TRGOVSKI lIJT Cautopls mm trgovino, Industrijo In. obrt. $te4ni*tvo in upravnišfvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D za pol leta 90 D za četri leta 5e vračajo, - Si pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. g 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani. LETO vn. Telefon štev. 333 LJUBLJANA, dne 26. aprila 1924. Telefon štev. 333 ŠTEV. 50. Nova gonja proti trgovstvu. Beogradska »Politika« je dne 22. t. m. priobčila senzacionalno vest o velikih goljufijah, katere je baje izvršilo več slovenskih trgovcev s tem, da so ponarejali izvorna spričevala v na-mienu, da si omogočijo uvoz inozemskega blaga po minimalni carinski taliti. Po omenjenem dnevniku se je »celoj ovoj družini, koja je na prost način dolazila do brzog bogatstva«, prišlo te dni na sled in glavna kontrola v Beogradu je baje že sklenila, da se vse krivce preda kazenskemu sodišču. Ta vest, ki se je bliskoma v najrazličnejših verzijah razširila po Ljubljani, bo brez dvoma, kakor smo videli že pri znani »raci« zagrebškega »Der Morgen« o mariborskih insol-vencah, prešla tudi v inozemske liste in posledice ne bodo izostale. Kdor pozna dejanski stan, ki služi za podlogo tem »goljufijam«, tega ne bo treba posebej prepričati, da se ovaje-nim tvrdkam v kazenskem oziru ne bo radi tega skrivil niti las, pač pa mora način, kako poroča o tem »Politika«, izzvati največje ogorčenje celokupnega slovenskega trgovstva, ki vidi v tem početju sistematično gonjo proti dobremu slovesu in zaupanju, ki ga uživa slov. trgovstvo v tu- in inozemstvu. Zato moramo predvsem proti lahkomiselnemu razširjanju takih neutemeljenih vesti, ki morejo, osobito ako pridejo v inozemsko časopisje, imeti najtežje posledice tako za prizadete tvrdke, kakor za celokupno našo trgovino, najodločnojše protestirati. Protestirati moramo pa tudi proti brezobzirnemu postopanju oblastev, ti v presledovanju trgovstva ne poznajo meja. Nov način persekucij, ki so ga pravkar uvedle carinske oblasti, mora, poleg že poznane krutosti, s katero se izvaja zakon o pobijanju draginjo bas v Sloveniji, izzvati v vseh trgovskih krogih največje ogorčenje in ostre proteste in je karakteristična ilustracija načina postopanja naših oblasti napram trgovstvu. Že pred tedni se je na podlagi ovadbe Glavne kontrole carin, radi istega »zločina«, radi katerega se namerava postopati sedaj po poročilu »Politike« proti več trgovcem, uvedlo kazensko Potepanje Pr°b eni naših najuglednejših tvrdk. Izdan je bil ukaz za aretacijo lastnika tvrdke, ki je bil pa kmalu po zaslišanju izpuščen na svobodo. Tudi je že sodišče, kar je bilo pač pričakovati, ustavilo kazensko postopanje. To je bil prvi primer, kateremu bo sedaj, kakor piše »Politika«, sledilo še več drugih. Dasi smo prepričani, da bodo prvi ustavitvi kazenskega postopanja, ako bi že res prišlo do tega, sledile tudi druge, toda kdo bo poravnal moralno in materielno škodo, ki jo zbog tega utrpijo posamezne tvrdke? Ali ni tako postopanje, s katerim se s strani naših oblasti ubija ugled, ki si ga je pridobila tvrdka s trudapolnim, dolgoletnim delom, vredno najstrožjega obsojanja? Uprav v času, ko preživlja naša trgovina najtežjo krizo, ko se zbog pomanjkanja denarja zapirajo obrati, množe kon-kurzi, uprav v takih časih se uprizar-jujo napram trgovstvu najhujše gonje. Nove persekucije pomenijo nova poniževanja, ki stavijo naše trgovstvo na nivo brezpravne raje. Nujno potrebno bi že bilo, da bi začeli tudi državni organi uvaževati, kako velike važnosti je naša trgovina za državo in javno gospodarstvo kot davčni vir in nositelj ogromnih socijalnih bremen in da pokažejo vsaj nekaj umevanja asa težnje tega stanu. Občni zbor Slovenskega trgovskega društva „Merkur v Ljubljani. .it Včeraj je imelo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« svoj XXIII. redni občni zbor. Ni bilo to običajno zborovanje, kakor jih imajo v tem času posamezne organizacije skoro dnevno, mnogokrat samo zato, da zadostijo formalnostim statutov, temveč na občnem zboru »Merkurja« se je v kratkih obrisih rekapitulirala cela zgodovina gibanja slovenskega trgovstva, ki stoji v najtesnejši zvezi s postankom in zgodovino ! društva »Merkur«. Govori gg. Lihega, dr. Wiudischerja, Kavčiča in Jelačina, izneseni v izbranih besedah, so nam nudili najlepšo sliko slovenskega trgovskega gibanja izza njegovih početkov, združenih z največjimi težavami, do danes, ko sme »Merkur« s ponosom gledati na svoje uspehe v kulturnem, socialnem, gospodarskem in osobito nacionalnem oziru. Občni zbor je otvoril predsednik g. A. Lilleg, ki je po pozdravu navzočih predal besedo društvenemu tajniku g. V. Urbančiču. Iz obširnega tajniškega poročila, ki govori uvodoma o splošni gospodarski krizi, ki je bila v preteklem letu, posebno pa koncem leta zelo občutna in je dala društveni posredovalnici služb v lanskem letu obilega posla z nameščenci, naj navedemo samo glavne točke društvenega delovanja: Septembra 1928 je društvo na izrednem občnem zboru izročilo gg. Golobu in Šarabonu diplomi častnega članstva. Vajeniški odsek je uvedel podporno vajeniško akcijo, ki je donesla društvu znatne prispevke, ki se oodo porazdelili na podporni sklad in na vajeniški odsek. Kakor hitro bo na razpolago zadostno sredstev, se bo napravilo vajeniško zavetišče, kjer se bo vajencem nudilo obilo duševne hrane in razvedrila, zato se poziva ponovno vse, ki so dosedaj to akcijo omalovaževali, da se pozivu za prispevke odzovejo, ker gre tu za važno akcijo, ki bo največje koristi za splošen razvoj našega trgovstva. Učni odsek je priredil v letošnji sezoni tečaj za nemščino in italijanščino. Skušalo se bo prirediti tudi še strokovne tečaje za kjigovodstvo, stenografijo, korespondenco itd. Veselični odsek je priredil izlet v vevško papirnico, izlet v vrvarno A. Šinkovec — Grosuplje in pa trgovski ples, ki je uspel nad vse pričakovanje dobro. V kratkem se priredi zabavni večer, na katerem bo sodeloval dramatični in pevski odsek. Osnoval se je tudi plesni odsek, ki je prirejal plesne vaje v mesecih oktobru, novembru, decembru in januarju, Miklavžev večer ter zaključni venček dne 19. marca 1924. Celotni gmotni in moralni uspeh odseka je bil zadovoljiv. Oživel se je tudi pevski odsek in na novo osnoval dramatični odsek, ki oba pridno vadita, da zainoreta nastopiti pri prvem zabavnem večeru. Za leto 1924. se je izdal zopet »Trgovski koledar«, katerega je pri društvu še dokaj na razpolago. Društveno glasilo »Narodno-gospo-darski Vestnik« se je na predlog g. dr. Windischerja preuredilo v »Trgovskega Tovariša«, ki je povzel poučno smer. Dolgoletni urednik g. dr. Windischer je uredništvo opustil in se je na njegov predlog izročila redakcija novemu odboru. Za dolgoletno požrtvovalno delo gre g dr. Windischerju najtoplejša zahvala, tembolj ker je vedno skrbel, da se je našlo za primanjkljaj kjerkoli kritje, da društvo ni bilo preveč obremenjeno. Glavno uredništvo društvenega glasila vodi sedaj g. Kavčič. Nadejati se je, da se bo društvu posrečilo dobiti potrebne prostore za menzo, ki je res že prepotrebna. Društvo je tudi udeleženo pri akciji za »Trgovski dom«. Tudi ima društvo podporni sklad, namenjen predvsem brezposelnim in onemoglim članom in pa vdovam in sirotam po naših revnih članih. Posredovalnica je imela v preteklem letu 998 poslovnih številk, izkazov prostih služb se je razposlalo 8507, prostih mest je bilo prijavljenih 219, za službo je prosilo 880 interesentov. Uspešno se je posredovalo v 185 slučajih. Posredovalnica posluje za poslodavce in društvene člane brezplačno, za druge pa proti odškodnini. Gg. trgovci in drugi ostali podjetniki se naj pri nastavljanju svojega osobja vedno poslužujejo te posredovalnice. Društvo je štelo koncem leta: 2 častna člana, 8 ustanovnih članov, 794 rednih članov, 73 podpornih članov in 222 naročnikov na list. Poročilo o blagajniškem poslovanju v letu 1923, katerega je podal društveni blagajnik g. Josip Krek, se je odobrilo. Na predlog pregledovalcev računov gg. Malenška in Urbančiča se je soglasno sklenilo, da se da odstopivšemu odboru absolutorij. Nato se je sklenila izprememba društvenih pravil v tem smislu, da se število odbornikov zviša od 24 na 28, od katerih je 12 trgovcev, 12 trgovskih nastavljen-cev, 2 trgovki in 2 nastavljenki. Pred volitvami novega odbora je društveni predsednik g. Lilleg izjavil, da iz zdravstvenih ozirov ne more več sprejeti tega mesta, in ni tudi po daljšem govoru in lepih besedah g. Jelačina ml. umaknil te svoje izjave. Zbor je nato z navdušenimi pozdravi imenoval g. Lil-lega za častnega predsednika, čemur se je g. Lilleg najtopleje zahvalil ter ponovno zatrjeval o svoji popolni udanosti društvu, katero bo vedno podpiral. Pri VO itvah, ki so sledile, so bili soglasno izvoljeni: za predsednika g. dr. Win-ischer, za I. podpredsednika g. Josip Kavčič, za II. g. A. Tory. G. Kavčič je nato v daljšem govoru orisal ueprecenljive zasluge, ki jih ima g- Lilleg za društvo »Merkur« in za raz-v°j| sf°venskega trgovstva v splošnem, zasluge, ki so bile povod, da se je društvo svojemu dolgoletnemu predsedniku o< dolžilo na najlepši način s tem, da mu je podelilo čast dosmrtnega častnega piedsednika, največjo čast, ki jo more društvo sploh dodeliti. Govor je žel splošno živahno odobravanje. Nato je novoizvoljeni predsednik g. 1 r- Windicher izrekel daljši govor, v katerem je orisal zgodovinski razvoj ljubljanskih trgovskih in stanovskih organizacij ter podčrtal zasluge, ki si jih ! je za ta razvoj pridobilo društvo »Merkur« in njegov 25-letni duševni vodja ; g- -illeg. iz malega »Merkurja« 1. 1900 j je vznikla vsa današnja mogočna gospo- j arska organizacija Slovenije. Nastopa- j joca aktualna vprašanja socialnega zna- i caja je reševal naravnost vzorno. Uredil j jo razmerje med trgovcem in sotrudni-tom, uredil vprašanje zapiranja trgovin in nedeljskega počitka. »Merkur« pa je poleg stanovskega dela izvršil še veliko -ciohalnopniitično misijo in v dobi vse-SP osnega nemčurstva organiziral samo-s ojno, narodno zavedno trgovstvo. Vzporedno s lem se je »Merkur« razširil v vseslovensko organizacijo in pritegnil v svoj krog podobne organizacije v Mariboru, Celju, Gorici, Trstu. Leta 1907. je priredU vseslovenski trgovski shod, ki je položil temelje naše trgovske osamo-svoje. Izdajal je slovenske trgovske knjige. Tudi vprašanje brezposelnosti in podpore je reševal naravnost vzorno. Delil je podpore 3 do 5 kron na dan. Ko je izbruhnila vojna, je društvo zašlo ' v veliko nevarnost. Le z velikimi napori ; se je tedaj odstranila nevarnost, ki je i pretila društvenemu premoženju. Prihodnjo jesen praznuje »Merkur« svojo 25 letnico, ki bo v resnici praznik slo-; venstva, kajti praznovala se bo matica in | ognjišče vsega naeionalno-ekonomskega | dela med Slovenci. Ko gledamo na to delo, ne smemo pozabiti »Merkurjevih« delavcev, ki so novi državi omogočili, da se brez drugega nasloni na mogočne in samostojne organizacije slovenskega gospodarstva. Slovensko skromnost, podjetnost, potrpežljivost in pridnost je treba zanesti tudi v južne kraje naše domovine. Za slovensko trgovstvo je novi predsednik imel vedno srce in smisel. Prevzemajoč to mesto v odlični organizaciji, kakor je »Merkur«, se hoče ravnati po sledečem programu: delo se bo naj-prvo vodilo v tesni zvezi z ostalimi trgovskimi in stanovskimi organizacijami, predvsem v stiku z Zvezo slovenskih trgovskih gremijev in njenim predsednikom g. Jelačinom. Nadalje bo treba poglobiti zveze z Zagrebom in Beogradom in v kratkem prirediti korporativen izlet v Beograd. Običajno društveno delovanje se razširi z raznimi zabavami in resnimi, prosvetnimi prireditvami, pri čemer računa na spretno in umno sodelovanje podpredsednika g. Kavčiča. Misel trgovske menze se mora letos oživo-tvoriti. Urediti je treba tudi vprašanje trgovskih vajencev. V društvenem imenu in v imenu celokupnega trgovstva pa kliče vladi in javnosti po vzoru francoskega narodnega gospodarja Colberta: Ne gnjavite nas! Dajte nam postave in pustite nas, da se v njih razvijamo svobodno, inicijativno, brez vaših brezmiselnih sekatur! Predsednik nato čestita častnemu predsedniku g. Alojziju Lil-legu, da je s svojim celokupnim, zasebnim in_ javnim življenjem odkril vzor trgovca, ki ga prešinja ne samo misel lastnega napredovanja in osamosvajanja, marveč tudi ideja javnega, blago-tvornega dela. V tem oziru se je iz preprostega selfmademana razvil v časti vrednega trgovca in v nacionalno-eko-nomskem i-azvoju Slovencev zavzel zgodovinsko vidno in zaslužno mesto. Po govoru g. dr. Windischerja, kateremu je zbor burno pritrjeval, je pozdravil zbor v imenu Zveze trgovskih gremijev in zadrug g. Ivan Jelačin ml. ter z iskrenimi besedami zagotovil, da bo v obligatornih organizacijah zastavil vse svoje moči v to, da se bo z društvom »Merkur« delovalo vedno v najboljšem soglasju, ker samo tako sodelovanje nudi jamstvo za pozitivne uspehe. Pooblastilo se je nato odbor, da sme za primer potrebe povišati članarino. Pri volitvah ostalega odbora so bili izvoljeni sledeči gg. in ge. Fabijani, Jelačin st., Jurjevec, Kovač, Krofta, Lovšin, dr. Marn, dr. Murnik, Novak, Ravhe-kar, Winter, Zebal, dr. Bartlova, šušter-šičeva, Engelman, Jeršan, Južna, Krek, Lavrenčič, Lozar, Pfeifer, Raško, Rupnik, Sekula, Urbančič, Indihar, Strehovčeva, Češnovarjeva. Ker se ni pri slučajnostih oglasil nikdo, se je občni zbor zaključil. Ford in njegova podjetniška načela. Fordov načrt, da združi nemške tovarne v poseben trust, ki bi v zvezi ž njim obvladale svetovni trg Nemčije, Rusije in drugih vzhodnih držav, je v zadnjem času vzbudil splošno pozornost. Ni pa to prvič, da je Ford vzbudil pozornost skoro celotnega sveta. V vojnem času se je jako veliko trudil, da s svojim ogromnim vplivom prepreči v interesu človečnosti nadaljnje klanje. Ko pa je uvidel, da od- govarja Nemčija na njegova prizadevanja s poostreno podmorsko blokado in da ni dostopna za pametne razloge, je poslal iz propagatorja miru propagator vojne in preuredil vse svoje brezštevilne naprave v municij-ske tovarne. Ford je bil rojen 1. 1863. kot sin preprostih staršev. Že zgodaj je kazal veliko zanimanje za tehnična vprašanja. S 15 leti je znal popravili že vsako uro. Ni pa ostal pri urah, ampak se je vzpenjal vedno više in više, dokler niso njegove naprave dosegle take ogromnosti, da se ga mora danes brez pridržkov imenovati kralja avtomobilske industrije. V njegovih obratih se gleda v prvi vrsti in skoro edino na racionelno izrabo surovin, delavnih moči, mezd, obrata in prodaje. Najprej se ozira na splošne potrebščine in kakovost produkta ter šele v zadnji vrsti na vprašanje stroškov. V svojih obratih je na praktičen način razvozljal kočljivo socialno vprašanje. On zainteresira delavca na sodelovanju z udeležbo na dobičku. Vsakomur svojih delavcev dovoljuje, da se iniciativno udejstvuje in nudi vsakomur možnost, da se povzpne do najvišjih stopenj. V svojih obratih združuje visoke mezde z nizkimi cenami produktov pri tehnično najcenejšem in najboljšem izdelovanju. Starostno in nezgodno zavarovanje, higijenske naprave, zadostno svetle in zračne delavnice ustvarjajo njegova obratovališča v vsakem oziru za vzorna. Težja dela opravljajo stroji. Ford smatra poljedelstvo, industrijo in promet za temelje splošnega narodnega gospodarstva. V delu išče zdravje, bogastvo irj srečo. Ideje so sicer dobre, treba jih je pa uresničiti. Boljševiško idejo pobija kot nemoralno in protinaravno. Svoboda .naj po njegovem mnenju obstoji v prvi vrsti v pravici na delu. Dobrodelnost in socialno skrbstvo od strani države smaira za potrebno in jo podpira z vsemi sredstvi, skuša pa, da se čim bolj omeji potrebo javnega skrbstva. V svojih obratih zaposluje bolnike, pohabljence, slepce, mutce, skupaj nad 9000. Vsakemu odkaže za njegovo fizično usposobljenost primerno delo. Njegova maksima je, najinten-zivnejša delavska moč, pametno izrabljena, mora voditi do uspeha. Ford je sovražnik borz, bančnih kreditov in birokratizma. Osobito birokratizem izključuje najdoslednejše iz svojih obratov. V svoja podjetja investira rajše namesto denarja vedno nove iznajdbe, ki mu zmanjšujejo režijo in omogočajo povišanje mezd do rekordne višine. Delo skuša organično poenostaviti, kajti poenostavljenje dela pomeni zmanjšanje produkcijskih stroškov. Pravilno odkazovanje dela od strani delodajalca in združeno z vztrajnostjo od strani nameščenca je najrentabilnejši princip narodnega gospodarstva. Njegovo načelo, do gotove mere podjetniški socializem in sodelovanje pri delu pod vodstvom podjetnikove inicijative je bodoča gospodarska forma. A tudi sedaj že se mora smatrati delo za največjo avtoriteto sveta. Dosledna vztrajnost v teh načrtih je dovedla Forda do nepričakovanih uspehov in mu izdatno povečala vpliv ne le v industrijskih, ampak tudi splošno narodno gospodarskih vprašanjih starega in novega sveta. -vst. Razlika med vknjižbami in predznambami zastavnih pravic. Zastavna pravica z zemljiškoknjižno vknjižbo ali z zemljiškoknjižno predznambo zastavne pravice se pridobi z dnem in uro, ko se je zemljiškoknjižni predlog podal zemljiškoknjižnemu oblastvu. Ako pa listina nima vseh posebnih potrebnosti, katere zahteva zakon za vknjižbo (§§ 31—34. zknj. zak.), pač pa ima splošne potrebnosti za zemljiškoknjižni vpis (§§ 26. in 27. ibid.), ali ako se n. pr. zahteva vpis na podstavi sodnih razsodil, ki še niso pravnomočna, se ne more dovoliti vknjižba, temveč le predznamba dotične stvarne pravice. Zasebne listine za predznambo morajo torej imeti sledeče potrebnosti: veljavni pravni naslov za pridobitev knjižne pravice, veljavno obliko; morajo biti brez vidnih ne-dostatkov; pole morajo biti sešite; listina mora natančno navesti osebe, kraj izstavitve in datum. Ni pa za predznambo potrebno, da so podpisi poverjeni, da je nepremičnina naian-čno navedena in da je izrecno dano dovoljenje za zemljiškoknjižno vknjižbo. Pravni naslov za knjižno pravico je pač ono pravno opravilo, s katero se dotična pravica pridobi. Za predznambo zastavne pravice zahteva zemljiškoknjižni zakon, da je v listini posvedočena ne samo terjatev, temveč da je v njej posvedočen tudi pravni naslov za zastavno pravico, to je, da je v listini navedeno pravno opravilo, s katero se je terjatev pridobila (posojilna, kupoprodajna pogodba itd.) in da je v njej dana zastava, kajti pri pogodbeni zastavni pravici tiči pravni naslov za zastavno pravico v zastavni pogodbi. Razlika med obema vrstama pridobitve zastavne pravice (in drugih stvarnih pravic) na nepremičnine je ta, da daje vknjižba zastavno pravico (oziroma drugo stvarno pravico, za katero gre), dokončno, nepogojno; predznamba pa pod pogojem, da se predznamba na predpisani način opraviči, in v onem obsegu, v katerem se opraviči. Opraviči pa se predznamba z izjavo onega, ki je bila zoper njega vpisana predznamba, ako je ta izjava za vknjižbo pripravna, ali s tem, da se izkaže, da je predznamovano sodno razsodilo postalo izvršljivo, ali s pravnomočno sodbo, katero je na posebno opravi-čilno tožbo izreklo pristojno sodno oblastvo zoper tistega, proti komur je bila predznamba dobljena. Kadar je treba predznambo opravičiti s pravdo, je podati opravičilno tožbo pri pristojnem sodišču v štirinajstih dneh od dneva, katerega jo bil vročen odlok o predznambi onemu, ki jo je predlagal. Ta rok se more iz tehtnih razlogov podaljšati. V opravičilni pravdi treba, da tožitelj dokaže pravno podstavo za pridobitev iskane zemljiškoknjižne pravice, da torej, kar se tiče predznamovane zastavne pravice, ne dokaže samo, da je terjatev resnična, nego tudi, da je podana pravna podstava za pridobitev zastavne pravice zanjo in v kakem obsegu je ta pravna podstava podana. Ako se predznamba opraviči, učinkuje ta opravičba nazaj in veija zastavna pravica za pridobljeno ne šele od časa, ko je bila predznamba opravičena, temveč že od časa, ko je bila predznamba dovoljena, t. j. po splošnem načelu zemljiškoknjižnega zakona od časa, ko je dospela prošnja za predznambo na zemljiškoknjižno oblastvo. Obdrži zdravo telo, Za usta, zobe, grlo----- Odol rab!! €Lo4^c / 0 sladkorju. Poročilo okoli 10. aprila. Na sladkornem trgu se že dolgo časa opaža zmanjšano povpraševanje v onih deželah, ki pridejo kot konsu-ment najbolj v poštev: v Angliji in Uniji. Odpor domačih konsumentov je visoke cene še prej zlomil, kakor pa lani. Pravijo, da so kubanski producenti strune malo preveč napeli. »Trgovski list« je že parkrat poročal, da uprizorijo v Uniji proti previsokim cenam hišne gospodinje bojkot, da se odpovejo otroci vsem slaščicam itd. In zmeraj imajo uspeh. Majnika se bo pa pojavila na sladkornem trgu tudi še Java in sploh južna po-luta, in sicer še z večjimi množinami, kakor pa lansko leto. To pa zato, ker se Indija, Kitajska in Japonska pri visokih cenah zadovoljijo s prav majhno količino in pride tako vse na evropski in ameriški trg. Ameriški sladkorni kartel je izdal poročila za leto 1923 in pravi, da so se lani cene 115 krat menjale. Kolebanje je bilo večje, kakor pa pred /ojno v 10 letih. Za Evropo ceni zna-ekonom Licht sedanji in bodoči areal sladkorne pese takole, v hekt- arih: 1922/23 1923/24 1924/25 Nemčija 358.339 338.554 390.000 Češkoslovaška 184.591 225.712 290.000 Francija 127.450 149.848 190.000 Holandska 55.956 67.226 75.000 Belgija 59.176 72.264 85.000 Švedska 16.716 43.700 48.000 Danska 24.330 30.300 33.000 Poljska 109.353 141.217 170.000 Ogrska 28.775 46.037 80.000 Avstrija 10.584 12.889 15.000 Rumunija 22.500 39.100 45.000 Jugoslavija 22.000 28.750 35.000 Italija 85.000 93.000 95.000 Rusija 175.608 248.353 310.000 Druge dežele 84.215 90.187 114.000 Evropa 1,364.593 1,633.137 1,975.000 Prirastek 1922/23 na 1923/24 je nekaj manjši, kakor 20%; 1923/24 na 1924/25 znaša prirastek 21%; 1922/23 na 1924/25 pa skoraj 45%. Prirastek v Jugoslaviji znaša v odnosnih letih skoraj 31%, nad 20 in skoraj 55%. Glede Nemčije še ne vedo dobro, če bodo izvedli sladkorni monopol, katerega dohodki bi se deloma uporabili za reparacije. Nemcem tak monopol gotovo ni všeč. — Čehi pravijo, da je postala sladkorna kultura že preveč ekstenzivna in se goji tudi na krajih, ki so za to manj pripravni. Eno opazimo: Vsaka dežela se hoče po možnosti osamosvojiti in postati neodvisna od tujega uvoza. Zato vedno večji areali sladkorne pese; primerjaj n. pr. samo Švedsko. Gornja tabela je prav poučna. Poročilo okoli 20. aprila. Brez posebnih znakov gre tenden-denca na sladkornem trgu še kar naprej navzdol. Že šest tednov skušajo špekulanti pregovoriti svet in sami sebe, da se bo povpraševanje pričelo in da so zaloge izčrpane. A konsu-menti se ne ganejo in cene gredo dol; v Novem Yorku je nastala kar nekaka panika. Vzrok je že zgoraj omenjeni bojkot, potem pa tudi ta, da bo pridelek na Kubi izredno bogat. Svetovno produkcijo cenijo sedaj na 19 milijonov 285.714 ton. Glede jave velja isto, kar smo že omenili. Indija na primer je producirala sama 3 milijone 240.000 ton in ne bo dosti povpraševala po javanskem sladkorju. Cehoslovaška je opustila izvozno carino na sladkor, ki je znašala 30 Kč za meterski stot. A treba je prositi za eksportno dovoljenje in to stane pol odstotka prodajne cene. Po znakih na svetovnem trgu soditi, bi morale iti tudi pri nas cene navzdol. M. Savič: Mata industrija in obrt. (Nadaljevanje.) Domače izdelovanje sukna v pilotskem okrožju. Sukno se izdeluje po hišah in prodaja na pirotskem trgu. Produkcija znaša okoli 300.000 vatlov, ki se prodajo za 400.000 Din. Prodaja se vrši ob času sejma ali pred Božičem in se sukno raznosi od tod po vsej Srbiji, nekoliko tdčli po Bosni. Preje so se-ljaške delavnice izdelovale boljše in trpežnejše sukno iz lastne volne, kakršno so izdelovali za lastno potrebo in kakršno izdelujejo za lastno porabo še danes. Vsled podražitve volne, katere vrhutega tudi primanjkuje, se ne izdeluje več tako trpežno sukno, ker mnoge seljanke kupujejo volno. Vsaka pirotska seljanka izdela najmanj po 300 vatlov sukna na leto s svojo družino. Predilnic volne je 15, od teh jih dela 5 za suknarje. S prodajo sukna se bavi skupno do 10 trgovcev. Ti prodajo seljankam volno proti gotovini ali na kredit. Seljanke si pa izposodijo denar večkrat tudi doma, da morejo volno takoj plačati. — Valjano sukno je široko 38 do 40 cm in ima v osnovi po 150—180—240 niti v širini. Za domačo potrebo izdelujejo seljanke sukno s 300 nitmi v osnovi na širino. Nevaljano sukno za domačo potrebo ima v osnovi 10 in v votku 7 niti na kvadratni centimeter; nevaljano sukno za žensko obleko z bombažno osnovo in volnenim votkom ima pa 10/10 niti na kvadratni centimeter. Pri valjanju se od vsakih 10 vatlov v dolžini uvaljajo 3 vatli, v širini pa se sukno uvalja za eno tretjino. Sukno se prodaja po 1.30 do 1.70 Din vatel (po 0.68 m). Preje se je prodajalo po 1.60 do 1.80 Din za vatel, dasi je stal 1 kg volne le 3.— do 3.20 Din, dočim stane sedaj 1 kg prave volne po 4.20 Din. Samo sedaj se ne izdeluje tako dobrega sukna, kakor preje. Lužički in visočki okraj uporabljata le ovčjo volno, v Ržani in v selih v okolici Pirota uporabljajo pa tudi druge vrste. Ako se ovčja volna kupuje, se pri izdelovanju ničesar ne zasluži, vsled česar se uporablja le tam, kjer je nimajo doma. Ena delavka more stkati na dan po 10 vatlov, pri čemer zasluži 1 Din. V enem dnevu more ena delavka izdelati preje za en vatel sukna. Pri kosu sukna (50 vatlov) zasluži za delo k večjemu 10 do 15 Din, to je za prejo in tkanje. Katera ima lastno volno, more zaslužiti toliko, da plača davke, druge pa niti toliko ne. Posamezne vaške zadruge imajo lastne valjalnice, v katerih zvaljajo v dveh urah do 200 vatlov sukna. Delajo pa te valjalnice stalno le dva do tri tedne pred Božičem, sicer pa zvaljajo na teden le do 100 do 200 vatlov. Ža valjanje enega vatla sukna se plača po 0.04 Din. Domača industrija sukna v naznačenem obsegu dokazuje, da poljedelstvo ni v položaju preživeti prebivalstva v teh krajih in da je prebivalstvo v skrbi za preživljanje pi’imorano se baviti pozimi z izdelovanjem sukna. Taka okrožja so najprimernejša za ustanovitev moderne tekstilne industrije. Vsled važnosti domače industrije sukna bi bilo treba čimpreje ustanoviti v Pirotu šolo za predenje in tkanje z ročnim in strojnim obratom. Potem bi se dalo poizkusiti, da se uvede taka domača industrija, ki bi se bolj izplačala nego predenje in tkanje volne za sukno. Moglo bi se pa tudi izvesti tvorniško izdelovanje, ki bi zaposlovalo precejšen del delovnih moči. Istočasno naj bi se v šoli ustanovila moderna valjalnica z apreturo, ki bi delala cenejše in boljše sukno in apretirala nove izdelke, ki bi se uvedli. Ustanovitev moderne tekstilne industrije bi preprečilo odhajanje ljudstva na dnino v Rumu-nijo in izseljevanje vaščanov v mesta. (Dalje prihodnjič.) Trgovina. Minister dr. Križman za eHotne zbornice. — Minister trgovine in industrije dr. Križman je posetil te dni zhgrebško Trgovsko in obrtniško zbornico ter govoril s tamošnjimi činitelji o najnovejših ureditvah te institucije. Tekom razgovora se je izrazil minister, da je on v vsakem oziru za močne enotne zbornice, v katerih so zastopane vse panoge gospodarstva enakomerno in bi gospodarski krogi v složnem skupnem delu mogli krepkeje nastopati za obrambo svojih interesov. •yHMraiigKateMyt%,.u 1922 znatno več. — Državne trošarine (35 Din, oziroma za mošt 25 Din od hi) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske oblasti leta 1922. 5,983.521.67 Din, leta 1923 pa 6,743.245.45 Din. Od te svote je bilo pobrano v Ljubljani: leta 1922. 2,225.129.90 Din, leta 1923 pa 2 milijona 15.591.55 Din. — V ozemlju mariborske oblasti je pa bilo pobrane drž. trošarine: leta 1922. 5,368.262.13 Din, leta 1923. pa 7,041.160.93 Din. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1922 kakor tudi v letu 1923 v splošnem med 25% in 250% državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo se je občinske doklade v ljubljanski oblasti od 362 občin, leta 1922. od 159 občin, leta 1923. pa od 286 občin; v mariborski oblasti pa od 699 občin, leta 1922 samo od 114 občin, leta 1923. pa od 259 občin. V vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922. 4,953.589 Din 51 p — od tega zneska odpade na Ljubljano 3,367.720 Din, v letu 1923. 10 milijonov 722.392.28 Din, o dtega v Ljubljani 5,215.618 Din, v mariborski oblasti pa v letu 1922. 1,523.494.95 Din, v letu 1923 pa 6,030.266.73 Din. — Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda in v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvnna fina vina«, kakor malaga, sliery itd. DOBAVLJA D. O. LJUBLJANA Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja, da se vrši občni zbor v pondeljek dne 28. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Kazine«. Ker se bodo na občnem zboru sprejele važne resolucije ter se bode tudi sklepalo o vajeniškem vprašanju itd., se naprošajo vsi člani, da se istega zanesljivo udeležijo. — Po končanem občnem zboru se vrši v spodnjih prostorih restavracije »Zvezda« prijateljski sestanek. Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo izvrsien pridatek za kavo. m žensk, iz Hrvatske 324 moških in 43 žensk, iz Dalmacije 227 moških in 37 žensk, iz Srbije 75 moških in 10 žensk, iz Črne gore 14 moških in 5 žensk in iz Bosne in Hercegovine 6 moških in 3 ženske. Po profesiji je bilo kvalificiranih 86, nekvalificiranih 205, poljedelcev 1070, prostih poklicev 27, otrok in starčkov, ki niso sposobni za delo 406. Po starosti jih je bilo preko 50 let: 103 osebe, od 31 do 50 let: 531, od 18 do 30: 607 in do 18 let: 553 oseb. Izselilo se je v Brazilijo 825, v Kanado 322, v Zjedinjene države Amerike 250, v Argentinijo 221, v Avstralijo 121, v Novo Zelandijo 34, v Cile 9 oseb in v ostale kraje 2 osebi. Promet. Gradba železnice Ormož—Ljutomer— Murska Sobota dobro napreduje. Kmalu bodo dela pri nasipu gotova. Tudi gradba železniškega mostu preko Mure je že dovoljno napredovala. Podnevi in ponoči je tu zaposlenih preko 100 delavcev. Pričakuje se, da bo proga izročena prometu že tekom letošnje jeseni. Železniška konferenca v Trstu o vprašanju jadranskih taril. V Trstu se je vršila pretekli teden mednarodna konferenca v svrho ureditve vprašanja jadranskih tarif. Na to konferenco so poslale svoje zastopnike Italija, naša kraljevina, Madžarska, Avstrija in Čehoslo-vaška. Konferenca je razpravljala na podlagi predloga italijanske vlade, katere kratka vsebina je nastopna: pogodbene stranke se obvezujejo, da za svoj uvoz in izvoz, ki gre preko pristanišč v Trstu in Reki, dovole na svojih železnicah popust, ki bi znašal 30 odstotkov napram lokalnim tarifom. Železniška konferenca na Dunaju. — Te dni se vrši med zastopniki naše kraljevine in med zastopniki Avstrije in Ogrske konferenca, ki ima namen da sporazumno določi vozni red direktnih tovornih vlakov iz naše države v tranzitnem prometu preko Avstrije in Ogrske. Gre predvsem za prevoz žive živine in raznih predmetov, ki se kmalu pokvarijo. Carina. Carinski dohodki v prvih desetih dneh meseca aprila t. 1. — Carinarnice so v navedeni dobi pobrale 53,932.801 Din carine. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu 11,748.472 Din in v Zagrebu 9,295.149 Din. V Sloveniji so pobrale carinarnice v Ljubljani 4,232.507 Din, Gornji Kadgoni 168.509 Din, na Jesenicah 754.806 Din, v Mariboru 2,802.075 dinarjev, na Rakeku 659.244 Din in v Celju 1,039.790 Din. Razno. Intervencije v Beogradu. — Zaradi pravoslavnih praznikov državna oblastva v času od 24. do vštevši 29. aprila t. 1. ali sploh ne bodo uradovala, ali pa le v zelo omejenem obsegu. Spričo tega je v navedenem času izključena vsaka nujna intervencija v Beogradu. Jugoslavija in Madžarska. Razgovori za ureditev naših odnošajev z Madžarsko so se včeraj pričeli v Budimpešti. Naša vlada je imenovala v komisijo poslanika Tiča Popoviča, dr. Aranickega, predsednika apelacijskega sodišča v Novem Sadu, načelnika dr. Štamparja, dr. Gjoko Štefka, finančnega svetnika in dr. Josipa Matca, upravnika državnega arhiva v Zagrebu. Razgovori v Beogradu se začno dne 1. maja. Za sedaj se zbira potrebno gradivo. V lo svrho je danes bivši minister Ninko Perič konferiral z izvedenci. Heparacijske dobave iz Nemčije. Dne 24. aprila se je vršila v Beogradu seja komiteta, ki ga tvorijo finančni minister dr. Stojadinovič, minister n. r. Ninko Perič ter načelnik ministrstva trgovine dr. Radosavljevič. Seja je sklepala o vprašanju reparacijskih dobav iz Nemčije. Komitet je z ozirom na zadnji kontingent v iznosu 25 milijonov zlatih mark reduciral vse naročbe, da se favorizirajo dobave ministrstvu pošte, prometa in gradjevin. Prioriteto ima ministrstvo sa-obračaja. Konferenci je prisostvoval tudi minister prometa Svetislav Popovič. Trocki zanikal vesti o ruski mobilizaciji ter povdaril željo Rusije po miru. V pogovoru z ameriškimi novinarji je Trocki zavrnil trditev, da mobilizira Rusija svojo vojsko. Rusija je — je rekel Trocki — v svojem hrepenenju po miru vedno pripravljena sodelovati z drugimi državami za splošno razorožitev ter tako odstraniti nevarnost bodočih vojn. Zaenkrat ni seveda izključena možnost vojne med sovjetsko Rusijo in drugimi državami, ako promatramo napadalni imperializem, s katerim so še vedno prožeti narodi in ki je edini vzrok, da še obstoja rdeča armada. Niti na misel nam ne prihaja vojna z Rumunijo, ampak hočemo dati Besarabiji možnost, da bo lahko v miru odločila o svoji usodi. Prelom na rusko-romunskih pogajanjih na Dunaju pomeni le zavrnitev s strani sovjetov, da bi sankcijonirali čin ban-ditstva. Večkrat se nam očita, da delamo v drugih državah propagando in se nam radi tega odreka priznanje. Tu bi le pripomnili, da se bomo borili proti uvedbi meščanske vladavine v Rusiji, kakor ne bomo usiljevali drugim narodom komunizma. Želimo si zvez z drugimi državami in hočemo izpolniti prevzete obveze. Hočemo zbrisati nezaupanje, ki ga gojijo kapitalisti proti nam. Nemški industrijalci za predloge izvedencev. »Echo de Pariš« objavlja nekatere izjave dr. Sorgeja, predsednika sindikata nemških industrij, kateri se je izrekel za sprejeteje predlogov izvedencev. Sorge je prepričan, da se nahaja Nemčija na robu svojih zmožnosti za gospodarski odpor in da bi vsako zavlačevanje ureditve lahko postalo usodepolno. Dostavil je, da bi na podalgi zaključkov izvedencev, ako jih bosta sprejeli obe stranki, Nemčija prišla do sporazuma z zavezniki. Statistika izseljevanja v mesecu februarju 1924. V mesecu februarju 1924. se je izselilo iz naše države 1794 oseb in sicer 1212 moških in 582 ženskih. Iz Slovenije se je izselilo 45 moških in 19 žensk, iz Vojvodine 521 moških in 465 dobavlja DRU2BA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Plačilo tudi naobrokel wii n«■ umiurin—nm~ n~ ~~~ Tržna poročila. Zagrebški tedenski sejm (23. t. m.) V soboto se bo vršil letni »markovski« sejm, pa je bil zato današnji sejni slab. Cene za kilogram žive teže: voli domači I. 15 do 15.75, II. 13 do 14.50, III. 10 do 12.50, bosanski I. 13 do 14, II. 12 do 13, III. 10 do 11, junice domače I. 13.50 do 14.50, II. 13 do 14, bosanske 12 do 12.50, junci domači L 15 do 15.50, II. 13 do 14, bosanski 11 do 13, krave domače I. 13 do 14, II. 11.25 do 12.50, III. 10 do 11, teleta 13 do 15, svinje nepi-tane 19 do 22, prasci do enega leta 20 do 23, a preko enega leta 18 do 20 Din. Krma: neprešano seno 100 do 150, slabše 80 do 100, slama 75 do 100 Din za 100 kg. Cene za mast v Zagrebu 19. aprila. Mast (tovarniška) 35 do 37, sveža slanina 34 na debelo, debela sušena slanina 38, papricirana 36, hrbet 44, vrat 44, cesarsko meso 37. — Beograd, 19. aprila: Mast (svinjska) 37 do 39, prekajena šunka 55 do 60, prekajeno mesa 35 do 45 Din za kilogram na debelo. — Novi Sad, 19. aprila: Mast 36 do 38. surova slanina 35 do 36, sušena 38 do -10 dinarjev. Cene za les. Zagreb, 17. aprila. Lesna trgovina je zelo živahna. Radi popravka francoskega franka se izvaža mnogo lesa v Francijo. Tudi Italija uvaža velike količine našega lesa, zlasti bukve, ki jo, potem Italija reeksportira v Španijo, Alžir in Orijent. Cene so čvrste. Noti raju za kubični meter (v stotinah dinarjev): Hrastovi hlodi 1. 15 do 20, II. 8 do 10, hrastovi hlodi za furnirje 30 do 40, hra-stovina na zrcalni rez 40 do 50, hrastovi bouli 30 do 35, hrastovi frizi 12 do 18, bukovi hlodi I. 3 do 4, žagana bukovina I. parjena 13 do 16, neparjena 12 do 14, jesenovi hlodi L 7 do 9, hrastove deske neobrobljene 30 do 35, sortirane 53 do 55, javorove deske neobrobljene 15 do 17, hrastovi pragi za kos 50 do 70 dinarjev. Hrastove dogice 80 do 120 dinarjev, bukova drva (100.000 kg) 2800 do 3000, bukovo oglje 9000 do 12.000 dinarjev. Cene za sladkor na tržaškem trgu. — Zaradi neodločnega zadržanja poglavit-nejših trgov in neznatnega povpraševanja s strani kupcev so bile kupčije v zadnjem času zelo majhne. Lastniki si prizadevajo, da bi svoje obveze na kak način skrčili. Cene so: ogrski sladkor v prahu in kristalih (april, maj) 27.10 do 27.15 šterlingov, čehoslovaški sladkor v kristalih 28 do 28.15 šterlingov, sladkor v kockah 29 do 29.10 šterlingov, Cubes 31 do 31.10 šterlingov, Concasse 29 do 29.10 šterlingov. za novi pridelek ni zanimanja in notacije imajo bolj imeno-valno vrednost. Ogrski sladkor v prahu (za oktober, december) 22.5 do 22.10 šterlingov, v kockah 24 do 24.5, Cubes 25.10 šterlingov. Dunajska blagovna borza. (23. t. m.) Tendenca zelo mirna. Kupčija skromna Kupčijski zaključki v Jugoslovanski in Rumunski so jako redki. Avstrijska pšenica se je trgovala po 3250 do 3325 aK s postaje. Prijaznejše se je razvijala kupčija v rži. Radi majhnih zalog 90 cene ovsa čvrste. Prodaja turščice je nadalje slaba. Notirajo za kilogram (vključno blagovnoprometni davek): pšenica domača 3250 do 3350, rumunska 3350 do 3500, jugoslovanska 3500 do 3600; rž domača 3100 do 3200, ječmen domači 3450 do 3600, češkoslovaški 3600 do 3900, ječmen za krmo 2750 do 2850, turščica 2750 do 2850, oves 2750 do 2850, moka :Ak domača 5700 do 5800, madžarska 5200 do 5500, pšenični otrobi 2100 do 2200 aK. mmasammammamesermeš&igs «UDDHA< ( - — ---- LBUDDHJPi vmoc wwx c Dobava, prodaja. Prodaja lesnega oglja. Direkcija šum v Zagrebu bo prodala dne 8. maja t. 1. na javni pismeni licitaciji približno 80 vagonov lesnega oglja. Dobava pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 9. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 100.000 kg krovne pločevine. Dobava maj za mornarje. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 10. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 6000 belo-modrih poletnih bom-bažestih maj (triko-srajc) za mornarje. Dobava strojnega in motornega olja ter bencina za motorje. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 14. maja t. 1. ofertama licitacija glede dobave 30 ton strojnega olja, 10 ton motornega olja in 10 ton bencina za motorje. Dobava zmlete paprike. Pri intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 12. maja t. 1. po- godba za dobavo 1400 kg zmlete rudeče paprike. * » » Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava plinovega olja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 4. maja 1924 za dobavo 2 cistern plinovega olja. Dobava drogov iz medi. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 8. maja 1924 za dobavo 3830 kg drogov iz medi raznih dimenzij. * * * Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. StoroL pesem izkopana iz tritisočletnega groba egiptovskega kralja. OPEKO kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju jo mora zdaj naročiti. STREHO trpežno kdor hoče napravit’-opeko iz Račja mora nabavit’. DENAR si prihrani, srečo privabi, blago »OPEKARNE V RACJU« kdor rabi To pesmico danes vsak mora znati; to šolarčku skrbna pravi že mati. Hrastovih hlodov oddani večjo množino takoj, franko vagon Staracerkcv ali Kočevje po primerni ceni. — IVAN SOBE, trgovec v Polomu pri Kočevju. I ►- Stroški pri vporabi bencina Adaptiraj tvoj avfio, traktor ali stabilni motor jc patent »Hag-Geneiatorjem" Prospekt in reference daje Ju@o«Hag LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 »■mkrkh Telefon št. 560 Stroški pri vporabi oglja prodaja PREMOO iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonili po originalnih cenuh premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. MERAKL' Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode cenili! Priporočamo: TISKARNA ma.-iND. d. o. MERKUR' TELEFON OSO 31MON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 Tlaka časopise, knjige, brošure, cenike, letake, pravita, vizitke, trgovske In uradne tiskovine itd. iiuiiii LASTNA KNJIGOVEZNICA iiuimiHiiimiiitiu — I los. Peteline LJUBLJANA, Sv. Petra nanip 7. ■ Najboljši šivalni stroij v vseh e opremah Gritznor, Adler za § rodbinsko in obrtno rabo, ■ istotam igle, oljo ter vse poli samezne delo za vse sisteme. En grosl jgSBaresaftai barve, mastila, lake, klej, emajl, kit In ssajamčeno čisti firnež najboljše vrste nudi MEDIC - KANKL B A . ZAV. Maribor podruitnica Ljubljana centrala Novi Sad skladišče Tvornice: Ljubljana - Medvode S o cio ve kupim večjo množino, nove ali rabljene, velikost od 100—700kg in sicer iz črne in pocinkane pločevine. Najnižje ponudbe in množino sporočiti Franc MajcMc-u, Irgovcu v Kranju. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ NA VELIKO! ■ Priporočamo : galanterijo, 2 nogavice, potrebščine za I čevljarje, sedlarje, rinčice, l podloge (belgier), potreb-JJ ščino za krojače in šivilje, ■ gumbe, sukanec, vezenino, ■ svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri ■ S JOSIP PETELINC ■ Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. J nHiuanunnuiRara Najboljša kolesa „PU C H“ po ugodnih cenah priporoča IGN.VOK Ljubljana Novo mesto A- V1CEL Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo t Na drobno I AVTO bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi iugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. == tovarna ^ s p vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi f|§ | : najHnejši in najokusnejši : | | namizni kis iz pristnega vina. j B ZAHTEVAJTE PONUDBO! 1 Tehni&io In hlgijenično najmoder- f I neje urejena kitama v Jugoslaviji. | l§ Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. ^ 1IC Sili Trgovina Čevljev ter špecijetna tvrdka za ortopadlčna in anato-micna obuvala. Sprejema vsa naročila za čevlje po meri in popravila Ljubljanska kreditna banka Delniška glavnica: Din 50,000.000*— Rezervni zakladi ca. Din 10,000.000- Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta PODRUŽNICE: Brežice Gorica Metkovlč Sarajevo Celje Kranj Novi Sad Split Črnomelj Maribor Ptuj Trst Brzojavni naslov: BANKA LJUB E-J ANA Telefon St. 261, 413, 502, 503 in 504 SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE '''lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillillilllllillllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIir. RKMMfa T.* KT: vy\T.-V (V^IgftOC mn b—hjv-m c-\w»i •ir««|rw#*s* i Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d.d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, irgovsko-industriiske d.d.