Tečaj XXXVI
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iftroon<o» n» nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: m
oelo leto Kron 5*30, za pol leta Kron 2-80. Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajate j in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T.skarna „td-noat". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PoStno-hranllnRnl ra?un 5tev. 841-652. TELFFOM 5t. 11-57
Stev. 208
TRST, v petek 28. julija 1911
IZHAJA VSAK DAN
fciđl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj, posamične Ste*. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih tobaknrn&h v Trstu iti okolici. Goric:, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini. Dorubergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNE: Trgovinski in obrtni ogiasi po 3 st. mm. o-smrtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka nad&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
PJačijlvo In to2lj»vo v Trttu.
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za soboto, dne 29. julija 1911
ob 7. uri zvečer
JflVEH SHOD
ki se vrši
na planem, na zemljišču gosp. Preloga pri Sv. Jakobu (pri cerkvi)
DNEVNI RED:
Ljudsko štetje in tržaški Slovenci.
Ker je ta predmet velike važnosti, vabi podpisani odbor k obilni udeležbi.
Odbor pol. društva „Edinost".
BRZOJflUNE UE5T1.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 27. Voditelj trgovinskega ministrstva dr. Mataja je pojasnil, da ni draginja specifično avstrijska pojava. Rekel je, da se bodo v bodoče objavljale redne statistične publikacije o razmerah cen.
Kar se tiče dovoljenja nadaljnega uvoza argentinskega mesa, nima ničesar dodati izjavam ministerskega predsednika. Opozarja tudi na analogijo, ki je v tem, da se uvaža argentinsko meso. V bližini nahajajoče se vire dobivanja se ne izkorišča prav. Romunski dovoljeni uvozni kontingent mesa se ni moglo izkoristiti radi pomanjkanja živine in Romunska tudi ne bo mogla v kratkem izvažati dovoljeni jej kontingent. Vlada je torej sporazumno z ogrsko vlado že formulirala pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena potom avtonomne odredbe pripustiti brbsko meso izven kontingenta, kakor samo-obsebi umevno po avtonomnem tarifnem postavku 30 K po 100 kg.
Vodja trg. ministerstva je konečno izjavil, da si bo vlada prizadevala na vse načine, da to vprašanje ugodno reši. (Živahna pohvala in ploskanje).
Na predlog posl. vit. Abrahamovviza je bila debata zaključena. Potem ko sta govorila generalna govornika Udržal contra in Wedra pro in pc sklepnem govoru vseh predlagateljev ter po dejanskih popravkih se je ob 7. uri zvečer v vršilo glasovanje o formalnih predlogih: 1. Šest predlogov glede draginje se odkaže draginjskemu odseku in 2. se temu odseku naloži, da poroča zbornici tekom 24 ur in da se opusti tiskanje poročila. Prvi formalni predlog je bil v poimenskem glasovanju vsprejet enoglasno, drugi glede roka za poročanje z 255 proti 223 glasovi.
Nato je zbornic* ob 7.15 zvečer nadaljevala debato o nujnih predlogih glede volilnih dogedkov v Drohobyczu. Govoril je posl. Straucher, ki je končal po 8.30 zvečer, nakar je bila debata zaključena. Prihodnja seja jutri ob 11. uri predpoludne.
Konferenca načelnikov klubov.
DUNAJ 27. Konferenca načelnikov klubov se je sporazumela, da se do konca tega tedna rešijo dela v plenumu. Na današnji seji se završi draginjska debata in Droho-biezka debata do generalne debate. Na jut-rajšnji seji se dovršita bančna predloga in Drohobiczka debata. V soboto se bo zbornica bavila z obtožbo ministrov in stvarmi o polajšanju bede.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 27. Med došlimi ulo-gami se nahaja pet prošenj za dopust poslancev Justhove in Košutove stranke, o katerih se bo glasovalo po imenu.
Pet prošenj je bilo odklonjenih, o dveh se bo glasovalo na jutršnji seji. Ker se je poslovno predpisani čas za posvetovanje porabilo za poimensko glasovanje, je bila razprava prekinjena in je zbornica nato nadaljevala generalno debato o obrambni reformi, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Konference pravaških strank v Zagrebu.
ZAGREB 27. Zastopniki stranke prava in Starčevičeve stranke so sodelovanjem stranke prava iz Dalmacije in Hrvatske zajednice iz Bosne in Hercegovine imele včeraj in predvčeraj v Zagrebu konference, na katerih je bilo glasom danes popoludne izdanega komunikeja sklenjeno sledeče: Stranka prava nastopa v vseh državno-pravnih in splošno-narodnih vprašanjih kakor enotna celota. Nasproti vladam stoji stranka prava na stališču, ki logično izhaja iz njenega programa kakor programa strogo državnopravne hrvatske stranke. Stranko je v vseh hrvatskih deželah organizirati enotno. Po svojem konstituiranju stopi odbor stranke v smislu programa stranke prava v stiko s slovenskimi brati v svrho sporazumljenja o skupnem delovanju.
Velik požar na Dunaju.
DUNAJ 27. Ob T15 je izbruhnil ogenj na razsežnih skladiščih lesa Severne železnice, ki se je v kratkem času silno razširil. Zažgal je neki odpuščeni diurnist, ki se je sam prijavil. Vsako gašenje je zaman, zato so se gasilci omejili na to, da čuvajo sosedne objekte, zaloge premoga in petroleja severne železnice. Ceste v okolici skladišč lesa so zaprte od kordona redarjev in vojakov. Plamen je videti daleč na okolu.
Nov požar v Carigradu.
CAP1GRAD 27. Sinoči okolu 8. ure zvečer je izbruhnil požar v stambulskem trgovskem mestnem delu Sultan Hamam, kjer se nahaja večina podružnic inozemskih bank. Tudi predpoludne je izbruhnil v Stam-bulu mali ogenj. V večih mestn'h delih je prebivalstvo organiziralo lastno patrulno službo proti eventuelnemu požiganju. Bero-linska bančna tvrdka Bleichroder je darovala za pogorelce 1000 funtov.
Kolera.
SOLUN 27. Glasom uradnega poročila se v Peću in Djakovem širi kolera. V zadnjih 24 urah je obolelo 24 oseb, umrlo pa 12.
Maroko.
PARIZ 27. „Ag. Havas" poroča iz Te-nerife: Topničarka „Panter" je odplula v Agadir.
Beligrad 27. General Nogi je danes zjutraj dospel semkaj.
Petrograd 27. Ministerski svet je sklenil uložiti v državni dumi predlogo glede preosnove policije. Podržavljenje policije je bilo odklonjeno.
Amsterdam 26. Zveza pristaniščnih delavcev je z malo večino sklenila zopet pričeti z defom.
Po izstopu.
Vest, da so se slovenski in hrvatski, na narodnem programu izvoljeni poslanci združili v samostojni „Narodni klub", ki se je od svoje strani zopet združil s Hrvatsko-slovensko zajednico" v skupni hrvatsko slovenski klub, smo mi pozdravili z največjim zadoščenjem in največjim veseljem. In ko so od enega dela slovenske javnosti dr. Gregorina i a dr Rybara obsipali z očitanji, da sta izdala svoja načela, smo mi omenjeni korak branili odkrito in z navdušenjem, ki nam je bilo narekovano po našem narodnem _ prepričanju.
Žal da naše prepričevalne besede niso mogle blažilno uplivati na razburkane strankarske strasti, kakor niso enega dela slovenske napredne javnosti mogla prepričati celo pojasnila dr. Gregorina in dr. Ryb&r-a. Mnsto hladnega razuma so prevladovala čustva. In korak, ki sta ga napravila dr. Gre-gorin in dr. Rybar se je slej ko prej tolmačil povsem krivo. Naša poslanca sta si nadela nalogo, da posredujeta med vsemi jugoslovanskimi skupinami in dosežeta združenje vseh v močno enotno parlamentariško organizacijo.
Nadejala sta se, da jima bo ta cilj najlaglje doseči, ako bodeta kot člana „Narodnega kluba" v „Hrvatsko-slovenskem klubu" pripravljala tla za pritegnitev poslanca dr.a Ravniharja in Dalmatincev k enotni parlamentariški organizaciji.
Pokazalo pa se je, da se je ta njuni korak povsem krivo tolmačilo. En del jugoslovanske javnosti je smatral, da sta dr. Rybar in dr. Gregorin z vstopom „Narodnega kluba" v „Hrvatsko-slovenski klub" izstopila iz one nevtralitete, ki je conditio sine qua non za vsakega poštenega posredovalca.
Z ozirom na to stanje stvari sta se dr. Rybar in dr. Gregorin obrnila na odbor političnega društva za navodila glede daljnega postopanja. Odbor pol. društva „Edinost", pomnožen s tržaškimi deželnimi poslanci in zaupniki iz okolice, se je v treh dolgih sejah bavil s predmetom in je po temeljitem in vsestranskem razmotrivanju stvari prišel do sklepa, ki smo ga objavili v predvčerajšnjem izdanju našega Tista —, do sklepa, s katerim je bilo dr. Rybaru in dr. Gregorinu priporočeno, naj izstopita iz „Narodnega kluba" ter naj se za sedaj ne pridružita nobeni jugoslovanski skupini, da si tako ohranita svobodno roko in da bosta zamogla tem vspešneje nadaljevati svoja prizadevanja za združitev vseh jugoslovanskih poslancev v eno parlamentarno skupino.
Kakor je bilo razvidno že iz objavljenega komunikeja političnega društva „Edinost", je bilo za sklep pol. društva „Edinost" merodajno pred vsem razpoloženje v kraško-ajdovskem volilnem okraju. Duhovi, ki so bili v tem volilnem okraju po volitvah
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V
Kosovo polje.
In zopet je zaorilo ime „Bajazet" med junaštvom ; zgražali so se nad to predrznostjo, in radi tega so komaj čakali, da izvedo, kako je zadel Milan z njim skupaj.
Topličanin se je ozrl na ljubico. Ta se ie bila že preje odstranila s svojo materjo in drugimi gospemi, samo Mara je ostala ob boku svojega moža na mestu; on ji je že vse povedal, in njeno oko je žarelo radosti ; porogljiv nasmeh je igral okoli njenih usten, kadarkoli se je ozrla po junaštvu, ki se je veselilo, da bo v kratkem preganjalo Turčina kakor gozdne zverine.
„Skrita je bila najina ljubezen," je začel pripovedovati Topličanin z mirnim, skoro pridušenim glasom, in car in junaštvo so pazljivo poslušali, „kajti sam sem se kar bal obrniti svoje oko k tvoji hčeri, jasni moj gospod ! Ne radi tega, ker je ona carska hči, marveč, ker je ljubila mene ona, za katere
nasmeh bi se niti eden bratov junakov ne obotavljal skočiti v boj na življenje in smrt; ljubila je mene, čegar ime, — da-si v boju in igri ni popolnoma neznano — vendar ni tako glasovito, da bi brez vsake zadrege smel povzdignil svoje oko h krasoti Mileve, tvoje hčere, jasni moj gospod I"
„Kaj govoriš, Topličanin?" so se oglasili glasovi med junaštvom, „za nikomur ne zaostajaš, niti na bojišču niti kje drugje; po vsem carstvu se proslavlja slava tvoja I"
V znak potrjenja je car prikimal z glavo, a Kazančič se je s kretnjami zahvaljeval junakom za svojega pobratima, ki je vsled hvale porudečil in obrnil oči v tla.
„Sveti Savo!" je vskliknil Tvrdko bosanski v začudenju, kakoršno junaštvo imaš, brate Lazare, tako gotovo ne pade sveti križ pred polumesecem."
„Gotovo ne pade!" je klicalo junaštvo.
Branko vic in žena mu sta se smehljala porogljivo. Obilič je ponosno dvignil glavo; prsi njegove so se širile, toda niti z besedico ni izdal svoje radosti nad bojnim navdušenjem junaštva*
„Toda Bajazet?" je vprašal črez treno-tek car Lazar.
„Tako je moj gospod-, je začel zopet Milan Topličanin, „povabil sem svojo drago tvojo hčer na vrt, da se zadnjikrat veselim njene ljubezni, zadnjikrat pred bojem, kajti
prisegel sem si, da se ji ne približam prej, da je ne niti pogledam, dokler ne postanem — če hočejo tako Bog in njegovi svetniki in svetnice, — v nastajajoči bitki vreden, da stopim potem pred-te in ti porečem, gospod moj: Glej 1 Kar sem storil, sem storil za-te, da si zaslužim, biti vsprejet v carsko rodbino. — Moj pobratim," stisnil je Kazan-čiča na prsi, „je stražil pri vhodu na vrt skrito najino ljubezen, toda druge oči so čule, drug sovrag naju je zasledoval. Komaj da sva sela tu na klopico, zaŠumelo je grmovje in Bajazet, preoblečen v srbski kroj, je stal pred nama: „Ne zapeljuj več neveste sultaniča, krščanski pes!" je siknil in vrgel proti meni to bodalo; toda, vsled strasti se mu je tresla roka, bodalo je samo mimo mene letelo, in je le malo ranilo mojo ramo. In skočil sem pokoncu, toda Mileva je padla z glasnim vsklikom v ome-dlevico, v moje naročje. Ali pa sem mogel zapustiti drago? Radi tega sem klical Ba-jazetovo ime, vedoč, da prikliče pobratima, da prikliče vsakega Srba, in če bi že pri nebeških vratih prosjačil, da ga puste notri."
„In dalje?" vprašuje Lazar nestrpno.
„Dalje? Bajazet je pobegni!, in pobratim, hitro prihitevši, je gotovo komaj več videl njegovo sledi"
(Pride še.)
tako razburjeni, se pač še niso toliko pomirili, da bi mogli umeti možnost in potrebo kooperacije z onimi političnimi nasprotniki, proti katerim so še pred dobrim mesecem bili najhujši volilni boj. Ali, nadejamo se, da to, česar danes ne morejo umeti, bodo umeli pozneje, ko se strasti poležejo, ko ne bodo več govorila čustva, temveč hladni razum.
Dr. Rybar in dr. Gregorin sta sedaj zopet na nevtralnih tleh in mi se nadejamo, da se jima ne bo od nobene strani odrekalo najboljših namenov, in da bosta od vseh prizadetih strani priznana kakor poklicana, nepristranska posredovalca za dosego združenja vseh Jugoslovanov na Dunaju. Vse-kako bi mi želeli, da se o tem otvori diskusija, ki pa bodi stvarna, mirna in trezna. V kolikor se tiče nas, bomo vse to vprašanje kakor doslej razmotrivali hladno in brez strasti, edino-Ie s stališča celokupnega narodnega interesa. Jedro vseh naših izvajanj pa ostane : naše neomejeno uverjenje je, da se jugoslovanski zastopniki na Dunaju morajo združiti._
Za politično svobodo državnih uslužbencev.
V seji 26. t. m. so posl. .dr. R y b a f in tovariši vložili sledečo interpelacijo na njegovo ekscelenco g. trgovinskega ministra glede premeščanja državnih uslužbencev iz narodnostnih razlogov :
Po zadnjih državnozborskih volitvah, ki so pokazale močno naraščanje slovenskega prebivalstva v Trstu, hujskajo Italijani na zborovanjih in v svojih časopisih na bojkot proti Slovencem, zlasti pa zahtevajo, naj se odstrani slovenske vslužbence vsake vrste.
Kakor poroča tržaška „Edinost" v svoji številki od 25. t. m., nameravajo menda v c. kr. telef. oddelku v Trstu temu pozivu slediti. Dva slov. telefonska mojstra sta bila namreč, baje brez posebnega razloga, iz Trsta premeščena in sicer eden v Ljubljano in drugi v Postojno. Pri tem se je baje neki Falegiarda pobahal, da je to premeščenje njegovo delo.
Ker bi bilo gorostasno, če bi bili pri omenjenem premeščenju res merodajni narodno strankarski razlogi, vprašajo podpisani :
Je-li Vaša Ekscelenca pripravljena dati gornji slučaj preiskovati in vspeh preiskavi naznaniti ?
Za ublaženje bede v občini Marezige v Istri.
Poslanci M a n d i ć in tov. so stavili v seji poslanske zbornice dne 25. julija 1911 nastopni nujni preglog :
Povodom grozne nevihte, ki je besnela v noči od 14. na 15. junija na enem delu Jadranskega morja in posebno nad istrskim kopnem, je zadeia veči del krajne občine Marezige, politični okraj Koper v Istri, velika nesreča.
Tu je ob silnem nalivu in močnem vetru padala tako gosta in debela toča, da je v davčnih občinah Boršt InTruške uničila skoro vse poljske pridelke in je s tem ono, itak že siromašno prebivalstvo pahnila v še večo bedo.
Davčna občina Marezige, ki jej je bilo v oni noči prilično prizaneŠeno, je pa dne
PODLISTEK.
Aeroplan.
Anton Stekar.
Tudi vzdrževanje poprečnega ravnotežja skušajo doseči automatičnim potom. V to svrho so imeli starejši Farmanovi biplani med krovoma prirejene navpične stojnostne plošče, da bi se upirale od strani na zrak, kadar bi hotel aeroplan omahniti na desno ali na levo, ter ga s tem vzravnavale. Zračni tok med njimi je tudi uplival ugodno na stoj-nost.
Izkazalo se pa je, da so te plošče pri kretanju bolj, škodljive nego koristne, ker njih velika površina nudi zraku in vetrom prevelik stranski upor. Zatorej jih je Far-man pri svojih modernih biplanih opustil ter jih nadomestil s krilcem (ailerons) na desnih in levih zadnjih robih nosilnih krovov; s tem se je odrekel avtomatičnemu vzdrževanju poprečnega ravnotežja.
Drugo sredstvo za avtomatično stojnost je to, da obračamo desno in levo krilo nosilnega krova malo navzgor, tako, da ima krov, pogledan od spredaj obliko črke „V". To opazujemo mnogokrat tudi pri ptičjih krilcih. Ta uredba učinkuje tako-le: Ako se
»EDINOST« št, 208.
V Trstu, dne 28. julija 1911.
9. julija t. I. trpela veliko škodo, provzro-čeno jej po toči.
Krajna občina M a r e z i g e spada med one občine Istre, ki nimajo takorekoč niti metra poštene ceste. Občinske poti, v za-smeh nazivane za ceste, ki vodijo iz ene strani iz Kopra preko Babiča itd. v Mare-zige ; z druge strani pa preko sv. Antona in dalje proti TruŠkam, Borštu itd., so bile v omenjeni noči vsled silnega in naglega naliva tako poškodovane, da bi trebalo znatnih svot, da bi jih vsaj nekoliko popravili. Iz priloženega uradnega izkaza občinskega glavarstva v Marezigah Je razvidno, koliko škode sta rečenih dnij provzročila toča in povodenj v pojedinih davčnih občinah na poljskih pridelkih, na trtah, na krmi, na poteh itd.
Ta „Izkaz" izkazuje:
1. Davčna občina Truške :
s) na trtah (vin.)	75.000 K škode.
b)	na koruzi	20.000 „
c)	na fižolu	5.000 „
d)	na krmi	15.000 „ w
e)	na žitu	5.000 „ „
Skupaj	120.000 K škode. 2. Davčna občina BorŠt:
a)	na trtah	60.000 K škode.
b)	na koruzi	7.000 „
c)	na fižolu	4.000 „ „
d)	na krmi	7.000 .
e)	na žitu	2.000 „
Skupaj	80.000 K škode. 3. Davčna občina Marezige:
a)	na trtah	40.000 K škode.
b)	na koruzi	6.000 „ „
c)	na fižolu	5.000 „
d)	na krmi	20.000 „ „ t) na žitu 5.000 *
;male kravale, da seje niso ravno preveč mo-j notone.
Poleg vsega tega so obstrukcijonisti znašli še eno novo sredstvo, kako bodo laglje zdržali v parlamentu. Poleg budim -peštanskega parlamenta je namreč kopališče in opozicija je skleniia dopustiti, da sme po deset in deset poslancev iti se kopati. In gospodje opozicijonelni postop-niki naroda se seveda prav pridno poslužujejo te dobrote ter se hodijo hladiti v kopališče. — Ko pa vidijo na oknih svoje somišljenike, gredo v plavalnih kostumih pred kopališče in zakličejo: Je-li vse mipio ? Ali lahko ostanemo še nekoliko časa? — Mejtem pa gledajo člani večine z zavistjo iz oken ven, kako se opozlcijonalci kopajo!
Zato se pa oškodujejo zvečer. Večerjajo navadno na Dunavu, na kakem parniku, kjer jim seveda ciganska godba dela dobar tek. Večerja je — samoobsebi umevno — zelo obilna, a plača jo vedno bogat član vladne stranke. Pa tudi sicer prirejajo pristaši vladne stranke, ministri in razni drugi velikaši pojedine in večerje da tako gospodje narodni zastopniki vsaf malo pozabijo na obstrukcijonistiške neprijetnosti, ter preženejo želje za letoviščem.
Seveda upliva na vladne poslance zelo ugodno to, da je ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary vedno poleg, ne samo pri pojedinah in večerjah, a tudi pri sejah.
In če Khuen-Hedervary nima sicer nič dobrega na sebi, njegova lastnost, da stori tudi sam to, kar zahteva od drugih, je gotovo dobra in hvalevredna!
Skupaj 76.000 K žkode.
4. Davčne občine Marezige, Boršt, Truške skupne škode na občinskih cestah provzročene po nalivu dne 14. do 15. junija in 9. julija 1911 12-15.000 K škode.
Županstvo občine Marezige dne 11. julija 1911.
Župan: Kocjančič l. r.
Na podlagi navedenega stavljajo podpisani sledeči predlog:
Visoka zbornica izvoli skleniti: C. kr. vlada se poživlja, da dade nemudoma — ako se Še ni zgodilo — preceniti škode, provzročene po toči in nalivu v krajni občini Marezige; da dade dolžnikom te občine odpisati direktne davke; in končno, da nudi iz državnih sredstev izdatno podporo za ublaženje bede, in to za nemudno izve-denje tam toli potrebnih, posebno cestnih javnih del.
V	formalnem pogledu predlagamo, da se ta nujni predlog z oporabo vseh v § 42 pravilnika predvidjenih prikrajšanj izroči odseku za blaženje bede.
Pripomba uredništva. Enako nujne predloge bodo stavili naši poslanci za vse, po toči itd. poškodovane občine v Istri.
Obstrukcija v budimpeštanskem saboru.
V	ogrsko-hrvatskem državnem zboru v Budimpešti vlada kakor znano obstrukcija proti brambeni predlogi. Obstrukcija v tej vročini, kaj se to pravi, to ve le oni, ki je že poskusil ure in ure sedeti v zaduhli dvorani, kjer je več sto ljudi. Ali ta obstrukcija je težka in mučna le za vladno stranko, za opozicijo gre stvar že mnogo laglje. Vladna stranka mora namreč gledati da je v zbornici vedno tolike poslancev, kolikor jih je potreba za sklepčnost, dočim je naloga opozicije le ta, da, nu, da delajo opozicijo in obstrukcijo. Zato se člani opozicije tudi sprehajajo po kuloarijih, kjer je mnogo hladneje. Le nekaj poslancev opozicije je vedno v dvorani; le toliko, kolikor jih je potreba za to, da stavljajo predloge o poimenskem glasovanju in prirerajo tu pa tam
naprimer letalo nagne na desno, se odteka zrak na levi strani navzgor in upor se tu zmanjšuje, medtem ko se na desni poveča, ker se zrak ne more odtekati. Z uperom se pa poveča tudi vzgon na desni in pomanjša na levi; letalo se torej vzravnava. Ta uredba je sicer boljša nego so bile Farmanove plošče med krovoma, vendar nudi stranskim vetrom velik opor. Opazimo jo na izvrstnem monoplanu „Antoinette", pri katerem je omislena tudi zvijate v nosilnega krova.
Kakor vidimo, se mora automatično stojnost plačati z marsikaterim nedostatkom. Vendar so francoski aeroplani, posebno Bleriotovi enokrovniki, mnogo več v rabi, nego Wrightovi. Oglejmo si sedaj Bleriotov monoplan in biplan Voisin-Farman, katera
bomo videli v letalnem tednu.
*
* •
Louis Bleriot je glavni zastopnik eno-krovnikov. Znan je posebno vsled poleta čez kanal med Francijo in Anglijo dne 25. julija 1909. „ Bleriot je zletel s tem svojim poletom naravnost v zgodovino", piše neki strokovnjak. Francija ga je imenovala takoj vitezom častne legije in Pariz ga je vsprejel pri povratku kakor triumfajočega zmagovalca.
Nosilni krov Bleriotovega monoplana ima razpetino 8 60 m in površino 14 m*. Dolgost aeroplana je 7*80 m. Medtem, ko so pri bipianih Wright in Voisin vsi težki
Položaj v vshodni Aziji.
Položaj v vstočni Aziji se je v zadnjem času zelo poojstril. Vsi kitajski listi govore o skorajšnih resnih komplikacijah med Rusijo in Kitajsko. Te vesti imajo namen, odvrniti pozornost ljudstva od hitro se razširjajo Če revolucije konservativnih elementov in da odvrnejo pozornost na konflikt z Rusijo. — Revolucijarno gibanje se širi zelo hitro. Po deželi se širi razglase, v katerih se ljudstvo poživlja, naj prežene vladajočo dinastijo, ki hoče Kitajsko vzročiti interesi-ranim evropskim velevlastim in Japonski. Železnice, katere hoče vlada zgraditi z vso naglico, imajo namen, da bo vlada mogla čimpreje poslati proti ljudstvu armado. Posebni sovražniki Kitajske so Rusija, Japonska in Amerika.
Ob teh razmerah je opravičen strah, da bi utegnilo priti do krvavih izgredov proti tujcem in konzuli so že poduzeli vse potrebne varnostne korake.
V Mukdenu je svet mongolskih knezov na predlog mandžurskega podkralja sklenil, pretrgati vse trgovske zveze z Rusijo. V Mongoliji se pripravlja velik protest ljudstva proti Rusiji in Kitajski vladi, ki daja Rusom razne koncesije in privilegije. Pod vplivom teh dogodkov je Kitajska vlada poslala Rusiji protest proti prihajanju ruskih čet v Mongolijo. _
Domače vesti.
Za jutršnji shod. Jutri povzdignejo tržaški Slovenci zopet svoj glas v protest proti nečuvenim falsifikacijam ljudskega štetja, oziroma bodo zahtevali remedure. Za shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" na prostor g. Preloga pri Sv. Jakobu vlada veliko zanimanje in mi se nadejamo, da naše ljudstvo jutri ponovno dokaže, da noče mirno potrpeti take krivice! Naše ljudstvo pokaže, da noče molčati k temu, da bi se resnica, ki so jo tako jasno dokazale številke zadnjih državnozborskih volitev tako nesramno teptala v prah.
Ljubljansko „Jutro" ni še merodajno za Primorce. Prejeli smo: Ko se je bil ta list porodil, je marsikateri miroljubni rojak gojil nado, da se je s tem listom porodila moč, ki naj stre odurni frankovski libera-
predmeti pritrjeni na spodnji nosilni krov, ima Bleriotov aeroplan, kakor sploh vsi mo-noplani t r u p l o (fuselage), na katerem so pritrjeni vsi deli aeroplana. Podaljšek tega trupla je rep, ki nosi na koncu pobočno krmilo in vodoravno stojnostno ploščo. Na desni in na levi te plošče se nahaja viso-činsko krmilo ; to sestoji torej iz dveh delov. Sprednji del trupla nosi motor, kateri goni vijak pred nosilnim krovom. Za motorjem je sedež letalca. Na desno in levo se razprostira nosilni krov, kateri ima torej desno in levo krilo. Truplo monoplana počiva spredaj na dveh, zadaj na enem kolesu, in sicer tako, da zavzema na zemlji precej strmo lego navzgor, ker tako nosilni krov zajema pri odletu hitreje zrak. Pri letanju pa leži rep popolnoma vodoravno. Kolesa so taka, kakor jih imajo bicikli in so jako prožna. Krmarjenje se vrši s pomočjo enega samega ročaja, kateri ima na zgornjem koncu kolo, kakor to vidimo pri krmilu avtomobila, na spodnjem pa polukrogljo (ca-lotte). Od te polukroglje so napeljane jeklene žice skozi rep k pobočnemu in visočin-skemu krmilu in na desno in levo k vijugastim zadnjim robom nosilnega krova. Ako letalec premika ta ročaj naprej ali nazaj, obrača visočinsko, ako ga zavrti na desno ali na levo, pa pobočno krmilo. Zvijatev nosilnega krova doseza, ako nagne ročaj na desno ali na levo.
(Pride še).
. i
lizem na eni, in neznosni politični klerikali-zem na drugi strani. Kakor riba hladne vode, smo si želeli časnikarske pomoči za izboljšanje Kranjskih prežalostnih političnih razmer za bodočnost. Žal, da smo še prekmalu prišli do prepričanja, da z novim od-rešenikom ne pridemo do zaželjenih boljših časov.
Ne domišljujem si merodajnosti in tudi poklicanega se ne čutim, ali povedati hočem le mnenje, ki se je porodilo med razsodno miroljubno ljudsko množico. Jedro „Jutra" je premajhno, strast je večja, politična zrelost popolnoma nezadostna in vsa vsebina nekako semnjarska. Izlasti zadnje dni smo bili glede „Jutra" popolnoma razočarani. To trdim v imenu tiste ljudske množice, ki ve bolje ceniti delo in poštenje našega dr.a Rybara, dr. Gregorina, Mandiča itd., nego pa mladi nezadovoljneži pri Jutru".
Ako se s postopanjem primorskih in Istrskih poslancev ne strinja, bila bi „Jutru" dolžnost, da to obrazloži stvarno, mirno in brez odijoznih osebnih napadov na može, ki jim zasluge — tudi če bi storili zgrešen korak — za slovensko stvar ostanejo neoporečne in neizbrisne.
V	Istri in na Primorskem morejo koristiti narodni stvari le pridni in pozitivni delavci, ne pa kričavi nezadovoljneži. V dobrem in pravilnem gospodarstva je vsakemu narodu jamstvo bodečnosti, ne pa v pehanju za klerikalizmom in liberalizmom. To vedo naši poslanci prav dobro in temu primerno urejajo svoje delovanje doma in na Dunaju.
Nam je dobrodošel vsak narodni delavec, pa naj je tega ali onega političnega mišljenja, samo da mu je sloveuska stvar nad vsakim strankarskim interesom.
S tem, da sta naša poslanca s svojim pristopom v „Hrvatski Slovenski klub" zasledovala le koristi svojih volilcev, za to nam jamči vsa njiju minulost: njiju narodna požrtvovalnost in njiju čisti značaj. Uverjeni bodite, da naši voditelji imajo ljudstvo za seboj in da vživajo njega vsestransko zaupanje, ki ga ne more porušiti noben „Ju-trov" nezadovoljnež.
Zaključujemo s ponovno izjavo popolnega zaupsnja naših poslancev in z željo, da bi tudi v bodoče odklanjali klerikalizem in liberalizem ter delovali složno za naš narodni in gospodarski razvoj.
Sledi 100 podpisov.
To je ljudsko štetje! Mi smo se že
v par Številkah pečali s podatki ljudskega štetja glede narodnosti na podlagi uspehov, ki so jih dosegli trabanti našega magistrata. Pred par dnevi smo tudi dokazali, koliko Slovencev bi moralo biti v Trstu na podlagi zadnjih državnozborskih volitev, dočim smo včeraj priobčili interpelacijo, ki jo je dr. Rybaf v tej zadevi vložil v državnem zboru.
Zato hočemo za danes čisto na kratko pribiti le sledeče:
V	spodnji okolici so našteli 31.591 Italijanov, 19.552 Slovencev in 1840 Nemcev. Torej itajijanska večina. w Ako odštejemo Zgornjo Čarbolo, Kjadin, Škorkljo in Greto, ki volijo v mestu, je v spodnji okolici še vedno italijanska večina! A ne le to ! Ako računamo, da polovica onih 1840 Nemcev spodnje okolice, to je 920, biva v dr. Ry-barevem volilnem okraju, potem je v tem okraju 24.154 Slovencev, 23.249 Italijanov in 1025 (920 v spodnji in 125 v zgornji okolici) Nemcev 1 Potemtakem tudi v dr. Rybdrevem volilnem okraju, kjer je dr. Rybax zmagal s tako veliko večino, Slovenci ne bi imeli absolutne večine !
In to imenujejo „uradne statistične podatke", ki naj bi služili v podlago znanosti in upravi! Da bi se že Bog usmilil čez tako znanost in tako upravo ! 1
Naš jezik na telefonski centrali. K
članku „Grenak kruh" v „Edinosti" od dne 25. tekočega meseca bi imel dodati sledeče :
Ko je bila priobčena pritožba z dežele v tem cenj. listu glede telefona, so prve dni po objavljenju gg. uradnice jele govoriti v slovenščini. Od volitev sem pa jim je zrasel greben £er jih protežira „Piccolo" Da bi bili mi Slovenci pravi Slovenci, bi jim ne pomagal ne „Piccolo", ne protekcija c. k. uradnikov, plačanih od nas. — Ako bi vsak Slovenec ozir. Slovan vršil svojo narodno dolžnost, bi gotovo ne premeščali naših uradnikov. Ker pa smo mi (ne mi ampak vi, ker pisec teh vrstic vrši vsikdar svojo narodno dolžnost), ker ste torej Vi Slovenci tako dobri, da se takoj udajate nežnemu spolu „del dolci si" ter začenjate takoj govoriti v italijanskem jeziku, prihajajo naši nasprotniki do prepričanja, da ni jim treba znati slovenskega jezika; vsled česar se jim premeščanje naših uradnikov iz Trsta vidi najlogičneja stvar na svetu. — Slovenci, Slovani I Kadar vas nežni spol „del dolci si" pri telefonu začenja nagovarjati s „kome", ali „komandi", odgovorite krepko, da hočete govoriti slovenski. Dogaja, se često, da nas v takih slučajih puščajo čakati ter pravijo: je „zašedeno". — V tem slučaju potrpite nekaj minut, a ko vidite, da Vam na zopetno klicanje enako odgovarjajo, kar pokličite Štev. 1. in se tam pritožite 1
Slovenci, Slovani! Zapomnite si to, da le od nas samih odvisen kruh naših uradnikov v Trstu l	X—Y.
Letanje v Žavljah. Ker je že precej znano, da se bavim s proučevanjem člo-
veškega letanja, čutim se nekako poklicanega povedati, kako mislim in sodim o letanju v Trstu, napovedanem za prihodnji mesec.
Ne vem, iz kakih razlogov se pripravlja to letanje in tudi ne poznam strani, od katerih je to podjetje podpirano. Po pripravah pa sodimo da ima biti to velikanska predstava. Pa naj bodo nameni kateri si bodi — ali poučevanje, ali zabava, ali zaslužek Trzačanom, ali lastni dobiček —, vsakako bo vredno videti to predstavo, ker potem ne bo več z lepa prilike, da bi gledali kaj tacega. Letanje z areoplani konča kmalo. Na to nam kaže že potreba tako velike reklame.
Avijatlki so postali previdni in ne letajo, če niso dobro plačeni. V Žavljah se ne bi bilo bati velikih nesreč, ako si podjetje pridobi dovolj izskuŠenih avijatikov. Ker pa je za to malo upanja in bodo sodelovali začetniki, ki se predstavljajo, le da bi se izkazali, ne bo manjkalo osupljivih dogodkov, ki jih podjetje naznanja po lepakih. Na vsak način bo ta predstava zanimiva in bo velekrasno gledati kako letajo sem in tja velike ptice s človeško dušo, to je: vodjene po- človeškem duhu. Kdor ima dobre noge, ga ne bo nič stalo, ker bo možno tudi izven vgrajenega prostora opazovati letanje.
Predstava se bo vršila v Žavljah in bo en dokaz več, da aeroplani sploh niso za občo rabo. In le malo je še tako najivnih ljudij, ki verujejo, da bodo aeroplani kaj koristili. Le vlade — na željo vojnih uprav — podpirajo Še poizkuse. Misleč človek pa ne more razumeti, kake koristi bi mogle rečene uprave doseči s takimi nezanesljivimi pripravami. Za to igranje vzdržujejo vojaška krdela in žrtvujejo življenja nadarjenih mladeničev.
Sicer pa naj bi se le zabavali, samo da ne bi toliko stalo!
Letanje je lepa, prekrasna stvar in bo tudi neprecenljive koristi, kadar bo — varno I Da se pa te varnosti ni doseglo do sedaj, na tem so največ krive vlade, ker podpirajo taka letanja, namesto da bi podpirale prizadevanja v dosego pravega letanja. Zaradi tega ga tudi ljudstvo ne podpira in smatra vsacega za bedaka, ki se trudi s tem, meneč (ljudsko namreč), da je to nekaj nemožnega.
Tako se ne dobiva ne gmotne ne moralne podpore za res koristno stvar. Jaz sem pri prijateljskih in bližnjih znancih nabral toliko, da mi je bilo možno pridobiti potrebne priprave za poizkuse, s katerimi sem dospel do tega, da morem dokazati gotovost varnega in koristnega letanja.1
Pa, kakor rečeno, je vera v to porušena in trebalo bi .takih priprav, da bi se vsakdo prepričal o resnici. Ali to bi zahtevalo še troškov. Potrebovali bi še malo svoto za spopolnitev pripravljenega modela, po katerem bi se napravil prvi letalnik, ki bi nas vodil po zraku. Tudi moralne podpore nisem mogel dobiti, ker v to sposobni nimajo časa, da bi popolnoma proučili zrakoplovstvo in verujejo učenjakom, ki so se že pri prvi preiskavi ustavili in so trdili, da je letanje po ptičje nemožno.
In vendar je možno in izvedljivo, kakor so se prepričali tudi tehniki, ki so pre-čitali mojo tozadevno razpravo. Letalne predstave vzbujajo željo po pravem letanju. Zato želim, da se jih vdeleži vsakdo.
M. Ž i v i c, inženir.
Obisk bolnikov v tržaški bolnišnici.
Predsedništvo zdravniškega kolegija mestne bolnišnice tržaške nas prosi, naj objavimo, da onim, ki obiskujejo bolnike, priporoča iz zdravstvenih ozirov, naj ne vodijo seboj otrok.
Obvestilo. V moji tobakarni se je prodajalo 35 - 45 listov „Jutra" na dan. Zadnje dni je to število padlo na 10—12. Sedaj pa je odpovedala še polovica teh. Zato naznanjam, da se v moji tobakarni ne dobiva več list „Jutro".
Josipina Železni k, lastnica tobakarne pri sv. Ivanu.
K slavnosti desetletnice :n razvitja zastave „Čitalnice" pri Sv. Jakobu so se nadalje priglasila sledeča bratska društva!
10.	„Samo" iz Brtokov, korporativno;
11.	„S I o v e n s k i d o m- iz Sv. Barbare-Elerjev, korporativno z zastavo.
Ker nam od desedaj priglašenih društev še ni nobeno javilo zbora, s katerim želi nastopiti, prosimo uljudno, naj nam blagovolijo takoj po dopisnici javiti zbor in ime skladatelja.
Prosimo pa tudi bratska društva, ki nameravajo še sodelovati, bodisi korporativno z zborom, z zastavo, ali pa po deputaciji, da nam blagovolijo javiti se do 30. t m., da nam bo možno objaviti in vspored sestaviti pravočasno. Dan 13. avgusta bodi praznik tržaškega Slovanstva, ki v slogi raste in napreduje.
Tržaška mala kronika.
Nagla smit. Neopravičen sum. Petnajstletni ladijski natakar, ki je bil vkrcan na parniku „Mathias Kiraly" se je predvčerajšnjem popoludne pritoževal, da mu je slabo. Ladijski komandant je naznanil ta slučaj bolezni sanitetni oblasti, izlasti ozi-rom na to, da je bil deček dan poprej v mestu, kjer je pil mnogo mrzhh pijač. Ko
V Trstu dne 28. julija 1911.
»EDINOST« 208.
Stran :n
fe prišla zdravniška komisija na ladijo, je bi! natakar že mrtev. Dasi ni nič kazalo na kolero, vendar je moral parnik iz previdnosti iti v lazaret. Včeraj so truplo razparali in dognalo se je, da je pokojnik umrl vsled smrtne poškodbe na črepinji. Bržkone je kje padel.
Solnčarica. Iz lastne neprevidnosti je predvčerajšnjem 21-letni delavec Josip De-giampietro prišel v veliko življensko nevarnost vsled solnčarice. Bil je v ljudskem kopališču in je na obrežju spal dve uri na solncu. Trevesova rešilna postaja je nevarno obolelega delavca prepeljala v bolnišnico. Umrla vsled opeklin. Dve leti stari
pomotoma objavljeno) marveč da se vrši prihodnjo nedeijo, dne 30. t. m. in sicer kakor že omenjeno, ob 10. uri zjutraj v gostilni g. Kosiča, ulica S. Marco št. 23. — Zato ponovno vabim, pridite v velikem številu! Pridite vsi, ki ste mladi, vsi, ki ste dobre volje!	Predsednik.
Odbor za prireditev plesa Št Ja-kobške mladine je uljubno vabljen, da se polnoŠtevilno udeleži današnje seje, ki se vrši zvečer ob 8. in pol uri v prostorih konsumnega društva pri sv. Jakobu nasproti cerkve.	Podpredsednik.
Vsi člani tržaškega kolesarskega društva „Balkan" so uljudno vabljeni, da se
Rudolf Kromek, ki je — kakor smo poro- gotovo udeleže današnjega važnega sestanka, čali — vsled neprevidnosti stare matere, ki ki se vrši točno ob 8. in pol uri zvečer je grela rum v samovaru, dobil jako hude (v kavarni .Minerva".	Odbor,
opekline po vsem telesu, je včeraj zjutraj' umrl v bolnišnici. Sinoči je umrla za opeklinami tudi Tereza Obreza.
Istotako je umrl v bolnišnici Adam Zem, o katerem smo poročali, da je padel z lokomotive.
Ilar. dal. organizacija.
Ko n sum na zadruga N. D. O. Odbor uljudno vabi vse člane, ki se poslužujejo pri podružnici v Škednju, na sestanek, ki 10.000 kron ukradenih ali izgublje-;se vrši to soboto ob 8. uri zvečer v prostorih nih ? Včeraj zjutraj ob 11. uri je 18-letni škedenjskega „Gospodarskega društva", iztirjevalec tvrdke Jurij Afenduli, imenom Odbor voznikov ima sejo danes 28. Atllij Cumar, postal žrtev bržkone jako t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO v premetene tatvine. Sel je inkasirat dve me-juijci Lavatoio 1. Ker se ima odločiti o važ-njici v skupnem znesku 10.000 K v Anglo-!nera vprašanju, zato naj nikdo odbornikov banko. Potem se je, grede po ulici Campa- ne manjka.	—
nile ustavil par trenotkov pri neki prodajalki j Za delavce kemičnih tovarn ! Izvoljeni smokev in pojedel nekoliko sadja. Ko je na-! pripravljalni odbori in zaupniki delavcev ke-daljeval svojo pot, je ves prestrašen zapa- mičnih tovarn so naprošeni, da pridejo za-zll, da nima več listnice z denarjem. Vse nesljivo na sestanek v soboto 29. t. m. ob iskanje je bilo zaman. Jako spreten tat je 8. uri zvečer v prostore NDO (ulica Lava-tu napravil izboren plen. Ni pa niti izklju- toio 1.	—
čeno, da je Cumar izgubil listnico z denar-i Delavci tovarne olja (Spremitura di jem po poti.	'olii) so vabljeni na sestanek v nedeljo dne
Kolera. Od ljudij, ki prihajajo te dni 30. t. m. ob 6.30 zvečer v prostore NDO v Trst, doznajemo, da se govori zunaj ka- prj sv. Jakobu. Tovariši, agitirajte za častno kor da bi bilo vse naše mesto okuženo, udeležbo!
Neki Nemec, ki je prišel s Tirolskega, nam j	-
je pravil, da ga je vse svarilo, naj ne hodi;	DAROVI
v Trst, češ, da tu ljudje kar padajo po j Ostanek brzojavke, poslane dr. Rybdru
"est*-	I na Dunaj znesek K 2*50 pripade CM po-
ln vendar mi v Trstu o vsem tem ne družnici v Barkovljah.
znamo ničesar, marveč živimo mirno dalje j	-
svoiDosIdainosmvlib^ v Trstu dva s^Protes „Banca Popolare Gorlzlann"
kolere, ker so bili vsi oni, ki so prišli z i	pred goriško poroto.
imenovanima količkaj v dotiko, takoj izoli-]	.. . , __ .
rani. O kakem epidemičnem širjenju ni niti]	v sredo> dne 26' JullJa 191L
govora. Niti ne o kaki nevarnosti, ker naše j .	Med drugimi je bil danes zaslišan urad-
oblastnije odrejajo vse, kar je v njih moči, j aik B. P.,
v preprečenje širjenja bolezni. Seveda moraj	Nodus,
tudi občinstvo zelo paziti. Glavni vzrok;ki	izpove tako, kakor upravni svetniki. Tudi
širjenja takih bolezni sta nesnaga in neredno življenje. Kdor živi redno in pazi na čistost, je precej zavarovan pred to boleznijo.
Dva sumljiva slučaja kolere. —
on ni vedel ničesar o igri. Potrdi, da so upravni svetniki podpisovali pisma, ne da so jih čitali. Edini dr. Luzzatto, da je vse prečital. Priča potrdi, da je bil dr. Luzzatto tisti, ki je hotel za vsako ceno. izkazati
SOLIDNO: in : ELEGANTNO i
gaf PO ZMERNIH CENAH	f
RAFAELE ITALIA S
TRST - VIA MALCANTON - TR8T §
Mnenje g. dr. J. Heitzmann-a
DUNAJ
ssas
V
G. J SERRA VALLO
Trst.
Zahval jeva je se Vam za prijazno pošiljatev ŽELEZNATEGA KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruglnoso Serravallo) moram zagotoviti, da dobro poznam že leta Vaš izdelek in ga pogosto predpisujem, ker sem se v svoji praksi dovolj prepričal o njega izborni uspešnosti.
DUNAJ, L 11. 1910.	Dr. J. HEITZMANN.
OdllKov. tovorna sodooke In Šampanjsko šumečih pokallc
z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi ▼ Rima 1. 1910.
Viljem Hribar
= na Opčinah == m
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljcnCeve kisline za pivo.
Prtperoča M tudi za odjem pokalle in aodovke. —————— Za točno postrežbo se jamči. ———
Pocitnice! Prodajo se::
Več lepih, sob s popolnoma novo \
Več lepih sob s popolnoma novo opravo v novem dvorcu z lepim razgledom in hladno senco, 8 minut od kolodvora v Ljubljani, na željo tudi s hrano se odda takoj Naslov : J. Bole, Tabor 4 Ljubljana
paru! stroj 20 HP, dva stroja za
rezanje mila in ena parila SCSalka
po najnižjih cenah
IT G0KICI: Tovarna mila Holzer.
Pozneje smo zvedeli o nastopnih dveh v bilanci 1. 1908 dobiček. Izpove tudi, da sumljivih slučajih: Ivan Veršič star 47 let, Colle je bil aretiran na predlog Lenassi-ja.
stanujoč v ul. Beccherie štev. 7, je delal včeraj popoludne v bivšem arzenalu na Campo Marzio, popoludne so se pojavili pri njemu sumnljivi znaki. Poklicani zdravnik z rešilne postaje ga je dal takoj spraviti v Magdalensko bolnišnico.
Na enak način je včeraj zjutraj obolel 21-letni agent Nikolaj Grančič, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi. Tudi njega so prepeljali v omenjeno bolnišnico. Bakteriologična preiskava pokaže, se gre li pri omenjenih za kolero ali ne.
Ogromne defravdacije, dosedaj utajene. Minoli mesec je menjalnica Mandel & Co. poslala svojega uradnika v filijalko kredita, da položi tam v shrambo 80 akcij v vrednosti po 2000 kron. Uradnik tvrdke je izročil akcije bančnemu uradniku, ki je bil pri efektni blagajni. Ta-le je štel akcije in naštel jih je le — 75. Tvrdkin uradnik je protestiral, češ, da jih je izročil 80. Kam je med tem izginilo onih pet? Ko ni nič pomagalo, je napravil ovadbo na policijo. Med tem je dotični blagajnik še isti dan poslal nekega svojega prijatelja v menjalnico Cusin, kjer naj proda kupone petih akcij. Ali glej smolo ! Cusin ni imel velike kase in je poslal kupone (kaj mislite, kam ?) menjalnici Mandel. Tu so takoj spoznali, da so kuponi spadali ravno k onim akcijam, ki so bile ^izginile
Nekatere menice, da so bile ponarejene. Na vprašanje porotnika Savorgnani, da-li je bilo mogoče iz registrov posneti, da se igra, odgovori priča negativno. Colle da je dajal korespondenco v podpis onim upravnim svetnikom, o katerih je vedel, da ne čitajo pisem.
Priča Josip Gasser
namestniŠki tajnik, je bil vladni komisar pri banki. Ko je izvedel, da je Colle odpuščen iz službe in so krožile neugodne vesti o banki, je zahteval informacije. Odgovorilo se mu je, da je vse v redu. Izgub se ni omenjalo.
Priča Rudolf Močnik,
je bil uradnik B. P. Izpove, da je vedel, da igrasta Colle in Luzzatto in da je vedno sumil, da se igra tudi na račun banke.
Priča Emil Schwarz je bivši ravnatelj likvidacijskega odseka. Izpove, da so bile knjige v največjem neredu. Glede nakupa znanega gozda pove, da je bilo to kaj slabo opravilo. Ko je Vidmar odprodal za 60.000 K lesa, je faliral. Banka je bila nepokrita z 642.000 K. Nato je bilo sekanje gozda od vlade prepovedano. Prodalo se je ta gozd potem za 130.000 K. Izmed nerednosti, ki jih je zasledil, da je bila največja ona v bilanci za leto 1908, kjer se je nahajala falsifikacija za 260.000 K.
V novi trgovini
nI. Carlo ghega 2 (bi ša mirodilnica) je dospela :: partija porcelanaste
^ Posode ^S
po priložnostnih cenah. — Samo za ma^o dniI
Županstvo Temnica na Krasu
vabi vse nad 10 let v Trsta bivajoče Osebe, da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacije" in j oddajo svoj naslov in druge podrobnosti v svrlio dosege domoyinstya v Trstu.
Splošno anonimno društvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
Sinu/ona in prevažanje POMStoa RozpošlI. In shramba Koučekou
Telefon 1220.	Telefon 2572.
ČIftenle In shramba preprog
3015
Kredit ni ovadil dotičnega uradnika, 10 Izgubah pri igri ni nič točnega, ker se
marveč ga je le odslovil.
Tudi „Banca Triestino-Istriana" je v zadnjem času trpela veliko škodo vsled defravdacije 50.000 K. Poneveril jih je Robert G., uradnik te banke in predsednik društva -Societa Cattolica Triestina". Tudi to de-travdacijo se je hotelo potlačiti.
Koledar in rreme. — Danes: Viktor, pap. — Jutri: Marta dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -t- 32* Cels. — Vreme včeraj : lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Tupatan oblačno. Lokalne nevihte, lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
„Skupina Viktor Parma". Članom kakor tudi nečlanom naznanjam, da se m vršil ustanovni občni zbor minolo nedeljo, (kakor je bilo ravno istega dne v „Edinosti"
pri banki ni nič zapisovalo Račun Colle.
Priča pove, da je bil račun Colle nekako smetišče, ker se je v istega vpisovalo vse, kar je bilo gnilega. Confortijeve knjige so bile ponarejene.
Akcije Luzzatta da so romale od Poncija do Pilata. Najprej so bile vpisan^ na ime Luzzatta, potem na ime njegovih otrok, pozneje na ime Piani-ja. Obresti se niso nikoli plačale. Banka trpi precejšnjo škodo. V nadalnjih izvajanjih iz-pove priča, da je ugotovil za 892.806 K neizterljivih terjatev. Vseh izgub bo do danes 1,783.000 K. Priča pove še, da je prišla na dan korespondenca banke, ki je bila spisana potem, ko je bil pristavljen podpis!
Po raznih manj važnih vprašanjih se obravnava prekine skoro ob 2. uri popoludne.
Telefon 2573.

@©e
Mehanična delavnica
F.Miheucic
&
Via Tiziaio Veccelllo 4.
— TRST —
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Induatrijalne instalacije v?ake vrste : mline, stiskalnice in čistilnice. -Specijaliteta fag za kamnje, stiskalnice za grosdje ; stroji za obdeov-inje lesa. Izdelovanja oblik in uzorcev za tesle---— nine in biškote.---—
Zaloga novih in Btarih motorjev, briz-galnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, droŽ in dru---gih tehničnih predmetov.--

ti
KOLINSKO cikorijo
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist dru2bi sv. Cirila in Metoda I
V Trstu, 28. julija 1911.
Obravnava v četrtek 27. julija 1911.
Predsednik naznani, da je sodni dvor skleni! obsoditi obtoženca Confortija na globo 20 K, ker je priči Schwarzu grozil.
Vstopi nato zopet priča Schwarz.
Branitelji mu stavijo razna vprašanja. Na vprašanje Puecher-ja, ali je v navadi, da banke sploh sestavljajo katerikrat neresnične bilance, odgovori priča, da je to mogoče, a v mejah določil trgovinskega zakona.
Branitelj stavi nato priči razna podrobna vprašanja v zadevi Confortijev. Branitelj trdi, da je falsifikacije v knjigah tega podjetja izvršil uradnik Carpene.
Priča Alfred Bozzini izpove, da je bil doznal po drugih osebah, da so v B. P. razne menice ponarejene po Colle-tu. Dokazov v to pa ne sme podati.
Priča dr. Bader, zdravnik, to je oni, ki je baje največ izgubil pri B. P. na dolgo in široko pove, kako se ga je izvolilo v upravni svet samo zato, ker je bil zelo premožen. Priča trdi, da Piani ni bil tako nevešč uradnik, kakor ga je slikal njegov branitelj. Osumlja dr.a Luzzata in Lenassija, da sta dobro vedela, da igra B P. na borzi in tudi, da je bilo opravilo Conforti naravnost pogubonosno za banko.
Likvidacija, da je bila zelo mučno delo. V knjigah je bilo vse radirano in človek ni mogel ničesar razumeti. Interesantna je iz-povedba, da ko je delala banka eksekucijo Luzzattu in drugim, so bili večinoma vsi že prepisali premoženja na soproge. Pove tudi, kako je šel Luzzatto nekoč v Italijo, da-si kot pravni zastopnik bi bil moral ostati v Gorici v kritičnih trenutkih itd.	X.
Vesti iz Goriške.
Veliki Dol. — Tukajšnje kmetsko izobraževalno društvo „Veliki Dol" priredi dne 30. julija t. 1. po popoludanski službi božji svoj društveni ples. Ob tej priliki se bo nabiralo nove člane. Vstopnina v društvo znaša 2 K, ples za društvenike brezplačen. Ker je društvo mlado in potrebuje gmotnih sredstev, se zanaša na radodarnost narodnih somišljenikov. — Vstopnino v društvo sprejema blagajnik na dvorišču A. K. tik plesišča.
Županom v Gorici je bil na seji mestnega sveta minole srede izvoljen zopet dosedanji župan Jurij Bombig.
Vesti iz Istre.
Hrvatsko učiteljišče. V „narodnem svetu" dne 2. julija je bilo sklenjeno z ogromno večino glasov, da se učiteljišče premesti iz Kastva. Ni se še določilo, kam — kakor laže „Piccolo" od 15. in 16. t. m. Ljudje okolo „Piccola" pravijo, naj ostane v Kastvu, ali naj bo v Voloskem ; ali za božjo voljo ne v Pazin !
Nu, ta „italijanski" Pazin je imel 31. dec. 1911:
Hrvatov 1651) mo Slovanov
Slovencev 59)
Italijanašev 1115 Nemcev	29
Italijanašev pravim, ker služkinje, sluge, kmetje (sočali) so sami Hrvatje. Najbližja okolica Pazina je vsa hrvatska. Italijani v Pazinu so bili ustvarjeni le od prejšnjih vlad. italijansko uradništvo in italijansko učitelj-stvo je ustvarilo tistih par stotin Italijanov, ki v rodbini italijansko govore. To le mimogrede.
Ako bo v nas požrtvovalnosti, ako bomo imeli mi solidne politične organizacije, potem ne bo treba poslušati, kako nam Italijani pravijo, kje naj namestimo svoje učiteljišče. Mi ne potrebujemo italijanskih kura-torjev. Mi smo zreli. Naš „narodni svet44 je rekel svojo. Deželnozborski klub naj izreče sedaj, kje naj se namesti naše učiteljišče.
Gospoda poslanci naj gredo med narod, da bodo čuli tudi njegovo mnenje. Vzgajajmo narod, pak bo zrelo sodil tudi o javnih vprašanjih. Videli smo to tudi v „Narodnem svetu".
Še nekaj. Imamo 18 poslancev, ali nekateri teh se še niso prikazali narodu — nekateri niso priredili še niti enega javnega shoda od leta 1908 dalje. Takega luksusa si ne morejo privoščati niti Nemci, ki so prenasičeni z vsem, kamo-li mi brezpravni reveži 1 — Na ljutu ranu gorki lijek.
Hrvat.
Iz Pazina. Uprava mesta Pazina je v italijanskih rokah. Italijani imajo 1. in 2. razred, Hrvatje 3. Prvi razred bi bil gotovo) hrvatski, da je c. k. vlada pravična. Okraj pazinski, ki šteje preko 16.000 Slovanov in' le 1379 Italijanov ima večino c. k. uradni-i kov italijanske narodnosti. Ravno c. k. urad--aiki zmagujejo Hrvate. Do kedaj bo še tako?! Malo več pažnje bo trebalo posvetiti z naše strani takim nepravilnostim. Neki gospodi v Trstu, dvornim svetnikom, ali kar so, trebalo bi odločno govoriti, da je nepravičnosti in pristranosti dovolj, ne pa, da še ž njimi prijateljski občujemo! Kjer je sovražtvo proti narodu, morajo nehati tudi obziri osebnega prijateljstva !
Iz ČeŽarjev pri Kopru. Kakor ste že poročali, je pretečeno nedeljo priredilo naše pevsko-bralno društvo „VolariČ" narodno veselico, ki je povsem nepričakovano dobro izpadla.
Za vse to gre zahvala našim vrlim
fantom, ki so, ne glede na osebne prepire, ki vladajo že nekaj časa sem v naši vasici, pridno hodili k pevskim vajam ter ponosno nastopili.
Naši zavedni mladeniči se niso dali premotiti od krivih agitatorjev, ki so na vse možne načine delali, da bi društveni odbor ostal na dan veselice na cedilu. Le tako naprej vrli fantje in prepir v naši vasici bo sam od sebe izginil.
Bodi izrečena zahvala tudi bratskim društvom „Iliriji" iz Pobegov, ki je s svojo lepo zastavo okrasila naš veselični prostor, „Samo" iz Bertokov (posebna čast pevcem tega društva, ki so nastopili brez pevovodje), „Svoboda" iz Sv. Antona, „Istrski Grmič" iz Spodnjih Škofij ter „Slovanski Dom" iz Sv. Barbare-Elerjev, ki so se v zares častnem številu udeležil veselice in s tem veliko pripomogla k vspehu in napredku. — Ne vemo, kako naj bi se zahvalili častttim gostom iz Trsta, ki so nas blagovolili počastiti s svojim obiskom. Ako ni bilo kaj v redu, naj nam oproste! Ako nas še kedaj obiščejo — in upamo, da se to zgodi — si bomo prizadeli, da bodo vsestransko boljše postreženi.
Srčna hvala vsem cenjenim gospodom, ki so preplačali vstopnino in onim, ki so darovali za CMD.
Za CMD oziroma za prodane kolke se je nabralo K 10 v korist njene podružnice v Pobegih-Čežarjih.
Zaslužna pohvala gre častnemu članu našega društva g. nadučitelju J. Bertoku v Sp. Škofijah za njegovo požrtvovalnost pred in med veselico ter našemu vrlemu rojaku in prijatelju g. Antonu Valentlču, železniškemu uradniku v Trstu, ki je prišel že v soboto k nam in nam pomagal, kar nam je bilo potreba.
Vsa čast takim rojakom, ki ne pozabljajo svoje rojstne vasi in borne koče tudi potem ko so v dobri službi.
Hvala sploh vsem, ki so pripomogli naši narodni slavnosti do tako lepega vspeha! Odbor pevsko-bralnega društva
„Volarič".
Iz Spodnjih Škofij. — Postajevodja v Črnemkalu, ki je vpleten v zadevo z ubogim Petrom Cupinom radi zadnjih državno-zborskih volitev, je premeščen v Koper kakor okrajni orožniški postajevodja. — Torej potem, ko je naravnost nehumanno postopal, so mu dali za plačilo lepšo postajo. Potem tudi že lahko sodimo, kakšen bo vspeh imela tozadevna interpelacija prof. Mandica. Da se pa nas ne bo slabo umelo in mislilo, da gremo mi radi tega slučaja proti orožniški instituciji in častivrednemu moštvu, izjavljamo odkrito, da postopamo le proti posamičnikom, ki ne umejo odgovornosti, spojene z njihovo častno službo, ki jo imajo med civiliziranimi ljudmi v civilizirani državi.	_
Druge slovenske dežele
Huda suša je sedaj na Spodnjem Štajerskem. Na travnikih, kjer so pozno kosili, ne bo nič otave, ali pa malo. Koruza se suši vsled suše, oves bo prerano zrel in bo imel slabo zrno. Tudi drugi sadeži vspevajo slabo. Travniki so suhi in ožgani, zemlja je razpokana.
Deželni poslanec za mesto Ljubljano Ivan Knez, jn odložil svoj deželnozborski ( mandat.
nMf.J0| so veliki sodi od dvajset do R3 prOUaJ trideset hektolitrov za klet Več pote P«olo Batich, Trst. __1303
Ti*nnii!nO jeatvin in zeljišč v zvezi s stano-I rgovilld van jem, najemnina 500 K, dober zaslužek, se preda za K 1000.— tudi na poskua. 'Pojasnila Emiiio ka->ar&a Roaaetti Acquedotto o-i
8—9 in 6—7.
1313
Llaoin«! v meatu noa* ^ 1100 Fe proda za K rllolta 12000-— Pojrsuila Emiiio kavarna Ros-setti Acquedotto od 8—9 predp. in 6—7 pop. IS 12
Odda
v najem ugodno ležeča restavracija bw na deželi poročenemu upokojencu i brez otrok, kateremu je žena dobra kuharica ali i bolje človeku izkušenemu v trgovini z mešanim ' blagom. Natančneie informacije dobiva se pri Ja-. kobu Klemenco, ulica Carducci 8.
IXAq ep za takojšnji nastop mladenič za raz-I Ibuv O t/ našanje knjig, Btar 16 do 20 let, zmožen slovenščine in po mogočnosti nemščine. Več f pove Slovanska knjigarna Josio Gorenjec v Trstu, j u ica C'-aerma 16.	1311
Trgovina
jestvin se odda v najem. Colonia in Monte št. 295.	1314
PoMliol Umberto, trgovina s tu- in inozemskimi jOdrmei pridelki. Via Conti 18 (vogal ulfce i Ferriera). Skladišče testenin, ital;jana'sega riža, najfinejših olj, mesnine in sir*. Naravno maslo. Fina Ivina. Pivo v butelj-ab. Postrežba na dona. Poštne poŠiljBtve po 5 kg Nizke cene.	"1019
Rorifra nrililfa Pr,da ee radi Bmrti v
ncuftd JJI lll!\C*. večji vat>i na 1 rimorskem hiša z velikim senčnatim dvoriščem v dobrem stanu s prodajalnico in krčmo. Fotrebnega kapitala najmanj iiOCO kron. Diugo se pcČaka po dogovoru. Letnega prometa 45 tiacč kron, a ta svota se podvoji na lahek način. — Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti*.__1268
tfpniocl/ono pomočnika malih kosov iščem. IVnjJdbKGbd Anton Gregoretič, Repentabor p. Opčina.	1270
Dalmatinska gostilna kVvl™
črno, dalmatinsko, opolo po 80 st., 88 in belo 96. Dobra kuhinja.	1050
■ |rQr Calo Squa<3ranl v Trsta, ulica Scalinata urdr št. I. - Prodaja in pepravija ure po nizki ceni in z garancijo. Popravlja budilnice po K 1—.	886
|#n|n b prostim tekom novo 88 proda po ceni. IVU IU Belvedere 22, vratar.	1300
Odda
v najem meblirana soba pri gospej Ferluga [vdova). Via Roiano 6, I.
1301
Pj.fp Cvek-ov Brinjevec zoper kolero in zoper i IJ lo slabo pitno vodo. Fr. Cvek - destilateur -Kamnik - Koroško.	1302
101 leto ,stara žena. V karčovinski' občini na Sp. Štajerskem stanuje Ana Ferš, stara 101 leto. Ana Ferš je bila ves čas svojega življenja samska in od svojega rojstva tudi vedno stanuje v isti hiši. Starka je še vedno čila in zdrava.
Smodnišnica zletela v zrak. V Puch-bachu pri Koflachu je zletela v ponedeljek popoludne v zrak smodnišnica, last stavbenega podjetnika Alojzija Griesbacha iz Voitsberga. Pri tej priliki so izgubili življenje štirje delavci. V okolici se je začul strašen pok, podoben gromenju, proti nebu se je valil gost s plamenom pomešan dim, goreč les in z njim ljudje so bili vrženi kvišku. Omenjeni Štirje delavci so popolnoma zgoreli, popolnoma raztrgana trupla so bila vržena 40 do 80 m daleč na polje. Ponesrečena smodnišnica je obstojala nad 25 let.	_
HHE3HHHHHHE3HE3HHHH
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
za gostilne, restavracije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je ( založila v raznih oblikah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu
s: ulica Giorgio Galatti 20. :::
KUHANO VODO ™
v poletnem času piti, se od zdravniške strani posebno pri epidemijah, kakor kolera in tifus predpisuje, da se obvaruje obolenju; vendar kuhana voda ne ugaja posebno našemu okusu in radi tega je potreba pridatka, kateri jo uživanju napravi prijetnejšo.
K temu je izvrstno primeren „Franckov-Enrilo", kavin pridatek kakor tudi nadomestek, katerega ohlajen zvretek se izkazuje z ali tudi brez sladkorja kot slasten in izvrsten žejogasilec.
Radi teh žejo gasečih lastnosti ga nikakor ni potreba mnogo piti; že po prvem kozarcu navadno pojenja žeja za več ur. Razen tega je pa uživanje te pijače zelo zdravo, ker je kuhana voda z prijetno grenkim okusom tega naravnega izdelka zelo prikladna žeiodcu.
To sredstvo za utešenje žeje je tako ceno, da si užitek istega lahko privošči tudi najrevnejša družina, kajti mali poskusni zavojček za 12 vin. zadostuje za celih 6 do 8 litrov zvretka.
Žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da je naš dragi soprog in oče
ADAM ZEME
kurjač c. kr. državne Že'eznice
danes ob 5. uri zjutraj po kratkem in mučnem trpljenju previden se svetotajstvi mirno v Gospodu preminul.
Pogreb bo jutri v petek 28. t. m. ob 4. uri popoludne iz mestne bolnišnice. TRST, 27. julija 1911.
Julija Zeme roj. Jankorič, soproga. Rnćolf, Maki, Kristina, Marija, Albina, otroci.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno

PRI FRANCU"
v Trstu, nI. giosue CarSucci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB OKTAK.
Hočete se prepričati ?
Obiščite velika skladišča

ud.


m
Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove
(vt-gal Torrente)	„Alla Cittk di Londra^
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke koatumi za otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirol*ki loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). - Specialiteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po Dajnovejši modi, točno, Bolidno in elegantno po nizkih cenah.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, dri sem
odprl gori imenovano -ostilno v BARKOVLJAH
na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina in prodajam : Belo ln črno po 1 04 liter, Dreherjevo pivo po 56 st liter.
Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica.
Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja Je vedno preskrbljena z gorklml ln mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim! Vekoslav Kocijančič.
1«
V žpnjarii in slaflGicarnl
vogal uL Crkega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE. =
Anti Spumante, BefoŠk. zagrebški Pelinkovac in Sokol, Posebne vrste: Raae po naizmernejših cenah.
Bsasssi
Pri c. fer. okrajni sodni ji v Podgradu se takoj odda službo pro-vizoricnega
0 nELeLs? ?!cJRii Pisarniškega pomočnika
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella 501
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop.
z dnevnino K 2'50, začasno najkasneje do konca septembra t. 1.
Prošnje je vložiti pri predstojniatvu podpisane sodni je do 15. avgusta t. 1.
Predstojnico c. K. okrajne sodnlje
Podgrad, dne 24. 7. 1911.
M"a obroke! "^B
Velika zaloga
oblek
vsi
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika Izbera volnenega blaga« Xajzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
rsi
tj:
&> »
CL < ~
c/>
~s?
£ 3 n »

Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobnčevine prvih tovarn.
Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport