Leto V. i Stev. 130 Izhaja ob I «)ntra). Stane mesečno 510'— Din za Inozemstvo 30'— , neobvczn. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Miklošičeva cesta št 16/L Telefon St 72. Ljubljana, nedelja, f. junija 1924 Dnevnik ^a gospodarstvo prosveto in politiko Cena 2 Din UpravnlStvos L|ubljana, Prešerno-,« ul. it M. Telet, it 38,\ Podružnici« Maribor. Barvarska ul. U Celje. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11,842. Ljubljana, 31. maja. Delegacija SLS je po svojem velikem parlamentarnem porazu podpisala dvoje oklicov. Prvega, kjer se govori samo o enem narodu, jo podpisala skuo' r.-B gg. Davidovičem in Spa liom, i Ui sega pa, ki je povsem odkrito epanatistične ideologijo, samo za »slovenski narod«. Skupni oklie opozicijskega bloka je kopa fraz. Delovati za »dobrobit naroda*, za »blagostanje ljudstva«, za »najsvetejšo ideale«, s tem progra mom se bo težko sestavila baza za jirevzem vlade. Edino, kar naj bi v oklicu bilo krepko, pa ni istinito: Gg. Spaho, Davidovi6 in Korošec trde, da so »predstavniki večine narodno skupščine in večine naroda«. Dozdaj nam jo znano samo, da ti gospodjo zastopajo 32 + 24 -(-18 = 74 poslancev od 312. Kar torej trdijo, je drzna ln zavestna laž. Tu jo Ahilova peta akcije opozicijskega bloka: na proglasu ni podpisa no Hudičevega, ne Mačkovega, ne Predav-čevega. Ni podpisan no g. Kn.ft, ne Ferat Draga in gg. zemljoradniki so jasno in glasno izjavili g. Davidoviču, da jim je dober samo, dokler ruši, za kasnejo pa naj si pomaga sam. Niti proglasa, v kojem so pretaka prestani voda, niso hoteli podpisati. Istočasno so radičevci zop?t mogočneje razvili zastavo republikanstva. Ako torej šefi grup, ki štejeio 71 poslancev, govore o »večini« naroda, ki ga zastopajo, so ne smejo ljutiti, ideo niti nadaljnih njihovih pretenj iu tožba ni mogoče vzeti resno. Suverenost naroda! Tudi to je v teh ustih pola fraza. Volilei gg. Korošca in Spa-lie zaenkrat ne tvorijo večine naroda, volile! g. Davidoviča pa so njega in 31 njegovih tovarišev izvolili na programu narodnega in državnega edin-stva, za provedbo ustave in oblasti! Če je gosp. Davidovič z o-tajil program svoje stranko, tone menja mandata, ki mu ga je il a 1 narod. Glasov 32 poslanccv DavidovičeVe stranko in njih voliicov jiihčo no sme šteti v revizijonistični •dok. Če poslanec, izvoljen na jamom brogramu, le - toga zataji, io dokaz t j e g o v e moralne slabosti, vclilci |ia morajo dobiti priliko, da znova glasujejo. čo se žc govori o številu, se smo za pretnje proglasa ti le 21 -f- 18 poslancev, pa i za te je vprašanje, ali še uživajo zaupanje ljudstva. In ta opozicijski blok na i prevzame državno krmilo v roke? Njemu naj se izroči vsa uprava, vojska ia končno volilni aparat? Konglomeratu brez jasnih državnopravnih vidikov?! Proglas je opozicijskemu bloku mnogo več škodoval nego koristil. Da stvar ni v redu, so čutili tudi podpisniki. Zato je vsak del bloka izdal za domačo rabo še poseben proglasič. Tako tudi SLS. Sklicevanje na ženevski dogovor, brez ozira na to, da ni obveljal, bi znalo gosp. Korošcu biti danes nepri-jetnejše kakor gosp. Pašiču. Kajti v Ženevi je bil gosp. Korošec za proglasitev edinstvene države, a gosp. Pašič je to zadrževal iz razlogov, katerih obravnava ne mo-re biti predmet tega članka. SLS je '•decembra 1918 slovesno Prisegla na državno in narodno edinstvo. Kar pa ji je bilo I- 1918. in 1919. sveto, to danes pro-plaša za absolutistično korupcijo, he-gemonizem itd., kakor se pač glase »jene običajne dolgočasne fraze. »Dosledna« SLS je 1. 1918. in 1919. bila zft državno edinstvo, ukinila jo samoupravo. podržaviln vse, kar ji jo prišlo Pod roko in bila jo centralistična, dokler jo bila v vladi zastopana! Vsi najbolj centralistični novi zakoni imajo podpis — dr. Korošca! Proglas SLS jo ostra polemika proti Prerogativam krone. Radi kričanja o '"zurpatorski vladi« in i »državnem inlaru« pač ne bo niti en vrabec zle-tel s streho. Niti pretnic s fn-ovško 'evolucijo pač nikogar ne bodi vznemirile. Mi demokrati smo in ostanemo "a strogo ustavnem stališču parlamentarno monarhUe. A ravno to stnii-^e pobija vse zahteve bloka. S 74 poslanci so zaenkrat no more vladati. In '•1 jo zaenkrat manj nego 133. Ce k Prvemu prištojete še vse Nemee in J"rke zraven, brez Hadiča ni nič. Dokler Ustava v členu 1. govori, da- jo Jugoslavija monarhija, a nc republika. je nemožna vlada, ki bi se v glavnim opirala na republikansko stran-Jo precej drznosti, čo se zahteva 0|i krone, naj da vlado strankam, ki Jasprotujejo tako členu 1. Ustave, «akor tudi temeljnim idejam našega oržavnega obstoja. x ODoziciiski firofitei imado ravno Politična situacija V SKUPŠČINI JE NASTOPILO MRTVILO. — «SAMOUPRAVA» O OPOZICIJSKIH PROGLASIH. Beograd, 81. maja. p. Večina poslan-oev je zapustila Beograd vsled česar je nastala v političnem življenju velika ti- zicijskih skupin — nadaljuje »Samouprava« — so v ostalem lo uteha za one, ki so niso in se ne bodo ničesar naučili iz šina. Opozicija se je že popolnoma spil-'krize, ki jo jo ustvaril Radič. jaznila z mislijo, da je doigrala. Sedaj lo še debatirajo med seboj, kdo jo je pravzaprav zavozil. Proti proglasu opozicije zavzemajo današnji listi nacionalnega bloka ostro stališče. Zlasti zavrača »Samouprava« trditev, da so je z odgoditvijo parlamenta zagrešil »državni udar«, kakor trdo to opozicionalci. Opirajo se na znanstvene razpravo Slobodana Jovanoviča, v katerih se dokazujo da Bi krona po sprejetju proračuna labko sama in poljubno izbere čas za zaključonjo parlamonta, pi-šo «Samouprava», da pomonja nedopustno preziranje vladarjevih prerogativ, ako so ukaz o zaključenju skupščino označuje kot »državni udar«. Proklamacije opo MINISTRSKA SEJA ODLOŽENA. Beograd, 31. maja, p. Za nocoj je bila odrejena seja vlade. Ta seja pa je bila odložena za jutri dopoldne ob desetih. Vzroki niso znani. DNEVNICE, GLAVNA BRIGA OPOZICIJE. Beograd, 31. maja. p. Danes sta zaradi dnevnic poselila Ljubo Jovanoviča dr. Korošec in Davidovič. Opozicija vztraja na stališču, da morajo poslanci vsekakor prejeti svoje poslanske dohodke, tudi ako narodna skupščina ne zboruje in ne dela. Ljuba Jovanovič jo izjavil, da želi najprej konzultirati nekatero ugledne pravnike in šelo potem o tej zadevi odločiti. Državljanska vojna v Albaniji SESTAVA NOVE VLADE. — ZAHTEVE VSTAŠEV. - ITALIJANSKA VOJNA LADJA PRED VALONO. Rim, 31. maia. j. V Albaniji je bila sestavljena nova vlada. Dosedanji minister Vrioni je bil Imenovan za minlstr. predsednika. Novi-finančni minister je Mufid bej. V ostalem je položaj v Albaniji stacionaren. Oborožene tolpe se še vedno koncentrirajo okoli Tirane. Napad na mesto pa še ni pričel. Uporne čete sc cenijo na 6000 mož, ki imajo topove in strojnice. Število vladnih čet znaša baje le 3000 mož in par sto mož policije. Novi kabinet ne odgovarja željam re-belov, ki so šc pred dnevi vodili glede kompromisa pogajanja z Vrionijem. Nacionalisti zahtevajo izgon »izdajalcev domovine«, razorožitev pretorjancev sedanje vlade ter zasedbo vojnega in notraj-nega ministrstva v častniki, dokler sc nc razjasni položaj. Kakor se govori je ameriški zastopnik v Tirani storil posredovalni korak ter predlagal, da bl se dva delegata Zveze narodov odposlala v Albanijo da odpravita nasprotstva. Nacljonallstl pa nočejo tuje intervencije. Ob meji Korice se je baje sestavila srbsko-albanska tolpa, kl namerava onemogočiti delo članov razmejitvene komisije. (Vest je Iz Rima in zato precej pristranska.) Rim, 31. maja. e. »Tribuna« javlja Iz Brindisija, da sc v tamošnjem pristanišču nahaja italijanska vojna iadja pripravljena, da v slučaju potrebe odpluje pred Valono. Zatrjuje se, da gre za to, da se vzdržijo radiotelegrafske zveze z Italijo za transmisijo diplomatskih poročil, če bi v Albaniji izbruhnili resnejši nemiri. Odmevi foukareške katastrofe ŽIVAHNA DEBATA V PARLAMENTU. — EKSPLOZIJO POVZROČILI MADŽARSKI ŠPIJONI? Bukarešta, 31. maja, s. Na včerajšnji seji zbornice je prišlo do viharne "debate glede odgovornosti vlade za zadnjo eksplozijsko katastrofo. Šef ljudske stranke, poslanec Jorga, je napadal vojno ministrstvo ter dejal, da vlada ne posveča dovoij pazljivosti kontroli inozemcev, ki prebivajo v llumuniji. Skoraj gotovo je, da so sovražniki rumunskega naroda povzročili eksplozijo, kakor se je to tudi zgodilo v Franciji in nedavno v Varšavi. Vlada mora storiti vse, da najde inozemsko špi-jone. Vojni minister je odgovoril, da je vzrok eksplozije nepojasnjen. Obstojijo tri možnosti: Slučaj, malomarnost ali zločin. Nobena teh možnosti se ne more izključiti. Izguba, ki je zadela vojsko, je sicer tež- ka, vendar pa ni ogrožena obramba Ru-munije, ki ima še vedno toliko municije, da se bi mogla uspešno braniti, ako bi kdo hotel prekoračiti rumunsko mejo. Pripravljen je sporočiti poslancem zaupno tozadevne številke. Ko so govorili še razni opozicijonalni govorniki, je povzel besedo ministrski predsednik Bratianu tor zagotavljal, da bo vlada v kratkem popravila škodo, nastalo po eksploziji. Načrt ustanovitve lastne tovarne orožja jo že dolgo časa pripravljen in se bo v kratkem izvedel. Po zadnjih vesteh je bilo danes areli-r."'.i.i več sumljivih oseb. Govori se, da so lo vojaki madžarske narodnosti, vendar pa to še ni potrjeno. Nemški nacijonalci pripravljajo prevrat? SENZACIJONALNA VEST UGLEDNEGA BERLINSKEGA LISTA. - TEŽKOČE PRI SESTAVI NOVE VLADE. Berlin, 31. ntaja, h. cVossische Zei-liz strank sredine ter iz nemško narodno tung« javlja, da ima v rokah dokaze, da pripravljajo nemški nacijonalci državni p<"" rat, ako so jim no posreči dobiti odločilnega vpliva v novi vladi. S pomočjo vojaštva, ki jo baje v pretežni večini v njihovih vrstah, bi zasedli vso važnejše p ''ljaako v Nemčiji, odpravili republiko in zopet proklamirali monarhijo. Za ce arja hočejo proglasiti najstarejšega sina bivšega krtmprinca, za katerega bi vodil regeutstvo admiral Tirpitz. Vest Je vzbudila v Berlinu ogromno senzacijo. Berlin, 31. maja, h. Sestava novega kabineta je bila odgodena do ponedeljka. Državni zbor bo sklican v torek. Takrat se bo predstavilo zbornici drugo ministrstvo dr. Marxa. Ministrstvo bo sestavljeno stranke. Nekateri portfelji se bodo zasedli z novimi osebami. V torek bo redigirana izjava nove vlade in prečitana v zbornici, ki prične takoj nato voliko politično de-, bato. Ta bo trajala precej dolgo, ker se bo zbornica vsled binkoštnih praznikov odgodila za dva tedna. Berlin, 31. maja, h. Desno krilo narodne stranko (DeutschvSlkische Partei) za-sledujo taktiko, da pridobi frakcijo te stranko za to, da bi državni predsednik še enkrat poskusil poveriti nomško-naci-jonalnega voditelja Hergta s sestavo vlade. Tn poskus pa so jo izjalovil v glav-, nem zaradi intervencijo zunanjega ministra dr. Strcsemanua, ki Je posegel v po>1 gajanja. Millerand noče odstopiti VEDNO OSTREJŠA BORBA ZA PREDSEDSTVO REPUBLIKE. -HERRIOT PRED SVOJO STRANKO. Pariz, 81. maja, j. Izgleda, da stoji Francija pred resno krizo gledo vprašanja predsedništva republike. Na vseh zborovanjih strank nove večine, ki so so vrši- la zadnje dni, jo prišlo do izraza mišljenje, da je treba prisiliti Milleranda k odstopu. Z druge strani pa se zagotavlja, da se Millerand nikakor no bo podvrgel temu diklatu, temveč da bo pričel neizprosen boj. Socialisti in republikanski socijalisti so sklenili, da ne bodo podpirali n-bene vlade, ki bi dobila mandat iz rok Milleranda. Baje je tudi del radikalov ostro proli Millerandu. V teh krogih so Irdi, da bo Herriot le todaj prevzel na-8' Istvo Poincarea, ako bo Millerand de-misijoniral ali pa vsaj naznanil svoj odstop, ko so bo predstavil novi kabinet. v nasprotnem slučaju bi novo ministrstvo takoj zopet odstopilo. Pariz, 31. maja. s. Millerand pripravlja oster protest proti temu, da ga hočejo stranko levice strmoglaviti. Parlamentu namerava poslati tozadevno spomenico. Pariz, 31. maja. o. Izvršilna odbora radikalno in radikalno - socialistične stranke sta imola sinoči skupno sejo, ki jo trajala preko polnoči. Predsedoval jo Herriot, ki jo podal obširno poročilo o položaju. Razpravljal je predvsem o vpra šanju udoležbo socialistične stranke na vladi. Zatrjeval je, da jo združitev s so. cialistično stranko, ki jo prinosla pri vo-lit vali zmago levico, potrebna tudi v bo, dočo in da ho zato poslal socialistični stranki ponudbo, da vstopi v vlado. V, slučaju, da socialistična stranka to ponudbo sprejme, ji predloži Herriot minimalni program novo vlade. Ta program ho vseboval splošno amnestijo, od katere bodo izvzeti samo uporniki in izdajalci, močno obrambo franka, ravnotežjo v državnem proračunu, obnovitev stikov « sovjetsko Rusijo iti dosego mednarodnih sporazumov za izvršitev predlogov izvedencev. Kar se tiče zunanjo politike, je izjavil Herriot, da so septembra udeleži seje Zvezo narodov, kjer so najbrž snide z Macdonaldom. Nato so jo tudi razpravljalo o vprašanju predsedništva republike. Herriot je izjavil, da mu jo mogoče zavrniti poziv Milleranda, da sprejmo iz njegovih rok sestavo novo vlade. .Seveda pa ne bo on sprejel tega naloga broz predidoče točno ugotovitvo ustavnih pravic predsednika republiko. V nedeljo, ko so bo vršila plenarna seja vseh strank levice, sc bo morda sprožilo tudi to vprašanje. Adresa rimskega Rim, 31. maja. e. Pod predsedstvom zborničnega predsednika Rocca se je sestala danes komisija za odgovor na pre-stolni govor. Poslanec Salandra jc prečital besedilo odgovora, ki ga je sam sestavil. Besedilo povdarja v svojem uvodu svojo vero v zmago in se klanja domovini. Pozdravlja vse, ki so pripomogli do te zmage. Izraža zahvalo in poklon armadi, mornarici, zrakoplovbi in fašistovski milici. Konstatira, da je mir, ki sl ga jc priborila Italija, mir močnih. Priznava koristi, ki jih bo imela Italija od sklenjenih trgovinskih pogodb, in ugotavlja, da je notranji položaj zelo povoljen, ker ga vodi močna vlada. Nadalje govori o socialni politiki nove vlade in z zadoščenjem ugotavlja, da se jc doseglo v državnem proračunu ravnotežje. Odgovor zaključuje s ponovnim poklonom kralju in kraljevi rodbini. Poslanec Ca-salinl (sccijalist) je predlagal več spre- protiven efekt nogo so ga nameravali scstavljalci. Večina narodu e s k u p š č i n o jo i z voljen a n a osnovi državnega e d i n s t v a in monarhije, a iz te celotne večino so vlada stvoriti ne more iz drugih razlogov, Manjšina iinivubi f-je izjavila za republiko in federalizem. Dati' tej manjšini vlado, tudi če bi zn hip suspendirala svoj program, bi zna čilo od zgoraj podpreti federalizem in rennblikanstvo. Kaj sledi iz tega? Dn ta skupščina ni več delazmožna! In kdor opozicijske proglase, uvidi, da je apel na narod neizbežen. Opozicija torej krepko podpira tezo nacijonalnega bloka, da treba skupščino razpustiti. memb, popolar Merlin pa je podal izjavo, s. katero je utemeljil svoje glasovanje proti temu načrtu odgovora. Načrt odgovora jc bil tako sprejet s 4 glasovi proti glasovoma Casalinija in Merilna. Rim, 31. maja. h. Zbornica jo sprejela ailmi ua presiolni gover, ki jo je sestavil Salandra. Dr, Beneš wa Dunaju Dunaj, 31. maja, s. Pri včerajšnjem razgovor" med državnim kancelarjem doktor Seiplom in češ!:; slovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem so razpravljali o nastopnih točkah: 1.) splošna politična vprašanja, 2.) mednarodni politični položaj, 3.) informacije dr. Hetieša o češkoslo-vaško-italijanski pogodbi. Razgovori so bili zelo obsežni ter so se naslanjali predvsem na »predstoječe zasedanje Zveze narodov v Ženevi. Dr. Beneš se je dal od dr. Seiple informirati o željah iu načrtih avstrijske vlade glede Zveze narodov. 7, ozirom na te razgovore se more z gotovostjo pričakovali, da bo dr. Beneš kot p-rdsednik svela Z narodov v vsem podpiral želie Avstrije. Tudi slede v Rimu sklonjene konvencije je dobil dr. Sei-pe1 za Avstrijo ugodno informacije. Od češkoslovaški slranl se poroča, da je sestanek med dr. Benešem in dr. Soiploni dovedel do doccla sporazumnega nazira-nja toliko glede mednarodnega položaja, kolikor glede želj Avstrije v vprašanju kontrole Zveze narodov. POTOVANJE TRGOVINSKEGA MINISTRA. Bengrad, 31. maja. r. Minister trgovine In Industrije dr. Krizmnn odpotuje jutri v spremstvu direktorja Narodne banke Novakuviča v važnih poslih v Zagreb. Oboroževanje Amerike Pariz, 81. maja. c. Kakor so javlja brzojavno iz Washingtona pariški izdaji »Newyork Ilcrralda« je poslaniška zbornica odobrila s 166 proti 138 glasovom pomorski načrt, ki dovoljuje 150 milijonov dolarjev za zgradbo novih ladij in za izboljšanje oklopnic, tako da doseže ameriška mornarica skoro listo moč, ki ji je dovoljena v smislu wasliiilgtonsko konference. Na podlagi tega gradbenega načrta se zgradi osem novih križark in šest novih topo f k ter modernizira šest oklopnic. Pristaši razorožitvo so nastopili z vsemi svojimi močmi proti temu načrtu, ki pa je bil vzlic, temu sprejet. Načrt pa vendar vsebuje klavzulo, ki dovoljuje predsedniku Zcdinjenih držav, da obustavi izvršitev gradbenega načrta, čo bi bila v tem času sklicana nova konferenca za omejitev oborožovanja. Zatrjuje so, da jo reprezentančna zbornica sprejela načrt pod vplivom groženj, ki prihajajo iz Tokija povodom uveljavljenja nasoljeniškega zakona, SESTANEK ANTANTNIH PREMIJERJEV. London, 31. maia. s. «Daily Herald« meni, da bo novi francoski ministrski : predsednik najbrže 15. junija odpotoval i v London, in da se bo sestanek mlnistr-! skih predsednikov Velike Britanije, Fr.nl-1 cijc, Italije in Belgije vršil 20. junija. Kakor doznava «Daily Mail» dospe Litvi-nr/v v London, da prevzame vodstvo ruske dclcgacije na angleško-ruskl konfe-i renči ter s tem omogoči Rakovskcmu ' potovanje v Francijo, kjer naj sondira pri novi francoski vladi možnosti priznanja sovjetske Rusije. | MADŽARSKA IN RUMUNIJA. i Budimpešta, 31. maja. lis. Iz političnih krogov sc doznava, da sc bo v kratkem vršil na nevtralnih tleh sestanek med madžarskim ministrskim predsednikom Bctlilenom I it rumunskim ministrskim predsednikom Bratlnnttjem. Tak -sestanek bi vsekakor pomenil zbllžanje med Madžarsko In Rumunijo. V diplomatskih krogih pa sc izjavlja, da jc ta vest vsaj preuranjena, POVRATEK ITALIJANSKEGA KRALJA. Rim, 31. maja. j. Italijanska kraljeva dvojica sc jc danes vrnila lz Londona. 25. junija odpotuje v Španijo, kicr ostane približno en teden. PRED ZAKLJUČKOM KONVENCIJ Z MADŽARSKO. Beograd, 31. maja. p. Nocoj so sc nadaljevali razgovori z madžarsko delegacijo, ki potekajo jako povoljno, dasi je še nekaj spornih točk. Z ozirom na to jo šef madžarsko dclcgacije Vodiancr odpotoval v Budimpešto, da dobi instruk cijo od svojo vlado ter so vrno v torek v Beograd. V naših diplomatskih krogih so pričakuje, da bodo konvencijo žo v torek zaključene. RAZMEJITEV Z MADŽARSKO. Beograd, 31. maja. r. Komisija za razmejitev z Madžarsko je dospela v Osijek. Jutri sc sestaneta obe delegaciji ki bosta razpravljali o nekaterih obmei-nili korekturah. LETALSKA RAZSTAVA V PRAGI. Praga, 31. maja. h. Danes je bila svečano otvorjena III. mednarodna letalska razstava. V častnem številu je zastopano inozemstvo; zlasti jugoslovanska letalska misija je bila navdušeno sprejeta. NOVE TAKSNE MARKE. Beograd, 31. maja. r. Finančno ministrstvo jc stavilo v promet nove taksne marke v vrednosti 5, 10, 20 ln 50 Din. OTVORITEV NAŠE RADIO-SLUŽBE. Beograd, 31. maja. p. Od jutri daljo jc otvorjena v naši državi radiotclcgra-flčna služba. Brezžične brzojavke namenjene za Anglijo, Francijo ln Severna Ameriko gredo preko beograjske brez« žične postaje v Rakovlci iz vseli krajev naše države. Takse so iste kot za navadne brzojavke, samo da ic treba pri' pisati «vla radio«. ŽELEZNIŠKA NESREČA V SREMU Sremskl Karlovci, 31. maja. r. Davi ob 1. jc skočil s tira tovorni vlak št. 241 in siccr 4 km pred Srcmskimi Karlovci, Matcrijalna škoda jc velika, človeških žrtev ni bilo. Zadnje športne vesti Zagreb, 31. maja. j. Danes jc gostovat v Zagrebu drugi madžarski klub Vasas, ki je igral proti Gradjanskcmu. Tekma jc končala z zmago Gradjanskega z 2 • 1 (1 : D. Berlin, 31. maja. J. Dunajska Hakoalt je danes v Berlinu doživela proti tamo-šnji Hcrthi v nogometni tekmi pora? z a:* Minister saobračafa dr. Svetislav Popovič v Ljubljani NEČUVENO ZAVLAČEVANJE PREVEDBE ŽELEZNIČARJEV. — MI-NISTER MORA SAM PRITI V LJUBLJANO, DA POSPESI PROVED-BO ŽELEZNIČARJEV! Kakor smo 2o poročali, jo vlada žc posrečilo zavleči stvar tako dolgo, da pred tremi tedni sklenila, da so ima s 1. junijem brezpogojno izvesti želcz-ničarski zakon. V to svrho je vse hi-tolo, ila izvrši prevedbo in razvrstitev nameščencev državnih žclcznic. Samo Ljubljana je zaostajala. Priganjalo so je in priganjalo, a gospodi so ni mudilo ni pri komisiji v Ljubijo«! nl v Zagrebu, kjer so je delo vršilo za železničarje bivšega inšpektorata. Medtem ko jo kralj že 28. maja prod iodhodom na Bled podpisal Ukaze za prevedbo vsoh glavnih grup in je bila s tem ustvarjena podlaga za prejemke 'za junij, je železničarjem Slovenije pretila onasnost, da zastane jo za cel mesec. Zavlačevanjo podpLov pa vsebuje tudi veliko nevarnost za talozv. »rang«. .V' Pod utisom pritožb in prošenj int3-•esiranih krogov in zlasti JDS sc jo g. minister Popovič odločil za izreden korak, da skrajša postopek s tem, da sam pride na liee mesta. Odpotoval jo v petek zvečer iz Beograda v Zagreb, prevzel tam spise, ki so tičejo železničarjev bivšega inšpektorata, včeraj opoldne pa je prišel v Ljubljano, kjer so pod tem pritiskom v poslednjem hipu izvršili glavno delo. Kakšno je lo delo, se bo pač moglo šele presojati pozneje. Vsokaka se je mečkačem jo redna revizija dela pred podpisom reženj in Ukazom bila izključena, ako se ni hotelo zamuditi šo več časa in izzvati nepregledne težkoče. Minister je šo popoldne odpotoval na Blod, da predloži kralju v podpis potrebno Ukaze. Mi bomo o stvari šo govorili. Vso-kako prihaja zdaj na dan, kdo jo zavlačeval in mečkal, dasi se jo izza nastopa dr. Popoviča položaj bistveno premonil v korist železničarjem: prej se je od zgoraj vedno »bremza-lo», zdaj pa se ravno od tam pritiski in pospešuje hitro delo. Gosp. ministru saobračaja smo hvaležni, da jc končno vzel vso zadevo v roke in se potrudil, da je na licu mesta presc kal ovire. Tako moremo upati, da so pošteno pridobljena pravica železničarjev na itak skromne poviške no izgubi." ampak j)ride tudi slovenski železničar do tega, kar mu gre. PREVEDBA NAŠIH ŽELEZNIČARJEV. Bled. 31. maja. Nj. Vel. kralj jc pod pisal Ukaz, s kojim se prevajajo železniški uradniki bivše Južne železnice, kakor tudi inšpektorata v Sloveniji v glavne skupino vseh treh kategorij. Nova politika Italije? Interesnntno je, kako komentira zbli-žanje ined"češkoslovaško in Italijo vna-uje časopisje. Nedavno tega je prinesla n tom »N. ZUricher Zeitung« uvodnik izpod peresa svojega rimskega korespon-denta, ki pravi med drugim tudi sledeče: Mala antanta se vedno bolj razhaja v dve skupini, kateri se vedno močneje razlikujeta. Poljska in Rumunija, ki ju ogroža agresivna politika sovjetske Rusije, no najdeta v Češkoslovaški in Jugoslaviji sigurne zaščite. Od države, ki jo priznala sovjetsko Rusijo, ne more Rumunija pričakovati mnogo interesa za svoje stališče v besarabskein vprašanju. Dočim jo ostala Poljska sploh izven Malo antante, m oddaljuje Rumunija vedno izrazitejše od nje, tembolj ker se vprašanje rumunsko cerkve in rumunskili šol v Banatu ni rešilo v zadovoljivem smislu. Istočasno pa se je povsem spremenila italijanska vnanja politika. Približanje Italije Rusiji je moralo imeti za posledico zboljšanje razmerja do Češkoslovaške, dočim se je istočasno razmerje do Rumunije poslabšalo. V tein pa je prijateljska zveza z Jugoslavijo presekala gordijski vozel. Zadnja ovira tesnejši zvezi slovanskih držav Male antante z Italijo je bila odstranjena z rešitvijo reškega vprašanja. Dočim je približanje Italije sovjetski Rusiji povečalo odtujitev Italije od Rumunije, je dovcdla nova smer italijanske politike v prijateljskem paktu ired Rimom in Prago do svojega logičnega zaključka. Obenem pa pomeni to konec. Malo antante v prvotni obliki in Italija so je določno podala na jiot Slovanom prijazne politike ter pri tem dosegla znatno prednost pred kon-kurentinjo Francije, baš vzpričo svojega posebnega razni3rja do Rusije. Fina diplomatska igra Mussolinljeva zasluži prav tako v polni meri občudovanje kot delo 3cneševo. Tako švicarski list. O stvari sami bo prilika postaviti tehtnejšo sodbo ob ča-111 napovedane konference Male antante. + Ljubljanski kolovodje narodnih Socialcev že od nekdaj delajo tako politiko, ki je proti nacijonalnemu in naprednemu programu NSS. Pri vseh nastopili jim vedno gre Ie za to, da napravijo v naprednih vrstah nekaj zgage. Na zadnjem «kongresu» svoje stranke, so ljubljanski NSSarjl dosegli, da je bila sprejeta resolucija proti narodni koaliciji in za radičevsko-klcrikalno opozicijo. Glasilo NSS piše sedaj po svoji grdi navadi proti narodni koaliciji ter se postavlja na stran razdiralcev države, na stran radičevskih krivoprisežnikov ter klerikalnih špekulantov, ki so obtičali na dilci in se jim nl posrečilo dobiti Slovenijo čisto v svoje roke. Zadnja številka «Nove Pravde, jc zopet polna sovraštva proti nacionalni koaliciji. Najbolj zanimivo je še to, da si «N. P.* privošči tudi g. Pašiča, četudi so NSSarji že prav globoko plavali po radlkalskih vodah. Tudi očitajo radikalom podkupovanje raznih političnih osebnosti, s čemur namigujejo na Siftarjevo, Kliharjevo, Korcnovo in Nacli-tigalovo aiero; istočasno ko to pišejo pa bi še radi uživali njihovo protekcijo. »Nova Pravda« javlja tudi ustanovitev Davidoviecvc stranke v Sloveniji, ki da bo celo izdajala svoj list. Ali bo morda dr. Ravnihar, kl ima patent na protckcijo vseli pilpogačic, zopet presedlal? Ce gredo vsi v Ljubljani preostali NSSarji z letošnjo sezono. Poživljamo slovensko javnost, da. se polnoštevilno udeleži zaključne pred- .. stave, da s lem dokažemo Nemcem, da gledališče ne-le potrebujemo, ampak tudi ljubimo. Na drugi strani pa se na ta način oddolžimo dramatičnemu društvu, ki je po<' spretnim vodstvom režiserja gospoda Majcena in predsednika dr. Fer-mevca vodilo lelos težke boje, predno je dobilo v roke mestno gledališče, a tudi častno izpolnilo pogoje, kalere mu je slavila mestna občina v pogodbi. Porra tek zagrebško opere 1 bosan-sko-dalnmfiusko turneje. Zagrebški operni ansambl (110 članic in članov), kl je z velikim uspehom absolviral operno turnejo v Sarajevu in Dubrovniku, se je vrnil v soboto zopet domov, ovenčan z uspehi La priznanji. Umetnostna razpara v Splitu. Danes v nedeljo so otvori v Splitu umetnostna razstava, ki bo obsegala slike in grafike dveh znanih dalmatinskih upodabljajočih uriolnikov: Emanuela Vidoviča ta A. Uvodiča. jfa te mislim, , jVlirim čokolada! Gospodarstvo Tržna poroči!a Novosadska blagovna borza (31. majn). Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst. duplikat kasa 30 do 302.5. Oves: baš/ki, duplikat kasa 285. Turščica: bnška, duplikat knsa 227.5 do 230; za junij-julij, duplikat kasa 232.5; sremska, duplikat kasa 237.5. Moka <7» 290. Tendenca nespremenjena. Dunajski Irg z jajci (30. maja). Na trg prihaja zelo mnogo slabega blaga, ki ga konzumenti odklanjajo, da si jo komad po 800 do 900 aK. Sveža jajca stanejo na debelo 1300 aK komad in se .prodajajo komad po 1400 do 1500 aK na drobno. = Resolucija kongresa proizvajalcev žgar.ja. Na kongresu proizvajalcev žganja, o katerem smo že poročali, so je sprejela resolucija, ki zahteva, da se v čim najkrajšem času izenači zakon o državni trošarini na špirit in' sadno žganje. Nadalje 6e zahteva, da so točka 15. zakona o izmenah in doporlniiih v zakonih in dopolnilih o državni trošarini z dne 5. novembra prošlega leta spremeni tako, da bodo vsi proizvajalci sadnega žganja uvrščeni v isto kategorijo. Dokler so te spremembe ne izvršijo, se zahteva, da se izmene in dopolnila pravilnika za izvršenje odredb od 19. novembra prošlega leta predrugačijo; v resoluciji je podrobno navedeno, kako naj bi se ta predrugačenja odredila. Zakon o taksah, ki predpisuje način pUodaje žganja na debelo od 100 litrov dalje, naj bi se dopolnil tako, da so pod prodajo na debelo razume količina od 100 litrov dalje pri špiritu in običajnem žganju, napravljenem iz špirita, dočiin naj "bi so pri slivovki, tropinovcu in drugih vrstah finega žganja vzela kot prodaja na debelo količina od 25 litrov in več. = Pred oslabljenjem cen mleku. Produkcija mleka in mlekarskih izdelkov je v Sloveniji zadnja leta izredno močno narasla. Mleko so sicer izvaža v precejšnjih količinah, vondar zaradi 110 baš najugodnejših izvoiznih prilik no gre ves prebitek v inozemstvo. Tudi naše cene no odgovarja,jo vedno inozemstvu. V Avstriji, ki je sedanja najboljša odjo-malka mleka iz Slovenije, kažejo ccne tendenco slabljenja, čemur bodo morale liemudno slediti ludi našo cene, ker so bo sicer naš izwz znatno zmanjšal. Težko bo prizadeto naše mlekarstvo po novi avstrijski carinski tarifi, ki predvido- Iz demokratske stranke Skupna seja ekseknlive ljubljanskega in mariborskega načelstva se vrši v torek ob 15. v Celju. V Babnem polju pri Rakeku so je vršilo v četrtek zburovanjo JDS. Krasna udeležba ie urlčcla o velikem zanimanju, £|ub!|anski - Samo 3 dni! Nedslja 1. Junij«. Samo 3 dni! rondeljsk 2. Junija Tonete 3. junija Športni film! Vreden izrednegaizanlmanja! Drama med oldaki in ledeniki v 7 dejanjih. V glavni vlogi zuaaa Mady Oirlsiiens BoiatiBtvena mala kokota osvaja vso iu vsakogar. Izvirni posnetki iz gigantskih Alp I Mfljestotsko gorovje pokrito s siio ooi iu ledom. '/, aoropliatinm na najvišjo nieinu vrhove. V burji in snežnem liimtežu! Na smučeh! Predstave vsak dan ob 3, pol pol 8. in 9. uri; ob nedeljah in praznikih tudi ob pol 11. tiri dop. iu ob 6, uri zvečer. -osa;^,. Obdrži zdravo telo, Za usta, zobe, grlo. .v ©dol rabi! va preccjii.jo uvozno carino na maslo in sir. Izvoz teli naših produktov v Avstrijo bo s tem skrro onemogočen. Le Izvoz mleka v Avstrijo ne bo oviran, ker tadi nova tarifa ne predvideva na uvoz ml^ka nikako carine. Izgledi so, da bodo v najkrajšem času ceno mleku in zaradi tega tudi mlekarskim izdelkom padle. — Sporazum o Izvozu vina v Češkoslovaško. Iz Beograda poročajo: Med našimi in češkoslovaškimi delegati se ji dosegel sporazum glede izvoza vina v eškoslovaško. Med drugim se je določilo, da znaša češkoslovaška uvozna ca- ina za naša vina 2.5 Kč za 100 1. — Konferenca tajnikov vseh zbornic. Iz Beograda poročajo, da se bo na iniciativo Trgovsko in obrtniške zbornice v Velikem Bečkereku vršila v najkrajšem času konferenca tajnikov vseh industrijskih, trgovskih in obrtniških zbornic, na kateri so bo pretresalo vprašanje vlogo zborničnih tajnikov v gospodarskem razvoju naše države. = Konec poljske marke. Iz Varšave poročajo: Uradni list objavlja odredbo finančnega ministrstva glede izmenjave poljske marke, ki so vzame iz prometa. Izmenjava poljske marke v zloty se začno dne 1. junija 1924. in bo trajala do 31. maja 1925. V svrho izmenjave poljskih bankovcev, ki se nahajajo v inozemstvu, «0 bodo ustanovili specielni ino zemski izmenjalni uradi. = Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21, junija ofertalna licitacija glede dobava raznega železnega materiala, pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu istega dne ofertalna licitacija gledo dobavo 503 kant za vodo in pri odelenju za mornarico v Zemunu istega dne ofertalna licitacija glede dobave 5 ton strojnega, pol tone cilindcrskega in 1 tone turbinskega olja; dno 12. junija se bo sklenila pri intendanturi Savsko divizij-ske oblasti v Zagrebu direktna pogodba glede dobave 700.000 kg prešanega sena, pri komandi mosta v Cakovcu pa gledo 100.000 kg prešanega sena. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. 31. maja: ZAGREB. V današnjem prostem pro-ir.elu je bilo zjutraj poslovanje v efektih zelo slabo. Prišlo je do zaključka v Slavoniji po 113 do 114 111 Sečerana po 1180. Trbovlje so bile neznatno čvrstejše in se je čul denar po 610 do 015. Drugi papirji so bili popolnoma zanemarjeni. —' V devizah je bil promet istotako slab in jc prišlo do zaključka le v devizi na Svicc po 1442.5. Drugače so zabeležene nastop ne taksacije: Dunaj 0.1155 denar, Italija 3W.75 blago, Pariz 432.5 denar, New-York 82.5 denar in Praga 241.5 denar. CURIH: Beograd 6.945, London 24.48 Pariz 28.95, Ne\v-York 568.375, Mihu 24.72, Praga 16.65, Budimpešta 0.0065 Bukarešta 2.45, Sofija 4.05, Dunaj 0.007! sedem osmink. TRST: Beograd 27.80 do 28, Duna 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.025 d< 0.03, Praga 07.25 do 67.75, London 98.9 do 99.15, New-York 22.05 do 23.10, valu te: dinar 27.80 do 28, dolar 22.85 do 23.0f 20 zlatih frankov 87 do 87.75, uradni tt čaj zlate lire 442.63. BERLIN: Beograd 5.14, Dunaj 5.89, M lan 18.30, Praga 12.295, Pariz 21.50, Lor don 18.205, Ne\v-York 419, Curih 73.91. LONDON: Beograd 354, Pariz 84.5! Milan 99. 25, Curih 24.47, Dunaj 808.00» Budimpešta 360.000, Praga 147.25. Lastnik iu izdajatelj Konzorcij cjutrn: Odgovorni urednik Fr. B r o z o t I Tisk Delniške tiskarne, d. d. s Liublian Nasi Pogreb Vinka Majdiča Kranj, 31. maja. Ob ogromni udeležbi prebivalstva vseli slojev se je vršil danes zvečer pogreb odličnegai slovenskega narodnega gospodarja, veleimdustrijca gosp. Vinka Majdiča. Zlasti Številna so bila zastopstva oblasto, industrijskih, trgovskih in obrtnih korporacij in organizacij iz vsoh krajev Slovenije ii. tudi Hrvatske. Zelo častna je bila udeležba slovenskega Sokolstva in številnih društev, katerih častni član, odbornik ali podpornik je bil pokojnik. Prostor pred hišo žalosti jo bil natrpano poln najodličnejšega občin stva, ko je pevski zbor Narodne čitalnice zapel svojemu častnemu članu večno lepo in turobno žalostinko »Gozdič je že zelen.-« v slovo. Žalni sprevod je otvorila godba prostovoljnega gasilnega dništva iz Kranja, nakar so sledili reprezentanti Kranjske gasilske župe, gasilski društvi iz Kranja in Stražišča korpora-tivno, starešinstvo Gorenjske sokolsko župe, sokolski društvi Kranj in Radovljica z zastavo, Sokol iz Stražišča, Narodna čitalnica z zastavo, mestni župan gosp. Ciril Pire s svetovalci in odborniki, bivši veliki župan gosp. dr. Baltič, finančni delegat gosp. dr. Šavnik, načelnik oddelka ministrstva za trgovino dvor svet dr. Mam, zastopstva Zveze industrijcev, Trgovsko - obrtniške zbornice, Zvezo trgovskih gremijev, Gremijev trgovcev. Zveze industrijcev iz Hiigreba, reprezentanti bank in skoro vseh industrijskih ter večjih trgovskimi podjetij, zastopstvo JDS, Obrtno diruštvo Kranj, akad. društvo cJadra.ii* po deputaciji in številna zastopstva ra.znih oblasti in društev. Pred odprtim grobom se je poslov-i od prvega predsednika llveze industrijcev njen podpredsednik g. Dragotin Hribar z ganljivim govorom, v katerem je slavil neprecenljive zasluge pokojnika, za razvoj slovanske narodne industrije in sploh narodnega go-snodarstva. Uaj sko slavje v Mariboru Maribor, 31. maja. Ko prejme »Jutro« te vrstice, že ne bo več zaljubljenega ma.jnifca in Iiu-dožestveniki že daleč za mejo, da obogatijo duše novih tisočev' z zrelejšo kulturo in vendar nič manjšim hrepenenjem po ustvarjanju (Jermano-ve in nje vrednih tovarišev iii tovariše. Nam bo odtod le spomin, na kratite trenutke, ko je zaplul E v naše skromne vode za kratek ča« veliki parnik, da najn pokaže kos življenja, iz širokega sveta. Ze je odplul, le majuiške rože še duhte, veter prinaša vonj akacij od Drave, ki nam še umetno podaljšuje omamno ure teh veličastnih štirih večerov. Spominjam se majskih večevov v Pragi, ko smo šetali na obrežju Vlta-ve pod akacijami in uživali večno ie,. po sliko čez Karlov mast proti lira1 -čanom, ki so so zgubljali v tisti posebni mračni modrini, da je duša morala zasanjati iznad vsakdanjosti. Praga je znala odeti svoj majnlk s posebnim čarom. V češkem gledališču so bile celi mesec slavnostne Smetanove predstave, za katero smo se po cel« ure nastavljali pred blagajno, da smo dobili vstopnico za drugo galerijo. Tudi Nemci so prirejali «FestspieIe», pri katerih so nastopili umetniki iz vseh koncev Evrope. Takrat šolo se;t cel pronikal v tisti najvišii svet, ki ga more pričarati le rojen umetnik, da nas ponese iznad sveta in občne.* vsadi v notranjosti neodoljivo hrepenenje po praznikih, ko pozabiš na vse in so ti liaf.0 samo lepote, onega več, kot ti more nuditi človek. In ta svet duševnega življenja so nam odmrli te dni Hudožestveniki in nam dali ono majsko slavje tudi v Mariboru. Ti dnevi so razodeli tudi Mariborčanom, da jo umetnina res neks' višjega, kar potrebuje vsak količkaj kul-tiviran človek. Ljudje, bogati in pe-tični, ki jih doslej nismo nikoli videli v gledališču, so vztrajno oW ovali Hudožestvonike. In so živeli, ker njihovemu vplivu ni mogel nihče odoletl. Z dramatično silo nas jo obvladala Germanova pač najbolj zadnji večer z cGospo morja». Lepota, ona, ki sn jc zlivala v nežnosti duš kakor večerna zarja, pa je igrala svojo najčarobnej-šo pesem v »črešnjevem vrtu«. Najboljša šola za igralce in nas nubliko so bili pač trenutki, ko ni bilo nikog'-na odru. Ko so oni odšli in io terala samo še pojemajoča luč, ko so se "0-tem neslišno zaprla okna na črešnjev vrt in je pridrsala doslužena starost izžetega lakaja. Brez besed in vendar jo govorila tista tišina, da jc dušilo v grlu. Na vrtn so zapelo sekire, da ustvarijo novo, zdravo življenje. Na nas je, da no bodo ti dnevi samo trenuten pozdrav angleškega pamika slabičem, ampak da vzrastemo v lopoti teh posvečenih ur, da najdemo i:i utrdimo tisto dobro, ki spi v srcu vsakogar, kakor so znali tudi Hudožestveniki iz sebo ustvariti ono Veliko UmetnVi \ s katero osročuiojo sedaj s kulturo prenasičeno narode. Potem bomo tudi brez njih čutili tajinstveno lepoto majskih večerov. a. r. Čaruga pred sodnijo V petek popoldne je bil takoj zaslišan kot nova priča delavcc Gjuro Safer, zaposlen pri lesni tvrdki «Slaveks«. Zaprisežen izpove, da sta v jutru kritičnega dne prišla v delavsko barako dva neznanca in začela njega izpraševati, kako gre delo, kakšna je plača in kdaj se izplačuje. Šafer in drugi delavci so jima povedali, da uradniki pridejo z denarjem okrog 11. ure na motorju. .Šafer dostavlja, da se neznanca nista informirala, ali motor spremljajo tudi orožniki, temveč sta naglo odšla iz barake. Pri konfrontaciji priča pozorno motri Carugo in odločno izjavi: «Da, ta jc bil pri nas v baraki!« Caruga ne odgovori besede, temveč sa mo odkima z glavo, da ni bil, nakar mu Safer ponovno zabrusi: «0 da, gospodi-ne, ki ste govorili z menoj, dobro Vas poznam! — Ostalih obtožencev priča ne pozna, tudi drugega neznanca ne najde med njimi. Sledi zasliševanje o zločinu v Cerali-jali in prva svedoči Danica Miiller, ki jo je Caruga tudi zlorabil, a se bo o tem razpravljalo posebej. O napadu pripoveduje, kako so Caruga, Bojanič in Mihalje vič vdrli v hišo njenega očeta v Cerili-jah ter zapretili, da vsem strgajo kožo s telesa, če jim ne izročijo vsega denarja. Ko so opljačkali hišo, so vsem domačim zvezali roke in jih gnali ven na li- vado. Oče je spotoma zdrsnil v potok in tu ga je eden izmed obeh pajdašev hotel ubiti, kar pa je Caruga v zadnjem hipu preprečil. Pri konfrontaciji svedokinja spozna Carugo kot vodjo, on pa izjavlja, da pri vpadu nikomur nl grozil s smrtjo. Tudi Bojanlča spozna svedokinja, stopil je v hišo drugi za Carugo. Predsednik nato konstatira, da je Bojanič Identičen z onim misterioznim Čurkovičem, kl ga je Caruga hotel v ta zločin vplesti mesto Bojanlča. Na vprašanje predsednika izjavlja svedokinja, da je ravno napram njej grozil Bojanič v Imenu vodje in zahteval, da denar Izroči vodji — Carugi. Zločin, kl se je nato pretresal, obravnava smrt orožnika Širole v vaški gostilni v Miljevcih, kjer je Carugina tolpa nekoč zvečer »cehala« In jo je presenetila orožniška patrulja. Prva priča Jovo Pavlč, bivši orožnik, ki je takrat sodeloval v patrulji, pripoveduje, kako je patrulja zasledovala Carugino tolpo do Mi-ljevcev. V gostilni je bilo svetlo, ni pa se točno videlo, ali ravno Carugina tolpa sedi za mizo. Zato je prvi stopil v gostilno pokojni narednik Širola. Cim jc odprl vrata, je izza mize padel strel in nato je nastala pravcata bitka. Ker jc ugasnila tudi svetilka, je razbojnikom uspelo pobegniti skozi stranska okna. Ko so po bitki orožniki našli ranjenega Ši-rolo v gostilni, je bil pri zavesti in je izpovedal, da je takoj po njegovem vstopu v gostilno vstal za mizo tolovaj, preoblečen v uniformo orožniškega naredniku, ter ga pogodil s strelom iz samokresa. Ranjenega Širolo so še isto noč prepeljali v osješko bolnico, kjer pa je drugi dan izdihnil. Predsednik predočuje Carugi ničevnost njegove trditve, da je s prvim strelom ugasnil svetilko in priča Pavic ponovno zatrdi, da je svetilka ugasnila radi strela od zunaj. Stoji torej, da je Caruga s prvim strelom pogodil Širolo. Med Pavl-čevim pripovedovanjem je publika dajala duška ogorčenju proti Carugi, da je parkrat prosil predsednika, naj publiko pomiri. Kot druga priča je o spopadu bil zaslišan seljak Adam Pakovič, ki je takrat tudi sedel v gostilni. Carugino tolpo je smatral za orožniško patruljo. Komaj je vstopil Širola, je za mizo vstal narednik in ustrelil proti vratom, ne pa v svetilko. Caruga se vedno huje razburja in kriči: «Ni res, priča laže. Počakajte, saj jc bilo tam še več gostov in sc bo dognalo, kako se je stvar godila!« Predsednik: «Cemu ste v preiskavi priznali, da ste pogodili Širolo?« Caruga: »V preiskavi sem marsikaj priznal, toda zdaj ne priznam in ne bom priznal!« Za komičen prizor, je v petek poskrbel tnlljevški občinski policaj -Jovo Matič. Prišel jc pred sodišče z ogromnim samokresom in začel imenitno razlagati, kako je tudi sam zasledoval Carugo, kaj vse je videl, še več pa slišal — pripovedovati. Zato senat njegove storije ui mogel primerno uvaževati, četudi se je debelušni policaj s pripovedovanjem tako oz-nojil, da mu je pot curljal s čela in brade na tla; pač pa so se senat, obtoženci in posebno publika zopet enkrat dobro zabavali. Priča Ilija Bosnič, krčmar v Miljevcih, kjer se je spopad vršil, je bil zaslišan poslednji. Pravi, da so kritičnega večera prišli v njegovo gostilno štirje orožniki pod vodstvom »narednika« (Ca-ruge). Naročili so pivo, njemu oštirju pa ponudili, naj si vzame rakije. Ko jc šel natočlt si slivovko, so se odprla vrata in pokazal se jc nov orožnik s puško obešeno ob roko. V tem se je oštir okre-nil ln videl, kako je za mizo vstal »narednik«, potegnil samokres in naglo vstre lil v prišleca. Nc ve, aH ga je zadel, toda svetilka radi tega prvega strela nI ugasnila. Orožnik jc pri vstopu hotel pozdraviti, toda Izgovoril je komaj: »Do-bar...« in že je Izza mize padel strel. Nato je nastalo strahovito streljanje. Pri konfrontaciji oštir ponavlja Carugi v obraz, da je vstrelil proti Šlroll in ne v svetilko. Caruga zopet taji, no predsednik medtem zaključi razpravo. Br. illehsondBP Hip ordinira od 9. do 11. uro in od 2. do 4. ure v Gosposki ulici št. 9, I. nadstropju. — Za revnejšo dijaštvo brezplačno ! 273-1-a jo brez pecivnega praška in vanilin sladkorja znamke p®** „ADRIA" nemogoča. 2612/a 1010 a LEKE ROKE eo dobe: Mestni trg S OJBermtoviC Proi ljubljanski godbeni === orfaster ==i obstoječ iz samih Slovencev, svira od 8. ure zvočer do I. ure ponoči v kavarni in gostilni „LE0N" Kolodvorska ulica štev. 29. Ceno navadne. Neobhodno potreben priročnik za tujce, potnike izletnike in turiste jo Badiure praktičen kažipot »SLOVENIJA* Vodič Itroz Jugoslovensko A !pc. 1. del. Knjiga v priročnem formatu po vzorcu Baedoksr-jeuem vsebuje okrog 500 strani, 75 slik, 7 zem-tjevidnih kart, načrt Ljubljane. Točni in zanesljivi najnovejši podatki. Vsakdo jo mora imeti. Cena 100 Din; plačilo tudi v mesečnih obrokih v knjigarni 10. KLEINMAHt S. FEO. BAMBERO, d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6t. 16. Prodaja so po vseh knjigarnah. Zdravilišče SLATINA-HADEKCI Slatina-Radenci, Slovenija, edino zdravilišče v kraljevini SHS. za Brčne, ledvično in rno-liurčno bolezni. Naravne ogljeno-kisle kopeli; pitno kure /. radensko vodo. Terapija in Roentgcu. Izvrstni zdraviliški uspehi. Električna raaretljavain radio-zabave. Nizko cone. Vprašajte svojega zdravnika in zabtevajto prospekte. Sezija od dne 1. junija do dne 15. soptembra. — Pred sezijo iu po glavni seziji 40% popusta na sobo. 1825-a Pension vila Sofija na otoku Rabu, ležeča v neposredni bližini prekrasnega borovega gozda (amorik&n !'inio). Iz sob direktno v morje. Najlepši izleti po suhem in po morju Izvrstna kuhinja. Ceno umerjene. Pojasnila: Uprava vile Sofija, Rab, Daimaclja. 24Gl/a Dopisi ŠT. VID NAD LJUBLJANO. .Sokoli priredi danes dne 1. junija ob 4. tiri po« poldne v Za pu žali pri »Slepem Janezu 4 javno telovadbo. Telovadno točko bo izvajajo s spreraljovanjom orkestra Sokolal I. iz Ljubljano. Po nastopu zabava z iz« branim sporodom. S celoletnim pridnimi vožbanjem v telovadnici hoče šentvidski Sokol podati na ta svoj sokolski praznik sliko tozadovno lepega napredka. IMja-telji Sokolstva, vabimo Vas! Zdravo! JEZICA PRI LJUBLJANI. Gasilna društvo Jožica pri Ljubljani priredi da« nos vrtno veselico v Klečali pri Avšiču. ŠKOFLJICA. Gasilno društvo v Škofljici vabi vso gasilco in prijatelje gasilstva k mnogobrojni udeležbi vrtno veselico, Ui so vrši danes 7. obširnim Bporo-lorp, godi« itd. na Škofljici. Postrežba prvovrstna, ceno zmerno. LOŠKA DOLINA. Odkar pašujo v sta-rotrškem župnišču g. Demšar, je v klerikalnem taboru vedno zelo živahno. Kot duhovnik novejšoga kova se naravna bolj briga za politiko, nego corkov. Za obč. volitvo jo hotol na zvit način pre« prečiti, da bi so vložila kaka napredna lista. Toda delal jo račun broz krčmar-ja. Čuditi se jo vsekakor nekaterim našim naprednim činitoljom, da so vse premalo brigajo za občinsko volitve. Tudi ni lepa njihova indiforentnost za delo pri naprednih društvih, posebno pri Sokolu. Naši klerikalci so nam lahko v tem oziru za vzgled. Kdaj bi žo lahko imeli postavljen sokolski dom, ako bi so vsi dovolj intenzivno brigali za to. Več sokolskega duha in demokratizma, pa ba šlo vso drugačo naprej. — Naši interna« cionalcl so tudi zelo* intenzivno brigajo za obč. volitve. Oliolel pa jim jo glavni voditelj »velesocialist« Dimic. — Zola čudno razmero so začelo vladati na Snožniku. Lastnik graščino Schiinburg -WaldenbuTg so ošabno z novim avtomobilom vozi po dolini, veseleč 60 svojo zmago, da jo po zaslugi znanega drž. kom. V. N. Nikašinoviča zopdt dobil po« sostvo v svojo last in naslavlja tisluž« bence, ki so prepojeni švabskega duha, G. Nikašinovič, odvisen od njegovo milosti, i>a sedaj mirno premišlja, v koliko so jo splačalo bit* uslužen intcrnaeional-cem in švabsko mislečim nastavijoncon* ter preganjati celo one Slovence, ki so za časa volitev agitirali za »njegovo partijo«. Vsa zemljišča, ki so jih imeli v najemu razni siromaki, jo istim odvzel in dal v najem lo onim, ki jih jo priporočil g. Dimic kot intornacionalec. Čuti se, da veje zopet švabski duh in jo rnz-položenjo nokaterili nastavljenccv zelo čudno. Toda nikar naj se prerano no veselijo, kor bome budno pazili na vso početje. —k. ZALOG PRI LJUBLJANI. Naša Čitalnica jo klerikalcem trn v poti. Neprestano premišljujejo, kako bi jo zatrli. Toda število članov vedno rasto in upamo, da so nam pridružijo šo vsi, ki so vneti za napredek našega ljudstva. Imamo lepo uspehe na dramatičnem polju in tudi pevski zbor so lepo razvija. Da zopet dokažemo, da šo krepko živimo, priredi čitalnica danes veselico v senčnem gozdu polog postaje, pri kateri sodelujo naš pevski zbor in godba »Svobode« is Most. fl Ali ste že poslali na-H ' ročnino za Jutro" f Ppairo ichichtovo milo z znamko Jelen" Schicht je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „Schicllt" in znamko „Jelen"! Zvonlmir Kosem: j Vi cika Ranko Pod ostrešjem lesenega hodnika koruzni storži, žolti, sladki, v vetru bingljajoči — pod njimi na nilskem stolčku čika Ranko, širok, z dolgo belo brado, s koščenimi rpkami na golenih, s pogledom na njivah, lokali i" travnikih, v polkrogu razprostrtih Pred ponosnim srbskim domom. Cika Ranko gleda, gleda in premišljuje: 'Božo mili, kako hitro teko leta. ™j se mi zdi, kakor da sem prišel semkaj v ta kraj včeraj, a ne pred Petdesetimi leti. Petdeset let — knat-W ura. In vendar, kaj vse se je med časom spremenilo! Pusta ledina je bil "ekoč ves ta kraj — sedaj je košček Paradiža. Same bogate njive, samo Jliito polje. In vse to je napravila moja železna volja . . . Ej, momak z mo-tiko v rokah, z znojnim čelom sklo-"ifti nad trdo grudo — tvoj t.rud pred Petdesetimi leti jo stoterno poplačani ni še star čika Ranko — pri po-8'fdu na to polje se vselej pomladi!« Tako premišljuje čika Ranko. Pa se. Mnro vrata na hodnik nastežaj in P""l njim se zablesti v solncu devoj-1 "f. s črnima pleteninama las na gru-z zdravimi opalienimi lici in-z ža-teSiroi očmi. »Ajde, čika Ranko, da obedujemo. In videl boš nekaj. Gosta imamo v hiši.» »Prinesi mi danes obed semkaj na hodnik, Milojka,« reče starec, »pa še gosta mi pripelji, da mu razkažem naše lepo polje.* Trenotek pozneje stopim za Milojko iz sobe na hodnik 111 se predstavim starcu. Povem mu, da sem prišel iz Beograda, da si oglodam Skoiplje iu njegovo okolico, o kateri mi je v prestolici pripovedovala Milojka. tolike lepili stvari. Miloika naglo doda, da sem prišel takorekoč na njeno povabilo. kajti moj glavni načrt za fo.žilico da jc Adrija — Dubrovnik, Split, Šibenik; in ona da pojde za neka-J časa z menoj na morje. Čika Ranko si čohlja belo brado in urno mežika z levim očesom: < Kad ar bo svatba, otroka moja, bosta videla, kako je čika Ranko še mlad, kako bo igral kolo!« Na te besede so Milojka in ja.z ■ >-selo posmejeva, češ, stara glava, kako si iznajdljiva . . . Čika Ranko obeduje, Ko poobedu-je, se dvigne s stolčka, koračne proti meni, se osloni na leseni ograjek in iztegne svojo suho roko v smeri proti polju. »Poglej (i, bre, to našo polje!« — Ju fc.či se mu zadovoljilo svetilo. «Ali si že videl kdaj kaj lopšega na svetu?« Ročeni, da še ne, in milost sem našel v očeh čike Ranka. «Ajde, da te častim, brc!« mo vihamo objame. In zakliče v sobo: »Donosi rakije, Zora!« Zora, mlajša sestrica Milnjki.na, pri-nese rakije. Trčim s čiko Rankom in izpijeva, on na moje, ja.z na njegovo zdravje. Še od pečenega praseta moram prigrizniti, založiti o.-l domačega rumenega hleba. In še piti rakijo, šo in še, kaiti on, čika Ranko, me časti, njegov gost sem — Bog ne daj, da bi :ic hotel ugoditi njegovim srčnim željam zameril bi se mu na vso veke. Potem se starec okrene: »Idiva, da ti razkažem od blizu naše polje, brnt!« »Jaz grem z vama,« se oglasi Milojka. »Gost mora videti tudi našo hrastovo šumo ob Vardarju, naša pra-sota, ki so tamkaj pasejo. A no pojdimo peš — saj imamo konje.« Spodaj na dvorišču obstanemo. Hln.nec Krsta priplešc iz hleva s tremi čilimi konjiči, tremi črnimi vražiči. Znjašcmo in prketaje zdirjamo z dvorišča — za nami se vijejo oblaki prahu. Čika Ranko jezdi na čelu. Kakor iz jekla' vlit sedi uonosno vzravnan ua i konju, s koščeno desnico iztegnjeno v daljavo. Razkazuje mi polje čika Ranko, in jaz gledam in so divim. Vidini zlato bogastvo njiv in sem kakor omamljen od tolike lepote. Vidini, kako so starcu od veselja bliska oko, ko mi njegova roka obrača pogled na to in na ono stran. In medtem ko glodam in se mi srce opa.ja s prelestjo poljane, mi doni na uho počasi, beseda za besedo, stavek za stavkom, starčeva povest, zgodovina njegovega dela in trpljenja, njegovo železno volje . . . povrst in zgodovina momka, z moti-ko v rokah sklonjenega nad trdo ledino. In vzljubim tega starca, tega jeklenega seljaka z belo brado . . . Tako jezdimo dalje in daljo, naši konjiči se potapljajo preko kolen v žoltem morju koruze, solnce nas zaliva, nad nami vihra v bleščečem ozračju jata divjih golobov. A Milojka ob meni sanja o mesečini, o zvezdah, o Adriji, po kateri so bova vozila čez teden dni na jadrnici s široko razprtimi belimi jadri — iz oči se ji vsipljejo namo same mehko pravljice . . . Kakor svobodna hčerka poljan, bajna vila, tako jašo ob meni. žareča, kipeča, s sladko ročico nad vilirajočo grivo konjičkovo. Pregledamo še hrastovo šumo ob Vardariu. v senci drevja pasočo se čredo svinj, in so pričnemo vračati. Dan je izrodno soparen in vroč, zalo obstanemo pred obcestno krčmo, da si pogasimo žejo. Star znanoc povabi naposled čika Ranka v krčmo. In tako odjezdiva Milojka in jaz na7/ij proti domu sama . . . V plamemožaru večera slonim ob lesenem ograjku na hodniku, kraj meno Milojka, tiha, sanjava. Poljo pred nama šo blešči v mavričnih barvah, tako da 110 vidim pred seboj nič drugega kakor eno samo prostrano migljajoč« bleščobo . . . Pa so zgane ob meni Milojka in iztegne ročico: »Glej, čika Ranko se vrača!« Sredi polja, sredi migljajoče bleščobo jaše na konju čika Ranko. Visok, s svojo belo brado častitljivo vrezan v plamenočo svetlobo, Kakor duh ... I11 zdi so mi, da se nikamor ne gane . . . Samo roko se mu gibljejo vr, svetlobe, kakor da bi božalo polje in se pogovarjalo ž njim . . . »V to poljo se jo zaljubil — ne moro od njega!« so nagne k meni Milojka. »Kralj svojo zemlje... blagor mul« šepnem jaz. V daljavi pa vidim konture mesta Skoplja, vitke minarete džamij, kakor zlato sulico zajodene v kanpin vec«-^ I ne zarjo. Domače vesti * Ii diplomatsko službe. Tajnik našega poslaništva v- Pragi g. Slavko Barle je imenovan za vicekonzuln v kr. konzulatu v Dilsseldorfu v Nemčiji ter Je uvrščen v 7. skupino I. kategorije. * K odkritju Mulsujevega spomenika. Naknadno ugotavljamo, da se je na Mul-gajevi slavnost i v Guštanju uianom veli-kega junaka, ki je v cvetu svoje mladosti položil življenje na žrtvenik domovine, poklonila tudi Ciril-Metodovu družba po svojem zastopniku, ki je imel pri tej priliki lep spominski govor za junakom. * Srebrna poroka. Te dni slavi gospod Ivan lienedičič, nadučltelj v Mirni na Dolenjskem svojo srebrno poroko. K proslavi neumornemu in požrtvovalnemu delavcu na kulturnem polju v jugosloven-skem smislu iskreno Čestitamo in želimo, da bo tudi njegovo bodoče udejstvovanje usmerjeno neprestano k razširjenju jugo-slovenske in demokratsko misli med našim ljudstvom. * Socijalna politika pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izkazala te dni višek sposobnosti. Prevedba nameščencev po novem službenem pravilniku se je smatrala za nujno stvar.: O' ersocijalist g. Cobal so je tuko trudil1 za pospešenje prevedbe, da ja v upravnem odboru v Zagrebu predlagal potrditev sklepa ljubljanskega ravnateljstva, predno je predlog iz Ljubljane prispel v Zagreb. Osrednji urad je res prevedbo' ludi potrdil iu to dni so, kakor čujemo, dobili prevedeni nameščenci svoje dekrete. Na račun prejemkov po novem službenem redu 60 bili nameščenci dobili večje in manjše predujme. Debelo so gledali koncem maja, ko so dobili nekateri obenem z dekretom *> prevedbi tudi plače v zneskih po 2, 8, 10 par do 250 Din. Tali i bodo pod ravnateljevanjem g. Kocmurja ludi uslužbenci zavoda okusili prijetnost zamude in praznega žepa, zavarovanci bolniki in nezgodniki to poznajo žo precej dobro. * Iz učiteljske službe. Nn podlagi člena 107, točka 11 iu čl. 230 čin. zakona so upokojeni sledeči nadzorniki, ozir. učitelji v Sloveniji: Gust:iv Vodušek, okrajni šolski nadzornik v Trbovljah, Janko Jeglič, šolski upravitelj v Ljubljani, Anton Petriček, nadučitelj v Žalcu, Josip Drnjač, nadučitelj pri Sv. Petru pri Mariboru. Hinko Paternost, učitelj v Ihanu, Ivan Kiferle, učitelj v Mostah, Blaž Jur-ko, učitelj v Razboru, Simon Viher, nadučitelj v Vuzenici in Gizela Dominkuš, učiteljica v Lučah. * Smrtna kosa. V pelek je umrl v Vrb-njah k. Anton Papler, posestnik, star komaj 3ti let. Bil je vrl naprednjuk in splošno priljubljen. Pogreb bo danes ob pol dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v .Mošnjah pri Radovljici. Blag" mu spomini * Himen. V Berlinu se je poročila gospa Jela Churs, loč. Korun, roj. Florinn, t g. Henrikom Chursom. * Anketa Internacionalne delavske pomoči. 31. maja zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici na Ljubljanskem magistratu anketa »Internacionalne delavske pomočb, katero namen je, da pojasni njeno delo drugod in pri nas. J. D. P. je humanitarna organizacija, ki ima za namen stati ob strani vsem ljudstvom, prizadetim od elementarnih ali gospodarskih katastrof. Njene velike nkcije so: Pomoč gladujočim v Rusiji 1921.-22.; i>omoč prizadetim od potresa na Japonskem in sedanja velika pomožna akcija ta stradajoče nemško delovno ljudstvo. Organizacija je povsem nadstrankarska, iloni na principu socialno-etične solidarnosti in vzajemne pomoči vseh narodov. Rezultat ankele je, da se jo po živahni debati teoretičnih in praktičnih vprašanjih ustanovil širši nadstrankarski odbor, ki si je postavil kot prvo nalogo, da popularizira I. D. P. v Sloveniji tako, kot Je ona popularizirana v Rusiji, Nemčiji, Češkoslovaški, Angliji in Ameriki. * Mednarodna komisija za pohijanjo malarije v Jugoslaviji. Predvčerajšnjim je prispela v Zagreb komisija za pobijanje malarije, ki bo po naročilu higijen-sltega oddelka Lige narodov prepotovala Jugoslavijo. V komisiji so zastopani delegati vseh držav, izvzemši Rusijo in Francijo. V Zagrebu jo pregledala tamkajšnje nigijenske zavode ter spontano izjavila, ia so njene nade obilno izpolnjene. Včeraj je komisija odpotovala v Kraljevico ln na otok Krk, od tamkaj pa so poda v Dalmacijo, kjer si v prvi vrsti ogleda v Trogiru institut, ki vodi celo akcijo za pobijanje najnevarnejše vste malarije, s katero jo okužena skoraj cela Dalmacija. Iz Dalmacije odpotuje komisija v Bosno, Srbijo in Macedonijo. * Srebrnjaki v travi. Pri Pragerskem je našel te dni neki železniški uslužbenec v travi ob progi večjo množino srebrnih avstrijskih kron in goldinarjev. Ko je prišel nn postajo, je Imel polno žepe srebrn. Tudi drugi železničarji so našli v travi polne pesti srebrnega denarja. Sumi se, da je kakemu tihotapcu v brzovlaku predla slaba pri reviziji in da je [ mitnl dennr skozi okno. Oblast je po-segln vmes in bo menda zaplenila vos dennr. * Strašen samomor. Cvela Tomlč v Sarajevu je že delj časa bolehala nn neki neozdravljivi bolezni, kar jo je končno privedlo do obupa. Polila se je v postelji s petrolejem in zažgala z vžigalico. V trenutku je bila vsa v plnmonu. Sosedi so .prihiteli na poinoč, a bilo je prepozno. Vcmečnicu je čez nekoliko minut izdih-illa. * Strela ubila ženo. V okolici Sunje in Majura na Hrvatskem je prošlo sredo divjala huda nevihta z gromom in točo. Slrela je udarila v hišo posestnika Ivana Sulninomi ter ubila njegovo ženo Franjo, kl jo bila ravno zaposlena s snaženjem oken. 1'raznoverni vaščani so mrtvo gospodinjo položili najprej v vodo, potem pa zakopali v zemljo, če« da bo žena po tej proceduri zopet oživela, ker bo voda in zemlja potegnila iz nja »žveplo strelo*, šele učitelj iz Sunje je 6eljake podučil, da vraža ne more obuditi mrtve žene. * Poinkušeu samomor. V Zagrebu je bila predvčerajšnjim aretirana Fanika Tikuč, rodom iz Celja, kl je bila vsled neke alere s policijskim stražnikom Blaš-kovičem izgnana iz Zagreba. V zaporu si jn Tikačeva s steklom prerezala žile ua rokah. Nevarno poškodovano Faniko so prepeljali v zakladno bolnico. * Vlom v Sv. 1'otrii v Savinjski dolini. V noči na 25. t. m. sla vlomila dva moška v hišo voleposestnice Antonije Lenko v Sv. Petru. Odnesla sin hlapcu Janezu Pijavniku veliko obleko in gotovine, ostnli služinčadi pa čevlje, perilo in tako dalje v skupni škodi 4000 Din. Kot osumljencu se zasledujeta Anton Planko iz Dobja iu Josip Praznik iz Sv. Jurija. Iz Ljubljane u — Tombola Sokola I. bo danes popoldno ob 3. na Kongresnem trmi. Poselite jo vsi! Kupujte tablice! u— Pomoč Glasbeni Matici v Ljubljani. G. minister prosvete jo vsled opeto-vrnlh prošenj JDS naklonil Glasbeni Matici podporo v tej obliki, da jo prevzel na dižavne rame plačilo večjega dela učiteljstvn, ki bo nastavljeno kot piag-1)'ntifno državno učitelistvo, tuji državljani pa pogodbeno. V državno službo so prevzeti gg.: Marta Dolejs, Jeanetta Focdrnnsperg, Karol Jeraj, Marija Ma-cher, Vida Sesek, Mnrija Švajgar, Josip Vedral, Janko Itavnik, Ivan Trost, Angela Trost, Jan Sla is, Prečko Kumar, Josip Mirhl. • u— Iz magistralnega gremlju. Gremlj ljubljanskega magistrata je na predvče-i ij; nji teji ugodil prošnji Antona Ivoser-.ia, Aeksandrova cesta v Ljubljani ter mu podelil koncesijo za vodovodno instalaciji. stavbeno dovoljenje so podoli: Leopoldu Tratniku, Sv. Petra costa 25, za zgradbo gostilniške verande; Valentii u 1'iliančlču r.a &abjaku ti, za napravi pr lajalne: Josipu Mano tu, Sv. Jakoba nabil ž; \ za ureditev pekarno; Ivam Vidmarju v Črni vasi in Josipu herja-ku, Poruzzljeva pot, za zgradbo novih hišic; tcvarnl za klej. prizidek; 't-idolfu Oeszvju, Kolodvorska cesla v Piski: za napravo garaže. Gremij je končno sklenil. priporočiti občinskemu svetu, da po-ieii zvonolivarju Alojziju J>iovcu pri Stro;rlh tovarnah podelitev me.Vanstva 1 rez plačila pristojbine. u— Mestni magistrat In gostilniške takso. Prejeli smo: Pravkar je »pobral, mestni magistrat od nekaterih zavezanih ljubljanskih gostilničarjev takso izza t. p. 01. srbskega taksnega zakona a 3000 Din. Tem povodom se je raznesla vest med prizadetimi krogi, da je mestni magistrat napravil to na lastno roko ter da ostane denar mestni občini. To vse ne odgovarja dejstvu. Mestni magistrat je takso pobral na podlagi posebnega dogovora mestnega župana ■/. gospodom finančnim dolegntom Iz posebnih, zlasti upravno-tehniških razlogov, dasi bi bila po zakonu to stvar finančne kontrole. Zgodilo so jo lo, kar zahteva zakon, ne glede, da mestni magistrat ni bil v stanu ne zmanj Sati in ne odpustiti takse. Da pa mestna občina ni dobila od teh taks ne vinarja, jo razvidno že iz tega, da so vendar stranke prinesle kolke, ki jih je mestni magistrat na listinah obliterir.il. u— Ruski univ. profesorji pri ljubljanskem županu. Predvčerajšnjim se je zglasila pri županu dr. Periču deputaci-ja ljubljanske podružnice Društva ruskih učenjakov v naši kraljevini, sestoječa iz univ. prof. dr. N. Bubnova, dr. A. Bili-moviča in dr. E. Kanskega. Deputaclja jo v imenu Društva ruskih učenjakov izrazila g. županu svoje globoko obžalo-vanjo in protest proti nekulturnemu izrazu, ki je bil na seji občinskega sveta naslovljen na rusko dijake in ni bil po županu pravočasno zavrnjen. S tem izrazom so razžaljeni ne samo ruski dijaki, temveč tudi vsi ruski profesorji, ki se ne ločijo od svojih dijakov kakor tudi vsi drugi Rusi. Deputaclja je opozorila g. župana tudi na nelepi način, kako hoče ljubljanski občinski svet izgnati brezdomne ruske dijake iz stanovanja na Gradu. Nekaj nečuvenoga bi bilo, ako bi slovanska samouprava mesta Ljubljar ne, katnre osvobojenju so pripomoglo tudi veliko rusko žrtve, nousmiljono delo-žirala rusko dijake celo iz istega Grada, v katerem so se za časa vojske nahajali po avstrijski vladi internirani Slovani in mod njimi tudi ruski vojni ujetniki. Čudno je tudi, da niso zastopniki onih strank ki so največ pečajo z Interesi proletarla-ta, spoznali v ruskih dijakih najčistejše oblike proletareov. Profesorji so zavrnili neresnično obtožbe, da stanujejo na Gradu z ruskimi dijaki tudi nedijaki in da jo postnlo to stanovanje noka »Personal-sammolstelle«. V dijaškem stanovanju stanujejo samo dijaki ljubljanske univerze in on dijak, ki jo študiral na ljubljanskem konservatorlju. liazen tega sta-nujojo tam en Slovenoo In trijo Dalma-tlinci. Denutacija ,o končno zaprosila c. Kino .IDEAL' Od nedelje 1. do vštevši srede 4. junija Mož s tremi ženami Senzacljska kriminalna drama v 5 dejanjih, v glavni vlogi Mlhao! Vavkony in Johannes Elomann. 2731 Poleg tega Se zanimiva veseloigra. župana, naj se nehumani sklep občinskega. sveta prekliče ali pa se vsaj njegova izvršitev odgodi, dokler so na prostoru, ki bi ga za. to prepustila ljubljanska občina, 110 zgradijo barake za tiste dijake, ki stanujejo ra Gradu, lluski profesorji se pa s svoje strani obrnejo na državni odbor za rusko begunce v Beogradu r prošnjo za dovolitev kredita za gradnjo takih barak. u— Politično in Izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi danes, dne 1. junija s svojim pevskim in tamburaškim zborom izlet v St. Vid nad Ljubljano. Odhod s popoldanskim vlakom. Zbirališče državni kolodvor. Vsi člani in prijatelji društva se vabijo, da so izleta 1 čim večjem štovilu udeleže. — Odbor. 11— Domača veselica so vrši danes v nedeljo v gostilni Pod klančkom (Zgonc), Pot v Rožno dolino. Začetek ob 4. uri popoldne. Goste bo zabaval •Kitajski na-taknr». Vstop prost. Se priporoča Marija Zgonc. u— Danes v nedeljo in vsak torek, četrtek in s o b o t o redni koncert priznanega salonskega orkestra v restavraciji «Bellevue». Začetek ob nedeljah ob 4. uri popoldne, ostale dneve ob 7. uri zvočer. u— Iz Most nam poročajo: Danes jo napovedana v Mostah veselica nekega društva, ki sploh 110 eksistira. Čudno je, da oblast tega ue vidi, čoprav se drugače zanima za vso mogoče stvari. u— Opozarjamo na današnji oglas ka^ varne In gostilne «Lcon». u— Opozarjamo na današnjo veliko pevsko prireditev v hotelu Tivoli povodom Slavčeve 40-lotniee. Po končanem pevskem in godbenein koncertu so razvije prosta zabava, katero zaključi ples v dvorani.. Med sporedom se bodo prodajale srečke za srečolov, s krasnimi dobitki ter so nahaja mod dobitki kakor ž« omenjeno en vagon premoga. Začetek ob 4. uri popoldne. u— Nnčelstvo zadruge mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani naznanja, da so vrši preizkušnja, mesarskih vajencev dne fi. junija ob 8. uri dopoldne v mestni k'avnici. Priglasiti so imajo vsi vajenci, ki K" podvržejo preizkušnji, pra-vočasno mesarski zadrugi ter predložiti vso tozadevno listine. u— Posetlte gostilno «prl Ncstlnu», Tržaška cesta! u— Cvetlični dan S. K. Ilirije, ki se vrši danes, je namenjen za zgradbo garderobo. Ilirija je bila lansko leto primo-rana pričeti s to gradnjo, ker tedanje garderobe niso odgovarjalo hlgijensklm zahtevam kakor tudi 110 ogromnemu razmahu kluba. Zgradha je zahtevala v primeri s klubovimi finančnimi zmožnostmi ogromno žrtve. Upi na dohodke nogometnih tekem so se izjalovili, ker onemogoča slabo vreme razmah sezone. Da pa ohrani garderobo še v nadalje klubu, jo odbor prlmoran iskati pomoči pri javnosti, ker brez garderobo bi bil zelo oviran nadaljnji razvoj kluba. Odbor poživlja vse članstvo k intenzivnemu in požrtvovalnemu sodelovanju pri prodaji cvetk, cenj. občinstvo pa prosi, da no odklanja naših c?etk in podpira naš prvi in najstarejši slovenski športni klub. u— Izlet društva «Soče» na Orle-Rud-nik se vrši v nedeljo dne 1. junija. 01-hod točno ob 2. url popoldne od mostu Grubarjevega kanala, Karlovške ceste. Izleta se udeleži godba in 30 pevcev. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. u— Obisk v hlevu. Delavec France Burgar, je v prav veseljaškem, rožnatem Tkane lesene koloturne zavese (rouIenux) ln eslinSke koloturne oboknlce dobavlja točno In solidno tvornlca Uoloturnth zaves Anton Bencze i sin Veliki Bečkerek (Banat). ZMtopnlkl te ličejo. 759 flS JŠ-. © P O <3 HI B o O Vi •M B +5 s «8 Q za letošnjo leto ho prodajal Ivan Knez iz Ljubljane ua javni dražbi v nedeljo dne 1. junija ob 2. nri popoldne pri Ančnt Itovem kozolcu v Sp. Štfikl. 2607/a razpoloženju zavil po policijski uri v hlev gostilne »pri Levu« k nočnemu počitku. Ko se je zjutraj ves žejen zbudil, je hotel z vesoljačenjom nadaljovati, kar pa ni bilo več možno, ker inu jo med spanjem odnesel njegov treznojši kolega vso gotovino, okrog 400 Din. u— Izsledena nečloveška mati. Dne 23. marca tekočega leta jo bil najden na klopicl poleg hiše Leopolda Hafnerja na Poljski costi št. 1 živ novorojenček moškega jSpolu. Policija in žandarnierija dolgo časa nista mogla najti neusmiljene matere, sedaj pa je bila izsledena v osebi služkinje Marijo Guzelj, doma iz Stare Loko. Izročena jo sodišču. li— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvine, 3 kaljen ja nočnega miru, 2 pijanosti, 0 prestopkov pasjega kontumaca, 1 prestopek obrtnega roda, l prestopek zaradi nedostojnega vedenja 1 napad in 1 prestopek v zglaJevalnih predpisih. Iz Maribora n— Odhod IIuAožestvonikov iz Maribora. Z včerajšnjim popoldanskim brzo-vlakoin so so Hudožestveniki odpeljali proti Pragi. Na kolodvoru se jo od ujili iskreno poslovil iutendant z gledališkim osobjeni. V potek po predstavi jih je mno go občinstva spremljalo v Grajsko klet, kjer so bili goslje nn hrani; ponovno so bili predmet iskrenih ovacij. Končno so tudi zapeli dve ruski pesnil. O mariborski gledališki publiki so se izražali zelo liohvnliio, češ da je kazala veliko ume-vanja in pozornost pri predstavah. Obžalovati je le, da niso našli enakega ume-vanja najodllčnejši reprezeutanti ruskega naroda in kulture tudi pri reprezentantih naših oblasli iu zlasti občine, ki ni bila zastopana niti pri sprejemu, čeprav jo vse pričukovilo, da jim bo priredil župan vsaj skromen sprejem, da bi prišli pri tem vsaj malo v ožji stik 7. občinstvom. a— (iosp. in pol. društvo za I. in IV. okraj ima v torek ob 20. uri v tajništvu odborovo sejo. Polnošlevilna udeležba nujno potrebna. a— Promenadni koncert dno 1. junija v mestnem parku: 1.) Vinš: »General Terzič>, koračnica. 2.) Fučik: »Sanjski ideali«, valček. 3.) Planquette: »Cornevii-slti zvonovi«, ouvertura. 4.) Smetana: Fantazija iz »Prodane neveste«. 5) Ilajd. rlh: »Jadransko morje«, pesem. 6.) Nyarii »Pesem Carmen Silve«. 7.) šlole: »Pi, kantnl lisll«, potp. "■) Pokorami »Konji, čke divizije«, koračnica. Iz Celja e— Lekarniško službo ima ta teden v Celju lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. e— Ljubljanski tehniki r Cdlju. Včeraj, dne 8t. t. m. so so pripeljali slušatelji elektrotehniškega oddelka tehnične fakul. tete v Ljubljani pod vodstvom g. inž. Co. piča z jutranjim vlakom v Ctelje. Ogledali so si razna celjska industrijska podjetja, med temi podjetja' mestne občine, ciu. knrno in tvornico g. Westeima v Gaberjih, e— Osma carinska konferenca v Celju se je vršila v petek, dne 33. maja v pro. storili Javne skladiščne in prevozue druž. be v Celju. Pičla udeležba iz gospodar-skih krogov ni pokazala bogve kakega zanimanja za to konferenco. Tekom raz-govora so se obravnavala razna aktualna gospodarska vprašanja. Odslej se bodo to carinske konference na podlagi odo-brenja Generalne direkcije carin vršile lo enkrat v mesecu. Želeti, pa je, da bi sa gospodarski krogi v vtlčjem številu po-služili te velevažue bintitucije, ki nudi vsakomur ugodnost, da lahko izrazi svoj« mnenje in razpravlja o težnjah carinski in carinskotarifne službe. e— Obrtno zadeve v Celju. V četrtek, dne 5. junija t. 1. prioadi Občeslovensko obrtno društvo v celjskem Narodnem domu shod, na katerem 'bo . predaval društ. veni predsednik g. Ivan Itebek o svojih utisih iz privrednega Vongresa v Skoplju iu o potovanju po Mhcedoniji. — Občeslovensko obrtno društvo je določilo z» vsakega vajenca, ki je bil od učiteljskega zbora obrtno-nadljdjevalne šole javno pohvaljeu, 50 Din Sjslne nagrade. — V nedeljo, due 25. t. ari. se je ustanovila v Celju Sedlarsko tapetniška obrtna zadruga za sodne okraje Brežice, Celje, Gornji-grad, Konjice, Laitko, Rogatec, Sevnica, Slovenjgradec, šuiaa je, Šoštanj in Vransko. Ustanovni občini zbor je otvoril in vodil do načelnikov e izvolitve obrtno-za-družni nadzornik g. Založnik. Za načelnika zadruge je bii ii. vol jen g. Ivan Strelef iz Celja. Letna član.arina znaša 25, oziroma 35 Din. Ljubljana 31. maja 1924. pox*očilo T :..vii:____ vri c ___J ___ Kraj opazovan ia Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreli . . Beograd . Dunaj , . I'raga . . Iuomost . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zrsčni tlak 766 2 7B5 0 763-9 7634 763'G 763'3 Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine; mm i 168 brez vetra jasno 4.3 264 jug. zap — 21-6 zupad 180 sev. vzhod jasno 12.0 15 0 10 160 brezvetra. u — v I V Ljubljani barometer nižji temper. visoka Solnce vzhaja ob 4'!0, zahaja ob 19.46 Poletje traja. Začetkom tedna je nastopil krajši presledek deževnega vremena, ki ga jfe povzročila večja zračna depresija: Deževno vreme je bilo razširjeno v prvi polovici tedna nad večino Evrope. Ker se je še posebej razvila depresija nad Adri- [ jo in njeno bližino, so pri nas nastopili močnejši vzhodni vetrovi, ki so izdatno shladili ozračje. Hkrati so padle obilne množine dežja, kar je bilo za polje in travnike kakor nalašč. Pravilo je, da je za vegetacijo v tem času najboljše, ako vsakih teden dni priliva. Letos se kmetje pohvalijo, da pride dež vsakokrat ravno o pravem času, in posebno zadnji dež jo bil dovolj izdaiten. V drugi polovici ledna je depresija izginila, zračni tlak je zopet zelo enako' merno razdeljen; smer zračnega slrujenja je zelo spremenljiva. Podoba je, 'da se bo sedanji vremenski tip še držal, aeveda nam je v tem slučaju računati z večjim nevihtnim razpoloženjem. 1 * Dunajsko vremensko poročilo: — V Avstriji večinoma lepo vreme. Napoved za nedeljo; Jasno ln toplo. KOSTA ¥UKASINOYIC rv I>£bl»,pstvft: Za balkanske države: The Coulral EurOpean Mincs Ltd., Mežica, kraljevino SIIS: Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. Za ta- in inozemstvo: Cinkarna d. d., Celje. Kupujemo po najvišjih cenah: stari baker,, stari svinec, rcmelteJ• cink, knvinn.ta astmilfa itd ' ; 23 kovinasie ostanke itd. Brzojavli Rude, Telefon it. 727, >azpis Mamica.! Ali si žo videla, kako krasno in fino izvršuje naročila mehanično vezanje Malek S ScheEn, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Delo so vrši pod strokovnim vod-tvom in imajo v zalogi vedno najnovejše vzorce za predtiskanje 2787a Osrednji odbor Slov. Planinskega Društva; v Ljubljani oddaja pri gradnji Križko koče aa Krvavcu izvršitev težaških, zidarskih, tesarskih in betonskih del. Pismene ponudbe naj se zapečatene vložo do 12. junija 1924 ob 1:2. url v pisarni SPD Poljanska c. 12, kjer dobe interesenti od 2. junija 1.1. naprej vsak dan razen nedelj in praznikov v Času od 9. do 11. in od 16. do 17. ure potrebne ofertne pripomočke, podrobne pogoje in informacije. V Ljubljani, dne 29. maja 1924. 26750 Osrednji odbor Slov. F,!aninxkega DruStva i načelnik : dr. Fran Tominsek tainik: dr. Vladimir Knafli' Rasputinova hči v Parizu Pariz jo bil šo o je naletel nanjo v neki kavarni in so daljo časa razgovarjal z njo ci njeni prošlosti in njenih namenih za liodočuost. Marija Gregorjevna mu jo pripovedovala: • Hasputiu ni bil menih, kakor se jo trdilo. Moj ooo je bil kmet iu vse njegovo življenjo je bilo življenje pravega iiiužika. lies je, da so jo zanimal za ver-fko stvari in je bil podvržen mističnim krizam, v katerih jo romal peš daloč po liusiji. Toda v ostalem je bil ves tak, Ukor jo dobri ruski narod«. Poročevalec pravi, da je Marija Gregorjevna govorila vso to, kakor v sanjah. Izraz v licu ji je trd in plebejski, kakor jo bil očetov, oči nekoliko postrani, skrite pod zmršeaimi plavimi lasmi, ki silijo izpod nazaj porinjene čepice. Marija Gregorjevna jo nadaljevala: -V Petrogradu smo vsi, oče, mati in putero otrok stanovali v preprostem, skromnem stanovanju, kamor so neprestano prihajali radovedneži, prosilci in licrači, hi moj oče, ki jo dobival mnogo denarju in darov, ni hranil skoraj niee-tar zase; vse jo razdal ubožcem«. Ker je poročevalec neverjetno skomiz-gnil z ramo, je Marija Gregorjevna hitro rekla: •Ali no vorjamote? Vedite, da policiji, ko je po njegovi smrt j preiskala hišo, ni našla več kot tritisoč rubljev, vse Ras-imtinovo imetje«. — Ali ste videli carja? — jo vprašal poročevalec. -Vsak toden nas je naš očo zelo tajno p'opeljal v caričine prostore. Carica nas j« nsilovala, poljubljala in nam dajala slaščic. V noči od 16. na 17. decembra leta 19115.--» Zdelo so je, kakor bi so Marija Gregorjevna trenutek obotavljala. Vsekakor pa ni bila videti prav razburjena in je pripovedujoč zgodovinski dogodek popolnoma pozabila lastno rodbinsko tragedijo. --tisti večer jo prišel naš oče in ms je objel v naših posteljicah. Grem k Jusupovu, je dejal mo.ii materi, pa no-fcm, da bi se vedelo. No omeni toroj nikomur niti besedice. Ko jo to dejal, je položil prst na usta. Tedaj sem videla udnjič svojega očeta, ki jo hitro izginil temo, vedno držeč prst na ustih«. — In potem? — je vprašal novinar. 'Po njegovi smrti smo so zatekli v Sibirijo, v naš rodni kraj. Grozili so nam monarhUti in boljše viki, samo kmetje so na imeli radi in so nas ščitili. Zaprli so nas, pa so nas izpustili in zopet zaprli. Totem smo pobegnili. Nesreča nas je razdelila in tako sino blodili po svetu. Dva sta mrtva. Ostala sta mi še brat in sestra, ki še živita v Sibiriji. Jaz sem sedaj poročena, mati, brez vseh sred-sicv. Objava Bpominov mojega očeta, ki izidejo v kratkem, mi poda morda sred- © sto v za življenje. Ker pa no morem čakati, bom plesala, da prebranim sebe in svojo rodbino«. Pred končnim pohodom na Mount Everest S svojega oporišča na ledeniku Rongbuk jo britanska okspedicija dne 17. maja nastopila svoj tretji pohod na najvišji vrh Mount Evoresta v himalajskem gorovju. O zadnjih pripravah za to drzno podjetje poroča zanimiva brzojavka podpolkovnika Nor-tona, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da je okspedicija našla vsestransko oporo pri guvernerju v Sheka,r Dz.iu-gu, v čegar področju so nahaja planota Rongbuk in tudi mogočni Mount Everest. Darila, ki so jili temu najvišjemu tibetanskemu uradniku izročili Angleži, so omočila njegovo srce. V njegovem upravnem področju je eks-pedicija najela šo skupino notilcev-domačinov. V Shekar Dzongu — poroča pod-jKilkovnik Norton — smo še preizkusili naše nove aparate za kisik, ki jih je naš strokovnjak Irvvine šo med pot jo izboljšal. Predvsem so aparat ne nosi več na pršili, kor to zelo ovira plezanje. Potem nas je vodila pot preko slikovitega mostu pri Bongliu iu čez zadnji visok prehod Paug I>a v višavi 17.000 čevljev do šotorišča, ki leži neposredno ob vznožju Evcresta. Skoraj vsi smo prekoračili prehod s tolažilno zavestjo, du smo v najboljšem stanju; zdravje članov in uosi'-eov nam dajo upanje na uspeh. Z višavo prehoda se prvifi odpro pogledu celota Evero&lovega gorovja. Najvišje gore sveta se dvigajo tukaj v veličastno panoramo — od zapad.i proti vzhodu Cho Uyo, Giachuug Kang, Everest, Makula, in Kangelicn-junga. Everest, mijvišji, se nahaja v sredini, oblaki mu zagrinjajo glavo. Kamera in daljnovid stopila v akcijo, razvije so neskončen razgovor o težavnosti pohoda, o najboljših potili iu vrh . . . Sedaj so nahajamo v izhodnem šo-torišču leta 1922. Tu ili nobenega sledu o spomladi; ni ptičev, ne zelenja. Tu vlada šo trda zima. A mi smo dobro razpoloženi, kajti dospeli smo do šotorišča v določenem času in t.'lice ni zbolel na potu. Naši nosilci, sinovi teli visokih planot., so najboljši hribuJazci sveta. Pripravljeni so, da v naslednji postaji, v šotorišču St. 2, ki leži v višini 19.500 čevljev, prcuoče na golem kamenju, zaviti v svoje plašče, narejene iz ovčjih kož. Med njimi je tudi šest žensk, ki nosijo lajšo prtljago. Ti ljudje nosijo po JO funtov na potu, na kakršnem bi najboljši liri-bolazec v AJpah prenašal komaj 2.'; funtov. V našem šotorišču vrvi in vrši življenje kakor v roju čebol. Kapitan Geoffrey Bruco bodri in navdušuje nosilce, jim deli oblačila in opremo Ostali smo zaposleni s pripravami za zadnji odločilni pohod. Irvvine Pripravlja aparate za kisik, dr. Some veli ureja medicinsko zalogo in znanstvene instrumente. V par dneh bomo večinoma že na ledenikih. Pripravo so končane, plezalci opremljeni. Vse drugo jo v rokah usode . . 4 X Nesrečna številka 13. Odkar poznamo številke, hnaio ljudje številko 13 za nesrečno. 2e stari Egipčani so verovali, da ima trlnajstorlca neko skrivnostno usodno moč. Cigani smatrajo še dandanes, da prinaša številka 13 smrt. Stari židje so se posebno čuvali, da niso nikdar izgovarjali tc usodne številke. Tudi v norveški mitologiji zavzema trinaistl-ca nenavadno meslo; ustna poročila pričajo, da se je pod to številko skrival bog zlega. Ker je bilo na zadnji večerji s Kristusom vred 13 oseb, so sc tudi kristjani navzeli podobnega pruznoverstva. V nasprotju z nami pa je bila starim Mehikancem številka 13 sveta. Kdor nc veruje v vraže, njemu je trlnajstorlca seveda to, kar vsaka druga številka: prav toliko nesrečna kolikor srečna. X Ropar radi neozdravljive bolezni. Neko porotno sodišče v Kaliforniji ie obsodilo višjega državnega uradnika Al-Icna Moriorga ua IS let ječe radi drznega ropa. Mož je udri pri belem dnevu v neko banko, oslepil blagajnika s tem da mu je vrgel v oči amoniiakovega plina in odnesel 600 funtov šterlingov. Zločin sicer nl senzacijonalen, a je vendar v nekem oziru prav zanimiv. Morford jc bil namreč razmeroma dobro situlran in je užival velik sloves. Med glavno razpravo pa so prišle na dan okolnosti, ki so osvetlile pravi nagib tega uradnika. Neki zdravnik mu je namreč dejal, da sc nahaja v zadnjem stadiju jetikc in da bo živci samo še leto dni. Ta Izjava Je napravila na Morforda zelo mučen vtis. Sklenil je preživeti zadnje mesece svojega življenja v veselem razpoloženju. In Je Izvršil rop, da bi našel sredstva za razkošno življenje. pred prevratom neštetokrat obmetavali z blatoui, nocoj pa jo pred isto hišo pri-redila večtlsočglava množica iskreno nacionalna manifestacije. Glasbena Matica jo krasno zapela tri pesmi, godba Dravo jc zasvirala podoknico, nakar jo ob sokolski koračnici in neprestanih klicih kralju, kraljici, prestolonasledniku, Jugoslaviji iu kumiei sprevod krenil po Sodni ulici v Narodni dom, kjer eo jo ob pe-vanju narodno himno razšol. Jutri dopoldne ob 11. uri se bo vršilo slavnostno zborovanja v veliki dvorani Narodnega doma, kjer govori brat dr. Roslna. Popoldne ob pol t",, ml pa krono povorka vsega Sokolstva od Magda-leneke šolo v ljudski vrl, Kjer bo javna telovadba, zvečer pa narodna veselica z dvema godbama v Narodnem domu. Sokolsko okrožje »Ljubljana I.». Okrožni zlet naraščaja v zvezi z zunanjo proslavo društveno 10-letnico v Mostah, so ju morali vsled nepričakovanih tehničnih ovir preložiti od 1. na 22. junija, kar prosimo, da vzamejo br. okoliška društva na znanje. — Zdravo! Okrožni zlet nn Viču priredijo v nedeljo 1. junija sokolska društva Ljubljana, Šiška, Ig in Vič. Dopoldno ob K. uri se vrel skušnja, popoldne ob S. uri pa javna telovadba z vrtno veselico. Pri prireditvi sodeluje godba Dravsko divizije. Prijatelji Sokolslva, udeležilo so zleta v mnogobrojnem Številu. Zdravo! Sokolske slavijosti v Mariboru Maribor, 31. maja. Nocoj so pričele slavnosti mariborskega Sokola o priliki proslave 10-letiilcc razvitja prapora. Točno ob napovedani url, ob pol 21., ic krenila izpred Narodnega doma čez Glavni trg povorka dolge vrste Sokolov in Sokolio z godbo «Drave» na čelu. Slikovit jc bil pogled zlasti v Oosposki ulici in na Aleksandrovi cesti, ko so med bakljami in lampi-ioni blestele rdeče sraicc, nekdaj tako osovraženo bojno znamenje mariborskim Ncmcem. Povorki je sledila ogromna množica ljudstva. Ko Jc prispel sprevod pred dom kumicc, soproge dr. Posine, >c bila široka Aleksandrova cesta naravnost zabasana občinstva. Policija Je komaj napravila prostor za dolgi sokolski sprevod, kateremu ob strani ie tudi korakala četa skavtov v kroju. Nastop Sokolov na mariborskih ulicah Jc ponovno dokazal, da Je večina mariborske javnosti na njegovi strani. Starosta dr. Toplak je pozdravil ku-mtco dr. Rosinovo v jedrnatih besedah, spominjajoč se časov, ko jo leta 1911. kumovala v Rušah, takratnem malem Beogradu, razvitju sokolskega prapora. Navdušeni klici so pozdravili kumico, ki jo s soprogom, prvim starosto mariborskega Sokola, br. dr. Rosino, veselo pozdravljala z okna hiše, katero so Nemci TVRDKA KRALJ & BOLHA trgovina z žitom in deželnimi pridelki preselila se je iz svojih dosedanjih prostorov v Komenskega ulico Šf. 18. Telefon int.944 In so vljudno priporoča. 2721/a VINO ^PODRUŽNICA S vinarske zadruge »LJUTOMERČAN" za ljutomerškl in ormožkl okral 0 v L.JublJanl> Stara pot Stov. O K poleg vo|aške bolnica » nudi svoja zajamčeno pristna Ijutomerška vina po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VINO Pozor 1 Pozor I fe&aljevanje prostovoljne javne dražbe ™» ! vrši dne 2. in 3. junija. Razprodaja se vsakoletno moško in žensko blago, izgotovijenc obleke !il gospode in najmodernejše obleke in kostume ® dame, nadalje stelaže, pulte, mize in popolnoma nov šivalni stroj znamke „Singer". Vse ''ago se lahko ogleda v konfekcijski trgovini &rata Brunakole. Ljubljana, Židovska ul. 5. Trgovci! a686a Peki! Najcenejši nakup moke najboljših banatskih tipov pri tvrdki Jakob Paučič, Novo mesto. Kupuje in posreduje prodajo dežoluib pridelkov. krasno gorsko S©t©vsiie pošta Kotije (1 ero pešpoti od železniške postaje). Vrelec mineralno vode, zdravilne proti boleznim v grlu, na ledvicah itd. Najboljša namizna voda. - Priložnost za kopanje. - Izvrstna kuhinja z nizkimi penzionskimi cenami. sm70 esgigcggia^ssgsae&gssiegžsgigss^eggga Stavbene potrebščine, Hnolej, asfaltovanja, ksllolitna tlakovanja, žSpecijalna sredstva za Izolacijo proti vlagi, Izsušitev vlažnega zi-dovja, proti hišni In lesni gobi. — Mavčne plošče. — Strežna lepenka, ruberold, lesni cement, katran, karbolinoj, asfalt, bitumen, . =a mavec Itd,, itd, —= llUlffl KM LJUBLJANA. B!eiweisova c. 13.- Spori Konjske dirke v Mariboru Kakor smo žc poročali, so se vršile 29. maja na Teznu v Mariboru konjske dirke, ki so zelo dobro uspele. V nastopnem podajamo glavne Izide pri čemer so časovni podatki preračunani na 1 km. I. Kari l'aclmerlcva dirka: 1. licat: 1. Koketka, distanca 1815 in, čas za 1 km 1:33.1, 2. Glavar, 179S ni, 1:38.8, 3. Zupan, 1815 m, 1:3h.4. 2. Iieat: 1. Glavar, 1795 ni, 1:34, 2. Kokclka, 1815 m, 1:33.1, 3. Zupan, 1815 ni, 1:39.2. 3. hcat: I. Koketka, 1815 m, 1:32.7, 2. Glavar, 1795 m, 1:36.9. II. Mihajlovičcva dirka: 1. Sokol, distanca 1980 m, 1:45.1, 2. Nadina, 1920 in, 1:50.9, 3. Buffa, 1980 in, 1:50.7. III. dirka mesta Maribor: 1. Arfa, 19-10 111, 1.39.4, 2. Zupan, 20-10 m, 1:37, 3. Graudezza, 1980 in, 1,44. IV. Princ Dilonova dirka: I. Vesna, 1870 111, 1:48, 2. Koketka, 2180 m, 1:35.8, 3. Nadina, 1960 m, 1:48. V. Dvovprcžna Rossmantthova dirka: 1. Arfa-Aulokrat, 3170 ni, 1:47.6, 2. Tca-Fama, 3110 m, 2:00.8, 3. Janičar-Sorcnt, 3170 lil, 2:00.7._ LalikoatUiski miting Jadran-Primor Ic v Ljubljani jc pričel včeraj in sc nadaljuje danes. Mitinga sc udeležujeta poleg imenovanih klubov tudi Ilirija in pa Lask. Najboljši včerajšnji rezultati so: 100 m: Valtrič (Primorje) U sck. (dosežen jugoslov. rekord), 800 m: Pcrsclie (llirila) 2:18.3, 1500 m: isti 4:47, stutc-ta 4 X 100 m: Primorje 47.2 (dosežen slovenski rekord), pešhoja 10 km: Škraj nar (Primorje) 1:3:35.1, skole v višino z zaletom: Strckclj (Ilirija) 148 cm, ob palici: isti 253 cm, disk: Sever (Jadran) 29.8 m, kopje: Orehek (Ilirija) 39.2 in. Danes so na programu šo teki na 200, 400 In 5000 m, troskok, krogla in skok v daljavo z zaletom. Miting sc vrši popoldne ob 5. na Igrišču Primorja. llirila : Sporlvcrein, Beljak. — Danes ob 17.30 se vrši na športnem prosto- ru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo in koroškim prvakom Sportvercinom iz Beljaka. S. V. se nahaja letos v jako dobri formi. Dosegel Jc več dobrih rezultatov proti dunajskim in graškim moštvom ter ima izglede, da si vnovič pribori prvenstvo koroškega nogometnega saveza. Zadnjo srečanje med Ilirijo in Lleljačanl jeseni 1923 Jc končalo r 2 : 1 v prid SV. Današnja sestava moštva S. K. Ilirije se glasi: Miklavčlč-Pogačar, Bcltram-Lado, Zupančič II., Hus-Zupan-čič I., Brcgar, Učak, Oman, Vidmajer, — Kot predigra se vrši ob 16. url prijateljska lokma med rezervo Ilirije in agll-nlm S. K. Trbovlje. — Prcdprodaja vstop nio v trgovini .1. Goreč. Znižane vstopnice za redne člane, dijake in vojake se Izdaja samo v prcdprodajl, vstopnice za nedolclne do 14 le; po 3 Din samo pri blagajni na prostoru. , Službene objave I.NP. — Prvenstvena tekma Primorje : Svoboda dne I. junija so vrši na igrišču Primorja ob 15.30 iu ue kakor jo bilo prvotno objavljeno. Po tej Ukini nastopita rezervni moštvi obeli klubov. V ostalem velja slu/, bena objava od 29. maja. Tajnik I. Službene objave LLAP. Z ozirom na to, da je I.NP. določil današnjo prvenstveno tekmo S. K. Svoboda : S. K. Primorje na 15.30, sc vrši nadaljevanje lali-koatletskcga mitinga .ladraii-Prlmorje po tej tekmi. — Seia tehničnega odbora sc vrši Jutri v pondeljek ob 20.30 v prostorih Športne zveze. Navzočnost tehničnega referenta nujno potrebna. — Podpredsednik. 5. K. Punoniju : S. K. Primorje ju-morji. Danes ob 14. na igrišču Primorja prijateljska nogometna tekma med mladinskima moštvoma. Ob 18. prvenstvena tekma s Svobodo. Šport v Ptuju. Danes gostuje S. K. «Cclje» v Ptuju. Ker nastopi S. K. Celic prvič proti S. K. Ptuj, vlada ined tukajšnjim prebivalstvom veliko zanimanje z.i lo tekmo. Začetek ob Ki. — Predproda-Ja vstopnic sc vrši v trgovini Nedog. S. K. Ilirija v Gorici. Za prvo tekmo našega nogometnega prvaka v Gorici ic vladalo med tamošnjiin Italijanskim i• i slovenskim občinstvom zelo veliko zanimanje. Posel tekme Jc bil izredno dober. Naši nogometaši so bili ob prihodu prav prisrčno in gostoljubno sprejeti. V prvi vrsti se jc trudil za nase športnike pred sednik kluba .Pro Gorlzla- g. Reltl, ki ie znan mišim starejšim športnikom so iz onega časa, ko sc jc pri nas pričel gojili nogometni šport. Goriški nogometaši so izročili Ljubljančanom pred pri-četkom tekme lep šopek, Ilirij i pa sc ie revanžlrala s klubovlm spominskim pr.v porjem. Tekma Jo bila skoraj ves č.is napeta. V prvem polčasu je izgledalo, d.i bodo morali domačini doživeti hud poraz, žallboK pa jim je morala Ilirija v drugem polčasu prepustiti premoč. Moštvo »Pro Gorizia« je zelo hitro lu vztra! no ter sc odlikuje zlasti s krasno Igr« z glavo in v starin na žogo. Goji p.i pre-cej primitivno kombinacijo ter visoko igro. Izborila ic leva stran napada in obramba. Vsekakor se lahko leče, da goriški nogometaši nadkrlljujejo tržaške. Ilirija Jc v prvem polčasu pokazala lepo nizko jčomblnacIJskiT Igro, kl Jo jc občinstvo živahno odobravalo. V drugem polčasu pa je močno odpadla krllska vrsta predvsem G. Zupančič in leva zveza Pammer. Pričela ic visoko Igro ter omogočila domačinom izravnavo. Italijanski listi hvalijo predvsem vratarja Miklav-čiča. Za Ilirijo sta seortala Oman in Pammer. Sodnik Pcttarln od tržaške Ede re se jc posluy.il prcce) zastarelega načina vodenja tekme, pri katerem sc jc opažalo zlasti precejšnje zavlačevanje tekme. Publika jc bila korektna. Mm W zobozdravnik v Kranju (poleg Jadranske banke) ne ordinira od 3. do 10. junija v Mariboru, v bližini parka, enonadstropna, z vrtom in prostim stanovanjem. Ponudbo pod „Dom" na upravo ,.Jutra" v Mariboru. 27«a kovano in lito, kupuj® po najvišjih dnevnih cenah v celih vagonih: CciMa nnkufioiJEilnina stccega žzisza z o. z., Ljubljana, Elsspsuef&ka cesta I. snoi/. listre, ševijote, kamgarne, sukna kupito najceneje pri tvrdki ^osa Križaj & lastelic, Logatec SprcjGnra tas in pspBiličnB v praktičen pouk v svrho priueenju za lastuo rabo samostojno izvrševati vsakovrstno modno klobuke. — & 1. junijem tudi večerni tsdajl. Konceslionlranl učni tečaji za modno o&rt !n modni salon A. ¥ivo£3-Mozetič, LSubijarsa, Pred šliofljo 21/11. 2690/:i majice, perilo, kravate, palice, nahrbtnike itd. nudi najugodneje Za dobo letošnjega vele-sojina od 15. do 25. avgusta se odela v najem restavracija na sejmišču in tndi manjši vinotofi. Informacije dajo med 11. iu 12. uro dopoldua ravnateljstvo vclcsejmskega urada. 2ode J uitva j. g. Potek, trgovec v Konji cnh. Gramofon ......... podjetja neproconljlve vred, 11179 nOBtl naPram drugim apa. ratom. Oglejte si v Zvonarm v St. Vidu nad Ljublj&oo. 11253 Katera samostojna dobro Bltulrana mlajša da- j ma z lastnim stanovanjem v Ljubljani, bl hotola vzeti k sebi v Bkupno bivanje T0-lctnega nadofleljala? — Ponudbo b sliko na upr. Jutra pod „Brcz gnezda". 11252 vollk ln glasen s 15 malo rabljeulml ploščami, pripraven za gostilno, so do 15. junija po Jako nizki ceni proda. Postavi bo na kolodvor. Ceno In naslov povo uprava ..Jutra". 11307 Stanovanjo obstoječe lz 4 Bob, kuhinje, Solnčno pege! Brezplačno povem kako tj odstranijo v kratkem časa. Naslov „Solnce 14" na uprl ..Jutra". (Znamko za odgo. vor.) 1124^ ----------g lasne zaponke zlomljeno ln glavnike, aj popravi hitro ln točno i damskem česaluem salonu Rjavi dobrmani čistokrvni z rodovnikom, 3 ' uauiou%ttu __________ „m>j mesece stari naprodaj. - AlekBander Gjud, Ljubljana, kopalnico ln drugih priti- Ogledajo bo: Pot na Loko 4 nncreanl trn 6. 11250 klin, so odda dotlCnlku. kl (Trnovo). 11229 s b__^ odkupi vso opravo. Ponudbo na ..Apollo". Ljubljana, Stari trg i9/ii. 11260 40 zajcev najsolidneje obleko po , " , , nn- Vara napravi An to ° • J™iL??« »abljcne. Enonadstropno hišo prodam v LJublajnl v sredini mosta za 125.000 Din. Naslov pove uprava „Jutru" 11275 Lepa enodružin. hi?a masivna stavba z vrtom pred hišo ln z zelenjadnim vrtom, sadnim drevjem, poceni naprodaj. — Celje, Zavodu jn, Vila Porto. 11277 Visckopritiično hKo z nekoliko vrta, vodovodom ln elektriko, kupim. Pismeno ponudbe pod šifro „Hifta" na upravo „Jutra". 11182 Opremljena soba solnčna, bc odda takoj go-Bpodu, ki jo čez dan odsoten. Dolenjska cesta ul. 11177 Stanovanje 2 sobi b kuhinjo. Iščo mirna stranka s 15. junijem ali 3. julijem v Ljubljani. — Ponudbo na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod ..Nagrada". 11261 Opremljeno sobo s hlevom vred, so proda za 3000 Din. — Sv. Petra naBlp št. 35. 11306 Izgubila le revna učenka v četrtek od 5. do 6. uro popoldne zlato vratno verižico b križcem. i uporabo kuhinjo ali brez Kop Jc jZKUbjjeua verižica uje, išče v Ljubljani za do- j drug ppnrain lia njcno ma-bo nekaj mesecev, gospod v < tcr> B0 profl, uajdltclja. da Gospo-10803 Za novo kavarno ».Evropo" v Mariboru, se takoj sprejmejo sledeči ualuž- manufakturno blago, oblekeo. K. \Vidmayer - . . - ... i pri ..Solncu" za vodo. Prlpo« | bencl: 1 Izurjena kavarniška ro/.atn. Raznovrstno perilo, blagajnlčarka, dvo izurjeni SYHnate iu drugo robce, šerpc I kavarniški kuharici ali ku- ■ ■ barja (kl so tudi izvcžbanl v delu Bladoleda), 2 kavarniška donašalca. Pogoji po dogovoru. Do torka 3. junija t. 1. dajo pojasnilu Franc Bom v Laškem pri Celju — ud 3. junija naprej v Mariboru v kavarni ..Evropa", u as proti južn. kolodvora. 11192 pre.daj. NbhIov pove uprava ..Jutra". 11188 Prodam: 2 omari, 2 nočni omarici, 2 postelji, 1 mizo in 4 stole. Poizve sc: Dolonjska cesta št. 1 (r.a dvorišču). 11180 Pisalna miza in ..Stebpult" v dobrem sta-predpasniko. Vso opravo Va j »Ju, bo poceni produ. Naslov novorojenčke, majo in noga- v uP''avl »Jutrjl • 1U94 vice, domačega izdelka. — j -----—■——-----------— Venčke in šopko za nevesto Plahte nepremočljlve, dobro ohranjene, ter večjo množino vreč za ogljo kupim. Ponudbo pod „Plah-to" na upravo „Jutra". 110S3 Iščem stanovanje obptoječo lz 2—3 sob, kuhinjo ln prltikMn za takoj. Naslov pove uprava „Jutra" 11115 Stanovanje 2—3 sob, kuhluje in prltl-klin, v sredini mesta. Išče mirna etranka. Ponudbe jo poslati na upravo ..Jutra" (iše^sjo) Mlad agilen trgovec b kapitalom in lokalom na zelo prometni cesti, v sredini Ljubljane, bi prevzel zastopstvo kakršnekoli Btro-ke iz tu ali inozemstva. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Agllcn". 11175 Mlad trgovski pomočnik mešane ptrolce, želi dobiti službo v kaki veletrgovini v V LULUU IU nvjfivu . >r u uuuu u u.ku oivai Gledališka ulica štev. J/IL | najboljšemu ponudniku. - Halo! Pohištvo dobro ohranjeno, sc takoj proda. — Kompletna temna spalnica lz trdega lesa. mi Ljubljani ali kakem drugem I Novi modeli. Poslužujte se ; za ln Btoli. Cena ugodna.— mestu. — Plača lahko minimalna. — Cenjeno ponudbo bo prosi na upravo ,,Jutra" pod „Nastop takoj" 11115 K boljši družini Želi priti Inteligentna gospodična, ki ima veselje do otrok*, kuhinjo ln gospodinjstva. Prevzame tudi mesto samostojne gospodinje. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Samostojna". 11159 Trgovski potnik začetku j izdelkov domačo tovarno otroških vozičkov in dvokoles ..TRIBUNA" F. B. L.. LJubljana, Karlovska cesta 4. Istotam bo dobijo po znižani ceui nova dvokolesa, mn" pomožni motorčki, stroji in pncumat.Uca. Spr jemalo so v popolno popravo za cmajliranie z ognjem ponlklanje dvokolesa, otroš ki vozički, šivalni in razni j — drugI stroj!. — Prodajajo j tudi na obroke. — Ceniki i franko. 1020 Naslov povo uprava ,,Jutra" 11242 Damsko kolo 'šivalni 7mMt),cc ..Styrla", prav dobro -'•"unjeno (predvojno blago) proda za 1700 dlnirjov. jjj ; Naslov povo uprava „Jutra" Kočija Jedilno sobo zelo lopa, lahkn, polkilta, 'lajfi-.i.-ijšo izdelavo, cno-. vprežna. prirejena tudi za i par konj, so produ za 17.000 vpeljan v celi državi pri | npravo, železen štedilnik, galunterlstih. ki govori ve.': j v/erthclm blagajno in raz jezikov, iščo za takoj boljšo i učno stvari, prodam radi r.c obro ohranjeno, kuhinjsko ; Din. — Jernej Štelo, vinski ....... trgovina, Ljubljana-Spodnja Kupujem ln plačam po najboljših cenah stare obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Jurečič, LJubljana, Sv. Jakoba nabrežje 5t. 31. 31305 Seno, slamo večjih količinah po nizki j ceni promptno dobavlja Franc K a m b i č, Zagreb, I Tlcalčlčeva ulica štev. 71 b. 11129 Zaman se trudite s prodajo vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hid. kmctsklb po-sostev. graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel Itd., ker kupci se oglašajo stalno lo pri «P08C3t» Renlltetnn pltarna. d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. 1022-a 11 Naslov pove uprava ,,Jutra" tO 390 Na hrano in stanovanje bo sprejmejo 3 gospodično. Naslov pove uprava ..Jutra" 11108 Sobo s hrano oddam dvema gospodoma. — Naslov pove uprava ..Jutra" 11127 Soba z 2 posteljama iu vso pravo, majhno predsobo, elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom, bc odda dvema mirnima osebama. — Naslov pove uprava „Jutra" 11157 hinjo. Za prevzetje je po treben kapital 3 00.000 Din, je deloma za izplačati. — Vprašati pod „Lopa bodočnost" na upravo „Jutra". 11098 Trgovski lokal prevzamem takoj v večjem prometnem kraju Slovenije, proti primerni odkupnini.— Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Stalni promet 7" 11218 Trgovski lokal 7. majhnim stanovanjem v Zagrebu, na glavul ulici, v II. nadstropju, posebno pripravno za modni atelje, konfekcijo ali trgovino ua debelo, so takoj odda. — Pojasnila daje: ..Realla", Dunajdka cesta 21. 11234 Skladišče prostorno in suho, v LJubljani aii okolici, v bližini kolodvora, ee išče za takoj. Ponudbe na upravo ,Julra" nod ..Skladišče". 11253 glede ponudb In pojasnil bo Izve v upr. „Jutra". 11222 Deklico staro 14 dni, oddam za svojo. Naslov povo uprava ..Jutra-' 11248 inf©r- mašile površne, neresnične,^ nezanesljive, krivične| zlobno itd. itd. daje zs honorar od 50 Din dc 100 Din informaciistf zavod «'58 j Joško SEVER Ljubljana 1 Gosposvetska cesta 14 /i Epge. frotir, sirova svila, perilno blago iti. Izbora največja. -2S7s/a c II. I E. Skeberni: Ljubljana, Mestni trn 10. Dve opremljeni sobi skupni, z vso opravo, s bo-paratnlm vhodom In elektr. razsvetljavo, se oddasta 2 mirnim osebam. Naalov pove uprava ,.Jutra". 11155 Nabiralci razglednic naj se oglasijo pod značko ..Kolektor" na upr. „Jutra" 11302 Kdor posodi 25.000 Din dobi takoj stanovanje, obstoječo lz velike sobo ln lcu-j hinjo. — Ponudbo na uprnvo ,,Jutra" pod Stanovanjo". 11232 tvrdko. Uspeh zajamčen. Cenjene pouudbe na upravo „.Jutr«t" pod šifro „Agilen". 11181 Knjigovodkinja t mnogoletno pisar, prakno, želi mestu v Ljubljani uli okolici. — Cenjene ponudbe pod ..Starejša moč" na upr. „Jutra". 11170 Izučena prodajalka litve. Ogleda so lahko vsak dan dopoldne. Naslov pove uprava ..Jutra". 3.1193 Hilrotekoči stroj za pribljanjo podplatov z lesenimi žeblji (nchncll-lauCendo Holznagelmaschl-ne) prodam ugodno rodi cdlioda. Naslov: StUhr. Tržič. 11094 Motorno kolo l.ščo mesta v trgovini.-Gre dobro ohranjeno, po radi se-tudl kot blagajnlčarka nll pomožna pisarniška moč. — Ponudbo bo prosi na upr. ..Jutra" pod šifro ..Zvesta". 11213 Dekle čeli stopiti v službo h kaki uiauji.1 družini. Vešča je nekoliko kuhe, šivanja ln drugega hišnega dela. — Naslov pove uprava „Jutra". 31303 Saldokontistinja r. lOlotno prakso, žoll premeniti službo. Gre tudi kot kontoristinja. Ponudbo po«' fcifro „Uobru mou" na upr ^Jjitra". / ^1130» litve takoj proda za polo v i fino cono 4S00 dinarjev. Naslov povo uprava „Jutra" Rr-sfUnstvo z^ijn, kolcrabico In ohrovt za presajanje, bc dobi : Cesta v mestni log št. 31. 11254 Krasno tele (bikec) siinodoicc, 5 tednov fslar. nd s I. premijo odli-kovnnegu bl)':t In dobrega mlečne^:« ]totoniotvu, je nn-prodnj. Ceata v mestni .št. 31. 31255 Biljard ruamke ..Selfort", dobrem stanju, bo v prav r.o proli 074 , dn. Vprašati je v kavarni I „Slon" v Ljubljani. 3125G Pozor! Pozor! i Slavnemu občinstvu nnznn- I njam. da bom prodajal od danes naprej različno blago r'cnih atolov, se po nizki po sledečih conah: prlma ' Penl proda. Ogleda se v ho- Divanl žofa-otomana in več preoble- Posojilo 75.0G0 Din išče m ua posestvo, proti vknjižbi na prvo mesto lu 18 odst. obrestmi. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ,»Posestvo". 31233 telu domai o svinjsko mast po 35 Din ; suho slanino po | 33 Din; papriclrnno slanino po 34 Din ; trebušno mero (Kn|sorflelneh) po 33 Din : I soljeno slanino po 30 I)ln; I svežo slanino po 23 Din. — i za centralno kurjavo ali ,,S!on" v Ljubljani. J1257 Parni kotel Prav lepo majhno jiosestve dobičkanosno, v prijaznem svetovnoznanem kopališču — Rimsko toplice — se redi družin, razmer zelo ugodno ■proda. Kupcu takoj vso ua razpolago. Potreben kapital 100.000 Din; ostalo po dogovoru. Samo resnim kuponu daje podrobna pojasnila lastnik P. Stcrk, modna tr-povlna, Ljubljana, Stari trg št. 18. 10438 Majhna hiša r- kletjo ln vrtom, v bližini Ournlzlinke bolnico v Ljubllani. 2 minuti od elektr. železnice, bo proda. Naslov v upravi ,,Jutra". 31102 Veleposestvo ob državni cesti In pri farni cerkvi : enonadstr. hIJa. 3 gospodarska poslopja. 40 oralov arondlranega zemljišča (njive, travniki, pašniki, gozd, vinograd), kočija, vozovi, stroji, gospo- i kompletno, (3 sobe), eo zn-dartko orodje, konji, goved. ! menja proti enakemu, event. Katera debresrč. gdč. bl hotela osrečiti prlproste-T-*a gospoda? Dopiae b polnim naslovom na upravo „Jutra" pod ..ZunesljivoBt". 11308 Znanja želita dva mlada gospoda z isto-takima srčkanima gospodičnama — kl bl bo skupa.1 kratkočasili. Dopise, čo mogočo s sliko, na upr. ,.Tutra' pod ,,Kratek čas". 11278 Prazno sobo oz. primeren prostor, Iščem za shranitev novo kompletne spalnice. — Ponudbe prosim pod ..Prazna soba" na upr. „ Jutra". 11230 Na stanovanje in hrano r,e sprejmo gospodična na Sv. Petra centi štev. 29/1. 31223 Stanovanje v vili krasno, komfortno, v Mariboru, blizu parka, event. opremljeno — prepustim za višjo Blužbo nrl industriji, trgovBkom podjotju nll drugod. — Resne ponudbe oll Informativna vprašanja pod ..Triglav" na upr. „Jutra". 31219 Stanovanje v Mariboru premog « vseh. vrst in vsako množino, Vj čisto opranem stanju nudi, za ta* kojšnjo dobavo Prodajni urad 1$L M U. JfiKIL Ljubljana, Krekov trg 10_ Franc, d. z o. z,, Hrani Manutaktura na debelo In drot" SS. 1885 Trgovci na doželi, ostali odjemalci, predon kupite, p"*. pričajte so pri nas zno7a o conah in lopi izberi. Trgovccm damo najmanjšo količine po prvih cena« na doliolo. 1027/" ,.„ Prl*'Vociem1Uoajoimia 1 ^ohie«;'»koraj"Šo «ov."ln i^lnjo, Wo«nl. pridelek r !»««..' 2 ;,',,, J. Prime. |,rols Popravila r,e sprejsmajo Ročne torbice za dame In listnice za gospode, domač izdelek iz zajamčeno pristnega usnja, prodaja po znižanih cenah od Din 25-— navzgor tvrdha Ivan Lončar, na So. Petra cesti št. 36. ¥1? fi HA" POHLSN & DRUGOVI ^ ? M^MJšk — KAMNIK (Slovenija) = tvornica vlasnic, rinčic, kljukic za črevlje in kovinastih gumbov Centrala: LJubljana I, pofitni predal Stev. 126 811a se priporoča za cenjena naročila, ki so takoj in v vsaki množini izvršo. Zahtevajte vzorce in cenik! pr* um pi«t perilo, klobuke, dežnike itd, kupite najceneje pri lakobii Letin, Sspifear, Blaral trg l ^ * nt Maroč«« 0< Najboljši iu najmodernejši pisalni stroj sedanjosti, I IVAM 7A1?nTNVl? LJUBLJANA I IVill« iLai^fiss.lJ' 1 1 1 fa. Dunajska cesta št.48 | Telefon št. 379 mestni tesarski mojster Telef°" št-370 ) Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za j palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tia, \ stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža*a. _s_Tovarna furnir?«. Ljubljana GradiaSo 10 Telefon CSS Rnocijalna trgovina 1 Vseli pi-'sarnišhib potrebščin Centrala za SHS; Zagreb Sflaruiičeva ul. 5 Prodala na obroke Smser Šivalni stroia, Betime^ C©., York Telefon štov: 19, 20 in 170 Brztjsnl naslov ESKONTNA JS®"* Afilsjaesja Hrvatske eskornptne banke v Zagrebu -5™ ^ banono stu-oico spadajoč© posle najkulantneje