, koj< , v dilno idejo tvori obramba statusa quo, pa niso in ne bodo uspeli. Tudi drugi francoski listi obširno razpravljajo o problemih, ki zanimajo politično javnost in o katerih se bo razpravljalo na konferenci Male antante. 2 Journal« naglasa, da je Mala antanta še le sedaj v polnem razvoju. Gaulois pripisuje tej konferenci Male antante izredno važnost, naglašujoc, da mora italijanska politika in njena zveza z Madžarsko izzvati posebno stališče Male antante, ki mora temeljiti na samoobrambi. >Volonte< je mnenja, da bo potisnila italijanska akcija vsa druga vprašanja v ozadje ter da bo vprašanje razmerja do Italije tvorilo glavno točko dnevnega reda. — London. 13. maja. Konferenci Male antante posveča tudi tukajšnji tisk veliko pozornost. >Time*e naglašajo, da je posebno simpatično dejstvo, da so vse razprave na konferenci Male antante javne in da vodi Mala antanta odkritosrčno politiko, ki nikomur ne daje povoda za kakršnokoli vznemirjenje. Slej ko prej je glavni cilj Male antante ohranitev miru in spoštovanje mirovnih pogodb. V tem prizadevanju pa bo Mala antanta vedno našla oporo tudi pri vseh zapadnih velesilah. — Beograd, 13. maja. Današnji listi poročajo iz Aten, da je grška vlada sprejela povabilo, naj odpošlje na konferenco M. antante vojaškega zastopnika, ki bi prisostv.*-val razgovorom o ukinitvi vojaške kontrole na Bolgarskem. Dasi Grčija ni članica Male antante, je vendar na tem vprašanju prav tako zainteresirana in smatrajo za to države Mile antante za umestno, da se posvetuje skupno z njimi glede evv.Mil. nadaljnih korakov. Kakor jK)roČajo iz Sofije, je mednarodna kontrolua komisija te dni dokončala pregled garnizij in bo v prihodnjih dneh predložila konferenci veleposlanikov svoje poročilo. Bolgarska vlada si prizadeva doseči čim prejšnjo ukinitev vsake kontrole. Glad v Hercegovini — Beograd, 13. maja. Oblastni odber vrbanjske oblasti je poslal finančnemu ministru brzojav, v katerem opozarja, da preti celim pokrajinam Bosne in Hercegovine glad in prosi za nujno pomoč. Ljudstvo je skrajno obupano. Ponekod sa hranijo ljudje samo še s travo in koreninami, ker so jim pošla vsa živila. Ako takoj ne dospe pomoč, se je bati najhujšega. Ob enem je oblastni odbor interveniral brzojavno tudi pri ministrskem predsedniku s prošnjo, naj nujno ukrene vse potrebno, da se nudi prebivalstvu pomoč in resi gladu, ki zavzema vedno večje dimenzije. (Glej poročilo na 2. strani!) Brezuspešno iskanje francoskih letalcev. — Lov za prvenstvo vzrok tragedije. — Po zadnjih vesteh je izključeno, da bi se bila letalca rešila. — Pariz, 13. maja. Po zadnjih vesteh, ki so dospele danes zjutraj iz Amerike o izginulih letalcih, doslej še ni nobenega sledu. Listi izražajo upanje, da sta morda še živa in da sta bržkone v oceanu naletela na kako ladjo, ki ju je sprejela na krov. Ta domneva pa je zelo malo verjetna, ker je bilo letalo, s katerim sta poletela Nun-gesser in Coli, urejeno za polet aa celin:, ne pa kot vodno letalo. Će sta morala pristati sredi morja, bi se lahko držila na površju samo s pomočjo bencinskin rezervoarjev, ki so precej obsežni. V parlamentarnih krogih se je danes mnogo razpravljalo o tem, kdo je povzre-čil, da sta letalca odletela kljub neugodnemu vremenu. Zatrjuie se celo, da je izdal tozadevno povelje vojni minister, da bi tako prehitela francoska letalca ameriškega, ki je nameraval poleteti iz Ne«vy >rka v Evropo. Zato so baje tudi metereoleške posta izdale po posebnem naročju ortnristič-ne vremenske napovedi, ki pa se niso uresničle in kojih žrtev s-a seCai posta?a smela letalca. Iz Amerike nadalje poročajo, da je ameriška vlada ukrenila vse, da poišče letalca, ako sia še sploh pri življenju. Danes je od-plul zrakoplovni orjak »Los Angeles« nad ocean, da skupno z ostalimi vojnimi in civilnimi letali poišče sled »Bele ptice«. Vojne ladje, ki so včeraj nadalievale iskanje ob obali in po odprtem morju, javljajo, da doslej niso nikjer mogle najti niti najmanjšega sledu. Iskanje se je raztegnilo do sredine oceana in jmaio letala še posebej nalog, da preiskujejo zlasti posamezne otoke, ki sicer niso obljudeni. Razburjenje med prebivalstvom tako v Franciji, kakor v Ameriki, stalno narašča. Množice neprestano oblegajo redakcije posameznih listov in nestrpno pričakujejo nadaljnih poroči! o usodi francoskih letalcev. Strokovnjaki domnevajo, da sta se Nungesser in Coli že na prvi polovici svojega poleta ponsrečila in postala žrtev morja. Poleg te«a se naglasa, da ie bil vihar na ameriški obali tako močan, da bi mu niti n-a-focrpornejše letalo ne moglo kljubovati. — \\ ashington, 13. maja. Upanje, da bo uspelo letalca rešiti, se ie umaknilo pesimističnemu mnenju, da sta Nungesser in Coli izgubljena. Iz Ne\vyorka ie bila včeraj lan-siiana vest, da ie parnik »Cameroniat, ki bi imel 16. t. m. prispeti v Glasgow, sprejel oba letalca na krov. Ta vest pa je bila od kapitana parnika po radiju demantirana. Vsa poizvedovanja za »Belo pticoc so do-sedaj ostala brezuspešna kljub temu. da Atlantski ocean preiskujejo hidroavijoni, iz- vidni čolni, torpedovke, mobilizirana pa je bila tudi ogromna zračna križarka »Los Angelos*. Letalca sta izginila brez sledu. — London, 13. maja. Vsa javnost pričakuje vesti o usodi francoskih letalcev. I^a-vi vzrok katastrofe »Bele ptice« se seveda še ne da točno dognati, vendar pa ni dvoma, da sta letalca startala v skrajno neugodnem vremenu. Kakor javlja šef mete-oroške opazovalnice v Newyorku, dr. Ma-riviuos, sta Nungesser hi Coli opazovalnico naravnost briskirala in se nista informirala, kakšne so vremenske prilike na Atlantiku. Ce jc bilo žc lahkomiselno od obeh letalcev, da sc nista informirala o vremenskih prilikah, je na drugi strani naravnost nerazumljivo, da francoske monariške in letalske oblasti niso upoštevale tega važnega faktorja, a še bolj lahkomiselno je postopanje meteorološke postaje, čije dolžnost je bila, da od športnega fanatizma zaslepljena letalca opozori na skrajno neugodno vrane v Atlantik! ter jima sporoči, da je treba start na vsak način preložiti, ker vlada nad oceanom vihar in megla. — Paraz, 13. maia. Danes ie dospel iz Ncwyorka veliki potniški parnik >Paris«. Kapitan Thomas pripoveduje, da je besnela v uedeljo. ko sta poletela francoska letalca iz Pariza, nad oceanom strašna nevihta, ki je v nedelo ponoči še narastla. Kapitan Thomas je prepričan, da sta se letalca v tej burji ponesrečila, ker je bilo popolnoma nemogoče, da bi se moglo letalo uspešno upirati takemu viharju. Prepričali je, da sta oba našla smrt v valovih Atlantskega oceana Preti Kraauinti dogodki v Ahmed beg Zogu se hoče proglasti za kralja. — Severna plemena pripravljajo oborožen odpor. — Odločitev pade baje v nedeljo. — Beograd, 13. maja. V južno Srbijo je tekom zadnjih dni prišlo Iz severne Albanije, pa tudi iz notranjosti mnogo beguncev, ki pripovedujejo, da se pripravljajo v Albaniji važni dogodki. Po zanesljivih informacijah se zatrjuje, da se namerava Ahmed beg Zogu v nedeljo 15. t m., na svečan načm proklamirati za albanskega kralja. To se je baje zgodilo z izrednim privoljenjem Italije in ie bil ta dogovor sklenjen ob priliki pogajanj za tiranski pakt in predstavlja eno izmed koncesij, ki jih je dala i raK jamska vlada Ahmed beg Zogi kot proiiuslugo za pristanek na italijanske zelje glede tiranskega pakta. Znano je, da severoalbanska plemena ne odobravajo sedanjega režima v AlbaniiL Že delj časa je opažati med njimi veliko nezadovoljstvo in pokret, ki je naperjen proti tiranskemu režimu. Zato se albanska vlada resno boji nemirov. Ker je jasno, da bi severna plemena ne priznala Ahmed beg ..... <••:■>]■<. \e mož začetkom tega tedna povabil najuglednejše člane severnih plemen na takozvano beso, t. j. prijateljski razgovor ter jim cbenean zajamčil popolno svobodo in svoboden povratek. Za-sropniki plemen so verjeli dani besedi in odšli v Tirano, kjer pa so jih gladom izpoved; beguncev prijeli in zaprli. To postopanje Ahmed beg Zoge, ki na najekla-tanmejši način krši narodni običaj bese in znači v Albaniji brezprimerao besedolom-stvo, je izzvalo med severnimi plemeni veliko razburjenost in nezadovoljstvo. Ker se je bati, da bo enaka usoda doletela tudi še druge, so skoraj vsi uglednejši zastopniki severnih plemen pobegnili preko albanske meje, deloma v Grčijo, največ pa v Jugoslavijo ki Bolgarijo. Begunci so prepričani, da bo prihodnja nedelja v Albaniji zelo krvava in da priđe do resnih spopadov med nezadovoljneži in pristaši Ahmed beg Zoge. V Tirani in okolici so koncentrirane vladne čete, ki so v •pohii bojni opremi. Med njimi je mnogo italijanskih oficirjev. Begunci izražajo bojazen, da bo Italija, ki je prav za prav inscenirala proklamacijo Ahmed beg Zoge za kralja, skušala izkoristiti everrttieinc nemire za oboroženo intervencijo v smislu tiranskega pakta ter izvršila nameravano okupacijo Albanije. Med severnimi plemeni vlada napram Italiji in njenemu početju v Albaniji veliko nerazpoloženje in bi lahko vsako vmešavannje Italije v notranje zadeve Albanije povzročilo dolgotrajno in zelo krvavo državljansko vojno. Po izpovedi beguncev se severna plemena z vso naglico pripravljajo na odpor. Seja finančnega odbora — Beograd, 13 maja. Finančni odbor je včeraj z 19 proti 11 glasovom sprejel uredbo o sestavi proračuna in predlog finančnega ministra glede osnovanja državnega odbora. O obeh predlogih se je razvila živahna debata, tekom katere je poslanec SDS dr. Popović stvarno kritiziral predložene uredbe, naglasajoč, da so v nasprotju z ustavnimi določbami. Glede državnega odbora je nagla sil, da iz predložene uredbe ni jasno razvidno, kako daleč sega njegova kompetenca. Po sprejetju obeh predlogov je bila nato seja zaključena. Danes bo finančni odbor razpravljal o uredbi o izgraditvi železniškega omrežja. Uredba obsega sklepe nedavne prometne konference in tvori v bistvu program in vrstni red za zgradbo posameznih prog. Med drugim so predvidene v Sloveniji proge Krapina — Rogatec, Kočevje — Sušak in Št. Janž — Sevnica, v skupin dolžini 73 km. Zgradba najnujnejših prog, med katere spadajo v prvi vrsti proge Beograd — Banjaluka, Bihač — Zrmanja, Kra-gujevac — RaŠka Mitroviea in Prokulje — Priština — Peč, je zasigurana z dolarskim posojilom, od katerega odpade 15 milijonov dolarjev samo na zgradbo železnic. TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN ANGLIJO PODPISANA — London, 13. maja Včeraj sta angleški zunanji minister Chamberlain in jugosloven-ski poslanik v Londonu M. GjuriČić podpisala jugo<»lovensko-angleško trgovinsko pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med obema delegacijama. Pogodba bo v najkrajšem času predložena parlamentu v ratifikacijo. Iz pisane ljubljanske kronike Po Ljubljani se je \Ceraj med ntkn kolonijo in uradniki direkcije državnih k Icmftc bliskovito razširila \ o:. iia je poeta 1 ruski begunec —- bi\ general Vladimir Borisov Mustafin — dedič ojjromne zapuščine, ki znaša poleg nepremičnin še 9 mi* lijonov švicarskih frankov, to je 94* milijonov dinarjev. Skušali -mo danes dopoldne dednati resničnost tc vesti. Rlis'm bcCmec Mustatin je namreč nameščen kot dnc\ni.-čar pri direkciji državnih žele/nu. Vecrai gr jc povetil neki gospod iz ivice (?) ter £u. baje obvestil o dedščini. Mustafin jc danes zjutraj sicer prišel, kakor ofeičajoo v svoj urad. toda odšel ie po/ne je po §V©« jih poslih in se jc vse dopoldne zadržal runa j, tako, da nismo mogti prejeti avtcn» tienih podatkov o r.ilijonski dedščini. k.i kor zatrjujejo, jc g. Mustaiin baje pod. doval premoženje nekega svojega bližnjeg* sorodnika, ki je živel v Švici, a jc tam ne> davno umrl. Heležimo začasno to vest kot ki • n isti. * Nad en mesec dni 90 tatovi koles Biro« vali. Mnogi tatovi koles so poti ključem m zato so imeli lastniki koles pred numi dolgo mir. V Ljubljani vedo tatinski stri. kovnjaki, da je kaj dober trg za kole-.i Včeraj pa se je nepričakovano pojavil n*>\ strokovnjak v tatvinah koles. Lepo poml.nl no vreme je kakor nalašč za kolesarje ta ob takem času je druga leta kaj bujno cvetel tatinski posel s kolesi. VCer.u iti bili /e dopoldne brvrieai kar dve tstvM koles. Biin-eni praktikant Viktor Gaberšck je naznanil polieiji. da je bilo v času med 11.30 in 12. uro ukradeno kolo njegovega prija teija Milana Vieiea. Kolo je znamke «.Ia» go*. čisto novo, vredno 2000 Din. Kolo ie tat odpeljal iz veze hiše št. 5 na Aleksan-diovi cesti. — V Mostah stanujoči sobni slikar Josip Kelbel je naznanil, da mu je bilo včeraj dopoldne iz veže hiše št. I v Cigalctovi ulici ukradeno 2000 Din vredno kolo znamke «Kintaa>. V obeh slučajih je tat izginil brez sledu. Najbrž jc obe kolesi odpeljal isti tat. Vreme I)u;ies zjutraj je se \>e kazaij, da bo drugI dan treh ledenikov tudi lep in jasen, kakor je bil prvi, čeprav mrzel. Barometer, rapkhio padajoč, pa je > strahom napolnjeval vromenske preroke, da bo kmalu nastala velika sprememba. Snoč' ob 21. ie barometer kazal 760, termometer 10.2° C. danes ob 7. zjutraj barometer 759, termometer 4- fi.5° C, opoldne barometer 758 in termometer 15.5o C. Okoli 13.30 se jc neb. naglo stemnilo in zoblačilo ter jc začelo deževati. RATIFIKACIJA TRGOVINSKE POGODBE V ATENAH — Beograd, 13. maja. Glasom ohve>UL». ki ga je prejelo zunanje ministrstvo iz Aten. je grški parlament včeraj ratificiral grsko-jugosloveusko trgovinsko [»ogodbo. POTRES V SARAJEVU — Sarajevo, 13. maja. Nocoj ob 12.'2ii »o registrirali seizmološki aparati meteorološkega observatorija lokalen, precej mor m IKnresiii sunek, ki se je v kratkih pre^l« 1-kih Še petkrat ponovil. Epicenter [>otresa leži 35 km južno od Sarajeva. V samem mes»u potres ni povzročil škode. MRAZ NA MADŽARSKEM — BudirrtpeSta, 13. maja. C j" lasom poro« čil iz Budimpešte vlada po vsej Madžarski neobičajni mraz. Temperatura jc padla pod ničlo, ki znaša ponekod celo do 5 stopinj C Poljski pridelki so skoraj popolnoma uni* ceni, a tudi vinogradi in sadociosniki so zelo trpeli. Na borzah so začele cene žita rapidno naraščati. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Ciekti: Investicijsko posojilo S4.50— 85.50, Vojna škoda 0—339.50. Zadolžuiee Kranjske dež. banke 20—22, Za-tavni listi jo — 22, Celjska posojilnica, 195— 197. L jata .1 -sks kreditna 150, Merkantilna Kočevje 99 100, Praštediona 850, Kreditni zavoj loti— 170, Trbovlje 0—500, Vevče 140. Stavbna družba 55—65, ŠeSir 104. ZAGREBŠKA BORZA Devize: Amsterdam 22.79 — 22.85, Dunaj aX).5O-*803.50. Berlin 13.4836—13.51 Italija 305.80—307.80, London 276.30-277.10, Newyork eek 56.75—56.95. Pariš 222.25—224.25, Pra-a 168.30—169.10, Curili 10.94—10.97. — Valute: češka krona 167.10—167.90. Efekti: 7% invest. pos. S4.5o-2% % drž. reta 340. 339—340, Ljubljanska kreditna 150—152, Hipotekama banka 61 — 61J50, Praštediona 850^—860, Trboveljska 485—190, Union paromlin 300—305. INOZEMSKE BORZE. — Citrih: Beoirrad 9.13. Pariz 20.375. London &M, Newyork 520, Milan 28.10, Pran 15.40. Dunaj 73.20 — Trst: Beograd 32.55. London 90.25, Curih 353. 5527 04 Stran 2. «S L O V E N S K T NAROD, dne 14. maja 1927. Ste*. 109 Krizo u bolniftem zovorouonju Neredno plačevanje zakonitih prispevkov ovira poslovanje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. — Urad svari zamudnike, naj v lastnem interesu redno plačujejo prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je vedno vpošteval splošno gospodarsko krizo in težkoče posameznih podjetij, zato je dovoljeval n a j dalekosežne j še olajšave pri odplačevanju zaostankov in plačevanju tekočih prispevkov. Pri nepravočasnem pla* čilu prispevkov se ni posluževal kazenskih določil zakona. To razumevanje urada pa žal ni našlo potrebnega vpoštevanja in raz* umevanja na strani delodajalcev za naloge in dolžnosti urada. Plačilne olajšave so podjetja in delodajalce zavedle k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov, niti red* nih prispevkov in s tem puščajo urad brez potrebnih dohodkov. Zaostanki se množe, redna vplačila znatno padajo, podjetja obročna odplačila dosledno zavlačujejo. Ne ▼plačujejo niti onega dela prispevkov, katerega so odtegnili od plač zavarovancev. Vse to ima za posledico, da je bolniško zavarovanje prišlo v težke prilike. Pod ta* kuni razmerami ne more delovati nobena gospodarska institucija. Neprestano dolgo* trajno utirjavanje prinosov stalno zvišuje upravne stroške, ki zopet padejo nazaj v breme delavcev in delodajalcev. Vsako olajšanje bremen je izključeno, nasprotno je podana -potreba bremena zvišati. Ta si* tuacija povzroča, da zavarovalna institu* cija ne more poravnati svojih neodložljivih tekočih obveznosti niti napram članom, niti napram drugim upnikom. Naravno in raz* umljivo je, da naše zavarovanje pod taki*^ mi prilikami mora hirati v škodo delavcev in delodajalcev. Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na minimum, ki daleko ne za* došča za tekoče in nujne obveznosti. Ne zadoščal bi niti za naj skromnejše zakonite dajatve, tudi ako bi bil sedanji zakon v pogledu dajatev znatno poslabšan. Ta po« jav opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov in k znatnemu zvišanju vseh kazni in pa k strogemu izvajanju že obstoječih predpisov. To zahtevajo naše socijal* ne in gospodarske dolžnosti. Zavarovanje ni fiskalizem, ono je pomoč v potrebi, ka* tera je neodložljiva. Iz teh razlogov opozarja urad, da je v interesu bolnih zavarovanih članov in v interesu rednih plačnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vztraja na vseh sred* s t vin, ki mu jih nudi sedanji zakon v svr* ho izterjanja dolžnih prispevkov na razpolago, in da ne more dovoljevati nobenih olajšav več, ker je to imelo za posledico le še večje kopičenje zaostankov in je povzročilo padanje vestnosti in odgovornosti napram bolnim delavcem in name* ščencem. Dohodki bolniškega zavarovanja so preračunani tako, da krijejo sproti redne v zakonu utemeljene izdatke, ki nujno nastajajo vsak dan. Vsi dohodki se sproti konsumirajo. Bolniško zavarovanje ne raz* polaga z nobenimi rezervami in more biti zato vsak zastoj v dohodkih uničujoč in nedogledmih posledic za zdravljenja in pomoči potrebne zavarovance. Ako bodo delodajalci redi nerednega uplačevanja prispevkov utrpeli materijelno škodo in imeli stroške, bo to le posledica zanemarjanja dolžnosti zakona o zavarovanju delavcev. p S tem urad nujno opozarja vse deloda* jalce, da se z vso resnostjo zavedajo dolž* nosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavaro* valnih prispevkov smatrajo izmed vseh jav* nih dajatev za najbolj nujno in neodložljivo. Dogodki križem Jugoslavije Hercegovina umira od gladu* Podrobnosti o umoru dve županov blizu Paračina. — Strela ubila tri delavce* Prebivalstvo Hercegovine se po letošnjih številnih elementarnih katastrofah nahaja v obupnem stanju. Že pred mesecem se jc čulo, da tam ponekod ljudje jedo travo. Zdaj postaja kriza vedno hujša. Glad je pričel pritiskati po številnih vaseh in je katastrofa neizbežna, ako siromašno ljudstvo ne dobi takojšnje pomoči. V vasi Pužičah so že umrli trije seljaki od gladu. Hrane ni. živeža ni od nikoder dobiti, ker je ljudstvo tudi brez denarja. V Ijubu-škem srezu smatrajo za bogataša, kdorkoli si lahko nabavi živeža za svojo obitelj, da se preskrbi vsaj do jeseni. Po vsej Hercegovini se prestradani ljudje ponujajo za dninarje z malenkostnimi zahtevki, a nimajo komu kaj delati. Prodajajo se zadnje krave, za bagatelo od 300 do 400 Din. V splošni oslabelosti preti razširjenje tuberkuloze. Treba je takoj organizirati pomožno akcijo, da se vsaj okrog 3000 gladu-jočih otrok odpravi v žitorodne kraje. Hercegovsko prebivalstvo, ki vztraja v obupu, pa potrebuje okrog 3000 vagonov koruze, odnosno za prvo pomoč vsaj 120 vagonov, kakor je to z nujno prošnjo zahteval mostarski veliki župan od beograjske vlade. Radi gladu je v Hercegovini zavladala prava manija samomorov. Tekom meseca dni se je samo v Mostarju radi bede usmrtilo že 10 oseb. A samomori se nadaljujejo. Tako se je nedavno jutro podala 28-letna Stana Šindikova proti Neretvi in se vrgla v vodo. Nezavestno so potegnili iz valov in ji rešili življenje. Včeraj smo kratko poročali o umoru županov Goluba Petroviča in Petra Paunovića, ki so ju z odrezanima glavama.-našli na polju blizu Paračina. Dosedanja preiskava je o strašnem zločinu ugotovila naslednje podrobnosti: Golub Petrovič in Petar Paunović sta bila v gostih pri poslovodji Božinu Stojanoviču v Dolnjem Vidovu. Zadržala sta se tam ves dan, a proti večeru sta v dobrem razpoloženju krenila proti domu. Počasi sta stopala preko polja, končno pa se ob poti ustavila, da se založita s pečenko in vinom, ki sta ga prejela za popotnico. Bilo je to v mraku okrog 8. zvečer. Ko sta župana tako sedela na travi kraj poti, sta se v njuno bližino priplazila dva zločinca, ki sta menda na oba prežala v zasedi. Napadla sta ju s sekirami. Golub Petrovič je dobil tako strašen udarec po glavi, da se mu je razbilo teme. Tudi Paunoviču je sekira razklala glavo. V oba mrtveca sta zločinca nato oddala še par strelov in jima končno odrezala glavi. Po izvršenem zločinu sta zločinca pokrila obe žrtvi z odejo, da se je zde- j lo, kakor da spita. Maskirana in obo- \ rožena sta se zločinca končno podala Še proti hiši ubitega Paunovića. kjer sta napadla njegovega očeta, ga premlatila in mu povedala, da sta ubila njegovega sina. Kakšni razlogi so vodili zločinca, da sta izvršila tako barbarski zločin, se Še ni dalo ugotoviti. Ker žrtvama nista odvzela denarja niti drugih vrednosti, je smatrati, da gre za osveto. Zločin so naslednji dan odkrili seljaki, ki so šli tam mimo in zadevo takoj jm javili sreskemu poglavarju. Orožništvo je zločincema za petami. V Vojvodini je predvčerajšnjim popoldne divjalo hudo neurje. V bližini sončanske občine so bili delavci zapo- ! sleni pri čiščenju kanala tamošnje vodne zadruge. Ko se je okrog 5. približala nevihta, so delavci pohiteli v bližnjo bajto, kjer so našli zatočišče pred hudo ploho. Naenkrat se je zabliskalo in treščilo ravno v bajto. Zadnji del zida. debel preko 40 cm, se je popolnoma porušil. Takoj nato se je čulo vzdihovanje težko ranjenih delavcev. Nastala je panika. Delavci, ki so bili nepoškodovani, so pobegnili iz bajte in se šele čez pol ure vrnili pogledat, kaj se je zgodilo. Na mestu nesreče so izpod ruševin izvlekli mrtvega delavca Stevana Kr-stina, dočim so na travi v nezavesti ležali Joža Miličič. Štefan Miloševič, Anton Brdarič, Martin Silagi, Stevan Zec in delavka Tereza Mikloš. Ko je zdrav- nik z orožništvom prihitel na lice mesta, je ugotovil, da je smrtno poškodovan Joža Miličič, a poleg njega je dobila izredno težke poškodbe Tereza Mikloš. Na poti v bolnico je Joža Miličič podlegel poškodbam, Tereza Mikloš je še vedno v hudi krizi, a ostali poškodovanci so si že kolikor toliko opomogli. Nesreča je v vsej pokrajini napravila globok vtis. ker so obitelji mrtvih izgubile svoje hranitelje in edino podporo. Duhovniihi monstre-proces u Mariboru Popoldanska razprava« — Duhovniki zahtevajo nad pol milijona dinarjev odškodnine. — Urednik Eržen obsojen na 3 mesece zapora in 2000 Din globe* — Zagovornik vložil priziv* — — Maribor, 13. maja. Za popoldansko razpravo je vladalo Še večje zanilanje kakor dopoldne. Dvorana je bila tako nabita, da je neka ženska omedlela. Popoldne je bila zaslišana še priča F. Komesar, delavec, ki je bil pri demonstracijah obstreljen, ki pa ni mogel dokazati, da je dotični strel padel iz bogoslovja. Nato so bile prečitane še izpovedi raznih drugih prič, ki niso osebno prišle k razpravi, večinoma bogoslovcev, ki so bili takrat v Mariboru. Vsi seveda zanikajo, da bi se bilo iz semenišče streljalo. Nato so sledili govori zastopnikov. Prvi je govoril dr. Novak, ki je izpodbijal trditev, da tožitelji nimajo legitimacije za tožbo, ker bi bili v to poklicani le takratni bogoslove!, na katere bi se lahko nanašal omenjeni očitek. Naglasa! je, da priče obtoženca niso tako zelo upoštevanja vredne, ker so se aktivno udeleževale demonstracij. Za njim je govoril drugi zastopnik tožiteljev dr-Veble, ki je v svojem govora v prvi vrsti razmotrival politično ozadje procesa in kritiziral tožencev o žurnal i stično delovanje. Končno je zahteval najostrejšo obsodbo In pa — kar je med občinstvom izzvalo različne komentarje — odškodnino za vsakega tožitelja v skupnem znesku 540.000 Din! To vsoto pa je pozneje znižal na 108.000 Din, t. j. za vsakega po 4000 Din. Zagovornik obtoženca dr. Reisman je v svojem enoumem govoru naslikal pravo ozadje tožbe. Po njegovih izvajanjih ne gre toliko za užaljeno čast kakor pa za politič- no maščevanje SLS, nad socijalisti, ki jim od leta 1923 naprej stalno odjemajo volil-ce. Klerikalci hočejo z ogromnimi pravdnimi stroški ubiti nevarnega političnega konkurenta. Obtoženec je hotel v svojem članku samo razkrinkati nemoralno zvezo med klerikalci in Nemci. Saj se je izkazalo, da se klerikalci danes vežejo prav z onimi ljudmi, ki so takrat vodili nemške demonstracije in vprizorili protislovensko gonjo v Mariboru. Končno je govoril še obtoženec g. Eržen sam, ki je naglasil, da v svojem članku nikakor ni očital današnjim tožiteljem, da so oni streljali in bi bili zato upravičeni le takratni bogoslovci, da nastopijo kot tožniki. A baš ti so pokazali svoj popolni desinteresni a na tej pravdi. Senat se je nato ob 17.45 umaknil k posvetovanju in je čez pol ure razglasil ob splošni pozornosti avditorja sodbo, ki se glasi: Viktor Eržen je kriv žalitve in obrekovanja in se obsoja po § 56 tiskovnega zakona na tri mesece zapora in 2000 Din globe, v slučaju neizterljivosti na nadaljnih pet tednov zapora. Poleg tega se v smislu § 62. tiskovnega zakona obsoja, da plača posameznim tožiteljem odškodnino, vsakemu po 100 Din in mora v smislu % 63 tiskovnega zakona objaviti sodbo v prvi številki >Volks-stimme< takoj, ko postane pravomoćna. Zagovornik dr. Reisman je zoper obsodbo vložil priziv in se bo torej ta nad vse zanimiv proces še nadaljeval. Sport — Dve prvenstveni tekmi. Danes ob 1730 Ilirija : Hermes — Primorje : Slovan. Po LNP razveljavljeni prvenstveni tek* mi med Ilirijo in Hermesom ter med Pri* morjem in Slovanom se ponovita danes, v petek, ob 17.30 uri. Prva se vrši na igrišču Ilirije, druga istočno na igrišču Primor* j a, in sicer ob vsakem vremenu. S tema tekmama se zaključi prvenstveno tekmova* nje ljubljanskega L razreda za leto 1936/27. — Kakor znano, so se pri pršem srečanju gornjih klubov dne 1. t. m. dogodile ne* sportnosti, ki jih je javnost obsodila in ki so bile povod razveljavljenju obeh tekem s strani LNP. V interesu klubov samih, da ne rečemo v splošnem interesu sporta, bi bilo, da se skušajo udeleženi klubi v današnjih tekmah pred športno publiko rehabilitirati in popraviti neugoden dojem, ki so ga povzročili z ravnanjem v tekmah dne 1. t. m. — Iz sekcije Z. N. S. (službeno). Za prvenstvene tekme se delegirajo: danes ob 1730 na igrišču Primorja Slovan : Primorje g. Deržaj, istočasno na igrišču Ilirije Her* rr.es : Ilirija g. Ahčan. — V nedeljo dne 15. t. m. na igrišču Ilirije Svoboda : Pano* nija g. Kramaršič. Finale za prvenstvo LNP Ilirija : Rapid sodi g. Babic, sekcija Zagreb. — Tajnik. — Ilirija — Rapid. V nedeljo se odigra na igrišču Ilirije finale za prvenstvo Slove* nije med mariborskim Rapidom in Ilirijo. Rapid je bil Iliriji vedno najopasnejši tek* mec v borbi za naslov prvaka, a letos ji prav resno ogroža prvenstvo. Rapid je v izvrstni formi in je zaporedoma zmagal v devetih tekmah. Ker Ilirija ni baš v naj* boljši formi, so šanse obeh klubov precej izenačene in se obeta trda ter napeta bor* ba za častni naslov prvaka Slovenije. — Medmestna tekma Ljubljana—Zagreb. V nedeljo odigra šahovski reprezentativni klub v Zagrebu svojo najtežjo šahovsko tekmo. Od nekdaj je znana rivaliteta Za* greba in Ljubljane. Šahovske borbe med tema dvema mestoma so bile vedno naj* ostrejše in najodločnejše. Zagreb razpola* ga z izvrstnimi prvorazrednimi igralci, ka* terim so se ljubljanski le s težavo pribli* žali. Ogromni napredek ljubljanskega ša* hovskega kluba v zadnjih letih pa je pri* nesel Ljubljani lani v Rogaški Slatini prvo zmago nad Zagrebom. Res je, da Zagreb* čani niso bili v svoji najmočnejši postavi, toda ta zmaga je bila vendar prvi veliki uspeh naših šahistov proti aneprernagljive* mu» Zagrebu. Letos, v nedeljo, bodo se ve* da Zagrebčani mobilizirali vse svoje sile. da porazijo Ljubljano. Mnenja smo, da se jim to ne bo posrečilo in da bo nedeljska šahovski dvoboj izreden, hud in napet. V obeh vrstah prevladuje optimizem in volja do zmage. Ljubljana pošlje v boj sledeče rutinirane igralce: 1. Pire, 2. Furlani, 3. ing. Tekavčič, 4. Stupen, 5. J ero sov, 6. Vidmar, 7. Vogelnik. 8. Rupnik. — To je najmoč* nejša osmorica, ki jo je Ljubljana kdaj imela. O rezultatu bomo poročali. «UMAGO» pri Trstu (Istra) Hotel-pension „ROMA" Leži na morju. Najugodnejše okrevališče. Peščena obala, prvovrstna dunajska kuhi* nja, zmerne cene. Prospekti 1185 Mariborski občinski svet Včeraj se je vršila seja mariborskega občinskega sveta, katero je v odsotnosti župa na dr. Leskovarja vodil podžupan dr. Lipold. Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve in se ni obravnavalo nobeno važnejše vpraša nje. Uvodoma je predsedujoči podžupan pre-čital zahvale za podeljene podpore in stavil predlog, naj občina ustanovi lastno zastavljalnico po vzorcu drugih mest. O zadevi bo poročal še pristojni odsek. Obenem je bil sprejet predlog, naj občina posreduje preko velikega županstva pri vladi, da se zasigura nadaljni obstoj borze dela v Mariboru, ki jo sedaj oskrbujeta Delavska zbornica in mestna občina. Sledila so poročila odsekov. Tvrdki Lin-ninger se odpusti komercijalna kazen radi nepravočasne otvoritve avtoprometa v mestu, ker tega ni sama zakrivila. Prošnja športnega kluba Maribor za povečanje te-nisigrišča je bila odklonjena. Glede na regulacijo Pobreške ceste se sklene, da se smejo tam zidati le trinadstropne stavbe. Obširna razprava se je vršila o kanalizaciji zapadnega dela mesta. V to svrho so potrebni krediti v znesku 2 milijona Din. Občina bo v to svrho najela posojilo. Za mestni pogrebni zavod se naroči še en avto. V mestnem parku se nastavijo posebni čuvaji. Magdalenski park pa dobi novo ograjo in električnp razsvetljavo. Tarifa za avtotakse se je znatno znižala in so lastniki avtotaks dolžni, da jo javno nabijejo v svojih vozilih. Vendar pa bo odsek tarifo še enkrat revidiral in primerjal s tarifo v drugih mestih, da bi se ne prenaglil pri določitvi cen. — Ob 20. je sledila še tajna seja. železnica KOLEDAR. Danes: Petek, 13. maja 1927; katoličani: Pankracij; pravoslavni: 30. aprila, Jak. Jov. Jutri: Sobota, 14. maja 1927; katoličani i Bonifacij; pravoslavni: 1. maja, Jeremija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: »Mrakc — Opera: zaprto. Kino Matica: »Veletrgovec Jakiec —• >Avto št. 13c. DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Sušnik, Marijin trg; Kura!t Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trnko-czy, Mestni trg. Solnee zaide dnes ob 19.43, vzide jutri ob 4.09 in zaide ob 19.45. Opozarjamo na mladinski koncert Društva učiteljic, ki se vrši v soboto 14. t. m. ob 4. pop.v unionski dvorani pod wk1* stvom učiteljic gdč. Svetkove in Lmburgcr* jeve. — Na koncertu nastopijo učenke I. mestne dekliške osnovne šole, učenke li* cejske osnovne šole ter učenke II. dekliške meščanske Šole. Spored oblega narodne in umetne pesmi. Na koncertu sodeluje iz pri* jaznosti tudi gdč. Milena Verbič, ki zapoje Grečaninovi: Ko sekira peza. Domačija. Lajovic: Mati in dekle, Risto Savin- To je tako. Na klavirju jo spremlja gdč. Marica Vogelnikova. Prireditev se vrši na korist •Učiteljskemu konviktu«. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni na Ko- i grešnem trgu. Kako se bomo vozili križem Slovenije Beogradske novine beležijo, da se bo iz drugega obroka Blairovega poso-jila, ki je že slavljen vladi na raz pol go, zgradila železniška proga: Koprivnica>Varaždin*Rogaška Slati na:Krapina* Šent Janž>Sevnica>Moravi: ca. Ta železniška proga bo normalno* tirna in se bo z graditvijo pričelo žc tekom letošnjega leta. To se bomo veselo vozili križem Slovenije, čez hribe in doline, in pre* pevali hvalo sedanji vladi! Prej smo druge vlade moledovali za razne male proge; sedanja vlada pa je storila naj-pametneje in zvezala z enotno Želez* nico vse kraje, ki smo jih predlagali. Bog jo živi! Težko pričakovana premijera najnovejšega JACKIE C00GAN ilma »Veletrgovec Jacklec se vrš; lanes v petek! — Predstave ob: 4, pol 6., pol 8., in 9. — Preskrbite si vstopnice v predor odajL ELITNI KINO MATICA Stanje posevkov v aprilu Poljedelsko ministrstvo objavlja poxv>« čilo o stanju posevkov in živine v aprilu. Pšenica in oves kažeta zelo dobro, ječmen, rž, fižol, grah in leča srednje, sočivje z i dobro, lan in konoplja zelo dobro, krom p , korenje in repa zelo dobro, detelja in lu» cerna zelo dobro, travniki in pašniki src/:« nje, vinogradi in sadni vrtovi zelo dobr<> Bolezni in škode na poljskih pridelkih v večji meri ni bilo. V nekaterih krajih je pojavila krvava uŠ na jablanah ter polj* ske miši in gosenice, ki pa niso napnu znatne škode. Vreme je bilo zelo izpremenljivo, vendar pa večinoma lepo, toplo in ugodno /j. posevke. V večini oblasti je bilo dovoli dežja. Sneg je naletaval v mariborski, bru* galniški, valjevski. travniški, zetski. k.** sovski, vranjski, raški in užiški oh last i, ni pa povzročil večje škode, ker ie b.l p *» mešan z dežjem. V nekaterih krajih je padla tudi slana, vendar pa brez težjih po* sledic. Večjih elementarnih nezgod ni bilo, izvzemši makarski in danilovgradski HCS, kjer je pobila toča. Prehrana živine je v dobrem -.tanju, pjč pa so se v mnogih krajih pojavile živa! kužne bolezni. Najbolj je bil raz>.r metilj pri govedi in ovcah, dalje ovčje par* je, svinjska kuga, kolera in še pirate rti belezni, ki so pokončale mnogo živine. Frank Heller: 18 Novi Napoleon Roman. Knez Beneventa je zamahnil z rob* cem kakor bi hotel pregnati muho ali neprijetno misel. Nato se je obrnil k madame: — A vi, madame? je vprašal s slad* kim glasom. — Ste morda tudi član akademije? Morda lahko pozdravim ne le zastopnico Gracije, marveč tudi Muz? Gledala mi je naravnost v oči. — Pustite to komedijo! — je odgo* vorila srdito. Saj veste, kdo sem! Ve* ste tudi, kdo je moj mož! Nikar ne tajite! Zmajal je s svojo častitljivo sivo glavo, toda ona je nadaljevala s hlad* nim gne om: — Ah ne! Seveda niste vedeli, da sem gospa Delatour! Seveda niste slu* tili, da sem žena bogatega tovarnarja Delatoura! Seveda ste me dali ugrabiti, ne da bi vedeli za to — in odvedli ste tudi te — te gospode kar tako mimo* grede. Haha! Seveda! Knez Beneventa jo je ogledoval z začudenjem, ki ie bilo dobro igrano, ako je bilo sploh igrano. — Verjemite mi, madame, aii pa ne, tega res nisem vedel — toda vašim besedam seveda verjamem. Gledal jo je s svojimi črnimi očmi. Draperije so se premikale kakor na prepihu ali pod močnim dihanjem. Čudne misli so mi rojile po glavi. Je-li gospod de Tallevrand lagal? Ali pa so šele zdaj izvedeli, kako bogat plen so dobili? — A Čemu ste potovali na Korziko, madame? — Kaj pa vas briga — corsicain? Izraz na njenem obrazu je dopolnil besedo bandit. — Saj ni navada, da bi prispela na naš otok ženska z letalom. — To vam gotovo ne ugaja — ecu-meur d aeroplanes! — Ecumeur des express je bil železniški razbojnik, to sem vedel. Madame je obogatila francoščino z novim izrazom. — Najbrž so jo prisilili k takemu pogumu važni razlogi — da, zelo važni. — Gotovo ni storila tega zato, da bi vas videla igrati slabo komedijo — cabotin! • Ta udarec je zadel v živo, kajti obraz gospoda de Talleyranda je postal čudovito ljubezniv. Vse gube na njegovem obrazu so se združile v en smehljaj. Odprl je tabakero, vzel ščipec tobaka in spregovoril: — Bandit! Napadalec aeroplanov! Slab komedijant! Parblen, to je mnogo resnic naenkrat, madame. in sicer resnic, ki niso zavite v svilo. Iz ust. kakor so vaše. madame. bi morale kapljati besede kakor kaplje z rože — a kako je v resnici? Skoraj bi primerjal vaše besede s točo. Sicer sem bil pa že pripravljen na tak pogovor z vami. Gospa Delatour je planila pokoncu. Oči so se ji zaiskrile in prsti z ostrimi nohti so se kar sami stegnili. — Vem. kaj hočete reči! — je vzkliknila. Nazvala sem vašo — vašo poslanko tako, kakor zasluži, a vas nazivam tako, kakor ste. In vedno vas bom nazivala s pravim imenom, kadarkoli se srečava. Rabim krepke izraze, ker nimam drugega sredstva, da bi obudila v vas moško čast. Ugrabili ste me in držite me tu proti moji volji. Samovoljno se hočete vriniti v moje privatno življenje — toda! ah! ah! Le čakajte — cabotin! Le poglejte — laži knez! Poglejte! Njeni nohti so se zapičili kakor igle v obraz škola Autunskega. Smehljaj » gospoda de Talleyranda je izgubil svojo dobrohotnost. Z rokami, tresočimi se bolj od jeze, kakor od starosti, jo je zgrabil za prste, dočim je madame srdito kričala: — Ah! Ah! Ah! To naj bo Korzika! Kaj res ni na Napoleonovem otoku nobenega moža? Sklenil sem nastopiti kot ta mož, toda nekdo me je prehitel. Draperije za hrbtom škofa Autunskega so se ves čas majale kakor pod pritiskom močnega vetra. Pri zadnjih besedah gospe Delatour jih je nevidna roka porinila vstran in čez prag je stopil mož, ki sem ga takoj na prvi pogled spoznal. To ni bil nihče drugi nego mož, čigar senco sem videl prejšnji večer na korziških obalah — general Napoleon Bonaparte, nazvan običajno kot cesar Veliki. * — Dovolj, Talleyrand! Pustite takoj to damo. Madame. stopili ste pod mojo zaščito! Bodite brez skrbi! Niste se zmotili! Zgodovinarji trdijo, da se je bilo treba Napoleonu samo pokazati, pa je nastala v družbi mrtva tišina in vsi pogledi so obtičali na njem. Trdijo tudi. da je zadostoval samo slučajni pogled ■ na marmornati profil z dremajočimi vulkani oči, pa so izmučeni vojaki pozabili na svoje trpljenje in ranjenci na svoje bolečine, a ječanje umirajočih $e je izpremenilo v vzklik: živel cci>ar! Tako pripovedujejo zgodovinarji in ako vidimo sodobne bakroreze in slike toga marmornatega profila, bi skoraj verjeli, da je vse to res. Jaz pa ven samo to, da je napravil mož, ki je prestopil prag modrega salona, komaj tri korake in v sobi je nastala grobna tišina. Oči nas vseh so se uprle vanj kakor začarane. Bil je majhen, bled in kakor elektri-ziran. Njegove kretnje so pričale o osredotočeni sili. Kadar je prestopil, mi je zdelo, da se mora krotiti, sicer U nastal iz koraka tigrov skok. Eno roko e držal za telovnikom. Nosil je jahaške škornje in temnorjavkast suknjič z ležečim ovratnikom. Čelo, oči, usta, rte je bilo Napoleon, tak. kakršen je zrl sto let raz stotisočerih slik in reliefov v srca mnogih pokoltnj, občudujoč ih junake. Usta, nežna in lepa kakor ženska usta, so drhtela kakor da izgova -iajo bojna povelja, dasi so bila zaprta. Lasje so mu padali v kratkih šopih na dremajoče divje oči. Ko se je ustavil njegov pogled na meni, se mi je zdelo, da me je ošinil blisk iz teme. » ^tev 100 •SLOVENSKI NAROD* dne 14. maja 1927. Stran 3. Dnevne vesti. K Ljubljani, dne 13. maja 1927. * — Naša kraljica v Marianskib Lažnih. V nedeljo opoktoe je posetil kraljico Marijo v Marianstah Lažnih prof. drr.Mladejovsky, Id je kot kopališki zdravnik tudi letos prevzel njeno lečenje. Dr. Mladejovskv se je še istega dne vtrnil v Prago in poveril zdravniško nadzorstvo nad našo kraljico idravraku dir. Mašku Zdravstveno stanje naše kraljice je povsem povoljno, tako da se lahko izprehaja po kopališču. Spremljata jo dvorna dama Hadžićeva in major Pogačnik. Kraljica igra tudi letos tenis ter se vozi z avtomobilom na izlete v okolico. Oficijelnih sprejemov glede na svoj incognko ne sprejema. — Odlikovanje češkoslovaških parlamentarcev. V sredo dopoldne je izročil nas" poslanik v Pragi g. Lazarevič češkoslovaškim parlamentarcem, ki so posetia lani Jugoslavijo, visoka jugoslovanska odlikovanja. Odlikovani so bili: z redom Sv. Save L stopnje predsednik parlamenta Malvpetr in podpredsednik senata K 1 o f a Č ; z redom Sv. Save II. stopnle podpredsednik parlamenta S t i v i n in senator dr. S o u -kup ; z redom Sv. Save III. stopnje poslanci dr. U h 1 i f , dr. Blaho, S v e 11 i k , dr. Buday, Pachman. ing. Jan C e r -ny. Vol ruba Iti senator dr. Krouskv; z redom 5v. Save IV. stopnje podtajnik parlamenta dr. Za d era in svetnik ministrs-tva za narodno zdravje dr. H o v o r k a Izročitev odlikovanj ie bila obenem lepa manifestacija jugoslov.-češkoslovaš pobratimstva- — Povratek gen. direktorja državnih železnic. Generalni direktor državnih železnic dr. Gjurič>*ć se je v četrtek povrnil s svoiega službenega potovanja iz Pariza v Beograd. V Parizu je bival 15 dni. — Imenovanje. Z dekretom nrinistira tr sovine in industrije je imenovan za profesorja na Srednji tehnični šoli v Ljubljani suplent Ivan Ž n i d a r š i č. — Ekskurzija češkoslovaških zdravnikov v kopališče Kupari-Srebmo. Te dni je po setilo morsko kopališče Kupari-Srebmo pri Dubrovniku 35 češkoslovaških zdravnikov T>od vodstvom vseučiliSkega profesorja dr. Kučere. Goste so prijetno presenetile modeme naprave kopališča, odgovarjajoče vsem higijenskim zahtevam. — Gradbeni krediti. Ministrstvo javnih del je odobrilo večje gradbene kredite za gradnjo različnih javnih poslopij. Med drugim je dovoljen kredit 1.249.000 Din za gradnjo stanovanj za podoficirle in delavce v Divuljah pri Trogiru, kjer Krade tudi moderno šolo za pomorsko zračno plovbo. Za :o Sok) je določen veomalijonski kredit — Izletniški vagoni. V letni sezoni uvede železniška uprava na glavnih progah, zlasti na progi Ljubljana-Zagreb-Beograd modeme izletniške vagone pri brzovlaklh in tudi pri potniških. _~ Razpisane šolske službe. Na meščanskih Šolah v Ijubijanski oblasti so razpisane za šolsko leto 1927/28 nastopne stalne šolske službe: na deški meščanski šoli v Brežicah ravnateljska služba in dve službi strokovnega učitelja, na deški in dekliški meščanski šoli na Jesenicah po 2 službi strokovnega učitelja, na meščanski šoli v Kastvi služba strokovnega učitelja, na deški meščanski šoli v Krškem služba strokovnega učitelja, na I. deški meščanski šoli v Ljubljani, na meščanski šoli na Rakeku, na deški meščanski šoli v Ribnici in na meščanski šoli v Trbovljah služba strokovnega učitelja. Na deški in meščanski šoli v Tržiču služba učitelja, na meščanski šoli v Trbovljah pa služba ravnatelja. Prošnje je trebi vložiti najkasneje do 10. junija. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V času od 22. do 30. aprila je bilo v ljubljanski oblasti 5 slučajev tifuz-nih bolezni, 10 Škrlatinke, 92 ošpic, 3 davi-ce, 1 dremavice, 15 dušljivega kašlja, 3 sena, 3 vraničnega prisada in 2 gripe; v mariborski oblasti je bilo 8 slučaiev gripe, 5 iifuznih bolezni, 44 škrlatinke, 5 ošpic, 2 da-vice, 2 nalezljivega vnetja možganov, 7 dušljivega kašlja, 7 šena in 1 krčevite odrevenelosti. — Ne cepimo moči! Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna,'gospodarska in dobrodelna dru-sva uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj pro- Sram, utrjujejo stanovsko zavednost in Sirijo svoje kulturne, gospodarske .n socijalne težnje. Volja in težnja za napredkom je v nas razvita do močne višine ter se v efektu in praktično zrcali v razvoiu in stanju našega kulturnega in materijelnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoia in stanja našega materijelnega gospodarstva. Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vse poklicane, da ne cepimo moči in da se pokažemo v celoti. Zato je nujno potrebno, da se ob času razkaza našega materijelnega gospodarstva prilikom VII. Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. julija 1927 vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja, zbrane v eni mogočni vrsv.. — Uprava ljubljanskih veleseimov. — Železniška postaja v povzdigo kraja. Iz Dev. Mar. v Polju nam pišejo; Novo postajališče nam iako dobro služi. Vsak dan se proda nad sto vozovnic, kar jasno priča, da je kolodvor na svojem mestu. Cesta iz vasi do postajališča seveda ni vzorna, zato je sedaj v delu hodnik, da ne bo treba občinstvu v deževnem vremnu gaziti v blatu. V bližini postaje se bo še letos zidalo nekaj bis. Ker je sedanji lokal povsem neprimeren za poštni urad, bi bilo v interesu državnega ugleda želeti, da se premesti pošmi urad v eno ali drugo novo hišu. da bo pod streho. Papfrnica pritiska, da bi nam dala poštna uprava namesto današnje vozne, oziroma poštne zveze z Ljubljano ambulantno poštno zvezo s slovensko presto- i lico, kar bi bilo v prid vsega našega poštnega okoiiša. — Polja in vrtovi so iw»>o kazali, ali rjavi hrošč in pa še zadnja slana sta napravila dokaj škode. Slana je uničila zlasti fižol in tudi krompirju m koruzi je škodovala, tako da ne smemo pričakovati kaj prida pridelka. _ Podpore oblastnim skupščinam. Ker so mnoge oblastne skupščine že izčrpale prvo denarno podporo, jim nakaže finančno ministrstvo v kratkem drugi obrok. Podpore daje finančno ministrstvo v obliki posojila, ki ga bodo morale oblastne skupščine v določenem času vrniti. Zaenkrat pridejo v poštev samo one oblastne skupščine, ki nihajo nobenih dohodkov. — Materinski dan. Na prošnjo glavnega odbora Pomladka Rdečega križa je prosvetno ministrstvo priporočilo vsem šolam, naj aktivno sodelujejo pri proslavi materinskega dneva. — Slovesno zadušnico za i* triglavskega župnika Aljaža opravi Aljažev klub SPD v soboto 14. t m. ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Iz prijaznosti poje Satnerjev zbor. Planinci' vabjenL — 11. ju gosi o venski abstinentski kongres v Ljubljani. V velesejmskih dneh od 2. do 5. julija se vrši v Ljubljani II. jugoslo-venski abstinentski kongres istočasno s skupščinama Saveza trezvene mladeži in Savezom trezvenosti. Glavna pažnja letošnjega kongresa bo posvečena strokovnim vprašanjem in konsolidaciji pokreta. Polagali se bodo važni temelji za obligatno protialkoholno vzgojo, a še važnejši bodo zaključki gospodarskega značaja. Doslej je prijavljenih že okoli 300 članov iz sledečih krajev: Srbobran, Štip, Plevi je. Užice, Ne-gotin, Aleksinac, Sarajevo, Zagreb, Svilaj-nac, Gornji Milanovac, Prokuplje, Vinkovci, Derventa, Novi Sad. V slučaju minimalnega poseta se pričakuje v Ljubljano 1200 članov v slučaju maksimalnega poseta pa celo 2000 do 4000 članov. Iz ostale Slovenije dosedaj še ni prijav. — Prijave za VL iugoslovenski abstinentski kongres sprejema: Oblastno središče T. M., Kongresna pisarna, Ljubljana, Stan in dom. — Delničarje Obrtne banke SHS Opozarjamo vnovič, da morajo obrok na uplacilo delnic za prvo tromesečje poravnati do 15. L m. Delničar, ki obroka ne plača, izgubi delničarske pravice in se mu že vplačani znesek po odbitku 25%, ki pripade rezervnemu fondu vrne. Če kak delničar ni prijel položnice, naj se obrne na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani ali pa na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru. — Velike konjske dirke v Mariboru. 19. in 22. maja se bodo vršile v Mariboru velike konjske dirke. Dirka 22. maja bo največja, kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji. Za to dirko je določena državna nagrada v znesku 22.000 Din. Udeležba bo, kakor vse kaže, zelo velika. V Mariboru je na razp> lago 10 dirkalnih konj, iz Zagreba so prijavili 4 do 5, iz Ljubljane pa 6 prvovrstnih dirkačev. — Službena mesta t finančni upravi. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Kar se dan na dan javljajo prosilci za nova*službena mesta, se objavlja, da je g. minister financ z naredbo od 18. aprila 1927, št. 2167 v smislu 61. 328 bilančnega zakona za 1. 1927-28 odredil, da noben starejšina področnih oblasti ne sme sprejeti nobene prošnje za namestitev novih uradnikov, člen 328 cit, zakona se v prvih dveh odstavkih glasi: V proračunskem letu 1927-28 se ne ustavlja sprejemanje novih uradnikov in civilnih uslužbencev v državno službo, razen če se vrnejo iz pokoja v aktivno službo. Nov uradnik in uslužbenec se sme sprejeti v državno službo le s pismenim odlokom ministrskega sveta, če je nujno in neodložno treba, po pismeni obrazložitvi te potrebe na predlog resortnega ministra in po soglasju finančnega ministra. Toliko javnosti v blagohotno vednost, da ne bo raznih upov in potov. — Vozne oiajšave za Ljubljanski velesejem od 2.—11. julija 1927. Posetnikom je dovoljen 50% popust na vseh železnicah po Jugoslaviji, Č. S- R. in Madžarski, 30% v Italiji, 25% v Avstriji in Nemčiji- Skoro gotovo pa bo tudi K um unija dovolila 50% popust. Za prevoz razstavnega blaga je dovoljen v Italiji 30% popust, povsod drugod pa 50% popust od normalnih tarif. Voznih olajšav se zamorejo poslužiti posetniki na podlagi sejmske legitimacije, ki se bo prodajala po vseli večjih denarnih zavodili, trgovsko in tujsko-prometnih ustanovah v državi po Din 30. — Iz tajništva ZKD Ljubljana. Kljub neštetim opominom in urgencam nam društva še vedno niso poslala v celoti zahtevana statistična poročila. Od Sokolskih društev naprošamo tem potom, da nam pošljejo podatke takoj sledeča društva: Bojanci, Dol pri Hrastniku, Grdaac, Kostanjevica, Ljubljana Narodni dom, Sokol, Tabori. Litija Šmartno, Mengeš, Mirna peč, Mirna, Planina pri Rakeku, Raka, Sv. Križ pri Kostanjevici, št. Janž na Dolenjskem, Št. Vid nad Ljubljano. SL Vid — Stična, Tržič, Vače pri Litiji, Vič pri Ljubljani, Zagorje ob Savi. _ Ij Tržiča. Vajenci obrtno-nadaljevalne šole v Tržiču so v dneh 3. in 4 maja. napravili poučni izlet v Zagorje in Trbovlje, kjer so si ogledali razne rudniške, industrijske iu druge obrtne naprave. Podpisano vodstvo si šteje v posebno Čast, da se more vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu tega izleta, tem potom javno zahvaliti. Posebno zahvalo pa je dolžno učiteljskemu zboru obrt. nadaljevalne šole v Zagorju, imenoma g. upravitelju Levstiku in Pelkotu ter Splošnemu obrtnemu društvu in njega predsedniku g. Ranzerjn za izredno ljubeznivost, s katero so sprejeli izletnike in jim preskrbeli brezplačna prenočišča in lep večer! Tržiški vajenci in sprejemajoči mostri imajo edino željo, da povrnejo to veliko uslugo. Prav tako se iskreno zahvaljuje gg. Pustu in Vrhuncu t Trbovljah za trudaljubivo razkazovanje rudniških obratov ▼ Trbovljah, de enkrat: Vsem iskrena hvala 1 Storili ste vzorno delo! — Vodstvo obrt. nad. sole v Tržiču. Albin L* jo vic — Vlom v Brežicah. Preteklo soboto ponoči sta vlomila dva neznana tatova v vilo zdravnika dr. Gertovlča v Brežicah. Odnesla sta razne predmete v skupni vrednosti 2573 Din, med drugim tudi 15 kg masti. Po sledovih, ki so Jih orožniki po vlomu ugotovili je soditi, da sta btta pri vlomu zaposlena dva rafinirana zločinca, ki sta na čevljih nosila gumijaste podpetnike. — Nove meteorološke postaje, Poljedelsko ministrstvo je odredilo, da se Se letos postava na raznih važnih opazovališčih 10 novih vremenskih opazovalnic- V to svrho so določeni od rmnistrstva posebni kredit!. *— Noseče matere na} skušajo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« odstraniti vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseuči-liščnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno vodo »Franz-Josef, ker je lahko zaužrina in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih pojavov. — Smrt dveh otrok v valovih. Iz Bosne poročajo o utopitvah dveh otrok, ki sta utonila isti dan na dveh različnih krajih. V Fojnid se je Sletni Sefket Prozo igral ob narastlem potočku. Spodrsnilo mu je in je padel v vodo, od koder so za šele čez dobro uro potesmili mrtveca. V potočku Kozica pa je utonila 71etna devojčica Sofija Gudelj. Čuvala je na pasi goved in ko je gnala pojit, je ob bregu Izgubila ravnotežje, padla v vodo in utonila — Kako le Italijan sleparil zagrebške meščane. Pred par dnevi se ie priklatil v Zagreb iaški »trgovec« Teodor Sorentino iz Napolja. Pri nekem trgovcu ie nakupil različno blago za okroglo 15.000 Din. S to zalogo je začel obiskovati razne meščane in jim ponujal »originalno« angleško in francosko blago. Našel je precej lahkovernih kupcev, ki so mu plačevali meter po 250 do 280 Din, d očim ie sam plačal po 160 Din in ie tako tekom štirih dni svojega krošna-renja zaslužil okrog 1000 Din. Končno ga je prijela policija. I? Ljubljane —IjDr. Janko Babnlk okreval. Kakor smo javili, je v nedeljo 8. t m. na izletu zadela kap r^edsednika viš. dež sodišča dvornega svetnika dr. Janka Babni-ka in da so ga prepeljali v javno bolnico. Dvorni svetnik dr. Babnlk je v toliko okreval, da je zapustil bolnico in se nahaia v domači oskrbi izven vsake nevarnosti. Odličnemu pravniku želimo, da bi kmalu popolnoma okreval in zopet prevzel svoje važne fuk-cije. • —iIj Prava senzacija ie veličasten film: VTH. vsesokolskl zlet v Pragi, ki se predvaja v kinu Ljubljanski dvor. Predstave 14. maja sobota ob 2. in 3. uri; 15. nw;*a v nedeljo ob 10-, 11. in 2. uri; 16. maja v ponedeljek ob 2. in 3. uri. Znižane cene! Mladina, to je film zate! — Pri večjem skupnem obisku šolske mladine pod vodstvom znižana enotna cena Din 3.—. Prijave na JSS, Narodni dom 424-n —Jj Moste pri LJubljani. Sokolsko društvo se pri nas zopet oživlja. V torek dne 17. maja t. 1. ob S. uri zvečer -ima društvo v Sokolskem domu izredni občni zbor za spopolnitev odbera. Vsi pozdravljamo ta novi duh, ki je bil zelo potreben za uzivitev društva. Ze par let smo pogrešali v ospredju dTuštva one člane, ki imaio nebroj zaslug za narodno delo. Na plan torej vsi, ki vam je Še na srcu narodno delo! —Ij Zanimivosti z ljubljanskega trga. Na današnjem ribjem trgu ie bilo precej domačih rib. Cene neizpremenjene. Pojavili so se na trgu tudi raki. Cene rakom so od 3 do o Din komad po velikosti. Na trgu je tudi večja količina prvih goriških in vipavskih črešenj. Cene so še vedno visoke in deloma pretirane. Ker pa je na trgu že večja množina tega blaga, je deloma že opažati padanje cen. Danes so se črešnje prodajale po 18 do 24 Din, včerai pa celo po 28 do 30 Din kg. Na trgu je tudi mnogo žab, komad po 0.75 do 1.25 Din. Zelenjave je bilo dovolj. Opažati je že, da bodo cene nekaterim pridelkom radi včerajšnje hude slane poskočile. —Ij Politično gospodarsko in izobraževalno društvo za šentpetersko - kolodvorski okraj priredi skupno z vodmatskim okrajem v sredo dne 25. maia ob 20. v gostilni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti javno predavanje. Predaval bo g. Potočnik »O stari Ljubljani«. Izvajanja bodo izpopolnjevale skioptične slike. Člani in somišljeniki so vabljeni na zanimivo predavanje. _Ij Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 15. t. m. zlet na šmarjetno goro. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.12 zjutraj. Zbirališče ob pol 8 pred glavnih kolodvorom. Tovariše obrtnike in "prijatelje vabimo, da se zle ta, pri katerem bo sodeloval društveni zbor, v čimveČjem številu udeležijo. — Odbor. —Ij Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani ima sedaj ovoje uradne prostore na Turjaškem (Marksovem) trgu štev. 3, L j. poslopje Kmetijske družbe, I. nadstropje preko hodnika. Uradne ure za stranke so vsako sredo in vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne. —Ij Letaki iz Milana. Iz Milana prihajajo še vedno na posamne osebe in korporacije famozni letaki. Po oddajnih poŠtah sodeč., jih morajo gotovi italijanski propaga-torji oddajati na raznih poštah v Franciji, Sviti in drugod. Letake prejemajo zlasti lesni trgovci, ki so imeli zveze z Milanom. —Ij Tatvine. Poslovodji Janku Preku je neznan tat odnesel iz restavracije »Ljubljanski dvor« nov površnik, vreden 1500 Din. Branjevki Mariji Teran, stanujoči v Križev-niški ulici št. 11, je neznan uzmovič odnesel iz podstrešja za 360 Din tam se sušečega ženskega in drugega perila. —Ij Ruska Matica. V soboto 14. t m. te bo vršilo v balkonski dvorani univerze rusko predavanje dr. Nikolaja Preobraienskega o >Rojstvu nacionalne zavesti v ruski literaturu. Začetek ob pol 20. uri Vstop prost. —Ij S. K. Slarija vabi vse svoje člane in društvu naklonjeno občinstvo na svojo običajno vsakoletno majsko prireditev, združeno s plesom, ki se vrši 15. maja pri Štoru v Vodmatu. Za dobro jedačo in pijačo je vsestransko preskrbljeno. 422-n —Ij Povečanje ljubljanske avtomatične telefonske centrale. Zadnje dni je prispel materijal za 500 telefonskih abonentov tako, da bo kapaciteta centrale v doglednom Času znašala 1500 telefonskih naročnikov. Število abonentov stalno raste, saj je pa tudi avtomatična telefonska centrala v diamentral-nem nasprotju s prejšnjo centralo žalostnega spomina. Nova telefonska centrala posluje brezhibno v popolno zadovoljnost abonentov in pa tudi telefonskega uradnistva. —Ij Društro Skrb sa mladino ▼ Ljnblja ni priredi v nedeljo izlet na Sv. goro. Odhod z glavnega kolodvora z pol 8 vlakom do postaje Sava. Povratek na Zagorje. Član- stvo se vabi, da se udeleži tega izleta. — Odbor. —Ij Ljubljanski Sokol opozarja ponovno svoje članstvo in javnost na svojo javno telovadbo, katero priredi na letnem telovadi-šču pod Tivolijem v nedeljo dne 22. tam. ob 3. popoldne. Spored obsega povsem nove telovadne točke. 4J3-n —Ij Drobiž policijske kronike. .Vrt t i a n je bil neki nasilen siu Valentin, ki je svojemu očetu poškodoval in razbil razne predmete v vrednosti 2000 Din, in radi nevanie grožnje bratu. Nasilnež je bratu ukradel tudj bOO Din. — Aretirana jt bila dalje Georgina, rodom Pražanka, radi postopanja, in neki Ione P. radi izgreda in prepovedanega povratka. Prijavljeni sta dve tatvin5 koles hi tatvina perila. Prijavljeni so dalje trije mladeniči radi poškodovanja tuje lastnine, trije pa radi kaljenja nočnega miru odnosno pijanosti. Nekemu mladeniču je bil zaplenjen samokres. Radi cestnopolicijskega reda je prijavljenih 14 voznikov. —Ij Sifon, cefir za srajce, belo in ruja-vo kotenino po solidnih cenah pri tvrdki: Franc Pavlin. Gradišče 3. 404-n Fantom smrti na Vodnikovi cesti Danes dopoldne se je zastrupila prva žrtev stanovanjske odpovedi. — Veliko razburjenje med sosedL Ljubljana, 13. maja. N ©srečna. Vodnikova cesta v Šiški je bila danes zopet prizorišče pretresljive dra* me. V hiši št. 25 se je danes zjutraj okoli 9 ure zistrupila z Hzolom 531etna Pavla M e c h o r a, žena strojnika, rojena v Ljub« Ijani. Sosedje so jo našli v agoniji, bruhala je lizoi in kri ter mrmrala nerazločne be* sede. O dogodku je bila takoj obveščena re* silna postaja in pet minut kasneje je že pridrvel pred hišo rešilni avto. Pomoč je pa bila prepozna, kajti Pavla Mechora je med ter* že podlegla zastrupi jen ju. Vzrok tragedije je po naših informacij j ah naslednji: Pavla Mechora je bila hišni* ca v tamošnji hiši. Pred dnevi pa ji je bilo stanovanje odpovedano. To je nesrečno že« no, ki je že itak živela v precejšnji bedi, kor je imel mož samo dopoldansko delo, močno r*T~l£adelo. Včeraj pa jo je zadel še drug udarec. Me znan, brezvesten zločinec se je splazil v njeno stanovanje in ji ukra* del rjosi^dnjih 3000 Din, ki jih je imela shranj3ne v omari. Nesrečno ženo je to strahovito potrlo in jo pognalo v obup. Vsa zbegana je tavala otvoii in govorila: «Kje je moj denar? FCje je moj denar? ..» Danes zjutraj po moževem odhodu v siurbo je odšla Pavla Mechova okoli 8. ure z doma. Zavila je naravnost v lekarno in si kupila stekleničico lizola. Na cesti je ustavljala svoje znanke in prijatelje in se od vsakogar poslovila: •Ostanite mi pozdravljeni, ne vidimo se več! .. j» Znanci m znanke niso teh besed jemali tako tragično, četudi jim jc očirra pobitost nesrečne žene vzbujala globoko sočutje. Pavla Mechora pa je takrit v ovojem obupanem srcu že obračunala s svojim živ* ljenjem. S steklenico, ki jo je imeln v že* pu, je krenila naravnost domov, iztočila vso vsebino steklenice, okoli 100 gramov hzola, v kozarec in vsebino v dušku popila. Naslednji hip se je pognala kvišku in pla« nila iz stanovanja na dvorišče. Tu je bruh* nila lizol in kri. toda nihče ni teqa opazil, nihče ji ni priskočil na pomoč. S tadbrve je nato splazila nazaj v kuhinjo in tu pri* čela glasno hropeti. Borila se je s smrtjo. V agoniji jo je prva našla okoli 9. ure z ju* traj Nada Burgerjeva, ki je pozvala sosede na pomoč, obenem-pa obvestila tudi rešilno postajo. OkoK 11. je dospela na prizorišče tragedije policijska komisija, obstoječa i$ zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika Misleja. Dr. Avramovič je ugoto* vil močno zastrupi jen je z lizolom; smrt je nastopila že pred dvema urama. Odredil »e, da se truplo pokojne prepelje v mrtvaš* nico k Sv. Krištofu. Tragedija nesrečne ženske, ki je zjpet postala žrtev obupnih socijalnih m stanovanjskih razmer v ljubljanskih predmestjih, je v Šiški pa tudi v Ljubljani, kjer se je novica tekom dopoldneva naglo razne* sla, vzbudila globoko sočustvovanje. So* sedje nesrečne pokojnice, ki živijo še pod močnimi vtisi nedavne drame, ki se je isto* tako na Vodnikovi cesti odigrala med šoferjem Hudovernikom in Sidonijo Kramer-jevo, pa so naravnost razburjeni in jih prevzema bojazen, kakor da bi na Vodni« kov i cesti zares strašil fantom smrti. Iz Celja —c Ii poslovnega sveta. Pekarno g. Franjo Korena v Gosposki ulici prevzame s 15. majem pekovski mojster g. Zadravec iz Teli ar ja. —c Trimo nadzorstvo je te dni zopet ugotovilo trzne cene na celjskem trgu. Te cene so skoro iste, kakor one, ki so bile ugotovljene 1. aprila. —c Nov osebni vlak med Zidanim mostom in Celjem. Z novim voznim redom, ki stopi v veljavo 15. maja, se uvede med postajama Zidani most in Celje nov osebni vlak tako, da bo vlak št. 014 in 621, ki je dosedaj vozil samo iz Ljubljane do Zidanega mosta in nazaj, vozil potem iz Ljubljane do Celja. Vozil bo zjutraj po 5. uri iz Celja in popoldne po 4. uri iz Zidanega mosta proti Celju. Želeti je, da se občinstvo poslužuje tega vlaka, da bo potem stalno vozil. —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 2. do 8. maja se je zaklalo: 6 konj, 22 volov, 18 krav, 5 telic, 42 telet, 25 svinj in 3 kozi i če. — Uvozilo se je: 447 kg govedine, 1345 kg teletine in 135 kg svinjine. _c Člani krajevne organizacije demokratske stranke za Celje-Okolico se pozivajo, da se jutri v soboto ob 4. uri udeleže pogreba pokojnega učitelja g. Maksa Wudler-ja. Pogreb »e vrSi iz javne bolnice na mestno pokopališče. Iz Maribora —m Zgradba mestnih hiš v Smetanovi ulici naglo napreduje. Kakor se zatrjuje, bosta obe večji hiši pod streho že do 1. julija, obe manjši pa že meseca junija. Ker so razpisana in oddana že vsa potrebna dela, bodo hiše do 1. novembra popolnoma dogotovljene tako, da se bodo stranke lahko še pred zimo vselile. Maribor bo s tem prido-bU okoli 60 novih stanovanj. Večina stanovanj je enosobnih, po katerih je v Mariboru največje povpraševanje. Najemnina bo znašala povprečno 200 do 700 Din mesečno, vendar j>a bo o tem še sklepal občinski svet —im Jubilej 2. Mitrovlća. Občinstvo ponovno opozarjamo na sobotno predstavo ►Rigoletta«, ki Je obenem jubilejna proslava 25-letnega glasbenega delovanja kapel-trika g. Andre Mitroviča. Glavne vloge so poverjene gdč. Kocuvanovi. gg. Meraiicu in Burji. —jm Slana v mariborski okoRcL Včeraj ie padla v mariborski okolici precej močna slana, ki pa ni povzročila tako občutne škode kot se je prvotno domnevalo. Le na nekaterih manj zaščitenih krajih Je uničila skoraj vse vrtne in poljske pridelke. Zlasti je tnpe! fižol, ki je komaj pognaJ iz zemlje. —ni Nov vrelec z mineralno vodo? Na posestvu trgovca Gajšeka v Studencih pr! Mariboru, v neposredni bližini mesta, se je pojavil vrelec, čigar voda vsebuje baje precej ogljikove kisline. Lastnik posestva je vrelec za silo ogradil. Državno kemično prei-skovališče bo vedo analiziralo. Ce se izkaže, da je vrelec stalen in zdravilen, ga bo lastnik eksploatira!. Gospodorstvo —g Naši velesejmi. Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna? Sejmstvo napravi kupčijo bolj priprosto, tako kakor borza, in 7xlružuje v sebi nazornost razstave, izložbeno okno in pisarno. Sejmstvo je neobhodno potrebno in zato je postalo trajen člen naprav modern. svetov n gospodarstva. To priča ž*? dejstvo, da hoče skoro vsaka dežela imeli - v j velesejem, kljub vsi depresiji in poman-k i-nju denarja. Torej se sejmstvo narodnogospodarsko in zasebno-gospodarsko vendar > izplača in stroške kmalu «pet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. Ali pa je potrebn », da je toliko velesejmov, kakor jih imamo sedaj? To odloČi vsaka dežela zase. Ona najbolje ve, ali ji prinaša velesejem u.--peh ne. Strokovnjaki, ki o tem odločajo, 0 še niso odloČili za sodelovanje, da se r> izurijo s svojimi prijavami. —g Poziv gospodarskim krogom. Letošnji VIL mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrSi od 2.—11. julija. Institucija Ljubljanskega velesejma je postala stalna. Z miljoni dinarjev za propagando je povabila stotisoče obiskovalcev na vsakoletno prireditev, kjer se je nazorno dokazovala, da je obstoj Slovenije omogočen samo z razvito in uspevajoco industrijo, obrtjo in trgovino. Udeležba kot razstav Ija- lec ni 6amo v največjo moralno in tudi nia-terijelno korist poedine tvrdke, marveč tudi dolžnost vsakega zavednega gospodarja. Uprava velesejma naproša vse one tvrdke, ki ae še niso prijavile, da to nemudoma store. Da se zamorejo udeležiti velesejma tudi najmanja podjetja, je cena za razstavne prostore znižana za 40% od svoječas^ih. Vzorno izvedena organizacija in propaganda za obisk odvisi od pravočasno zbranih prijav. Naprošamo vse, da se požuri jo. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. maja t. L pe* nudbo glede dobave 500 kg firneža. 10 m' smrekovih desk, 150 kg stenja iz ovčje vol* ne, 900 žarU za h^ioforfce ter glede dobave 1 kovaškega prhnoža in samokolnice; do 20. maja t L glede dobave 80 ton bukovega oglja, raznega stekla, 150 m" mehkih desk, 136 ton plinskega premoga, 150 m* mehkih desk in 150 m* booovih plohov; do 22. m a* ja t. L gleoV dobave 3000 kg železne pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odcljcnju to direkcije. t Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 14. maja 1927. Ste v 109 To in ono Brezsrčen umor dečka 491etni francoski delavec Beaufrere se je seznanil s 341etno gdč. Bouret, ki x jc imela takrat ie 51etnega nezakon* skega dečka. Sprva so bili odnoŠaji prav prijateljski, kmalu se je pa Be* aufrere začel pritoževati, da fant mno* Co stane. V nedeljo se je dečkova mati od* pravil > v mesto, da bi mu kupila nove čevlje. Ta čas je brezsrčni Beaufrere napadel dečka z britvijo in mu pre* rezal vrat. Videč ga vsega v krvi si je morilec zadal več ran z nožem ter se nato zabarikadiral v svoji sobi. Orož* nike, ki so njegov zločin slučajno o* pazili, je napadel s sekiro. Končno so da s z. nokresi ukrotili in odpeljali v bolnico. Drugi dan ga jc bolniški strežnik našel v izolirani celici obe* šenega. 25-letnica strahovite elementarne katastrofe V nedeljo 8. t. m. je minilo 25 let, odkar je začel bruhati vulkan Mont Felćc. To je bila ena najstrašnejših katastrof, kar iih pozna zgodovina. Pozorišče katastrofe je bil otok Mar* tminue, eden največjih otokov fran* coskih Antilov. Že v soboto 3. maja 1902 so =e pojavili prvi znaki straho* vitega razdejanja. Vulkan Mont Pelee jc celih 51 let miroval in nihče ni mi* sli? da začne še kdai bruhati. Naen* krat i~ znova oživel, začulo se je moč* no bobnenje in iz žrela so se dvignili ogromni ognjeni zublji. V nedeljo 4. maia je bilo mesto St. Pierre zasuto z vulkanskim pepelom. V ponedeljek je izbruhnil vulkan -0 čevljev visok in pol milje širok tok lave, ki je tekla z veliko brzino proji morju. Prebivalstva se je lotila nepopisna panika, toda nihče ni mislil na reši* tev, ker je bilo pričakovati še večjega izbruha. V torek se je bruhanje vul* kana znatno poleglo, v sredo in četr* tek je pa vulkan zopet miroval. Toda to je bila samo priprava za strašno katastrofo, ki je nastala v četrtek zju* traj. Potres, ki se je razširil z Marti* niqua celo na otok Sv. Vincent, kjer je istočasno izbruhnil vulkan Soufriere, je tako razburkal morje, da so valovi treščili vse ladje na obalo, kjer so zgo* rele. Vulkan je pokril z oblaki dima in pepela ves otok. Iz žrela je neprestano bruhala lava, ki je tekla v morje in se* grela vodo tako, da je na mnogih kra* jih vrela. Strahovito razdejanje je tra* jalo tri dni. Mesto St. Pierre in ves severozapadni del otoka je bil popol* noma razrušen. V mestu ni ostal ka* men na kamnu. Rodovitna zemlja se je izpremenila v splošno pustinjo. Na otoku je našlo smrt nad 50.000 ljudi. Razdejano mesto še do danes ni ob* no vi j eno. Živa baklja Iz Poitiersa javljajo o strahovitem zločinu. Nedavno noč je neka ženska Messy vpričo svojih dveh hčerk, ki imata 16 in 18 let, polila svojega moža na postelji z bencinom in z gorečim papirjem zažgala posteljo, da so hipoma bruhnili plameni. Pretvorjen tako v gorečo bakljo je nesrečni mož planil pokonci in se z odejami vred začel valjati po tleh. da bi kolikor toliko udušil ogenj. Toda zaman. Zena ga je opazovala z blaznim smehom in mu celo skušala trgati odeje s telesa, v kolikor niso bile zajete od plamenov. Končno so prihiteli sosedje na pomoč, ki so nesrečnega moža rešili plamenov in ga s strašnimi opeklinami prepeljali v bolnico, kjer pa je v kratkih urah med groznimi mukami iz* dihnil. Messvjeva zločinska žena, stara 49 let, je pri policiji na splošno presenečenje izjavila z neizreČnim cinizmom, da je zločin storila brez pravega povoda. Zdelo se ji je potrebno, da vidi moža umreti v plamenih. Policijski zdravnik je seveda takoj ugotovil, da je žena polblazna in jo je oddal, kamor spada. Babica kot sežigalka otrok Pred dnevi smo poročali, da je 38-Ietni krojač Tomaž Cheylawa na Dunaju imel razmerje s svojo 16-Ietno hčerko Boženo, ki je rodila otroka, katerega je babica Berta Slabv sežgala. Strašna zadeva, ki razburja pol Dunaja, ima naslednje grozovite podrobnosti: Cheylawa je gojil razmerje s svojo pol odrastlo hčerko že od 13. leta. Njegova žena je vedela za vso stvar. Ko je Božena nedavno rodila otroka, so novorojenko krstili za Ano, na kar je poklicana babica Slaby dekletce zadušila in ga sežgala v ognjišču. Stvar pa se je razkrila in zdaj so aretiranci ob-dolženi cele vrste zločinov: Tomaž Cheylawa krvoskrunstva, posilstva in zavajanja k nemoralnosti, on in njegova žena zavajanja k umoru in sokrivde pri umoru kakor tudi pri odpravljanju plodu, a babica Slaby navadnega umora. Aretiranci se nahajajo že od sobote v zaporih dunajskega deželnega sodišča. Preiskava je dognala, da je babica Slaby vodila zapisnik o svojem poslovanju in svojih zločinih. Odpravljala je plodove in sežgala več novorojenčkov. Posebno znana je bila pri proletarskih obiteljih. Njeni sosedje so opažali, da gre redko k porodom, pač pa da ima mnogo opravka z ženskami, katerih nosečnost Se ni šla h kraju. Koliko je doslej sežgala novorojenčkov, še ni točno dognano. Vsekakor pa bo preiskava in razprava razodela strašna poglavja iz njenega poslovanja. Tiralica za grofom Andrassvjem Pred poroto v Košicah na Slova* škem se je imela 15. t. m. vršiti raz* prava proti grofu Emeriku Andrassvju Z Budimpešte, ki je obtožen požiga. O tej aferi smo že opetovano poročali. Afera datira že iz leta 1921. V gra* du grofa Andrassvja v Karpatski Ru* siji je bilo takrat nastanjeno češkoslo* vaško vojaštvo. Neke noči pa je. v gradu izbruhnil velik požar, ki je lepo stavbo skoraj do tal vpepelil, doČim se je vojaštvo jedva rešilo iz gorečega poslopja. Požiga je bil osumljen grof Andras* sv in ker so močne indicije kazale, da je dal res požar zanetiti, so ga oblasti aretirale. Andrassv je bil nato proti kavciji 700.000 Kč izpuščen, a je takoj pobegnil na Madžarsko. Kljub temu, da je bil tekom zadnjih šestih let ope* tovano pozvan, da sc javi sodišču, se grof pozivu do ^anes ni odzval. Državno pravdništvo v Košicah je zato sedaj izdalo tiralico za ubeglim grofom, obenem pa je zaplenilo kav* cijo. * * Beg štirih kaanjenceT. Iz Londona poročajo, da so iz zaporov v Belfaatu pobegli štirje na dosmrtno ječo obsojeni morilci, katerim se je tudi posrečilo v avtomobilu pobegniti čez državno mejo. V nedeljo zgodaj se je ustavil za jetniškimi zidovi velik avto. Kmalu nato so kaznjenci, ki so bili zaprti vsi v eni celici vdrli na hodnik. Paznikom so pobrali orožje in jim zamašili usta. Ii rjuh so nato napravili vrv in se po njej spustili po zidu v avtomobil. Policija je ubeglim kaznjencem za petami. * Mraz in sneg v Berlinu. Ledeni možje so letos napravili čast svojemu imenu. Tako kakor pri nas, je tudi drugje nastopil hud mraz, ponekod pa je celo snežilo. Tako poročajo iz Berlina, da je lam v sredo temperatura padla pod ničlo, tekom dopoldneva pa je opetovano naletaval sneg. Sneg, mraz in slana so povzročili v nasadih, na sadnem drevju in na polju ogromno škodo. • Grozna rodbinska tragedija. V selu Leviani pri Varšavi se je odigrala te dni grozna rodbinska tragedija. Neki G3-letni seljak se je oženil z jedva 25-letno mladenko, kljub temu, da se njegov starejši sin odločno prolivil zakonu. Na dan poroke je sin, ki recizna izvajanja izzovejo val navdušenja. Pester je tudi nastop naših mornarjev. Po nastopih slede veličastne povorke po zlati Pragi, ki tone v morju zastav. Sokolstvo deiiliTa pred tatičkom Masarvkom, poklanja se manom utemeljiteljev sokolske ideje Tvtšu in Fugnerju a na grob srbskih urnakov v Pragi položi krasen venec. Vsi ti prizori, govori staroste JSS Gan-gsa, dr. Schreinerja, staroste COS, pozdrav in zahvala prezldenta Masarvka. Izročitev pcapora češkoslovaškemu naraščaju od ju-goslovenskega naraščaja, defilacije Po mestu in čarobna iluminacija Prace M Krasno POSneti. ŠokolStvo na svojem VIII. vse-so-kolskem zJeni v Prast pokazalo sudo\e svojega dela pokazalo, da jc OTOada. Ji I katero se lahko država vedno opre. Včeraj je filmu prisostvovala Stc\iln« sokolska publika, ki jc sprejela krasen film z velikim oduševljenjem- _ Izpred sodišča S FINANČNIM STRAŽNIKOM STA SE STEPLA. Maks, si inata 1 teden, a ti Mirko 3 tedna zapora, je obsodil predsednik 2 fanta iz Novo va?i. Na Štefanovo je bila tam veselica. Fantje, ki jim diši tihotapstvo, t*o največji ar-vražniki finančne stražo. Tedaj je kontroliral veselični davek pripravnik France. Kfl je šel ponoči domov, r-ta ga pozdravila jv.: fanta, eden z nožem, drugi e kolom, a nekateri so jima »svetili« s svojo navzočnost j \ da je bila večja korajža. Zdaj jima je pa posvetil predsednik. K sreči so bile poškodbe neznatne, sicer bi predla fantom pred 9odiscem slaba. PAVLA SRAKA. Priča Joie: — Gospod predsednik, tolo žensko pa kar obsodite; jaz bi jo ne bil nit t zaslišal, saj vzame vse, kar vidi! Predsednik: — Bom Se vas obsodil na 1 dan, ce boste sodnikom dajali nasvete! Obtoženka: — Saj ni9em tako hudobp kot pravijo vaši papirji! Predsednik: — Doma sto iz Laz, 4krat že bili kaznovani, pa vse nič ne pomaga, p.j Se pravite, da ni tako hudo. Kako pa marc na Velikem vrhu? — Služiva sem tam, služiva iu vidva, & ima posestnik Jože precej krompirja In ajde. — Pa vam je krompir zadiftal in odn^' ste kakih 50 kil krompirja in 90 ajde? — Vzeva sem ja, ampak samo ajdo in : kil krompirja. — Kdo vam je pomagal? — Nihče. — Ne verjamem. Ko sie nas zadnjič }mi>. lili, ste tudi kradli, a pomagal vam j*> rj fant, s katerim *te sc potepali; a napoaleH ?te zaključili poročno potovanje v Begunjah ' — Res je, res, a to je že pozabljeno I — Danes vas obsodimo radi pccetopl tatvine. Ker ste pa bili že tolikrat kazno\ ni, boste zaprti kar 3 mesece v »tropom m poru. — Kakor mislite. Ta Ca s bom pojedla več krompirja kot sem ga ukradla; ali ni Skoda? — Vas je škoda, vas, ki se vas ie nota kazen ne prime. PRIČA GA JE POLOMILA. Premogar Janez je vozil premog Tončki, ki so je pri njem zadolžila za IX) 11 Ker pa Tončka premoga ni plačala, je Janr/ nekega lepega dne vzel v njeni kuhinji po ne v in lonec, položil na svoj premog in <> peljal. Tončka ga ie naznanila, Janez je pri nesel posodo nazaj. Pri sodniji je bil mo/. ki si je hotel sam plačati dolg — aptefita saj je tudi posodo vrnil; gospa Tončka bo : sama imela škodo. Dvakrat je bila po val« ljena k sodniji, ni je bilo; zdaj bo pa pU čala 50 Din globe. Jackie Coogan FANAMET*FILM Popolnoma novol Prvič v Ljubljani! Veliki sen zaci jonalni spored! Jackie Coogan v svojem najnovejšem in dosedaj najbolje sem veselem filmu «VELETRGOVEC JACKIE» Hitite, da ne zamudite 1 Preskrbite si pra* voČasno vstopnice, da vidite Vašega srčka« nega prijateljčka Jackie»a v salonski obit; ki in v različnih komičnih situacijah! J a* ckie kot zaščitnik zaljubljenih. — Jackie kot veletrgovec. — Jackie kot «Braut= fuhrer*. — Veselol — Zabavno 1 — Smeha* polno 1 „Avto št. 13" Nova burka I — Nov smehl — Nove sen* zacije! — Rihard Fixl Rihard Fix! Rihard Fix! Danes! Danes! Danes! Danes! Ob; 4., pol 6», pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. — Sredina mesta. — Telefon 2124. Ali se hočete brez nevarnosti rešiti E U M A T I Z M A protina, vdora (Hexen-schuss) in ishiasa ? Revmatteem te strahovita, daleč razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne bogatim in si izbira žrtve po kočah in do palačah. Kaj mnogostranske so oblike v Vaterih se pokazuje to trpljenje, in največkrat niso bolezni, ki iih' označujemo s popolnoma drugimi imeni nič drugega nego revmatizem Včasih so to bolečine v udih* in členkih, včasih otekli udje. skrivljene roke in noge, trganje, zoadanje. vlečenje pri najrazličnejših delih telesa, da celo oslabelost oči so pogosto posledica revmatičnih In protinskih bolečin. Kakor Je razlikovita slika, ki jo kaže bolezen tako mnozostranska so vsa mogoča zdravila. lekJ, mazila, mešanice itd., ki jih hvalisajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti, nego k večelemu za kratek čas prineso olajšanje Kar Vam priporočamo, ie neškodljivozdravljenje s pitjem vode. ki je že mnogim trpeč*m pomagalo! Naše zdravljenje je izborno in učinkuje hitro tudi pri * zastarelih kroničnih razmerah Da 3obimo nadallnlfi pristašev, smo se odločili, vsakemu, ki nam piše. poslati popolnoma zastonj naš zanimivi, iako poučni spis. Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se kratkim potom rad resu temeljito in brez nevarnosta svojega trpljenja, vAU še danes! AUGUST MJiRZKE, Berlin - Wilmersdorf Bruchsalerstrasse No. 5. Abt. 307. Premog, drva, koks, oglje — cILIRIJA*. Kralja Pe* tra trg 8. Telefon 2220. 52/L Izposojevanjc koles pri tvrdki Nardin in drug, Po* 1.lanska cesta 31. — Kolesa in šivalni stroji po najnižjih cc* nah; vsi nadomestni deli in pnevmatika. 1046 Trgovski pomočnik, vojaščine prost, išče službo. — Nastopi lahko takoj. — Cenj. ponudbe pod «Takojšen nastop 1164» na upravo «S1. Naroda*. Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Gos sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «Evropa»). Se priporoča. — izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T •.....»......................ni Zahvalnica Gos p. lekarnar Blum, Subotica. Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule ja* ko dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje po* vsem prenehalo. S spoštovanjem M. L. LESKOVAC. Larucin kapsule se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. — Glavno skladišče: Apoteka Blum, Subotica, 74/L Opremljeno sobico oddam gospodu ali dvema gos spodičnama. — Naslov v upra* vi «Slov. Naroda*. 1199 Trgovski pomočnik mlajša moč — se sprejme. — Ponudbe pod «Vestnost/1188» na upravo