jPo&tnlna piaCana v flolovini^
Leto III. (X.), štev. 120
Maribor, sreda 29. maja 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R*8tm pri po*tn»m £• k. z»v. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaagno, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova eeataitlt
Oglati pa tarifu
Oglate aprajama tudi oglasni oddalsk Jutra" v Ljubljani, Preiemova vllea M, 4
K našim zborouim koncertom
Slučaj je nanesel, da bomo ime!i priliko slišati danes in v bližnjih dneh v union ski dvorani kar tri koncerte. Vse prvovrstne po kvaliteti in vendar bistveno različne ter vsak še s posebno individualno noto. Bo nekaka revija glasbenih sil in s stališča pevske kulture moramo to močno pozdraviti.
Danes zvečer nastopi Vinohradski H1 a h o 1, ki se nahaja na nad vse uspešni turneji po Jugoslaviji. Je mešani zbor in zavzema med češkimi zbori eno najodličnejših mest. V Mariboru že več let nismo slišali češkega zbora. Kmalu po prevratu (1920) nas je obiskal »Smetana« iz Plznja, leto nato (1921) »Hlahol« iz Prage in v naslednjem letu (1922) »Smetana« iz Prage. Visoka razvojna stopnja čeških zborov nam torej ni neznana. Vinohradski Hlahol si je stavil nalogo, da propagira v prvi vrsti skladbe novejše dobe. Na vzporedih pa imajo še svoje mesto skladatelji minulih dob, znamenita večja dela iz domače in svetovne literature ter narodne pesmi. Tudi današnji vspored vsebuje najznamenitejše predstavnike češke zborove skladbe. —
Češke zbore odlikuje bogata tradicija In bogato znanje. Vinohradski Hlahol pride k nam poln življenske sile in novega hotenja po širšem udejstvovanju. Hoče nam pokazati sad svojega skoraj 50 letnega delovanja in prizadevanj?..
V	nedeljo pride zbor Donskih kora k o v. Bil je že po vsem svetu in sedaj je spet na turneji skozi Evropo. Vodi ga znameniti dirigent in komponist Sergij Jarov. Slišali smo Donske kozake leta 1921. (Kubanski so bili pri nas v letih 1921—23 štirikrat). Predaleč bi zašli, ko bi hoteli razpravljati o posebnostih kozaških zborov. Njihovi življenski odno-šaji, ki združujejo značilnosti seljaškega in bojevniškega poklica, so ustvarili tekom dolgih razdobij neko mentalnost, ki je prav svojevrstna in ki najde svoj pristni izraz v narodnem zborovem petju. To je doseglo neki razvojni višek, ki ga občuduje ves svet. Zbor je danes profesionalen in uporablja pri svojih nastopih Se narodne muzikalne instrumente. Vspo red bo vseboval umetno, (oerkveno in posvetno) pesem, kakor tudi narodno gradivo.
In kaj naj povemo o našem Akademskem zboru ljubljanske univerze, ki nastopi v pondeljek? Samo to, da nam je prirastel na srce. Ko se nam je predstavil pred dvema letoma, nas je ogrel in nam izsilil izraze občudovanja. Prorokovali smo mu veliko bodočnost in hitreje, kakor smo to pričakovali, se je naša slutnja obistinila. Prisojajo mu že prvenstvo med slovenskimi moškimi zbori.
Mladi zbor deluje s temeljitostjo, požrtvovalnostjo in neumornostjo. Prinesti nam hoče skladbe novejšega datuma in noveje smeri. O teh hočemo napisati v ®ni prihodnjih številk par Informativnih *ratle.	H.	D.
Težek dan za obtožence
ZANIMIVE IZPOVEDBE DANAŠNJIH PRIČ, KI SO ZA OBTOŽENCE ZELO OBTEŽILNE. — TRETJI DAN RAZPRAVE.
V	nadaljevanju razprave je včeraj popoldne tretji obtoženec, Toma Popovič, v svojem obrambnem govoru opisoval neznosno atmosfero, ki je vladala že nekaj časa pred kritičnim 20. junijem. Razmere so postale take, da je Puniša Račič celo predlagal zdravniški pregled Stjepana Radiča, vendar pa on sam (Popovič) tega pred loga ni podpisal. Priznava, da je rabil v skupščini besede: »če vaši voditelji ne bodo prenehali z žaljivkami, jamčim, da bodo padle njihove glave«. Ko so padli usodepolni streli, pa ni bil v skupščini, temveč v ministrstvu javnih del. Toma Popovič je nato nagla-šal, s kakšnim veseljem je dočakal ujedinjenje in hote&z najboljšimi močmi sodelovati pri 'konsolidaciji države. Turki so mu svoječasno ubili očeta in brata ter postrelili njegove otroke, mati pa je umrla od žalosti. Njegove inkriminirane besede naj bi bile le opomin onim, ki so neprestano razburjali duhove. Popovič je zaključil svoj govor z besedami: »Moja duša je mirna, moja vest čista, čutim se nedolžnega in mirno stojim pred obličjem pravice.«
Sledilo je zasliševanje prič in je bilo zaslišanih več bivših ministrov in poslancev, kojih izpovedbe večinoma soglašajo v tem, da je bil glavni obtoženec Puniša Račič silno razburjen. ko je streljal. Pri dr. Pernarju priče niso opazile revolverja, istotako tudi niso videle, da bi bil kdo navalil na Punišo Račiča.
Včerajšnja razprava je bila zaključena ob 18.45.
BEOGRAD, 29. maja. Takoj začetkom današnje razprave je stavil branitelj Bora Popovič imenom vseh braniteljev obtožencev predlog, da naj sodišče zasliši še vrsto prič, predvsem več beograjskih trgovcev, s katerimi je bil Puniša Račič v poslovnih zvezah. Ti naj hi dokazali, da Puniša ni imel namena izvršiti zločin, ker se sicer ne bi poslovno udejstvoval. Vrh tega je zahteval zaslišanje več zastopnikov nekdanje Hrvat-ske seljačke stranke, čeo, da so njihove izpovedbe kot priče v nasprotju z izpovedbami drugih prič.
Sodišče je predlog odklonilo, nakar je sledilo nadaljno zasliševanje prič.
Kot prvi je bil zaslišan danes skupščinski sluga Bora Nedeljkovič, čegar Izpoved ]e zelo obtežllna za Račiča. Priča je natančno opisal potek dogodka, odgovarjal je jasno In precizno na vprašanja predsednika in naglašal, da je mogel vse prav dobro opazovati s predsedniške tribune skupščine, kjer le stal. SIN šal je čisto natančno, kako je Puniša Račič, obrnjen proti Pavlu Radiču, zaklical: »Ravno tebe iščem 1«, nakar je takoj u-strelil. Branitelji so skušali s spretnimi vprašanji ustvariti za Račiča ugodnejšo sliko tega dogodka, toda priča je vstra-jal prejkoslej odločno pri svojih trditvah.
Nato je sledilo zasliševanje bivšega skupščinskega predsednika dr. Ninka Periča. Dr. Perič ie opisal potek roje narodne skupščine dne 20. junija in pripovedoval, kako je viharno sejo prekinil. Ko je Puniša Račič zaklical v dvorani: »Kdor se postavi med mene in Per-narja, tega ubijem!« ie odšel priča v ministrsko sobo In potem seveda ni mogel
videti, kaj se je dalje odigravalo v dvorani. Na obrazu Puniše Račiča je opazil razburjenj«. Branitelji so stavili na pričo več vprašanj, ki se nanašajo na steno-grafični protokol in na poslovnik narodne skupščine.
Puškar Velimir K o C o n d a je izpovedal kot priča, da je Račič pri njem kupil patrone za svojo pištolo.
Bivši skupščinski stenograf, dr. Vlada Matič je podrobno opisoval ves razvoj usodepolne seje. Sedel je v neposredni bližini Puniše Račiča in je mogel videti vse natančno. Priča se dobro spominja, da je Puniša Račič zaklical Pavlu Radiču: »Ravno tebe Iščem!« Tudi na stavljena vprašanja braniteljev je odgovarjal dr. Vlada Matič precizno In je navedel med drugim, da je Puniša Račič hladnokrvno streljal na svoje žrtve, pri čemur so pokali streli v kratkih presledkih. Po njegovem zaslišanju je odredil predsednik četrturni odmor do 10.45.,
Po zopetni otvoritvi sta bila zaslišana bivša poslanca Dragutin Pečič in Sreten S r e t e n o v i 6, ki pa nista izpovedala nič bistvenega.
Zelo zanimiva pa je bila nasprotno izpoved novinarja Gojka B o ž o v i č a, ki je kot parlamentarni poročevalec mogel opazovati dogodek v neposredni bližini. Gojkovič je govoril na’ eno uro in je podrobno opisal razvoj zločina. Posebno obtežllna je njegova izpoved za Tomo Popoviča, ki mu je po prelitju krvi v skupščini še na hodniku izjavil, da bi bilo kratkomalo treba postreliti vse, ker so to zaslužili in tega ni bilo več mogoče prenašati.
Po zaslišanju Gojka Božoviča je tila razprava prekinjena in se bo nadaljevala danes popoldne.
Bethelnou iredentistični gouor
BUDIMPEŠTA, 29. maja. Ministrski predsednik grof Bethlen je imel o priliki odkritja spomenika Neznanega madžarskega vojaka govor, tekom katerega je izrazil nado, da bodo Madžarski odvzeta ozemlja zopet vrnjena. Grof Bethlen je izjavil pred spomenikom dobesedno: »To je temeljni kamen madžarske bodočnosti, pa ne njen nagrobni spomenik. Brez kralja je podobna današnja Madžarska tisoč letnemu dolžniku. Toda Madžarska se ne bo zadovoljila s to usodo«. Nato je govoril grof Bethlen o tisočletnem zgodovinskem razvoju Madžarske in potrebi združenja vseh Madžarov v eni državi, ker je le na ta način mogoče doseči cilj, po katerem hrepeni ves madžarski narod.
Državni upravitelj admiral Horthy je položil venec na vznožje spomenika in je rekel: »Oče Arpad, ki si na čelu naših pradedov zasedel Madžarsko in tudi ti Neznani junak, ki si padel na bojišču za domovino, obema kličem: »Poznam svojo dolžnost!«
Noue Italijanske podmornice
RIM. 29. maja. Vlada je sklenila zgraditi več novih velikih podmornic, da bi bilo v slučaju blokade mogoče zasigurati preskrbovanje Italije z živili. Istočasno je bilo sklenjeno zvišanje kontingenta vojne mornarice na 45.000 mož.
IX. Uublianski mednarodni
velesejem
od 30. maja do 9. junija 1929
Najboljši na kap vsakovrstnega blaga Spacijalna rasstava:
pohiStvo, automobiU, poljedelski stroji, radio, perutnina, zajel Razstava meščanskih iol Slovenije
700 raztiavllaletv 30 glavnih blagovnih »kupln
Legitimacij«	u»
po Din 30’— prodajajo denarni zavodi, „Putnlk“, gospodarske ustanove Za stanovanje poskrbljeno
50% popust na ialesnlcah li» avljoitih — Popust na patobrodlh
Pustolovščine Ainerlkanca.
Že leta 1927. je Franc Lušin iz Novega mesta ogoljufal v Pittsburgu v Ameriki Matevža Bombača iz Ribnice za 14.000 dolarjev. Od takrat je manjkala za njim vsakršna sled. Odpotoval je v domovino, kier so ga izsledili in v Novem mestu obsodili na dve in pol leta ječe. Mariborsko sodišče pa ga je lani obsodilo radi ponovne go* ljufije na 6 mesecev ječe. Bombač je prišel ob vse premoženje, vendar mu je s pomočjo ameriških oblasti uspelo, da je dobil nekaj denarja, ki ga je imel Lušin naloženega v banki, nazaj. Kasneje je doznal, da je sleparski tovariš opeharil tudi nekega Spilerja za 3000 dolarjev. Z njegovim pooblastilom se je Bombač vrnil v domovino in poizvedoval za Lušinom, ki se je v Ameriki izdajal za Lesarja. Izvedel pa je, da se nahaja še v mariborskih zaporih, kjer ga je obiskal in mu zapretil, da ga bo tudi radi Spilerjeve zadeve prijavil oblastim. Lušin pa je preprosil znanca iz Amerike, naj ga ne ovadi, ker bo Bombačevo in Spi-lerjevo škodo poravnal njegov brat, ki pride po njega, ko bo izpuščen iz zaporov. Včeraj ob 12. je potekla kazen Lušinu in Bombač ga je pričakoval v gostilni nasproti jetnišnice. Nenadoma je opazil na cesti avtomobi! in v njem tri osebe, od katerih je utegnil spoznati samo eno osebo, nato pa je avto odbrzel skozi mariborske ulice proti avstrijski meji. Bombač je takoj uvidel prevaro in brez odlašanja obvestil oblasti, toda Lušin je bil že preko meje. Avtomobil se je sicer vrnil v Maribor, toda brez Lušina. Oblasti so aretirale samo Lušinovega brata in ga izročile sodišču, ki bo nadaljevalo zasledovanje. O begu spretnega goljufa Franceta Lušina, ki je v Ameriki izvrševal brivsko obrt, so bile avstrijske oblasti že obveščene.
Vrvenje pred Telovlm.
Davi na vse zgodaj so pripeljali i dežele v mesto cele vozove mladih brez, s katerimi bodo po ulicah, kjer se bo jutri pomikal vsako leto običajni cerkveni obhod, napravili »drevorede«. Na trg pa je prispelo mnogo raznovrstnega cvetja In okrasnega zelenja za okna. Tudi sve-čarji imajo danes svoj veliki dan; kajti okna morajo biti razsvetljena in okrašena. Največ drenja in nervoze pa je med deklicami, ki bodo jutri v belih oblekcab trosile cvetlice po ulicah. Razun tega postavljajo še štiri oltarje in sicer pri stolnici, samostanu, na Vodnikovem trgu in na Glavnem trgu. —
Slran 2;
MarTfiorsfl V P C F R N T K 7iiTra
V M ar! Boru, 'dne '29. V. 1929:
Mariborski m dnevni drobiž
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Planinsko slauje na Donaški gori
V	ne'deljo 26. t. m. je otvorila agilna podružnica SPD za Rogaško Slatino in okolico svojo novo zgrajeno planinsko kočo na Donaški gori. Prav prisrčnega slavja otvoritve in blagoslovitve te postojanke se je poleg domačih, udeležilo prav častno število planincev iz Zagreba, Ljubljane, Litije, Celja, Slovenske Bistrice ter preko 40 iz Maribora, a tudi domače kmetsko ljudstvo je prihitelo v nepričakovano velikem številu. Po službi božji, katero je pod milim nebom daroval predsednik Aljaževega kluba SPD Maribor g. prof. dr. Anton Jehart, je izvršil še obred blagoslovitve koče ter v krasnem nagovoru orisal pomen slavlja, nakar je agilni načelnik rogaške podružnice SPD g. ravnatelj dr. Šter pozdravil vse udeležence slavlja, predvsem pa odposlanstva bratskih društev. Temu nagovoru so sledili pozdravni govori predsednika SPD g. dr. Tominšeka iz Ljubljane, predsednika HPD g. dr. Pasariča iz Zagreba, podpredsednika HTK »Sljeme« g, Jakšiča iz Zagreba, nadzornika SPD in načelnika mariborske podr. SPD g. dr. Senjorja ter načelnika savinjske podružnice SPD g. s. s. Tillerja iz Celja. Oficiel-nl del otvoritve je zaključil g. dr. Šter z nagovorom okoliškemu kmetskemu ljudstvu, katerega je pozival, da varuje in Suva kočo pred raznimi zlikovci. Neprisiljena planinska zabava, ki se je nato razvila ob neumornem sviranju harmonike ter ubranem petju domačega pevskega zbora »Sloge«, je združila v veselem razpoloženju vse posetnike slavlja, ki so se jeli razhajati še-le, ko so pošla gostoljubnemu planinskemu »birtu« Tončku vsa telesna okrepčila.
S postavitvijo koče na Donaški gori se je Izpopolnila ona vrzel, ki je otežkočala poset Donaške gore potem, ko je prejšnje Frfihlichovo zavetišče razpadlo! — 'Agilnemu odboru rogaške podružnice SPD in njenemu požrtvovalnemu načelniku, ki se ni strašil ne truda ne težkih materialnih žrtev, da je kočo lahko dogradil, čestitamo prav prisrčno na tem lepem uspehu ter želimo, da s svojim vzornim delovanjem odpre še ostale krasne gorske vrhove v okoliškem pogorju širšemu svetu planincev!
Pivske cene za današnji češki koncert.
[Jugoslovansko - češkoslovaška liga je upoštevala za Maribor kritično dejstvo, Ida se vrši današnji koncert čeških in slovaških pesmi »Hlahola Vinohradskega« ob koncu meseca in neposredno pred 'dvema drugima koncertoma. Da pa odlični slovanski gostje iz Prage ne bi morda 'doživeli kakega razočaranja v obmejnem Mariboru, jo nastavila liga skrajno nizke cene za vstopnice, ki so najdražje po 25 Din, kakor jih menda še noben koncert ni imel v dvorani »Uniona«. »Hlahol« sam je sporočil, da ne išče nikakega dobička, ampak hoče le seznaniti Jugoslovane s češkoslovaško pesmijo in bodo radi tega stopnice krile le gole izdatke. Ako pa bi dvorana tudi pri tej vstopnini ne bila razprodana, je izguba neizogibna, ravno-tako pa tudi sloves kulturne in slovanske zavesti Maribora. Prosimo torej Mariborčane še v zadnji uri, da store svojo dolžnost, ker bodo za nizko vstopnino slišali res neobičajno veliko umetnost. — Vstopnice se bodo zvečer razprodajale že od 19. ure naprej pri blagajni dvorane »Union«. —
Besedilo današnjega koncerta.
Za vzorno organizacijo in obenem v ugodnost naši publiki služi tiskano besedilo vseh pesmi, ki jih bo nocoj predna-šal »Hlahol Vinohradsky«. »Hlahol« je dal natiskati ves program v češkem besedilu in obenem poleg v slovenskem prevodu ter se bodo programi s sliko dirigenta K. Sejne prodajali zvečer v dvorani po Din 2 Izvod. Naj si vsakdo nabavi ta program za lažje razumevanje koncerta in pa za spomin. —
Novinarski klub.
V	petek, dne 31. t. m. ob 18. uri redni letni občni zbor v kavarni »Bristol«. Dolžnost vseh članov je, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
Potovanje jugoslovenskih učiteljev na Dunaj.
Marčno študijsko potovanje mariborske »Pedagoške centrale« na Dunaj je tako dobro uspelo, da se je zanimanje za šolsko reformo pričelo, naglo širiti med jugoslovensko učiteljstvo. Izvršni odbor UJU v Beogradu je organiziral od 2.—10. junija študijsko ekskurzijo 30 učiteljev na Dunaj, kjer jim mestni šolski svet pripravlja slavnosten sprejem in jim nudi razne ugodnosti. Proučevali bodo dunajsko osnovno šolstvo in moderne socialne u-stanove novega Dunaja. Med udeleženci je tudi 7 Slovencev. Skupino vodita u-čitelja g. D. P r i c a iz Beograda in g. E. Vrane iz Studenc pri Mariboru. Ministrstvo prosvete je študijsko skupino gmotno podprlo, kar je vsekakor vpošte-vanja vredno. Iz Maribora odpotujejo v soboto zjutraj. — Istočasno se nahaja na Dunaju 40 bolgarskih šolskih nadzornikov, ki jih je v študijske svrhe delegirala v inozemstvo bolgarska vlada. Zanimanje za »novo šolo« je torej že prodrlo daleč na Balkan, zato je pač umevno, da tudi slovensko učiteljstvo koraka z duhom časa. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V	petek, 31. maja, ob 8. zvečer zadnja prireditev tekoče sezije. Predaval bo eden najboljših priljubljenih zagrebških predavateljev, znani hrvatski zgodovinar prof. dr. Rudolf Horvat, ki je priredil svo ječasno izletnikom Ljudske univerze v Zagrebu tako prekrasen sprejem. Za temo si je izbral zelo aktualen predmet »Dalmatinski otoki« ir. bo pojasnil njih krasoto na mnogih lepih skiopt. slikah.
Polovična vožnja za sokolski zlet v Studence.
Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru obvešča članstvo vseh društev MSŽ da je dovoljena polovična vožnja za udeležence proslave desetletnice obstoja Sokola v Studencih in sicer za čas od 1. do 4. junija. Na začetku vožnje kupljeni listek velja tudi za povratek, zato naj ga da vsakdo pred početkom vožnje žigosat in ga naj shrani. Potrdilo za popust dobi vsak pri tajniku Sok. društva v Studencih. —
Dar Jugoslovenskl Matici.
Odvetniška pisarna g. dr. Filipa Kum-batovič-a je darovala iz neke pravdne zadeve znesek Din 200. — Iskrena hvala! Odbor. —
Donski kozaki
pod vodstvom Sergija Jarova, ki koncertirajo pri nas v Mariboru v nedeljo, 2. junija v Unionski dvorani, so sploh prvič v Jugoslaviji; zato jih ne smemo zamenjati z drugimi ruskimi zbori, čeprav nekatera nosijo isto ime. —
iRinifiiiiiiiiiinniiiiHiinniniiiiiiiinniniiinHimiiiiniiniiiniiii
Od danes napre} v kavarni »EVROPA«
od 6. ure zvečer pristni ČEVABČIČI IN RAŽNJIČI.
Za obilen obisk se priporoča Nikolič.
Lirsko dramatski Igrokaz »Mati«.
Prireditev v proslavo materinskega dneva, ki smo jo morali vsled tehničnih ovir svojčas preložiti, sc bo vršila v gledališču v petek dne 7. junija ob 20. uri. Uprizori se novo izvirno delo: Mati. Lirsko dramatske slike, spesnila Ljudmila Poljančeva, uglasbil Vasilij Mirk. Nastopile bodo učenke I. in II. meščanske in IV. ljudske šole. Vlogo matere pa poje gdč. Štefka Fratnikova. K igri sami se vrnemo prihodnjič, opozarjamo pa stari-še že danes na našo prireditev. Cisti dobiček je namenjen ferijalni koloniji na Pohorju. — Mariborsko slov. žensko društvo. —
Slava 32. artiljerijskega polka.
V	spomin na dan, ko so baterije 32. artilerijskega polka v Mariboru o priliki koroške ofenzive 1. 1919 prišle prvič na Gosposvetsko polje, proslavi 32. art. polk dne 5. junija ob 10.30 v vojašnici vojvode Putnika svojo slavo, popoldne pa bo vojaška zabava.
Za ljubljanski veiesejm
se dobivajo legitimacije in znižane vozne karte v biljetami »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova c. 35. —
Sreda, 29. maja. Zaprto.
Četrtek, 30. maja ob 20. uri »Grofica
Marica«. Znižane cene. Kuponi. Petek, 31. maja. Zaprto.
Sobota, 1. junija ob 20. uri »Oča Boštjan«
ab. B. Kuponi.
Zadnja operetna predstava v marib. gledališču v tekoči sezoni bo morda že na Telovo zvečer. Vprizori se tudi letos jako simpatično sprejeta kraljica operet »Grofica Marica« kot ljudska predstava pri znižanih cenah.
Oča Boštjan
(Po Cormiuiu in Grangeju (Papa Martin) priredil Rade Pregare.)
Ta ljudska igra ima gotovo 80 let, pa se to pozna tudi po predmetu, po milje-ju, po značajih in po vsej izdelavi, ki kaže okus takratne dobe. Danes sta ta duh, ta romantike in taka intimnost anahronistična in je dvomljivo, da-li je sodobna prireditev te igre uspela, ravno vsled notranjega nesoglasja z dobo ljubljanske univerze, Bleda in Sušaka.
Da smo to stvar v Mariboru videli, naj bi bila klavna žrtev publiki. Če je to res, ne bom ugovarjal, vendar se publika ni izkazala ravno hvaležno, ker je prišla v zelo pičlem številu. Tudi ogreti se ni dala tako naglo, šele drugi akt je končno dosegel uspeh.
Kakih posebnih vrlin režije v tej igri ni prilike pokazati. Vise končno stoji na značajih. Pač pa jej bila inscenacija III. akta zelo okusna in-posrečena, čeprav je bil žerjav v ozadju^ premalo stabilen.
Igralsko je najbojj,,ugajala ga. Berta Bukšekova, ki je -^držala svoj mehki, lirični, čuvstveni ton napeto do zadnjega. Popolnoma izdelan je bil Šarabon g. R. Pregarca, ki je v svoji odvratnosti in mizerni značajnosti bil dodelan in naravnost odbijal po svoji realistični igri. Dober par sta 'bila gg. Skrbinšek in Rakuša, zadnji je pa vendarle premalo plastično pokazal razliko,,med lahkomiselnim in spokornim ‘sinom, Odč". Kraljeva kot Nina je s svojo ljubko iri intimno igro ogrevala.
Centralna figura pa je oča Boštjan, ki ga je igral g. Daneš kot gost. Zunanje, zgolj tehnično je bila vloga gotovo realistična in v podrobnosti izdelana. Tudi razumljiva je bila in vsi detajli so bili podani. Toda vseskozi ni bila doživeta.
V	I. aktu sploh ne, v II. aktu se mi je dolgo zdelo, kot da poslušam motor, ki teče v prazno. Šele v zadnji tretjini II. akta je naše! svoj ton in s tem takoj tudi stik s publiko in II. dejanje nato doigral napeto in dobro. Isto velja za III. dejanje. Tudi tukaj je našel samega sebe šele v momentu, ko je zvedel za povratek sina. Izraz te očitne nedisponiranosti je bila mestoma neprijetna monotonost govorice in občutljivi prelomi v pavzah in kretnjah.
Druge manjše vloge so bile več ali manj posrečene, ker je režiser povsodi gledal na izraz značaja. Omenim naj gg. Furjana, Nakrsta in g. Starčevo, ki je pa zopet pretirala in namesto gladke, lokave demimondke postavila preveč zadirčno in na drugi strani hinavsko figuro.
Bogve kaka pridobitev »Oča Boštjan« ni bil. Ne za obisk teatra in ne za publiko.	M. Š n u d r 1.
Ljutomer.
Naša najmlajša glasbena šola v Sl vc-niji, ustanovljena šele lansko leto, prav lepo uspeva. Izšla je iz našega Glasbenega društva, ki ima tudi močno godbo na pihala in orkester na lok. Vsak nastop kaže stopoma napredovanje. Šola ima okoli 80 gojencev, ki bodo v nedeljo 2. junija prvič nastopil v telovadnici osnovne šole. Začetek ob 15. url. Nastopajo goslači v 3 oddelkih, klavirski gojenci ter mladinski pevski zbor, ki bo proizvajal skladbe našega E. Adamiča, Premrla, dr. Schwaba itd. Torej v nedeljo vsi na prvi javni nastop Glasbene šole!
Odbor narodno kulturnih društev v Guštanju
prosi vse, ki so prejeli okrožnice za prispevke k proslavi desetletnice osvoboje-nja Mežiške doline In smrti Malgaja, da naj prošnji ne odreko ter naj izpolnijo svojo narodno dolžnost, za kar se jim odbor že v naprej najiskren.fcie zahvaljuje.
Regulacija magdalenskega predmestja.
Mestni gradbeni urad je izvršil regulacijske načrte za Magdalensko predmestje in sredino mesta, ki sta vsem interesentom na vpogled v uradu v Frančiškanski ulici štev. 8 I. nadstropje, soba št. 5. v dneh 1.—15. junija 1929 med uradnimi u-rami od 8.—12. V istem času je vložiti tudi eventuelne ugovore. Regulacija predmestja obsega zemljišča v obsegu:	j.
Tržaška cesta - Stritarjeva - Beograjska
-	Fochova - Radvanjska ulica - južna meja mesta. Regulacija sredine mesta obsega predvsem Slovensko in Vetrinjsko ulico, progo Smetanova - Orožnova ul. -Slomškov trg - preko Gosposke ulice v Jurčičevo ulico do Marijine ulice in deloma v obsegu Frančiškanske - Slovenske - Strossmajerjeve ulice - Drava ležeče ulice. Vsak interesent mora pri ogledu navesti številko njegove parcele oziroma hiše. —
Obesil se ie.
Včeraj popoldne so našli na Pobrežju v malem gozdičku truplo moškega. ki se je obesil že pred dnevi. V eni roki je držal svečo, v drugi pa rožni venec. Studenški orožniki so ugotovili, da je samomorilec 781etni Franc Rijavec iz St. Jakobskega dola. Truplo so prepeljali v mrtvašnico in je bodo danes pokopali.
Vsi v Guštanj!
Slovenci, 9. junija vsi v Guštanj na proslavo desetletnice osvobojenja Mežiške doline in smrti Malgaja, da tam v tem večjem številu pokažemo neprij^te-ljem, da smo čuvaji na braniku z velikanskimi žrtvami priborjene Koroške Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru bo imelo od 1. junija dalje svoje poslovne ure vsak delavnik od 6.—7. zvečer. Pojasnila in nasvete dobivajo samo oni 'Slani, ki so poravnali članarino za tekoče leto. —
Vežbalno streljanje na golobe
priredi mariborska sekcija Slovenskega lovskega društva v četrtek, dne 30. t. m. ob 16. uri na vojaškem strelišču v Radvanju.
Znameniti grafolog in telepat A. Winterry II. Iz Vojvodine,
ostane samo še v četrtek in petek' v Mariboru in sprejema publiko ves dan v hotelu »Pri Zamorcu«. Ime Winterry je znano zlasti po številnih telepatskih scenah, ki jih je priredil v raznih kriminalnih slučajih s svojim znamenitim novosadskim mediumom Veberjem. 1264 Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ponovno opozarja vse svoje člane in prijatelje na svoj jutrišnji izlet v Št. Ilj. Odhod z vlakom ob 13.15. —	1269
Pevsko društvo »Luna« priredi v nedeljo, 2. junija, v novi gostilni K e k e c (nekdaj Briihl) pod Meljskim hribom — Zovca vrtno veselico s petjem, z godbo, s šaljivo pošto in s kegljanjem. Začetek ob 3. popoldne. 1260 Zakaj se mučite, ko pa ni treba? Čez noč naj se perilo namoči v raztopini ZENSKE HVALE, zjutraj pa izpere s SCHICHT-ovim terpentin MILOm. — Varujte se ponaredb!
Kolinsko cikorijo
ima vsaka gospodinja najrajši, ker lahko z njo skuha res dobro belo kavo. Priporočamo pa tudi našo »Redilno kavo«, ki ne potrebuje nikakega drugega dodatka in je sama z mlekom prav okusna in zdrava.
Motnje v želodcu in črevesu,
ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franc 'Jožefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franc Jožefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, satikarjih in hemoroidalno bolnih. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah m šoecerijskih trgovinah.
Damska tamburaška kapela
koncertira dnevno od 30. trn. naprej v
kavarni ,,Evropa"
ZJUTRAJ za
vTftimFFgraiinrv. m:
msmwwwr«wnrm
ii'ii'iiw»i ip »i ■ i—i i r ~i i hhitt~ it'iri ririi' 'i n m mm
Ciganska romantika
CIGANSKA GROZODEJSTVA PRED SODIŠČEM V KOŠICAH. GANSKE SLAVE IN NJIH TRUBADURSTVA.
KONEC CI-
Cigani so reprezentanti skrivnostne romantike. Njih naloga je bila oskrbovati velemesta, rivijere, luksuzne hotele in bare z melanholijo. Ves svet jih ceni kot prvovrstne violiniste, ki igrajo brez not. Njih strune ganejo vsakogar in veljajo u-pravičeno za trubadurje moderne dobe. Ciganska črna polt in njih žareče oči, so jim utrle pot v najskrivnostnejše kot čke visoke družbe. Upirati se jim niso ir ogle niti najnedostopnejše dame aristokratskih krogov. Nič jim ni bilo nedosegljivo, kajti znali so si pridobiti priljubljenost najelegantnejših salonov.
Predno jih je pričel izpodrivati Jazz, se je srečevalo cigane v najodličnejših hotelih evropskih velemest. Pariz je bil preplavljen s cigani. Vendar ljudje brez domovine, rojeni v potovalnem vozu, na £esti _večnega nemira, niso mogli nikdar postati ugledni predstavniki človeške družbe. Bežimo, tecimo, cigani gredo... Kljub temu so si že v davni preteklosti zagotovili vstop na večino evropskih dvorov. Njih eksotičnost je mikala visoko družbo in neobhodnost ciganov v visokih krogih se je stopnjevala do perverznosti.
Toda cigani so . prezir, ki so ga. bili deležni s strani vseh ljudi, maščevali na najkrutejši način. Odvratno je o tem razpravljati, toda dejstvo je, da so ne samo ubijali, temveč tudi jedli zaničevalce — ljudi. Jedli so človeško meso kakor razdražene zveri, ki ne poznajo šale, ker so otroci divje prirode, ki se še niso udomačili med ljudmi. Kanibalizem ciganov iz Košič je vzbudil pozornost vsega sveta. Bili so ljudožrci iz nagibov do nekega posebnega religijoznega kulta — cigan-
stva, čegar poslednja konsekvenca je izr zvenela v ljudcžrstvo. Bili pa so toliko previdni, da niso pojedli učenjakov, ki so jih obiskovali iz studijskih razlogov, kakor se to dogaja pri kanibalih v Afriki in Aziji, ker bi sicer ne bilo nikogar, ki bi vede! kaj napisati o njih. K zločinom jih je vodilo neko nepojmljivo filozofsko prepričanje. Njih zločini, o katerih trenutna razprava sodišče v Košicah. so vsekakor višel^ bestijalnosti, ki si je moremo zamislifi "('-'sodobnosti. Primorani smo, da sežem® žb več stoletij v -preteklost in poiščemB-priniere, ki bi bili vsaj deloma slični ghSiodejstvom, ki so jih u-ganjali cigani iz Moldave. Po prvih poročilih, ki so jih objavili nekateri časopisi o zverinstvu, ki je presenetilo dvajseto stoletje, si nismo mogli ustvaril} prave slike i(j se je domnevalo, da gre za običajne zločine, umore in roparske namene. Domnevalo se je, da so izmišljene bajke, kj jih hoče fantazija in želja po senzaciji nitveziti ciganom. Vendar so bile prve Vesti celo skromne v primeri z dejstvi, ki jih ugotavlja sodišče v Košicah.
Ciganski proces v Košicah bo gotovo napravil konec' ciganski romantiki. Izbrisal jo bo s sveta za vedno. Kadar se bo slišala beseda cigan, se ne bo moglo več pomisliti na ljubezen, na trubadur-stvo, ki je bilo doslej njih monopol. Lju-bav doma je med cigani... Naklonjenost, v kolikor so si je ohranili med narodi kot eksotični pojav, je brez dvoma zamrla za generacijo, ki je imela priliko doživeti strahote grozodejstva, ki jih beležijo kriminalni zapisniki sodišča v Košicah.
ožjih stikov z Afganistanom pa so Doppel nullah.
Kralj Amanulah beži v Pariz. Minula je doba romantike, karijera kraljev ne končuje s smrtjo v dnu brezdna, življenje sredi živahnega Pariza je lepo in vabeče, allons monsieur Amanulah, po-služite se. Kralj beži in — 30 vreč denarja vozi sabo. Najnovejše vesti vedo o tem poročati — ne ve se pa, kakšen je ta denar. Prav gotovo ne bodo bankovci Narodne banke Afganistana z njegovo sliko, za katere najvišje vrednosti ne bi dobil v Parizu niti ocvrte sardele, kvečjemu da mu je gostilničar zamenja in shrani papir kot kurioznost. Verjetneje je, da so vreče polne dobrih ameriških, angleških, francoskih in holandskih vrednostnih papirjev ter luis- in napoleondor-jev. To mu bo zadostovalo, da se v Parizu sijajno nastani, s honorarjem za desetletno vladanje si lahko' kupi vile in avtomobile, letalo že ima, in — lepo novo smoking obleko ter nov cilinder. Starec v Doornu se bo smehljal v svoje sive navzgor zasukane mustače in bo dejal: »Danes meni — jutri tebi«.
Raduj se, Pariz, Amanulah prihaja in trideset vreč denarja vozi s sabo------
Pretep u cerkui
Italijanski škofje so razposlali podrejenim duhovnikom okrožnico, v katerih pozivajo dušne pastirje, naj cerkev strogo pazi na moralo občanov. Zlasti so škofje opozarjali na nemoralnost krat kih kril, ki ne pokrivajo polen. Vmešavanje cerkvene v prosvetne zadeve, zlasti pa v vprašanju vsemogočne mode, pa je privedlo do velikih neprijetnosti, ki so v 'kraju Caldogno pri Benetkah izzvale v cerkvi celo splošen pretep. Tamkajšnji duhovnik je pooblastil vernega občana Frignatija, da naj skrbi, da bodo verniki spoštovali škofovska določila. Pooblaščenec pa je že prvo nedeljo opazil v cerkvi dve dami, katerih krilci sta se mu zdeli prekratki. Pozval ju je naj zapustita hišo božjo. Gospodični sta odšli iz cerkve, a sta se takoj nato vrnili z bratom. Frignati je zopet prišel in zahteval, da odideta iz cerkve. Toda brat, ki ni hotel priznati škofovskega diktatorstva, je zgrabil župnikovega pooblaščenca in ga dobro premikastil. V pretep so posegli tudi drugi mladeniči in možje. Verniki so se razdelili v dva tabora: za in proti modi kratkih kril. Toda mladina je odtehtala Predsodke in pomisleke starejših ter v borbi za kratko krilo pričela osvajati cerkev. Pretep je postal splošen in župnik je moral prekiniti službo božjo ter Pozvati policijo, ki je izpraznila hišo božja
Ubežni kralj
Ne bo dolgo, pa sc bo pojavil v Babilonu ob Seini, Parizu, samozvanec iz Afganistana Amanulah. S tem bodo izzveneli zadnji.šlagerji afganske operete, v prijetnem velemestu bo »ubežni kralj« z lepo kraljico Surayo preživljal jesen svojega življenja, v središču evropske civilizacije in kulture, ki ga je stala žezlo in krono. Eksil kronanih glav, ki se stekajo v Pariz, bo dobil novega člana. Tu bo čakal, da se razmere v njegovi gorati domovini izpremene, da se brigant Ba-čo-i-Sakao umakne prostovoljno, ali pa da ga umaknejo, kakor se je to zgodilo Amanulahovemu očetu emirju Habibula-hu pred desetimi leti.
Ni še minulo leto, ko je potoval orijen-talski reformator po evropskih velemestih. Pariz, Curih, Berlin, Varšava in rdeča Moskva so tekmovala, .kdo bo eksotičnemu veličanstvu izkazal več časti, ga obsul z več darili in »ordeni«. Naj-splendidnejša je bila Nemčija, med njenimi bogatimi darili najpraktičnejše je bila za sedanjega kraljevskega begunca pač Junkersovo letalo, s katerim je zdaj
—	»frčal«. Radi ogromnih izdatkov o priliki Amanulahovega pompoznega spre jema in bivanja v Berlinu je Nemce še dolgo po karnevalu 1928 bolela glava, pravega mačka pa preživljajo še-le sedaj, ko spoznavajo, da je bil ves denar vržen skozi okno, gospodarske koristi
Uečni študent
Dosedaj se je splošno domnevalo, da je pojm »večni študent« omejen samo na nemške visoke šole, toda študenta s 120 semestri pa- je gotovo težko dobiti v Evropi. Ta rekord — kakor že toliko drugih — zahtevajo zase Zedinjene države, kjer je nedavno neki Cullenkemp umrl v starosti 78 let. Ta sivolasi človek je bil že 60 let vpisan na univerzi Columbia. Toda, da ga ni prikovala na univerzo lenoba ali ljnbezen do veselega dijaškega življenja, dokazuje najbolj dejstvo, da si je Cullenkemp tekom svoje dolge študijske dobe pridobil nič manj kot 13 doktoratov. Njegovi tovariši so mu v šali vrh tega podelili še »doktorat večnega študiranja«. Seveda si je Cullenkemp lahko privoščil šport večnega študiranja, ker je podedoval po svojih stariših o-gromno premoženje in se mu ni bilo treba bati, da bi moral kdaj s trebuhom za kruhom. Napravil je tudi dolga potovanja, vendar pa ni nikc’r- pozabil, da se ne bi začetkom vsakega šolskega leta zopet vpisal na univerzo.
ZA HAZENSKO PRVENSTVO SLOVENIJE,
SK Uirlja : ISSK Maribor.
Jutri, ob 11. dop. bosta družini SK Ilirije in ISSK Maribora odigrali zaključno tekmo za prvenstvo Slovenije. Tekma se bo vršila v Ljudskem vrtu na prostorih ISSK Maribora.
V	Mariboru letos še nismo videli ha-zenske tekme in je srečanje med »Mariborom« in »Ilirijo« prva prireditev v mariborskem damskem športu.
»Maribor« bo nastopil s kompletno družino, ki si je lani priborila naslov državnega prvaka, dočim bodo za barve »Ilirije« nastopile mlade, ambicijozne moči, ki so v tekmi proti SK Muri dosegle dokaj časten rezultat.
Družina »Ilirije« je tehnično popolna in se odlikuje po preciznosti kombinacijskih potez. Ofenzivno je torej močno nevarna, v obrambi pa nadvse zanesljiva. Manjka ji samo tekmovalna rutina, kajti v novi sestavi nastopajo igralke šele prvo sezono. — Sodil bo g. Schneller iz Ljubljane.
Teniški turnir SK Čakovec - ISSK Ma» ribon
Jutri ima teniški odsek ISSK Maribora za goste odličen team SK Čakovca, s katerim bo odigral na igriščih v Ljudskem vrtu prijateljski teniški turnir, na kar opozarjamo prijatelje belega športa.
Službeno MO.
Igralci: Pelko, Barlovič, Venko, Un-terreiter, Kirbiš in Bertoncelj morajo' biti danes zanesljivo ob 18.15 na glavnem kolodvoru.
Uečni kandidati
V Marseillu je postavil neki mož pri občinskih volitvah z vso resnobo svojo kandidaturo s sledečo utemeljitvijo: Star sem 82 let in dobim od države dnevno pokojnino po 80 par. Bil bi torej dokaz plemenitosti in bratskega čustvovanja, ako bi bil izvoljen v občinski svet.
Volilci pa niso delili z njim enakega mnenja in je pri volitvah propadel.
•
V Parizu pa je kandidat, ki pri vsakem volilnem boju razvija svoj program. Na velikih lepakih obljublja svojim vo-lilcem:	1.	Podaljšanje železnice okrog
mesta. 2. Dograditev velikih trgov do morja. 3. Nadomestitev platan po pariških ulicah z bananami. 4. Razdelitev svojih dohodkov kot poslanec oziroma občinski svetnik med svoje volilce.
Volilci pa tudi s temi obljubami niso zadovoljni in možakar propade pri vsakih volitvah.
Sokolstvo
10-letnica Sokola v Studencih ni le
slavnost, pomembna za društvo samo, nego je tudi primerna prilika, ko se moremo neprisiljeno sestati sokolski delavci, da se pogovorimo o našem delu, o našem stremljenju ter o naših težavah. Zato ne vabimo le jugoslovenskega Maribora, da spremlja sokolsko povorko, ki odide iz Narodnega doma v nedeljo, 2. junija, ob Vi 15. uri, ampak tudi okoliška sokolska društva, da se po možnosti vsaj po delegatih priključijo mariborskemu Sokolstvu že v Nar. domu. — Zdravo! — Starešinstvo MS2.
Iz otroških ust
V	gnječi je zgubil otrok svojo mater. Neka stara ženska je jokajočega tolažila in mu rekla:
»Zakaj pa se nisi držal mame za krilo?«
Otrok je ihteč odgovoril: »Saj ne sežem tako visoko!c
Pavelček se ne mara učiti. Oče ga vpraša: »Kaj pa delaš pravzaprav v šoli?« '
»Jaz?... Čakam, da konča pouk!«
»
Janezek se uči abecede. Mati ga vpraša: »Kaj pride za črko A?«
»Za božjo voljo, kaj neki. Vse drug* črke v*ndarl<
mrsr
 s_.
—SL-
MM
V	59.	V.	'1929,
Opremljeno sobo
addam. Mejna ul. 22.
1266
Prodam za hotel pripravno hišo
z vrtom v Mariboru, Tattenbachova ulica, ki veže Sv. Petra župnijo iz Glavnega trga Maribor, Mlinska 28. Krebelj Peter Petrov. _____________1268
y sobolo 1. VI. i L
bo OlepSevalno društvo oddalo draž-benim potom košnjo v parkih. Reflek-tantl naj pridejo ob 11. uri dopoldne k godbenemu paviljonu v parku.. 1267
Suha bukova drva
dobite po nizki ceni pri V. GoršiČ, Zg. Hoče pri Mariboru.	1245
Provizijskega potnika,
dobro vpeljanega, ki redno obiskuje trgovce živilske stroke v Mariborski oblasti, iščemo za prevzem že vpeljane tovarne. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev in referenc pod »Agilen* na Aloma Company, Ljubljana.	1209
TrEIKHCO
z a
zimo in leto!
LORNIK
KOOOiKAS'
Hotel »Osejava«, Makarska pri Splitu. Pension 70.— Din dnevno. Kopališče pred hotelom. Prvovrstna dunajska in meščanska kuhinja. Vsak dan koncert »Dancing«. Zelo ugodne zveze s Slovenijo. Zahtevajte prospekte. Vse m>da-ljne informacije dobite tudi pri »Putni-ku« v Mariboru, Aleksandrova c. Najtopleje se priporoča Drago Fiedler, hotelir.	.	1255
Kavarna »Park«
v sredo in četrtek koncert. Igra SchOn-herr-jeva godba. —	1256
Iščemo že uvedenega potnika,
kateri prevzame poleg svojega artikla tudi dobroidoč špecerijski predmet. Ob zadovoljivi prodaji fiksno in doklade Din 3.250. Samo uvedeni potniki stavite ponudbe do 30. t. m. pod »Potnik« na upravo »Večernika«.	1254
Sobo
meblirano ali tudi prazno, snažno, poseben vhod, električna luč, oddam takoj boljšemu gospodu ali oficirju. Stritarjeva ul. 5 I.	1144
Vsem cenj. gostom naznanjam, da sem prenehal obratovati v Prvi dalmatinski kleti, Maribor, Mesarska ul. 5 ter se vsem najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, katero so mi izkazovali do sedaj. Obenem naznanjam, da odprem dne 15. junija
GOSTILNO ROTOVŽ
na Rotovškem trgu. V novih prostorih se bom potrudil, da bom kar najbolje zadovoljil svoje goste, katere vljudno prosim, da mi ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Točil bom prvovrstna dalmatinska in štajerska vina ter pivo. Dnevno na več načinov pripravljene morske ribe. Za obilen obisk se priporoča
1262	JOSIP	POVODNIK
Učenko za belo perilo
se sprejme. Atelje za perilo, Rupnik,
Slovenska 20._______________________1257
Postrežnlca za dopoldne se sprejme. Naslov v u-pravi »Večernika«.	1245
Učenko
za strojno pletenje, sprejme strojna 1 pletama Lozej, Frankopanova ulica št. ' 5._________________________________1227
Dovoilulem
sl cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da imam veliko zalogo poroe-lanastih plošč iz tovarne Somag Meis-sen. Plošče so izvrstne kvalitete ter se uporabljajo za oblaganje kopalnic, štedilnikov itd. Prevzamem vsa pe-'čarska ter v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Franjo Krope, pe-* tSarski mojster, Maribor, Tomšičeva ul 35.______________________________1196
Pletene obleke,
pulovre, veste in kratke športne nogavice za dame in otroke dobite najceneje v pletam! Golob, Orožnova ulica 6. Sprejemajo se tudi pletenine v popravilo.________________________________1131
Bobo- In črkoslikarje
IzvrSuJe po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
LEPOTA » GIBČNOST
HIDRAULIČNE ZAVORE
ZA MALO CENO PRESENTLJIVA PROTI
VREDNOST
O DE A L
%
Parna pralnica in kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pridela dostavi se fla dom
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri
EHROIPIEIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zasloni Ceniki zastonj
Meščanska
dečva
kopalni plfiSČi in obleke, svila v veliki izbiri
Franlo Majer, Maribor, Glavni trg 9
fedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik
C
tOABtm • court - um* eowt •
COACH (tVRATA)-ŠIBAH (4 VRAZA) « LUXW StDAM
Automobil z 6 cilindri - zgrajen z ntltčrpnlmi ireditvi Chryslerjevega podjetja - nudi za svojo ceno neverjetno veliko protivrednost. Automobil, hiter in gibčen -ki dela 100 in še več kilometrov na uro. Velik in eleganten voz z neprecenljivim elanom. To Je De Soto $Ix.
Preizkusite ga sami. Že iz samega veselja In ljubezni do vožnje napravite te poiskus. Samo tedaj bodete občutili ponos, ki ga ima vsak lastnik De Soto $lx.a, kadar sedi za volanom. Napravite le eno neobvezno poskuSno vožnjo. Pišite še danes po cenike.
DE SOTO SIX
PROIZVOD CHRYSLERJA
NAROČIT E DE SOTO SIK K A T A L O S
Poiljlt« ml, pretim, brezplačno In ntobvtmo ilustrirani katalog ve»h O« Sol« Sl« modelov.
IME IN PRIIMEK.. NASLOV-------------
Dolane A Tomom, Dvofakovo VI. 3, Ljubljana
DE SOTO MOTO* CARS, »VISION OF CHRVSLER MOTORS, DC7ROIT, MICHIGAN
izdal.tdM In	r	r »n Br m.li, Mari bom. Tisk, M.rtto*T a,V,™. d. d- pre<Ht»vnlt