Ob divjaškem napadu na škofa Vovka Divjaški napad, ki se je izvršil nad škofom Vovkom na novomeš¬ kem kolodvoru 20. januarja letos, je odjeknil v svetu. Ta odjek je bil neprijeten za sam Titov režim, ki sicer ni preveč občutljiv za take stvari. En napad več ali manj na katoliške duhovnike in škofe v Ju¬ goslaviji je za tamošnje komuni¬ stične oblastnike stvar, zaradi ka r tere si ne belijo glave. To pot pa je bil inozemski odmev le prehud. Zato so peti dan potem, ko so ško¬ fa Vovka napadli in zverinsko zde¬ lali, le priznali napad, čeprav moč¬ no sramežljivo in tako, da pri tem “neznane” napadalce bolj izgovar¬ jajo kot obsojajo. Množica da se je znesla nad škofom zaradi njegove¬ ga izdajalskega zadržanja. Težo napada so hoteli zmanjšati tudi z zagotavljanjem, da so opekline, ki jih je škof Vovk pri napadu dobil “le neznatne”. Dejansko pa so bi¬ le tolikšne, da se je moral škof Vovk, čeprav zelo nerad, zateči v ljubljansko bolnišnico. Ne trdimo, da so komunistični oblastniki ta napad na škofa Vov¬ ka naravnost naročili. Za tako tr¬ ditev nimamo dokazov. Tudi to ra¬ di verjamemo, da jim je ta napad neprijeten, ker je zaradi inozem¬ stva le šel “predaleč”. Toda tega, da bi oblast ne mogla napada pre¬ prečiti, če bi bila le malo hotela, ne bo nihče verjel. Pred nosom po¬ licije in žandarmerije druhal za- smehuje, pretepa in muči lastnega škofa celih pet ur. Vrh tega se'to godi v državi, ki ima naj strožji po¬ licijski režim. Tam je vse pod naj- hujšo kontrolo. Nekontroliran se ne moreš premakniti iz kraja v kraj. Trije ljudje se ne smejo se¬ stati, ne da bi oblast vedela, kaj govore. škofa Vovka pa je smela na no¬ vomeškem kolodvoru pričakati druhal, ki je štela po uradnem po¬ ročilu sto petdeset ljudi, smela ga je, meni nič tebi nič, napasti in ga mučiti pet ur. Kdo bi verjel, da se to ni zgodilo s tihim odobravanjem ali vsaj zločinskim toleriranjem oblasti. Nihče od oblastnikov ne intervenira pri tem napadu v ko¬ rist škofa Vovka; oblast druhali ne razžene in krivce ne aretira. Obžalovanje po dogodku pa je ze¬ lo poceni stvar, zlasti, če so očitni nagibi, ki iz oportunitete nareku¬ jejo tako formalno obžalovanje. Novomeški napad na škofa Vovka jasno spričuje, da so višji cerkveni pastirji v Sloveniji brez vsake var- božjo službo, ki jo vrši škof, mo¬ tijo na vse mogoče načine. ^Ti na¬ padi na škofa so organizirani. Na¬ vadno jih ne vrše domačini iz žup¬ nije, v kateri se škof mudi, mar¬ več posebna tolpa mladih ljudi, ki se ob škofovem obisku pripelje v kraj in izvrši motnje in sramote¬ nja. To škofovo “spremstvo” se vozi za škofom ali pred njim iz kraja v kraj, da mu pripravi “sprejem” in “osladi” bivanje v kraju. To se godi pred očmi ko¬ munističnih oblasti že nad leto dni. Po incidentih ne najdejo nobenega krivca, čeprav jih vsi ljudje po¬ znajo. Zaradi teh pogostnih napa¬ dov na škofa Vovka se komuni¬ stične oblasti nič ne razburjajo. Podobno napadajo, da mimogrede omenimo, tudi apostolskega upra: vitel j a mariborske Držečnika. Napadi na škofa Vovka so po¬ stajali čim dalje hujši, čim dalje bolj surovi in prostaški. Višek je dosegel novomeški napad. Ta je šel le nekoliko “predaleč”, kajti skih upraviteljev na slovenskem ozemlju ne napadajo, z enim na zahodnem delu slovenskega ozem¬ lja pa so komunistične oblasti celo v dobrem razmerju? Odgovor je lahak. Napadajo ga zato, ker se obnaša tako, kot se mora obnašati katoliški škof; ker ne upogiba ko¬ len pred komunističnim malikom; ker ne klone pred komunističnimi grožnjami, kakor je, žal, klonilo tudi nekaj slovenskih duhovnikov; ker se ni dal zapeljati komunistič¬ nim obljubam, ki so zapeljale ne¬ katere druge. Škof Vovk se v svojem ravnanju nasproti komunističnemu režimu ni nikoli prenaglil. Nikoli ni na¬ stopal kot nepremišljen gorečnež ali izzival oblasti. Vršil je mirno in tiho svojo nadpastirsko službo. Toda komunističnim mogotcem ni bilo všeč, da so verne množice na¬ pol jnjevale cerkve do zadnjega ko¬ tička, kadar se je pojavila mogoč¬ na postava škofa Vovka. V njem škofije škofa | so množice gledale poroštvo za svoje zadnje upanje. Zato je bilo treba odtrgati mno¬ žice od škofa. Ker blatenje škofa dr. Gregorija Rožmana ni nič zmanjšalo ljubezni ljudi do njega in slovenskega škofa sploh, zato je. vzbudil je ogorčenje v mozemsuvm. ; bji 0 t re b a poizkusiti vse, da se na- Zato je celo to mogoče, da bo to pot kak “manjši brat” zaradi nje¬ ga nekoliko kaznovan. Tako se bo izpričala komunistična pravica in enakopravnost. Na sodni razpravi pa se bo seveda razodelo, da je glavni moralni krivec za napad škof Vovk sam. Zaradi njegovega “izdajalskega” obnašanja je pač razumljivo, da se je “ljudska mno¬ žica” vnela v srdu proti njemu, šla je sicer v svojem upravičenem ogorčenju nekoliko predaleč; toda kdo bi ji mogel šteti v zlo. Toda zato, da se pokaže svetu komuni¬ stična justica, bo kak brezpo¬ membni N. N. nekoliko kaznovan, ali bolje ob kazni počaščen. Napa¬ di na škofa Vovka pa se bodo na¬ daljevali. Zakaj pa tako napadajo apostol¬ skega upravitelja škofa Vovka, ko je vendar znano, da vseh apostol- silno pretrga zveza med ljudmi in Rožmanovim namestnikom škofom Vovkom. Ljubezen ljudstva do škofa Vov¬ ka je tisto, kar ne da miru komu¬ nističnim mogotcem v Sloveniji. Novomeški napad na škofa Vovka razodeva znova, kakšnih prosta¬ ških sredstev se poslužuje komu¬ nizem, da bi pretrgal zvezo med katoliškim ljudstvom in njegovimi zvestimi pastirji. Mi katoliški Slovenci v svobod¬ nem svetu ogorčeno protestiramo zaradi zverinskega napada na ško¬ fa Vovka. Ob tej priliki znova za¬ gotavljamo svoje spoštovanje, lju¬ bljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu in njegovemu namestni¬ ku v domovini mučeniškemu Anto¬ nu Vovku. Bog ju živi! Pospešene ameriške priprave Letos imajo v Ameriki volitve in pri¬ prave nanje in volilna agitacija toliko zaposlujejo vse ustanove in vse javno mnenje, da stopajo glavne zadeve v oza¬ dje. Vsak problem pa se obravnava tako, da bi pravilno vplival na volilca, ki bo ob volitvah dajal svoj glas tistemu kan¬ didatu, ki bo največ dobrega in ugodne¬ ga nudil. Volitve bodo v glavnem v zna- _ ku skrbi, ki jih imajo volilci z vprašanji nosti in zaščite. Nahujskana dru- i mednarodne politike. In glavna skrb je, hal jih sme sramotiti in fizično na- j ali bo vojna ali ne, takoj nato pa sledi padat', kadar le hoče. ce SO tako j vprašanje, koliko bo moral ameriški izpostavljeni besu komunistične tolpe sami škofje, kako so še le navadni duhovniki! Napadi na nje namreč ne dvignejo toliko prahu, kot napadi na -škofe. Apostolski administrator ljub¬ ljanske škofije škof Vovk je šel tisto nedeljo po škofovskem oprav¬ ku v Stopiče, ko so ga napadli na novomeškem kolodvoru in ga pri¬ silili, da se je moral vrniti v Ljub¬ ljano, ne da bi mogel izvršiti opra¬ vek. zaradi katerega se je namenil v Stopiče. Ta napad na škofa pri izvrševanju škofovskih opravil pa ni edini, ki ga je moral pretrpeti škof Vovk. Močno je treba podčr¬ tati dejstvo, da škofa Vovka ovi¬ rajo že več kot leto dni pri ško¬ fovskih opravilih. Ko hodi birmo- vat po podeželskih župnijah in iz¬ vrševat kanonično vizitacijo, mo¬ tijo, če le morejo, njegov dohod v župnijo, med njegovim bivanjem v župniji pobijajo steklo v oknih na cerkvi in župnišču. Zgodilo se je, da so prostaško namazali s člo¬ veškim blatom kljuke na vratih v župnišču in v cerkvi. Tudi samo davkoplačevalec žrtvovati zato, ako sku¬ ša preprečiti, da bi izbruhnila vojna in da bi bil zavarovan mir, ki ne bi pome¬ nil, da je kapitulacija pred sovjeti in njih izsiljevanjem. Kandidat republikan¬ ske stranke Taft prehaja v volilno borbo z obljubami, ki bi sčasoma mogle pome¬ niti, da bi se Amerika začela umikati v izolacijo, general Eisenhower se napo¬ veduje kot republikanski kandidat pred¬ vsem s to namero, da se za vsako ceno prepreči prehod v izolacijo in da ostane dosedanja zunanja politika odpora pro¬ ti razmahu sovjetov še dalje glavna smer ameriške politike. Truman, ki je nosilec te politike, pa se ponuja kot kandidat, ki bi to politiko nadaljeval, pa tudi znal ohraniti mir na svetu. VELIKE PRIPRAVE V MAROKU Med tem ko se pripravljajo november- ske volitve pod takimi gesli, pa se pri¬ prave za vojno mrzlično nadaljujejo. Si¬ cer to ne pomeni, da je vojna že na pragu, toda listi sami pišejo, da se vse sedanje pospešene priprave po svetu razvijajo s tem namenom, da se v slu¬ čaju izbruha vojne “vsa sovjetska indu¬ strija in vsa sovjetska središča spreme¬ ne v hipu v prah in pepel.” To nalogo bi naj opravilo ameriško letalstvo in sicer bombniki na dolge proge. Za te bomb¬ nike so sedaj zgradili že nekaj največjih letališč na Grenlandiji in v Angliji, se¬ daj jih pa grade v Severni Afriki. Ko bo veriga letališč od Grenlandije čez Anglijo do Maroka zgrajena in oprem¬ ljena, tedaj bo ameriško letalstvo kos tisti nalogi, ki smo jo zgoraj med nare¬ kovaji omenili. Letališče, ki ga trenotno grade v Ma¬ roku, bo eno največjih na svetu. Najprej so računali, da bo stalo 360 miljonov dolarjev pa so nato dvakrat morali ta znesek zvišati in so sedaj objavili zadnjo številko: pol miljarde dolarjev. Tehniki, ki grade letališče, v posebnih izjavah zagovarjajo tako visoke izdatke. Člani ameriškega senata so jih namreč prišli nadzirat, ker so menili, da je VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM SVOBODNE SLOVENIJE Tiskarna "Dorrego", v kateri tiskamo list “Svobodno Slovenijo", bo ra¬ di dopustov vsemu osebju ustavila svoj obrat od 16. februarja do 3. mar¬ ca t. 1. Zato v tem času noben list, ki se tiska v tej tiskarni — in tako tudi Svobodna Slovenija ne bo mogel iziti. Da nadomestimo izostanek dveh številk, zato izide današnja števil¬ ka "Svobodne Slovenije" na 8 straneh. Prihodnja številka Svobodne Slovenije bo izšla v četrtek, G marca t.l. &viones navales de la Nacion hlcšeron el primer vnelo con descenso en la Marfida Argentina y unieron en vuelo diredo La Antartida con Bs. Aires Informaciones suministradas por el ministerio de Marina hacen saber que el Grupo Aeronaval de Tareas Antartico, que al mando del capitan de fragata Pedro Iraolagoitia decolo el 30 de enero ultimo de la Capital Federal, ha estable- cido por primera vez enlace directo en la Antartida Argentina. Luego de esperar que se produjeran las condiciones meteorologicas favora- bles y necesarias para cruzar el estrecho de Drake, los aviones salieron de la estacion aeronaval de Rio Grande, en Tierra del Fuego, el dia 7 de este mes, a las 10, volando luego en mayor parte de su recorrido, entre nubes, sin contacto con la superficie del mar y en base al instrumental de que estan dotados. La ubicacion de la peninsula antartica y posteriormente de la isla Decepcion, se efectuo mediante el radar, pudiendo acuatizar con todo exito en el puerto Foster de la aludida isla, a las 15, despues de cinco horas de vuelo dentro de una zona freccuentada por ciclones extratropicales. Quedo asi establecido el primer vuelo con descenso en la Antartida Argentina que registra la historia de la aviacion. La llegada de dichos aviones, que tras su aterrizaje tomaron contacto con las naves y otras aeronaves que integran el grupo de tareas que zarpo en di- ciembre ultimo desde Buenos Aires, dio lugar a escenas de jubilo y alegria en¬ tre las tripulaciones para quienes llevaban abundante correspondencia, estable- ciendo la primera estafeta aeronaval a la Antartida Argentina. Entre esa correspondencia se conto gran cantidad de tarjetas para filatelis- tas, sobre las cuales se estamparon los sellos de la “Estafeta Aeronaval Antar¬ tida Argentina”. Continuando con los vuelos experimentales a fin de establecer un correo aereo periodico entre la Antartida Argentina y el pais, aviones navales han efectuado por primera vez en la historia de la aeronautica, un vuelo directo en el dia del domingo pasado entre el destacamento naval de Decepcion y la Capi¬ tal Federal, escala para reabastecimiento en la estacion aeronaval Rio Grande (Tierra del Fuego). Las aeronaves decolaron de la isla Decepcion en las primeras horas del domingo y aterrizaron en el aeroparque de esta Capital a las 22,30 despues de 17 horas de vuelo, siendo recibidos por el ministro de Marina y altas autorida- des navales. Los aviones trajeron abundante correspondencia de todos los destacamentos antarticos, quedando asi completada la inauguracion de la primera estafeta aero¬ naval a la Antartida Argentina. Para que todo esto haya podido ser realidad, merito es del Gobierno del G RAL PERON que dediča igual carifio a todas las partes de la extensa Re- publica haciendo todo por el adelanto čada vez mayor de la totalidad del suelo Nacional construyendole asi un mejor porvenir Letala vojne mornarice so izvršila polet na Argentinsko An- tarfido ter jo nato z direktnim poletom povezala z Bs. Airesom Ministrstvo za mornarico je sporočilo, da je skupina pomorskih letal, do¬ ločena za znanstvena raziskavanja na Antartidi, pod vodstvom fregatnega ka¬ pitana Pedra Iraolagoitia 30. januarja t. 1. odletela iz prestolnice ter je prvič vzpostavila direktno zvezo z Argentinsko Antartido. Letala so čakala na ugodne vremenske razmere v pomorski bazi Rio Gran¬ de na Ognjeni zemlji, odkoder so se 7. t. m. ob 10. uri dvignila in letela med obla¬ ki, ki so bili tako gosti, da morska površina sploh ni bila vidna. Lego antarktič¬ nega polotoko in pozneje otoka Decepcion so letalci ugotovili s pomočjo radarja. Ob 15. uri so srečno pristala v pristanišču Foster. Med poletom so se morala boriti z močnimi viharji. Tako je bil izvršen prvi polet s pristankom letal na Ar¬ gentinski Antartidi, kar jih pozna zgodovina letalstva. Pristanek letal v pri¬ stanišču, ki so takoj nato stopila v zvezo z ostalimi letali in ladjami, ki sestav¬ ljajo skupino za znanstvena raziskovanja na Antartidi in so decembra meseca odšla iz Bs. Airesa na te položaje, je med posadkami teh pomorskih enot povzro¬ čil veliko veselje. Letala so prinesla za člane teh posadk številno pošto. Poštne znamke na teh pošiljkah so redka filatelistična novost, ker nosijo žig z napisom “ESTAFETA AERONAVAL ANTARTIDA ARGENTINA”. Ta letala so potem zapustila svojo bazo na otoku Decepcion prejšnjo nedeljo in so nato v direktnem poletu — v Rio Grande so pristala samo za toliko časa, da so vzela gorivo — zvezala Antartido s prestolnico, kamor so prispela po 17 urnem letu ter jih je ob pristanku pozdravil osebno minister za mornarico z osta¬ limi uglednimi osebnostmi. Z različnih baz na Antartidi so letala pripeljala v Buenos Aires številno po¬ što. Tako je bila vzpostavljena prva letalsko-pomorska štafeta na področje Ar¬ gentinske Antartide. Da se je vse to lahko zgodilo, je zasluga vlade GRALA PERONA, ki posve¬ ča enako skrb vsem predelom prostrane republike in stori vse za vedno večji napredek celotnega državnega področja in mu tako gradi lepšo bodočnost. vmes kaka korupcija. Toda strokovnjaki so jim pojasnili, da je vse v redu. Naj¬ značilnejše pri vsem tem je, da pravijo vsi graditelji pri teh delih, da morajo delati vse silno naglo in na hitro izbero in odločitev. Ko so odhajali iz USA na teren, še niso vedeli, kje bodo gradili in kakšno je ozemlje. Delati so morali kar brez podrobnih načrtov, ker zanje v teh časih že ni več dovolj časa. Stra¬ teški razlogi so jim narekovali, da mo¬ ra biti tam in tam ob tem času na raz¬ polago tako letališče takih razmerij in tehniki so morali nato na delo in tako le¬ tališče tudi ustvariti. Družabna prireditev Društva Slovencev bo v soboto M. februarja t. h ob .JU uri na S*rista - vi. Vse Slovenite in Slo¬ vence toplo vabimo na to prireditev! KRŠČANSKA ZVEZA SREDNJE EVROPE Mladinska sekcija Kršč. dem. zveze Srednje Evrope s sedežem v Parizu, 47 rue Bonanarte, Pariš (6e), izdaja pod uredništvom na¬ šega rojaka g. Naceta Čretnika mesečnik “Informacijski bilten”, ki je v svojem prvem letniku obja¬ vil med drugimi tudi naslednje pri¬ spevke slovenskih sodelavcev: Na¬ ce Čretnik, Ali je komunizem iz¬ polnil zahteve proletariata?, Kr¬ ščanski pomen božiča, Položaj ka¬ toliške Cerkve v Srednji Evropi; I dr. Žajdela F., 60 let po Rerum j novarum, Svoboda znanosti v | ZSSR. V božični številki je v popi- J su božičnih navad med narodi Srednje in Vzhodne Evrope še prav posebej in lepo popisana slo¬ venska božična romantika. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 14. n. 1952 Konferenca Evropskega gibanja v Londonu IZ TEDNA V TEDEN USA: Truman je imenoval Georgeja F. Kennana za novega ameriškega vele¬ poslanika v Moskvi. Predsednik parla mentarnega odbora za preiskavo katyn- skega masovnega umora dem. poslanec Ray Madden je izjavil, da bo k zasliše¬ vanju pripeljal tudi osebno pričo v ose¬ bi amer. polkovnika Johna Van Fleeta, ki je po nalogu nemške komisije leta 1943. kot vojni ujetnik v Nemčiji pri¬ sostvoval izkopavanjem mrličev. Po tr¬ ditvah tega polkovnika je masovni u- mor delo sovjetov, ki so že leta 1939, ta¬ koj po zajetju precejšnjega dela polj¬ ske vojske, izvedli pokolj 4000 oficirjev, K zaslišanjem je preiskovalni odbor po¬ vabil kot “pričo” tudi sovj. poslanika v Washingtonu. — Admiral Alan Kirk, doslej USA poslanik w Moskvi, je bil po svoji vrnitvi v USA izvoljen za pred¬ sednika “Komiteja Združenih držav za osvoboditev ruskega naroda”; namen te¬ ga komiteja je združevati vse ruske be¬ gunce v eno skupnost, jih namestiti v propagandi po radiu in časopisju, na¬ menjeni ruskemu narodu in sovjetskim okupacijskim četam v Evropi. Kirk je ob sprejetju tega mesta predvsem po¬ udaril, da je nujno potrebno ločiti Sta¬ linov režim, “ki je naš sovražnik’, od ruskega naroda, ki ‘je naš prijatelj’. — Bivši amer. poveljnik v Nemčiji gen. Ciayje izjavil, da so dogodki na Koreji prišli v tako fazo, ko mora USA preki¬ niti pogajanja, izdati komunistom ulti¬ mat za sklenitev premirja ter v sluča¬ ju, da ga ti odbijejo, rešiti to vprašanje s takojšnjim atomskim bombardiranjem severne Koreje in Kitajske. — USA ima nakopičenih nad 1000 atomskih bomb, izjavlja ameriški atomski strokovnjak Lapp. Po njegovem mnenju jih ima ZSSR samo nekaj nad 100 in ne bo nik¬ dar dohitela ameriške atomske proiz¬ vodnje. Izjavil je tudi, da eksplozija vseh atomskih bomb, kar jih imata USA in ZSSR skupaj sedaj in kar jih bosta imeli v bodoče, ne more uničiti sveta, ker atomske bombe ob eksploziji ma¬ lenkostno vplivajo na zemeljsko ozračje, ki se potem samo po sebi naglo izčisti. •— Ameriško zunanje ministrstvo pri¬ pravlja sestanek vseh ameriških velepo¬ slanikov izza železne zavese v Parizu za prve dni marca, kjer bodo razprav. Ijali o možnosti odpoklica vseh amen ških zastopnikov iz sov. sat. držav. FRANCIJA: Schuman je v zvezi z imenovanjem poslanika v Posarju ter nemških pogojev k novi armadi dejal, da bi Ati. pakt ne bil več obrambna zveza, ako bi vanjo vstopili Nemci, kajti ti še niso pozabili, da je Vzhodna Nemčija pod Sovjeti; v parlamentu pa je poslan¬ cem dejal, da je bilo imenovanje posla¬ nika dejanje, ki je bilo najavljeno že pred dvema letoma, kakor je bilo tudi tedaj sporočeno, da se bodo takoj, ko bo mogoče, vršile svobodne vo¬ litve na vsem posaarskem področju; pozivajoč ‘parlament, naj odobri nadalj¬ nje francosko sodelovanje pri voj. raz¬ govorih v Lizboni za skupno evropsko obrambo, je Schuman naglašal: “Nem¬ čija bo zasedla mesto Francije in nera¬ zumevanje pri velikih zaveznikih bo za Francijo prvi udarec, ki se ga je treba bati. Zato premislite brez vseh stra¬ sti... Vsa francoska politika stoji na robu... V takšnih okolnostih pokazati nerazumevanje, pomeni popolno odpo¬ ved.” — Pri zadrijem zasedanju Združe¬ nih narodov v Parizu je bilo navzočih 666 delegatov, ki so predstavljali 60 dr¬ žav. Objavljenih je bilo 8000 dokumen¬ tov s skupno 83.000 stranmi ter ca 25 milijoni besed. Poročila o 666 sejah ob¬ segajo okrog 684 milijonov besed. Za¬ radi zasedanja v Parizu je bilo začasno prestavljenih iz New Yorka v Pariz 694 stalnih uradnikov UNO, ki je iz lastne¬ ga fonda k skupnim stroškom prispeva¬ la preko 2 in pol milijona dolarjev. — Pred časom je publicist Jouvenel obja¬ vil knjigo z naslom “Internacionala zlo¬ čincev”, v kateri je trdil, da so vsi emi¬ granti iz vzhodnih držav agentje zahod¬ nega imperializma in vojni zločinci. Se. daj so v imenu teh emigrantov vložili tožbo pri pariškem sodišču naslednji po¬ litični predstavniki poedinih narodov: dr. Jurij Dimitrov, bivši gen. tajnik bolg. kmetske stranke, poljski polk. Jan Ko¬ vale wski in bivši romunski diplomat Nicolas Dianu; Dimitrov je pred proce¬ som izjavil, da ‘sedanji emigranti niso nikaki komunisti, kot je bil Kravčenko, da se borijo za narodno neodvisnost svo jih domovin in da so iz svojih domovin odšli zato, ker je s padom teh dežel pod sovjetsko oblast izginila sleherna na¬ rodna suverenost poedinih držav. “Kot priče so povabljeni bivši branilec Varša¬ ve general Bor-Komarow, Mikolajczyk, češki minister Ripka in drugi. London, januarja, 1952 Dne 24. januarja se je v Londonu za¬ ključila konferenca Srednje in vzhodne evropske komisije Evropskega gibanja. Konferenca je trajala 4 dni in ji je bil namen pretresti politična, gospodarska, socialna in kulturna vprašanja tistega dela Evrope, ki se sedaj nahaja pod ko¬ munistično diktaturo. A predvsem ji je bil namen potrditi vero v evropsko enot¬ nost na podlagi načel o človečanskih nravicah in vsemu svetu predočiti, da Evrona ne more trajno ostati pol v su¬ ženjstvu, ool v svobodi. Srednie in vzhodno-evronska komisiia Evronskee-a gibania je bila ustanovlje¬ na leta 1948 na pobudo uglednih nred- stavnikov britanskega, javnega življenja in nod predsedstvom konservativnega poslanca Harolda Mac Millana, ki ie ob koncu lanskega leta odstopil, potem ko je postal član vlade, čeprav ses+avllaio angleško nredriavništvo v komisiji, ki je v načelu zasebna in neuradna organiza¬ cija. pretežno pripadniki konservativne stranke, sodelujeta v njej tudi en la¬ buristični poslanec in vodia liberalne stranke. Komisija vključuje tudi fran¬ coske in druge zahodno-evrooske držav¬ nike ter seveda begunske predstavnike iz posameznih držav pod komunističnim jarmom, od Estonije do Albanije. Slo¬ venija, Hrvatska in Srbija se ločeno in imenoma družijo pod skupnim naslovom “Jugoslavija”. Komisiji sedaj predsedu¬ je Anglež E. Beddigton-Behrens. Med nienimi podpredsedniki je letos tudi Dr. Miha Krek. Konference se je udeležilo okoli 150 delegatov, med katerimi so bili Britanci. Francozi, Nemci. Holandci, Italijani in svobodni zastopniki iz držav srednje in vzhodne Evrope. Pri odprtju konference v ponedeljek, dne 21. januarja, so govorili vodje po¬ sameznih delegacij. V imenu britanske vlade in posebej v imenu zunanjega mi¬ nistra Edena je konferenco pozdravil minister za stanovanjska vprašanja in samoupravo H. Mac Millan. Nato so se vrstili govori predstavnikov posameznih delegacij, ki so predočili kaj pestro sli¬ ko problemov, ki težijo srednjo in vzhod¬ no Evrono. Čeprav so bili domala vsi govorniki edini v tem, da je prvi in po¬ glavitni problem sedanja nadvlada So¬ vjetske zveze, niso prikrivali težkoč, ki bodo po osvoboditvi čakale vsak posame¬ zen narod in vse skupaj. Prof. Slobodan Jovanovič, ki ga je predsednik konference L. S. Amery pred¬ stavil kot “bivšega predsednika srbske vlade” je v svojem govoru povdaril, da ! med sovjetskim in jugoslovanskim ko¬ munizmom ni bistvene razlike v vpra¬ šanju diktature in uporabi značilnega | orodja te diktature, namreč, povsod pri¬ čujoče tajne policije. Zastopnik Hrvatske dr. Krnjevič je naglasil, da bi kot predstavnik naroda, ki je bil pred vojno 20 let zatiran, že¬ lel, da bi govorili več o političnih vpra¬ šanjih in pribil; “jasno moramo pove¬ dati, da smo za demokracijo in da no¬ čemo imeti nobenega opravka z more¬ bitnimi poskusi vzpostavitve starih re¬ žimov.” DR. A. KUHAR, vodja slovenske delegacije je v svojem govoru izvajal: “Slovenci, najzapadnejši med narodi Jugoslavije, želijo preko svojega svobod¬ nega predstavnika tej konferenci sporo¬ čiti svoje pozdrave in potrditi svojo vda¬ nost vzorom, ki so pokrenili Evropsko gibanje. Naša poslanica, ki jo, prosimo, upo¬ števajte pri vaših posvetovanjih, je ta¬ le: Slovenci, ki nismo več pod neposred¬ no politično in gospodarsko oblastjo so¬ vjetske komunistične vlade in ki tako do neke mere uživamo takoimenovano “svobodo pred Rusijo”, želimo to svobo¬ do vsem ostalim narodom, ki še vedno ječijo v objemu te sile. Vendar spoznavamo, in želimo da bi to spoznala vsa gibanja za osvoboditev Evrope, da takoimenovana “svoboda pred Rusijo” nikakor ni edina svoboda, po ka¬ teri narodi sveta hrepenijo, za katero molijo in trpijo ter se zanjo borijo. Po¬ leg te so še druge svoboščine, ki so pri¬ rojena pravica človekova in ki jih mo¬ rajo politični, kulturni in gospodarski si¬ stemi priznati, predno začnejo z delom za blagostanje in srečo človeka. Te svo¬ boščine moramo imenovati naravne ali človeške pravice, ali “štiri svoboščine”, ali večna krščanska načela; toda vse iz¬ ražajo, kar je bistvenega v človeški na¬ ravi in kar je bilo pred vsako od člove¬ ka ustvarjeno družbo. So večni glas bož¬ ji, ki odmeva preko sveta že dolga tisoč¬ letja. In komunizmi vseh vrst vse te pra¬ vice teptajo. Tako torej “svoboda pred Rusijo”, ki je za mnoge glavna politična skrb, ni in ne more biti cilj, ob katerem bi se želje naše generacije ustavile. Je le prva, če¬ prav najvažnejša stopnja do drugih svo¬ boščin, ki bodo končno človeka skozi po¬ vodenj nasilja privedla v varno zavetišče svobode. Slovenci, govoreč v svojem lastnem imenu in zavedajoč se, da povdarjamo načela, ki so draga in sveta mnogim, za¬ to upamo, da bo Evropsko gibanje in vsa gibanja za osvoboditev Evrope, ju¬ naško nastopilo proti vsem sovražnikom ter tudi proti takoimenovanemu nacio¬ nalnemu komunizmu in tako morebitne lahkoverneže osvobodilo nevarne zmote, da se vrednost teh osnovnih svoboščin spreminja z državo, ki jih tepta, in s trpečimi, katerim se odrekajo. Slovenci, ki spadamo med majhne eVropske narode želimo, da bi ta skup¬ ščina in Evropsko gibanje s svojim de¬ lom krepila upravičeno upanje teh na¬ rodov, da bo nova in demokratična Ev¬ ropa ščitila pravice vseh, velikih in ma¬ lih, ki pripadajo tej skupnosti svobode. Pamet in bridka izkušenja nas učita., da bodo v tujih soseščinah vedno ostale narodne in druge manjšine, pa naj dobi Evropa kakršno koli obliko. Manjšine so v preteklosti bile boleče rane na telesu Evrope. Bog daj, da bi vaša prizadeva¬ nja vodila do trajne rešitve, ki bo jam¬ čila, da nikjer nobena članica svobodne Evrope manjšinam svoboščin ne bo od¬ rekala. Zaključujem z vročo željo za uspeh teh vzorov, za katerih uresničitev smo bili poklicani, da se zberemo v tej de¬ želi svobodnih. Ta uspeh pa bo toliko bolj gotov in foliko bolj popolen, kolikor bolj se bodo organizirana prizadevanja za osvobodi¬ tev Evron° novezala in združila. Važen ie ;roto c .ti- raio 70 pe' v * vsak oar>sd r»a sv°hor!o ve¬ ro var.ia.- vpsti ip irisli od kjerkoli bi ta porvid prišel. nn«podRr«5ka resolucija navala, da bo edotro erospodarsko organi7.a ono držav p^cdnie ip v 7 hodoe Evrope, ki io da.pes ozr»aČTile ranem o izkoriščanje za vo- iooV« potrebe 7®RT?a. tmba vrovrote^fi in bppi ari Tikati, v ir tropviri _zlasti pri manT^h podip + jih — bo tre¬ ba erraditi ra ra čelu zasebne lastnine in -nr*^vp rla. r»>*i r°tv| bnrir* {< f!olc»cene bi- stvere industrijske vpio br°^ dvoma, pp «ar rej ostale v iavri la^t/nmi”. bTa^ivpuio vzpodbudo bo treba, dati ra zvon roli^- d«*l«tva ir lahke irdustriie. a obenem bo treba romaerati tudi težki irdustrin in rrometu. ki ata sedai v ruski službi. Ocjvoboiere države se bodo rovezale z Evropo, odnosno, če to re bo moeroče, vsaj med seboj, v širše tržno ir valutno področie. Agrarna resolucija naelaša, da so “kmetie plavni steber odpora proti ko¬ munistom”. Resolucija rosebej žigosa poskuse komunistične kolektivizacije in zahteva vrnitev zemljo zasebnim nolie- d°lcep^. Resolucija sodi, da bo treba dati “čim večio vmodbudo zadružnemu gibanin kot ga poznajo v svobodnih de¬ želah.” Mlad'”«ka komična, v kateri so sode¬ lovali nr°dstavniki begunskih iu zahod¬ nih mladinskih organizacij hrabri mla¬ dino, ki sedai trpi pod komunističnim iarmom in uoziva starejše predstavnike, nai pomagam pri ustanovitvi organiza¬ cije. ki družila begunsko mladino iz srednie in vzhodne Evrone. V četrtek 24. ian. zvečer se je v dvo¬ rani Albert Hall vršila zaključna ma- kateri ie prisostvovalo okoli bonn Hudi. Med govorniki so bili tudi ChnrchiMov sin. Randolnh. laburistični noslanec Greenwood. konservativni po¬ slanec T. Beamish, Poljak grof Raczin- sky in madžarski politik Msgr. Varga. * Z ozirom na sedanjo politiko zahodnih sil do komunističnega režima v Jugosla¬ viji je vsekakor zanimivo dejstvo. da so na konferenco povabili predsednika Slo¬ venskega narodnega odbora dr. M. Kre¬ ka — ki se vsled tehničnih ovir žal Kon¬ ference ni mogel udeležiti — dr. Aloj- ziia Kuharja iu dva oadalina delegata. Povabljen je bil tudi slovenski mladinski delegat. Povabljeni so bili vodilni srb¬ ski begunski predstavniki — prof. Sl. Jovanovič, dr. Avakumovič, Purič, in dr. Topalovič ter ugledni javni delavec in dobrotnik V. Ivanovič. Hrvatsko de¬ legacijo so tvorili zastopniki HSS z dr. Jurajpm Krnjevičem na čelu. Važno je dejstvo, da smo Slovenci na¬ stopili kot samostojna narodna delega¬ cija. ianj in s ponovnimi sovražnostmi v slu¬ čaju komunistične trdovratnosti. Medtem pa se na bojišču položaj ni spremenil. Bojišče je ustaljeno, ker je sneg še vedno izredno visok in mraz ni odnehal .Pripravljajo pa se na obeh' straneh za morebitno spomladansko o- fenzivn. Ameriško letalstvo zato prid¬ no uničuje severnokorejske ceste in že¬ leznice ter mostove preko reke Yalu, kjer še vedno ni prenehalo oskrbovanje komunistov iz Mandžurije. Zavezniško vojaštvo je dobilo v zad¬ njih dneh nove vojaške bluze iz lamini- r-n"g a nvlona, ki so se pri poskusih v USA izkazale za neprobojne. Na odse ku pri Kuhrrnvi je tak oddelek srečno ARGENTINA Predsednik gral Peron je v tore! sprejel v navzočnosti ministrov go, spodarskih resorov predstavnike Zve. ze industrijcev in podjetij za pro. izvodnjo ter delegatov C.G.T. Sporo, čil jim je svoje predloge za uredite, vprašanja cen in plač. Predsednik general Peron je to storil potem, ko se predstavniki industrije in C.G.T. niso mogli sporazumeti glede tega vprašanja. Predsednikov predlog navaja, da je nujno treba doseči ne¬ posredno rešitev tega vprašanja, ki naj bo potem izhodišče za bodočnost. Najti pa je treba tudi posredno reši¬ tev, ki naj bi zagotovila po možnosti stabilno ravnotežje med cenami in plačami. Neposredna rešitev tega problema naj ustvari splošno ravnotežje cen in plač. Vzpostavljeno ravnovesje cen in plač bo pa služilo za rešitev osnovne¬ ga problema s pomočjo akcijskega načrta, ki bo vseboval določila za od¬ stranitev vzrokov in učinkov naravne inflacije in verižništva. Neposredna rešitev. V letu 1949 so bile cene in plače v ravnovesju. Cene so bile z dekretom zamrznjene, plače pa s pogodbami za dve leti stabilizi¬ rane. Cene so se med tem zvišale po¬ vprečno za 80%, ponekod upravičeno, drugod pa radi špekulacije, plače pa so ostale iste. Ravnotežje med cena¬ mi in plačami se je podrlo. Zato bo treba cene, ki so upravičeno narasle, priznati, radi špekulacije zvišane ce¬ ne pa znižati. Višini novo določenih cen bo treba potem prilagoditi plače. Kjer so previsoke, jih znižati, kjer pa prenizke, jih zvišati. Nalogo vzposta¬ vitve ravnovesja med cenami in pla¬ čami imajo Zveze industrijcev in C.G.T. Njihov tozadevni načrt ho po¬ tem služil za osnovo vseh tarifnih po¬ godb, ki bodo sklenjene za dobo 2 ali več let in bodo služile za stabilizaci¬ jo cen in plač. Vse te nove pogodbe morajo stopiti v veljavo 1. marca 1952. V pogodbah bo določilo, da se bo delavstvo držalo teh plač za to do¬ bo, razen če ne bi nastopile spremem¬ be v uradno določenih cenah. Posebni akcijski načrt. Po zopet¬ ni vzpostavitvi ravnovesja med cena¬ mi in plačami bodo Nacionalni gospo¬ darski svet, Zveze industrijcev in C.G.T. predložili vladi skupno pred¬ log za posredno in dokončno rešitev problema cen in plač. Ta načrt bo pa že del vladnega gospodarskega načrta za leto 1952. Za izvedbo vseh teh načrtov je predsednik GRAL PERON izdal ta¬ koj navodila članom Nacionalnega gospodarskega sveta, ki se je včeraj že lotil reševanja naloženih mu nalog. Luninegh mrka prejšnjo nedeljo v Buenos Airesu radi oblačnega neba ni bilo mogoče opazovati. V letošnjem letu bomo imeli še enkrat lunin mrk in dvakrat sončni mrk. Sončni mrk bo 25. februarja, naslednji lunin mrk 5. avgusta, sončni mrk pa 20. av¬ gusta. Skupini francoskih alpinistov se je po velikih naporih posrečilo doseči vrh gore Fitz Roy, na katerega dose- daj še ni bila stopila človečka noga. Pri tem velikem turističnem podvigu so francoskim alpinistom nudile vse olajšave in podporo argentinske vo- jaške oblasti. NAŠA BESEDA je knjiga, ki so si jo otroci in tudi starši vsa leta srčno želeli. Sedaj Vam jo je z velikimi žrtvami izdala "Svobodna Slovenija". Nobene slo¬ venske družine naj ne bo brez nje. Tudi vidva, fant in dekle, ki si pri¬ pravljata družinsko ognjišče, omisli¬ ta si jo že sedaj. Knjiga je polna za¬ nimivega branja za otroke, pa tudi starejši radi segajo po njej. Je lepo ilustrirana in stane samo 15 Pesov. Kupite ali naročite jo lahko v upravi "Svobodne Slovenije" na Victor Martinez 50. prestal prvi ognjeni krst ter kljub križ¬ nemu ognju iz številnih kitajskih stroj¬ nic in pušk noben ameriški vojak ni bil niti ubit niti ranjen. Bluze so se izkaza- le kot odlično varovalno sredstvo ter so bili kitajski napadalci nepopisno pre¬ senečeni, ko so videli, da ameriški vojaki napredujejo, sredi toče krogel. Ob proslavi četrte obletnice ustanovit¬ ve rdeče severnokorejske armade je se¬ vernokorejski predsednik in poveljnik KimU-sung izdal dnevno povelje, v ka¬ terem ukazuje vojski, da “mora biti stal no pripravljena za poslednji odločilni u- dar proti anglo-ameriškim sovražnikom. 1 ' Ponovni zasloi mirovnih razgovorov na Koreji snremljajo velike vojaške priprave za pomladinsko ofenzivo Buenos Aires. 14. II. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Kralj je umrl - Bog živi kraljico! Ves svet je v sredo dne 6. februarja letos v Južno Afriko. Leta in leta je od- I pretresla novica, ki jo je povzročila smrt j lagal potovanje v Avstralijo in Novo ; angleškega kralja Jurija VI; umrl je v : Zelandijo. Ker obljube ni mogel izpol- majhni angleški vasici Sundringham, ki niti, je letos odšla na pot njegova hčer- je nekaj nad 150 km oddaljena od Lon- ka, prestolonaslednica Elizabeta. V Ke- dona. Umrl je kralj, ki je bil med vsemi dosedanjimi vladarji Anglije najbolj od¬ daljen od vsega zunanjega. Smrt je bila nenadna — še dan poprej je bil ves dan na lovu. Mrtvega ga je našel njegov služabnik, ko je zjutraj stopil v njegovo spalnico. Zdravniki so pozneje objavljali, da je umrl za embolijo, toda v ameriških listih so sedaj izšle podrobnosti o pra¬ vem vzroku smrti: pred štirimi meseci je i bil Jurij VI operiran na pljučih. Opera- ' cija je bila nujna in ko so tedaj pone¬ kod objavljali domnevo, da so kralju od- j vzeli polovico pljuč zaradi nevarnosti ! raka, so to takrat zanikali. Sedaj pa so ameriški dopisniki le potrdili teda¬ njo domnevo kot pravilno. Kralj je imel raka in kakor je sedaj v enem svojih spominskih govorov nakazal Churchill, | je kralj tudi za to vedel in se zavedal, j da je obsojen na smrt. Jurij VI je prevzel krono po svojem ! bratu Edvardu VIII, ki je odstopil, po¬ tem ko je bil na prestolu komaj 11 me¬ secev. Jurij nikdar ni resno računal s tem, da bo moral kdaj biti kralj; sicer se je moralo računati s tem, da bo Ed¬ vard VIII najbrž prepustil krono njegovi hčerki Elizabeti, toda vse to je bilo ta¬ ko odmaknjeno v daljnjo bodočnost, da se Jurij VI za kraljevanje ni priprav¬ ljal. Poročil se ni s princeso iz kraljev¬ ske hiše, ampak z grofično iz stare an¬ gleške aristokratske družine. Računal je na življenje v oddaljenosti od šuma dvor¬ nih dolžnosti. Bil je fizično šibak in je hudo trpel za posebno napako. Ni mogel gladko govoriti in je jecljal. Ko so mu predložili napisane govore, ki jih je mo¬ ral imeti ob raznih prilikah, so mu za vsakim težjim zlogom ali besedo naka¬ zali, kje mora z glasom počiti, da bo lahko nadaljeval. Ko je nedavno moral spet imeti govor ob otvpritvi neke raz¬ stave, je ob polovici govora opazil, da mikrofon ni bil vključen. Ves obupan se je obrnil proti operaterjem in njegovi državljani so izven dvorane in po radiu slišali najprej te besede v obupnem na¬ poru: “Ta p-p-preklemana stvar spet ne deluje.” In moral je začeti z govorom znova. — Ko je bil med prvo svetovno vojno pri mornarici, ga je zajela bitka z nemško mornarico pri Jutlandu. Toda ni smel ostati na palubi pri topovih, ampak je moral hitro v kuhinjo, kjer je ves čas bitke kuhal kakao za mornarje, ki so bili na krovu. — Drugi del prve svetov¬ ne vojne je bil pri aviaciji v Franciji, pa mu je bilo prepovedano, da bi se dvig¬ nil v zrak. — Strahopeten pa ni bil in je to v veliki meri pokazal med drugo svetovno vojno. Ko so nemška letala bombardirala London, ni hotel v zaklo¬ nišče in je mirno gledal, kako so nekoč padale bombe na dvorišče buckingham¬ ske palače in to 50 m proč od njega in njegove družine. — Ko so ga pozivali, da naj se s člani kraljevske družine pre¬ seli v Kanado, je to odločno odklonil in trdil, da ne bo šel tudi tedaj, ako Nem¬ ci resnično vdro v Anglijo. Umikal bi se pred njimi le obenem s svojo vojsko. — Ves čas vojske je dve noči na teden de¬ lal kot navaden strugar v neki london¬ ski tovarni za vojno industrijo; seveda ga njegovi tovariši niso spoznali. Kralj brez oblasti, pač pa z mnogo dolžnosti Angleška ustava sicer daje kralju pre¬ cej oblasti, toda kralji so se te oblasti zadnjih 100 let tako malo posluževali, da pišejo največji strokovnjaki angleške ustave, da ustava kralju takorekoč ne daje več nobenih pravic za izvrševanje oblasti. Zakone sprejemata parlament in lordska zbornica, toda kralj ima po usta¬ vi pravico veta. Toda že nad sto let se noben kralj te pravice ni poslužil. Kralj ima pravico napovedati vojno, toda ta pravica je prešla na predsednika vlade in parlament. Kralj ima pravico razpu¬ stiti parlament, toda to že več stoletij opravljajo kralji samo na predlog vlade, ki je tedaj na oblasti. Daši je brez oblasti, pa mora biti ved¬ no v službi države, ki mu kot reprezen¬ tantu vrhovne oblasti in vse suvereno¬ sti nalaga ogromno obvez in dolžnosti. Prebrati in odobriti mora vse državne spise in najvažnejše listine. Večina kra¬ ljev se ni ustrašila in je k posameznim poročilom dodala svoje mnenje. Angle¬ ško javno življenje je organizirano tako, da mora biti kralj navzoč pri vseh ve¬ likih prireditvah. Poleg slovesnosti do¬ ma mora kralj od časa do časa na obis¬ ke v dominijone; kralj Jurij bi moral niji jo je doletela novica o smrti očeta in vrnila se je domov kot kraljica Eli¬ zabeta II. Angleški kralj — simbol najvišjih čednosti Ko so sedaj po smrti JurijaVI vodil¬ ne osebnosti po radio govorile v slovo pokojnemu vladarju, so vsi soglasno na- glašali, da je bil pokojni Jurij VI sim¬ bol kralja, ki je bil res ljudski in vzgled preprostosti. Kardinal Griffin je podčr¬ tal, da je bil vzgled moža krščanskih čednosti in vzgled poglavarja svoje dru- ! žine. Taka družina bodi vzgled in sim- j bol za ves angleški narod in to v času, ; ko se družinsko življenje pri vseh naro- ! dih tako maje. # Jurij VI je sam večkrat povdaril, da se v lastni družini najboljše počuti. Ko je po odhodu Elizabete odšel v Sundring¬ ham na lov, je vzel s seboj vso družino in še oba vnuka, Elizabetina otroka Charlesa in Ano. Kriza od odstopu Edvarda VIII Vse to, kar ohranja angleško dinastijo na tako visoki stopnji, je bilo v veliki nevarnosti ob času, ko se je moral Edvard VIII odločiti, da odstopi. Odlo¬ čil pa se je, da prepusti prestol svojemu bratu, ker ni mogel prodreti s svojimi nameni, da se poroči z Amerikanko, go. Wal!ys Simpson, ki se je poprej ločila od prvega moža, poročni¬ ka ameriške mornarice Walfrieda. Njen drugi mož Simpson je bil trgovec in premožen deležnik v raznih pomor¬ skih družbah. Že v prvih mesecih svoje vlade je Edvard začel vabiti na dvorne prireditve Simpsona in njegovo soprogo in v poletju 1936 je Simpsonova že bila med gosti, ki so Edvarda VIII sprem¬ ljali na njegovem križarenju po Dalma¬ ciji in Serdozemskem morju. Kmalu na to je vložila tožbo za ločitev svojega drugega zakona. Edvard VIII je predsedniku vlade Baldwinu povedal svojo namero, da se misli poročiti s Simpsonovo. — Naj¬ prej je završalo v krogih anklikanske cerkve, kjer je več škofov nastopilo pro¬ ti pohušanju, ki bi nastalo, ako se kralj poroči z damo, ki se je že dvakrat lo¬ čila. Med vlado in kraljem je nastopila velika napetost. Takoj nato je Edvard VII po radio objavil svojo odločitev, da raje sledi glasu svojega srca in da od¬ laga angleško krono. Odšel je v Francijo in se z njo poročil. Z njo živi sedaj v USA. Elizabeta in Filip Edinburški, vladar njenega srca Ko so razni komentatorji omenjali trdote, ki preganjajo Edvarda Windsor- skega, radi ponavljajo, da mora ostati ugled angleške vladarske družine nedo¬ taknjen — le tako lahko ohrani dinastija tisti sijaj, ki jo ohranja na čelu največ¬ jega imperija na svetu. Deset let po¬ tem, ko je moral Edvard v tujino za glasom svojega srca, je na angleškem dvoru vzklila ljubezen, ki je bila v ve¬ selje kralju in vsemu narodu. Elizabeta si je izbrala princa iz grške kraljevske družine. Filip je sicer otroška leta in vso mladost preživel v Angliji, a bil je princ tuje dinastije, dasi je bil praprav- nuk angleške kraljice Viktorije in je kot tak tudi daljnji bratranec svoje žene Eli¬ zabete. Kakor Elizabeta, tako je tudi on eden izmed 199 potomcev angleške kra¬ ljice Viktorije. Da ne bi bilo rečeno, da je Elizabeta morala poročiti tujega prin¬ ca, so Filipu dali pred poroko ime po enem izmed njegovih prednikov, princu Aleksandru Battenbergu, ki je bil sicer nemški princ, pa je že pred prvo sve¬ tovno vojno odšel v Anglijo, kjer je po¬ stal admiral angleške mornarice. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je iz je¬ ze nad Nemci spremenil svoje ime v Mount-Batten in postal angleški držav¬ ljan. — Po poroki z Elizabeto je Filip ostal v službi angleške mornarice, kma¬ lu sta z Elizabeto dobila prvega otroka, princa, ki je pri krstu dobil ime Karl. Naslednje leto je bila rojena princesa Ana. Ko je večino časa Elizabeta pre¬ živela pri svojem možu na otoku Malti, so ji v Angliji to zamerjali in ji očitali, da na korist svoje ljubezni zanemarja skrb za svoje otroke. Ko sta štiri dni pred smrtjo Jurija VI odpotovala proti Avstraliji in Novi Ze¬ landiji na državni vladarski obisk, ju je novica o smrti doletela v Keniji. Bila sta ravno na izletu v džunglo pri Naj- robiju ( bila sta v pragozdu, kjer sta s posebnega opazovališča spremljala živ¬ ljenje divjih zverin v džungli), ko ju je iskala radijska novica iz Londona. Filip Edinburški je imel nalogo, da svoji ženi pove novico, da ji je umrl oče in da je postala kraljica. Filip Edinburški — soprog ali princ-soprog Ko je Elizabeta postala kraljica Eli¬ zabeta II, pa se je položaj med njo in soprogom spremenil. Ker Filip ni kralj, mora pri javnih nastopih hoditi dva ko¬ raka za svojo ženo kraljico, ako pa sc navzoči drugi člani dinastije, pa še bolj zadaj. Ako bi bil njegov sin princ Karl. ki je sedaj prestolonaslednik, starejši in bi že nastopal v javnosti, bi moral Filip kot njegov oče vedno hoditi nekaj kora¬ kov za njim. Tako določa dvorni ceremo¬ nija! in ta je v Angliji skoraj da nespre- menjliv. Položaj Filipov se bo spremeni' šele, ko bo njegova soproga odločila, d: mu podeli naslov princa-soproga. Teda ima šele pravico iti ob njej v isti vrsti Omenili smo, da so take spremembe ■> Angliji zelo težke. Ko se je v prejšnjen stoletju kraljica Viktorija poročila r princem iz nemške hanoveranske hiše so ga zaradi tega, ker je bil Nemec, zel( sovražili. Viktorija mu 17 let ni moglr j podeliti tega naslova. Ko se je Alber' obračal v krogu, kjer je imel svoje me sto, so ga drugi princi in vojvode takr mrzili, da so mu obračali hrbet in so od¬ klanjali razgovor z njim. Palmerston ir Gladstone sta krčila njeno kraljevske plačo, samo da bi s tem preprečevala da bi mogla Viktorija kaj prispevati k skromni plači, ki jo je dobival njen mož princ Albert. Toda ljubezen in vezi med obema so tem bolj naraščale, čim bolj ju je zaradi tega angleška aristokracija sovražila. Po sedanjih določbah ima kraljica Elizabeta mesečno en miljon dvestotisoč dolarjev prejemkov, dočim je bila v par¬ lamentu debata, ali sme Filip Edinburški prejemati letno okrog 100.000 dolarjev. Proti Filipu pa v Angliji ni take go¬ nje, kakor je bila proti Albertu v prej¬ šnjem stoletju. Ker vedo za tesno na- slonjenost Elizabete II na Filipa, raču¬ najo s tem, da bo prav kmalu imeno¬ vala svojega moža za princa-konsorta, to je princa soproga. Princ soprog sicer ni sovladar in tudi ne more biti kronan za kralja Anglije. Vendar je tudi v tem že na razpolago srečen precedant: ko je kraljica Marija koncem 17. stoletja po¬ ročila Viljema Oranskega, holandskega princa, mu je takoj dala naslov princa konsorta in dovolila, da je bil obenem z njo kronan. V zgodovini ga navajajo kot kralja Viljema Oranskega. Kakor prejšnji vladarji Anglije, tako tudi Elizabeta II ne bo imela mnogo oblasti, pač pa vse polno dolžnosti. Se¬ daj je postala poglavarka dinastije, ki šteje skoraj da 200 članov. Med njimi ji bo — tako pravijo listi — delala največ preglavice njena sestra Margerita, ki je zelo svojeglava, vendar tudi nesrečna. Njen vihrav značaj bi se baje kmalu po¬ pravil, ako bi se kmalu srečno poročila v zakonu, ki bi bil za njo neke vrste pristan. Toda vkljub stalnemu pisanju o tem, da je imela že celo vrsto ženinov, objave novice o njeni zaroki ni bilo. Se¬ daj bo zaradi žalovanja treba čakati še eno leto — in za njeno poroko bo sedaj morala dati dovoljenje njena sestra kot glava dinastije. Dočim bo Elizabeta vla¬ darica v vsem sijaju, pa se mora njena sestra truditi za princa svojega srca. In ta borba ni lahka, ker .je celo angleška uradna agencija Reuter enkrat ob nje¬ nem obisku v Parizu pisala, da ima Mar- garita smolo pri iskanju ženinov, ker slednji trde, da ima “princesa dolg, ši- last nos in grde noge.” Pa težkih rod¬ binskih skrbi ne bo samo v najožji oko¬ lici, cela vrsta je sorodnikov, ki so na meji obubožanja. pa morajo živeti tako, kakor to terja dvorni pravilnik. — Ko je Elizabetina teta, kraljeva princesa, ženila svojega prvega sina grofa Hare- wooda (poročil se je iz ljubezni z neko deklico, ki je bila avstrijska DP), je mo¬ rala za najnujnejše stroške novoporočen- cev prodajati rodbinski nakit. Ko je to srečno prodala, je nazadnje ugotovila, da ii je državna oblast od prodanega nad 80 odstotkov pobrala na račun taks. — Toda revščina na angleškem dvoru ni redka prikazen; ko je vladal Viljem IV v začetku prejšnjega stoletja, kraljeve svakinje niso imele toliko denarja, da bi dovolj kurile v svojih sobah in so pri porodih umirale od porodne mrzlice, ker so se v ledeno mrzlih dvoranah prehla¬ dile. Prevzvišeni G. Dr. Rožman med Slovenci v Mendozi Prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Iložman med nami. V četrtek, 7. feb. ob 11.30 je pristalo potniško letalo na men- doškem letališču. Z njim je prispel naš prevzvišeni vladika v spremstvu g. žup¬ nika Oreharja. Nasmejan in očividno dobro razpoložen je izstopil. Vnaprej je že sporočil željo, naj mu zunanjih slo¬ vesnosti ne prirejamo, zato je bil tudi sprejem na zunaj skromen, a prisrčen, kot da oče prihaja med ljubljene otroke. Na letališču so ga pričakovali in med prvimi pozdravili g. župnik Tomažič; ki je iz Santa Rose prihitel ta dan, da se zopet snide s svojim škofom, našega dušnega pastirja g. Malenška, ki radi bolezni in službene dolžnosti ni mogel z nami, je zastopal g. semeniščnik Škr¬ bec, vso slovensko skupnost v Mendozi pa je zastopal društveni odbor. Vsem nam je zaživel spomin na zad¬ nji obisk Prevzvišenega, kako je bilo pred dvema letoma lepo in v srcih nas vseh je tudi vse te dni vladalo slovesno razpoloženje 'in veselo ganotje. Prevzvi¬ šeni se je tako rad razgovarjal in se za- limal za posamezne naše družine in iz¬ razil željo, kako rad bi zopet vse na do- nevih obiskal. Toda skromno odmerjen las mu tega ni dovoljeval. Vendar pa je šelel obiskati vsaj nekatere družine, ki jih ob zadnjem obisku ni utegnil, kar je v naslednjih dneh tudi storil, v koli¬ kor mu je preostajalo časa. Vsak čas pa je bil na razpolago vsakomur za raz govor pri patrih jezuitih, kjer je te dni bival. Za vsakogar je imel prijazno be- edo. V nedeljo smo se zbrali v kapeli pri č. s. frančiškankah, kjer je Prevzvi¬ šeni daroval sv. mašo in tudi pridigal. delčku slovenske zemlje — domovine. O petih popoldne smo se zopet vsi zbrali v kapeli br. Maristov pri litani¬ jah ki jih je pel g. župnik Orehar, slo¬ vesni blagoslov z Najsvetejšim pa je podelil Prevzvišeni sam. Po končani po¬ božnosti smo priredili skromno proslavo svojemu škofu. V obilnem številu smo se zbrali v kolegijski dvorani. Otroci so z rajanjem napravili prisrčen uvod in veselo razpoloženje. Nato je Grintalova deklica povedala, kako je doma na fari pod mlaji in slavoloki škofa pozdravila, nakar je Jana Hirscheggerjeva dekla¬ mirala pesmico Prevzvišenemu v pp- zdrav v imenu mendoških slovenskih otrok. Sledile so pozdravne in bodrilne besede našega dušnega pastirja, g. Ma¬ lenška in za njim zastopnikov organiza¬ cij. V imenu deklet je govorila gdč. Ivanka Grilčeva, v imenu fantov pred¬ sednik SFZ odseka Mendoza, Lojze Ko¬ čar in predsednik Ilivschiegger v imenu Društva Slovencev v Mendozi. Za zak¬ ljuček pa so naše deklice ljubko izvaja¬ le simbolično vajo s petjem “Gor čez izaro’’, po zamisli našega člana g. Pla- hute. Prevzvišeni je ob tej priliki v oče¬ tovsko ljubeči besedi položil na srce) nam vsem, vdanost v božjo voljo in Nje¬ gove načrte, ki jih ima z nami, ko nas je preko vseh bridkosti razsejal po kon¬ tinentih zemlje. Kot ob slovesu pred dvema letoma, Vas, Prevzvišeni tudi lotos spremljajo naše misli: kdaj se zo¬ pet vidimo? Sami Ste nam nasmejani odgovorili: “če ne prej, v vicah vas bom prav gotovo počakal”. Bog daj, da bi On Uslišal le nas: čimprej zopet med na¬ mi! Peli smo, kot vsako nedeljo in praznik, ; vsi ljudske pesmi. Po sv. maši je prevzvi¬ šeni g. škof podelil trinajstim našim o- trokom zakrament sv. birme. Po konča¬ ni slovesnosti se je na povabilo sedmih naših rojakov, ki se si pravkar dogra¬ dili svoje stanovanjske hiše v skupnem naselju, odzval, da blagoslovi njih delo in bivališče. Pri skupnem kosilu vseh sedmih družin se je prevzvišeni očividno srečnega počutil, kot bi se to godilo na V ponedeljek, dne 11. feb. je Prevzvi¬ šeni, v spremstvu g. Oreharja obiskal še nekatere naše družine, popoldne ob 15.30 pa se je odpeljal z velikim omni¬ busom v San Luis. Srečni smo, da smo bili deležni nje¬ govega škofovskega blagoslova. Prosi¬ mo Vsemogočnega, da bi med nami .zapustil blage posledice in nas družil v bratski ljubezni in medsebojnem spošto- ’ vanju. Doba vladanja kraljic — doba miru in blagostanja za Anglijo V zadnjih 400 letih so imeli Angleži tri kraljice, ki so vladale skoraj 180 let. Kraljice žive v Angliji dalj časa in je njih vlada srečnejša kot pa vlada kra¬ ljev, ki so imeli sicer le kratke dobe vla¬ danja. Elizabeta I, hčerka Henrika VIII in nesrečne Ane Boleyn (Henrik Vili je dal to svojo ženo obsoditi na smrt in jo dal obglaviti) je vladala 45 let. Nikdar se ni poročila, znana pa je po svoji odločnosti in strogosti. V njeni do¬ bi so Angleži zmagali špansko mornari¬ co in od tedaj so Angleži gospodarji na morju. Poleg trgovine in plovbe je bilo dovolj časa in denarja tudi za lepe umet¬ nosti. Dasi velja njena doba za “dobo krvi”, se vendar Anglija spominja nje kot velike in srečne vladarice. V prejšnjem stoletju pa je Angliji vladala kraljica in cesarica Viktorija, ki I je kraljevala 64 let. Kot v začetku šib¬ ko dekle in ženska je morala vladati s takimi “levi”, kakor so bili Lalmerston, Gladstone in Disraeli. Zlasti slednja dva sta bila vsak po svoje biser njene krone: Gladstone, pred kraljico ves do ušes za¬ pet terciialski pridigar, Disraeli ves ob¬ žarjen od romantike umetnika in držav¬ nika, ki je bil tudi čustveno globoko pre¬ dan svoji vladarici. V nieni dobi se je Anglija razvila v največjo industrijsko in trgovsko silo na svetu, Angleži so po¬ stali vladarji sveta. — Sama pa je v angleški družbi ustvarila poseben slog življenja, ki še danes pokriva peno mar¬ sikaterih slabosti in hib angleške druž¬ be. _ Sama pa je bila nesrečna, kakor so bile z njo nesrečne ostale vladarice v Evropi: Elizabeta Habsburška, žena Franca Jožefa, cesarica Evgenija, vdo¬ va Napoleona III in kraljica Natalija Obrenovičeva. V Mentone v Franciji je še danes ob morju mala vila, kjer so se od časa shajale te vladarice in objoko¬ vale težino svojih osebnih tragedij. Elizabeta nastopa vlado v svojem 25. letu starosti. Prvič v zgodovini ima An¬ glija sedaj žive tri kraljice hkrati in sicer kraljico Mary, ki je kraljica babi- hica, kraljico mater Elizabeto in kraljico Elizabeto II. Vse skupaj imajo nad 160 let, sedanji kraljici pa žele vsi vsaj 40 l°t vladnnia. Žde na tudi, da bi vladala v taki dobi miru in blagostanja, kakor sta lahko vladali Elizabeta I in Vikto¬ rija. Take so želje vseh državljanov im¬ perija, ki gleda danes še z lepšimi ču- I stvi nanjo, ker prevzema vlado po smrti očeta, ki ji je prepustil vladanje razme¬ roma mlad in položil kraljevanje na mlada ramena, ki si niso želela tega hu¬ dega bremena, ampak le mnogo ljubezni. Vso srečo ji žele vsi ljudje dobre volje na svetu. Pr. Frido Pogačnik — petdesetletnik V drugi polovici januarja — dne 20. januarja — je v Ancramu, severno od New Yorka slavil svojo petdesetletnico g. dr. Frido Pogačnik, še pred nekaj meseci je bival med nami, sedaj pa živi v U.S.A. Naš jubilant je po končanih študijah v Ljubljani in inozemstvu odšel v težko in odgovornosti polno službo diploma¬ cije. Po prvih letih službovanja v Beo¬ gradu je že bil imenovan na službova¬ nje pri poslaništvu v Parizu. Pariško do¬ bo je moral prekiniti, da je odšel v Švico, nato pa nazaj v centralo v Beo¬ grad, odkoder je bil spet poslan na po¬ slaništvo v Prago, London in nazadnje v Berlin. V Berlinu je služboval ravno v letih krize in ga je 1. 1941 doletel iz¬ bruh vojne med Nemčijo in Jugoslavijo. Kot vse drugo osebje poslaništva s po¬ slanikom vred ga je nemška gestapo prepeljala v Beograd, tam aretirala in ga nekaj mesecev vlačila po zaporih. Ko se je lahko vrnil v Ljubljano, je stopil v vodstvo enega najmočnejših sloven¬ skih gospodarskih zavodov. V I. 1945 je nastopil pot emigracije z drugimi emigranti. Prišel je v Rim, kjer je takoj vstopil v pisarno predsed¬ nika ministra Kreka, kjer je skoraj dve leti vestno in požrtvovalno opravljal mnoga dela za vso našo skupnost. V drugi polovici 1. 1947 je prišel v Argen¬ tino. Ves ta čas do svojega odhoda lani je sodeloval pri vseh naših slovenskih emigrantskih društvih, udejstvoval se je publicistično pri listih in revijah. že od 1. 1928 je član Slov. kat. akad. starešinstva. Ko je to obnovilo svoje de¬ lo v emigraciji, je bil med prvimi člani, ki so obnavljali njega delo v tujini in v 1. 1950 so ga člani izvolili tudi za pod¬ predsednika starešinstva. Na tem vodil¬ nem mestu je posvetil mnogo svojega prostega časa prospehu in napredku or¬ ganizacije. Ob tem prvem jubileju želimo jubilan¬ tu mnogo zdravja in zadovoljstva pri delu, ki ga je vedno cenil in želel. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. EL 1952 Sporazum med Ameriko in Titom o vojaški pomoči Dne 14. novembra 1951 sta v Beo¬ gradu ameriški veleposlanik George V. Allen v imenu ameriške vlade in Tito v imenu jugoslovanskega komunistične¬ ga režima podpisala pogodbo, po kateri bo Amerika Titovemu režimu dobavila nekaj orožja. Pošiljka vojnega materia¬ la se bo izvršila v smislu določil ame¬ riškega Zakona o medsebojni varnosti, ki ameriški vladi daje pooblastilo, da lahko uporabi večji znesek za oborože¬ vanje demokratičnih držav v Evropi. Ta zakon je osnova pogodbe, sklenjene med ameriško vlado in Titom. Zato veljajo tudi za Tita vsa določila tega zakona in vse obveze, ki jih vsebuje, čeprav izrecno niso navedene v vojaški pogodbi med njim in ameriško vlado. O pripravah za sklenitev te pogodbe med Titovim komunističnim režimom in ameriško vlado objavlja decembrska številka “Pregleda” zanimive podrob¬ nosti, o katerih je Titov komunistični tisk seveda previdno molčal. Da bodo naši bralci o tej pogodbi in razlogih, kako je do nje prišlo ter o ob¬ veznostih, ki iz nje izvirajo za Titov ko¬ munistični režim, pravilno obveščeni, povzemamo iz “Pregleda” najvažnejše odstavke. OZADJE, KI O NJEM TITOV TISK NI PISAL Pogodba je bila podpisana potem, ko je Jugoslavijo obiskal vrhovni šef ge¬ neralnega štaba vseh ameriških suho- zemskih sil general Collins in predstav¬ lja zaključek pogajanj, ki so se začela na prošnjo Titove vlade v lanskem po¬ letju, katero je prinesel v USA šef ju¬ goslovanskega generalnega štaba gene¬ ral Koča Popovič. Raznesla se je govo¬ rica, da se je podpis pogodbe malo .za¬ vlekel. Pravijo, da zato, ker je komu¬ nistični režim zahteval mnogo več kot mu pa zapad more in sme zaupati in pa radi nesoglasij v komunističnem po¬ litbiroju v Beogradu, kjer so baje za¬ merili generalu Koči Popoviču, da je kar na svojo pest pristal na to, da sme v Jugoslavijo priti stalna ameriška voja¬ ška misija, ki bo nadzirala uporabo ameriškega orožja. Ker Titova komu¬ nistična vlada tudi ni hotela vstopiti v Atlansko zvezo, je zato tudi njena po¬ membnost pri organizaciji evropske obrambe, pred vsem pa njenega južnega dela, bistveno manjša. Jasno, da je tudi to dejstvo vplivalo na pogodbo. sporazumno določili. Titova vlada bo pa to pomoč uporabljala izključno le za pospeševanje ciljev Združenih narodov, za pospeševanje mednarodnega miru in varnosti in za okrepitev obrambe svoje države pred napadom. Titova vlada se je morala obvezati, “da ne bo brez predhodnega sporazuma z vlado Združenih držav Severne Ame¬ rike, prenesla na nobeno drugo osebo, ki bi ne bila v njeni službi ali njen urad¬ ni zastopnik in ne na nobeno drugo dr¬ žavo niti pravnega naslova, niti posesti kakršnekoli opreme, materiala, obvestila ali druge usluge, ki jo bo dobila kot po¬ moč”. Titova vlada bo “nasprotno po¬ magala Združenim Narodom s tem, da bo še nadalje olajševala proizvodnjo in prevoz surovin in polizdelkov v Združe¬ ne Države”. čl. 3. pogodbe določa, da se bosta cbe vladi vselej, kadar bi zahtevala katera izmed njih, dogovarjale, da bi se spora¬ zumele o vsem, kar se tiče odgovornosti za patente in podobne zahteve in pravice ki izhajajo iz iznajdb itd. V čl. 4. je obveza za Titovo vlado, da bo dala vladi USA na razpolago dinar¬ je, kolikor ji bo potrebovala za admini¬ strativne in operativne izdatke v zvezi z izvajanjem tega sporazuma. Peti člen pogodbe vsebuje pristanek Titove vlade, da sme priti v Jugoslavijo osebje vlade Združenih Držav, ki bo v Jugoslaviji nadzorovalo izvajanje tega sporazuma. To osebje bo v odnosu do Titovih oblasti imelo položaj nameščen¬ cev ameriškega veleposlaništva v Beo¬ gradu in bo delovalo pod upravo in nad¬ zorstvom šefa ameriške diplomatske mi¬ sije v Beogradu. V čl. 6. se Titova vlada obvezuje, “da bo radi odstranitve vzrokov mednarodne napetosti podvzela akcijo, da bi se do¬ segel medsebojni sporazum.” Čl. 7. pa določa, da stopi sporazum v veljavo z dnevom podpisa in bo ostal v veljavi leto dni potem, ko katerakoli j pogodbena stranka pismeno javi drugi t stranki, da misli sporazum odpovedati. ■ Vlada Združenih držav pa ima v tem členu pravico, da vsak čas lahko ustavi svojo pomoč Jugoslaviji na podlagi do- ; ločil tega sporazuma. Tu so vključena tudi tista naročila materiala, ki bi bila predvidena ali še ne odposlana in izro¬ čena. KOMENTAR TITOVIH KOMUNISTOV GLAVNA DOLOČILA VOJAŠKE POGODBE MED USA IN TITOM Prvi čl. pogodbe pravi, da bo ame¬ riška vlada dajala, odnosno nadaljevala dajati, pomoč Titovi vladi v opremi, materialu, uslugah in drugo pomoč v smislu predpisov in pogojev, ki se bodo Titovi komunisti so sklenjeno vojaško pogodbo med sedanjo jugoslov. komu¬ nistično vlado in vlado USA, do katere je prišlo na prošnjo same Titove vlade, komentirali takole: “Dejstvo je, da nam je bila ta pomoč v orožju, kakor tudi ona v hrani, dana brez kakršnih koli pogojev ali prikritih DVA NOVA SLOVENSKA LISTA V SVOBODNEM SVETU “NAŠA LUČ” | “MISLI” Za novo leto 1952 je v založbi Družbe sv. Mohorja v Celovcu izšla prva števil¬ ka dvomesečnika “Naša Luč”. List je namenjen za Slovence v tujini, t. j. pred¬ vsem v deželah zahodne Evrope v Fran¬ ciji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemskem, Luksemburgu in v Angliji. Izdajajo ga slovenski izseljenski duhovniki v teh de¬ želah. V uvodnem članku “Dragi rojaki” se obračajo na slovenske naseljence v o- menjenih državah z naslednjimi beseda¬ mi: “Med vami živimo, z vami delimo ve¬ selje in žalost tujine. Za novo leto bi radi vsakemu stisnili roko. Radi bi mu voščili zdravja za vse leto. Želeli bi mu božjega varstva in milosti. Z njim bi skupno zahrepeneli po pravem miru, mi¬ ru v srcih in miru med narodi. Žal vaa je preveč, da bi mogli k vsem. Nemogo¬ če vas je vse poznati, nemogoče skoraj vse obiskati. Po vseh kotih vas bi sre¬ čal, po vseh deželah vas bi dobil. Ob Renu in v Westfaliji živite tisoči, pionirji slovenskih rudarjev, izseljencev. V holandskem in belgijskem Limburgu boš našel cele kolonije naših ljudi. V Luksemburgu, od Metza do Švice, boš sli¬ šal ob nemški meji govoriti slov. besedo, i Po predmestjih Charleroi in Monsa te t bodo rojaki vabili v hiše. y Pas-de Calais 1 v Sev. Franciji jih boš srečal na tisoče. In še na otokih, v angleških rudnikih te bo veselo presenetil slovenski pozdrav. Da bi vam vsem povedali toplo besedo, da bi vam podali besedo tolažbe, besedo za nasvet, da bi vas sredi težkega boja za življenski obstanek razveselili, vam ob začetku novega leta skupno prižiga¬ mo — “Luč”.” Na južni zemeljski polobli, v daljnji Avstraliji, delujeta že nekaj časa slov. dušna pastirja frančiškana gg. p. Klav¬ dij Okorn in p. Beno Korbič. Neumorno se trudita, da bi povezala slovenski ži¬ velj, razkropljen po vsej obširni Avstra¬ liji. Avstralsko vlado sta zaprosila za dovoljenje za izdajanje slovenskega ča¬ sopisa. Dne 5. decembra 1951 sta ga do¬ bila in 25. januarja 1952 sta med slo¬ venske rojake v Avstraliji že razposlala prvo številko lista “Misli”. V njej sporočata, da je list namenjen članom društva “Slovenec”, ki je bilo v ta namen ustanovljeno. List je zaenkrat še razmnoževan. V uvodnih mislih o “Misli” urednika in izdajatelja pravita: “Slovenci po drugih kontinentih, zla¬ sti v USA in Argentini, se morejo po¬ stavljati z bogato literaturo in dobro razvitim časnikarstvom. Mi tu v daljnji Avstraliji, žal, nimamo ničesar. Zdaj smo pričeli tudi mi z delom in upamo, da bomo uspeli, če se bo vsa peščica po Šimi Avstraliji raztresenih Slovencev za¬ vedala svoje narodne dolžnosti in prispe¬ vala svoj delež k skupnim naporom”. Glede programa lista pa povdarjata, da je dokaj enostaven. “Napisan je bil s krvjo naših pradedov in očetov. In kaj smo, nam je povedala naša mati, ko nam je pela: “Slovenec sem...” K sodelo¬ vanju so povabljeni vsi, razen komuni¬ stov. Uredništvo lista je na naslovu: Rev. Beno Korbič, 45. Victoria Street, Waver- ley, S.S.W., Australia. pridržkov, ki bi mogli ogrožati neod¬ visnost Jugoslavije. Ne more namreč biti dvoma — in to je bilo v Beogradu med pogajanji povdarjeno tudi na najvišjih mestih — da bi v vsakem drugem pri¬ meru jugoslovansko ljudstvo takšno po¬ moč odbilo... Kongres in vlada Zdru¬ ženih Držav Amerike sta pravilno ra¬ zumela težaven položaj Jugoslavije. Za¬ to sta hitela na pomoč, kajti zavedala sta se, da je ljudstvo, ki se je borilo s tolikim junaštvom proti fašizmu med svetovno vojno, vredno pomoči... Zu¬ nanja politika naše vlade služi ohranit¬ vi svetovnega miru in je vedno proti te¬ mu, da bi katerakoli bogatejša država sklepala pogodbe s kakšno siromašnejšo v cilju, da si slednjo podjarmi. V tem duhu je bil podpisan tudi sporazum z Ameriko.” Ta komentar je na beograjskem radiu prebral dne 15. nov. 1951 neki Jovan Ščekič. AMERIŠKI KOMENTARJI Ameriška javnost ni pokazala velike¬ ga zanimanja za to pogodbo zaradi od¬ klonilnega stališča Titove vlade napram Atlantski obrambni zvezi, ker je s tem njena vojaška vrednost v skupnem ev¬ ropskem obrambnem načrtu močno zmanjšana. Komentarje o tej pogodbi sta objavila samo newyorška dnevnika “Herald Tribune” in “Times”, ki imata v Beogradu svoje dopisnike. Dopisnik “Herald Tribune” G. Co- blentz je dne 15. novembra 1951 svoje¬ mu listu med drugim poročal, da mu je am. veleposlanik Allen dejal, da v po¬ godbi ni nobenih tajnih klavzul, na ka¬ tere bi se bili sporazumeli obe vladi. Zatem pa navaja, da iz besedila pogod¬ be same ni razvidno kakšne pravice bo pravzaprav imela ameriška vojaška mi¬ sija. Dobesedno pa pravi nato: “Bistveno važno pa je, da ima Ame¬ rika pravico, da takoj ustavi pošiljanje orožja, če njeni zastopniki ne bi bili zadovoljni s položajem.” — Tito se je upiral zahtevi, da bi v Jugoslavijo pri¬ šla posebna vojaška misija. Nazadnje je pristal in je bilo dogovorjeno, da naj ne presega 30 mož in častnikov, da naj bo podrejena ameriškemu veleposlaniku v Beogradu in naj nastopa samo v tem okviru. Poveljnik te misije bo doseda¬ nji ameriški vojaški odposlanec v Rimu general John W. Harmony. .. imenovali ga bodo “vojaški odposlanec za vojaško pomoč”. Razen pogodbe, ki je bila' pod¬ pisana, pa so se ustmeno dogovorili, da imajo ameriški častniki pravico pregle¬ dati orožje in opremo, ki jo sedaj vpo- rablja jugoslovanska vojska. Tito je si¬ cer zavrnil predlog, naj tudi to pride v pogodbo, vendar so se ustmeno dogo¬ vorili tako. Dne 20. novembra pa je G. Coblentz sporočil svojemu listu, da je v Beograd že prispel general John W. Harmony, novi ameriški odposlanec za vojaško po¬ moč. Zastopnikom tiska .ie na ameri¬ škem veleposlaništvu naglasil, da vidi pred seboj štiri naloge. 1. Poizvedeti moramo točno kaj Jugoslovani potrebu¬ jejo in kaj Amerika more dati. V glav¬ nem vemo za želje maršala Tita, toda sedaj gre za to, da jih razčlenimo in natančno določimo. 2. Ko bo prihajalo orožie. bo naša dolžnost, da ga pregle¬ damo in ugotovimo ali je v dobrem sta¬ nju ter da ga izročimo Jugoslovanom. 3. Moramo nadzorovati, kako bodo z na¬ šim orožjem postopali. Ko in kadar ga bodo začeli uporabljati, bomo morali na¬ tančno vedeti v kakšne namene ga bodo uporabljali in bomo morali pomagati, da bo orožje ostalo v dobrem stanju. 4. Ure¬ diti moramo vprašanje, kako se bodo vojaki vežbali v rabi tega orožja. Odprli bomo posebne šole za pouk in vežbo ju¬ goslov. oficirjev, ki bodo potem, ko se vrnejo semkaj, učili druge. Takšne šole bodo ali tu ali v Ameriki, ali pa pri kakšnih drugih ameriških vojaških sre¬ diščih, n. pr. v Nemčiji.” C. L. Sulzberger pa je v listu “New liork Times” objavil poročilo iz Pariza, da Titovci niso posebno zadovoljni s tem, da jim ameriška vlada po tej pogodbi ne bo dala na razpolago reakcijskih le¬ tal. “Pregled” pa navaja informacijo, da bo po mišljenju strokovnjakov Jugosla¬ vija dobila toliko orožja in takšno orož¬ je, da bo sposobna, da se bo branila sa¬ ma, če bi jo napadla kakšna mala so¬ seda. V tem slučaju se zapadne velesile še ne bi vmešale v ta spopad. Te bi sto¬ pile v vojno šele potem, če bi Jugosla¬ vijo napadla Sovjetska Rusija. V tem primeru bi se potem začel izvajati obrambni načrt, ki je delno že priprav¬ ljen v okviru Atlantske obrambne zveze, v katero Titova kom. vlada ni vstopila in se bo zato razvijal na evropskem jugu ne oziraje se na razpoloženje komuni¬ stičnega režima v Jugoslaviji. STVARNE OBVEZNOSTI TITOVE VLADE NAPRAM VLADI USA ..Titov komentator je dan po podpisu pogodbe med sed. jugoslov. kom. vlado in med vlado USA v radijskem komen¬ tarju naglašal, da je bila ameriška po¬ moč “v orožju, kakor tudi ona v hrani, dana brez kakršnihkoli pogojev ali pri¬ kritih pridržkov”. V začetku članka pa smo omenili, da je osnova pogodbi, sklenjeni med Tito¬ vo in ameriško vlado Zakon o medseboj¬ ni varnosti, na podladi katerega sploh more in sme ameriška vlada dajati ka¬ terikoli drugi državi pomoč za oboro¬ ževanje. Po določilih tega zakona mora vsaka država, ki želi od USA dobivati vojaško pomoč v obliki orožja ali v obli¬ ki denarja, v posebni pogodbi pristati na pogoje, ki jih je ameriški kongres do¬ ločil kot neobhodno potrebne. Določila tega zakona, ki ga je ameriški kongres sprejel oktobra meseca 1951 tako velja¬ jo avtomatično tudi za pogodbo med Titom in ameriško vlado. Določila tega zakona so pa zelo važ¬ na. Ta zakon med drugim določa, da s krediti okroglo 80 miljard, ki so dolo¬ čeni za podporo drugim državam, upra¬ vlja posebni ameriški vrhovni upravitelj, ki ima čin člana vlade in najtesneje so¬ deluje z zun. in obrambnim ministr¬ stvom. Vrhovni upravitelj za E.vropo ima svoj urad v Parizu in je predstojnik vseh posameznih ameriških vojaških mi¬ sij, ki delujejo po državah, katere dobi¬ vajo od Amerike pomoč za oboroževanje. On in ameriški zastopnik v Atlantskem svetu morata tesno sodelovati. Ta zakon tudi predvideva, da pride v vsako državo, ki prejema od Amerike vojaško pomoč posebna ameriška voja¬ ška misija. In taka država je sedaj tudi Titova Jugoslavija. To komisijo ustanav¬ lja Vrhovni upravitelj kreditov in nje¬ nega poveljnika, ki je odgovoren za toč¬ no izvedbo predpisov tega zakona na po¬ dročju dotične dežele. Pogoji, ki jih določa ta zakon za po¬ delitev ameriške vojaške pomoči kaki državi in ki jih mora predhodno izpolni¬ ti dotična država pa so naslednji: Nobena vojaška, gospodarska ali teh¬ nična pomoč se ne sme dati nobeni dr¬ žavi v svrho vojaške krepitve razen, ako Vrhovni upravnik pride do zaključka, da bo takšna pomoč stvarno tudi okrepila varnost Združenih Držav Amerike, ter ako je dotična država pristala na to, da se priključi naporom za utrjevanje in ohranitev miru na svetu in se je obve¬ zala, da bo v ta namen storila korake, ki so bili po medsebojnem sporazumu določeni v cilju, da se odstranijo vzroki mednarodne napetosti.. Ti medsebojni sporazumi morajo obsegati naslednje ob¬ veznosti za dotično državo: 1. Ona mora izpolniti vse vojaške ob¬ veznosti, ki jih je sprejela v dvo ali več¬ stranskih sporazumih ali pogodbah, ki jih je sopodpisala tudi ameriška vlada. 2. V kolikor ji dopuščajo potrebe nje- j ne lastne politične stabilnosti, mora v polni meri v okviru svoje razpoložljive , delovne sile, svojih sredstev in splošnih 1 vcspodarskih prilik prispevati k razvoju j ^voje lastne obrambe in k ohranitvi svo- j je lastne obrambne moči, a tudi k obrambni moči, ki z njo razpolaga svo¬ bodni svet, in 3. mora podvzeti vse pametne vojaške, gospodarske in varnostne korake, ki bi bili potrebni, da razvije svojo lastno obrambno sposobnost ter da koristno vporabi gospodarsko in vojaško pomoč, ki jo je sprejela od Združenih Držav Amerike. Važno je tudi določilo, po katerem ima Vrhovni upravnik pravico predložiti ameriškemu kongresu, da se na področ¬ ju vsake dežele, ki sprejema pomoč, ustanove posebne organizacije ali druž¬ be, ki spadajo v območje Mednarodne banke za obnovo in napredek (Interna¬ tional Bank for Reconstruction and De- velopment), to pa zato, da bi se znižali prispevki iz ameriškega sklada in bi se mesto tega vporabljali drugi razpolož¬ ljivi mednarodni skladi. Vrhovni upravnik pa je tudi posebej naprošen, da po svoji uvidevnosti pred¬ loži ameriškemu kongresu, da ukrene korake, ki bi se mu zdeli potrebni, da se v državah, ki sprejemajo pomoč, 1. ta¬ koj odstranijo vse zapreke, ki ovirajo naraščujočo udeležbo zasebnega podjet¬ ništva pri razvoju domačih gospodarskih sredstev in virov, in 2. da bi se omogo¬ čil in podkrepil razmah zasebne inici¬ ativnosti. Državni tajnik je posebej na¬ prošen, da po posvetovanju z Vrhovnim upravnikom, kakor tudi s finančnim mi¬ nistrom (Zakladnim tajnikom), takoj 8. februar Spomin dneva Prešernove smrti ne sme biti samo dejanje vljudnosti in tradicije. Praznovanje 8. februar¬ ja pomeni veliko več. Je poklon Lepoti, ki ji je pesnik služil, ker mu je Bog dal to zapoved v srce — danes, ko industrija izdelu¬ je umetnostne nadomestke za oči in ušesa in ko se Bogu ne daje več pravica za zapovedi. Je priznanje kulturnemu delu. Doktor-pesnik je izdal samo drobno knjigo Poezij, a nihče ji po več kot sto letih ni ob stran postavil nič ena¬ kovrednega. Je izraz spoštovanja do genija, največjega, kar smo jih imeli — v času "enakosti", ko se nihče ne sme v ničemer dvigniti nad povprečne¬ ga državljana in ko velja za pravič¬ nost, da se enako postopa s tem, kar ni enako. Je kretnja občudovanja do najbolj izobraženega slovenskega pesnika — v stoletju, ki ima za potrebne sa¬ mo tehnične strokovnjake in ki ob¬ čuduje samo umetnost trgovske spretnosti. Je darilo Slovencev, ki jim na last¬ ni zemlji pritiska sužno ramo naj¬ težji jarem materialistične tiranije — in Slovencev, ki okušajo mrzlo go¬ stoljubje kapitalistične civilizacije — tistemu rojaku, ki je domovino liu- bil z vso silo p^mtečega srca, ji že¬ lel srečno bodočnost — ("Da bi ne¬ besa milost nam skazala. . . z do¬ mačimi pesmimi Orfeja poslala, — da bi nam srca vnel za čast dežele, — med nami potolažil razortije — in spet zedinil rod Slovenščine ce¬ le!") in zanjo delal. začne pogajanja z zastopniki dotičnih tujih vlad v svrho, da se čim preje od¬ stranijo ovire in zapreke, da se omogoči čim večji razmah sodelovanja in udelež¬ be zasebnega podjetništva pri izkorišče- vanju gospodarskih bogastev dotične dr¬ žave. . . To določilo je zelo važno. Iz besedila beograjske pogodbe same ni razvidno. Pogodba pa se sklicuje na celoten zakon kot vir in osnovo, na kateri stoji. In zato te obveze veljajo tudi za Tita, kakor za vsako drugo državo ki dobiva od USA vojaško pomoč. AMERIŠKE KOMISIJE ŽE PREGLEDUJEJO JUGOSLAVIJO Poleg uradno objavljenega obiska ge¬ nerala Collinsa, ki je v naglici obiskal vse štiri z vojaškega stališča važna sre¬ dišča: Beograd, Sarajevo, Ljubljano in Skoplje, potujejo križem po Jugoslaviji tudi druge ameriške misije, o katerih komunistični tisk ne govori. Menda upa, da ljudstvo o njih ne bo nikoli zvedelo. Ameriško časopisje jih od časa do časa omenja. To se zgodi vselej, kadar razvoj dozori do kakšnih važnejših zaključkov v zvezi z obveznostmi, ki jih je komu¬ nistični režim prevzel, ko je iztegnil ro¬ ko za pomoč proti Ameriki. Zadnje čase sta se razodeli dve takšni misiji, ena je vojaška, ena pa gospodarska. 1. Vojaško misijo je poslalo ameriško letalstvo z nalogo, da pregleda kakšno letalstvo ima jugoslovanska vojska. Od¬ poslanstvo, ki ga je sestavljala večja skupina strokovnjakov-častnikov, je vo¬ dil polkovnik Theodore Clinkscales. Po Jugoslaviji je potovala ta misija mesec dni in je obiskala vse letalske naprave V poročilu, ki so ga podpisali štirje pol¬ kovniki, člani te misije, povdarjajo, da so prišli do zaključka, da “ne svetujejo, da bi se Jugoslaviji poslala lovska reak¬ cijska letala, to pa iz tehničnih razlogov, ker je jugoslovansko letalstvo premajh¬ no in so industrijske naprave nezadost¬ ne.” Poročilo pravi, da so častniki mi¬ šljenja, da so letala iz zadnje svetovne vojne še najbolj pripravna za jugoslo¬ vansko letalstvo. Med te vrste letal bi spadalo na primer tudi letalo tipa P-47. 2. Gospodarsko odposlanstvo pa se¬ stavljajo trije republikanski člani ame¬ riškega kongresa: William A. Barrett iz Pennsylvanije, Clarence G. Burton iz Virginije in Tom B. Fugate tudi iz Vir¬ ginije. Vsi trije so člani ameriškega parlamentarnega odbora za proučeva¬ nje bančnih in denarnih poslov. Ta odbor proučuje vso zakonodajo, ki urejuje de¬ lovanje Ameriške Export-Import banke, katera daje posojila tujim državam in ki je nedavno po dveh letih trdovratnega odbijanja in na podlagi obsežnih koncesij odobrila Titu 55 milijonov dolarjev. Titove blagajne so zopet prazne, go¬ spodarstvo pa zavoženo. Zato se ponižno obrača na USA in prosi za nove dolarje. Buenos Aires, 14. EL 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5 KADAR BODO SPREGOVORILE ATOMSKE BOMBE • •• KAKO Si ZAMIŠLJA ZAHODNI SVET POTEK TRETJE SVETOVNE VOJN® Zahodni demokratski blok z USA na čelu in komunistični svet pod koman¬ do ZSSR, vsi se pripravljajo na novo vojno, pa naj njihovi državniki to še tako tajijo ali pa govore o miru. Be¬ sede, kakor “Vojna ni neizogibna” ali pa “se oborožujemo, da bomo ohranili mir”, so fraze, ki so jih uporabljali že stoletja in stoletja, kadar so se priprav¬ ljali na vojno. Sicer pa tudi drugače biti ne more, saj je vsakomur jasno, da svo¬ bodni demokratski svet ne more mirno živeti ob komunističnem barbarstvu. Prej ali slej bo moral eden začeti. Kdo bo začel, danes nihče ne ve, ne Truma-j ne Stalin. Več pa je verjetnosti, da bo pričel Stalin, ker so zahodnjaki ne bolj oprezni, pač pa večji strahopetneži in manj pripravljeni zaradi velikanskih na¬ pak, ki so jih napravili ob koncu pretekle vojne, ko so smatrali komuniste za svo¬ je najboljše prijatelje in Zaveznike. O poteku tretje svetovne vojne se že mnogo piše. Drugače gledajo nanjo za- padnjaki, drugače komunisti. Oboji bo¬ do seveda zmagali. Odvisno je, čigave napovedi bereš in katerim verjameš. Eno dejstvo pa ostane: slabo nad dobrim ni še nikdar zmagalo in tudi to pot ne bo. Na koncu koncev bo komunizem pora¬ žen, čeprav ne tako enostavno, kakor si to predstavljajo nekateri ameriški čas¬ nikarji ter razni vojaški in drugi stro¬ kovnjaki, ki so napisali zanimiv pregled dogodkov tretje svetovne vojne in sicer tako, kakor da bi ta pregled pisali 1. 1960, ko bo po njihovem že pet let miru. V glavnem je tretja vojna po pregledu, napisanem v letu 1960. potekala nekako takole: ATENTAT NA TITA 10. maja 1952 je Tito sprejel na dvoru v Topčiderju delegacijo srbskih kmetov neke udarniške zadruge v avdijenco. Med kmeti sta bila tudi dva, ki sta bila člana kominforma ter izvežbana aten¬ tatorja, ki ju je Moskva bila poslala že pred dvema letoma v Titovino, da pri¬ pravita in izvedeta atentat na Tita, ko- jima bo dan znak iz Kremlja. Dan aten¬ tata je prišel, in sicer 10. maj 1952. Oba sta istočasno odvrgla cigari, napolnjeni z dinamitom, proti Titu, ki je pravkar govoril zbrani skupini kmetov. Cigari sta eksplodirali, pobili oba atentatorja, več kmetov, ki so stali zraven, nekaj oz- novcev in častnikov Tita pa samo ranili. Beograjski radio je istočasno objavil novico: “Tito je ubit! Jugoslovanski na¬ rodi se bodo osvobodili izdajalske tira¬ nije.” Postajo so namreč po načrtu ta¬ koj prevzeli kominformovci. Po objavi novice so se po vsej Jugoslaviji pričeli neredi. Titovci proti kominformovcem, protikomunisti pa proti rdežim tiranom. KONEC TITOVINE Zaradi neredov so po nalogu Moskve Budimpešta, Bukurešta, Sofija in Tira¬ na objavile, da so poslale svoje vojske v Jugoslavijo, da napravijo red. Titova vojska je armade sosednih držav zadr¬ žala nedaleč od meje ter je zato ZSSR s svojimi 15 motoriziranimi in tankov¬ skimi divizijami prihitela na pomoč, ta¬ ko da so naslednjega dne sovjetski tan¬ ki stali v Beogradu na Terazijah, števil¬ ne edinice pa prodirale po Slavoniji pro¬ ti Zagrebu. Istočasno so iz Avstrije Vdr¬ li tankovski sovjetski oddelki čez Mari¬ bor proti Ljubljani, jo zasedli še isto popoldne, prodrli do Trsta in še dalje proti Benetkam, kjer so se Lahi umikali na vrat na nos proti jugu škornja. Ita¬ lijanska KP je s sabotažami onemogo¬ čila sleherni organizirani odpor, tako da so sovjetskni tanki v treh dneh drveli 1 čez trg sv. Petra v Rimu dalje proti Na- poliju in jugu. Tito se je z nekaj gve¬ rilci umaknil v bosanske hribe, jugoslo¬ vanska vojska pa se je razbežala na vse strani. V dveh dneh je bilo slavne Ti¬ tove Jugoslavije konec. SOVJETSKE ARMADE ZASEDAJO EVROPO Sovjetske armade so vdrle tudi v za¬ hodno Nemčijo in podile Eisenhowerjevo vojsko atlantskih držav neusmiljeno proti Franciji. Z velikanskim naporom se je Eisenhovverju posrečilo zadržati sovjetske enote v srednji Franciii in tik pred Kanalom. USA je napovedala voj¬ no Sovjetski zvezi po prvem preseneče¬ nju, ko so sovjetske armade že uničile nad tretjino ameriških čet v Evropi. Tudi Anglija in Francija sta napovedali vojno ZSSR, francoska vlada že v be¬ gunstvu v Londonu. Nevtralne so se pro¬ glasile Švedska, Irska, Švica, Egipt, In¬ dija in Pakistan. RDEČA VOJSKA ZASEDE KOREJO Sovjetske armade so istočasno ob pro¬ doru skozi Nemčijo, izvedle prodor tudi v Turčijo in na Bližnji vzhod, v Aziji pa iz Kitajske proti Indokini, medtem ko so Kitajci s silno ofenzivo vrgli čete ZN na Koreji skozi Pusan v morje, jih sle¬ dili po morju proti Japonski in zavzeli celo dva japonska otoka. Poraz zavez¬ nikov je bil v prvih dneh na vseh fron¬ tah popoln. RDEČA PREMOČ V ZRAKU IN NA MORJU Po prvih suhozemskih uspehih so so¬ vjeti pričeli žeti uspehe tudi v zraku in na morju. Po vseh svetovnih morjih je plavalo nad 500 sovjetskih podmornic, ki so potapljale zavezniško ladjevje hi¬ treje in uspešneje kakor nacistične v! pretekli vojni. Izgube na morju so za¬ vezniške napore za oskrbovanje Eisen- j howerjeve vojske, ki je bila boj za ob¬ stanek na evropski celini, tako otežkoči- I le, da so proti koncu avgusta 1. 1952 že mislili na popoln umik iz Evrope. Prav tako je sovjetsko letalstvo nasto- ; pilo z vso silo in pregnalo nekaj stotin ameriških lovcev in bombnikov z evrop¬ skega neba. Razmerje sil v zraku je bilo 5:3 za sovjete. AMERIŠKI ATOMSKI NAPADI Kljub temu so ameriške veletrdnjave B-36 v septembru 1952 izvedle prve atomske polete proti središčem sovjet¬ skih skladišč orožja in prehrane v Evro¬ pi in .z atomskimi bombami uničile šte¬ vilna železniška omrežja, industrijske naprave, petrolejska polja v Romuniji in drugod, jeklarne in tovarne za pridobi¬ vanje urana itd. Pri vseh bombardiranjih so ameriška letala nekaj dni pred na¬ padi z letaki opozorila prebivalstvo pred neposredno nevarnostjo atomskega na¬ pada, tako, da so ljudje imeli čas oditi iz mest na varno. V večini slučajev iz¬ seljevanja sovjetska policija ni dovolila, tako da so ljudje pri teh napadih umi¬ rali v desettisočih. KOMUNISTIČNA PETA KOLONA V Angliji in USA pa je prešla v na¬ pad komunistična peta kolona. Sabotaže v tovarnah orožja, v atomskih tovarnah, na železnicah in v pristaniščih so bile na dnevnem redu. S peklenskimi stroji so uničili številne električne centrale, ta¬ ko da so mesta kakor New York, Chi¬ cago, Cleveland itd. po več dni ostaja¬ la brez luči, vode in prevoznih sredstev, na pr. podzemske železnice. Vlaki so imali velikanske zamude. V tej splošni zmedi v USA so se prvi sovjetski am¬ fibijski oddelki izkrcali na Aljaski na ameriški celini. Ameriški oddelki so jih s težavo obdržali na omenjenem področju ob morski obali ter jih po večmesečnih bojih in popolni obkolitvi uničili. Novih izkrcevalnih poskusov ZSSR na Aljaski potem ni več poskušala. SOVJETSKI ATOMSKI NAPAD NA LONDON Pač pa so sovjetski bombniki izvedli prve napade z atomskimi bombami na London in na ameriška letalska in po¬ morska oporišča v Afriki, Avstraliji in drugod. Atomski napad na London je zahteval nekaj desettisočev mrtvih in ranjenih ter je popolnoma paraliziral mesto. Ogromno preseljevanje prestra- So " , ega prebivalstva proti severu države je zavrlo in onemogočilo reden železniški ^rrnnet iz Londona za več kot teden dni. Številne tovarne, tudi atomske, so bile uničene, prav tako pristanišče na Temzi, ki°r je bilo ob napadu zasidranih nad 1500 ladij vseh vrst. ATOMSKE BOMBE NA USA V novembru so sovjetski bombniki iz¬ vedli atomske napade v USA na Detroit proti velikanskim jeklarnam in težki in¬ dustriji, na New York, v glavnem na pristanišče in uničili tovarno za atom¬ ske bombe v Hanfordu v državi Wa- shington. Vsi načrti in priprave za obrambo civilnega prebivalstva pred atomskimi napadi so se izkazali kot ne¬ zadostni in pomanjkljivi. Sicer je n. pr. New York imel manj smrtnih žrtev ob atomskem napadu .kakor London, to pa samo zato, ker so bloki nebotičnikov delno zadržali silo eksplozije atomske bombe, da se ni mogla razširiti po vsem mestu. Je pa civilna obramba boljše funkcionirala v Londonu, ker so bili ljudje vajeni letalskih napadov še iz dru¬ ge svetovne vojne. OBRAT NA BOJIŠČU V EVROPI Na bojišče v Evropi, ki se je bilo us¬ talilo v srednji Franciji, pa so Ameri- kanci dovažali neprestano nove in nove oddelke vojaštva ter se je Eisenhower- jeva armada počasi, pa sigurno večala ter je koncem novembra dosegla 50 di¬ vizij. Ogromne količine orožja vseh vrst, tankov in topov so prihajale istočasno na bojišče, čeprav deloma s težkimi izguba¬ mi na morju, kjer so sovjetske podmor¬ nice in letalski napadi, zlasti podnevi, spreminjali Atlantski ocean v pravo go¬ reče morje. Sovjeti so prav tako dova¬ žali na bojišče sveže oddelke, tanke, to¬ pove in drugo orožje. Sploh se je na su¬ hozemskih bojiščih, kakor tudi v zraku in na morju, bojevalo še vedno z orož¬ jem, ki je bilo v rabi tudi v drugi svetov¬ ni vojni. Tako je prišel božič 1952., ko so sovjeti sprožili splošno ofenzivo pro¬ ti ameriškim oddelkom v Franciji, ven¬ dar so jih ti zadržali kljub veliki manj¬ šini zaradi nove vrste orožja: prvič je stopilo v akcijo topništvo z atomskimi granatami, ki so izvrtale v sovjetske vr¬ ste ogromne luknje skozi katere so se pričeli vsipati zavezniški oddelki, oprem¬ ljeni s protiatomsko opremo ter se je s tem dnem vojna sreča na suhem obrni¬ la v korist zahodnih zaveznikov. Konec leta 1952, za Silvestrovo, so zavezniki stali spet že skoro na nemško-francoski meji in prodirali nezadržno proti Nemči¬ ji in Avstriji, medtem ko so se v severni Italiji pričeli neredi v zaledju rdeče ar¬ made. Izgledi za leto 1953 so bili za zahodne zaveznike dobri. NAJVEČJA ZRAČNA BITKA V prvih mesecih leta 1953 so zavezniki s težkimi izgubami sicer, pa vendar vztrajno pričeli potiskati sovjetske ar¬ made skozi Nemčijo nazaj proti vzhodu. V zraku je prišlo nad Evropo do straho¬ vitih letalskih bitk; največ ja se je odi¬ grala v februarju nad srednjo Nemčijo, kjer je z zavezniške strani poseglo v boj nad 3000 letal, a sovjetske pa čez 4500. Izgube so pri prvih znašale po dveur- nem boju 1215 letal, pri drugih 3800. Odigrala se je največja zračna bitka v človeški zgodovini. Ni pa prinesla odlo¬ čitve v zraku, ker so sovjetska letala še vedno obvladala evropsko nebo. ATOMSKA BOMBA NA AVASHINGTON V prvih spomladanskih mesecih so najtežji sovjetski bombniki spet prihru¬ meli nad USA in odvrgli atomske bom¬ be na Chicago, New York, Filadefijo in prvič na Washington. Nobeno od teh le¬ tel se ni vrnilo na svojo oporišče, ker so jih ameriški lovci sestrelili nad Atlant¬ skim oceanom. Doslej najmočnejšo atom¬ sko bombo so sovjeti odvrgli prav na Washington, kjer je bilo razdejanje ogromno. Bomba je padla sredi mesta ter uničila parlament, Belo hišo, slavno kon¬ gresno knjižnico, zažgala Pentagon, po¬ rušila vse mostove v mestu in povzroči¬ la nešteto požarov. Žrtve prebivalstva so bile velike, vendar pa mnogo manjše od onih, ki so jih povzročila atomska bom¬ bardiranja v letu 1952. Civilna obramba je že močno napredovala, kar se je ugo¬ tovilo to pot tudi .y New Yorku, ki je že drugič prestal atomsko bombardiranje. Pri tem je bilo uničenih nekaj nebotični¬ kov; naj višji Empire State Building je tudi tokrat ostal nepoškodovan. Prav ta¬ ko je obstal kip svobode v pristanišču. RDEČE ATOMSKE PODMORNICE Pravo presenečenje za prebivalstvo in seveda za vrhovno poveljstvo pa so bili sovjetski podmorniški atomski napadi na Boston, Los Angeles, San Francisco, Norfolk in Bremerton. Sovjetske pod¬ mornice, opremljene z atomskimi rake¬ tami, so neopazno priplule v bližino teh obalnih mest in s katapultov odstrelile atomske raketne izstrelke, ki so povzro¬ čili velikanska razdejanja v prizadetih področjih. Strateška vrednost teh bom¬ bardiranj je bila manjša od onih iz letal, ker rakete v večini slučajev niso padle na vojaško važna področja. Podmornica v vodi je bila pač nestabilna podlaga za točno merjenje. Bila pa je zato toliko ne¬ varnejše orožje, ker je bila težko vidna in se je po izstrelitvi takoj potopila in odplula. Le redke so zasledili ameriški obalni lovci. ZAVEZNIKI DOBE PREMOČ V ZRAKU Proti koncu pomladi in v prvih dneh poletja je ameriško letalstvo v vedno večjem številu prihajalo nad Evropo. V juniju se je že čutila zavezniška zračna premoč, kar je bilo možno opaziti tudi na vedno večjih pridobitvah suhozemske vojske, kateri je letalstvo postalo v ve¬ liko oporo. ATOMSKO BOMBARDIRANJE MOSKVE Zaradi težkih atomskih bombardiranj važnih industrijskih središč je prebival¬ stvo v USA že dalj časa zahtevalo ma¬ ščevalne atomske napade na ZSSR. Ame¬ riška vrhovna komanda takih napadov ni hotela izvajati, ker je zavezniški pro¬ pagandni stroj neprestano trobil v svet, da se zavezniki ne bore proti ruskemu narodu, pač pa samo proti rdeči kliki v Kremlju ter bi tako s terorističnimi na- j padi na sovjetska mesta trpelo samo ci¬ vilno prebivalstvo; delni vzrok pa je bi- ] lo tudi dejstvo, da so doslej rusko nebo i popolnoma obvladali sovjetski lovci. Po bombardiranju Washingtona pa a- | meriška vlada ni mogla več odklanjati j ponovnih zahtev zavezniških narodov po bombardiranju Moskve. Ameriški lovci =•0 zato sredi julija stresli nad Moskvo nad 1 milijon letakov, v katerih ame- : riško vrhovno poveljstvo opozarja me- j ščane, da bodo ameriška letala v dneh med 19. in 26. julijem odvrgla atomsko bombo in da naj se zato izselijo. Dne 22. julija ponoči je nato na Moskvo pa- I dla najtežja ameriška atomska bomba. | . UNIČENJE ATOMSKEGA SKLADIŠČA V URALU Vsled naraščajoče nevarnosti novih , povračilnih atomskih napadov sovjetske¬ ga letalstva zaradi bombardiranja Mo¬ skve je ameriško vrhovno poveljstvo zno¬ va pričelo proučevati možnost uničenja zaloge sovjetskih atomskih bomb v Ura ; lu. Premoč v zraku si je zavezniško le¬ talstvo že pridobilo. V zavezniškem glavnem stanu, ki se ie preselil skupno z drugimi ministrstvi iz porušenega Washingtona v Denver v državi Colorado, so z mrzlično naglico izdelovali zadnje podrobnosti življenjsko važne vojaške operacije: uničenje sovjet¬ skih atomskih bomb, ki so bile nagro- madene v velikanskih podzemskih skla¬ diščih v Uralu. Ameriška tajna obvešče¬ valna služba na sovjetskem ozemlju je preskrbela že pred vojno in potem tudi med vojno točne podatke o teh skla¬ diščih. tako da je bilo treba pripraviti samo udarno silo, ki bo izvedla načrt u- spešno, in če le mogoče, brez večjih izgub. Vrhovna komanda je pripravila v ta namen 10.000 izvežbanih padalcev, oboroženih do zob, nekaj stotin prevoz¬ nih letal, še več lovcev in lahkih bombni¬ kov za zaščito ogromnega zračnega kon¬ voja ter izdelala vse podrobnosti za na- nad. S to zračno divizijo je odletelo tudi nekaj desetin ameriških atomskih stro¬ kovnjakov, ki naj bi ob udaru odnesli važne dokumente in morebitna nova so¬ vjetska odkritja v USA. Tako so se v po¬ letju 1953 dvignile s številnih afriških letališč skupine prevoznih letal, lovcev in bombnikov in odletele proti ZSSR. Nekaj ur pred tem je osem atomskih bombnikov odvrglo na Ural osem atom¬ skih bomb, da bi tako uničili velikanska utrjena gnezda na pobočjih Urala, ki so ščitila dohode do skladišč atomskih bomb. Ko so eskadrile prevoznih letal prile¬ tele nad določeno področje, so se iz le¬ tal pričele vsipati stotine in stotine pa¬ dalcev, s pobočij gorovja pa so proti njim zaregljale strojnice in strahovit topniški ogenj. Atomske bombe so le malenkostno poškodovale odlične utrjene postojanke na Uralu. Zaradi strahovite¬ ga križnega ognja je pristalo na tleh ži- v'h samo nekaj nad 1000 padalcev in ok. 18 atomskih strokovnjakov, katerim se je posrečilo prodreti v podzemska skladišča atomskih bomb. Strokovnjaki : so srečno spravili na čakajoče helikop¬ terje različne tajne atomske dokumente, dočim se je padalcem posrečilo podmini- rati podzemske rove ter pognati skladišče atom. bomb v zrak. Nad 500 padalcev je pri tem žrtvovalo življenje, dočim je o- stalih 500 s strokovnjaki po uspelem vkrcanju na čakajoča letala odletelo preko severnega tečaja v USA. ZSSR je ostala brez atomskih bomb. Vsa operaci¬ ja je trajala manj kot eno uro, zahtevala nad 9000 življenj zavezniških vojakov, pa na drugi strani izbila komunistom najstrašnejše orožje za vse čase iz rok. Zahodni svet se je oddahnil: nobena so¬ vjetska atomska bomba ne bo več eks¬ plodirala. DENVERSKA DEKLARACIJA V prvih dneh septembra 1953, dober mesec po uspeli akciji na Uralu, je v Denverju zbrana glavna skupščina ZN, v katerih ni bilo več ZSSR in njenih sa¬ telitov, izdelala vojni program ZN, znan pod imenom “Denver Declaration”, s ka¬ tero so ZN zagotovili ZSSR in njenim satelitom po uničenju komunizma popol¬ no svobodo, režime, kakršne si bodo po¬ samezne države izbrale na svobodnih vo¬ litvah, nobenih sodnih procesov, kakor so bili po drugi svetovni vojni v Nueren- bergu ali drugod, nobenih vojnih zločin¬ cev, kar je bila ena največjih napak za¬ hodnih demokracij pred desetimi leti, no¬ benih zahtev po reparacijah ter ta¬ kojšnje članstvo v ZN. Nihče se ne bo imenoval zmagovalec in nihče premaga¬ nec, prav tako ne bo sklepanja mirovnih pogodb. Ob koncu sovražnosti bo ves svet zaživel v dobi miru in medsebojne sporazumne ureditve socijalnih, politič¬ nih in gospodarskih vprašanj. Vsa de¬ janja držav bodočega sveta bodo v o- krilju ZN, nad vsem pa eno dejstvo: svoboda. Denverska deklaracija ustanav- vlja UNITOC (United Nations Tempo- rary Ocupation Commission) — Začas¬ no okupacijsko komisijo ZN — za sa¬ telitske države, ZSSR in Kitajsko, po¬ novno vzpostavlja UNRRA-o, seveda brez komunistične navlake, objavi usta¬ novitev UNIHOPE (United Nations Housing and Providing Enterprise — — Podjetje za reševanje stanovanjskega in prehranbenega vprašanja. Prav tako objavlja, da se ustanavlja mednarodna policijska sila, katere glavna naloga bo izvesti popolno razorožitev vseh držav najkasneje v desetih letih po koncu so¬ vražnosti. ZN obdrže komisijo za kontro¬ lo atomske energije, ki se bo bo uporab- ljaja samo za pridobitvene svrhe. MAOCETUNGOVA IZDAJA Objava denverske deklaracije je ime¬ la velikanski vpliv na nadaljni potek voj¬ ne. Trdnost komunističnega bloka, ki se je raztezal od zahodne Nemčije preko Evrope in Azije do Tihega oceana, se je pričela najprej resno krhati na Kitaj¬ skem. Maocetung je vso vojno živel v strahu pred ameriškimi atomskimi bom¬ bami brez možnosti povračila v slučaju, če bi jih Amerikanci odvrgli, ker mu ZSSR ni dala ne letal, še manj atom¬ ske bombe za obrambo. Maocetung je za¬ čel na svojo pest iskati koncem oktobra zveze z ameriško misijo v Tokiju, stopil z njimi v stik in končno pristal na pre¬ dajo Kitajske Čangkajšku in Amerikan- cem pod pogojem, da puste njega in nje¬ govo okolico, da mimo preidejo v poza¬ bo. čangkajšek je sicer težko dal oblju¬ bo, pa jo je pod ameriškim pritiskom podpisal, da Maocetunga ne bo sodil, na¬ kar so se prvi nacionalistični oddelki izkrcali na kitajski celini sredini novem¬ bra 1953. Sovjeti so po tej izdaji Mao¬ cetunga sicer poslali nekaj divizij v Ki¬ tajsko, vendar pa zaradi odpora kitaj¬ skega ljudstva divizije niso mogle zau¬ staviti počasne pa vztrajne okupacije Kitajske, Mandžurije in nadalnjega pro¬ diranja proti Sibiriji. SABOTAŽNE AKCIJE ZA ŽELEZNO ZAVESO Kot protiutež čangkajškovi akciji v Aziji so zavezniki spustili v satelitskih državah in ZSSR več tisoč izvežbanih obveščevalcev in saboterjev, izbranih iz vrst beguncev iz druge svetove vojne, ki so hitro dobili zveze z obstoječimi ile¬ galnimi gibanji v državah za železno za¬ veso, ki se je počasi pričela trgati. Po vsej srednji Evropi in evropski Rusiji so ti vtihotapljeni strokovnjaki pričeli spuščati v zrak najvažnejše sovjetske vojne tovarne, podzemska skladišča, že lezniške proge in predore, rušiti mosto¬ ve itd. Divjanje NKVD je bilo strašno nad nedolžnim prebivalstvom prizadetih krajev, ki pa je vzdržalo pritisk. Sov¬ jetski imperij, o katerem so sanjali Le¬ nin, Stalin, Molotov, Beria, se je pričel rušiti. KONEC TITA Zavezniki so odvrgli na Balkanu večje število takih strokovnjakov, ki so pov¬ zročili pravi val sabotaž. Sovjetske edi¬ nice v Grčiji in Jugoslaviji so doživele strahovite poraze zaradi delovanja ile¬ galnih enot protikomunistične vojske ▼ obeh državah, ki sta dobivali veliko za¬ vezniško pomoč v orožju, obleki in pre¬ hrani. Jugoslovanski in grški gverilci so vezali večje število sovjetskih divizij na Balkanu, tako da niso mogle ob kon- Stran 6 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. E. 1952 Kocbek med komunisti Pisali smo že o prepiru in razkolu med slovenskimi komunisti, ki ga je po¬ vzročila Kocbekova knjiga štirih novel “Strah in pogum”. Vodilni ljubljanski komunisti so knjigo ogorčeno odklonili. Kakor je v komunističnemu režimu na¬ vada, so se tudi med Kocbekovimi kriti¬ ki oglasili od zgoraj naročeni, ki sicer nimajo pojma o stvari, za katero gre. Tako so protestirali proti Kocbekovi knjigi rezervni oficirji Jugoslovanske armade iz Kamnika, različni frontovci iz Ljubljane, sam Mestni odbor OF v Ljubljani, in drugi. Kocbek je imel težave že s prejšnjo svojo knjigo, s “Tovarišijo”. Toda ta¬ krat se nasprotna komunistična kritika še ni tako zaostrila proti avtorju, kot se je sedaj. Danes je zapisal na njegov ra¬ čun ostri komunistični kritik zelo malo izbrane besede, kot so n. pr. te-le: “Ali bi ne bilo bolj pogumno, da bi bil Koc¬ bek objavil svoj “Strah” pod naslovom “Bedakova izpoved”... Zakaj je Kocbek padel v nemilost pri komunističnih kritikih? Ker je indivi¬ dualist, za katerega pač ni pravega me¬ sta v komunističnem kolektivu. 1 Zgodilo se mu je isto, kot se je temu ali onemu meščanskemu salonskemu komunistu. Komunistična realnost ne prenese nobe¬ nega mišljenja, ki ni v skladu s komu¬ nistično ideologijo. Kocbek je pozabil to osnovno komunistično zapoved, ali pa je v precenjevanju svojih moči 'mislil, da zanj ne velja. Kocbek je ostal personalist, kot je bil, ko je formalno pripadal še katoliškemu krogu. Po svojem filozofskem nastroje- nju je neke vrste eksistencialist. V par¬ tizanskih bojih je našel le zunanji okvir, v katerega postavlja svoja filozofska razmišljanja. Problem strahu pred ne¬ čem neznanim, pred izginjanjem v nič, pred nedoločeno usodo in z njim vred vprašanje o življenju in smrti, kakor tu¬ di vprašanje, kako sprejeti ta strah, so stvari, ki so zelo značilne za eksisten¬ cialistično filozofiranje. Zato je razum¬ ljivo, da se je lotil teh stvari tudi Koc¬ bek. Njegova knjiga zato ne more biti epopeja komunističnega partizanstva. To pa mu seveda komunisti zamerijo. Vrh tega pa komunizem zametuje filo¬ zofijo eksistencializma. V svoji zunanji I zgodbi je Kocbek partizanstvu naklo¬ njen, da bolj biti ne more. Objektivno je odpor slovenskih protikomunistov pro- tovitev je deloma pravilna. Knjiga ra- ti nasilnemti komunističnemu partizan- zodeva, ^la je Kocbek toliko kristjan, stvu v letih slovenske komunistične revo- kolikor je bil pred revolucijo. Katoličana LEPE NAGRADE lucije v Kocbekovih očeh zgrešen in zlo¬ čin nad slovenskim narodom, nad člo¬ veštvom in ne vem nad čim vsem še. Objektivno torej Kocbek s to svojo knji¬ go, ki jo komunisti tako ostro zavra¬ čajo, ni odstopil od komunizma. Popolni komunist v idejnem pogledu pa Kocbek nikdar ni bil in zaradi svojega indivi- v polnem pomenu besede pa se ne kaže v knjigi. Ne le da nima — milo rečeno — dolžne spoštljivosti do Cerkve in nje¬ nega vodstva, ki je ena izmed najbolj značilnih svojstev, po katerih se katoli¬ čan razlikuje od protestanta ali nekon¬ fesionalnega kristjana, ampak tudi si¬ cer je v njegovi knjigi več trditev, ki dualizma in personalizma tudi biti ne i so v ostrem nasprotju s krščanskim, m 01,6 - | zlasti pa s katoliškim naukom. Kaj bi se Ali je Kocbekova življenjska izpoved i zgodilo s Kocbekom, če bi postavil v ta- v tej knjigi katoliška? Miško Kranjec ! ko neresnično nasprotje dva komunista, v eseju “Za Razpotjem” ugotavlja, da kot je postavil kaplana in župnika v se Kocbek ni odpovedal katoliškemu sve- j tretji noveli. Prepričani smo, da bi ne tu, iz katerega je izšel, in da se ni po- ^ ostalo le pri papirnatih protestih, mar- polnoma predal osvobodilni borbi, če- : več bi avtor za svojo predrznost prejel prav se je pridružil revoluciji. Ta ugo- J težko kazen. imamo pripravljene za tiste naše mlade prijatelje, ki bodo v mladim skem delu Koledarja-Zbornika Svo- bodne Slovenije za 1952 pravilno re¬ šili naslednje uganke: Odbiralnica, Čarobni kvadrat. Posetnica, Planine in Hodniki. Lotite se reševanja ugank takoj in nam rešitve pošljite do 29. februarje; t. na naslov Eslovenia Libre, Victot Martinez 50, Buenos Aires. Ob desetletnic! Praprotnikove smrti la velika izprememba, vsem očita. Delavci so dobili zanimanje za pod- I jetje. Do sedaj jih upravna stran pod¬ jetja ni zanimala, za knjigovodstvo in j bilanco se niso brigali. Sedaj so se za- ; čeli zanimati za finančno stanje pod- ] jetja. Študirajo bilance, se zanimajo za I naročila, za prodajo, za upravne stroške, KADAR BODO SPREGOVORILE ATOMSKE BOMBE.. (Nadaljevanje s 5. strani) KONEC SOVJETOV V EVROPI cu 1. 1953 poseči v težke borbe, ki so se pričele razvijati z dobro pripravljeno za¬ vezniško ofenzivo v srednji Nemčiji pro¬ ti poljskim in sovjetskim mejam. Tito¬ vi gverilski ostanki v Bosni so v zadnjih mesecih 1953 izgubili vsak stik z ljud¬ stvom v goratih predelih, ker so jih pro¬ tikomunistični oddelki obkolili ter v pr¬ vih dneh januarja 1. 1954 uničili njiho¬ va odporniška gnezda. Tito sam je bil ujet blizu Jajca ter nato po kratkem vo¬ jaškem postopku ustreljen. Tako je kon¬ čala zadnja komunisična klika v Jugosla¬ viji, ko so bili pobiti tudi Rankovič, Moša Pijade, Kardelj, Bebler in drugi kolovodje. OSVOBODITEV SLOVENIJE IN BALKANA Januar 1954 je zaveznikom prinesel nova presenečenja. Na bojišču v srednji Nemčiji so se predali trije sovjetski ge¬ nerali ter potrdili vesti, da je Stalin umrl in da je prevzel oblast v ZSSR šef NKVD Beria. Kljub hudemu pristisku sovjetske tajne policije so se zlasti v Ukrajini pričeli upori, spretno priprav¬ ljeni in organizirani, ki so se počasi ši¬ rili proti vzhodu in na Češkem, dočim so najbolj mirovali Madžari. Na Balkanu je postalo relativno mirno, zlasti ko so ' protikomunistične edinice, ki so že popol¬ noma obvladale srednji Balkan in sred¬ njo Grčijo, dobile sporočilo, da se pri¬ pravijo na zadnji udar, ko se bodo iz¬ krcali zavezniki v Trstu in Solunu, kar se je tudi izvršilo v marcu 1954. Zavez¬ niške edinice so prisilile sovjetske od¬ delke v severni Italiji na hiter umik preko Ljubljane proti Madžarski, tiste v Turčiji pa čez Bolgarijo in Romunijo proti Ukrajini. Prve dni aprila 1954. so ameriške česte prodrle skozi ljubljan¬ sko kotlino proti Zagrebu in Mariboru, iz Soluna pa čez Niš proti Beogradu, ki je padel koncem maja. Popolna premoč zaveznikov v zraku ni dala sovjetski vojski niti minute miru. Strahovita bombardiranja so uničevala velikanske, toda že demoralizirane mo¬ torne divizije, ki so se umikale, še ved¬ no v redu, proti ruskim stepam. Še več sovjetskih generalov je prebežalo na za¬ vezniško stran ter so končno zavezniški oddelki poleti prodrli do Varšave, doseg¬ li Pripetska močvirja v septembru ter prve dni oktobra prekoračili sovjetsko mejo. Zavezniška vojska je z balkanske¬ ga področja v istem času prodirala skozi Romunijo v Besarabijo, prodrla v Ukra¬ jino in se razlila preko Volge in Stalin¬ grada proti Kavkazu. Sovjetska vojska je bila tako, sredi novembra na evrop¬ skih tleh v popolnem razsulu. V Sibiriji so se pričeli upori v koncentracijskih ta¬ boriščih. Največji upor je izbruhnil v ta¬ borišču Elgen v srednji Sibiriji, od ko¬ der so osvobojeni ujetniki prodirali v vedno večjih skupinah na osvobajanje še drugih taborišč. DALNJI VZHOD OSVOBOJEN Na daljnjem Vzhodu se je ameriška vojska izkrcala na azijski celini pri Vla¬ divostoku, ki se ga čangkajšku ni posre¬ čilo zavzeti. Trdnjava je padla sredi de¬ cembra 1954. V času komunističnega rojevanja be¬ le garde, rojevanja, katero je naša “Svo¬ bodna Slovenija” v svoji februarski šte¬ vilki leta 1942. silno posrečeno ironizira¬ la in zato žela priznanje šele lani iz ust proslulega komunističnega pisača Franč¬ ka Sajeta, je KPS smatrala za potrebno, preko svojega VOS poskrbeti za “argu¬ mente”, ki naj narodu prikažejo sno¬ vanje odpora proti OF; med takšne “ar¬ gumente” je po Kraigherjevih izpovedih spadal tudi udar po slovenskem kapita¬ lizmu. In tako so se Kardelj in Kidriče¬ va, Kraigher in Janhuba domenili, da bi. bilo prav in primerno za nadaljnji tero¬ ristični obstoj OF, ubiti kakšnega “re¬ akcionarnega slovenskega kapitalista”. Morda je bil žreb, morda osebni razlogi, da je izbira padla najprej na Avgusta Praprotnika. za trg i t. d. Tudi v njihovem nastopu v Tavčarjevi ulici. Ni se motil dr. ' in vedenju je opaziti spremembe. Ne Kraigher, ko je trdil, da je bij “ta aten- smatrajo se več za proletarce, za brez- tat eden najbolje pripravljenih in tudi pravno rajo, izkoriščano po kapitalistu, izvedenih”, če se spomnimo, da ga je temveč se smatrajo za neodvisne gospo- izvršil sedaj proslavljanj “narodni he- darje, za podjetnike, ki s posebnim za- roj” abiturient Edi Brajnik “Štefan”. Ko se je VOS s mrežo odločil za dan umora in sklical v | Ljubljano morilce, je istočasno, kot je dejal Kraigher, naročil članom CK KPS inlOOF, ki so še bili v Ljubljani, naj se za nekaj dni umaknejo na Posavje ali na Barje, ako bi “slučajno Lahi pod vzeli kakšne akcije”. Tako so na večer pred umorom odšli zadnji vrhovi teroristov iz Ljubljane, do tistih dni še neobdane z žico... 21. februarja 1942 je padel Praprotnik Praprotnik je sicer padel, a slovenski narodni odpor proti komunizmu ni bil ubit: ta narodni odpor prav ob deset- j letnici umorov doživlja prerojenje, ko na j svoje veliko veselje in zadovoljstvo mo- ! re ugotavljati samo naslednja: sloven- I sko komunistično partizanstvo se je v , svojem slavljenju “vojnih činov NOV in ! POJ’ tako izčrpalo, da mora segati po ■ najbolj temnih in proslulih dogodkih iz j svoje krvave zgodovine: individualnih u- : morih, slovenski komunistični aparat, sedaj na oblasti na slovenski zemlji, ne more več lagati narodu v obraz, kajti dovoljstvom in ponosom govore o svoji tovarni. Dr. Naegelejevi sodelavci pa se niso zadovoljili z darovanimi deleži. Začeli so kupovati nove deleže. Seveda so s tem deležni tudi dobička, pa obenem jamčijo do višine deleža tudi za izgubo. Dr. Naegelejevi sodelavci pa se niso Nemčiji imajo pa še eno posledico. De¬ lavci, posebno mlajši, spregledujejo in uvidevajo, da je bilo vse dosedanje mark-' sistično govorjenje o odpravi zasebne lastnine, o podržavljenju lastnine, o raz¬ redni borbi, o diktaturi proletarUta i t. d. samo velikanska demagogija, samo svojo Obveščevalno i manjkal0 mu je tal in razpuht ’ ele g0 1 nestvarno govorjenje, ki je tam, kje je I ideje o novem socialističnem redu -ra¬ cionalnega komunizma: zato spominjajo narod samo še na teror, opominjajoč ga, da istega, ako ne celo povečanega, po¬ novno lahko izvedejo. zmagalo (in delavci iz zapadne Nemčije imajo priliko videti, kako je v sovjeti- zirani Vzhodni Nemčiji), rodilo delav¬ cem najslabše razmere in jih napravilo za bezpravno rajo. Narod naš pa, ki Edija Brajnika ne sprejema kot heroja ampak kot najete¬ ga morilca, se veseli, vedoč, da so nje¬ gove žrtve porok resnične zmage svo¬ bode. R. SM. Zanimiv poizkus v Aalen-u UNITOC V MOSKVI — KOMUNIZMA KONEC Božič 1. 1954 je bil v znamenju splošne zmede, zlasti v ZSSR in v satelitskih državah, kamor so prihajali izgnani državniki nazaj iz USA ter pričeli z mrzlično naglico s sodelovanjem in na¬ sveti domačih v naglici postavljenih ob¬ lasti urejati razmere. Prve dni januarja 1955 je nato v Moskvo prišla prva ame¬ riška vojaška misija, ki je pripravila vse potrebno za prihod UNITOC-a, začasne¬ ga okupacijskega vrhovnega poveljstva ZN. S tem je bila tretja, najstrašnejša svetovna vojna v človeški zgodovini kon¬ čana in z njo uničena največja zabloda človeštva —• komunizem. V zapadni Nemčiji je že cela vrsta podjetij uvedla nov “socialni. red”. Na čelu teh podjetij korakajo bakreni plav¬ ži v Duisburgu in tekstilne tovarne v Hildenu. Posebno zanimiv pa je poizkus, | ki ga je v svojem podjetju (Union "Wer- . ke) v Aalen-u uvedel dr. Herman Nage- , le. Ta poizkus je vzbudil splošno pozor¬ nost tako v delavskih kot v delodajal¬ skih krogih po vsem svetu. V čem pa obstoja ta novi socialni red, ki ga skušajo uvesti v zgoraj navedenih podjetjih? Na kratko povedano obstoja v tem, da so v teh podjetjih delavci po¬ stali sopodjetniki skupaj z dosedanjimi podjetniki in imajo s tem seveda poln vpogled v upravo podjetja in polno pra¬ vico odločanja ter sodelovanja pri do¬ bičku in seveda tudi pri izgubi podjetja. Kot rečeno, je poizkus v Aalen-u vzbudil posebno pozornost. Ne bo odveč, ako si ta poizkus vsaj na kratko ogle¬ damo. Ob Božiču leta 1950 je dr. Naegele svojim 400 delavcem poleg običajnih bo¬ žičnih daril razdelil neke papirje, v ka¬ terih je bilo napisano, da so odslej na¬ prej delavci udeleženi na glavnici pod¬ jetja v znesku od 20.— do 200.— mark (z ozirom na dobo službovanja v pod- NEMČIJA: Zah. nemški parlament je I s 204 proti 156 glasovom sklenil spreje- | ti osnutek načrta nemškega deleža pri ; ustanavljanju evropske armade, vendar I s številnimi pogoji, ki jih morajo zav. j prej izpolniti, ako hočejo, da bo Nemčija i poklicala pod orožje dovoljeno ji število vojakov. Ti pogoji obsegajo: ureditev posarskega vprašanja, odnos Nemčije do Ati. pakta, vprašanje ‘vojnih zločincev’ in finančni doprinos Nemčije k skupni armadi. V zvezi s polemiko o nemški ar¬ madi, ki je med Nemci samimi nastala, je Adenauer med drugim izjavil tudi naslednje: “Ne moremo dovoliti, da bi nemška mladina bila pokorna ustano- jetju). V tem trenutku so postali de¬ lavci — podjetniki in stopili v isto vrsto vam > d 0 katerih mi nimamo dostopa.. . z dosedanjim lastnikom dr. Naegele-jem. j P a stojimo na strani tistih, ki se V Nemčiji so nastale viharne debate j t ror d i j o za dosego varnosti in nikoli ne ob tem dejstvu. Mnogi, celo nekateri za- nemško ozemlje na razpolago neko- stopniki delavskih strokov, organizacij, I mu > ^i hoče na njem voditi vojno... so smatrali ta postopek dr. Naegele-ja za navadno zvijačo, s katero hoče de¬ lavce pripraviti k intenzivnejšemu “ga¬ ranju” in s tem povečanju lastnega do¬ bička. Drugi, posebno mlajši, delavci podjetja “Union "VVerke” pa so se v svojo novo vlogo hitro vživeli in so krep¬ ko zagovarjali korak svojega šefa. se¬ daj svojega “kolege”. Eno je bilo očitno, čeprav so bili prvo leto delavci udeleženi pri kapitalu pod¬ jetja le z neznatnimi vsotami, se je vendar v duševnosti teh delavcev izvrši- ki je postala r Če so svobodni narodi z nami, moramo korakati skupno z njimi, da tako obva¬ rujemo naše narodno področje na vzho¬ du... Kdor torej pri tolikšni nevarnosti za naš narod in deželo izjavlja, da je pro¬ ti našemu doprinosu k skupni armadi, si mora izprašati lastno vest prav tako, kakor bo moral dajati odgovor nemške¬ mu narodu. . . Če zahod svojih sil ne bo okrepil, bodo morali kmalu vsi tisti, ki danes pravijo “kar brez nas naredite” ali pa le kričijo “ne”, nositi sovjetske znake.” M. M. TINE DEBELJAK: POLJUB Oprema in lesorezi: Oara Hemee, Rs. As., 1951. To je tretja knjiga, ki jo je za ko- i nec leta 1951 izdala založba “Svobodne Slovenije”. Če bi kdo zdaj vprašal, kate¬ ri teh knjig pripada prvenstvo, bi bil od¬ govor nemogoč; vsaka zase je dobra in potrebna: Koledar za vse, “Naša bese¬ da” za otroke, ljubitelj lepe knjige pa je dobil s “Poljubom” darilo, kot so bila redka v najboljših časih. Pesnik je posvetil, knjigo Veri, svo¬ ji ženi. Takšnih plemenitih gest je na svetu in pri nas mnogo. Dr. Ivan Prija¬ telj je svoji ženi posvetil prevod “Onje- gina”, dr. Stele svoji ženi Meliti topo¬ grafijo Kamnika, dve deli, ki sta plod velikega truda in zato primerni za po¬ klon ženi, ki je simbol garanja; Nova¬ čan je posvetil svoji ženi, gospe Pepu- : ši, najžlahtnejši detajl iz “Petega evan¬ gelija"; Debeljakova pesniška zbirka je pa knjiga, ki ženo tudi opeva — in že se vzbuja sum, če ni ta profana beseda “opevati” preveč robata. Sploh ne vem, če je prav, da se neki referent vtika v stvari, ki so svete. Ravno takšen je ta referent, kot tisti fotograf, ki sproži svoj aparat z bliskom in dimom vred prav takrat, ko obhaja novomašnik prvič svojo mater. Za referenta bi bilo lepše, da bi šel ob branju te knjige lepo vase, kot bi bilo za fotografa boljše, da bi med obhajilom molil. Toda današnji svet je predrzen in se hoče vriniti v vse, tudi svete skrivnosti. A v vse ne bo prodrl in zato je tudi takšno poročilo o Poljubu zgolj tipanje in iskanje. Predmet te knjige je žena, zakonska žena. Predmet, ki ga ne more obdelati nobena druga umetnost, tudi muzika ne in je pridržana besedi. Pa je že nekdo povedal, da je Poljub tudi predmetno ; edinstven pojav v literaturi. V sloven¬ ski prav gotovo in le želeti bi bilo, če- bi kdo našel drugod kaj podobnega, go¬ tovo bo vsaka primerjava Debeljaku v čast. Snov te pesniške zbirke je pa lju¬ bezen do žene ali boljše, ljubezen med zakoncena. Ne enkrat, skoraj ob vsakem pozdravu, sliši pesnik odmev pesnikove žene, odmev preteklosti (ali morda pre- pev Verinega pisma?). In vsebina? če jo vzamemo takšno, kot jo navadno označujemo kot “vsebino spisa”, potem naj navedemo najprej okvir, kot nam ga pesnik sam pokaže. Pravi, da so te pesmi nastale v letih 1945-51 in da so vzete iz raznih še roko. pasnih pesniških zbirk, ki mu jih zdaj ni moči izdati. Romal je kot naš, sloven¬ skih beguncev rapsod, na Svete Višarje in že drugod nekje je povedal, da je rapsod vseh izgnancev. Da, Tine De¬ beljak je tisti naš pesnik, ki kot nobe¬ den drug, piše pesniško kroniko naše begunske in izseljenske poti. Ta kronika ni epična, ampak lirična, ne našteva do¬ godkov, pač pa zaznamuje doživetja, ti¬ sta namreč, ki so pesniškega obliko¬ vanja vredna: vrednote. Iz te prebogate kronike skupne poti iz domovine v ar¬ gentinsko pampo je izbral tiste pesmi, v katerih hrepenenje po ženi (in otro- kih) prevpije vsa druga čustva. Tako spremlja pesnik nas in mi njega skozi dobo Molčanja, negotovosti, stra¬ hu, ko je nastalo v Italiji, kjer je tudi še kos slovenske zemlje, v letih 1945- 1947 petero pesmi: v Spominu ob Belo- peških jezerih se poslavlja od žene in otrok, ko ne ve, kam ga bo pot peljala; pesem Molčanje, ki daje tudi poglavju naslov, je nastala v Riccionu, ko je golo¬ ba z moževim pismom onstran žic po¬ padel kragulj; v Rimu mu cvetijo pod okncm Mandeljevi cveti, ustni krvavor deči; iz Senigallije se hoče Orestu reši¬ ti Ifigenijo tam onstran in nazadnje po¬ roma še na Svete Višarje, za nas vse, najbolj pa za njo, ki je Mariji čez vse pri srcu. — Druga skupina, tudi petero pesmi, ima skupni naslov Čez Ocean. V Neapeljski barkaroli se mož z živahnim južnjaškim napevom (kot v narodni pes¬ mi: vesele pesmi pojejo, pri srcu pa jim I je hudo) poslavlja od zadnjega rtiča Njene zemlje; ob prehodu Gibraltarja ji zapoje Zadnjo serenado; nad Atlantido, potopljenim svetom, govorita srci kot Nad zvezdami; Pesem o solzi v odprtem oceanu je pač najlepša moderna balada; z ekvatorja bi hotel poslati domov šo¬ pek zlatega sonca, belih oblakov in sinje¬ ga encijana morskih valov. — Novi svet daje za šopek Nov cvet. Ta Novi cvet se prikaže najprej v Riu de Janeiro v slutnji težkega dela; V vrtežu steklenic, ki se vozijo na tekočem traku pred pes¬ nikom, si služi kruh dlan peona, njego¬ va dlan, oh saj vemo, da je ta dlan po¬ tem tehtala zavojčke; te pesmi niso sen¬ timentalne tožbe, nikakor ne; le dva Vzdiha najdeš v knjigi, enega Ob račun¬ skem stroju, ta je pa globok: ubogo srce! — Vse to so bile postaje križeve¬ ga pota. Tine Debeljak se je slednjič u- stavil v Loma Negri, v črnem Kamnit- niku. Tam je postal prejšnji popotni pevec Payador v pampi in razloži v u- vodni pesmi, kakšen je tak payador. In poje, ko svit izza obzorja najavi Jutro, ko žar z neba žge v Poldan, ko se sonce nagne na Večer in ko mu vso Noč sije njegova Zvezda; Pridi! zvene strune pa- yadorjeve kitare. — To vsebino obrob¬ ljata dva soneta, eden za uvod, drugi za konec. Toda, jeli res to, kar smo našte¬ li, prava vsebina “Poljuba?” Ne, to je le neroden kažipot po knjigi, njena pra¬ va vsebina pa je njena vrednost; kot pra¬ vi Izidor Cankar: tisti sad nezmotljive¬ ga življenjskega čustva in aktivni for- mator novega življenja, česar pa noben recenzent ne more dovolj pravilno po¬ sredovati. To pravo vsebino umetnine moreš dojeti le iz umetnine same. Če se vendar lotimo še oblike teh pes¬ mi. se bo treba omejiti le na nekatere (Nadaljevanje na 7. strani) Buenos Aires, 14. E, 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 7 'Jfevice i/z Sfe>toenij&- Poročali smo, da so titovci doma uved¬ li carino 200 din na vsak darilni paket, ki prihaja iz inozemstva domov. Tedaj smo omenili, da je ta odredba zadela predvsem najsiromašnejse sloje, ki teh paketov niso dobivali iz inozemstva za preprodajanje ali prekupčevanje. Titov¬ sko časopisje utemeljuje uvedbo carine na darilne pakete s tem, da prihaja letno v Jugoslavio okrog 2 miljona takih pa¬ ketov in bi dohodek od carine na vsak darilni paket po 200 din vrgel praznim komunističnim blagajnam letno okrog 400 miljonov din. Istočasno pa titovsko časopisje navaja, da je približno tri četrtine vseh paketov vsebovalo trgov¬ sko blago za preprodajo ter je n. pr. lastne potrebe oz. potrebe svoje druži¬ ne’. Dne 16. januarja so v Sloveniji in po ostalih republikah začeli z novim popi¬ som živine, perutnine in čebelnih panjev. Popis je zajel vsa zasebna, zadružna in državna kmetijska gospodarstva ter vsa kmetijska gospodarstva, ki posedujejo živino, perutnino in čebele. Okrožno sodišče za Goriško je na svo¬ jem zasedanju v Sežani obsodilo Fran¬ ca Dežjota na 6 let strogega zapora in zaplembo premoženja, Ludvika Nedoha pa na 4 leta in 6 mesecev strogega za¬ pora in tudi zaplembo premoženja. S to kaznijo so titovi komunisti oba obsodili zato, ker sta razbila komunistični kol- prihajalo v pošiljkah po 100 kg kave, hoz-zadrugo v Misličah. S to drakonsko 50 kg popra, po več tisoč ščetk za zo¬ be, po 500 do 2000 naglavnih rut ali pa po 10.000 patentnih svinčnikov, po nekaj st 0 tisoč britvic itd. Kot darilne pošiljke iz inozemstva so prihajali tudi avtomobili .motocikli, biciklji .hladilniki. Glavni centri s prodajo takih predmetov so bili: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Maribor. Zanimivo je, da je n. pr. titov¬ ska veleblagovnica v Zagrebu kupila za 740.000 din tako uvoženih nalivnih pe¬ resnikov in drugega blaga. Zagrebški magazin pa je za 1.400 naočnikov pla¬ čal 1.2 miljona dinarjev. Iz tega je raz- v Hno. da so glavno prekupčevanje z blagom iz darilnih paketov vršili sami pristaši sedanjega komunističnega reži¬ ma in komunistične veleblagovnice. Taksa na darilne pakete iz inozem¬ stva ni dosegla svojega namena. Tako poročajo ljb. listi sedaj isto, kar smo za¬ pisali mi v Svobodni Sloveniji, ko smo ob objavi poročila o uvedbi takse na da¬ rilne pakete naglasili, da je s to uredbo ) titov komunizem udaril predvsem naj- ! revnejše sloje, ki so v paketih prejemali j Ljubljani S iz inozemstva najpotrebnejše stvari za prehrano in za življenje, ne pa pravih špekulantov. Ljb. list sedaj dobesedno ugotavlja: ‘V praksi je izvajanje tega predpisa pokazalo, da zadene nova tak¬ sa predvsem tiste, ki dobe resnične da¬ rilne pakete, medtem, ko je špekulantu, ki dobi n.pr. v majhnem paketu več sto zobnih ščetk ali nylonskih nogavic, ma¬ lenkost plačati 200 din”. List zatem na¬ vaja do kakih absurdov je privedlo stro¬ go izvajanje omenjenega predpisa. Tako je moral nekdo plačati carino 200 din za 4 svečke, ki jih je prejel iz inozem¬ stva s prošnjo, da jih prižge na grobu njegove matere. Enako takso so nada¬ lje pobirali, če je bil n. pr. v pismu kak kamenček za vžigalnik, ali za paket za staro, ponošeno obleko. Carino 200 din so pobirali tudi za revije in knjige, ki so jih dobivali iz inozemstva univ. prof., znanstveniki in kulturniki zase, itd. Za¬ to list na koncu svojih ugotovitev, ki so samo odmev silnega ogorčenja med ljudsvom nad takim protiljudskim po¬ stopanjem sed. kom. oblastnikov, ugo¬ tavlja “da iz vsega navedenega sledi, obsodbo so komunisti hoteli prestrašiti še ostale Goričane in Primorce, ki so prav tako začeli v velikem številu za¬ puščati kom. zadruge-kolhoze. Slov. planinsko društvo v Ljubljani, ali kakor se sedaj imenuje Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ima 12.480 Joža Vombergar-petdesetletnik Kdo ga ne pozna, Joža Vombergarja! I časa sovražne okupacije je mnogim pra- Nihče mu ne bi prisodil, da že pet kri- I gnancem iz Gorenjske in Štajerske po- žev nosi na ramah, kadar mu zre v ve- magal, da so mogli priti v Ljubljano (iz šele, široke v svet odprte oči in si ogle- Srbije in iz ujetništva). Zato je bil tudi da zdravo barvo, ki mu žari z obraza. ! pod laško okupacijo Ljubljane zaprt 4 Je pač tako, da jih je naš Joža dobro 1 mesece, ker da “je sodeloval z zapadni- prenašal in jih bo še, kar mu vsi iz srca ! mi zavezniki”. želimo, najbolj pač gotovo, njegova lju- j Vombergarjevo literarno delo je ob- bljena žena in otroci doma. j širno. Pisal je v številne slovenske re- Joža se je rodil 16. februarja pred 86 j vije in časopise, večji del pod psevdo- leti na Pšenični polici pri Cerkljah na ninom, črtice, povesti in legende ter šte- Gorenjskem. Njegov oče Jernej je bil vilne odrske prizore. Sodeloval je pri ka- bajtar in čevljar, zelo bister in dober ■ toliških prosvetnih in dijaških organi- gospodar in dober humorist. Od njega zacijah ter bil med drugim predsednik ima tudi Joža humoristični dar. Mati jej Slovenske dijaške zveze, Akademske na desnem bregu Drave pa ima nad j bila tihega, blagega značaja in je dalj- zveze in Akademskega podpornega dru- na sorodnica pisatelja Ivana Cankarja. , štva. i za trolejbusno i za določeno (dijaki, 1000 din) tramvajsko progo ali proge, pa morajo priložnostni potniki pri pre¬ stopu iz trolebusa na tramvaj ali obrat¬ no kupiti nov vozni listek Poštna uprava doma je z ozirom na zvišane poštne tarife odredila novo iz¬ dajo frankovnih, portovnih in letalskih znamk, ki šteje skupno 22 vrednot. Vse tri serije, nerabljene, stanejo doma 1398 din. V Mariboru so 16 knjižnic združili v 10 večjih, ki imajo skupno nad 90.000 leposlovnih, strokovnih in političnih knjig. Največja je Študijska knjižnica s 50.000 knjigami, glavna mestna knjižni¬ ca se sedaj imenuje “Jože Hermanko” in ima 11.000 knjig, Delavska knjižnica 9.000 knjig. Umrljivost otrok v Ljubljani se je v i Joža i e že v gimnaziji študiral dram- I Poleg “Vode”, ki jo je napisal pred zadnjem času dvignila. Predsednik sve- j sko umetnost. Prebral je vsega Shakes- j 21 leti in ki je njegova najbolj znana in ta za ljudsko zdravstvo in soc. skrbstvo P eare ~ a > Schillerja i dr., med novejšimi dosedaj najboljša odrska stvaritev, je pripisuje to dejstvo, da je v Ljubljani članov, med katerimi je 3475 dijakov. Lani je organiziralo 41 skupnih izletov pod strokovnim vodstvom, katerih se je udeležilo nad 2.000 članov. Člani dru¬ štva so nanovo markirali nad 40 km planinskih potov. Izpopolnili so tudi stalno zimsko markacijo na progi Moj¬ strana — Kredarica — Ilribarice — Komna — Bohinj. V gradbeni delavno¬ sti je predvsem omeniti zgraditev nove¬ ga gospodarskega poslopja v Kamniški Bistrici, novo prekritje strehe Triglav¬ skega doma na Kredarici, zaključna de¬ la na trafopostaji in novi cisterni na Komni. V delovnem načrtu ima še grad- bo dependence pri Triglavskih jezerih ter vzpenjače za osebni promet od Sa¬ vice do Komne. Nove cene za tramvaj in trolejbus v prvim nov. 1951 so zvišali tu di ceno voznim listkom na tramvaju in trolejbusu. Tato stane vozni listek na tramvaju od vseh končnih in vmesnih postaj do Pošte ali Ajdovščine oziroma od Pošte ali Ajdovščine, do katere koli postaje 5 dinarjev. Prevozi od vseh kon- še vedno do 30 odstotkov kletnih in pod¬ strešnih stanovanj, v katerih morajo stanovati družine z otroci. Zavzemal se je tudi za ustanovitev prehodnega doma za mladino, ki bi prihajala s podeželja v Ljubljano. Nujnost ustanovitve take¬ ga doma je utemeljeval s porastom kri¬ minalnosti med mladino za 20 odstotkov, kar je seveda pripisati rezultatom ko¬ munistične “vzgoje” mladine. Tega go¬ vornik seveda ni omenil. Nenadni požari v kranjski okolici. V okraju Kranj — okolica so v zadnjem času na delu neznani požigalci, ki so podtaknili že več požarov. Tako je o polnoči pogorelo gospodarsko poslopje Janeza Žeraja v Zapogah. Ogenj je bil podtaknjen in ima lastnik okrog 400.000 din škode. Dva dni nato so neznani po¬ žigalci poskušali zažgati hišo Pavleta Kocmure v Šentjoštu. Leseno hišo so polili z bencinom ter jo zažgali na hiš¬ nem pragu. Domačini so pravočasno o- pazili požar ter ga pogasili. Ponoči je začelo goreti tudi v hiši Janeza Žontar- ja v Šutnji pri Žabnici. Ogenj je popol¬ noma uničil stanovanjsko poslopje in znaša nastala škoda nad 300 tisoč dinar¬ jev. Vsi navedeni požari so bili pod¬ taknjeni. Pogačnikov dom na Križkih Podih v višini 2052 m je nova slovenska planin- pa zlasti Gerharta Haptmana, in o- stale nemške, francoske, češke, hrvatske in srbske dramatike. Študiral je tudi staro grško dramatiko. S pisanjem igric se je bavil že v ljud¬ ski šoli. Prvo večjo stvar z naslovom “Lajnar” je napisal v 3. šoli v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Izšla je v rokopisnem dijaškem listu “Jutra¬ nja zarja”. V višji šoli je sodeloval pri “Domačih vajah”. Kot petošolec je napi¬ sal igro “Pod Lutrovim jarmom”, s ka¬ tero je dosegel prvi odrski uspeh. V 6. šoli “Je pač tako”, ki bi jo lahko ime¬ novali predhodnico “Vode”. V 7. šoli pa igro iz turških časov “Daritev”, ki je vzbudila mnogo zanimanja. Za lepimi gimnazijskimi leti so prišla težka univerzitetna leta, ko se je mo¬ ral sam vzdrževati ter zato ni mogel toliko pisati, kakor prej. Razen tega se je moral boriti z zdravjem. Ko se je za silo popravil, je stopil v službo pri lju¬ bljanski radijski postaji kot programski referent, čez dve leti pri “Slovenskem domu” in nato pri “Slovencu” kot korek¬ tor, nato pa je postal tiskovni referent napisal še “Vrnitev”, ki sta bili igrani v rekordnem številu (“Voda” nad 700 krat, “Vrnitev” nad 1000 krat — po uradnih zapiskih prosvetnega oddelka ljubljanske banske uprave). Njegovo komedijo “Zlato tele” je uprizorilo tudi narodno gledališče v Bratislavi, več dram in komedij pa je zaradi razmer ostalo v rokopisu, kot “Igra življenja” in “Konkurz”. Pri radiju je sodeloval 11 let ter je prvi uvedel v Sloveniji “slušno igro” ter je napisal nad 50 različnih tekstov. Nje¬ govi večeri v radiju so bili znani pod “Jaka Smodlaka in njegovi”. Satiro “Smolo” je igrala tudi radijska postaja v Beromuenstru, nekatere pa tudi za¬ grebška radijska postaja. V emigraciji Joža Vombergar ne mi¬ ruje. Predelal je “Vodo” za tretjo izdajo ter “Vrnitev” za drugo, napisal pa že dramo iz slovenske zgodovine ter pri¬ pravlja tragikomedijo iz življenja Slo¬ vencev v Argentini (“Lepa Vida”). V načrtu ima še več zgodovinskih dram in misterij “Baragova oporoka”. Bog ga živi se mnogo let, da bi lahko pri ljubljanskem magistratu ter ostal v obogatil slov. dramsko literaturo s še mestni službi do begunstva 1. 1945. Za mnogimi svojimi deli! enih in vmesnih postaj pred mejno točko ! ska postojanka. Dom so odprli lansko Ajdovščina — Pošta, čez to točko do ka¬ tere koli postaje pa 10 dinarjev. Za pro¬ go Rakovnik — Mestni trg velja mejna točka postaja na Mestnem trgu. Prevozi do 50% popusta in brezplačne karte so ostali neizpremeiijeni. Na trolejbusni progi stane vozni listek jesen. V Križah na Gorenjskem imajo ljud¬ sko šolo in gimnazijo. Učitelji in profe¬ sorji so se hranili v gostinskem podje¬ tju krajevnega “ljudskega” odbora. U- pravnik tega podjetja Tina Zaplotnik pa je vsem učiteljem in profesorjem hrano od končnih in vmesnih postaj do postaje | odpovedal. Ker drugje hrane ne morejo na Triglavski ulici oziroma od te po¬ staje do vseh vmesnih in končnih 5 di- nariev; za vse daljše prevoze pa 10 di¬ narjev. Mesečna vozovnica za dijake (neome¬ jeno število voženj od stanovanja do šo¬ le) stane 150 dinarjev; enaka vozovnica za delavce in uslužbence pa 300 dinarjev. Mesečna vozovnica na ime koristnika za troleibus in vse tramvajske proge za neomejeno število voženj 700 dinarjev; da je. potrebno uradno tolmačenje, po mesečna vozovnica za trolejbusno in vse katerem naj hi veljala taksa 200 din le ! tramvajske proge brez imena koristnika za trgovsko blago, t. j. za blago, ki ga dobi naslovnik za prodajo, ne pa za na 1000 dinarjev. Medtem ko Veljajo mesečne vozovnice dobiti, so učitelji in profesorji prisilje ni, da si hrano pripravijo — vsak pač po svoji kuhinjski sprelnosti—sami po kon¬ čani šoli. Komunisti napadajo krajevne funkcionarje radi sovražnega zadržanja napram učiteljem in profesorjem. V Sloveniji pride en odvetnik na 15.700 prebivalcev (na področju cele države pa na 13.000). Na vsem Goriš¬ kem, kjer je 6 okrajnih in 1 okrožno so¬ dišče, je pa samo en odvetnik v Novi Gorici in sicer dr. Karel Podgornik. Ta¬ ko nride ta odvetnik skoro na 200.000 prebivalcev. Odvetniki iz ostalih kra¬ jev Slovenije se na Goriškem ne ma¬ rajo naseliti bodisi radi stanovanjske stiske ali drugih razlogov. V zvezi z načrtom za preosnovo sodišč in spre¬ membo zakona o odvetnikih, se v Ljub¬ ljani zavzemajo, da bi v Sloveniji dovo¬ lili izvrševanje odvetniške prakse tudi vasi, si je po zaslugi sed. gospodarjev na ljb. mestni občini pridobila sloves najbolj zapuščene in zanemarjene ceste v Ljubljani. Fotoameter Vlado Cizelj iz Maribora je na mednarodni razstavi fotoamater- upokojenim sodnikom, kakor je to bilo j jev v Italiji dobil za zimski motiv iz v stari Avstriji in pred vojno tudi v 1 okolice Mežice na Koroškem prvo na- Jugoslaviji. Mariborska žel. postaja je bila med vojno občutno bombardirana. Preostale ruševine so čakale na odstranitev vse d do zadnjih mesecev lanskega leta, ko so začeli na tleh porušene carinarnice gra¬ diti provizorije za začasno vselitev po¬ stajnih uradov. Pri tej rekordnosti ti¬ tovskih gradbenih oblasti se pač ljudje upravičeno vprašujejo, kedaj bo Mari¬ bor šele dobil novo postajno poslopje, če so titovci že za odstranitev podrtij rabili polnih 6 let. V Celju so ustanovili obrat za izdelo¬ vanje lesenih zabojev za pomaranče. Dnevno lahko izdelajo do 1000 zabojev za izvoz. Slaščičarski pomočnik Josip Palkovič iz Novega mesta se je naveličal “svobo- grado. Cizelj je dobil več prvih nagrad že pred in po vojni za svoje fotografi¬ je, ki jih je razstavljal v Londonu, švi- Braziliji in Argentini. Kazimir Bajec, 25 letni inštruktor mo¬ torne pilotaže, študent meteorologije in Marica Zupan, uradnica mestne občine v Ljubljani sta letala z letalom nad Lju¬ bljano. Nad pokopališčem je letalo za¬ čelo naglo padati ter je strmoglavilo na zemljo. Oba letalca sta bila pri priči mrtva. Petnajste olimpiade, ki je to leto v Helsinkih na Finskem, se bodo verjetno udeležili tudi nekateri najboljši sloven¬ ski športniki. Jug. nac. olimpijski odbor je že sklenil, da bodo Jugoslavijo zasto¬ pali na olimpijskih igrah tekmovalci v 10 športnih panogah. Na zimskih olim- (Nadaljevanje s 6. strani) značilnosti (Prof. Gerzinič je ob drugi priliki o Debeljakovem stilu že marsi¬ kaj povedal.) Pesnik teži po neki zgra- jenosti, to kažeta že obrobna soneta, ki vežeta doživetja šestih let. Ohranjena pa je časovna zaporednost nastanka pesmi in pri kroniki drugače ni mogoče. Tako je prišlo do tega, da so payadorjeve pe¬ smi na koncu najsilnejše, saj so povzetje neko baročno nastrojenje. In takšnih ba¬ ročnih kontrapostov z najmočnejšimi učinki je tudi v tej knjigi dosti. Kratko skiciranje zunanjih pojavov, največkrat popolnoma vsakdanje in nedramatične narave, je za Debeljaka zelo značilno in morda ne bo odveč opozoriti, da je pes¬ nik iz Loke, ožji rojak predhodnikov sem tudi moža. impresionizma, bratov Šubicev in Ažbe- ta in pesnika impresionističnega slika¬ nja, Groharja. Druga komponenta Tine- Resume: Poljub je po predmetu ple¬ menit, po snovi v najvišji etični vrsti, po vsebini izčrpen in poln življenjskih vrednot, po obliki razgiban, kot v teh razgibanih časih drugačen biti ne bi mo¬ gel. Zato poje ta pesem o ženi — da se- žemo k staremu Vodniku — poje ta pe- V opremi Bare Remec, stavku Vilka Čeča in vezavi Hermana Zupana je Po¬ de” v Titovini in jo je hotel zamenjati ! pijskih igrah bo sodelovalo 10 smučar- s pravo svobodo v demokratskem svetu, i jev, drsalci in hokejisti pa radi slabe Pri poskusu prekoračenja meje ni mel forme ne pridejo v poštev. Na poletnih sreče in so ga titovci radi tega v Novem igrah bo Jugoslavijo zastopalo 6 roko- vsega prejšnjega snovanja, nastale pa j tove lirike izvira iz ekspresionizma, iz : ljub tudi prvovrstna likovna umetnina. v času gotove ustaljenosti. Zgodb, ki so idealizma torej, a prečiščena v realistič- spremljale pesnika na njegovi poti, sre- j ni filozofiji. Naklon k realizmu se kaže čarno prav malo, čeprav bi mogle biti 1 tudi v izberi zunanjih oblik, klasičnih pravo netivo za obdelano snov. Ne bo I vzorcev metričnega in kitičnega obliko- morda preveč primerjava s Prešernovi- | vanja besedila. Strogost teh klasičnih mi ljubezenskimi soneti, kjer je postavil pesnik v prvi del soneta skoraj redno kakšen zgodovinski ali mitološki do¬ godek in potem iz njega izvedel primer¬ javo s svojim občutjem. Drugače je iz¬ vedel Debeljak Oresta in Ifigenijo, ko predpodobe sploh ne izpelje, ampak v tekstu le tu in tam nakaže sorodnost, zgodba pa je pojasnjena šele v opombah. Vse, kar se je in kar se ob zapisu pesmi še dogaja v zunanjem, vidnem svetu, je le bežno skicirano. Ti zunanji pojavi pa malokdaj vodijo v primerjavo s pesni¬ kovim notranjim življenjem v smislu sklasične, recimo realistične zgradbe kot... tako..., ampak skoraj večkrat izzovejo konflikt, nasprotje. Že Gerzinič vzorcev se pa razrahlja kadarkoli to za- Na ovitku je belo-siv lesorez dveh grlic iz ene izmed pesmi, nadaljnih šest izvir¬ nih lesorezov Bare Remčeve je med tek¬ stom; ti so belo-rdeči. Kot je rečeno, je predmet pesnitve takšen, da ga more iz¬ črpati le beseda. Zato so tudi lesorezi mestu obsodili na eno leto zapora. Avtomobilček za invalide je izdelal Marijan Vračko iz strojnega oddelka, ljb. univerze. Konstruktor je vse prestave in druge naprave, ki jih je treba na vo¬ zilu prestavljati z nogo, izdelal tako, da jih invalid brez nog lahko opravlja z ro¬ ko. Vozilo je lahko in ga je mogoče hra¬ niti tudi v stanovanju. Hradecka cesta, ki vodi od dolenjske¬ ga mostu pod Golovcem proti Stepanji borcev in 2 dvigalca uteži, 12 nogome¬ tašev, 20 atletov, 20 plavalcev in water- polistov, 6 strelcev, 5 boksarjev, 12 ko¬ šarkarjev, moška in ženska telovadna ekipa in veslači. Na zimskih in letnih olimp. igrah bo v vsem sodelovalo ka¬ kih 150 tekmovalcev. Za potovanje teh tekmovalcev je določenih 1,600.000 din, za stanovanje in hrano 12.000 dolarjev. Vsi stroški za priprave tekmovalcev se pa vrte okolh 10 miljonov dinarjev. Koledar-Zbomik Svobodne Slovenije za 1952 hteva izvedba misli, ideje, ki je vedno omejeni v bistvu na one vizualne vtise, stavljenemu, oblikovnemu okviru nadre- kot jih je dojemal pesnik ob mislih na jena. (Prešeren je toliko časa gnetel in, ; ženo iz zunanjega sveta, in na prispo- pilil izraz misli, da jo je spravil v dano dobe. Prav v tem sta si pa pesnik in klasično “posodo”). Tudi na bogastvo : slikarica dosti sorodna, čeprav je popol- Debeljakovega besedišča je postal po- j noma enako gledanje dveh močnih zoren že Gerzinič. Nič manj značilna pa , umetnikov dejansko nemogoče. Bara Re- ni glasovna izbera besedila, ki je go- , mec je od realizma — se vidi — izgu- tovo podzavestna. Prevladujejo besede j bila skoraj vse, kar ga je bilo še v prej- z mnogimi soglasniki, polglasnik je celo i šnjih njenih ilustracijah, in ti zadnji v rimi pogost. Kako vse drugače zveni zato Debeljakov verz, kot postavim Gre¬ gorčičev. S tem ni rečeno, da ta lirika ni muzikalna. Muzikalna je, ni pa me- lodiozna, in to sili spet v primerjavo z impresionizmom in barokom. Pa naj bo je našel pri Debeljaku ob drugi knjigi dovolj tega seciranja. ti lesorezi, kakor tudi so po skopih plos¬ kvah monumentalno preprosti, so kom¬ pozicijsko močno razgibani. Tudi v tem, v dinamični gibljivosti, sta si oba obli¬ kovalca blizu. Brezhibnemu tisku in vzorni vezavi, delu slava, delu čast! “Ameriška Domovina” v Cleve¬ landu je objavila poročilo znanega slovenskega pisatelja Karla Mau- serja o Koledarju - Zborniku Svo¬ bodne Slovenije za 1952. V poroči¬ lu g. Karel Mauser poudarja, da je Koledar Svobodne Slovenije za leto 1925 boqatejši od koledarja za leto 1951. Nato pa pravi obesedno: “Koledar sam je v resnici pester. Proza in poezija se prepletata z za¬ nimivimi članki in tudi otrokom je posvečeno nekaj strani. Veliko je lepih slik, ki poraz oru j e jo vsebino in hranijo v sebi veliko lepih in trpkih spominov. Ob slikah mrtvih bo marsikateri spet spoznal svoie j njim obogati svojo domačo knjiž- stare znance. Ob delu živih pa se bo 1 nico. vsakdo zveselil, da zagon Slovencev v tujem svetu še živi, da postaja z vsakim letom živahnejši. Veseli bi morali biti vsakega knjižnega daru. Vsak izmed nas bi moral z ljubeznijo seči po sloven¬ ski knjigi, ki se mu v tujini ponu¬ di. Le na ta način bo mogoče, da bo slovenska knjiga živela še naprej tudi na tujem in povezovala raz¬ tresene ude slovenskega občestva v trdno celoto". Koledar - Zbornik Svobodne Slo¬ venije stane 35 Pesov. Če ga še ni¬ maš, kupi ali naroči ga takoj in z Stran 8 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. II. 1952 Slovenci v Argentini Buenos Aires PREVZVIŠENI ZOPET V BUENOS AIRESU Prevzvišeni g. Dr. Gregorij Rožman, ki se je te dni mudil na obisku pri Slo¬ vencih v Mendozi, se je snoči vrnil iz San Luisa v Buenos Aires. Cipolletti SLOVENCI — HMELJARJI V RIO NEGRO Prijatelj iz Buenos Aires me v zad¬ njem pismu vprašuje med drugim, za¬ kaj je pravzaprav pivo, ki ga pijemo tu in s katerim si gasimo žejo, po okusu drugačno, kakor je pa bilo doma. Isto vprašanje si je gotovo postavil tudi že kdo drugi. Pismo mi je dalo idejo, da Vam pišem te vrstice. Z njimi bom od¬ govoril tako svojemu prijatelju in tudi vsem ostalim. To vprašanje se nam poraja vsakikrat, ko preganjamo svoje vsakdanje. skrbi ob “kriglu” ali “flaši” hladnega piva. Pa si mislimo, kako to, da je ta pijača ta¬ ko različna od one, ki smo je bili va¬ jeni piti še v dobrih “cajtih” tam v Laškem, v Unionu ali pa na gasilskih veselicah “Na pomoč”. Saj v tej deže¬ li vendar ne manjka vode; ječmena je dosti, pa tudi hmelja, pravijo da je. Ne bom se spuščal v podrobno anali¬ ziranje teh treh važnih sestavin, brez katerih si piva niti zamišljati ne more¬ mo; vsaj takega ne, kot bi si ga mi že¬ leli. Ne smemo se preveč čuditi, če naj¬ demo razlike med tem ali onim pivom. Med nami se gotovo najdejo specializi¬ rani pivci velikih “škornjev”, ki se to¬ čijo v Miinchenu, ki so se dobili na Du¬ naju, pa tudi na Štajerskem in Kranj¬ skem nikoli niso manjkali. Ti specialisti so že davno ugotovili, da niso vsa piva enaka, češko pivo, na primer, je znano po svojem ”bouquet” u in je drugačno od slovenskega.Celo med laškim in union¬ skim pivom je razlika. Pa bo kdo rekel: različna tehnika, drugi proces. Deloma ima prav. Vendar pa je znano, da so si v Berlinu zaželeli piti miinchensko pivo, in so v ta namen prepeljali iz Miinche- na vse prvine, celo vodo, samo da bi do¬ bili pivo, ki ima prav isti okus, kot se dela na Bavarskem. Vsi poizkusi so bi¬ li zaman. Iz tega bi lahko sklepali, da ni dosti, da imamo na razpolago dolo¬ čene količine ječmena, vode in hmelja, ki se po kvaliteti ne razlikujejo od o- nih, ki se uporabljajo na primer Miin- chnu ali Ljubljani. Pa tudi, če bi poizka- sili z isto tehniko in bi razpolagali z istimi prvinami, ki se dobe samo v Ev¬ ropi, bi dobili drugačen tip piva. Znan¬ stveno je dokazano, da so še drugi važ¬ ni faktorji (klima, bakterije itd.), ki vplivajo na vrenje in na, za delikatnega pivca važen, “bouquet”. No sicer ste pa tudi pri vinu dognali, da ima malo sličnosti z našim ljutomer- čanom ali kraškim teranom. Samo do¬ lenjski cviček (mislim da mi Dolenjci ne bodo zamerili! ?) in štajerska šmarnica bi našla kakšnega sorodnika pod južnim soncem. Vsaj tako trde one sloyenske “grče”, ki si dan za dnem privezujejo du¬ šo tam pod “cordillero”. Sicer smo se pa o tem lahko vsi prepričali, vseeno ali živimo v Gran Bairesu ali 1000 km daleč od njega. Mimogrede naj omenim, da so ti južni sorodniki cvička, pred- ! vsem “tinto” precej nevarni, kajti vpli- | vajo na nenadne “mutacije” nosu ali s ! preprostimi besedami povedano: lokalno | spremembo barve, ki dobiva vedno bolj I rdeč ton. Zdravniki dobro vedo, da je ! ta bolezen dedno prenosljiva, zato na- vadno priporočajo “blanco” ali pa pivo, ki ga pesnik opeva kot “tekoči kruh”. Malo sem se oddaljil od teme. Hotel sem le na kratko odgovoriti na v začet¬ ku postavljeno vprašanje. Res je, da smo v Evropi pili boljše pivo. Ne da bi se poglabljali v podrobnosti biologije in fizikalno kemijskih lastnosti piva, lahko hitro presodimo, da temu “suroga- tu” manjka hmelja. Ob besedi “hmelj” se bo milo storilo Savinjčanu in marsikdo se bo spomnil na 1 lepe hmeljnike in kraje, kjer se nahaja- ! jo. Savinjska dolina je eden od redkih privilegiranih krajev na svetu, ki je res lahko ponosna, ne samo na svojo narav¬ no lepoto, temveč predvsem na svoj ple¬ meniti hmelj. Štajerska nam je dala dobro vino in je po vsem svetu pozna¬ na po svojem hmelju. Samo še Češka in Bavarska lahko delata družbo zelenemu Štajerju. Argentina je bila vedno odvisna od evropskih in severno ameriških tržišč. Pred vojno je uvažala predvsem češki, naš domači in bavarski hmelj. Med voj¬ no pa, se je zaprl evropski trg in tako je dobivala le severno-ameriški hmelj. Znano pa je ta mnogo slabši od evrop¬ skega, ne le zaradi zemlje in klimat¬ skih pogojev. Novi stroji vršijo de¬ lo stoterih obiračev. Delo se sicer hit¬ ro konča, toda stroj ne obira samo stor- žja; meša listje in dele trt, kar ima za posledico poslabšanje kvalitete. Dalje ameriški kmelj ima velik procent seme¬ na, kar zmanjšuje količino lupulina, ak¬ tivne snovi v proizvodnji piva. Pomanjkanje hmelja na eni in ne naj¬ boljša kvaliteta na drugi strani so glavni vzroki, da do danes ne najdemo piva, ki bi prijalo našemu delikatnemu okusu. Saj, ko se bomo navadili na “surogat”, nam bo tudi takšno pivo, ki ga danes pijemo, prav dobro. Le malo počakaj¬ mo, pa bomo pozabili na stare dobrote. Daj Bog, da bi bilo drugače. V zadnjih letih so poskušali na mno¬ gih krajih republike, kje bi našli ugod¬ na tla za uspešno hmeljarstvo in kateri hmelj bo odgovarjal zahtevam pivovar¬ ske industrije. Dobri rezultati v Rio Ne- gru so navdušili industrijska podjetja za pospeševanje hmeljarstva v teh krajih. Tudi uradni krogi so podprli akcijo s krediti prvim hmeljarjem. In danes stopa hmeljarstvo v Rio Negro že v četrto vegetacijsko leto. Ved¬ no se veča število “chacareros”, ki po¬ snemajo naše Savinjčane. Visoke žičnice evropskega in amerikanskega sistema, ki so v tem času polne storžja, privlaču¬ jejo radovedne turiste, občudujejo to ne¬ poznano eksotično rastlino, ki ima po starih medicinskih zapiskih čarobno moč. Prihajajo pa tudi novi interesenti, ki bo-, j do prej ali slej začeli hmeljariti. Še nekaj dni in bomo obirali. Na sto¬ tine obiračev najrazličnejših barv bo pol¬ nilo koše. Začelo se bo pravo tekmo¬ vanje, kdo jih bo nabral več. Z zadovolj¬ nim obrazom bodo gledali gospodarji na čredo in na tihem računali, koliko čiste¬ ga dobička bo prineslo 1000 kg suhega hmelja na hektar. Med odličnimi tukajšnjimi hmeljarji je tudi naš rojak g. Šinigoj v Cinco Sal- tos-u, ki ima poleg prostranih sadovnja¬ kov tudi velik hmeljnik, na katerega je zelo ponosen. In mi se bomo pridružili novim obira- čem in Štangarjem, ki iz Haloz in Za¬ gorja v okrašenih vozovih potujejo pro¬ ti Savinjski dolini, v upanju, da bomo nekoč zopet lahko naročili “en doplkrigl” malo boljšega. Sanje, boste rekli. .. Lepo Vas pozdravlja Dr. Leskovar Marsihdo še ne ve .., Paketi prispejo v 20 dneh Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh "AMERICA” Osebno; AVENIDA BELGRANO 1323. Buenos Aires — Tel. 37-6904 od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure. Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti. Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik. Tu navajamo samo nekatere cene. III. Dnevno odpošiljamo z letalsko pošto zdravila: 10 gramov streptomicina: $ 190.—; 3.000.000 enot penicilina: $ 190.—; 1000 tablet PAS: $ 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60,— več. ""ČASA BO¥U OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 99 — Rfarira m zlatarna Tel. 76-9160 BUDILKA — višek obzirnosti in prizanesljivosti. Prejeli smo najnovejše nemške budilke znamke “KAVALIER”. Svoje lepo ime zaslužijo zaradi tega, ker opravljajo svojo nalogo na najbolj obziren in vljuden način. Svojega gospodarja spravijo iz postelje ta¬ ko, da ga pri tem živčno preveč ne razburijo. Ob določeni uri začne budilka lahko tolči na svoj zvonček, desetkrat zaporedoma v presled¬ kih desetih sekund. Kdor ima rahel spanec, se bo že pri prvem udar¬ cu prebudil. Kdor pa spi tako trdno, da ga ti udarci ne bi prebudili, tega vrže nato budilka iz postelje z vsem svojim ropotom. AVTOMATIČNE URE znamke Cyma, Unver, Record Watch Geneve, Hidalgo — kakor tudi solidne švicarske ure v najnovejši izdelavi in modernih oblikah. POROČNE IN ZAROČNE PRSTANE — v 18 krt zlatu. VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE TER NAKITA — točno, hitro in zanesljivo. SLOVENCI Avstralija PO SVETU . . .da človečka pljuča tehtajo ok. 1 kg. Desni del je vedno težji od levega. .. .da so steklo izumili že 5000 let pred Kristusom v Siriji, dočim so prvo popolnoma prozorno steklo izdelali v Benetkah v 15. stoletju po Kristusu. . . .da je moderna medicina pri¬ čela šele sedaj uporabljati ekstrak¬ te iz rastline cangsan v zdravstve- I ne svrhe, kar so Kitajci delali že 3000 let pred Kristusom. .. .da bo prva raketa za poto- : vanje na luno po računih ameriš- \ kih strokovnjakov stala ok. 4-00 : milijonov dolarjev, imela prosto- I mi 28.875 kubičnih metrov, dolži- j no 76 metrov m širino 22 metrov. \ Odleteti bo morala s hitrostjo 40.500 km na uro, da se bo iztrga¬ la iz zemeljske privlačnosti. Vse Slovence v Avstraliji obveščamo, da lahko dobe KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1952 na naslovu: Rev. Cloude Okorn, 45 Victoria Street, WAVERLEY, N.S.W. Snane en funt in pol. Menda se pri vas prav tako potite kot pri nas; saj ste na isti strani polob¬ le, torej pod vročim južnim soncem. To¬ da to ni vzrok, da bi delo počivalo. Ob koncu meseca januarja smo začeli s šo¬ lo. Torej eno delo več k obilici druge¬ ga. Verjetno vas bo zanimalo, da smo iz¬ dali prvi slovenski časopis v Avstraliji (o njem poročamo na drugem mestu op. m.). Naslov ima “Misli”. Zaenkrat je izšel v skromni obliki. Naša tiskarna je bila soba emigranta v taborišču, pisalni stroj, matrice in razmnoževalni stroj. Sredstva so pač preskromna, da bi se takoj v začetku lahko s kaj boljšim po bahali. Prilagam Vam en izvod, pa sa¬ mi sodite. Ne bodite prestrogi s kritiko. Z dobro voljo smo ga izdali in želimo, da ga tudi ljudje z dobro voljo sprej¬ mejo. Vedno bolj in bolj se vživamo v nove razmere in spoznavamo tukajšnje obi¬ čaje. V življenju je pač tako, da vse vodi k svojemu cilju. Tako se tudi zgo¬ di, da se fant in dekle poročita. To ni nič čudnega, saj je povsod po svetu tako. Le navade, ki so združene s poroko, so različne. In tukajšnje so različne od na¬ ših. Zgodilo se je, da smo bili povab¬ ljeni na avstralsko ohcet. Niti zdaleč ni govora o težko obloženih mirah. Tam je le nekaj sendwichev pripravljenih in pa, kar je najbolj žalostno, ženinu in nevesti napijajo z vodo (sodo). Predno pa komu sploh napijejo, je pri vseh slo¬ vesnostih, ne samo pri poroki, prva na¬ pitnica v čast kralju (Toast to the King). Pri tem vstanejo, odpojejo del državne himne in izpraznijo čaše. Seve¬ da nam se je vse to precej čudno zdelo, posebno odkar kralji niso več v takih čislih kot so bili. Potem slede napitnice Ženinu, nevesti, staršem itd. Je pa na¬ vada tu, da pri vsaki napitnici, in teh je 8 do 10. vsi vstanejo — dobra telovad¬ ba — in zapojejo posebno pesem, ki je za vse ista, le ime spremene, podobno kot pri nas “Primi. .. kupico”. Navadno je pri taki ohceti precej dolgočasno. Vsaj za nas, ki smo bili navajeni škan- ta in harmonike. Vse Vas pri “Svobodni Sloveniji” in Slovence v Argentini in drugod po sve¬ tu lepo pozdravljava. P. Klavdij in P. Beno. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Marija- . na Pograjc in njegove ge Vide, roj. Šega v Ciudadeli so dobili hčerko. Prav- kako so dobili hčerko v družini g. Fran¬ ca in ge Olge Korenčan v Bs. Airesu, čestitamo! Bruštveni oglasnih Društvo Slovencev je za pokojnim g. ing. Franekom Tavčarjem upravičencem izplačalo pripadajočo posmrtnino. S tem izplačilom je izčrpanih že 8 pesov po- Vmrtninskega prispevka od 9. pesov, ki so jih člani doslej plačali. Zato prosimo vse člane, da vplačajo nadaljne nove tri pesose posmrtninskega prispevka. ©BVFSTILA Slovenska Fantovska Zveza vabi vse fante na svoj redni sestanek, ki bo v ne¬ deljo 17. februarja ob pol 4-h popoldne v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Pridite vsi! Družina g. Maksa Mestna sprejme ta¬ koj v službo hišno pomočnico ali kuhari¬ co, s stanovanjem, vso oskrbo in dobro plačo. Izjemno sprejme v službo tudi zakonski par brez otrok, če je mož za poslen. Stanovanje je v Beccar-ju Juan Jose Diaz 2075; zglasiti se je pa treba na Avenidi Cordoba 679, peto nadstropje Tel. 32-1369. t Moja, meni nad vse ljuba mati, gospa Elizabeta Kačar žena bivšega trgovca in posetnika je po trudapolnem Bogu in družini posvečenemu življenju dne 25. januarja 1952 v 76. letu starosti v Gospodu zaspala. Naj Vam, draga mama, dobrotljivi Bog poplača vse dobrote, ki sem jih prejel iz Vaših rok, in počivajte v miru v dragi slovenski zemlji. Buenos Aires, 6. februarja 1952. Dr. Ivan Kačar z družino Vsem znancem in prijateljem sporočava žalostno vest, da je najina skrbeča mamica, gospa Antonija Mirt , roj. Pečnihar v nedeljo, 20. januarja 1952, dotrpela. še nama je napisala zad¬ nje pismo, ko je nekaj ur kasneje prenehalo biti njeno, od tr¬ pljenja in žalosti, izmučeno srce. Vse njeno življenje je bilo delo in trpljenje, vdano zvesto Bogu in veri. Počivajte v božjem miru, draga mamica, ki Vam toliko dolgujeva! VINKO in STANKO, in ostalo sorodstvo v domovini Sao Paulo, Ljubljana, Maribor, Zagreb, dne 5. februar¬ ja 1952. Bogu vdano je dne 11. januarja t. 1. v Polhovem gradcu dotrpel naš predobri oče in stari oče gospod Jožef Malovrh , kovaški mojster. K večnemu počitku so ga položili dne 13. januarja t. 1. na pokopališču v Polhovem gradcu. Dragega pokojnika priporočamo v molitev! Buenos Aires, Valencia (Španija), Polhov gradeč, Radov¬ ljica, Velike Lašče. Žalujoči sinovi in hčere, vnuki ter vnukinje Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za birmance. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Nalivna peresa, birome svinčnike. Vse pisarniške potrebščine. Vam nudi SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Posreduje Vam tudi vso odpravo paketov v domovino z vse¬ bino po naročilu. Priporočamo kot velikonočno darilo naše nove 10 kg mešane pakete s kavo $ 85,— No. 37. No. 35. % kg kave 8% kg sladkorja 115— % 7% 1 kg kave kg sladkorja kg mesnih konserv No. 36. $ 130.- 2 kg kave 7 kg sladkorja ZAHTEVAJTE NAŠE w T It. A N CANGALLO 439, oficina 602 — T. No. 2 5 2 38. kg kave kg sladkorja kg svinjske masti $ 140.- POPOLNE CENIKE SITO” E. 34-9185 — Od 9. 18. ure Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644