TRST, petek 5* septembra 1958 Lel° XIV- - Št. 211 (4056) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini lfllEDNlsxVvj» "^*** — ■ ■ ■■■ — ■ —- —— . — -1 ■ - ' ■ — ■ 111 - ■ . — ■ ' ' — —.— — - - " »»' ■ ' ■ '■ ^ ^ »- - ■ i -1 Ttl- St 37_33«' MONTECCHi št. 6, II. nad. — TELEFON 93-M* IN 9443* — Počuti predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA * 3* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številna mesečno 100 lir. letno 1000 lir - °GLaŠ0V: Za~ ™ruzn‘“ GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo — VSal< mm višine v širin; enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 800-70/3-375 Kitajska razširila teritorialne vode na dvanajst milj od obale kontinenta 2 a sklep pa velja tudi za F or mozo in otoke okoli nje - V 2,DA sklepa ne priznavajo in Lisenhower opozarja, da bo vojaško interveniral, če &e mu bo zdelo, „da je Formoza v nevarnosti” * Nevarnost spopadov med kitajskimi in ameriškimi vojnimi ladjami PEKING 4 __ !^nila razw~uFe-insk-a vlada je sporočila, da je °balnih otnt^ ■na 12 °d kontinenta in od gajske vinrf me)° svojih teritorialnih voda. Izjava kvemoj v Poudarja, da je glavni otok skupine Načela venai^, nJast:i kitajskih teritorialnih voda. Ista ?toke, ki pni, za otok Tajvan (Formoza) in za Čuntrco ?tZ0 .°hkrozujejo, t. j. Penghu, Tungšan, Padajo Kitajski»nSa in Z& da bodo zdru-demeljne ^°,nCrto nekatere *) navedpn ’ ki Pa ni- hjosti tem r ode v notra- Udarja t®^eljne črte, pokanje ^a’ so kitajske jo Kvemoi -M- ln vk'jucuje-obalne n tri’, ^acu m druge lokah fn_ ’ ki so sedaj v - Poudar kih oblasti.> r?trnoza i« r,e da*ie, da so iajskn n -/ r, ka č o l’ s k i otok: >n zaradi te-rayi- ■: Pekinške vla-fMsintvi teritorialnin Sa.v-pOZfmlie de 0elja s.klep voda a’"-' Oto];, ;e. "a 12 Ptilj tudi za te 2aliv Pokdoda)a’ da so tudi o n°lran?i *ln 0zine Cunghov °toki ranjosj, temeljne črte. črte *,■ . obal-. a"1 dru?L,kit'aiske vlade je !ai* lsdi!™ rečeno: »Nobena v ne uln n°beno tuje letake moglo priti •' ?>lnenavm?e y kitajske t-nri ? v kitajski V^voij P^tor nad njimi brez vlade LF. Kitajske. Plovlf adja bo morala ;>fvb0°dV kitajskih teri- *i jih Wi“laihVvea —ajsmn ten-i? be, ki spoštovati do- 1 ,'tdala ,,, ie s tem. v zve-X 2iava LR Kitajske.)) »\1Van in ““daja: ,,Področja L taseden nRhu sta še ved- vmn°. silo aT°d ZUA z obor°-. Ssavani. 0 je nezakonito lin'tli'Voit v ozemeljsko ne- i* , -^.c „ , suverenost i--)Van, plap,ublike Kitajske. 4a i ie treha - in druga pod' bR v:, ? se rešiti in vla- mVzetj i l aKke ima pravico *U»Sredstvi zvVsefni potrebm-, , v Primernem ča .**java bife Jih 2aVzetia v’ ““ JC vP'a»., Do, Zasedemh moze in dru-Vanl:' z»i!.poroci! kitajska doda Ja. da je vprasa- 2ad*Va. v katero m nobeno tuje vmeša- “?pstn0 '"ueva- v e^^hju^p *Nova Kitajska« 8,- vUde 'naA. sklep kitaj fa.Vnega ,d br'l stalni odbor 1*av9 kitJU. kega kongresa. m*nJa Hon^Ste vlade ne o-Podrg-.Kon^ in bliž-Hip3a Ven^ar Pa (j; ? Vse tiet povečini elimi- ICrv Vnrl Z Skm V°,de- Oblasti veljale za hong- Vo"E^ SedaT v Hong tA^f,k6 VladeUCUiei° iZja' tegnili1.3 ie uradno da. Vin * izjavi T1 ■ ibniki so jo obja označuje n m e- v.j'1 V iz^f teritorialnih raz- vo- di ,4r2avni amc- l departma *citaj-iiov^kania „ *0eiten poizkus Padske r? alnih name j9nm tavmk Ha]ske,K hisn ia ie , .državnega dt-flo nikoi, «»vil. da ZDA da n9zširitvi Pnzna'e zahtev s- °a lo teritorialnih vo-tati^^dovin-L1 °d obale. «Na-'t z fialnih stališče glede ie ka,s°v Tv,„v° > ki izvira jo , 0 Vedn2masa Jeffersona, mm0 Povezano z me-Cplk je dejal pred- Vjt 'nform •’ da nima no' z°ve"iaVS°dt^ diplomat- te>ka™. javljajo, da je ?ato i’altih vod* rneje,„svoj;h 9th»--.a bi ki-, - na 12 mllj, la *ko nnii^°kirala sleherno kven, nvoje Ut!°' da sprem-ujtoj in dr„ oskrbujejo §2 edetiCj n obalne otoke. l»M Ihdone?i('Uda.rjaio. da so ptdn-Slavni3 ln Islandija d>h vraio vTX državami, k. 'ka na ,, ev teritorial-hovp ritanita Z°A, Ve- ‘Strto ikuPin| ln države ni‘‘ 2a, jtejo » Pa priznavajo 5*W? i* se a115' a|fterl«i- s0 funkcio-!'anit!rnaja oV,^Sa državnega ki a‘Vv, y obvestili tuja po- kov Jovani. asb,nStonu. da ?o L.?last! J Pekaterih 0t0- Predsednik Eisenhower pa je opozoril 'Kitajsko vlado, da bo uporabil ameriške oborožene sile z-, obrambo obalnih oto kov «če se mu bo to zdelo potrebno za varnost Formoze«. To je izjavil državni tajnik Dulles po svojem današnjem razgovoru s predsednikom Ei-senhowerjem v Nevvportu. Dul. les je izjavil, da so ameriške sile ra Daljnem vzhodu pripravljene izvesti »pravočasne in učinkovite« ukrepe, če bo predsednik Eisenhower mne nja, da morebitni kitajski vojaški napadi na obalne otoke ogrožajo varnost Formoze. Do. dal pa je, da Eisenhotver ni do sedaj prišel do tega za ključka. Kakor je znano, je kongres pooblastil Eisenhowerja, da brani kitajske obalne otoke, vštevši Kvemoj in Macu, če bo mnenja, da je Formoza v nevarr osti. «Toda kljub temu, kar so Kitajci izjavili in kar so do sedaj napravili, je dodal Dulles, ni gotovo, ali imajo re; namen napraviti' večji poizkus za zasedbo Formoze in obalnih otokov.« Dulles je nato izjavil; «Vsak poizkus Kitajcev, da bi zasedli te položaje (obalne o*oke) ali katerega koli od teh, bi bil groba kršitev načel, na katerih temelji svetovpi red, t. j., da ne sme nobena država u-porabljati oborožene sile, da si preskrbi nova ozemlja.« Dulles je dodal, da «se sicer ne zdi, da takšnih poizkusov, kakršni so sedanji, ne bi mogle zadržati sile kitajske republike s pogumnimi in izključno obrambnimi napori ob vojaški podpori, kakršno io ZDA sedaj dajejo«. Dulles je tudi izjavil, da kljub bombardiranju obalnih otokov in kitajskemu namenu, da jih zasedejo, niso ZDA zgubile upanja, da pekinška vlada «ne bo šla tako daleč da se bo postavila Droti volji človeštva po miru«. Zatem je Dulles izjavil, da bo odvisno od okoliščin, ali bodo začeli z represalijami in bombardirali kitajsko ozemKe v primeru napadov na ameriške enote na tem področju. Dodal je, da tamkajšnji poveljniki nimajo možnosti uporabljanja atomskega orožja kot represalijo, ker mora o tem odločati samo preds-dnik. Končno je Dulles izjavil, da so ZDA med pogajanji s kitajskimi delegati v Ženevi v zadnjih treh letih skusate doseči medsebojno iziavo o odpovedi sile. izvzemši primer samoobrambe. V Washingtonu je funkcionar Bele hiše izjavil, da bi ZDA naglo intervenirale, če bi bile mnenja, da se položaj v Formoški ožini ne ds vr.it kontrolirati, t. j., če bi Cang-kajškove sile menile, da položaju niso več ko». V zahodnih vojaških krogih v Tajpehu ugotavljajo, da bo ameriška mornarica morda v kratkem začela spremljati t"'/- -' v tu jan c* yr - ' - i-A|'' -T/*' \ rr> '//!.' ‘"a £ tj Tainsing Ju^Funp------ |VW/»V. , L Lame. 't, 1 s ^>"4 FUCUOVV^ O! 'O An lil.-*!'’ CLOK jt=D— y-%- Tur nabod Nanj) st uwEi-j)i>d^x9 ' '*4\i<' »•< i«"'/Vu'‘*" • 11 S%! 'i,.- . '»" m tla TUNC Peskadorts HPJTtNG bo«'''-::""'' e ' T ®>h s v j, ,K1 ožini «zelo ?|io,a?ariškP’plomatskih kro- si°n)ena ?blles „eStulnice me' jj'U v flt,icanju v ni na' V« tlehl ZVaZ> S r,^a?n?Stnefia ?rtaW- Vzhod„ Polozajem t9» ha -’, razen če na če se k ^opdarjai**nternaciona'li- Ca^iSnei® n?mreč, da >hv vul *i®ek \ Yidika» ta* 52t» Kit?. 'Rtata akor Pekin *hiL*za ’Ske- Zat? pFedstav-Sedaj n'ma za-i ^dnaroidnega (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Protijugoslovanska gonja tiska držav »socialističnega tabora«, razen Poljske, ki ima za cilj popolnoma diskreditirati Jugoslavijo kot socialistično in miroljubno državo, se nadaljuje na način, ki ne zaostaja za najmračnejšo dobo informbiro. jevske gonje. V tej gonji se izkorišča vsak dogodek v zvezi z Jugoslavijo, da bi se dokazalo, da Jugoslavija ni socialistična država. Tako je na primer češkoslovaški list »Odbrana luda« stiliziral vest o obisku maršala Montgomeryja v Beogradu tako da se dobi vtis, kakor da je Jug-slavija članica atlantskega pakta, in da jo je Montgomery zato o-biskal. Ce se upošteva, da že več mesecev v češkoslovaškem tisku in tisku ostalih držav socialističnega tabora prikazujejo Jugoslavijo kot »imperialistično«, potem je namen objave tako stilizirane vesti popolnoma jasen. Poleg name lot da ae Jugoslavija diskre- ditira v njeni dejavnosti kot socialistična država, je jasno, da hočejo s tako gonjo izolirati Jugoslavijo od ostalih iz-venblokovskih držav in ubiti ugled, ki ga je Jugoslavija pri. dobila s svojo politiko miroljubne koeksistence in z o-brambo pravic vsakega naroda za samoodločbo. Ugled Jugoslavije je, kot kaže, posebno v napoto ljudski republiki Kitajski, kjer je postavljeno na indeks vse kar je jugoslovanskega. Nedavno je kitajski madinski list napadel celo politiko aktivne koeksistence, za katero se zavzema Jugoslavija, češ da gre ta politika na roko samo inv-perialistom. To je najboljši dokaz, kako nizko je padla mo. rala avtorjev gonje, kajti znano je, da je politika aktivne miroljubne koeksistene eno od osnovnih načel, ki so ga azijske in afriške države odobrile na bandunški konferenci in ki ga je pozdravila ter sprejela tudi Ljudska republika Kitajska B. B. sec. V primeru, da bi se ameriška mornarica odločila zaščititi Cangkajškove vojne ladje, ki ne morejo same ščititi svojih prevoznih ladij pred zelo naglimi in številnimi kitajskimi torpednimi lad-j«.mi, bi se morala približati kitajski obali. V ameriških krogih pravijo, da bi se te ladje približale na razdaljo treh milj od kitajske obale. To razdaljo namreč ZDA priznavajo kot mejo teritorialnih voda. Toda spričo novega kitajskega sklepa o razširitvi teritorialnih voda bi to pomenilo neizbežen spopad. Medtem so ameriško vojno silo na Formozi znatno okrepili s prihodom novih vojnih ladij, letal in vojakov. Prihodnji teden pa bo prišel v Tajpeh pomočnik načelnika ameriškega glavnega štaba za letalstvo general Curtis Le-roay, ki je strokovnjak za sirateško bombardiranje. Filipinski predsednik Garcia je predsedoval danes seji sveta za državno varnost. Po seji so objavili izjavo, ki pravi, da je Garcia sklenil, naj bodo Filipini v pripravljenosti in da je filipinska vlada pripravljena izpolniti svoje obveznosti, zlasti tiste, ki izhajajo iz pogodbe z ZDA, kar se tiče Formoš*e ožine. Filipinski predsednik pa ne pojasnjuje, ali bodo Filipini avtomatično pomagali ZDA, če bi nastala vejna med ZDA in Kitajsko zaradi Kvemoia, Kaaor poroča «New York Times«, sprejema tudi britanska vlada polagoma idejo, da mora podpirati ameriško »tališče glede kitajskih obalnih *»-tokov. Dopisnik omenjenega lista pravi, da bi ta pod-ors bila »bolj diplomatska in politična kakor pa vojaška«. »Funkcionarji vlade in politiki,« nadaljuje dopisnik, »priznavajo, da bi bilo dejanstf.) nemogoče potegniti Veliko Bri. tanijo v vojno pri pouicu.su, da se Kitajcem prepreči zasedba teh oiokov. Toda konservativna vlada, ki vodi politi- ko angleško-ameriške medsebojne odvisnosti, meni, da »poraz za eno izmed dveh držav pomeni v enaki meri pcaz tudi za drugo«. Tito odlikoval BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne na poslovilni obisk veleposlanika Italije v Beogradu Gastona Gui-dottija. Na sprejemu mu je Giuffre je sklenil oditi v samostan takoj ko bo preiskava zaključena Trenutno pa je bolan in ga zato ne morejo zasliševati - Kočljivo vprašanje socialističnega senatorja ministroma za pravosodje in za notranje zadeve (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Giambattista Giuffre je nenadoma zbolel. Zdravnik je izjavil, da je potreben fizičnega in duševnega odmora. Hkrati bo v prihodnji številki ilustriranega tednika «Oggi» začel izhajati njegov življenjepis, ki ga je sam napisal in ki se začne takole: «27 let sem živel življenje ubogega uradnika in priznam, da sem poprijel tudi tako miselnost: dejansko nimam nobenih ambicij, lu-ksus me ne privlači, moje potrebe so zelo skromne, pri mizi pa sem človek, ki ga ni bolj zmernega na svetu, svobodne ure preživljam doma, večkrat — kot sem dtlal v banki — se ukvarjam s kakšnim izrednim delom. Rad sem čital in čitam knjigo o življenju svetnikov in sploh verskega značaja ter relo ljubim glasbo, še prav posebej opero. Kljub temu pa maršal lito izročil Red jugo- nisem bil nikoli v milanski slovansKe zastave I. stopnje v I «Scali» in tudi v «Areni» v znak priznanja za njegove za-[Veroni ali pa v drugih slav-sluge pri razvoju miroljubne- nih gledališčih nisem bil nik-ga sodelovanja in prijatelj- dar...*. Nato opisuje, kako je skih odnosov med Jugoslavijo 117. kapucinskega samostana in Italijo. | prišel za blagajnika v podežel- sko banko v Imoli, kjer je bil biagajnik, dokler ni začel mešati po milijonih — iz čistega užitka, da «dela posle>», ti-sie komplicirane operac je ki so ga pripeljale na vod tvo «Anonima Banchieri». Nato našteva vsa dobra dela, ki jin je storil ter zanika, da bi imel svoje urade v Rimu :*!i pa da bi ustanovil tam al’ pa drugje kake finančne družbe. Svoj življenjepis kon-*uje z obljubo, da bo takoj po zaključeni preiskavi odšel v samostan «romanjolskih fratrov*. V zvezi z Giuffrejevo afero pa so se danes s Fanfanijem zopet sestali že znani trije prizadeti ministri: Preti, Tam-broni in Andreotti. Sestanek je trajal dve uri. Po sestanku so ministri prisegali, da so govorili samo o reformi krajevnih financ in da afere Giuffre niti omenili niso. Preti je pokazal novinarjem Demonstracije v Pariza proti De GauIlovi ustavi Demonstranti so se spopadli s policijo in nanjo metali kamenje - De Gaulle se poteguje za mesto predsednika republike PARIZ, 4. — General De Gaulle je danes uradno začel vonino kampanjo za referendum o novi ustavi. Govoril je na Trgu republike v Parizu. V začetku je govoril o zgodovini francoske republike od revolucije leta 1789 do danes. Omenil je odporniško gibanje in poudaril nujnost ustavne reforme. Dejal je, da je nujno potrebno zagotoviti trajnost javne oblasti »v trenutku, ko ogromne sile spreminjajo svet, in ko je potrebno naglo razvijati se, Ce se hoče živeti*. Poudaril je nujnost dinamičnosti v vodstvu držav- nih poslov ter omenil, da odnosi med Francijo in prekomorskimi ozemlji »terjajo temeljito prilagoditev*. Zatem je govoril o glavnih značilnostih svoje ustave, ki so: «Narodni razsodnik, ki ga bodo izvolili državljani, ki 1-majo javni mandat; ta razsodnik bo imel nalogo skrbeti za redno poslovanje ustanov s pravico, da se obrne na sodbo ljudstva, ki je v primeru ekrajne nevarnosti odgovorno za neodvisnost, čast. nedotakljivost Francije in za blaginjo republike: vlada, ki naj vlada in ki naj v ta namen ima čas in možnost; parlament, ki naj predstavlja politično voljo naroda, izglasuje zakone, nadzoruje izvršno oblast, ne da bi krenil stran od svoje vloge.« »Potrebno je, je dejal De Gaulle. da vlada in parlament sodelujeta, toda da ostaneta ločena glede odgovornosti in da noben član prve ne more biti istočasno član druge. Zatem je De Gaulle analiziral posamezne organizme, ki jih določa nova ustava (gospodarski in socialni svet, ustavni odbor) in ustroj novih odnosov s prekomorskimi ozem lji ter je pozval prebivalstvo, naj ustavo odobri. Proslava na trgu se je začela z govorom prosvetnega ministra in sledil je govor ministra v predsedstvu vlade Malrauxa. Med njegovim govorom je prišlo do večjih incidentov. Že pol ure pred De Gaullovim govorom se je ob severnem delu velikega trga zbrala množica nad deset tisoč levičarskih demonstrantov, ki so vzklikali proti De Gaullu in nosili napise proti novi u-stavi. proti fašizmu in proti generalu Massuju. Prišlo je do spopada s policijo. Demonstranti so podrli policijski kordon. Tedaj je nastopila republikanska straža, ki je demonstrante odbila s pomočjo oddelkov na motorjih. Tudi na drugih delih trga se je zbralo večje število demonstrantov, ki SO se spopadli s policijo. Demonstranti so prepevali »Internacionalo«, v stranskih ulicah pa so iz tlaka izdirali kamenje ter z njim obmetavali policijo. Prevrnili so nekaj avtomobilov. Po končanem zborovanju pa so se levi demonstranti spopadli z desničarji. Policija je pri razgnanju demonstrantov uporabljala solzilne bombe. Bilo je več ranjenih in med temi 24 policijskih agentov. Aretirali so 90 ljudi. Politični opazovalci v Pan-zu ugotavljajo, da De Gaullov govor ni vseboval nič novega, in da je hotel De Gaulle predvsem poudariti svojo funkcijo #razsodnika», ki jo zahteva za prihodnjega predsednika republike, ki naj ne bi bil nihče drug nego on sam. V Franciji pa Alžirci nadaljujejo sabotaže in atentate. Danes so napravili poizkus sabotaže na železniški progi med Parizom in Le Havrom. pri čemer pa niso uspeli. V Cagnes-Sur-Mer ob Modri v bali se je iztiril tovorni vlak. V Hamburgu je predstavnik alžirske osvobodilne fronte izjavil, da sedaj obstajajo povsod, razen v ZDA in pri glavnem štabu OZN, poslaništva alžirske vlade v izgnanstvu. Novi incidenti okoli Islandije REYKJAVIK, 4. — Sinoči so bile v islandski prestolnici nove protibritanske demonstracije. Večja množica se je zbrala pred bivališčem angleškega poslanika, ki je vzklir kala proti Angliji in metala kamenje v okna poslopja. Nocoj pa je bila velika proti-britanska demonstracija na glavnem trgu v Reykjaviku. Zvedelo se je, da namerava islandska obalna služba uvesti nove metode, da prepreči angleškim ribiškim čolnom ribolov ob islandski obali. Medtem je islandski zunanji minister zahteval, naj islandske mornarje, ki so na britanski vojni ladji «Eastbourne«, premestijo na angleški ribiški čoln «Nothern Foam«, ki so ga ti mornarji zajeli pred prihodom ladje »Eastbourne«. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se zdi, da ne bo kmalu prišlo do sestanka sveta NATO, na katerem naj bi razpravljali o sporu v zvezi z islandskimi teritorialnimi vodami. Dodal je, da se di- ska vojna ladja «Eastbourne» dobila obvestilo, da je islandska vojna ladja »Aegir« skušala zavoziti v britansko zaščitno ladjo »Russel« zahodno od islandske obale. Zaskrbljenost Londona zaradi Hong Konga LONDON, 4. — Foreign Office sedaj proučuje kitajski sklep o razširitvi meje teritorialnih voda na J2 milj od obale. Predstavnik Foreign Of. ficea je izjavil da sc ta kitajski sklep zavrnili, ker angleška vlada priznava teritorialne vode samo tri milje od obale. Toda praktično ta britanska zavrnitev ne bo imela nobenega učinka. Kitajska ni Islandija in Velika Britanija bo verjetno prisiljena priznali mejo 12 milj. Toda obalna plovba okoli Hong Konga bo s tem zelo otežkočena. s tem bo nastala v tej britanski koloniji še večja kriza, kar se tiče ribolova. Lansko leto so tu ulovili 46.000 ton rib v skupni vrednosti 3 milijonov šterlingov. Posledice novih o-mejitev pa bodo lahko ocenili šele po sedanji sezoni tajfunov, ko bodo ribiške ladje lahko zopet zapustile pristanišča. Angleške oblasti pa nikakor ne prikrivajo težavnega položaja, ki lahko povzroči Hong Kongu resno gospodarsko krizo, kar bi seveda vplivalo tudi na njegov politični položaj. celo neke papirje, na katerih je bilo res videti nekaj o lokalnih ustanovah. Ir Bologne pa se je zvedelo, da se orožniki in policaji več ne zanimajo za preiskavo, s kalero se ukvarja sedaj samo še finančna straža. Polkovn.K Bernardi ga je hotel tudi da nes zaslišati, toda zdravnik dr. Isidoro Longo je odšel namesto njega na poveljstvo in izjavil, da ima Giuff e srčne motnje in tudi napisal zdravniško spričevalo. Kljub temu pa opravlja korespondenco kar v postelji in baje je tu di danes izplačal nekaj denarja. Prosil je tudi, da m mu bil pri roki kak duhovnik. Socialistični senator Šansone je poslal notranjemu in pravosodnemu ministru vprašanje. da bi povedala ali jima je znano, če so generalni pro kura tor pri apelaeijskem so dišču v Bologni, kakor tu.li kvestorja v Bologni in Ferrari. izvajali čl. 1, 2. 232. 233 in 234 zakona o kazenskem postopku. Če pa teh določb niso izvajali, naj ministra sporočita, kako opravičujeta nemarnost tistih, ki jim je to dolžnost, da spričo hudih dejstev niso dali vsaj pobudo za preiskavo. Končno vpraša socialistični senator, kaj nameravata oba ministra ukreniti, da bi se za vse, kar -se j' zgodilo zvedelo tudi zaradi pristojnosti političnih odgovornosti. V zvezi z možnostjo, da predlog za parlamentarno preiskavo uspe, piše danes »Vo-ce Repubblicana«, da ima PSDI dolžnost točno pojasn,-ti svoje stališče do preiskovalne komisije. Demokristjar,-ski desničarji pa so seveda proti preiskavi. Fanfani sam se obnaša kot da tako vprašanje niti ne obstaja, ker verjetno računa, dn bo parlament predlog odklonil zaradi mo narhistlčnega negativnega sta lišča. Kaže tudi. da je proti preiskovalni komisiji tudi de-mokristjanska levica, katere predstavniki so se doslej že večkrat izjavili za parlamentarno preiskavo in celo predlagali. da je zelo nujna. Zaradi tega se sklepa, da se bo vlada izrekla proti komisiji- Jutrišnja »Unita« pa polemizira z vatikanskim «Osser-vatore Romano« o vprašanju številnih spričeval o zaslugah, ki jih je prejel Giuffre od papeža in od predsedstva vlade. List piše, da laho trdi in tudi podpre s fotografskimi posnetki, na dokument, ki ga je podpisal svojeročni podpis in suhi žig. «Unita» poudarja dalje, da je postal Giambattista Giuffre »komendator republike« na podlagi dekreta predsedstva vlade od 2. junija 1955 na predlog tedanjega predsednika vlade Maria Scelbe. V dokumentu je v rubriki »poklic« označeno: »Privatni admini- strator«. Jutri se bo vrnil — za Togliattijem, ki se je vrnil vče-ra — v Rim tudi Nenni, ki bo v kratkem sklical sejo vodstva PSI. Sestanek vodstva socialističnih senatorjev je sklican za 15. t. m., do bodo določili govornike za diskusijo posameznih proračunov. Centralni komite PSI pa se bo verjetno sestal konec meseca v Bariju ali Palermu. A. P. na ernce v Londonu LONDON, 4. — Danes o-poldne so se v Londonu v ekraju Paddington ponovili napadi na črnce. Policija, ki je intervenirala, je aretirala dve ženski in enega moškega. Popoldne pa so rasisti vrgli v r.eko sobo, kjer živijo črnci, bombo žažigalno bombo, in sicer v okraju Notting Hill Bomba je napravila precejšnjo škodo, ni pa biio človeških žrtev. Predsednik britanske vlade Mac Millan je sklenil osebno zanimati se za položaj, ki je nastal zaradi vedno številnej-šin nasilij proti črncem. Njegov včerajšnji sestanek z notranjim ministrom Butierjem so napovedali potem, ko je Foreign Office dobil prvo poročilo o reakciji držav Com-;uonwealtha, in potem, ko je polic1 ja dobila poročilo, da bi se utegnil položaj poslabšati. Policija je dobila tudi poročilo, da tolpe zločimkih mladeničev in rasističnih hujskačev spremlja kamion, v katerem je skrita strojnica tipa »Thompson«. «»—- • Razgovori Hammarskjoeld - Naser KAIRO, 4. — Tajnik OZN Hammarskjoeld je imel davi drugi razgovor z zunanjim ministrom ZAR Favzijem. Nocoj pa se je sestal z Naserjem ob navzočnosti Favzija in Ali papež 7. februarja 1955, nosi' Sabrija. IIMimillMIIIIIIIIIIIMMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIMIIIIIItllllllf IIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIMNIIIII« Nadvse svečan sprejem Gronchija v Braziliji Letalo je prispelo včeraj v Rio de Janeiro ob 13.15 RIO DE JANEIRO, 4. — Letalo, s katerim je potoval predsednik Gronchi na uradni obisk v Brazilijo, je pristalo ia mednarodnem letališču pri Rio de Janeiro točno kot je oilo predvideno ob 13.15 po krajevnem času. Spremljala so ga brazilska letala. Gronchija je sprejela številna množica s šolskimi otroki, ki so mahali z italijanskimi zastavicami. Prvi je predsednika pozdravil BEJRUT, 4. — V Libanonu so danes po 17 tednih stavke trgovine zopet odprte. Stavka je bila delno ukinjena in trgovine bodo lahko odprte italijanski veleposlanik, nato piomatski stiki nadaljujejo, da i vsak dan dopoldne. Opozicija t trije visoki brazilski diplo-pa ne gre za »pogajanja«. i pa je opozorila, da se stavka n atski in vojaški predstavni-Kakor poročajo, je britan-lin upor nadaljujeta. ‘ki. Nato so se vsi z avtomo- iiiiiiiiAitiiiiMiiiiititiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiHiiiMiiiiiMiMiiiMiiitMiiiittMttiiitimimmtmtiiMiiiiiimmH Ženevska konferenca o atomski energiji Novi podatki o važnosti radioaktivnih izotopov Poročilo italijanske delegacije o načrtu LNSl ZENiEVA, 4. — Na današnji seji mednarodne konference o atomski energiji so trije a-meriški znanstveniki podali poročilo, Vi opisuje novo tehniko pri načenjanju vprašanja nadzorstva termonuklearne e-nergije. Predsednik družbe «Argon-ne National Laboratory» dr. Hilberry je poročal, da bo sredi leta 1960 delovalo v ZDA pet jedrskih central za proizvajanje električne energije v industrijske namene. Dejal je, da bo pet reaktorjev proizvajalo 700.000 kilovatov e-lektrične energije. Med diskusijo o graditvi jedrskih central je italijanska delegacija predložila poročilo, ki obravnava načrt ENSI (E-nergia Nucleare Sud Italia), ki predvideva zgraditev jedrske centrale ob izlivu reke Ga. rigliano. Poročilo sta pripravila glavni tajnik državnega odbora za jedrska raziskovanja prof. Ip-polito in strokovnjak za atom- ska vprašanja pri Mednarodni banki za razvoj dr. Allar-dice. Načrt govori o centrali, ki bo proizvajala 150.000 kilovatov električne energije in ki jo bo zgradila družba SENN (Societa Elettronucleare Na-zionale). Električno energijo, ki bodo pridobivali z delovanjem reaktorja, bodo vključili v distribucijsko mrežo, ki pripada družbi SME (Societa Me-ridionale per Elettricita). Mnogi znanstveniki so danes govorili o velikih možnostih, ki jih nudi uporabljanje radioaktivnih izotopov. Ameriški znanstvenik dr. Hull je na primer izjavil, da je mogoče z Geigerjevim števcem in s posodo z radioaktivnimi izotopi, pogreznjeno v tekoči vodi, mo. goče meriti hitrost teka vode. V eni izmed podkomisij so govorili o uporabljanju radioaktivnih izotopov na sektorju izdelovanja avtomobilskih motorjev. Poročilo sta predložila dva angleška znanstvenika .in obravnava kontrolo pri obrab- ljanju cilindrov. Poročilo pravi, da nudi uporabljanje izotopov velike prednosti pred tradicionalnim sistemom razstavljanja motorja, ko gre za ugotavljanje stanja njegovih sestavnih delov. Poročilo o-menja primer, da so na avtomobil, ki so ga hoteli kontrolirati, postavili bate in segmente, ki so jih prej izpostavili žarčenju,, in so s tem lahko z lahkoto ugotovili njih izrabo, s tem da so pregledali olje po nekem številu prevoženih kilometrov; izrabo so u-gotovili po količini kovinskih delcev, ki so prihajali iz cilindrov in iz segmentov in ki so se zbirali v olju. Znanstveniki so poudarili da ta metoda o-mogoča velik prihranek časa in tudi denarja. Ameriški znanstvenik dr. Libby je izjavil, da je v ameriški industriji zelo razširjena uporaba izotopov, kar omo. goča veliko varčevanje, ki do-se/a .sedaj milijardo dolarjev letno. bili prepeljali na korveto vojne mornarice v spremstvu motornih čolnov, na katerih so b’li kinematografski amaterji in številni turisti odpluli v glavno mesto. Ko so se približali pristanišču so predsednika pozdravile sirene, medtem ko je izvršil pregled erot brazilske vojne mornarice. Ko se je izkrcal, ga je pozdravil brazilski predsednik Kubiček s soprogo ob izvajanju obeh himen. Po pregledu častne čete je Gronchi govori' po radiu, se zahvalil za vabilo predsedniku Kubičku ie. poudaril, da bosta obe državi okrepili medsebojno sodelovanje in prispevali s tem k boljšemu sožitju med ljudmi, ki iskreno ljubijo mir. Končno je Gronchi pozdravil vse Italijane, ki stanujejo v Braziliji. Nato je najprej obiskal v spremstvu Kubička sedež ministrstva mornarice, nakar sta te oba predsednika na čr-rtm odprtem »Rolls Royce» avtomobilu odpeljala v povorki avtomobilov s sprem-st-om v predsedniško palačo «l>as Laranjeiras« Z obeh strani ulic koder so se vozili, je visokega gosta pozdravljalo ljudstvo. Vzdolž ulic so bili tudi oddelki brazilske vojske. Z zadnjih nadstropij nebotičnikov pa so gledalci metali korijandole. Ob 18. uri ('krajevni) je odšel Gronchi v spremstvu Kubička na sedež predsedstva repubiike, pred katerim ju je pozdravila množica meščanov z vzkliki in ploskanjem. V svojem uradu je Kubiček pred. stavil Gronchiju člane svoje vlade in druge visoke brazilske osebnosti. Nato se je Gronchi vrnil v svojo rezidenco, kjer je sprejel diplomatske predstavnike. Zvečer je bil Gronchi gost italijanskega veleposlanika na intimni večerji. Zvedelo se je, da bo 1(). t. m. objavljena skupna italijansko-brazilska izjava o sedanjih mednarodnih vprašanjih. Izjava bo dobila ime »Izjava iz S. Paola«, ker bo tam objavljena. Izjava je že sporazumno sestavljena. Potrebno je sestaviti le še dokončno besedilo, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 g. septembra 1*5* Vreme včeraj: Najvišja terope-31’ 17,5, zračni tlak 1020,5, veter vzhodnik 22 Km a* uro, vla*a 42 odst,, morje razburkano, temperatura morja 22,1 stopinje. Tržaški dnevnik Predvideva se 13 kandidatnih list Zapleteno ozadje spora in poravnave fašistov Danes, PETEK, 5. septembra Lovrenc, Nedeljta . Sonce vzide ob 5.29 m s*° a 18.38. Dolžina dneva 13.1». pu vzide ob 22.12 in zatone ob 12. Jutri, SOBOTA, 6. septembra Ida, Radomca V čudnih okoliščinah so fašisti sklenili enotni nastop - Dve indipen-dentistični listi - 69 organizacij in ustanov bo podprlo razne liste Zborovanje za pospešitev gradenj po zakonu «Aldisio» 950 prosilcev več let ne bo pričelo z gradnjo Toliko je namreč prošenj, katerih s sedanjimi razpoložljivimi sredstvi ne bo mogoče kmalu rešiti Na politični fronti pred oktobrskimi občinskimi volitvami sie' je' položaj glede sporov med raznimi strankami in cele v strankah samih za sedaj skoraj^ popolnoma normaliziral. Včeraj je bil začasno rešen spor med tukajšnjimi fašisti, ki so se takoj po majskih državnozborskih volitvah razdvojili na dve stranki. Manjši del je ostal zvest o-■rednjemu vodstvu MSI in je sprejel komisarja, ki ga je tržaški federaciji poslalo o-srednje vodstvo, večina pa je Sledila bivšemu federalu Mo-relliju in ustanovila novo fašistično stranko. Sedaj pa so «uporniki» grozili, da bodo predložili svojo kandidatno listo za občinske volitve, kar bi pomenilo, razcepiti na dve listi vse dosedanje fašistične volivce. Kot smo že poročali je nastal spor med fašisti predvsem zaradi ambicij posameznih voditeljev v tržaški federaciji. Ni bila nobena skrivnost, da je bivSi federale Morelli stremel za poslansko mesto. Obenem pa je osrednje vodstvo všililo na čelo liste starega fašista odv. Wondricha, ki je dobil le malenkostno število več glasoV kot njegov mladi tekmec in bil izvoljen za poslanca. To je bil samo eden od vzrokov, ki so zaostrili spor med fašističnimi veljaki. Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da se skuša osrednje vodstvo MSI čimbolj približati demokrist-janski desnici in je za dosego tega smotra pripravljeno podpirati demokristjane na vladi in tudi v periferičnih oblastvenih organih. Včeraj so fašisti sklenili, da bodo predložili za občinske volitve eno kandidatno listo, na kateri bodo kandidati o-beh skupin. Obenem pa so «uporniki)> razpustili svojo stranko in se vrnili v vrste uradne MSI programu. Zdi se, da bodo i-mena socialističnih kandidatov znana šele v začetku prihodnjega tedna. Tajništvo PSI sporoča, da bo danes ob 19. uri v Gropadi v gostilni Goj-ča podpisovanje kandidatne liste ob 20. uri v Padričah v gostilni pri Zupanovih, jutri pa ob 19. uri v Bazovici v društveni gostilni. Županstvo pa se mora sedaj ukvarjati z razdelitvijo mest na posebnih tablah za lepljenje volilnih lepakov raznih organizacij, ki nameravajo podpreti posamezne kandidatne liste. Za ta mesta je ciožilo prošnjo 69 organizacij in ustanov. Zaradi pomanjkanja prostora na nameščenih tablah se bodo morali interesenti zadovoljiti z lepljenjem lepakov v izmenah. Po objavi, da bodo monarhisti in fašisti nastopili vsak z eno kandidatno listo in da bosta bili predloženi dve in-dipendentistični kandidatni listi je pričakovati, da se bo oktobrskih občinskih volitev udeležilo 13 kandidatnih list, in sicer U kandidatnih list, ki so sodelovale na zadnjih občinskih volitvah- NSZ, KPI PSI, PSDI, PRI, pR, KD, PLI, SDZ, monarhisti in MSI. Poleg omenjenih list bosta sodelovali tudi «Fronta za neodvisnost# ter «Unione Triesti-na». Kandidatna lista MEN bo letos izpadla. Socialdemokrati bodo začeli svojo volilno kampanjo v nedeljo. V ta namen bodo na sedežu federacije priredili zborovanje pokrajinskih in sek-cijskih voditeljev ter voditeljev skupin v raznih ustanovah članov upravnih ustanov in 60 kandidatov za občinske volitve. Sinoči so se sestali v dvorani trgovinske zbornice prosilci za gradnjo stanovanj v okviru zakgna «Aldisio». Na zborovanju je imel daljše poročilo Cerniani, ki je obrazložil, da je bilo v letošnjem proračunu določenih 400 milijo- če prevzeti odgovornosti nov za posojila «Aldisio» in dr bi torej prišli v poštev samo prosilci do redne številke 4.150, medtem ko ne bi upoštevali nadaljnjih 950 prošenj. Ce bodo te prošnje reševali s tako počasnostjo, kot delajo sedaj, bo torej okoli 1.300 družin dolgo vrsto let v slabih in nezdravih stanovanjih, čeprav sc že plačale velik predujem, ki ga predvideva zakon, ko se prošnja predloži. Te družine nimajo druge možnosti, da dobe stanovanje, saj zato, ker so vložile prošnjo, ne morejo sodelovati na natečajih za dodeljevanje stanovanj IACP in LNA-Casa. jih podprli tržaški gospodarski predstavniki, poslanci in druge osebnosti, da pa žal v Rimu niso naleteli na razumevanje. Vse kaže, da romajo njihove pritožbe iz ministrstva v ministrstvo in da nihče no- Zaradi tega so na sinočnjem zborovanju sprejeli odločno resolucijo in sklenili, da bodo poslali v Rim delegacijo. V ponedeljek z «Arcadio» v Trstu 2.000 turistov V ponedeljek bo priplula v Trst angleška potniška ladja »Arcadia#, na kateri se bo pripeljalo 2000 turistov, ki se bo do ustavili v Trstu 2 dni. S sinočnjega koncerta zbora «Slava Klavora» Večer doživ prave glasbe Govornik je poudaril, da so ....................................................... im..........................mnuimiiiiiiimiiiiimiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMilHllllllMlMHI........mi............................................. milim.............. Sinoči je koncertiral v dvorani na stadionu «Prvi moj» zbor mSlava Klavora,) iz Maribora, ki se je pred nekaj dnevi udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu. V prvem delu programa so nam podali skladbe, s katerimi so nastopili v A-rezzu, drugi del programa pa te bil sestavljen iz priredb narodnih pesmi naših najbolj zr.anih prirediteljev kot n. pr. Marolta, Preglja, Liparja, Bučarja in drugih. Zaključila je program mogočna Amičeva skladba Himna delu. Skladbe, s katerimi je zbor nastopil v Arezzu, so bile mojstrovine iz 17.. stoletja avtorjev Croceja in Palestrine, Cherubinijeva Zdravica ter Rimski-Korsakova Pesem razbojnikov. Prav pri teh sklad-oah smo se lahko prepričali, kako je bil zbor temeljito pripravljen na to tekmovanje. Čeprav zbor ni sestavljen iz mladih pevcev, temveč večinoma zrelih mož, zveni ven- Težave ladjedelske in železarske industrije Sestanek o odpus Skrajšan urnik Napori delavcev 1LVA v obrambi njihovega podjetja Podpisovanje liste m Danes od 19. do 20. ure na Proseku Danes od 20.30 do 21.30 v Križu Podpisniki naj prinesejo s. seboj osebno iz-kaznico. To so storili pod pogojem, da se v tržaški občini sestavi začasno tričlansko tajništvo. k! ga bodo sestavljali bivši tajnik Morelli .poslanec odv. Wondrich in dosedanji koipi-sar federacije De Totto. Nadzorstvo nad to vodečo trojimi bo imet član osrednjega vodstva pos!annc Almirante ■Jjk ‘Mta6 I -.lit.čua m :;0spt)d;usltjd desnica zt*s'^iSI etia žttrnefi sp lira, ki je vladal v MSI. Tudi damol»r*t|anom v z«4njih ča-«i| pi bulo vseeno, ka|o se tat spor redi. -Čeprav, so bili v ,1 zadetku nnltib i,je*i uradni MSI; jih je začelo vendar skrbeti dejstvo, da' bi se v bodočem občipskem svt^tu pojavila fšfsskični skapina, ki ne bi i-mela nad seboj nobenega vsedržavnega vodstva. Obenem pa je treba poudarit' tudi dejstvo, da so pristaši Morellija, ki so ustanovil novo stranko, izjavili, da bodo predložili svojo listo. Razumljivo je, da je našla ta tašč,tična skupina kje trdno podporo zlasti za finansiranje rDanktnega delovanja in predvsem za finansiranje volilne kampanje. To je tukajšnje demokristjane začelo skrbeti, ker so se bali, da bo kaka njim konkurenčna desničarska politična sila našla podporo v Morellijevi skupini in jim mešala vode v tržaški politiki, kjer demokristjani stremijo P i vsestranskem monopolu. Zato so v zadnjih časih prepihali napadati Morellija, da bi omogočili poravnavo spora ped fašisti, ki ostanejo še vedno njihovi možni javni zavezniki v primeru usmeritve na desno, kot so to poskusili lansko leto. Tudi med lndipendentlstl se zdi, da se je položaj razčistil. Tolloyeva skupina (Unio-nt Triestina# je včeraj spo-icčila, da bo predložila svojo kandidatno listo. To pomeni, da bomo imeli na občinskih volitvah dve konkurenčni in-dipendentistični listi, kot smo jih imeli na nedavnih majskih političnih volitvah. Iz tega sledi, da se je določenim političnim krogom zdelo primerno ponovno podpreti Tolloya, da razcepijo indipendentistič-ne volivce. Ob majskih državnozborskih volitvah se je govorilo, da so Tolloya podprli demokristjani. Dejstvo, da je Tolloy tedaj našel prostore za svoj sedež pri neki katoliški organizaciji in da KD n' nikoli formalno zanikala vesti, da je podprla Tolloya, nem vsiljuje misel, da imajo tudi sedaj demokristjani oziroma klerikalci prste vmes v tej indipendentistični skupini. Kot so včeraj poročali, bo načeloval kandidatni listi «U-nione Triestina# Carlo Tolloy, ki je že bil občinski svetovalec. Tudi sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške federacije PSI, ki je razpravljal o kandidatni listi in o volilnem Včeraj ob 16,30 uri je bil na sedežu Intersinda napovedan sestanek med sindikalnimi predstavniki vseh obratov CRDA in predstavniki ravnateljstva CRDA. Na sestanku so obravnavali vprašanje odpustov delavcev po 60. letu starosti. Sestanka so se udeležili predstavniki petih sindikatov iz Trsta in Tržiča. Sindikalni predstavniki so izjavili, da če namerava ravnateljstvo CRDA odpustiti o menjene delavce zaradi pomanjkanja dela, se mora glede tega ravnati po sporazumu o zmanjšanju števila zaposlenih delavcev; če pa hoče te delavce odpustiti ^aradi starosti, potem se je treba ravnati po sporazumu o odpustih starih delavcev. Ravnateljstvo CRDA je odgovorilo, da omenjeni odpusti niso v zvezi z zmanjšanjem števila delavcev in da zato pogodba o zmanjšanju števila delavcev ne pride v poštev. Glede odpusta starih delavcev pa so predstavniki ravnateljstva izjavili, da zadevni sporazum govori samo o odpravnini in drugih ekonomskih vprašanjih. Ne določa pa, do koliko let morajo biti delavci zaposleni. Predstavniki Intersinda so takoj videi, da na osnovi gornjih staijšč ni mogoče doseči nobenega sporazuma. Zato so predlagali, naj obe stranki proučita predložena vprašanja do novega sestanka, ki bo prihodnji četrtek imom /tviffhniJ Delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah,' ki bodo od jutri dalje delali samo 40 ur tedensko, s« se včeraj zbrali pjed ravnateljstvom ladjedelnice in protestirali proti zmanjšanju dčlbvntgu urnika. Ravnatelj ladjedelnice je sprejel delegacijo ‘delavcev, kt so jo spremljali člani notranje komisije. Delavci so mu povedali, da Jih bo skrajšanje delovnega urnika hudo prizadelo, ker bodo dobivali zelo nizko tedensko plačo. Zato so zaprosili za razgovor z osrednjim ravnateljstvom CRDA. Ravnatelj bo to prošnjo poslal naprej in jim sporočil odgovor. * * * Posebni odbor delavcev za obrambo podjetja ILVA je bil včeraj pri pokrajinskem predsedniku prof. Gregorettiju. Obrazložil mu je nevarnost, ki preti tem velikim tržaškim železarnam, kjer nameravajo zapreti nekatere obrate in s tem odpustiti z dela precej delavcev. Obenem pa so mu izročili načrt, ki so ga izdelali za okrepitev in obnovo železarskih obratov, ki bi luhko zaposlili še več delavcev. Prof. Gregoretti je izrazil svojo zaskrbljenost za stanje v ILVA in jim obljubil, da te bo o-sebno zanimal za stvar in da bo celotno vprašanje predložil v pretres pokrajinskemu odboju. Odbor je bil tudi na sedežu tržaškega radia, kjer je zaprosil za pomoč pri obveščanju javnosti o stanju v ILVA. Obljubili so jim, da bodo to vprašanje proučili in jim odgovorili. in «Bernina» rešila vprašanje pomorske zveze med Jadranskim in Tirenskim morjem. Te ladje bodo zamenjale zastareli parnik «Campidoglio». Ladje so najmoderneje urejene, opremljene s ‘podmorskimi plavutmi za preprečevanje , , y, prehudega zibanja, v vseh DF0^9 nrUZDC prostorih je napeljana napra- rbu va za umetno kljmo in spre /z \ liri ulic n 36,1 hodo lahko samo 81 pot- ^aUllaUla>> nikov s.,izredno luksuzno ure- jenem prvem razredu. Lad-Novi predsednik tržaškega je bodo odplule vsak teden sedeža družbe »Adriatica* je iz Trsta in Genove na turi- sinoči izjavil, da bo družba s stično krožno progo po vzhod- tremi novimi 4.300-tonskimi nem delu Sredozemlja, ladjami; »Brenneroš, «Stelio» Prvi odhod bo 25. marca. iiiiiiiiiui n iitaiuiimiiMiiiiiii n minil itm iimiiiiiiiiiiiiimiiiif imuni n iiiiuiigiiiiiiHiiniiiiiiiii Pred odhodom delegacije na dunajski velesejem Trst mora pazljivo spremljati razvoj avstrijskega gospodarstva Izjava predsednika tržaške trgovinske zbornice o bližnjih razgovorih z avstrijskimi predstavniki Cez nekaj dni bo odpotovala iz Trsta na Dunaj delegacija tržaških gospodarskih predstavnikov, katero bo vodil predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je dal pred odhodom iz Trsta krajšo izjavo. Dr. Caidassi je dejal, da bp na otvoritev dunajskega velesejma odpotovalo okoli 30 predstavnikov tržaškega go. spodarskega življenja, s čimer se hoče podčrtati veliko zanimanje Trsta za avstrijsko gospodarstvo. Seveda pa ne gre samo za to manifestativno plat, temveč tudi za to da se izkoristi ugodna prilika za sestanke z avstrijskimi gospodarskimi krogi, kar je postalo še zlasti pomembno zaradi evolucije avstrijskega gospodarstva. Avstrija namreč bistveno spreminja svojo gospodarsko politiko, in to zlasti proti vzhodnim državam. Poleg tega se bo morala Avstrija vključiti v področje svobodne izmenjave in upoštevati posledice, ki jih bo prinesla za promet Evropska gospodarska skupnost. Trst mora pazljivo spremljati ta razvoj, za kar bo služil tudi obisk Dunaja. Preminila žena angleškega konzula Po dolgi bolezni je predvčerajšnjim umrla žena angleškega konzula v Trstu VVilliama Neville-(Terryja. Včeraj zjutraj so se predstavniki civilnih oblasti in konzularnega korpusa vseh držav poklonili pokojnici. Pogreb pok. Mary Neville-Terry bo danes popoldne iz katedrale sv. Justa na britan- Užaloščenemu konzulu izrekamo iskreno sožalje. Danes otvoritev ^zdravstvenih dni» Danes dopoldne bo v veliki dvorani splošne bolnišnice svečana otvoritev tržaških zdravstvenih dni, med katerimi bodo razpravljali o tuberkulozi. Uvodni referat bo i-mel minister za zdravstvo senator prov. Vincenzo Monal-di. Pripravili bodo tudi razstavo zdravil. Kamnosekom in zidarjem SELAD so priznali strokovne prejemke 1/ redno službeno razmerje bodo sprejeli in socialno zavarovali le delavce, ki res delajo v svoji stroki Kamnoseški delavci, ‘ zaposleni pri SELAD, so tudi včeraj stavkali. Toda stavka se bo baje danes končala, ker je vladni komisar dr. Palamara na včerajšnjem sestanku s jiredstavniki Delavske zbornice (CISL) dal zadovoljiva zagotovila. Na tem sestanku je dr. Palamara izjavil, da bo od sedaj naprej ustanova SELAD sprejela v službo vse kamnoseke, ki jih bo potrebovala za svoja dela in jih plačala ha osnovi delovne pogodbe gradbenih delavcev, Kar so kamnoseki tudi zahtevali. Obenem pa je dr. Palamara zagotovil, da bodo kamnoseke, zaposlene pri kamnoseških delih, redno socialno zavarovali. Isti pogoji veljajo tudi za zidarje, ki so zaposleni pri zidarskih delih. Dejansko je bilo to vprašanje takole rešeno: Ustanova SELAJ) ho sprejela v službo toliko kamnosekov ali zidarjev, kolikor jih bo potrebovala za kamnoseško ali zidarsko delo. Ti delavci bodo dobivali redno plačo kot jo določa delovna pogodba gradbene industrije. Obenem pa bodo tudi redno socialno zavarovani, kar pa ne velja za druge brezposelne delavce, ki so začasno zaposleni pri nekvalificiranih delih. Vse druge brezposelne kamnoseke ali zidarje, ki jih bodo zaposlili pri SELAD kot pri podporni ustanovi in ki ne bodo zaposleni v svoji stroki, ampak bodo delali kot nekvalificirani delavci pri raznih cestnih in podobnih delih, pa bodo plačali po enotni tarifi in ne bodo zavarovani. Kamnoseki, ki sedaj stavkajo, so vsi zaposleni v svoji stroki na mestnem obrežju, kjep urejujejo cestišče. Ti kamnoseki bodo od sedaj naprej sprejeti v službo kot strokovni delavci in bodo do- bivali redno plačo ter bodo socialno zavarovani. Ravno tako bodo ravnali z zidarji, ki so sedaj zaposleni pri zidarskih delih. S tem je bilo rešeno vprašanje zaposlitve kamnosekov in zidarjev, ki so bili zaposleni v svoji stroki. Za sedaj torej sta ti dve stroki delavcev, zaposlenih pri SELAD, dobili priznanje, ki jim pritiče, in bodo njihovi mesečni dohodki višji od dosedanjih. Hkrati pa bodo po odpustu z dela pri SELAD dobivali podporo za brezposelne, saj bo SELAD za njih plačevala vse socialne dajatve. Zaposlitev ladjedelnic CRDA Položaj ladjedelnice CRDA v Trstu in Tržiču ni najugodnejši, čeprav te ladjedelnice grade številne velike turbo-cisterne. Tako sedaj dokončujejo 5 turbocistern, ki imajo skupno 176.700 ton in eno motorno ladjo, ki ima 4350 ton. Dve 36.000-tonski turbocister-ni bodo dokončali še letos. Na splaviščih pa grade 7 turbocistern, ki imajo skupno 236.300 ton. Poleg tega razpolagajo še s 4 naročili za tur-bocisteme, ki bodo imele skupno 178.000 ton. Dve bodo gradili v ladjedelnici Sv. Marka, dve pa v ladjedelnici v Tržiču. Skupno gre torej za 17 ladij, kar pa ne zadostuje za polno zaposlitev vseh delavcev ladjedelnic _ CRDA. Kot smo podrobno že poročali, je zlasti kritičen položaj ladjedelnice Sv. Roka. ki je sedaj brez vsakega dela. darle zelo sveže in izvaja skladbe zelo dinamično in ognjevito. Brez dvoma je to zasluga temperamentnega dirigenta Jožeta Gregorca ki zna vsaki pesmi, naj bo to resna cerkvena ali sentimentalna posvetna ali delovna, vliti svojo prekipevajočo glasbeno dinamiko. Da zveni zbor sveže in sočno je rezultat vztrajnih in doslednih tehničnih vaj, ki jih dela dirigent z vsem ansamblom. ‘ Številno občinstvo, ki je napolnil o dvorano,, je hvaležno sprejemalo izvajanja odličnega zbora ter pogosto zahtevalo ponovitev, čemur pa preutrujeni pevci niso mogli u-streči. Mogočno je vplivala na vse poslušalstvo monumentalna Amičeva kantata Himna delu. Zbor šteje več kot 60 pevcev, ki zelo disciplinirano slede svojemu, dirigentu. Pevci so dokazali, da more tudi delavec, ako se loti dela z vso resnostjo, prispevati zaznaven delež h graditvi naše glasbene kuture. Le eno si želimo: da bi ta zbor še prišel k nam m nam s svojim vzornim petjem vzbujal veselje do te pa noge glasbene kulture, panoge, za katero imamo žal, pri nas premalo zanimanja. Zboru in njegovemu dirigentu pa moramo za dosežene uspehe le čestitati. u. v. Cernigoi Ursich v občinski galeriji Te dni je mlad: tržaški slikar Cernigoi Ursich iz sku-ome ((Zelenih# odprl v občinski galeriji razstavo izredno zanimivih monotipij. Razstava je zelo zanimiva tudi za Trst tako po motivih kakor po izvirni obdelavi. - Galerija je odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Sko pokopališče v Trstu, lliailllll Hill MII tMlIttllllillllUIIIUIIMIIIMIMlIMftnilllllIll III HlIliiifllllMilItMIIMlItl MII II IM KIHI* Žerjav «Veli Jože» dvignil krmo nemške motorne ladje Zaradi razburkanega morja in hudega vetra je prišlo do nesreče in je jekleni kabel vrgel z mor-narjem vred v morje poveljniški stolp vlačilca iiiiiiiiiiiiitiiMiiimiiiiiiiiiiMiHiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuii Neposvečena ljubezen in denarne težave Fant je davil žensko ki se je zaman otepala Davil jo je njen ljubimec, s katerim je imela dva otroka Iz trdih, neusmiljenih pesti jo je rešil mlad Križan V NEDELJO 7. SEPTEMBRA bo ob 15. uri na kraju ustrelitve pri spomeniku na strelišču pod Kokošjo pri Bazovici svečana PROSLAVA iških junakov Na proslavi bosta govorila ing. Josip Pečenko in Giovanni Posto-gna, nato bodo zapeji pevski zbori. V SOBOTO 6. SEPT. ob 17. uri pa bo polaganje vencev na grobove mučenikov pri Sv. Ani. VIŠJA REALNA I GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji slovenskim učnim jezikom Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglas, m deski. Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 se prično 17. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine. * * * NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4 opozarja, da se.vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 on 1. septembra 1958 in traja do vključno 25. septembra 1958 Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti čez I. in II razred ter nižji tečajni izp: se pričnejo 8, septembra 1958 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. Jugoslovanski žerjav (Veli Jože# je včeraj postavil na pomol pri Lignanu krmni del nemške motorne ladje, ki se je potopila pred 14 leti. Celotna ladja je bila težka 250 ton in dolga 32 m. Zaradi razburkanega morja in hudega vetra je bilo včerajšnje delo zapleteno in so se mornarji pošteno namučili. »Velega Jožeta# so vlekle k bregu štiri motorne ladje, pri čemer se je zaradi neugodnega vremena pripetil tudi 'saj čuden dogodek. V nekem trenutku je namreč popustila vrv med ladjo dsola d'oro» in (Velim Jožetom*, ki se je pa nato ponovno napela, in to na način, da se je zapletla ob poveljniški stolp ladje (Isola d’o-ro», ga zlomila in vrgla v morje skupno z mornarjem Nico-lom Toianom, ki je bil v stolpu. Z velikimi težavami so potegnili mornarja iz morja in nato jim je uspelo rešiti tudi poveljniški stolp. Vse se je torej srečno končalo in je tudi drugi del potopljene motorne ladje srečno rešen. V notranjosti so našli številne puške, brzostrelke, čevlje in u-gotovili, da so ladjo krepko preluknjale granate. Niso našli niti enega trupla Varilci so že pričeli z delom in režejo železne plošče na kose. Predvčerajšnjim se je na krik in vik mlade ženske nabralo precej ljudi v Ul. Ma-donnina. Mlad, revno oblečen fant je davil žensko, ki se ga je sicer otepala, vendar brez uspeha. Prizoru je prisostvoval 29-letni Fernando Dio-medi iz Križa 93, ki je tedaj hodil po cesti in je takoj priskočil kričeči ženski na pomoč. Z Diomedljevo pomočjo se ji je posrečilo rešiti se stiska rok ter je takoj zbežala pb Ul. Orjani in Trgu Garibaldi proti komisariatu v Ul. Caprin. Na srečo je opazila policijski avto in agentom, ki so se peljali proti mestu je v dveh besedah pojasnila, kaj se ji je pripetilo. Ker pa agenti niso hoteli izgubljati časa, so jo nemudoma povabili v avto in jo odpeljali na kraj spora, kjer je bil še njen napadalec, obkoljen od številnih oseb. Identificirali so ga za 22-letnega begunca Rudolfa Tu-rečka, stanujočega v ljudskem prenočišču v Ul, Pondares, in ga odpeljali na komisariat, Žensko, 29-letno Bruno Perini iz ezulskega taborišča na Kraški cesti na Opčinah, pa v bolnišnico, kjer so ji izprali v nekaj dneh ozdravljive praske na desni strani vratu. Za vzrok tega dogodka, ki bi se lahko končal tudi zelo tragično so agenti izvedeli šele med zasliševanjem. Tureček in Perini sta si bila prijatelja in še več. Iz njune ljubezni sta se rodila dva otroka, 3-letna punčka in 1 leto star fantek. Otroka sta seveda živela z materjo, ki se je sestajala s Turečkom kjer koli je bilo mogoče. , Predvčerajšnjim sta šla skupaj na večerjo v gostilno v Ul. Pondares. Plačala je seveda Perinijeva, in sicer s tisočakom. Večerja je bila bolj skromna, zaradi česar ji je o-stalo še kakih 500 lir. Denar je spravila v žep v veliko jezo Turečka, ki je hotel zaradi brezposelnosti stotake zase. Perinijeva, ki je tudi brez dela, pa mu jih ni hotela dati, in tedaj se je vročekrvni begunec razjezil ter pograbil hčerko, ki je bila z njima na večerji, ter stekel v Ul. Ma-donnina. V bližini hiše s št. 3 ju je Perinijeva dohitela in tedaj se je med ljubimcema vnel besedni spor, ki se je kaj kmalu spremenil v telesno obračunavanje. Tureček pa je bil hitrejši in je svojo ljubico zagrabil za vrat ter jo začel daviti. Na srečo je bilo tedaj še precej ljudi na cesti, tako da ženske ni zadavil. Po končani preiskavi so Turečka poslali v koronejske zapore in ga prijavili sodnim oblastem zaradi hudih groženj in povzročitve telesnih poškodb. —z—##---------------- Kavelj žerjava mu je padel na glavo Guido Nanut iz Ul. Bono-mea je moral včeraj okoli poldne proti svoji volji prekiniti delo in se zateči z rešilnim avtom v bolnišnico. Čeprav ga je glava zaradi udarča precej bolela in čeprav je bil v omotičnem stanju, je Nanut pojasnil zdravnikom, da se je ponesrečil med delom v starem delu pristanišča. Bil je zaposlen pri skladišču št. 17, ko mu je kavelj žerjava, ki je spuščal ži- co, padel silovito na glavo. Poškodba, kakor vsaka na glavi, je razmeroma resna, vendar ne bo usodna, ker so zaravniki mnenja, da bi moral Nanut okrevati najkasneje v 20 dneh. «» ------------ Z motorjem je padel Sredi popoldneva se je 26-letni Vincenzo Astore iz Ul. Moreri vozil z motorjem proti domu. V bližini Nabrežine -križišča je nepričakovano in iz neznanih razlogov padel, pri čemer se je močno udaril po kolenu. Bolničarji Rdečega križa so šli ponj in so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so ga takoj premestili na I. kirurški oddelek, kjer si bo zdravil rano na kolenih z verjetnimi mižičnimi poškodbami in podplutbe na desni nogi približno 15 dni. V veži je zdrsnil Komaj je 29-letni Umberto Manno iz Rima stopil z vlaka in se hotel napotiti proti središču mesta, je v veži glavnega kolodvora zdrsnil in nerodno padel. Manno je upal, da nc bo potreboval zdravniške pomoči ter je šel po svojih opravkih. Toda nekaj ur kasneje, in sicer malo pred 13. uro, je poklical bolničarje Rdečega križa in se z njimi odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so mu pregledali zapestje desne roke, kjer je Rimljan čutil hude bolečine, in so prišli do zaključka, da ima verjetno kako kostno poškodbo ali morda tudi izpah. Po nudeni potrebni pomoči so ga odslovili in mu priporočili, da bi se doma zdravil , Koncert primorskega akademskega zbora (Vinko Vodopivec* iz Ljubljane, ki bi moral biti v soboto na Opčinah, , odpade. DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne tr-govsfce akademije s sloven skim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v vključ no 25. sept. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septem. bra s pismeno nalogo iz italijanščine.. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delav nik od 10. do 12. ure. * * * DRŽAVNA NIŽJA IND. STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III nadstropje opozarja vse prizadete, da se prično vsi popravni izpiti dne 8. septembra 1958 ob 8.30, po urniku in razporedu, objavljenima na oglasni deski šole. Istočasno sporoča, da se je pričelo vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 dne 1. septembra 1958 in traja vključno do 25. septembra 1958. # * * SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice je od 1. do 6. sept. t. 1. od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v Ulici R. Manna 29. Isto tam naj se_ vpišejo tudi gojen, ci, ki posečajo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, ki bodo posedali novoustanovljene podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta). Vpisovanje v šolo v Nabrežini bo na sedežu PD «IGO GRUDEN# danes 5. septem bra od 17. do 19. ure. Vpisovanje v šolo v Trebčah bo na sedežu PD «Primo. rec» danes 5. t. m. od 17. do 19. ure. Poučuje se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni instrumenti in harmonika. Pričetek pouka bo v ponedeljek 8. septembra t. 1. RA VN ATELJSTVO M A D I O ( Šolske vesti ) INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I., II. in III razred vrši od 1. do vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. Istočasno obvešča vse učence, ki so pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku 1958, da se bodo razredni popravni izpiti ter izpiti za nižji tečajni izpit začeli v ponedeljek dne 8. septembra ob 8.30 uri po urniku, ki je izobešen na šolskih vratih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiitiiitiiatiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiii i, ■|||,|,||,|„ PETEK, 3. septembra 1958 KADtO TRST A 11.30 Brezobvezno, drobi? ort vsepovsod in... življenja m u£-de. (iDonald Douglas, letalski konstrukter#; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov 13 30 C.Iasba po željah; 14.30 Pregled dnevnega tiska nato čitanje ve černega sporeda: 17.30 Plesna glasba. 18.00 Velika deia slavnih mojstrov; 18.40 Yvette Horner in ansambel «Musette»- 18.55 Kon ff,rlPr;s.ta UhSana Pertota: 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.30 Pestra glasba; 20 00 SPort nato čitanje večernega soo .“i0'30 1z PPeraiega ‘sveta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Južnoameriški motivi; 21.30 Scarlattijeve sonate v Izv-dbi kJavičembalista Ru-gera Gerlina; 21.50 Trio New Yorkers; 22.00 Da.rte Alighieri: Božanska komedija — Pekel: 30. spev; v prevodu dr, Alojzija Gradnika — razlaga dr. Janko Jež; 22.20 Glas* bena fantazija; 22.45 Dva slovita pevca: Enrico Caruso in Fjodor Saljapin; 23.30 Glasba za lahko noč. RADIO TRST 14.30 Kulturne vesti; 17.45 Pošta na ploščah; 18.25 Dario Givli s svojo kitaro; 18.45 Iz Avdito-I 'ja: Sestanek s Francom Russom in orkestrom; 19.10 Koncert oue. ta: flavta in harfa. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiHiiii OD VČERAJ DO DANES C K A Z hi A UBVKWTII,A ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 5. septembra t. 1. ob 18. uri na sedežu. Tržaški filatelistični klub »L. Košir#. V nedeljo, 7 t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., prvi sezo ski sestanek od 10. do 12 ure. Med sestankom bo vpisovanje novih članov. Dospele so novosti zadnjih izdaj in novi katalogi znamk za leto 1959. Mia. dinci, ki želijo razstavljati na prihodnji mladinski razstavi, naj se javijo n« sestanku in prine-sejo s seboj zbirko. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 4. septembra 1958 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 11. POROČILI SO SE: karabinjer Romano Borrello in gospodinja Maria Savarin, uradnik Duilio Scherbi in gospodinja Renata Rak, podčastnik CP Giorgio Ho-schian in gospodinja Enrica Can-tint, elektromehanlk Marino Schiilarvi 'in knjigovezka Maria Gattinoni, mizar San,te Stefanato m uradnica Eugenia Flego, strugar Ruggero Travagin in šivilja Edda Pugliese, električar Leopol-do L ur oni in prodajalka Luciana Bassich, uradnik Mario Furfaro in šivilja Jolanda Uičigraj, natakar Giorgio Basaldella in šivilja Anna Maria Poboni, odvetnik SIL vano Miani in uradnica Pierina Dorati, trg. reprezentant Silvio Ridi in uradnica Nerina Rotta. UMRLI SO: 63-Ietna G:ust,,Pina Štolfa por. Giotto, 64-letni Mario Pilleri, 69-letna Adele Tronconi por. Lavron, 57-letna Brigiel por. Neville-Terry Mary, 74-letni Giorgio Danese, 57-letna Anna. Petaros por. Giorgl, 74-ietni Mario Siviš, 61-Ietna Rosina Luterotti por. Nicoli, 71-letna A-mailia Prasel por. Veglia, 86-let-na Santina Vidal vd. Cernabor', 64-letni Antonio Fernetti, Aldo Škerl, star 1 dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7- de Leitemburg, Trg San Giovanni 5: dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendin! Ul. Tlziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje- Nicoli, Skedenj. Valute HADIO KOPE« lJ4i Poročila v slov.: 13,30, 15.00. Poročila v ital.: 17.15. 19.15, 22.30. 6.30. I2-38' 12.00 Glasba po Zabavna glasba, j1™** n mvztt-12.50 Glasba po zeljgh. ^ tiiski nasveti; 13'^j?2P!La od-melodije; 14.30 » daja: ((Izpolnitev Črtov#; 14.40 PopuDrne J>iu_ 15.10 Zabavna Klast>a'A" ansan> klame; 15.20 Igra narodni petra Vr- bo i ((Zlatorog# P '‘ ‘Žm BU hunca; 15.40- 17.00 Pr»« Ar. 17.00 Ritmi orkestra Em ^ mengol; 17.25 Od meWiU* melodije. 18.00 Razstava slikar^* Sakside v Kopru. 18.10 Simfonični 8oncert’ Pojejo: Carla Boni, Gin Toni0I Dor. Marino 3arrett°’, fratri Torrielli in Marisa uvi ^ 19.30-22.15 Prenos RM "J* gj) ry James s svojo trobe ■ g » L. v. Beethoven: Sonata J Fa minore op. 57 ((APP3® SLOVENI1A 327.1 m, 202,1 m, 21-M god, Poročila: 5.00, 6.00, L™- .0jo, 10.00, 13.00, 15,00. 17.00. 22.00. 22.55. - jtof 8.05 ((Pesmi planin* (P°£ wj. Tridentskih alpinistov P- Rjchard gija Pigarellija); 8.30 nojvirl Strauss: ~’e( skladb ts 8.55 Glasbena medigra! (nono»v rietč na valu 327,1 ni iPTj,#. tev): 10.10 Popu 1 aren ooi#' je, ski koncert- 11.00 Za uOffl jjj) ne; 11.10 Venček narodnm, , Odlomki iz Smetanove ^af* »Prodana nevesta#; ‘2.1» ne češke skladbe igr3 JLtj -godba: 12.15 Kmetijski a8 ^ Ing. Rado Sturm: VinskoJTJjjf, pripravimo pravočasno; *-■ jj za igrajmo in zapojmo#; bavna glasba, vmes ospt-13.30 Slovenski zbori in j^pnisra vi. 14.00 Mali koncert v pt-Alija Dermelja in "“S I> tra Dumičiča in Marip^gjj, pavžka: 14.30 Turistična v», 14.45 Pet pevcev & a> KOC- 15.15 Zabavna g1-* , • ^ \2 vestila in reklame; 15-J' j t/MrBd len ii -Joirn/\cf i - A' .. tovne književnosti nin: Križar v cirkusu; 16.00 :ir«i™- p-oni : cert ob štirih; 17.10 Plesi jugoslovanskih 18.00 Iz naših kolek Harfistka Jelica PerfoLK 3 1» di igra skladbe M. ^°,li,jV«st| A. Roussela; 18.45 Zanlnj znanosti in tehnike: 1#-V“ jn r* na glasba vmes obvesm'' odr.e klame- 20.00 Umetne in . r#>' ptsmi ’ poje moški kom unaiič iz Celja; 20.15 Tedenski pe politični pregled: 20-berto Valentino s svoiim j# blom; 20.45 Branimir 53« B.P fonija o mrtvem voj3* Oddaja o morju in P°%40 H 22.15 Serenada godal Ljubljanski jazz ansa: 22-4° ,'inbc1- tisleviZIJA jpovd^ 17.00 TV za otroke: vanje prirodosiovca in■ -» ščine Rin Tin Tina#; *“• ,g| kr 18.45 «Ona in drugi# (* 8^ nik); 19.30 Novela: H-* liam Somerset - Maug*13 Lptn, Vabilo. «Otok iz jekla* ža iz Ravenne, kjer jejjjsP. otok# za pristajanje P® „sta''G ladij); 20.15 ((Italijanska^ jp* 20.30 Vesti; 20.50 Ca.rt? «Romeo Bar», po-liciVP ' "ja v dvfch dejanjift). **' K I , K I J* ------------------------- je>, _ Fenice. 16.00: «Poskus &■ Hedison, Patricia OWd Nazionale. 16J)0- «G.Mefl1 Cjtua* ste#, Yale Wexler, 1» Arcobateno. 16.00: lažnive#, Isabelle Cof« fv Schoner, Nino Manfre0, stolovščine treh deklet-Supercinema. 15.30: ““J11®,, Robert Taylor, Debora« j{ei» Filcdrammatlco Jutri vštU" sezone: «Smrt pride iz _,ati»-ja». Variete: «I5obe de } m Grattacie.o. 16.00: «so,„, voCf; hunes. Najbolj junaška yir ka druge svetovne vo)F'■ ginia McKenna. Cristaiio. 16.30: «Anz™ y liam Holden Epopeja -jjpr Capitoi. 16.30: «Družin3 Ruth Leuvvenk, Mar* M. Holt. _ ^ovil Astra Hoiano. 16.30: «c^mt*t biti mlad#, j. Mills, gr Alabarda. 16.30- «Tam, "jLs “ reka#, Rock Hudson, 331 \vard. , Aldebaran. 16 00: aPromei ^ Kongu#, Rory Calhoun’ ra Rush. . .1 Ariston. Glej letni Aurora. 16.30, 18.20, jj lec .e pustil podpisri 1? lepi Kriminalni film. MJVli “Ji: strogo prepovedano, f, jO."c Garibaldi. 16.00 (P°lei" ped- u «Usoda žensk#, C. CrfjMg R. Drago, M. Ca rol, M. p Raf Vallone. Mladolem povedano. - n3jy, Ideale. 16.30: «Ne grem0 jjar0 lo», Stan Laur el, Oliv j,_ Itn pero. 16.30: «LoreR*»’ , Luca, M. Arena. iJ- Italia. 16 30: ((Manina... % ^ tančic#, Brigitte Bar nji dan. ^ sP3"1 Moderno. Zaprto S. Marco. 18.00: «10.06° , Dean Martin H^vt- Savona. 16.00: «Robm meč#, Don Taylor lnT0K°-Viaie. 18.00- »Mostov! » ^ W Holden, G. Kelly- -pri*?n Viitorio Venelo. '6-^p.iltfGfj'1 polnoči#, Raymond JL p Beivedere. 16.30: «Ahjj" * T. Scotti, komičen tl -t Pa, Massimo. 16.30; «Gestatana ta», Victor Mature. D a krimmalni film. , Novo cine. 16.00: 0 se ne igraj#, Glynis Radio. 16.00: «Saga ,KcS?tO' 1 ■ x’ Milan Him Zlati funt 5.950,— 6.150,— i Marengo 4.650,— 4.800,— Dolar . . 622,— 624,— Frank franc. 133.— 137.— Frank švicar 144.— 146.— Sterltng 1.720.— 1.760.— i Dinar , 82 — 84,— Šiling 23.75 24.25 Zlato .... 706,— 709,— 1 Zah. u. marka 148,- 149,—1 16.00: «Saga - /'Spi Dana An-drevvs, Kent nemascope. NA PROSTEM ^ Castello di S. Giusto. bimca petih morij#; J * jene, Lana Turner. Co' Kgie “fl Arena dei fiori. 20.00. * , r letja#, Judy Holl«’'” ji? Lawford. M0j sijLfi* Arena Diana. 20.00: ron», Alberto De Sica, Brigitte 8 a ie Ariston. 20.00: »Moderne V. De Sica, M. Brd1- y Garibaldi. Kot zgora.t , pr ji Marconi. 20.00: «Cu?" ^a()e‘ Davida Gordona#, ,)»* C. Borchers. , „ia L/ Paradiso. 20.00; s'LsO ,r Victor Mature. Cine: 1° (z Ponziana. 20.00: «LjU“ /,. vorice#, V, De Sica, j(e ro, Carla Gravina- , tr1 Roiano. 19.45: «Cirku« n ud ne», Dean Martin. .. n* Secolo Sv. Ivan. 20.00- ^„1» modra cesta#, Tv o)? Alida Valli m-eV*’, Stadio. 19.45: «7 dolph Scott, Gad RjiobMf F Valmaura. 19.45: .‘'pr3 Anton-elia Luald'- i„ryi. terlenehi In Gino KINO MILJ* jrll£n»* Europa: «Dekleta brez Homa: «Uomini Vtrdi; «Se bo sonc« Y fjMORSKl DNEVNIK — 3 — 5. septembra 195S YBRADERY cesta 'Jkrift ,P°P0ldan‘ki dež je Ul po žitu na >'n*kai1 rrr rm in fcfbe. v Lz^tišrni Si“ *"* med »V* da bi Aefc5e v tilažu otrok. " ami. Delala si oddahnila, temi je jokal . Hernando ie čakal, da bo na polip e \esenim plugom Šumel n ' podaj " strugi je attC‘ , rsl“reka-Trd™ ^ S „esta’ ‘rdi ne- !■< ip . šumela: ležalo l,* >knjoča se, svetla bilo Pr ki so kazale Nienn P° .®0 bi,e brez haska. fcaj nj ,Va zena ie dejala: »Ne. «Da r,edu> Hernando?« *n™'lo NeknVaŽneBa Se jB )e sprazn i 3 pomembnega n - “"tlo cesto.« lahkotno ie st°- ■ D«ž mu je pral Pil _ bije r> n • -- J - J trde nart re-7ene debele in dobro °mobilske gume. Prav 0 tem n 36 spom'njal zgodbe čl Je Paru čevljev. Neke nogam a r'nrpeia avtomobilska kokoši j, °!'bo *n prestrašila kotttli‘a pao\‘ar se je pri' * katere aribu. Avtomobil, jal Bo ®a. ie odletela, je div-t,e»U tel/*3 d° ovinfca tn za 'Osti lehriS Prižaanimi žaro-strme , v ZTaku, preden Kobil J - Vtl v reko- Avto-tiasleJ* Vedn° tamkai-"'obilske 36 dn' S' 3e i2: at,t0" ^flte •» Oume izrezal pod- P«ile!a ***«*- »'Me Poslušal je le do avtomobilske Ptšenip . obsta! Tedaj h"*31 110 enar> S° • nenadoma, kakor Piobjjj „len^.e' Pripeljali avto-1> minin °l'ne ,tisoči so drve. *>>li uelik'11^90' Aded nj‘m‘ so 10 Prin„, ■’,^rn* ovtomobili, ki d J * SdVera od Zdru- 2 Pelilr r *n Tezali krivine Itj ° bdrostjo. Obrazi lju-‘lih, ss0 se tiščali v avtomo-,fbn*aa Taz°devali nekaj po-rnisi f-nekaj’ kar mu je da-**»oniob;i rniI 3im j® hrbet °tem ■i' P.° ’° drueli mimo 1,1 atrudV 36 *te3, dokler se ”l06i(oj, ' sto, tisoč aoto. le, pripeljalo mimo enek**-56 *° *meli t> obra-QJ. Posebnega,,. Toda " dejni r° in nobeden mu htafcih‘ eesti Prav konec. Po • *e je v gostem, sf dežju, velikih 0rd» Pripeljal je naglo. star Bla- Pare ‘en V°sil l'd Polenkr?P^je,t se je zausta. «tabk0 ”ernanda. ^°eil j obimo vode?,, ^“aindun,6 mladenič morda 'lvZTnT'h.let- Oblečen je y 2 odnpt° j°p,co- belo sraj. on' hlače n ,ovratnikom in p,1i _ ' ^ež je padal na n 'e Bo!o°ni0b‘'' u katerem af°storu nieOa na ozkem e So ,p. ^al° Se pet žena. i! *e skriK Pe in Poskušale Hi„r°da dpi P°d stare časopi-J in 3e Pronical skoz- u^al obUi. Psrem skupaj na-dPdi ® de? ° aS;ie so se jim ,p iih to 3U’ Toda kazalo je, n’ pritni16 nio‘i- Nobeden l>dn:žZal iV ‘° 3e bl[0 d - ,e ve,In koc Prej so se i.?3u. Prahu Putoževali: P roti HerllalienostiyremenU’ mra' ne*e| Vam° ve zamrmral: *Pri. »Oh, bom vode.s Pas’ pohitite!« en o oj '** jP , . t2^ed deklet. bo?5, ^ lS0,C, Prestrašen t? Se je neP°trPežljiva, le I ^alu „T°meta n3? vrnil z obodom cje bi! dar,, vode■ Tudi Pri, ^ek ,z avtomobilske kr Cte' kok Popoldneva je bliskajoč se o- ii^°b«n“eniefr“!:? r •- 81 br, bl ej peljal da-°pazil ,da je 'isia* 0r;n— oaesa- bil ■ z° nro„* 2eno “Porob- r- '*• lj i ene . n°ndo ozri n lepa,« je dejalo *Ne e9li.i »te ' dekle ffel0pl Ustrr-'- VeSte’ kak° *T0 ,nnnd0 ,p . 3e smehljal. V»i n'° le bil U ^jo ph n0ef,a ni u > . * b. , e! - Pet Ž0,>1. Pelifc promet. e«i smeri. Pro- reči, da ‘O; »no Po Bleda, Tkdu 'C° 3''‘ • Kafco so o- je opa* *cal1 določena po izločilni kod® v Orvietu 30. avgu sestavljali: „ rarcettiS Mušja kat.: Pw'° mastell*' Petelinja kat.: L|nor;anffa"cJ ro; peresna kat.: Fra»c° Piovesan; lahka kat.: * pief# Brondi; lahki welter- pac Brandi; welter: Allre0° GW meggiani; težki welte ■ kat:! vanni Biancardi; sTednj . tej. Tommaso Truppi; sr.,jj. te*' ka kat.: Giulio Sarau pjcColii ka kat.: Fraacesco d« KOŠARKA. Začetek italijanski*, košarkarskega prv**1’ \tr RIM . 4. — ItalijansM, ^ šarkarsko prvenstvo je ;o prvenstvu - 0l- čelo z naslednjimi . ob1 Prva moška serijo* 1958 jj5J Moška A serija: 19- 1$ Zenska A serija: l9', -195* Moška B serija: 14. ' jati« Zenska B serija: 1959 jjjf Moška C serija: 18- ian' . uofovorni urednl* STANISLAV BENKO ,,4 1 Tiska Tiskarski zavod ‘ 1 Tttmna predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob IS. uri na prostem ob 20. uri nadvse zabaven filu** Joto, Peppino in... slaba ž (Toto, Peppino e la... malafemmina) ' .s' • .... Igrajo: TOTO’, PEPPINO DE FILIPPO, DOR1aN GRAY in TEDDY RENO MIKULA LETIČ INTERNA TITIS Ta razgled marsikaj plača. Prišel je k nam kvestor iz Chietija, inšpektor taborišč iz Pescare, generalni inšpektor iz Rima; vsakemu so se ljudje potožili, da je hrana slaba in nezadostna, a vsak je odgovoril: Kaj pa hočete, ko imate tak krasen razgled (panorama magnifico)? Posebno kvestor je napravil pri takem odgovoru zares široko gesto z rokama, kakor kak Ermete Zacconi na odru. Hrano smo imeli v Corropoliju boljšo, ker smo si sami kuhali v lastni režiji in smo seveda porabljali za nakup živil vseh 6 lir dnevno na osebo, ki nam jih v ta namen daje država. Tu v Casoliju pa imamo zakupnika, kateri nas hrani kvečjemu s 3 lirami dnevno; ostanek vtakne v svoj žep. Komisarja tu nimamo, ampak upravlja taborišče občina. Vojna povzroča občini mnogo izrednega dela kakor ;• rekvi-zicije, razdeljevanje hrane, izplačevanje podpor, evidenco vpo-klicanih, nabore itd., tako da so v občinskem uradu veseli, da jim jaz opravljam skoraj vse delo tičoče se taborišča. Zato aem si izgovoril pravico, da se nekoliko prosteje gibljem, tako da grem lahko v kako gostilno, trgovino, trafiko itd. S to malenkostno olajšavo je življenje znosnejše. — Dneve prebijem s čitanjem ih pisanjem. Tudi debatam se ne morem izogniti, ker se veliki dogodki vrste drug za drugim. Od doma že več tednov ni pošte. Tudi drugi Slovenci je ne dobivajo. Kaj vraga se dogaja tam v daljni Sloveniji? Od interniranih Slovencev nihče ne dobi dopusta, pisma so budno cenzurirana, vendar pa marsikaj zvemo in vemo. Danes sem si spet opral perilo. Moral sem se odločiti za to delo, ker perice preveč skvarijo vse. Imam še nekaj dobrega šihtpvega mila; če ga dam perici, ga ne vidim več. če ga dam kakemu tovarišu, mi ga preveč porabi. Ni mi preostalo drugo: Ali sam prati, ali pa ostati v kratkem brez perila. Spočetka je šlo nerodno, zdaj pa sem se izvežbal; poznam celo razne načine pranja in poskušam še nove. «RADION PERE SAM« se je glasila neka znana reklama pred vojno. Radion ima zdaj konkurenco: Tudi interniranec pere sam! Ravno tako sem se naučil stenice loviti, že ves teden je moja postelja čista. Ampak pregledovati jo moram vsak dan. * * * Gajo Zubčič. kmečki delavec iz Polešnika pri Zadru, pozimi tudi pristaniški nosač v Zadru, dobrodušen analfabet (bogve, zakaj so njega internirali?), močan kakor bik, bi takole pisal: 12. oktobra 1942: Menaže je malo. Vedno sem lačen. Danes pa sem imel boljši dan. Pero je prinesel polno vrečo grozdja. Rekel je, da mu ga je dal neki kmet; najbrž pa ga je nakradel na polju. Toda kaj to mene briga? Dobil sem tudi dober kos kruha, tako da sem se z grozdjem vred prav fino nabasal. Danes smo torej dobro prešli, hvala bogu! 12. februarja 1942: Zima je huda! Na srečo mi je Stanko Sabljič daroval volneno jopo. Zdaj se mi dobro godi in zaradi mene internacija lahko traja tudi pet let, če bo vedno tako. Sem namreč v kuhinji; lupim krompir, cepim drva, pomivam posodo, snažim kuhinjo in jedilnico, dvigam kotle, netim ogenj, sploh delam vse, kar je treba, in sem zaposlen od jutra do večera. Pa kaj to meni, ko sem navajen na trdo delo! Zato mi pa ne manjka jedače: Vsakikrat, opoldne in zvečer, pojem po pet porcij, včasih tudi še več. Amerika!! 12. julija 1942: Bogami! Slabo je tu. Hrana zanič; vodena in malo. Od 5. maja, ko smo prišli v Casoli, do danes nisem bil še enkrat sit. Malo bolje bo od 15. t. m. dalje. Zmenil sem se z zakupnikom kuhinje, da bom čistil kuhinjo in jedilnico ter cepil drva proti temu, da dobim vsak dan 150 g kruha posebej. Bolje nego nič! Mogoče se mi še posreči priti v kuhinjo. To bi bilo fino, čeravno ni kakor v Corropoliju; nekaj pa bi le kapnilo. Drugače bom tu dobil še jetiko, ako se vojna ne konča kmalu, če bi imel denarja, bi si že po- magal. Ampak od kod naj ga dobim? čeravno čistim posteljo vsak dan, sem včeraj našel več nego dvajset stenic. Danes pa sem spoznal vzrok: Leni Stipe spi zraven mene. Pobral sem njegovo posteljo in izčistil stenice. Bilo jih je na stotine. Od njega so prihajale k meni. — Miloslav bi takole pisal (ne imenujem ga s pravim imenom, tudi poklica ne označujem; recimo, da je uradnik ali trgovec ali učitelj ali natakar ali bodisi kaj): 12. oktobra 1941: Včeraj od desete pa do poldne smo sedeli pri preferansi z Jovom in Nikolom. Malo me je zapeljalo, da sem preveč riskiral in dobil sem samo tri lire. Popoldne zopet preferansa. Dobil sem 15 lir. Zvečer sem igral z dvema zagrebškima Židoma. Ves čas sta mi trobila, da ne znam igrati in da bi moral priti v Zagreb v šolo. Njun prijatelj Katz bi me že naučil! Odnesel sem jima 40 lir. 12. februarja 1942: Zima je in težko je igrati, ker je kuhinja pretesna, a drugod je preveč mraz.. Pa včasih le gre. Včeraj ena partija. Vtaknil sem 13 lir. 12. julija 1942: škoda! Jovo je premeščen. Bil je prijeten igralec in pustil mi je lepe denarce. Popoldne mala partija. Dobil sem 7 lir. Moram končati, ker me že kličejo na večerno partijo. — Ustajslav bi takole pisal (tudi njega ne nazivljam s pravim imenom; je ribič ali kaj podobnega iz Dalmacije): 12. oktobra 1941: Zjutraj smo sedeli na soncu Ive, Stipe, Šime, Luka, Pave in jaz. Bilo je, ko da smo «na portu». Nič nismo delali, samo «čakulali»; najprej o menaži, potem o dalmatinskih ribah, olju in vinu ... Popoldne smo bili spet na soncu Ive, Stipe, Šime, Luka, Pave in jaz. Bilo je ko doma «na portu#. Govorili so o menaži, potem o dalmatinskih ribah, olju in vinu. 12. februarja 1942: Zima je huda, zjutraj sem ostal v postelji. Obed mi je prinesel Pave na posteljo. — Popoldne smo bili v kuhinji Ive, Stipe, Šime, Luka, Pave in jaz. Govorili smo o menaži, potem o dalmatinskih ribah, olju in vinu. 12. julija 1942: Zjutraj smo sedeli na soncu Ive, Stipe, Šime, Luka, Pave in jaz. Bilo je; ko da smo «na portu». Nič nismo delali, samo «čakulali»; najprej o menaži, Potelfl dalmatinskih ribah, olju in vinu. Tll|$i Popoldne smo bili spet na soncu Ive, Stipe, Šime. ^ o Pave in jaz. Bilo je ko doma «na portu». Govorili s® menaži, potem o dalmatinskih ribah, olju in vinu. ŠE IZ DNEVNIKA _ . . t»' Ljubo Ravnikar, akademski slikar iz Ljubljane. v kole pisal: j, 12 oktobra 1941: Krasna jesen. Ves dan sem pokrajina je neizčrpna, posebno oljke. Izdelal sem danes ^ akvarela, skoraj dogotovljena sta. Tudi več skic sem pravil; sižejev ne manjka, markantnih tipov je veC,P ji dovolj. Med drugim sem skiciral tudi MikulQ, kako =*,! soncu med ovcami, ki so se okrog njega pasle, ta je moJ8 v Ko bo pa prišel domov, bo pripovedoval, da mu je internaciji slabo. Ampak paziti bo moral, da jaz be prisoten! . t škoda je le, da moji preljubi tovariši, posebno juga, tako rjovejo. Res je, da so povečini rojeni v,Jjh ampak kje so se naučili tega rjovenja? Saj v hrva*Ki j)>! dalmatinskih planinah ni toliko volkov, levov pa spl°‘l sv» Zlati moj dr. Delimanič, kako ga pogrešam! Tri mese^ et9' spala drug poleg drugega in še vedel nisem, da je na s pet besed na dan je govoril, čuden advokat! Mo^annjjlč, pisati, da mi je zdaj kar neprijetno brez njega, ko več zraven mene ne — razsaja. 12. februarja 1942: Mrzlo je ko v Sibiriji, naša ljU^S^ zima se lahko skrije pred corropoljsko. Seveda, v LJU so povsod peči, tu pa... hudič naj vzame tako w in tak red! n»' Ampak pokrajina! Ti svetlobni efekti, ti oblaki, sprotja med snegom in zimo ter južno pokrajino! Lgl s strupenemu mrazu mi ni dalo miru, šel sem ven in Prl, lit«* seboj nekaj dragocenih osnutkov. Zdaj sem si skuha1 vina in dobro me je pogrelo. (Nadaljevanje sle^