Št. 278 (16.315) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnn* • - -»'lastil. Od 5. do 17. septembra' " , : 'Doberdob' vGovc .o. . v- tembia 1944 i.. ■ ^rn. ' ^od Vos til je eaim i.s-.ani K j. v ••rVN::-. M sužnjeni E'- - TRST - IH. Montu 776630) GORICA - Drevaed 24 moggo 1 -Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 POSINNA PLAČANA V GOTOVN J500 LIR Spedizione in abbonamento postale 45% Alt 2, conana 201), legge 66296-Riale dl Th CARSO /“Alast. Giraldi R. ilUCE OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA tel. 040/200238 TOREK, 24. NOVEMBRA 1998 Nagrada županom z« dobro deb Bojan Brezigar ,7 "o zadnjih občms ‘ltVah v Italiji: vol sitirec »nagradili« ® ^pane, Id so po Jteni v zadnjih stir ^^0, da so bili 'Upani izvoljeni že , r°gu, ponekod 0hkurenci sedi kandidatov, Tepanja v človek ^anko: kako n. 'ženili dejstvo, da 'eri. izmed teh ka 'Slo glasov za _ $e ob predst; v6zali na nobe jhentamo stranki ^di v Sloveniji st 'ivci oCitnoV °všku in nji tnosti, da vod težkei v*djncevanja :idm, kaze ^odobniko stranko, ki nehote . zn Polemik m i genski vol Osip TRST / DVAINDVAJSETI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKE G ZDRUŽENJA Sodelovanje med vsemi dejavniki pogoj za gospodarsko rast ob meji Člani izvolili novo vodstvo in prilagodili statut - Veliko gostov iz FJK in sosednjih držav Zaradi pljučnice ruski predsednik spet v bolnišnici MOSKVA - Zaradi pljučnice in visoke temperature so ruskega predsednika Jelcina ponovno sprejeli v bolnišnico, kjer se je sestal s kitajskim predsednikom Zeminom. Poleg komunističnega liderja Zjuga-nova je zahteval predčasne volitve tudi vodja pro-Jelcinove stranke NDR Sohin. Na 28. strani TRST - Politični in gospodarski pogoji v zadnjem Času spremenili. Za ekonomski razvoj Trsta in Dežele FJK je potrebno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi podjetniki ter javnimi ustanovami, ki morajo skupno delovati za prihodnost tega območja tudi v luci globalizacije tržiSC, odpiranja EU na vzhod in vstopa Slovenije v EU. S tem so malodane soglašali vsi udeleženci 22. občnega zbora SDGZ, ki je bil v nedeljo v Trstu in ki so se ga poleg elanov udeležili ugledni gostje in predstavniki oblasti iz FJK, Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na 3. strani PRIMER VODITELJA PKK / SE VEDNO VELIKA NAPETOST Afera Ocatan: Tudi Bela hiša išče kompromisno rešitev V Evropi mraz terjal 80 žrtev Težave po vsej Italiji Na 7. in 29. strani RIM - Ameriška vlada, ki je do včeraj pritiskala na Italijo, naj izroči Turčiji kurdskega voditelja Abudallaha Ocalana, se je nekoliko premislila in sedaj iSCe neke vrste kompromisno rešitev za to vse bolj zapleteno mednarodno afero. VVashington se je odločil za mehkejšo politično usmeritev, potem ko Turčija stopnjuje polemiko z italijansko vlado. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je dejal, da ZDA iSCejo skupaj z Ankaro in Rimom neko rešitev za izhod iz sedanje slepe ulice. Na 2.strani Milanski kvestor obtožen umora MILAN - Zaradi namernega umora so včeraj aretirali milanskega kve-storja Francesca Forlea. Obtožen je, da je leta 1995 med zasledovanjem tihotapskega čolna pri Brindisiju streljal s helikopterja in ubil nekega tihotapca. Po umoru naj bi položili zraven trupla brzostrelko, CeS da je tihotapec prvi strejal proti helikopterju policije. Na 2. strani SLOVENIJA / NA NEDELJSKIH LOKALNIH VOLITVAH V petih mestih drugi krog Uveljavitev Drnovškove LDS LJUBLJANA - Po doslej zbranih neuradnih podatkih občinskih volilnih komisij 10 slovenskih mestnih občin bo v kar petih mestnih občinah potreben drugi krog volitev. Volilni izidi tudi kažejo, da so Liberalni demokrati premiera Janeza Drnovska okrepili svoj položaj tako v primerjavi z državnozborskimi volit-1 vami leta 1996 kot v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 1994. Socialni demokrati Janeza JanSe so tudi za spoznanje narasli in so s svojimi dobrimi 16 odstotki druga slovenska stranka. Poražena pa je bila Slovenska ljudska stranka, ki je dobila 10, 37 odstotka proti dobrim 19 odstotkom s političnih volitev, ko je bila dejanski zmagovalec. Zgubila pa je tudi v primerjavi z letom 1994, ko je imela na lokalnih volitvah skoraj 13 odstotkov. Na 4. strani V Bocnu zmagala SVP, v Trentu stranke Oljke BOČEN - V bocenski pokrajini je Južnotirolska ljudska stranka (SVP) okrepila svojo absolutno večino, v tridentinski pokrajini pa so se uveljavile stranke Oljke. To je glavni rezultat deželnih volitev, ki so minulo nedeljo potekale na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. SVP je na prejšnjih deželnih volitvah v letu 1993 imela 52,1% glasov, zdaj pa je dosegla kar 56, 6% glasov, medtem ko je predsednik bocen- ske pokrajine Durnwalder prejel več kot 100 tisoč osebnih preferenc. V pokrajini Trento je z 22% glasov prva lista Margherita, ki jo je oblikovala Ljudska skranka skupno s predstavniki civilne družbe, medtem ko so LD od 6,3 poskočili na 13,4% glasov. Tu se je slabo odrezala lista avtonomistov P ATT, ki je leta 1993 dosegla 20,2% glasov, zdaj pa 12,4%. Liste desne sredine so se šibko uveljavile. Na 2. strani Tržaški gospodarski položaj je stabilen TRST - Tržaško gospodarstvo v zadnjem letu ni doživelo bistvenih sprememb, Čeprav je prišlo do nekaj pozitivnih signalov (kot nepričakovani 3 2-odstotni porast izvoza v prvem polletju), pa tudi seznam iskalcev dela se je letos rahlo skrajšal. Negativne plati gospodarskih razmer v pokrajini pa izhajajo predvsem iz pomanjkljive prometne infrastukture in neučinkovitosti javne uprave, poglablja pa se tudi razlika med revnimi in bogatimi sloji prebivalstva, je v poročilu na zasedanju Pokrajinske gospodarske konzulte opozoril predsednik TZ Donaggio. Na 23. strani Trst: živahna debata na kongresu SSk TRST - Nedeljski pokrajinski kongres Slovenske skupnosti v Finzgarjevem domu na Opčinah je razkril marsikatero Šibko točko stranke in manjšinske politike na sploh. Uvodnemu poročilu tajnika Petra Močnika in pozdravom gostov je sledila živahna in tudi polemična debata. Glavno pozornost so namenili zaščitnemu predlogu poslanca Domenica Masellija in situaciji v stranki. Na koncu so izvolili 31-članski pokrajinski svet. Na 7.strani Dvojni jubilej na Cecilijanki GORICA - Devetnajst zborov je v soboto in nedeljo nastopilo na jubilejni, 40. pevski reviji Cecilij anka v priredbi ZSKP, ki je bila posvečena 70-letnici goriškega skladatelja Stanka Jericija. Na reviji, ki združuje zbore iz Goriškega, Tržaškega, Koroške in Slovenije so podelili priznanja zborom in zborovodjem za dolgoletno sodelovanje na prireditvi. Ob prireditvi sta izšli tudi dve publikaciji, zbirka priredb slovenskih ljudskih pesmi in zbornik ob 40-letnici pevske revije. Na 26. strani AFERA KURDSKEGA VODITELJA / SE NAPREJ NAPETOST, A TUDI MOŽNOSTI REŠITVE Ocalan: Tudi ZDA iščejo »kompromis« Turčija ne popušča v polemiki z Rimom Socialistična Internacionala podpira Italijo - Nemčija se izmika z zahtevo po ekstradiciji Turški bojkot ogroža tudi podjetja iz FJK VIDEM - Podjetju Danieli v Buttriju grozi izguba posla za postavitev tovarne v Turčiji. Bojkot italijanskih izdelkov bo najbrž prizadel tudi to tovarno, ki že desetletja gradi tovarne po vsem svetu. Za podjetje Danieli te težave sicer to ne bi bile nič novega, saj so se Se večkrat znašli v primežu revolucij, vojn in bojkotov, pa so se vedno izvlekli iz težav. Če bi izgubili posel pa bi bila škoda precejšnja. V podobnem položaju so nekateri proizvajalci stolov na območju Manzana in Buttrija. Iz tamkajšnjih tovarn gredo italijanski stoli po vsem svetu. Tudi v Turčijo. Pred nekaj dnevi so v nekaterih tovarnah tega območja dobili fakse z odpovedjo naročil ali pa z grožnjo, da bo njihova proizvodnja sežgana na ulici, če ne bodo pritisnili na rimsko vlado in zahtevali, naj izroči kurdskega voditelja Ocalana Ankari. Podobne težave imajo podjetja v drugih krajih FJK in Veneta. Izvoz v Turčijo sicer ni velik, komaj za poldrugi odstotek ga je, za marsikatero podjetje pa je to veliko. Nekateri podjetniki so si komaj oddahnili, ker je bila ikraška kriza rešena brez uporabe sile, saj sp z Bagdadom imeli nekaj poslov. Na vsem italijanskem severovzhodu pa so zelo prizadeti zaradi padca izvoza v Rusijo in na Daljni Vzhod. Turški bojkotje dodaten udarec. Tudi turisti odpovedujejo počitnice v Turčiji, kar je udarec za turistične agencije. Sicer pa ima drugod v Italiji še hujše skrbi. Tovarna Agusta bo ob naročilo 150 helikopterjev, M so bili še naročeni. Turki jih bodo kupili drugje, z njimi bodo šli nad uporne Kurde. Odpovedan je bil tudi posel za nakup Pi-rellijevih gum za veliki vozni park avtobusov v Carigradu. Nihče v Ankari pa ni pomislil, da bi te gume izdelali turški delavci v tovarni v Izmirju. Vse kaše, da je grapa Eni ob veliki posel izgradnje naftovoda od Kaspijskega morja do Sredozemlja. Ta naftovod naj bi bil speljan skozi Turčijo in bi tako občel “nevarno” »Čečenijo. V angleškem in francoskem specializiranem časopisju je bilo napisano, da so upor v »Čečeniji finansirali Turki prav zaradi tega, da bi nafto iz Bakuja pošiljali z naftovodom po njihovem ozemlju in ne po ruskem do pristanič v »Črnem morju. Na turški televiziji so prejšnji teden predvajali spot proti italijanskim špagetom. Demonstracije so bile tudi pred trgovinami, ki prodajajo italijansko blago. Med temi tudi pred trgovsko verigo Benettona, čeprav več izdelkov naredijo prav v Turčiji. Mimogrede se moramo spomniti, da je pred pribhšno mesecem dni bilo v Italiji veliko polemik v zvezi z naročili Benettona turčkim podjetnikom. V njihovih tovarnah so izkoriščali mladoletne. Marko VValtritsch RIM - Ameriška vlada, ki je do včeraj močno pritiskala na Italijo, naj izroči Turčiji kurdskega voditelja Abudallaha Ocalana, se je nekoliko premislila in sedaj išče neke vrste kompromisno rešitev za to vse bolj zapleteno mednarodno afero. Was-hington se je odločil za mehkejšo politično usmeritev, potem ko Turčija tudi zaradi notranjih političnih težav stopnjuje polemiko z italijansko vlado. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva James Rubin je dejal, da ZDA iščejo skupaj z Ankaro in Rimom neko rešitev za izhod iz sedanje slepe ulice. Za Američane je voditelj Kurdov, ki živijo v Turčiji, nič drugega kot terorist in ga je treba zaradi tega postaviti pred sodnike, a ni nujno, da so to turški sodniki. Wa-shington sedaj ne izključuje možnosti, da bi Ocalana izročili Nemčiji, ki je proti njemu že zdavnaj izdala mednarodno tiralico, ni pa še formalno zahtevala njegove izročitve. Clintonova administracija je očitno prišla do zaključka, da spor med Italijo in Turčijo ne pelje nikamor in da bi po tej poti le oši-bil zlasti vojaško zavezništvo NATO. Novost v ameriškem zadržanju bo sedaj, kot menijo nekateri, prepričala nemške oblasti, da zahtevajo izročitev voditelja kurdske PKK. To bomo videli morda že danes ali jutri, čeprav ne smemo pozabiti, da živi v Nemčiji veliko število Ocalano-vih pristašev, kar bi znalo ustvariti hude težave bonnskivladi v primeru procesa proti kurdskemu voditelju. V Nemčiji pa živi še več Turkov in Bonn je v zelo dobrih odnosih s turško vlado. Zadeva je, kot vidimo, zelo zapletena, prej ali slej pa jo bo treba na nek način rešiti. Turčija medtem zaostruje gospodarsko vojno proti Italiji, čeprav je v državi slišati tudi sramežljive in še vedno dokaj previdne pozive k zmernosti. Ministrstvo za prevoze je včeraj tako prekinilo predvajanje satelitskih oddaj italijanskih televizijskih mrež RAI in Mediaset, potem ko je obrambni minister že v nedeljo preklical nekatere zelo pomembne pogodbe za dobavo vojaškega materiale in, kot kaže, tudi orožja. Da je trgovinska vojna nesmiselna in za Ankaro morda celo škodljiva pa je mnenja minister za gospodarstvo Gu-nes Taner, ki opozarja, da tudi Turčija izvaža v Italijo svoje izdelke in proizvode. Solidarnost Italiji prihaja medtem iz vrst socialistične Internacionale. V resoluciji, ki so jo odobrili soglasno, piše, da Italija ne more izročiti Ocalana državi, kjer je v veljavi smrtna kazen, nedopustno pa je, da turška vlada na nek način spodbuja gospodarski bojkot italijanskih izdelkov. Turška socialdemokratska stranka, ki je podprla omenjeno resolucijo, je ponudila svoje posredovanje v sporu med Rimom in Ankaro, čeprav je prepričana, da je voditelj PKK v preteklosti spodbujal in izvajal teroristične akcije proti turški državi. MILAN - Včeraj so aretirali milanskega kvestorja Francesca Forlea (na telefoto AP). Obtožen je namernega umora: ko je vodil kvesturo v Brindisiju, naj bi bil vpleten v umor nekega tihotapca. Forlea so včeraj poklicali na srečanje na notranje ministrstvo v Rim; kazalo je, da gre za redno srečanje, v Rimu pa so ga aretirali. Zaporni nalog sta zahtevala namestnik državnega pravdnika iz Brindisija Leonardo de Castris in zastopnik protimafijske direkcije Giuseppe Capoccia. Dogodek, zaradi katerega se je kvestor znašel za rešetkami, se je odvil v noči od 13. na 14. junij 1995. Kvestor in nekaj njegovih sodelavcev je na helikopterju zasledovalo motorni čoln, na katerem je bil Vito Ferrare-se, ki naj bi se ukvarjal s tihotapstvom in z nelegalno imigracijo. Prav kvestor naj bi s helikopterja streljal in ubil Ferrareseja. Po uradni verziji naj bi šlo za samoobrambo, ker naj bi tihotapec streljal s čolna proti helikopterju, in res je zraven tru- pla ležala brzostrelna pištola. Na tej podlagi so zaključili preiskavo, češ da je šlo za upravičeno streljanje. Pri nadaljni preiskavi pa sta policista, ki sedita v zaporu zaradi sodelovanja z mafijsko organizacijo iz Apulije Sacra corona unita, priznala, da so brzostrelno pištolo položili pozneje zraven mrtvega tihotapca, da bi tako opravičili streljanje iz zraka proti čolnu. Forlea, ki je včeraj po aretaciji odstopil z mesta kvestorja, je imenoval na vrh milanske kvesture prejšnji notranji minister Napolitano letošnjega 1. oktobra. Za notranjo ministrico Russo Jervolino aretacija ne načenja solidarnosti s policijo, obenem pa je izrazila zaupanje v delovanje sodstva in upanje, da bo Forleo znal pojasniti svoje delovanje. Francesco Forleo je bil med ustanovitelji naprednega sindikata policistov Siulp, dve zakonodajni obdobji je sedel v parlamentu v vrstah Dsl, pred Milanom je vodil kvesturo v Firencah. H RIM / S HELIKOPTERJA JE STRELJAL NA TIHOTAPCA? Aretirali milanskega kvestoja z obtožbo namernega umora DEŽELNE VOLITVE / SVP OKREPILA ABSOLUTNO VEČINO V BOCENSKI POKRAJINI, LISTA MARGHERITA (LS) PRVA V TRENTU V Bocnu zmagala SVP, v Hetitu pa leva sredina Več kot 100 tisoč preferenc za predsednika bocenske pokrajine Durnwalderja - BOČEN - V pokrajini Bočen Južnotirolska ljudska stranka (SVP), v pokrajini Trento pa vsedržavne stranke leve sredine: to so zmagovalci deželnih vohtev, ki so se to nedeljo odvijale na Tridentin-skem-Južnem Tirolskem. Kot je znano, je ta dežela sestavljena iz omenjenih dveh avtonomnih pokrajin, in tako je tudi deželni svet dejansko seštevek zadevnih dveh pokrajinskih svetov. Naj zato navedemo volilne izide ločeno po obeh pokrajinah. Absolutni zmagovalec v pokrajini Bočen je, kot rečeno, SVP. Dosegla je kar 56, 6% glasov, medtem ko jih je imela na prejšnjih volitvah leta 1993 52, 1%. Daleč druga je bila skupna lista Nacionalnega zavezništva in Liberalcev, ki je zabeležila 9, 7% glasov. Ta lista je pri-mnerljiva z listo MSI-DN, ki je leta 1993 imela 11, 6% glasov. Sledijo Zeleni s 6, 5% (prej 6, 9%), Union fiir Sudtirol s 5, 5% (-prej 4, 8), FI-CCD s 3, 7%, samostojna lista Ladincev Ladins-DPS s 3, 6% (prej samo Ladins 2, 0%), Cen-tro sinistra s 3, 5% (prej DSL 3%), Popolari AA s 2, 7% (prej KD 4, 4%), Freiheitlichen s 2, 5% (-prej 2, 2%), II Centro-UDA s 1, 8%, SKP s 1, 4% (prej 0, 7%), Severna liga s 0, 9% (prej 3%). V pokrajini Trento pa je se je najboljše odrezala lista Margherita, ki jo je oblikovala Ljudska stranka skupno s predstavniki civilne družbe. Ta lista je prejela 22% glasov, vsaj do neke mere pa je primerljiva z listo Krščanske demokracije iz leta 1993, ki je leta prejela 24, 1%. Na drugem mestu so Levi demokrati s 13, 4% glasov, ki so leta 1993 zabeležili 6, 3%. Znatno pod pričakovanji pa je bil volilni rezultat liste avtonomistov P ATT, ki je dose- gla 12, 4% glasov, medtem ko jih je na prejšnjih volitvah imela 20, 2%. Sledijo FI-CCD s 11, 7%, Centro UPD s 10, 4%, Severna liga s 8, 8% (prej 16, 2%), Nacionalno zavezništvo s 6%, Trento do-mani s 5,1%, skupna lista SKP in Zelenih s 3, 9%, AI-PAR s 2, 2% in Lista Dini s 2, 2% glasov. Voditelj SVP Siegfried Brugger je seveda izrazil veliko zadovoljstvo nad volilnimi izidi. Dejal je, da iz vohtev prihaja potrditev politične stabilnosti in socialnega napredka v bo-censki pokrajini, podčrtal pa je tudi, da je Usta SVP zajela 80% glasov vseh nemških volilnih upravičencev. Pristavimo naj, da je na volitvah slavil pravo zmagoslavje dosedanji predsednik Pokrajine Bočen Luis Dumvvalder, ki je prejel več kot 100 tisoč osebnih preferenc. Zadovoljni z nedeljskimi volilnimi izidi pa so Pokrajina Bočen Stranka %1998 Mesta %1993 Mesta SVP 56,6 21 52,1 19 AN-LIB 9,6 3 11,6* 4 Zeleni 6,5 2 6,9 2 Sud Tiral 5,5 2 4,8 2 FI-CCD 3,7 1 - - Ladins 3,6 1 2,0 1 Leva sredina 3,5 1 2,9** 1 PPI 2,7 1 4,4*** 2 Freich. 2,5 1 - - Avtonom. - - 6,1 2 Sev. liga 0,8 - 3,0 1 Center 1,8 1 1,7 1 MSI-FT 1,8 1 - - Ostali 2,2 - 4,5 ‘MSI, “DSL, ‘“KD tudi vsedržavni voditelji licije Oljke, odgovorni pri levosredinskih strank. Taj- Ljudski stranki za kraje-nik LD VValter Veltroni je vne uprave Lusetti pa je dejal, da gre za uspeh koa- podčrtal uspeh, ki ga do- Z izidi zadovoljen tudi Dilema Pokrajina Trident Stranka %1998 Mesta %1993 Mesta . Margherita 22,0 8 LD 13,4 5 6,3** 2_ PATI 12,4 4 20,2 7 , FI-CCD 11,7 4 -J: Center 10,4 4 - __ Sev. liga 8,8 3 16,2 6 _ AN 6,0 2 3,0* 1 _ Trentino 5,1 2 3,9 SKP-Zel. 3,9 1 1,8*** 1 AI-FAR 3,8 1 L. Dini 2,2 1 MSI-FT 0,3 - KD - - 24,1 9_ La Rete - 9,5 4 Solidar. - - 3,2 1 _ Ostali ‘MSI, “DSL, “‘samo SKP - 12,8 3 sega njegova stranka, ko se simo D’Alema, ki je dejal, zna odpreti civilni družbi. da volilni izidi krepijo vla-Zadovoljstvo je izrazil tu- dno zavezništvo, katerega di predsednik vlade Mas- del je tudi SVP. TRST - Vse kaze, da so s® politični in gospodar-ski pogoji oziroma razme-re v zadnjem Času spre-^Gnili. Za ekonomski ra-ZVoi Trsta in Dežele FJK je Potrebno namreč sode-ovanje med slovenskimi I1? italijanskimi podjetni-tt! ter javnimi ustanova-jHi’ ki morajo skupno de-ovati za plodno priho-^Rost tega območja, tudi Vj . i globalizacije tržišč, 0clpiranja Evropske skupnosti na vzhod in vstopa Slovenije v EU. S tem so malodane soglašali vsi udeleženci 22. tednega občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je bil v nedeljo dopol-f116 v kongresnem centru ttžaskega velesejma in ki s° se ga poleg članov Udeležili ugledni gostje u* Predstavniki oblasti iz ,sta, Dežele FJK, Slovenije, Avstrije, Hrvaške in ktadzarske. SDGZ je v zgodnjih ju-banjih urah sklicalo tudi kadili občni zbor za prilagoditev statuta novi zakonodaji o nepridobitnih Ustanovah, med katerim s° tudi izvolili novo de-kalno predsedstvo in Nadzorni odbor ter odobrili obračun za leto 1997 tj1 proračun 1998. Uradni uel občnega zbora, ki sta ga povezovala Boris Siega ln Roberto Vidoni, se je PbCel s poročilom pred-sednika SDGZ Marina "učenika. V svojem pose-gu je podal obračun delovanja Združenja v zadnjem obdobju, ki je bilo Pozitivno kljub težavam ln nenaklonjenemu gospodarskemu stanju. Podčrtal je važnost sodelo-Vanja med vsemi komponentami slovenske manj- Za razvoj v novih razmerah potrebni dinamičnost in medsebojno sodelovanje ■ I šine in sodelovanja z javnimi institucijami kot tudi z italijanskimi organizacijami. V zadnjem Času obstaja nasploh drugačen odnos do SDGZ in manjšine, saj je Združenje navezalo stike in sodeluje z raznimi stanovskimi organizacijami. Zadnje leto so tudi stiki z Deželo FJK postali vse tesnejši, Čeprav »včasih izpademo iz kakega seznama.« Predsedniškemu poročilu je sledil poseg organizacijskega tajnika SDGZ Davorina Devetaka, ki je podčrtal angažiranost predsedstva za vzpostavljanje in krepitev stikov z ustanovami in sorodnimi organizacijami ter pohvalil delovanje posameznih sekcij Združenja. Omenil je sodelovanje s slovenskimi šolami za usmerjanje mladih oz. za izpeljavo šolske prakse in s sredstvi javnega obveščanja. Analiziral je dosedanje uspehe sekcij SDGZ in izpostavil, da je z občnih zborov sekcij prišla na dan potreba po načrtovanju in gledanju na prihodnost. Uradnim poročilom je sledila vrsta pozdravov uglednih gostov. Strinjali so se, da je treba kaj ukreniti za ekonomski razvoj Trsta in dežele, vsak pa je podal svoje gledanje na to temo. V imenu tržaške Občine je odbornik Fabio Neri podčrtal zanimanje javne uprave za razvoj tukajšnjega gospodarstva in poudaril, da je treba opustiti nostalgično gledanje na preteklost, medtem ko je podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin Čestital SDGZ za dinamičnost. Vprašal se je, ali je za slovensko manjšino bolje biti odmaknjena od stvarnosti ali biti polnopravni del družbe. Poudaril je potrebo po razpravi o preteklosti brez predsodkov, nedorečenosti in sumničenj, PeCeni-ku pa je pojasnil, da »izpadi« iz kakega seznama del Dežele niso diskriminacijskega značaja. Globalizacija zadeva vse, je pojasnil, nujni pa sta konkretnost in znanje. V imenu Republike Slovenije je predsednik komisije za Slovence po svetu Marjan Schiffrer poveda-1, da teži Slovenija po napredku in da izpolnjuje kriterije iz Maastrichta za vstop v monetarno unijo, predsednik koroške gospodarske zbornice Matevž Grilc pa je podčrtal pomembnost gradnje ekonomskih pogojev, da lahko ljudje ostanejo na avtohtonem območju. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je poudaril, da je potreben dialog z italijansko večino, saj ne živimo veC v sistemu »tople grede«, tako da moramo živeti »normalno« in s strpnostjo dobiti jasen prostor v družbi. Predsednik SSO Sergij Pahor je povedal, da s SKGZ že sodelujejo, predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš je bil mnenja, da je treba ustvariti delo tudi s samostojnimi poklici, deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj pa je izpo- stavil pomembnost ustvarjalnosti podjetnikov in njihovo medsebojno sodelovanje. Kot zadnji je spregovoril deželni odbornik za industrijo Sergio Dressi, po mnenju katerega je treba »zrušiti meje.« Povedal je, da je pomebno ohraniti svoje tradicije, kulturo, jezik in etnično pripadnost. V globalizaciji postaja vedno važnejša angleščina, tako da ima italijanska večina isti problem kot slovenska manjšina, kar zadeva ohranjen j e svojega jezika... Podčrtal je tudi pomembnost vloge slovenskih podjetnikov in povabil SDGZ, naj podpre Čezmejno Olimpijado, katere geslo je »Senza Confini« (Brez meja). Aljoša Gašperlin »Začrtati smernice, da bomo kos izzivom časa« Pred nami je leto 2000, pred nami je Širitev Evropske unije na Vzhod, pred nami je vstop Slovenije v EU. Nastaja nov gospodarski prostor v novih razmerah monetarne enotnosti in inflacijske stabilizacije, Trst in Dežela FJK pa morata odigrati v novem stanju propoziti-vno vlogo in izkoristiti zgodovinsko možnost Ob tej ugotovitvi je predsednik SDGZ Marino PeCenik v svojem poročilu dejal, da je Združenje pripravljeno na nove izzive, saj je njen pogled usme-'ien v prihodnost. Kot je povedal, je treba v viziji splošne globalizacije začrtati smernice, s katerimi bodo lahko kos no-yim razmeram, znanje pa je eden mmed bistvenih pogojev za uveljavitev v družbi. Spodbuditi gre podjetništvo med elani SDGZ, načrtovati programiranje in usklajevanje dejavnosti na ra-zliCnih področjih, spodbujati sodelovanje med samimi podjetji ter skupno na-uoknaditi zamujene priložnosti za poži-rntev gospodarske dejavnosti v deželi. To so misli, ki jih je izrazil predse-unik ob koncu svojega posega, med katerim je orisal zbranemu občinstvu delovanje SDGZ v zadnjih dveh letih. Gle-ue na dejstvo, da ni gospodarsko stanje v naši pokrajini kot tudi v dežeh najbolj rožnato, je obraCun opravljenega dela lahko pozitiven, saj so z raznimi pobudami uspešno zajezih ekonomsko pro- padanje in kljubovali tržaški krizi nasploh. Sedanja konjunktura na Tržaškem ni najboljša, dovolj pomisliti na Sitip, TVM in Skedenjsko železarno, Čeprav so se pristaniške dejavnosti s privatizacijo Sedmega pomola in pomorske družbe Lloyd Triestino izboljšale. Smo na pragu tretjega tisočletja, je opozoril PeCenik, odprava gospodarskih meja pa zahteva od nas večjo angažiranost. Trst mora med drugim spremeniti svoje nostalgični odnos do preteklosti in se osvoboditi asistenciahsti-Cne miselnosti. SDGZ sodeluje plodno in konstruktivno s Pokrajino in drugimi občinami. Izzivi so veliki, zato je PeCenik pozval na skupno delo javne uprave, od Države do Dežel, Pokrajin in Občin, ki morajo ustvariti pogoje, da bo lahko gospodarstvo kljubovalo trenutni neugodni situaciji. Pozitivni znaki prihajajo iz Rima, prevzeti pa bi jih morala tudi Dežela FJK. Poenostaviti bi morala zakone in birokratske postopke in pospeševati oblike finansiranja za ekonomske pobude. Gospodarstveniki nočemo prvilegi-jev, hoCemo gotovosti za razvoj in načrtovanje naših dejavnosti, je podčrtal. Bistveni so dobri odnosi z javnimi ustanovami, pomemben je tudi doprinos, ki ga je dalo SDGZ na deželni ravni za razvijanje dobrososedskih odno- sov s Slovenijo, za katero pa obžaluje pomanjkanje celovite strategije do manjšinske problematike v Deželi FJK. Združenje si prizadeva za razvoj celovite narodnostne skupnosti v FJK, saj so med drugim sklenili proučitev možnosti za premostitev razlik med krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Tudi sodelovanje z goriškim SGZ je tesnejše, sredstva javnega obveščanja pa morajo posvetiti večjo pozornost tukajšnjemu gospodarstvu. SDGZ je pozitivno vzelo na znanje odločitev Primorskega dnevnika, ki je pred kratkim začel posvečati nedeljsko stran temam krajevne ekonomije. Pomembni so tudi integracijski procesi med vsemi komponentami slovenske manjšine, SDGZ pa je aktivna tudi, kar zadeva vstop Slovenije v EU, saj plodno sodeluje s sorodnimi slovenskimi strokovnimi organizacijami. Od italijanskih državnih oblasti pričakuje Združenje čimprejšnjo uzakonitev zaščitnega zakona, slovenski delavci pa morajo postati Čimbolj profesionalni. Pred novimi izzivi ne smemo biti sami, je zaključil PeCenik. Obe skupaj živeči narodnosti v FJK in v Sloveniji morata sodelovati, za kar bo SDGZ vedno pripravljeno delati, saj je že »vse preveč vlakov priložnosti odpeljalo mimo nas.« (A. G) Na občnem zboru izvolili nov nadzorni odbor in deželno predsedstvo v okviru občnega zbora SDGZ so v nedeljo izvolili tudi novo deželno predsedstvo in nadzorni odbor, ki sta tako sestavljena: Deželno predsedstvo: Danilo Cunja Mikela Drnovšček Edi Kraus Vinko Ozbič Marino PeCenik Vojko Peric Boris Siega Adriano (Joško) Sirk Robert Vidoni Člani predsedstva so avtomatično tudi elani posameznih sekcij Igor Cont (videmska pokrajina), Niko Tenze (gostinstvo), Ezio Ma-uri (obrtništvo), Marko Stavar (samostojni poklici), Ervin Mezgec (trgovina na drobno) in Edi Ferluga (mednarodna trgovina in storitve). Nadzorni odbor: Maria Marc (predsednik) Aleksander Harej Adriano Gariup Namestnika: Boris Kuret Martina Malalan Vsi organi so izvoljeni za triletno obdobje Pogled na konferenčno dvorano na tržaškem velesejmu, kjer je bil v nedeljo obCni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (foto KROMA) Sekcije imajo velik razvojni potencial, vendar jih je treba ojačiti Sekcije SDGZ imajo ambiciozne načrte in velik razvojni potencial, za udejanjenje vseh projektov pa je potrebna okrepljena struktura. To je mnenje organizacijskega tajnika SDGZ Davorina Devetaka, po oceni katerega je sedanja struktura Združenja postala nezadostna, Se posebno glede na vse večje obveznosti sindikalno-stori-tvenega značaja, ki jih mora nuditi svojim elanom sodobna stanovska organizacija, od komunikacije z internetom in promocije do marketinga ter drugih neobho-dno potrebnih storitev, tečajev in asistence, ki so nujni za obstoj podjetij na tržišču. Devetak je podčrtal, da so v poldrugem letu od zadnjega občnega zbora vsi vodstveni organi in odbori stanovskih sekcij polno delovali, moc in učinkovitost SDGZ pa je v složnosti in povezavi, saj sta za Združenje sodelovanje in izmenjava izkušenj z drugimi sorodnimi organizacijami nekaj naravnega. SDGZ sodeluje tudi s slovenskimi šolami, s Primorskim dnevnikom, s slovenskim sedežem RAI za radijske oddaje na gospodarsko tematiko in z ostalimi slovenskimi občili. Devetak je vsekakor potožil, da je v slovenskem svetu Se premalo občutka za informiranje o gospodarstvu in omenil, da so se sekcije SDGZ v poldrugem let sestale približno petdesetkrat. Prisotnim je nato orisal pobude, ki so jih priredili v okviru posameznih sekcij (sekcije za videmsko pokrajino, gostnistvo, obrtništvo, samostojne poklice, trgovino na drobno ter za mednarodno trgovino in storitve) in njihovo pozitivno delovanje. Pred deželnim občnim zborom so se v tem letu tudi zvrstili sekcijski obCni zbori, na katerih je prišlo do precejšnje pomladitve odborov in zamenjav v njihovih vodstvih, na vseh občnih zborih pa je z različnimi odtenki prišla na dan nuja po načrtovanju, gledanju v prihodnost in iskanju novih oblik sodelovanja ter povezav. Občutna je torej potreba po inovativnem in modernem pristopu do novih izzivov, po pregledu glavnih dejavnosti sekcij in organizacije pa je Devetak pozval vse člane, naj se zamishjo v nujo po okrepitvi in rasti. (A. G.) ______________LJUBLJANA / IZIDI LOKALNIH VOLITEV V SLOVENIJI__ Uveljavitev liberalnih demokratov, dobro sta se odrezali tudi ZLSD in SDS Poraz Slovenske ljudske stranke, SKD pa pridobila v primerjavi z državnozborskimi volitvami LJUBLJANA - RepublisJo volilna komisija (RVK) je doslej zbrala večji del neuradnih in delnih rezultatov volitev za župane v 190 občinah v državi. V 114 občinah so bili župani izvoljeni že v prvem krogu, medtem ko bo najmanj v 73 občinah potreben drugi krog volitev. Volilni izidi tudi kažejo, da so Liberalni demokrati premiera Janeza Drnovska olrepili svoj položaj tako v primerjavi z državnozborskimi volitvami leta 1996 kot v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 1994. Socialni demokrati Janeza JanSe so tudi za spoznanje narasli in so s svojimi dobrimi 16 odstotki druga slovensJra stranka. Poražena pa je bila Slovenska ljudska stranka, ki je dobila 10, 37 odstotka proti dobrim 19 odstotkom s političnih volitev, ko je bila dejansJd zmagovalec. Zgubila pa je tudi v primerjavi z letom 1994, ko je imela na lokalnih volitvah skoraj 13 odstotkov. V primerjavi s pohticnimi volitvami so napredovah tudi krščanski demokrati Lojzeta peterleta (dobili so skoraj 11 odstotkov in pol, kar je skoraj 2 odstotka več kot na državnozborskih volitvah, čeprav je znatno manj od 18 odstotkov lokalnih volitev leta 1994. Dobro se je odrezala Združena Usta socialnih demokratov, ki ima skoraj 12 odstotkov glasov. V primerjavi z državnozborskimi volitvami napreduje za slabe tri odstotke, zgublja pa dober odstotek v primerjavi z lokalnimi volitvami izpred štirih let. Po doslej zbranih neuradnih podatkih občinskih volilnih komisij (OVK) 10 slovenskih mestnih občin bo v kar petih mestnih občinah potreben drugi krog volitev. V prvem Jangu pa so si zma- go oziroma mesto župana zagotovih: v Ljubljani dosedanja županja Viktorija Potočnik, kandidatka LDS, (zanjo je glasovalo 53, 2 odstotka volilcev), v Slovenj Gradcu Janez Komljanec, ki ga je predlagala sloipina volilcev, (dobil je 74, 71 odstotka glasov volilnih upraviče-nev), v MursJd Soboti dosedanji župan Anton Slavic, sicer kandidat LDS, (84, 33 odstotka glasov volilcev), v Velenju Srečko Meh, kandidat ZLSD, (64, 48 odstotka glasov volilcev) in v Ptuju Miroslav Luci, slcupen kandidat SDS, SKD in SLS, (podprlo ga je 59, 41 odstotka volilcev). Preostalih pet mestnih občin bo župane dobilo v drugem krogu, torej 6. decembra. Takrat se bodo med seboj pomerili: v Mariboru dosedanji župan Alojz Križman, kandidat Neodvisne liste za Maribor, SLS in SDS, (v prvem Jnogu je zanj glasovalo 41, 95 odstotka volilcev) in leandidat ZLSD Boris Sovič (32, 75 odstotka glasov); v Kranju bosta protikandidata Janez Ramškar, kandidat SKD, (18, 75 odstotka glasov) in kandidat LDS Mohor Bogataj (46, 59 odstotka); v Novi Gorici se bosta v drugem krogu srečala dosedanji župan in kandidat LDS Črtomir Špacapan (45, 98 odstotka glasov) in Goj-mir Mozetič, predlagata ga SKD in SLS (10, 65 odstotka glasov volilcev); v Celju se bosta za naklonjenost volilcev potegovala kandidat LDS Jožef Zimšek (39, 07 odstotka glasov) in kandidat SLS Bojan Šrot (31, 04 odstotka volilcev); v Novem mestu pa bosta protikandidata Anton Starc, ki ga podpirajo LDS, SLS in DeSUS, (47, 79 odstotka glasov) in neodvisni kandidat Franci Koncilja (26, 26 odstotka glasov). Predsednik slovenske vlade in predsednik Liberalne demokracije Slovenije (-LDS) Janez Drnovšek je, dejal, da je LDS dosegla zelo dober izid. LDS je po doslej znanih podatkih dosegla najveCji posmiCni skok med vsemi strankami v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami, je še ocenil. Predsednik SLS Marjan Podobnik je za Radio Slovenija dejal, da je SLS lahko zelo zadovoljna glede izida županskih vohtev, saj je bilo v prvem krogu izvoljenih 17 županov, 12 pa je takšnih, ki kot elani ah kot skupni kandidati oblikujejo klub županov SLS. Ta rezultat je nad pričakovanji, je poudaril ter priznal, da je bil izid teh vohtev v mestnih občinah pod pričakovanji, zlasti v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Ptuju in v Murski Soboti. SLS pričakuje in ima realno možnost, da dobi župana v Celju in skupaj z Listo za Maribor tudi ponovno mariborskega župana, je napovedal. Drugi krog volitev v tem smislu kaže zelo dobro, saj ima SLS daleč najvišje število kandidatov. Z volilnim rezultatom so zadovoljni tudi Slovenski krščanski demokrati (SKD), ki so v prvem krogu dobili 21 županov. V drugi krog pa se je uvrstilo 25 kandidatov SKD za župane, tako da v stranki pričakujejo, da bo na teh volitvah izvoljenih 30 županov SKD. Na lokalnih volitvah pred štirimi leti je SKD dobila 21 županov, kasneje pa se je ta številka zaradi različnih prestopov povzpela na 25. Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (-SDS) Janez Janša je ocenil, da je stranka po sicer nepo- polnih in neuradnih podatkih od zadnjih lokalnih vohtev pred štirimi leti napredovala. Po njegovih besedah pa preseneča nizka volilna udeležba. V pogovoru za Radio Slovenija se je Janša sicer strinjal z ugotovitvijo, da so pomladne stranke v primerjavi s prejšnjimi volitvami tokrat izgubile podporo, a je opozoril, da bi morda takšna ocena držala za mestne občine, ne pa za vso državo. Z volilnimi rezultati lokalnih vohtev so zadovoljni tudi v Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD). Stranka je namreč prvič po letu 1990 krivuljo zaupanja dvignila navzgor, in to brez glasov iz Kopra, kjer je stranka po tradiciji najmočnejša, je dejal predsednik ZLSD Borut Pahor. (STA in GR) VOLITVE V SLOVENIJI ZLSD LDS SLS SKD SDS OSTALI Q LOKALNE 1998 gg DZ 1996 [v] LOKALNE 1994 Izidi županskih volitev v primorskih občinah LJUBLJANA - V nedeljo so v slovenskih občinah potekale lokalne volitve, na katerih so volivci izbirali' župane v posameznih občinah. Na Primorskem so v boju za županske stolčke dosegli sledeče rezultate: V občini Brda je po 3.153 preštetih glasovnicah zmagal Franc Mu-žič (LDS), saj je zanj glasovalo 52, 67% oz. 1.618 od skupaj 4.618 volilnih upravičencev. V občini Kanal je po preštetih 3.284 od skupaj 5.098 volilnih upravičencev s 63, 97% oz. 2.033 glasovi zmagal Zoran Madon (-SLS). V občini Miren-Kostanjevica je po preštetih 2.557 glasovih od skupaj 3.826 volilcev z 92, 32% oz. 2.319 glasov zmagal Zlatko Martin Marušič (neodvisni). V občini Izola je bila s 63, 2% glasov izvoljena dosedanja županja Breda Pečan (ZLSD, ZZP, IDZ-DDI). V občini Piran je Vojka Stular (-ZLSD) prejela 37 % glasov, Klavdij Mally (LDS, ZZP) pa 20%. V občini Ilirska Bistrica je prejel Franc Lipolt (ZZP) 26% glasov, Anton Senkonc (samostojni kandidat) pa 20, 3%. V občini Hrpelje-Kozina je prejel Vladislav Krebelj (DeSUS) 27 % glasov, Vojko Mahnič (samostojni kandidat) pa 17%. V občini Divača je bil izvoljen Rajko Vojtkovszky (ZLSD, LDS, ZZP) z 59% glasov. V Sežani je prejel Rudolf Pečar (-LDS in ZZP) 31% glasov, Miroslav Klun (neodvisni kandidat) pa 22%. V Cerknem je prejel Jurij Kavčič (SLS) 53 % glasov. V Komnu je prejel Jožef Adamič 45% glasov, Uroš Slamič (neodvisen) pa 43%. V Novi Gorici je prejel dosedanji župan Črtomir Špacapan (LDS) 45% glasov, Gojmir Mozetič (SKD, SLS) pa 10%. V občini Sempeter-Vrtojba je prejel Dragan Valenčič (ZLSD) je prejel 31% glasov, Milan Turk (SKD) pa 23%. V občini Vipava je prejel Ivan Princes (neodvisen) 65% glasov. V občinah, kjer kandidati niso prejeli absolutne večine glasov, se bosta čez dva tedna prva dva uvrščena kandidata spet pomerila v balotaži. TRST / PO IZJAVAH PIRINE Odbor vztrajno zahteva preiskavo o arhivu IX. korpusa TRST - Slovensko-hrvaško-italijanski odbor za zgodovinsko resnico, piše v sporočilu za javnost, potrjuje svojo zahtevo po takojšnji preiskavi o tem, kako je zgodovinar Marco Pirina prišel do dokumentov vojaškega arhiva 9. korpusa iz let 1943 - 1945. V četrtek, 20. novembra 1998 je v Krminu Pirina povedal, da je deponiral v trezorju v Rimu in v Furlaniji fotokopijo celotnega arhiva 9. korpusa, ki jo je dobil od slovenskih katoličanov skupno z zemljevidi z vrisanimi vsemi kraji pobojev, da bi italijansko sodstvo sprožilo proti slovenskim partizanom kazenski pregon pod obtožbo vojaškega zločina. Slovensko-hrvaško-italijanski odbor za zgodovinsko resnico je v soboto zahteval od slovenskih oblasti takojšnjo preiskavo, da bi ugotovil dejstva in odgovore zanje ter zahteval sekvester izmaknjenega gradiva. Pirina poskuša sedaj braniti sebe in tiste, ki so mu pomagali, z izjavo, da je fotokopiral arhiv leta 1990 »ko Republika Slovenija še ni obstajala« in »je bil v Sloveniji drug režim« v skritem kraju in da »mu je dala vsak list v roke uradna oseba, ki jo je plačevala jugoslovanska zvezna republika«. S temi izjavami, meni odbor, Pirina potrjuje, da si je prisvojil vojaške dokumente, tiste, ki so mu pomagali pa skuša kriti s potvorbo, ker je Republika Slovenija že obstajala, čeprav še v okviru SFRJ. Vodila jo je prva demokratična vlada, ki ji je načeloval katoličan Lojze Peterle in - tako odbor - je imela izključno pristojnost nad lastnimi arhivi, katerih funkcionarje je tudi plačevala. Takrat storjena kazniva dejanja pa so pregonljiva tudi po osamosvojitvi. V prejšnjih izjavah naj bi Pirina že trdil, da so mu pomagali »Peterletovi prijatelji«, in nekateri slovenski zgodovinarji. LJUBLJANA / S PISMOM PREDSEDNIKU VLADE JANEZU DRNOVŠKU Obrambni minister Krapež preklical svoj odstop Po mnenju izvedenca za ustavno pravo pri državnem zboru preklic odstopa nima pravne veljave LJUBLJANA- Minister za obrambo v odstopu Alojz Krapež je na »eni zadnjih ali morda celo zadnji« novinarski konferenci med drugim pojasnil »bistveno spremenjene okoliščine, zaradi katerih se je odločil umakniti svoj odstop s funkcije obrambnega ministra«. Krapežev sklep je v nedeljo presenetil malone vse slovensko javno mnenje. O tem je predsednika vlade Janeza Drnovška seznanil v petek, 20. novembra. Toda generalni sekretar vlade Borut Su-klje je menil, da je Krapežev umik odstopa brezpredmeten, pravni svetovalec Državnega zbora Miro Cerar pa dodal, da umik odstopa nima pravne osnove. Krapež je novinarjem povedal, da so »dogovori, ki so tekli v času, ko se je odločal ponuditi odstop, tekli v smeri, da bi se v vmesnem obdobju dogovorili za nekaj bistvenih stvari v zvezi s konceptom nadaljnjega razvoja ministrstva za obrambo (predvsem Slovenske vojske, obveščevalnih služb itd.), da bi se dogovorili o povsem osebnih zade- vah, pa tudi o tem, kakšen človek in kdo bi bil primeren za vodenje tega sistema vnaprej«. »-Nič od tega se v tem mesecu ni zgodilo,« je poudaril ter zatrdil, da je bil, v nasprotju z vsem dogovorjenim, na zadnji seji vlade sam »deležen ostre kritike, da je osebno odgovoren - kar je takrat jasno povedal predsednik vlade - za to, da memorandum, ki naj bi bil pravna podlaga za potek največje vaje zveze NATO na slovenskem ozemlju še ni ratificiran v parlamentu«. To je Krapež sicer Drnovšku poskušal argumentirati, a si premier tega »ni pustil obrazložiti«. Svojo odločitev za odstop je Krapež pred mesecem dni argumentiral s tem, da »gre za osebno odgovornost in za spoštovanje dogovorov z resnimi ljudmi«, v »predvolilnem času pa ni želel zadati zadnjega udarca že tako nestabilni koaliciji«, zato tega vprašanja ni načenjal. »Svojo držo in obljubo sem držal, vendar dogovori v tem mesecu dni niso potekali v tej smeri,« je še poudaril. Obvestilo obrambnega mini- sta v odstopu Alojza Krapeža predsedniku vlade, da umika ponujeni odstop s funkcije ministra za obrambo, je brezpredmetno je v sporočilu za javnost pojasnil generalni sekretar vlade Borut Suklje. V izjavi za javnost Suklje pojasnjuje, da je Alojz Krapež 20. oktobra letos predsedniku vlade Janezu Drnovšku pisno ponudil svoj odstop s funkcije obrambnega ministra. Predsednik vlade Drnovšek je Krapežev odstop sprejel ter na podlagi 115. člena ustave in v skladu z določili poslovnika državnega zbora o tem obvestil državni zbor. Ponudba odstopa ministra je akt, o katerem neposredno odloča predsednik vlade. Ce predsednik vlade odstop sprejme, pa se šteje, da je minister odstopil, je še zapisal Suklje. Pravni svetovalec državnega zbora (DZ) za ustavna vprašanja Miro Cerar pa je ob sklicevanju na razlago parlamentarne komisije za poslovnik iz leta 1994 ocenil, da po njegovem prepričanju obrambni minister svojega odstopa ne more več preklicati. Cerar omenjeno oceno izvedel iz razlage parlamentarne komisije za poslovnik iz 7. julija 1994, po kateri se za odstop ministra šteje tudi obvestilo predsednika vlade predsedniku državnega zbora, da je sprejel ponujeni ministrov odstop. Poleg tega je v obrazložitvi poslovniške razlage med drugim še zapisano, da je odstop enostranska in nepreklicna izjava volje, ki je demokratičnih pravnih sistemih še posebej uveljavljena za nosilce javnih funkcij. Odstop ministra učinkuje od trenutka, ko je predsednik vlade o odstopu pisno obvestil predsednika državnega zbora, ministru pa funkcija preneha, ko odstop ugotovi državni zbor. V konkretnem pšrimem je Cerar menil: »V trenutku, ko je premier Drnovšek poslal obvestilo predsedniku DZ Podobniku, je odstop obrambnega ministra Krapeža začel učinkovati. Ker je izjava volje nepreklicna, je ni možno več preldicati in je sedaj samo še vprašanje časa, kdaj bo DZ na svoji seji zgolj ugotovil, da je ministru funkcija prenehala.« (STA) ALPE-JADRAN Torek, 24. novembra 1998 >EM / PRIPRAVE NA DRUGI VOLILNI KROG -r DEŽELA FJK / SREČANJE Z BORGHINIJEM Commessolti sprejel volilno povezavo z NZ Zaradi te odločitve razkol v Ljudski stranki Sergio Cecotti odklonil vsakršno povezavo Antonione za razvoj Tržaške in Goriške Avtocestne povezave in off-shore v ospredju pozornosti VIDEM - V Vidmu se je naposled zgodilo to, kar so n'nogi pričakovali. Župan-ski kandidat »virtualne« sredine Pietro Commessat-^ (v sredi) je de facto po-stal kandidat desne sredi-ne za nedeljsko balotažo na občinskih volitvah. Točno minuto pred dvaindvajseto uro v nede-J° je Commessatti v občinskem uradu deponiral Podpisano volilno povezavo njegove Uste (Forza Itaka, Ljudska stranka, Liberalci in drugi) z Nacionalnim zavezništvom in Kr-SCansko demokratskim centrom. Vsi so bili sicer Prepričani, da je čas za predložitev povezav potekel opoldan ali ob dveh. vendar je občinski urad razložil, da je na prigovarjanje nekaterih list in ob dokaj ohlapnem zakonu podaljšal rok Se za nadaljnjih osem ur. To so baje bile ure neprestanega sestankovanja in iskanja možnih fonnul, nazadnje pa je iz klobuka skočil zajec, za katerega je oolj ah manj vsakdo vedel, v katerem grmu tiči. Zgodba Ljudske stranke ob videmskih volitvah spominja na tisto o zarečenem knihu. Nekajkrat so se njeni voditelji zakleli, da o kakšnem povezovanju z blZ ni niti misliti, a nazadnje se je zgodilo prav to. Kaze, da je za to odgovorno občinsko vodstvo stranke. Deželni tajnik Strizzolo je včeraj namreč norel od jeze in rezko dejal, da Commessatti ni več kandidat Ljudske stranke. Videmska Ljudska stranka Pa konkretno tvega komisarsko upravo, o kateri je Včeraj pozno v noč razpravljalo deželno vodstvo 1 stranke, ki je ostro obsodilo povezavo z NZ, prepovedalo članom, da bi pristopili v morebitni Commessatti jev odbor, volil-cem pa priporočilo, naj v drugem krogu glasujejo po vesti. Zadeva je odjeknila tudi v Rimu, od koder sta se oglasila pomembna vsedržavna voditelja Ljudske stranke Giovanni Bianchi in Luigi Granelli. Bianchi je dejal, da taksna odločitev videmske LS povzroča bolečino in zaprepadenost, potem ko so mestni strankini voditelji že v prvem krogu ustvarili posiljen pakt z Berlusconijevo stranko. Granelli pa je Sel Se dlje in je podčrtal, da se je vodstvo videmske Ljudske stranke s to potezo postavilo v nasprotje s strankino politično linijo. Granelli je Se dejal, da gre za škandalozno razprodajo stališč Ljudske stranke, ki so tudi v popolnem nasprotju s pozivi vsedržavnega tajnika Marina, zato so po njegovi oceni potrebni takojšnji ukrepi proti takoimenovani« desni sredini zadnjega trenutka«. Kandidat Commessatti se izgovarja, češ, da Ljudski stranki nikoli ni obljubil ničesar, predstavniki Nacionalnega zavezništva, ki jim je načrtovani manever povsem uspel, pa govorijo o dejstvu, da je povezava nastala ob skupnih pogledih na program kandidata. Medtem ko v Ljudski stranki plamti polemika, je na drugem bregu Sergio Cecotti (desno) odklonil vsakršno povezavo v drugem krogu, kar je povzročilo napetosti v odnosu do Levih demokratov in Zelenih, ki so povezavo ponujali. Cecotti tako vsaj formalno ostaja kandidat Severne lige, heterogene liste, ki ga je dejansko kandidirala in furlanskih tradicionalnih avtonomistov. V prihodnjih dneh bo jasno, ali bodo levičarske sile in zeleni izrecno podprli Cecottija, ne zaradi kake globoke ljubezni, pač pa izključno s ciljem, da ne prodre desnica. Časa pa je le še nekaj dni in ni malo komentarjev, po katerih naj bi novi zapleti še bolj okrepili vrste tistih volil-cev, ki naj bi v nedeljo ostali doma. (D.U.) RONKE - Včeraj je predsednik deželnega odbora Roberto Antonione predstavil koordinatorju odbora pri predsedstvu vlade za zaposlitev Gianfrancu Borghiniju (na sliki) najpomembnejše zahteve in predloge, ki zadevajo razvoj in zaposlovanje na Tržaškem in na Goriškem. Srečanje je bilo na ronskem leatlišču, Antonioneja je spremljal deželni odbornik za finance Ettore Romoli, pa Se predsednik tržaške Pokrajine Renzo Co-darin in predsednik goriške Trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua. Antonione je predstavniku vlade naglasil, da mora osrednja oblast zagotoviti spoštovanje določil protokolov za razvoj tržaškega in goriškega območja. V tem okviru je treba se dokončati sistem hitrih cest na Tržaškem, zgraditi avtocestni priključek od Lakotišča do Rabujeza in prenoviti v avtocesto sedanji odsek od Vileš do Gorice. Za Antonioneja bi moral že finančni zakon predvidevati pose- bne postavke, ki naj zagotovijo izgradnjo teh neobhodno potrebnih infrastruktur. Gre za cestne povezave, brez katerih si je težko zamišljati uveljavljanje posredni- ške vloge tega obmejnega območja v odnosih s srednje in vzhodnoevropskimi območji. Očitno je torej, je pristavil Antonione, da je investicija vsedržavnega interesa. Po predlogu, da bi podaljšali obstoj podjetja Autovie Venete od leta 2008 do 2013, se je Antonione zavzel za obnovitev zakona za obmejna območja iz leta 1991; v tem okviru bi bilo treba čimprej pristopiti k dejanskemu izvajanju finan-čno-zavarovalniškega centra off-shore, je Antonione dejal Borghiniju. Predsednik deželne vlade je končno še poudaril, da bo odslej treba reševati vprašanja razvoja tržaškega in goriškega območja z enotnim gledanjem in načrtovanjem posegov. Deželni predstavniki si sedaj pričakujejo, da jih bo v najkrajšem sklical pristojni minister za javna dela, kot jim je na koncu včerajšnjega srečanja v Ronkah zagotovil vladni koordinator Gi-anfarnco Borghini. DUNAJ / JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA Avstrijski voliici proti predčasnim volitvam Med strankami uživajo največjo podporo socialdemokrati, Haider pa se krepi DUNAJ - Avstrijci so -vsaj kar zadeva politične spremembe v državi - konservativni! Po najnovejši javnomnenjski raziskavi uglednega zavoda je polovica avstrijskih volilcev (50 odstotkov) proti političnim spremembam v državi, kar 46 odstotkov pa zagovarja veliko koalicijo socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP). Za spremembo političnih razmer se je izreklo 37 odstotkov. Največji zagovorniki ohranitve sedanjih političnih razmer v državi so socialdemokrati (78 odstotkov odklanja vsakršno politično spremembo), toda tudi 54 odstotkov pristašev ljudske stranke (manjšega partnerja SPO v koaliciji) podpira že 12 let obstoječo politično konstelacijo v Avstriji. Samo pri svobodnjaških volilcih so raziskovalci ugotovili, da je večina za spremembo politične oblasti v državi. Koalicija med socialdemokrati in Zelenimi, podobna oni v Nemčiji, v Avstriji očitno nima velikega števila pristašev. Zanjo se je zavzelo 12 odstotkov anketiranih, enako število podpira koalicijo socialdemokratov z Zelenimi in Liberalnim forumom. Samo 10 odstotkov si lahko pred- stavlja koalicijo SPO s Haiderjevimi svobodnjaki, toda tudi koalicija med OVP in Haiderjem ima s 14 odstotki le skromno podporo pri volilcih. Jasen je odgovor volilcev tudi na vprašanje predčasnih volitev. Kar 81 odstotkov anketiranih se je izreklo proti volitvam v prvem polletju 1999, torej zato, da ostane vlada na oblasti do konca zakonodajne dobe do novembra prihodnjega leta. Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi v nedeljo bile voltive, se je 38 odstotkov izreklo za social- clerja Viktorja Klime, samo še 25 odstotkov bi volilo Schiisslovo ljudsko stranko, 23 odstotkov Haiderjeve svobodnjake, sedem odstotkov Liberalni forum in šest odstotkov Zelene. V primerjavi z državnozborskimi volitvami decembra 1995 bi SPO dosegla isti rezultat kot pred tremi leti, Ljudska stranka bi izgubila skoraj tri odstotke, Haider bi pridobil en odstotek, Liberalni forum in Zeleni pa bi dosegli za spoznanje boljši rezultat kot pri zadnjih vohtvah. Vsekakor bi v parlamentu bilo zastopanih vnovič pet strank. Ivan Lukan POTRNA / DRUŠTVO ČLEN SEDEM TRST / NA POBUDO PREDSEDNIKA MARTINIJA NOVICE Štajerski Slovenci zahtevajo zastopanost v sosvetu POTRNA - Društvo štajerskih Slovencev v Avstriji sumi člen je imelo minuli konec tedna v obnovljeni avlovi domačiji ob svoji desetletnici generalno Kupščino, na kateri je bil za predsednika za nasle-o leta znova izvoljen Branko Lenart., štajerske Slovence je neprijetno presenetil sklep ®Vstrijske zvezne vlade, da v manjšinskem sosvetu, v aterem sicer sodelujejo koroški Slovenci, spet ne bo Uhovih predstavnikov. Gre seveda za zanikanje oboja slovenske manjšine v Štajerski in za ravnanje, , )e v nasprotju s 7. členom avstrijske državne pogo-a. Dunajski gost iz Centra za avstrijske narodnosti ubert Mikel je udeležencem predlagal, naj zaradi 8a na upravnem sodišču Avstrije sprožijo tožbo. °Znj pa so seveda še drugi scenariji. Majerski Slovenci so v predsedstvo poleg predse-bika izvolili za njegovega namestnika dr. VVolfganga ornbocza, tiskovni predstavnik bo Joseph Sche-eth, predstavnika novoustanovljenih radgonske in sjaske sekcije sta Dieter Dorner in dr. Karl Kaser, čla-a osemčlanskega predsedstva pa so še Kristina Para-b m dr. Christian Promitzer. Pridruženi član pred-G <,StTa ln tajnik društva je Michael Petrowitsch. štajerski Slovenci so tudi pretresli finančno stanje ustva, pri čemer pričakujejo do konca leta še nekaj ^ snarja z Dunaja pa tudi iz Ljubljane, da bi mogli Pa-°vo hišo, kjer je njihov kulturni dom, popolnoma Premiti. Prihodnje leto naj bi društvo v začetku ma-, btod drugim pripravilo tudi obisk in nastop pev-oKe§a zbora nemških Kočevarjev iz Slovenije, kar bo oOtovo zelo pomemben dogodek, ki bo politično TOeval na obeh straneh meje. Boris Jaušovec Deželni svet odprt za umetnost V njegovi veži so včeraj odprli prvo razstavo deželnih likovnikov TRST - Včeraj dopoldne so v veži deželnega sveta v Trstu odprli prvo razstavo slik deželnih likovnikov. Gre za pobudo predsednika deželnega sveta Antonia Martinija, ki je hotel na tak način pokazati posebno pozornost za kulturno življenje v prepričanju, da mora priti do tesnejšega stika med političnimi ustanovami in civilno družbo. Razstava obsega 14 del štirih ume- tnikov, in sicer Riccarda De Marchija, Maria Di loria, Massima Poldelmenga in Manuele Sedmach. Predstavila jo je ravnateljica galerije moderne umetnosti iz Vidma Isabella Reale. Po tej naj bi sledile razstave drugih deželnih likovnikov. Predsednik Martini je napovedal, da bo v podobnem duhu januarja nastopila v Vidmu na povabilo deželnega sveta Katia Ricciarelli. Venier v vodstvu SIK odgovoren za krajevne uprave RIM - Bivši pokrajinski tajnik SKP Jacopo Venier, ki je pristopil h Stranki italijanskih komunistov, je bil na nedeljski skupščini pripravljalnega odbora izvoljen v ožje strankino vodstvo, v katerem bo vodil resor krajevnih uprav. Poleg Veniera so bili v širše vodstvo iz FJK izvoljeni deželni koordinator Fausto Monfalcon, deželni svetovalec Paolo Fontanelli in Stojan Spetič. Med skupščino, na kateri so preučili tudi potek včlanjevanja, so poudarili, da se začenja za stranko nova faza s formalizacijo nove Stranke italijanskih komunistov. Cisilino prisegel TRST - Na včerajšnji seji deželnega sveta je prisegel novi svetovalec skupine FT-CCD Adino Cisilino. Cisilino je bil proglašen za svetovalca, potem ko je upravno sodišče sprejelo njegov priziv in ugotovilo, da je dobil več preferenc od Giovanni Via. Slednji je moral tako prepustiti Čilimi svetovalsko mesto, odprto vprašanje o katerem se stranke vladnega zavezništva še niso dogovorile, pa je, kdo bo prevzel Viovo mesto v deželnem odboru. Izšla knjiga o 20-letnem delovanju DS AlpeJadran CELOVEC - Ob 20-letnici Delovne skupnosti Al-pe-Jadran so konec tedna v koroški prestolnici predstavili knjigo univerzitetnega docenta Hellvvdga Valentina s težiščem na vlogi Koroške v tem prostoru. Delovna skupnost je bila ustanovljena 10. novembra 1978 v Benedtkah, skupno ustanovitveno izjavo pa so podpisali predsedniki vlad Koroške, Štajerske, Zgornje Avstrije, Furla-nije-Julijske krajine, Veneta ter tedanjih jugoslovanskih republik Slovenije, Hrvaške. I.L. POLITIKA / NEDELJSKI KONGRES V FINŽGARJEVEM DOMU UPRAVE / OBČINA TRST »Težave SSk so odraz splošne krize v manjšinski politiki« Uvodno poročilo tajnika Petra Močnika in pozdravi gostov Proračun 1999: pomisleki tudi v vrstah večine Glasovanje prihodnji teden Nedeljski pokrajinski kongres Slovenske skupnosti je razkril marsikatero znano in manj znano krizno situacijo manjšinske politike in same stranke, ki ne preživlja najboljših trenutkov. Nekateri že odkrito govorijo o krizi, drugi (bolj optimisti) pa le o trenutnih težavah, vsi vsekakor soglašajo, da je moment zelo kočljiv in da stiske v vsakem primeru ne gre podcenjevati. Prav zaradi tega je bila na skupščini najbolj zanimiva dolga, a ne dolgočasna razprava, ki je sledila poročilu tajnika Petra Močnika in pozdravom gostov. Močnik in skoraj vsi diskutanti so se na tak ali Tajnik SSk Peter Močnik drugačen navezali na zaščitni osnutek poslanca Domenica Masellija. Ocena njegovega predloga ni pozitivna, če izvzamemo ostre kritike nekaterih, pa tudi ne odklonilna. SSk je zelo kritična zlasti do člena, ki poverja krajevnim upravam nalogo, da določijo uradno narodnostno mešano območje, kar bi morala po mnenju SSk narediti država. Zakonski predlog je zelo po- manjkljiv tudi kar zadeva zajamčeno zastopstvo. SSk je glede tega kritična nad stališči levice, ki sedaj kliče k manjšinski enotnosti, ko je npr. šlo za izvolitev vodstva zadruge Primorskega dnevnika pa so prav nekatere levičarske komponente to enotnost neupravičeno razbile. Deželni tajnik Martin Brecelj je dejal, da se je SSk doslej glede zaščitnega zakona vedno obnašala jasno in linearno, saj je imela stalno pred seboj zaščitno besedilo skupnega manjšinskega predstavništva. Kljub znanim razhajanjem bo stranka skušala zediniti manjšino in doseči sporazum z ostalimi komponentami, razmišlja pa tudi o svojih popravkih k Masellijeve-mu predlogu, pri čemer računa na pomoč poslanca Union Valdotaine Luciana Caverija. Ravno danes, ko obstajajo dobri politični pogoji, levica odstopa od svojih prvotnih stališč, je menil Ivo Jevnikar, ki se je tudi vprašal kako nihče med slovenskimi levičarji ne reagira na stališča, ki jih o zaščiti Slovencev in o zgodovini Trsta v Piccolu stalno zagovarja tajnik LD Stelio Spadaro. Močnik je v svojem poročilu z naslovom »Enotna in samostojna politika za bodočnost Slovencev« izhajal iz krize manjšinske politike in tudi iz težav lastne stranke. Samostojno politično nastopanje Slovencev je še vedno aktualno in nujno, v krizi pa sta politika in zlasti zanimanje zanjo. Nihče nima receptov kako naprej, tudi bodočnost pa bo za SSk slonela na treh bistvenih vrednotah, ki so jezik, šola in zemlja. Močnik je razmeroma zadovoljen z delom tržaške uprave župana Riccarda Illyja; v okoliških občinah pa predstavlja bolečo točko De-vin-Nabrežina, kjer so partnerji Oljke, je dejal tajnik, kratkomalo izključili SSk iz levosredinskega zavezništva, stranka pa kljub temu s svojim odbornikom in svetovalcem konstruktivno sodeluje pri vodenju Občine. Močnik je izrazil razočaranje nad potekom izvolitve novih voditeljev zadruge PD. Namesto da bi prevladala težnja po enotnosti so nekateri izbrali ostro ideološko cepitev v dve listi, s poraznimi rezultati za manjšino, za člane zadruge in za bralcev dnevnika. Tajnik SSk je pozval odgovorne, da preverijo način izvolitve vodstva časopisa »tako da dosežemo večjo povezanost pri izbirah, ki so v korist vse manjšine«. Končno še notranja organiziranost v stranki. Na Močnikovo vprašanje, ali je sploh še potrebna slovenska stranka, so delegati na kongresu odgovorili pritrdilno, nekaj pa bo treba vendarle spremeniti. Gre predvsem za iskanje boljše in učinkovitejše organiziranosti, za drugačne pristope in za valorizacijo vseh neizkoriščenih, zlasti mladih sil, ki obračajo hrbet politiki. Prvi je kongres v Finžgar j evem domu na Opčinah pozdravil tajnik Ljudske stranke Franco Richetti. Izpostavil je nekatera razhajanja glede Masellijevega osnutka, pri čemer je naglasil nujnost, da se zaščiti tudi italijanska manjšina v pretežno slovenskih občinah. Zavzel se je vsekakor za dialog in za nadaljnje sodelovanje med strankama. Predstavnik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Sergij Lipovec je omenil velike raz- like med svojo stranko in SSk ter je izrazil upanje, da ne bo prišlo med Slovenci do dodatnih razhajanj glede zaščite in ostalih vprašanj. Predsednik tržaškega odbora SKGZ Branko Jazbec je izpostavil pomen novih odnosov med SKGZ in SSO, ki hočeta preseči konfliktualnost v manjšinski civilni družbi. Na šolskem področju je dogovarjanje med komponentami obrodilo dobre sadove, Masellijev osnutek pa ustvarja še probleme. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor je zaskrbljen nad razpadanjem naše manjšine kot skupnosti in nad stalnim drobljenj en naše politične stvarnosti. Kongres SSk so pozdravili še Lojze Debeliš (Kmečka zveza), Di-mitri Žbogar (Zveza neposrednih obdelovalcev), Zoran Sosič (vzhodnok-raški sosvet) in Igor Rožac (Gibanje 23. decembra). »Klofute« in precej razočaranj, a tudi vztrajnost in odločnost Razpravo na kongresu SSk je uvedel Bogdan Berdon, ki je kritično ocenil zakonski predlog poslanca Masellija, posebno člen, ki zadeva določanje narodnostno mešanega ozemlja. V skladu z mednarodnim pravom mora to ozemlje določati centralna in ne krajevna oblast, kot predlaga Ma-selli ob podpori krajevne levice. David Malalan je pozdravil zbliževanje med SKGZ in SSO in izrazil željo, da bi v doglednem času prišlo do združitve obeh krovnih organizacij. Polemiziral je s Sergijem Lipovcem, ki je dejal, da je nova razcepitev na levici obogatitev za manjšino, kar je Malalan označil kot neverjetno stališče. Marko Stoka je bil zelo kritičen do zadnjih političnih izbir SSk, kateri je med drugim očital, da glede zadruge PD ni dovolj ščitila Borisa Kureta, kot tudi ne brani npr. boja Edinosti in Primoža Sancina. Aleksander Furlan je pozval novo vodstvo stranke, naj se angažira proti na- raščajoči pasivnosti v politiki. Drago Stoka je menil, da je SSk v zadnjem obdobju dobila tri klofute: volitve zadruge našega dnevnika, volitve v Nabrežini in nedavne deželne volitve. Levici je očital, da zagovarja enotnost med Slovenci le takrat, ko se ji to splača. Stranka mora biti bolj vidna in vsestransko aktivna. To je tudi želja dosedanjega predsednika pokrajinskega sveta Jožeta Skerka, ki je bil zelo kritičen do vodstva in je postavil v dvom notranjo demokracijo. Manj črnogled je bil Andrej Berdon, ki je sicer prepričan, da je v manjšini v teku normalizacija, ki ne kaže nič dobrega. Med ljudmi narašča brezbrižnost, proti kateri se mora SSk boriti z novim političnim zagonom in s konkretnimi zahtevami. Slovenci v levičarskih strankah, zlasti levi demokrati, so v stiski; SSk je res v krizi, opaziti pa je vehko volje do dela. Antek Terčon je razočaran nad Oljko, še zlasti v nabrežinski občini. Za deželne volitve so nas nekateri na levici kritizirali, je dejal, češ da smo se povezali z vodjo Gladia Cossigom, danes ko je slednji v D’Alemovi vladi.pa previdno molčijo. Po mnenju Sergija Mahniča bi morala biti SSk agresivnejša v javnosti, predsedniku pokrajinskega sveta (Jožetu Skerku, op.ur.) pa je očital, da kar sedem mesecev ni sklical tega strankinega organa. Izrazil je zaskrbljenost nad razcepitvijo med komunisti v Dolini, kar bi znalo vplivati na občinske volitve. Mahnič se tudi boji, da se med dolinskimi občinskimi zavezniki nekaj »kuha« proti ponovni kandidaturi Borisa Pangerca. Nadja Maganja je poudarila, da v stranki ni dovolj složnosti in da je to prišlo do izraza na deželnih volitvah. Pohvalila je delo šolskega odbora in njegovo enotnost. Deželni tajnik Martin Brecelj je prepričan, da je v stranki, kljub težavam, opaziti voljo do dela, medtem ko je tajnik nabrežinske sekcije Edvin Forčič izrazil upanje, da bo novi pokrajinski svet aktivnejši od dosedanjega. Vladimir Vremec je glede šol, kot priča primer pokrajinskega sveta, dejal, da oblasti ne morejo sklepati brez slovenske manjšine, zavzel pa se je tudi za večjo povezanost z Italijani v Istri. Po mnenju Iva Jev-nikarja SSk nujno potrebuje novo organiziranost. V debati sta se na koncu oglasila še Alojz Tul in Karlo Grgič. Novi pokrajinski svet SSk sestavljajo: Ivo Jevnikar, Peter Močnik, Andrej Berdon, Sergij Mahnič, Boris Slama, Maja Lapornik, Alojz Tul, Drago in Marko Stoka, Edvin Forčič, Marij Maver, Fulvia Premolin, Danilo in Marko Sa-vron, Vladimir Vremec, Jože Skerk, Sergij Pahor, Marko Udovič, Aljoša Vesel, Antek in Mitja Terčon, Josip Pečenko, Aleksander Furlan, Marjan Brecelj, Marko Legiša, David Malalan, Livio Valenčič, Robert in Sergij Petaros, Branko Slavec in Igor Švab. Tržaški občinski set bo najbrž čez teden dni odobril proračun za prihodnje leto. Odobritev ni v dvomu, ker so podporo bilanci že napovedali svetovalci večine (Oljka in Ulyjeva občanska lista), med katerimi pa se pojavljajo precejšnji pomisleki, zlasti kar zadeva napovedani povišek davka na smeti. Odbor župana Riccarda Illyja napoveduje tudi povišanje davka na nepremičnine (ICI), a le od 4 do 4, 5 pro-mil. Uprava namerava sedanji davek na smeti zvišati kar za 32 odstotkov, kar je po splošnem mnenju res preveč. Odbor se izgovarja, da mora na nek način nadoknaditi manjši priliv državnih podpor, kar bo že res, napovedani povišek pa je gotovo pretiran. Ukrep vzbuja pomisleke ne le v vrstah opozicije, a tudi med svetovalci večinskega zavezništva. Zadnji povišek (pet odst.) je stopil v veljavo pred dvema letoma in se' daj marsikdo dvomi, da so se stroški za odvažanj6 in uničevanje odpadkov zvišali za več kot trideset odstotkov. Davki na smet’ in na. nepremičnine bodo verjetno edina zanimiva točka v proračunski debati, ki je bila doslej resnic1 na ljubo zelo dolgočasna-Vsi štirje slovenski občinski svetovalci napovedujejo poseg v razpravi« glede davka na smeti in tudi ostalih problemov pa je pričakovati njihove popravke k proračunu. Ig°r Canciani (SKP), ki je že napovedal negativen glas; meni, da so upravi bolj pri srcu privatizacij6 služb, kot pa splošne koristi občanov. Peter Močnik in Andrej Berdon (SSk) pripravljata poročilo o pravicah Slovencev in ° šolski problematiki, medtem ko bo Igor Dolenc posvetil pozornost posodobitvi Občine. Izrazil bo tudi pomisleke nad poviškom davka na smeti. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA, Dolinska občinska uprava predložila proračun Dolinski občinski svet je sinoči soglasno vzel na znanje osnutek proračuna za finančno leto 1999 in osnutek večletnega proračuna in planskega ter programskega poročila za triletje 1999-2001. O vsebinah bodo svetovalci lahko razpravljali na prihodnjem srečanju občinskega sveta, ki bo predvidoma okorg 20-decembra. Pristojni odbornik Lovriha je ob tem samo spomnil svetovalce, da imajo do približno 5. decembra čas za vložitev pisnih popravkov. Takrat bodo v Dolini razpravljali tudi o novih tarifah za smetarsko službo: točka je bila namreč spet prenesena na prihodnje srečanje dolinskega občinskega sveta. Svetovalec Jer-cog je z zadovoljstvom pozdravil pobudo občinskih upraviteljev, da končno vzamejo dejansko v poštev gradnjo cestne povezave med Frankovcem in Zavija-mi. Občinski svet je manreč soglasno odobril idejni načrt in tako sprejel tudi delno varianto k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu. Dolinska občina bo imela v bodoče tudi svoj grb in prapor, kot pač zakon nalaga vsem italijanskim občinam. O tem je poročal podžupan Stefančič, ki je bil v zadnjh letih za to zadolžen. Sicer bodo v predlagani osnutek morali še vnesti nekatere popravke. V uvodnem poročilu je župan Pangerc spregovoril 0 udeležbi na vsedržavnem kongresu ANCI, ki se je konec oktobra odvijal v Turinu in se ga je župan udeležil s podžupanom. Oba sta prejšnjo soboto tudi sprejela na županstvu številno delegacijo tabornikov in Novega Mesta. Istega dne je župan prisostvoval slovesnemu podpisu Listine pobratenja med sindikatom upokojencev CGIL od Domja in Krajevnim sindikatom iz Umaga. V zadnjem delu sinočnje seje je obnčinski svet odobril tudi resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi slabega zaposlitvenega stanja v pokrajini in poziva pristojne organe, da se zavzamejo za izboljšanje. DAM Kritike zaradi medlega pristopa Svetovalci Cristiano Degano (Cpr), Roberto De Gioia (Zeleni) in Bruno Zvech (Ld) ter, ločeno, Bruna Zorzini Spetič (Sisk) se v svojih izjavah zgražajo zaradi odgovora, ki ga je dal deželni odbornik za prevoze Santarossa v zvezi s spremembami železniškega urnika, ki so skrajno neugodne za Trst. Santarossa je v bistvu dal birokratski odgovor, češ da vprašanje ni v pristojnosti deželne uprave, medtem ko deželna kompetenca sega samo do meddeželnih vlakov. Svetovalci v obeh izjavah ugotavljajo, da bi morala deželna uprava nastopiti pri osrednjih oblasteh bolj aktivno in učinkovito, neglede na formalne pristojnosti. UPRAVE / PO IZSTOPU ZELENIH IZ KOALICIJE ITALCEMENTI / SREČANJE PODJETJE-SINDIKATI Nabrežina: sekcija ID brani županove izbire »Usta 2000« kritična do zelenih, a tudi do uprave Širša ozadja krize cementarne 50 delavcev je v dopolnilni blagajni Odstop zelenih iz VeCinske koalicije je za-ttiajal večino, ne bo pa Povzročil padca devin-sko-nabrežinske uprave ^upana Marina Voccija. olitično zaupnico so mu vCeraj potrdili levi demokrati, ki sploh nočejo shšati o krizi in upajo, da s9 bosta svetovalca liste Voccijem za Oljko« Maurizio Rozza in Fran-c° Radovich premislila. Svetovalci levih de-Diokartov so v tiskovnem sporocilu načelnika Mas-sirna Veroneseja izrazili Presenečenje in grenkobo j*ad potezo zelenih. Po-jfpbno je razčiščenje, tu-oi zato, ker ne gre poza-oRi. da je Vocci eden glavnih pobudnikov kjajevne Oljke, je človek dialoga in upravitelj, ki Se ne podreja določenim Nabrežinski župan Vocci mehanizmom in določenim logikam. Levi demokrati menijo, da so kritike na Zupanov račun neosnovane, čeprav je res prišlo v upravi do neka- terih birokratskih zapletov, za katere pa Vocci ni odgovoren. Ce je prišlo do nekaterih nesporazumov in nesoglasij, jih je treba čimprej premostiti, nato je treba začeti uresničevati program občinskega odbora. Oglasila se je tudi »Lista 2000« Giorgia Reta, ki ugotavlja, da je lista »Z Voccijem za Oljko« na volitvah dobila le 256 glasov (nekaj nad 5 odst.), Rozza pa je prejel 14 preferenc. Oljka v Devi-nu-Nabrežini predstavlja le željo in gotovo ne stvarnosti, saj v njej ni zastopana sredina. »Lista 2000« dodaja, da je odbornica Maizeni Vodopivec (danes je članica socialistične stranke SDI) ob vstopu v upravo zapustila to volilno listo, saj je šlo za njeno osebno izbiro. Ret in somišljeniki menijo, da se za zadnjimi dogajanji bije bitka za stolčke, zato se sprašujejo, kakšno ceno bo za vse to moral plačati župan. Njegova uprava je precej neučinkovita in premalo praktična. Ce ne bo presenečenj, bo Vocci torej ostal na krmilu Občine, čeprav je bil za župana to hud osebni udarec, saj ne smemo pozabiti, da se od vedno prepoznava v zelenem gibanju. Bolj kot za politične in upravne probleme pa je v tem primeru, kot kaže, prišlo do zamer glede delitve nekaterih »stolčkov«. Rozza je npr. zelo zameril Voc-ciju, ker ni bil izvoljen v glavno skupščino Kraške gorske skupnosti. Kot smo svoj čas že zabeležili, je 50 delavcev tržaškega obrata družbe Ital-cementi od 16. t.m. v dopolnilni blagajni. Kaže, da so njegova skladišča nasičena, zaradi česar so proizvodnjo ustavili, delavci pa bodo v dopolnilni blagajni predvidoma za 7 tednov. Toda o vzrokih te nove krize je bil govor konec minulega tedna na srečanju med predstavniki družbe Italcementi in delavcev. V imenu podjetja sta se sestanka udeležila dr. Gambisio iz osrednjega vodstva v Bergamu in direktor tržaškega obrata inž. Racagni, v imenu delavcev pa pokrajinski tajniki sindikatov gradbincev CGIL Kneipp, CISL Petrini in UIL Cavallieri ter še predstavniki tovarniškega sveta in avtonomnega sindikata FAILCLEA. Gambisio in Racagni sta povedala, da je treba glavni vzrok za prisilno ustavitev proizvodnje iskati v krizi gradbenega sektorja v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi v manjšem izvozu na tuja tržišča, zlasti na Hrvaško, kamor je težaški obrat običajno pošiljal po eno ladjo svojega »klinkla« (tako se imenuje cementni polizdelek, ki ga proizvajajo v Trstu). Dejala sta tudi, da je podjetje napravilo vse, da ne bi prišlo do ustavitve proizvoidnje in da je prav zato avgusta nekako »prisililo« delavce, da so izkoristili ves svoj dopust. Pristavila sta, da bo podjetje, če bo le mogoče, skrajšalo obdobje dopolnilne blagajne, tako da bi že na začetku januarja normalno stekla proizvodnja. Delavski predstavniki so vzeli na znanje ta izvajanja, vendar z njimi niso bili zadovoljni. Že dalj časa namreč opozarjajo na nujnost novih investicij družbe Italcementi v tržaški obrat, a do tega nikakor ne pride. Sindikati se boje, da gre za odločitev v okviru širše strategije družbe Italcementi, ki je v zadnjih časih prevzela vrsto cementarn v inozemstvu, še posebej pa v nekaterih državah vzhodne Evrope, kjer je med drugim delovna sila veliko bolj cenena. Zaradi teh in drugih pomislekov sindikati niso podpisali dogovora o dopolnilni blagajni in nameravajo s svojimi stališči obvestiti pokojninsko ustanovo ENPS. VREME / DANES NAJ BI POPUSTILA PREDČASNA ZIMA NOVICE Danes naj bi ponehal yal sabega vremena, ki !e razsajalo po naših *)rajih od sobote in je doseglo višek v nedeljo, 'jrernenoslovci napove-dujejo, da bo burja osla-d0la, temperatura pa naj Ul bila bolj primerna za P°zno jesensko obdobje. V nedeljo in še včeraj Pa je izgedalo, da smo že ®redi zime, in to ostre. i ernperatura se je sukala okrog ničle, burja pa je PAala z izredno močjo: v dadeljo s hitrostjo 115 kilometrov na uro, včeraj Pa od 80 do 90 km/h, Nekateri sunki pa so sko-J’aj dosegli hitrost 150 kilometrov na uro. V nedeljo dopoldne je Napadlo tudi nekaj snega, ako da je za nekaj ur rah-0 pobelilo kraško pok-jajino. Snežinke so pada-0 tudi v mestu, kjer pa jm je s streh in asfalta akoj odpihnil veter. Vče-raj dopoldne je nekaj mi-dirt padal leden dež, ki je na srečo kmalu ponehal, sicer bi v kratkem lahko nastala na tleh ledena skorja s posledicami, ki si jih lahko predstavljamo. V teh dveh dneh slabega vremena na srečo ni bilo hujših problemov. Mestni redarji in gasilci so sicer imeli polne roke dela: samo včeraj so gasilci morali iz centrale približno 80-krat, redarji pa 40-krat, v nedeljo pa dvakrat toliko, ko so morali posuti s soljo poledenelo cesto 202. Na cestah je ponekod promet zastal za krajši čas tudi zato, da so odstranili zlomljene veje, največ dela pa je bilo z odstranjevanjem padlih strešnikov, prevrnjenih reklamnih panojev in strganih reklamnih napisov prek cest, padlih oken, ki niso bila pravilno zaprta. Hujšega pa, kot rečeno, na srečo ni bilo: služba 118 je posegla, da je odpeljala v bolnišnico nekaj desetin ljudi, ki jih je burja prevrnila, nekaj desetin avtomobilov pa je poškodovalo padlo vejevje ali strešniki. S precejšnjimi težavami so se morali spopadati v pristanišču, kjer ladje niso mogle pristati: trajekt iz Drača in turška trajekta so se morali zasidrati sredi zaliva, ker jih niso mogli privezati k pomolom. Burja je poškodovala več turističnih čolnov, tri pa je tudi potopila. Na turški ladji, ki je zapuščala novo pristanišče, se je poškodoval častnik, ki mu je oščipni-lo vrhnji del prsta desne roke; poseglo je pristaniško poveljstvo in so ranjenega častnika zaradi močnega vetra iz varnostnih razlogov spustili z ladje s žerjavom in nato odpeljali v katinarsko bolnišnico. Od danes do četrtka naj bi predčasna zima popustila, potem pa mete-reologi napovedujejo nov val slabega vremena, čeprav bodo temperature relativno višje. Orjaški hrast je s koreninami vred klonil pred nasilnimi sunki burje. To se je zgodilo v prejšnjih dneh pod cesto, ki pelje iz Zaboljunca proti Borštu in ki ji domačini pravijo »na Stenicah« - (foto KROMA) Gasiici so bili na delu tudi v najhujši burji (foto KROMA) V nedeljo dopoldne je sneg rahlo pobelil tudi opensko Brdino (foto KROMA) Krvav poskus ropa v Drevoredu XX. septembra Včeraj popoldne se je v Drevoredu XX. septembra odvil krvav poskus ropa. Na vogalu z Ul. Pa-duina se je 34-letnemu Pierandreu Fabbriju približal neznanec, ki mu je vtaknil nož pod pazduho in zalite val, naj mu izroči denarnico. Fab-bri je na roparjevo zahtevo odločno reagiral, preden je pobegnil pa ga je neznanec hudo porezal po roki in hrbtu. V bolnišnici so mu rani zašili s 30 šivi, policija še vedno išče napadalca. Na prostosti voznik, ki je do smrti povozil potnika Sodnik za predhodne preiskave Cesare Zucchet-ti je potrdil veljavnost aretacije Maria Russa zaradi nenamernega uboja in ker ni nudil pomoči ranjencu pri prometni nesreči, vendar je istočasno odredil njegovo takojšnjo izpustitev na svobodo. Gre za 48-letnega voznika iz Ul. Martiri dela Liberta 5, ki so ga aretirali, ker je v noči od petka na soboto na Obalni cesti do smrti povozil 39-letnega mehanika iz Tržiča Roberta Cocoleta. Slednji je padel na cesto iz avtomobila, v katerem se je peljal, ko je voznika, 19-letnega Paola Vasquasa iz Križa 572, zapeljalo v obcestno ograjo. Nesrečnega Cocoleta, ki se je peljal brez varnostnega pasu, je pri trčenju vrglo iz avtomobila na cestišče, prav ko je pripeljal iz druge smeri Russo, ki ga je povozil in pobegnil. Zasledili so ga na podlagi evidenčne tablice vozila, ki je ostala zraven razmesarjenega trupla. Russo se brani, češ da se niti ni zavedel, da je povozil Cocoleta, sodni izvedenci pa morajo še ugotoviti, če je bil Cocolet še živ, ko je pri visoki hitrosti padel na cestišče. Milijonska tatvina avtoradiov V nedeljo so tatovi vdrli v trgovino avtoradiov Comunicare v Ul. F.Severo, kjer prodajajo tudi varnostne naprave in mobitele. Neznanci so prežagali navojnico in razbili izložbeno steklo, nakar so odnesli skrbno izbrano opremo: očitno je šlo za izvedence, saj so pobrali samo najdražje modele, tako da škodo znaša približno 50 milijonov lir. Med begom so izgubili nekaj zvočnikov, drugih sledov pa niso pustili. Srečanje uporabnikov tržaškega sinhrotrona V ponedeljek, 30. novembra, in torek, 1. decembra, bo v Mednarodnem centru za teoretsko fi-ziko v Miramaru srečanje uporabnikov tržaškega sinhrotrona. Na srečanju bodo predstavili najvažnejše dosežke, ki so jih zabeležili v zadnjem letu, govorili pa bodo tudi o novih načrtih. Vsak dan novi pribežniki na železniški postaji Pohcija je včeraj zasledila na tržaški železniški postaji tri manjše skupine pribežnikov, točneje 4 Romune, 4 Makedonce in 3 kosovske Albance. Prvi dve skupim bodo izgnah, za zadnje pa še preverjajo možnost izgona. ŠOLSTVO / PO ODOBRITVI ODLOKA O PREOSNOVI VIŠJIH SREDNJIH SOL SSG / ZA NAJMLAJSE Izjave in odprto pismo o zavodu J. Stefana Izjave profesorjev in dijakov poklicnega zavoda Papilu: preprosta velika umetnost Lutkovno gledališče je tokrat na Opčinah gostovalo s predstavo An ban pet podgan Odlok o novi ureditvi višjih srednjih šol na Tržaškem, ki ga je pretekli teden odobril pokrajinski šolski svet, je izzval v slovenskih šolskih krogih vrsto reakcij. Najbolj sporna točka, ki jo odlok vsebuje, je nameravana izselitev poklicnega zavoda Jožefa Stefana in oddelka za geometre tehničnega zavoda Žige Zoisa iz sedanjega šolskega poslopja na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice. Obnova O zadevi smo v zadnjem mesecu že večkrat pisali. Prvič, ko je tržaški prefekt Michele De Feis na predlog predsednika pokrajine Renza Codarina povabil na srečanje na tržaško prefekturo »predstavnike slovenske manjšine« (tako jih je sam poimenoval na sestanku), da bi bili seznanjeni z nameni pokrajinske uprave (izselitvijo Stefana in oddelka za geometre). Tistega srečanja (bilo je v četrtek, 15. oktobra letos) so se udeležili Martin Brecelj, Nadja Debenjak, Branko Jazbec, Peter Močnik in Sergij Pahor). »Slovenski predstavniki so menili, da bi morali vso zadevo dobro analizirati, ker so šolska vprašanja življenjskega pomena za manjšinsko skupnosti,« smo takrat zapisali v poročilu o srečanju. V ponedeljek, 19. oktobra, je o vprašanju razpravljal Enotni šolski odbor, ki je »zavrnil vsako možnost izseljevanja in preseljevanja slovenskih višješolskih zavodov« (kot smo zapisali v poročilu dne 21. oktobra). Slovenski predstavniki (Sergij Pahor, Branko Jazbec, Nadja Debenjak in Peter Močnik) so v sredo, 21. oktobra, na ponovnem srečanju na prefekturi »izrekli pokrajinskim upraviteljem svoj ”Ne“ vsakršni preselitvi slovenskih višjih srednjih šol od Sv. Ivana« ter jih seznanili »z odklonilnim stališčem o "racionalizaciji šolskih poslopij", ki ga je na ponedeljkovi seji sprejel Enotni šolski odbor.« »Omenili pa so možne variante, o katerih je bil govor na seji Enotnega šolskega odbora, in sicer vselitev v poslopje nekdanje italijanske šole Fabio Fil-zi, ki stoji zraven poslopja slovenskega učiteljišča A.M.Slomška v Ul. Caravaggio, ali pa preureditev opuščene vile za poslopjem trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa v šolske- prostore«, kot smo zapisali v poročilu o srečanju na prefekturi dne 22. oktobra. Potem ko je pokrajinski svet odobril odlok o preo-snovi italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol, so o zadevi razpravljali profesorski zbor poklicnega zavoda Jožefa Stefana in dijaki šole. Po seji je profesorski zbor izdal sledečo izjavo: Izjava profesorjev zavoda J. Stefana »Profesorski zbor DP-ZIO Jožefa Stefana, zbran na seji dne 20.11.1998, zaskrbljeno spremlja načrte tržaške pokrajine o koreniti preosnovi šolske mreže. Pokrajina namerava prodati poslopje, v katerem že skoraj dvajset let deluje naš zavod. To je tudi edini razlog, da se nam vsiljuje izselitev. Temu odločno nasprotujemo, ker smo si doslej v sedanji stavbi uredili, tudi na osnovi prostovoljnega dela, laboratorije in učilnice s posebnimi opremami ter tako omogočili, da zavod kljub težavam uspešno deluje. Poleg tega nas predlagane rešitve, o katerih se nihče ni posvetoval z nami, ne zadovoljujejo, ker nam nobena ne zagotavlja vsaj enakih pogojev, kot jih imamo sedaj.« Dijaki zavoda J. Stefana pa so izdali sledečo protestno izjavo: Protestna izjava dijakov J. Stefana »Dijaki zavoda Jožefa Stefana ostro protestiramo, saj smo izvedeli, da namerava Tržaška pokrajina prodati prostore, v katerih se nahaja naš zavod že skoraj dvajset let. Seznanjeni smo tudi z nekaterimi nesprejemljivimi alternativnimi rešitvami, ki jih predlagajo nepodpisani "predstavniki slovenske manjšine". Te "predstavnike" vabimo na razgovor, saj smo prepričani, da se vsakdo, ki se ukvarja z vprašanjem našega zavoda, mora posvetovati tudi z nami. Ce bodo ti “korenjaki" zbrali dovolj poguma, naj se javijo na sledeči naslov: DP-ZIO "Jožef Stefan", Can-nestrinijev trg št. 7, Trst; tel: 040/ 568233, fax: 040/350768« Vprašanje »predstavnikov slovenske manjšine« Mnogo ogorčenja je v zadevi o preosnovi slovenskih viših srednjih šol izzvalo tudi pismo, ki so ga predstavniki slovenske manjšine posredovali pokrajinskemu odborniku za šolstvo Enricu Sbriglii, v katerem so omenjene nekatere možnosti (o katerih je bil med drugim govor na seji Enotnega odbora za šolstvo). Tako je profesorski zbor poklicnega zavoda Jožefa Stefana poslal sledečo izjavo: Profesorji J. Stefana »Profesorski zbor DP-ZIO Jožefa Stefana je bil na seji dne 20.11.1998 seznanjen z nedatiranim pismom (katerega izvod prilagamo), naslovljenim šolskemu pokrajinskemu odborniku dr. Sbrigli, ki jemlje v poštev predloge v zvezi z morebitno selitvijo zavoda Jožefa Stefana na druge sedeže. Ker je pismo podpisa- no z zelo splošno oznako Predstavniki slovenske manjšine (I rappresentanti della minoranza slo vena), sprašujemo, kdo so ti predstavniki, ki si brez predhodnega posvetovanja s prizadetimi lastijo pravico, da nas v javnosti zastopajo v imenu celotne manjšine.« Skupina članov tržaškega pokrajinskega šolskega sveta pa je v zvezi s pismom naslovilo sledeče: Odprto pismo neimenovanim »Odprto pismo neimenovanim predstavnikom slovenske manjšine nez-nanokje. Podpisani člani tržaškega pokrajinskega šolskega sveta smo se danes, 18. novembra 1998, med sejo sveta seznanili s pismom sledeče vsebine: "AlVattenzione del dott. Sbriglia Provincia di Trieste Con riferimento alla riunione svoltasi in data 21 ottobre 1998 presso la Prefettura di Trieste. Le inviamo quanto sta-bilito in merito alle possi-bili soluzioni da verificare pef un eventuale trasferi-mento della attuale sede delTstituto professionale di Stato p er Tindustria e 1’artigianato J. Stefan e della succursale dellTsti-tuto per geometri Ž. Zois: - verificare con Tamrni-nistrazione comunale di Trieste la possibilita di usufruire delTedificio della scuola elementare F. Filzi, sito in Via Caravaggio 4: - verificare inoltre quali sono le possibilita per ima risistemazione strutturale di tutto il complesso sco-lastico di Via Caravaggio 4; - verificare la possibilita di acquisire la pro-prieta privata nelle vici-nanze del Liceo scientifi-co »F. Prešeren« ora in to-tale stato di abbandono, per un eventuale amplia-mento strutturale. Distinti saluti I rappresentanti della minoranza slovena" »Pismo je brez vsakega podpisa, na zgornjem robu pisma pa so podatki telefaksa "da: PD S Trieste, n. telefono 0039403 66239". Ker je stavba nekdanje osnovne šole F. Filzi absolutno premajhna za rešitev, ki jo predlaga prva točka, želimo vedeti poimensko, kdo so predstavniki slovenske manjšine, ki so odobrili in poslali zgornje pismo. Sara Burolo, Fiorella Benčič Seri, Samo Pahor, Davor Pečenko, Vera Tuta Ban, Olga TavCar« Na gornji izjavo in pismo so odgovorili nekateri udeleženci srečanj s tržaško pokrajinsko upravo sledeče: Odgovor »predstavnikov slovenske manjšine« »O srečanju sloven- skih predstavnikov s tržaško pokrajinsko upravo na tržaški prefekturi 21. oktobra je PD poročal 22. istega meseca. V omenjenem članku so tudi poimensko navedeni predstavniki političnih sil in organizacij, ki so se sestanka udeležili na poziv tržaške prefekture. Sinteza zelo neobvezujočih sklepov srečanja, ki je bila poslana na njegovo željo pokrajinskemu odborniku za šolstvo, odraža potek pogovorov in ni v nasprotju s stališči Enotnega šolskega odbora, saj pristaja zgolj na tehnično preverjanje uresničljivosti dveh šolskih polov pri Sv. f$a-nu.« Nadja Debenjak Branko Jazbec Sergij Pahor Papilu oz. čar figuric iz lepenke: tudi dopoldne ponovno obiskala najmlajše na tokratnem gostovanju Lutkovnega gle- gledalce Slovenskega stalnega gledališča, dališča Papilu je sestavni del programa Vreme ni bilo najbolj naklonjeno, vendar bil prikaz nastajanja in »oživljanja« figu- so se v dvorani FinZgarjevega doma na ric, seveda v spretnih rokah Braneta Sol- Opčinah, kjer sta bili dosedanji nedeljski ceja (f. KROMA). S predstavo An ban pet matineji SSG za najmlajše, vseeno zbrali podgan sta Maja in Brane Soke v nedeljo nvdušeni mladi obiskovalci. SAIOM TRST / MIELA Značilnosti kulture jidiš v zanimivem filmskem nizu Včeraj se je v gledališču Miela začel zanimiv niz jidiš filma. Gre za izbor filmov, ki so jih v glavnem na preprost način in z malo sredstvi posneli v letih ’30 in ’40, ko je bil jezik jidiš še zelo živ. Filmski niz v okviru pobude Salom Trst prireja zadruga Bonavventu-ra, prikazani filmi pa v glavnem prihajajo iz arhivov ameriškega centra The national center of Jevvish film, v katerem so po originalih presneli kopije. Ob angleških podnapisih so štirje filmi niza podnaslovljeni tudi v italijanščini. Filme predvajajo tako v veliki dvorani kot tudi v izredno majhni video dvorani. V tej bodo predvsem predstavili filmske dokumentarce, medtem ko bodo igrani filmi na sporedu v veliki dvorani. Za začetek so organizatorji izbrali nemi film East in west Sidneya M. Goldina in Ivana Abramsona, posnetega v Avstriji leta ’23. Sledil je Uncle Moses (Sidney M. Goldin- Audrey Scotto), ZDA ’32, nato pa Green fields (Edgar Ulmer-Jacob Ben-Arni), ZDA ’37. Kot posebnost so ponoči zavrteli še pred kratkim, točneje lani, v Nemčiji posnet film, Sabbath in paradise Claudie Heuer-mann. Slo je za poseben dogodek, saj film (v angleščini) predstavlja razvoj in sedanji razcvet klezmer glasbe v New Yorku, v njem pa nastopa vrsta znanih glasbenikov, ki se zgledujejo po tradiciji klezmer glasbe. Danes bodo v veliki dvorani predstavili nekaj najbolj znanih filmov niza, ob 18. uri bo na vrsti The Dybbuk (Michal Wa-szynski, Poljska ’37), ki ga bodo ponovili v četrtek zvečer; ob 20.30 pa God, Man and Devil (Jo- speh Seiden, ZDA ’49). Od 18.30 dalje bodo predvajali filme tudi v video dvorani. Jutri bodo v veliki dvorani ponovili ponedeljkov program (po drugačnem vrstnem redu). Ob zaključku, se pravi v četrtek popoldne pa bodo na filmskem platnu predstavili televizijski enourni zapis Lille Cepak La šalita - pionieri in Israele o skupini italijanskih, tudi tržaških Židov, ki so v letih ’30 odšli v »obljubljeno deželo«. Oddajo je Lilla Cepak pripravila ob 50-letnici Izraela za deželni sedež Rai. r DANES / ULICE SVETA Škof in rabin si bosta skupaj ogledala razstavo Razstavo z naslovom Ulice sveta (s podnaslovom Berlin, Budimpešta, Praga, Dunaj in Trst) v konjušnici Miramar-skega gradu si bosta danes popoldne ogledala posebna gosta: tržaški škof Evgen Ravignani in rabin tržaške židovske skupnosti Umberto Piperno. Skupni ogled razstave o židovskih intelektualcih in evropski kulturi v letih od 1880 do 1930 je pomenljiv, saj predstavlja novo priložnost za učvrstitev vezi med obema verskima skupnostima v me- stu. Spremljala ju bosta tudi tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani in Riccardo Calimani, ki je uredil razstavo. 2e prej so si jo ogledali številni ugledni gostje, med katerimi gre omeniti izraelskega veleposlanika v Italiji Yeudo Milla, jeruzalemski podžupan Cas-suto in predsednik Zveze židovskih skupnosti v Italiji Luzzat-to. Skupni ogled škofa Ravignanija in rabina Piperna se bo začel ob 15.30. FAŠISTI / BREZ INCIDENTOV Srečanje z Le Renom pod budnim varstvom policije Znani francoski fašistični veljak Jean Marie Le Pen je v nedeljo dopoldne nastopil brez posebnih problemov na srečanju, ki ga je priredila »Enotna fronta Italijanov« Adriana Ivanicicha. Po protestih in zahtevah po prepovedi srečanja, se je v dvorani hotela na Nabrežju zbralo skoraj 200 izbrancev - tistim, ki na prvi pogled niso izgledali desničarji, so vstop prepovedali - nad katerimi je budno čuvalo več kot sto policistov in karabinjerjev, da bi preprečili kakršen koli incident. Voditelj francoske Nacionalne fronte Le Pen se tokrat ni dotaknil svoje najbolj priljubljene teme -zgodovinskega revizionisma nacizma in fašizma -pač pa je ožigosal »mondializem«, v katerem evropske države izgubljajo svojo identiteto. Volitve v področne in zavodske šolske svete V nedejo in včeraj so na šolah vseh vrst in stopenj potekale volitve v zborne organe. Na osnovnih šolah so starši, učno in neučno osebje izvolili svoje predstavnike v področne svete, na nižjih srednjih šolah so izvolili predstavnike staršev, učnega in neuč-nega osebja v zavodske svete, na višjih srednjih šolah pa so svoje zastopnike izvolili tudi dijaki. Slabo vreme jo je tako v nedeljo kot včeraj zagodlo volilnim upravičencem, saj so jini mraz in močni sunki burje v mnogočem otež-kočili prihod na volilne sedeže na posameznih šolah. Včeraj popoldne so zaprli žare in začeli s preštevanjem; glasov. Rezultati volitev v področne svete didaktičnih ravnateljstev in zavodske svete nižjih in višjih srednjih šol bodo znani v prihodnjih dneh. _____TREBČE / OD 1 1. DO 13. DECEMBRA VELIKO SLAVJE_ Velik odziv na Kulturni maraton ob proslavi 1 ONetnice Primorca Vaške organizacije se že mrzlično pripravljajo na veliko prireditev Čeprav je do 11. de-cernbra se nekaj Časa, po-.ajo v Trebčah mrzlične Poprave na proslavo 100-ehiice krajevnega društva »Primorec«. Ko smo j. obiskali, je bilo v ljudskem domu vse živo. dvorani so vadili otro-ch ki sodijo v skupino "Glasba skozi petje in Se otroci (skupno jih je dvaj-Set in se na vajah učijo Potja, glasbe in nasploh spoznavanja glasbenega sveta ter se sestajajo v do-nru vsako sredo po P°uku) bodo nastopili na otvoritveni prireditvi te Pornembne proslave, ki o v petek, 11. decembra, f^upeli bodo tri pesmi, ki P” je prav zanje napisal ^ijosa Tavčar, imeli pa o°do tudi instrumentalno spremljavo. Poleg otrok bodo 11. decembra v prostorih tre-oenskega Ljudskega do-!?a odprli bogato razstavo otografij in dokumentov ? dejavnosti društva, ki je Uuelo vedno svoj pevska zo°r in ki vsa leta tesno SQdeluje z domaCo glasbo pihala V. Parma, ki jo v°di Leander Pegan, ter Vrsto let tudi z osnovno s°to Pinka Tomažiča. V gornjih prostorih do- ma smo se pogovorili o samem poteku proslave in o tem, kakšen je odziv med domačimi, pa tudi med društvi drugih vasi na vabilo, da se udeležijo Kulturnega maratona, ki bo na programu v soboto, 12. in nedeljo, 13. decembra. »Obrnili smo se na društva, domačine in druge organizacije, s prošnjo, da bi sodelovali. Odziv je bil zelo "dober in tako upamo, da bomo pripravili dostojno proslavo, ki naj bi ostala vsem Se dolgo v spominu«, so nam povedali Milena Padovan, Anica Malalan in David Malalan. Srečali smo jih, ko so zbirali bogato gradivo fotografij in dokumentov, ki jih bodo prikazali na razstavi. Eno fotografijo zbora »Primorec« iz leta 1972, ko ga je Se vodil Cesare Možina, so nam tudi dali za objavo. »Na nas poziv, da se s petjem, glasbo, igro, plesom udeležijo Kulturnega maratona, se je že do sedaj prijavilo lepo število društev: od »Slovana« s PadriC, do »Skale« iz Gropade, »Lipe« iz Bazovice, »Tabora« z OpCin, Frana Venturinija« od Domja, Amaterskega odra Jake Stoke s Proseka -Kontovela, zbora »Viša- va« od Ferlugov, Vokalne skupine »Primorec - Tabor, baletne skupine SD »Mladina« iz Križa, pa tudi iz Komna, osnovne Sole Pinka Tomažiča, pa do godbe na pihala V. Parma iz Trebč in iz Komna in Se SSG s predstavo pravljične igre.« Ostali program - to je nastop otroške skupine in Tržaškega okteta - pa naj bi potekal v šotoru, ki ga društvo namerava postaviti na dvoriSCu ob domu. Društvo pripravlja za to priložnost tudi bogato brošuro, v kateri bodo fotografije, razni dokumenti, pa tudi kratka vsebina delovanja društva v tako dolgem razdobju. Pri zbi--ranju gradiva in drugih pripravah sodeluje kar lepo število elanov; koordinator dela pa je David Malalan. Kot so nam povedali, nameravajo natisniti tudi posebno razged-nico. Na proslavi bo nastopila tudi Vokalna skupina »Primorec - Tabor«, naslednica mešanega zbora z istim imenom, ki je de- loval vse do leta 1996; potem je bilo vmes leto dni premora. Sedaj pa skupina, ki jo vodi Matjaž SCek spet redno vadi v Ljudskem domu v Trebčah in bo s svojim nastopom podčrtala navezanost za zgodovino društva Primorec in njegovega zbora. Ko smo odhajali, so nam otroci zapeli angleško božično pesem. Čeprav je do božica Se nekaj Časa, smo bili pozdrava veseli. Neva LukeS KK ADRIA iskreno čestita tajniku Radivoju Pečarju ob prejetju najveejega slovenskega Športnega priznanja - Bloudkove plakete E3 ČESTITKE Nasa draga KRISTINA je slavila v soboto, 21. novembra svoj 24. rojstni dan. Da bi bila zmeraj tako pridna na univerzi in delu in da jo bi sreCa spremlja skozi vse življenje, ji voščijo nona Gizela in nono Nandi. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 24. novembra 1998 ANDREJ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 11.21 in zatone ob 21.09 Jutri, SREDA, 25. novembra 1998 KATARINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,3 stopinje, zračni tlak 1014 mb raste, veter 70 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki cez 100 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje. ROJSTVA in SMRTI Rodili so se: Mina Aleksič, Igor Švara, Mi-chelle Vattovaz, Matteo Lombardo, Alessia Fast, Aaron De Luca, Caterina Sincovich, Federico Suzzi. Umrli so: 79-letni Bruno Buttara, 85-letni Egi-dio Milanese, 88-letna Celestina Schillani, 79-letna Elvira Palazzi, 66-letni Giovanni Žago, 91-letna Emilia Gulj, 85-let-na Anna Sirza, 75-letni Michele Cariglia, 60-let-na Loretta. Bencina, 82-letni Mario Caffieri, 70-letni Umberto Rizzi, 50-letna Maura Krauss, 31-letni Sergio Candotti. I : LEKARNE Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 5 (tel. 040 368647), UL L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Garibaldijev trg 5, Ul. L. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 040 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. TREBČE / OSNOVNA ŠOLA PINKA TOMAŽIČA Prijeten in poučen šolski izlet Lani je naša Sola praznovala 130 let obstoja. V Soli smo pripravili razstavo o starih Šolskih potrebščinah, ročnih delih, spričevalih in dokumentih. Želeli smo si ogledati Slovenski šolski muzej v Ljubljani. V ponedeljek, 16. novembra smo odšli v Ljubljano. Zbrali smo se na mejnem Prehodu Fernetiči, kamor so nas Pripeljali starši. Čakale so nas učiteljice in avtobus. Zjutraj je bilo zelo mrzlo. Ko smo se vsi posedli v avtobus, smo se odpeljali Proti Ljubljani. Med potjo smo ob cesti videli sneg, pa tudi lisički, Lr sta se na griču igrali. Prometa ui bilo veliko. V avtobusu smo nekateri pomalicali, poslušali glasbo, se pogovarjali in igrali. P°t se nam je zdela kratka. Avtobus nas je peljal do Kongresnega trga. Izstopili smo in po-uialicali. Tu je bilo dosti golobov. Postavili smo se v vrsto in se napotili proti muzeju. Prečkali smo cesto in že stali pred Slovenskim Šolskim muzejem. V tišini smo vstopih. Po ogledu muzeja smo poiskali samopostrežbo, kjer bi pojedli kosilo. Bifi smo laCni, zelo žejni m že malo utrujeni. Najprej smo se postavili v vrsto, da bi naročili kosilo. Na tabli je bilo 6 menujev. Izbrali smo enega. S krožnikom m Coca-colo smo se posedli. Pri vsaki mizi smo bili v štirih. Vse mize so bile zasedene. Ko smo vse pojedli, smo sli v studio RTV Movenije. V vrsti po razredih smo se odpravili proti Kongresnemu trgu. Med potjo smo se ustavili na Tro-mostovju, da bi se slikali. Tam smo srečali muzikante, ki so igrali na instrumente. Ta glasba nam je bila všeč. Ogledali smo si tudi reko Ljubljanico. Z avtobusom smo se vračali na mejni prehod, kjer so nas čakali starSi. Izlet je uspel. Veseli smo bili, ker smo videli sneg, srečali muzikante, prvič obiskali studio RTV Slovenije, si ogledali Slovenski šolski muzej, kjer smo lahko pisali in risali na tablice, videli reko Ljubljanico, poslušali glasbo v avtobusu in preživeli lep dan. 3. razred Slovenski Šolski muzej V muzeju nas je Čakal vodic in nas vodil po muzejskih prostorih. Najprej smo sli v učilnico. Vsedli smo se na stare, lesene klopi. Vsak je imel svojo tablico in kredo. Po tablici smo risali, pisali in računali. Pred nami je bil cist kateder. Na katedru je stal lesen globus, zraven pa računalo. Stene so bile opremljene z raznimi slikami. V učilnici smo opazili dolgo Šibo, s katero je učitelj kaznoval otroke. Od tu smo sli po daljšem hodniku. Vodic nam je pripovedoval o zgodovini slovenskega šolstva. Videli smo dve lutki: prva je uprizarjala gospoda ravnatelja, ki je imel ključe in zvezek (to pomeni pot do znanja). Druga lutka pa je bil strog učitelj s palico. Na koncu smo si ogledali razstavo šolskih potrebščin, ki nam pričajo o razvoju slovenskega šolstva. V steklenih omarah smo videli mnogo zanimivih predmetov: zbirko metuljev, nagačene živali, učiteljevo uniformo in sabljo, Zlato in Cmo knjigo, usnjene torbe, zvezke in knjige. Med knjigami je bilo tudi Prvo berilo. To knjigo poznamo, ker smo se iz nje učili v prvem razredu. Tako se je nas obisk zaključil. Zahvalili smo se vodiču in mu podarili nekaj starih Šolskih knjig. 4. razred Sedež televizije Slovenije Vstopili smo v sivo hišo na Kolodvorski ulici. Pri vhodu so bili štirje televizorji, ki so predvajali prvi in drugi program Slovenije. V spremstvu vodica smo v tišini vstopili v Studio 1. Ta je najveCja dvorana. Stene so bile obložene proti odmevu. Strop je bil razdeljen kot šahovnica, na kateri so visele luči in reflektorji. Ker te luči oddajajo ogromno energije oz. toplote, pravijo temu »rostilj«. Na stenah so visele sive in modre zavese. V studiu je bila scena ambulante, ki je bila obešena z žicami na strop. Ob strani so bile spravljene tribune, ki sluzijo za gledalce. Po hodniku smo videli panoje, logotipe in modele raznih oddaj (Loto, Zoom, 3x3, Po do-maCe...). Vstopili smo v studio, kjer snemajo Dnevnik, Vreme in Odmeve. Tu so bile razne kamere, ekrani, monitorji, luči in pripravljena scena, ki se pomika s pomočjo računalnika. Nato smo si ogledali režijo. V režijskem prostoru je bila stena z monitorji, računalniki, slikovna mešana miza, izbira kontrole zvoka in izredno natančna ura. Soba je bila zelo topla in temna. Obiska smo se veselili, ker smo spoznali mnogo televizijskih skrivnosti. 5. razred Zahvaljujemo se ministrstvu za Šolstvo in Šport R. Slovenije in pedagoški svetovalki Andreji Duhovnik, ki sta nam ob 130-letnici ustanovitve naše šole omogočila izlet v slovensko prestolnico. GOS »Pinko Tomažič« Trebče Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 .»Gat-to nero, gatto bianco«, r. Emir Kusturica. EKCELSIOR - 16.45, 18.45, 20.25, 22.15 -»Matrimoni«, r. Cristina Comencini, i. Diego Aba-tantuono, Francesca Ne-ri. EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, »Out of sight«, r. Števen Soderberg, i. George Clooney, Jennifer Lopez. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Omicidio in di-retta«, r. Brian De Palma, i. Nicolas Gage. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. - i. Robert Redford. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »L’allievo«, r. Brian Singer. MIGNON - 15.30, 17.10, 18.55, 22.40, 22.25, »The Truman Show«, r. Peter Weir, i. Jim Carrey. CAPITOL - 16.00 -19.00 »Ricordi morbosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. 20.30, 22.10 »Radiofreccia«, r. Lucia-no Ligabue, i. Stefano Accorsi, Luciano Federico, Enrico Salimbeni. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Elisa-beth«, r. Shekhar Ka-pur, i. Cate Blanchett, Geoffrey Rush. t Zapustila nas je naša draga Stana Mljač por. Zambiasi Pogreb bo danes, 24. novembra ob 11.45 iz mrtvašnice v Ul. Pieta v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mama Giuseppina, mož Giuseppe, hci Katia z možem Sandram, brat Ivan z ženo, nečaki in vsi prijatelji Trst, 24. novembra 1998 24.11.1997 24.11.1998 Ob prvi obletnici smrti Avguština Pečarja se ga spominja žena Marija Trst, 24. novembra 1998 Ob bridki izgubi drage mame izrekata Maji Blagovic, članici igralskega ansambla SSG, občuteno in iskreno sožalje Uprava in kolektiv Slovenskega stalnega gledališča SLOVENSKI KLUB Gregorčičeva dvorana. Ul. sv. Frančiška 20 ŠPORT V NAŠI ZAVESTI OB 40. OBLETNICI SŠI bodo avtorji BRANKO LAKOVIČ, BOJAN PAVLETIČ, MARIO MAGANJA in DUŠKO JELINČIČ predstavili knjigi, ki sta ob tej priložnosti izšli Časnikar SERGIJ TAVČAR pa bo orisal športni utrip pri nas Vljudno vabljeni danes, 24. novembra 1998 ob 20.30! »Tržaška folklorna skupina STU LEDI večer ob 25. letnici delovanja STU LEDI NEJ PRIDE NUTER plesi, pesmi in viže od Istre do Gorice sobota, 28. novembra 1998, ob 20.30 gledališče F. Prešeren - Boljunec pod pokroviteljstvom ZSKD a PRIREDITVE SPD PRIMOREC-TA- BOR vabi v petek, 27. novembra 1998 ob 20. uri v cerkev sv. Andreja v Trebčah na celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč. Na programu: Gallus, Čajkovski, Kogoj, Mok-ranjac, Mozart, Adamič, Christ, De Marži, Močnik in Tomc. SKD VALENTIN VODNIK - Dolina 230 -pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev, ob 120-letnici delovanja vabi v petek, 27. novembra 1998 ob 20. uri na slovesno otvoritev prenovljenih društvenih prostorov. KD RDEČA ZVEZDA in MoPZ VASIJIL MIRK vabita v soboto, 28. novembra ob 20. uri v SKC v Zgoniku, na prireditev NA MARTINOVO SMO SE DOBILI - večer petja in humorja v izvedbi MePZ Rdeča zvezda, MoPZ V. Mirk in okteta Odmevi. Gosta večera bosta MePZ Viva iz Brežic in Kmjtauzr Pukl j. TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno - pevsko predstavo Stu ledi nej pride nuter... Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30 v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Ob tej priložnosti bodo elani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo. SKD GRAD prireja v društvenih prostorih pri Banih tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO. Svoje izdelke bo razstavljala g. Avgusta Mikuž Malalan. Otvoritev bo v soboto, 28. novembra, ob 20.30. Kulturni spored: poezije gospe Veronike Bizjak, glasbeno bo popestrila violinistka gdč. Sandra Stopar iz Ljubljane. Toplo vabljeni! SKD PRIMORSKO -Mačkolje - priredi, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Zveze slovenskih kulturnih društev, osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve in 15-letnici obnovitve MePZ Primorsko, v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo: mladi člani društva z izborom poezij domačinke Nevije Benčina - Smotlak, glasbena supina Nomos in MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha. Režija Suzi Bandi. Na jubilejni slovesnosti bo društvo nagrajeno s podelitvijo odličja prijateljstva Občine Dolina, pevci pa bodo prejeli Gallusova priznanja. Na programu bo tudi nagrajevanje za ex-tempo-re. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM bo počastilo pesnika Vinka Be-ličiča ob njegovi 85-let-nici, v nedeljo, 29. novembra ob 17.30. Nastopili bodo recitatorji, tercet Ver laetum in pianist Martin Vremec. Govoril bo Saša Martelanc. Vljudno vabljeni! H3 OBVESTILA VABIMO VAS, da se udeležite SREČANJA UPOKOJENCEV KMEČKE ZVEZE, ki bo v jutri, 25. novembra ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: pozdrav predsednika, poročilo deželnega predsednika upokojencev CIA in priprave na vsedržavni kongres. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da sodeluje pri pobudi »Coop - Computer p er la scuola«. Kupone »Buo-no esempio« lahko izročite osnovnim šolam openskega ravnateljstva do konca februarja. Hvala za sodelovanje. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v četrtek, 26. novembra ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na diapredavanje Lojzeta Abrama Aotearoa -dežela dolgega belega oblaka. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 26. novembra ob 20.30 v društveno dvorano v gledališču F. Prešeren, na predavanje Filipa Fischerja o judovstvu in tržaški judovski skupnosti - zgodovina, sedanjost, prespektive. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v društveni gostilni na Kontovelu, v četrtek, 26. novembra ob 18. uri. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI Evald Antončič - Stojan, v sodelovanju s Krutom prireja v petek, 27. novembra ob 16. uri v Kulturnem domu A. Sirk v Križu srečanje na temo »Kaj so in čemu sluzijo Bachovi cvetovi«. Predavala bo biologinja dr. Maja Da-rin. Vljudno vabljeni! 40-LETNIKI S KRASA se bomo po uspelem jesenskem izletu ponovno srečali na večerji, v petek, 27. novembra pri Bibcu v Križu. Kdor se nam želi pridružiti, lahko pokliče na tel. št. 040-211258 (Nadja) v večernih urah, ali na 0338-7107142 (Igor). SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Belvi od 22. do 26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljek, 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859. RADIJSKI ODER opozarja, da morajo avtorji poslati do 30. novembra svoja dela za natečaj za radijsko igro na naslov Radijski oder, Ul. Doni-zetti 3, 34133 Trst. Besedila v dveh tipkanih izvodih morajo biti opremljena samo z geslom ali šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov pa naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Kot je bilo objavljeno v razpisu, naj radijska igra obravnava: a) življenje ob meji ali b) znanstveno fantastiko in naj ne traja več kot 45 minut. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvo- rano v Donizettijevo ulico 3 na srečanje s predsednikom judovske skupnosti v Trstu gospodom Nathanom Wiesen-feldom. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje dvanajsto študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na unvierzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 2. decembra, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, UL sv. Frančiška 20, predavanje o kraških jamah PODZEMNI SVET NAŠEGA KRASA. Vanj nas bo popeljal z diapozitivi znani speleolog in raziskovalec prof. Stojan Sancin. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je predavanje Podzemni svet našega krasa iz tehničnih razlogov preneseno na sredo, 2. decembra. MOSP (Ul. Donizetti 3) obvešča, da bo v četrtek, 3. decembra na sporedu nov film serije Learning English with films. Predvajali bomo film TITANIC (r. James Cameron, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet). Začetek predvajanja ob 20. uri. Vabljeni vsi. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na ogled slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra. TEČAJ šivanja in krojenja bo v prostorih KD Rdeča zvezda, ob sredah od 17.30 do 19.30. Informacije na tel. št. 040-229264. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. št. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30). JK CUPA prireja tečaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Seslja-nu (Naselje sv. Maura) SPAZIO BOX vam nudi prostor, Va za katerega se vedeli niste. Zenimsaramlahtim8»°" pr- dvignete vmt vodoravno ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 040-208869 (Lučka). ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi članom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. št. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za člane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. št. 040-360072. 3 SOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040 7786333 MEDNARODNA SVETOVALSKA DRUŽBA ponuja študentu pred diplomo ali novemu diplomantu možnost sodelovanja na teoretičnemu in praktičnemu tečaju s področja sistemov kakovosti ISO 9000 in menedžmenta. Zahteva se popolno znanje italijanskega in slovenskega jezika, poznavanje dela na računalniku s sistemom Office 97/win-dows 95 kot tudi visoka stopnja motiviranosti za pridobivanje znanja. Prednost bodo imeli kandidati z dobrim znanjem angleščine in/ali nemščine in/ali hrvaščine, študijsko smerjo iz ekonomije ali inženirstva, osnovnim poznavanjem predpisov EN ISO 9000. Curricu-lum vitae naj kandidati pošljejo po faksu 06/5747965 in pri tem navedejo, da se nanašajo na RSQ 003. BRANKO IN VESNA pričenjata nove tečaje la-tinsko-ameriških plesov. Tel. št. 040-299989. PODJETJE išče zidarja in zidarskega pomočnika. Tel. št. 040-818141 ali 0336-455458. IŠČEM akacijeve hlode. Tel. št. 040-818141 ali 0336-455458. SPREJMEM SLUŽBO pri družini kot čistilka v jutranjih urah. Urnik in cena po dogovoru. Tel. št. 040-828251. PRODAM APARTMA, dnevna soba, spalnica, dve kopalnici, velika kuhinja, box, terasa z verando v Ul. Biancospino na Opčinah. Tel. št. 040-413204. STE SLADKOSNEDNI? Za vsako priložnost, po naročilu, pripravljamo vsakovrstne domače sladice in slane prigrizke. Za informacije oglasite se na št. 0347-9447848. PRODAM zimske avtomobilske gume Pirelli P2000 165/70R13 Tu-bless A, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 040-220175 ali 040-220489. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije angleščine in matematike. Tel. 040-213861. SAMOSTOJNO DELO - gostilno-bar na Krasu oddam mladim. Tel. št. 040-213627. SUHA DRVA vam pripelje na dom kmetija Aleš Komjanc iz Ste-verjana, tel. št. 0481-390238 (v večernih urah). MLADICE boxerja, rojene 18. 11. 1998, z odličnim rodovnikom, tatuirani loi, cepljene prodajam. Interesenti lahko kličejo na tel. št. 0338-6487945 v večernih urah. ANGLEŠKA FIRMA išče 40-letno osebo za komercialno dejavnost. Tel. 0481-22045. PRODAM MIZO za tehnično risanje, 170 x 120 cm. Tel. ob urah obedov na št. 04-330320. NUJNO IŠČEM v najem, po zmerni ceni, majhno neopremljeno stanovanje s kuhinjo, spalnico in kopalnico na področju od Rojana do Proseka. Tel. na št. 040-828189. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali varstvo starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Kličite od 19. do 20. ure na tel. št. 0038667-31484. PRODAM naslednje knjige za višjo šolo po polovični ceni: I pro-messi sposi - A. Manzo-ni, Zgodovinski atlas, Fizika in svet fizike -Gerry Marion - Zanic-chelli, Evropska civilizacija - prevedel Mašera, Pregled slovesnkega sl-vostva - Janko Kos, Pregled svetovne književnosti - Janko Kos, Od antike do danes - Nada Pertot, Letteratura e so-cieta - Antonio Maran-do, La communicazione letteraria - Ettore Barelli. Tel. ob ponedeljkih, torkih in sredah od 19. do 21. ure na št. 040-211941 (Katja). PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Poklicati v večernih urah na tel. št. 040-231255. ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, ul. Cicerone 8, 3. nad., tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998. BERTO TONKIC ima v Doberdobu odprto osmico. Ponuja vino in domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040' 729253 PRI BIBCU v Križu!6 odprto ob četrtkih’ petkih in sobotah. Teh št. 220722. , MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto °h torkih. Tel. št. 040-229383. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO ima Ušaj v Nabrežini št. 8 PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti moža Avguština Pečarja daruje žena Marija 30.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V počastitev sporni; na, ob 1. obletnici smrti g. Albine Turko vd-Germani darujeta hčerki Lucia in Liliana 100.000 lir za Primorski dnevnik in 100.000 lir za društvo Tržič iz Tržiča. Namesto cvetja na grob Romana Škabarja daruje družina Guštin (Repen 141) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Edo Vičič in Romana Škabarja daruje Marta Guštin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 100-letnici društva darujeta David in Gordana Stepančič 50.000 lir za SKD Primorsko. Ob 10. obletnici smrti dragega Rudolfa Ole; nika in ob 100-letnici društva daruje družina Olenik 100.000 lir za SKD Primorsko Mačkolje. V spomin na očeta Stanislava daruje Gian-carlo Foraus 50.000 lir ob otvoritvi društvenih prostorov SKD Valentin Vodnik. V spomin na moža Stanislava Forausa daruje Nella Sodomaco 30.000 lir ob otvoritvi društvenih prostorov SKD Valentin Vodnik. Ob otvoritvi društvenih prostorov darujeta Vesna Foraus 50.000 lir in Nerina Žerjal 50.000 lir za SKD Valentin Vodnik. Ob otvoritvi društvenih prostorov darujeta Slavko in Anica Slavec z družino 200.000 lir za SKD Valentin Vodnik. V spomin na dragega Marjana darujeta teta Zorka in stric Ilario 100.000 za popravilo društvenih prostorov SKD Barkovlje. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA DANES V PRILOGI Kraške ekipe bo treba prej ali slej združiti Tako meni trener Primorja Nevio Bidussi, ki je bil prejšnji teden deležen lepega priznanja »srebrna klop« Stran 12 Okrogla obletnica Smučarski klub Brdina z OpCin praznuje v teh dneh 10. obletnico svojega obstoja. Stran 17 V Italiji se dobro počutita Tako trdita slovenska košarkarska reprezentanta Boris Gorecn in Marko Tušek, s katerima smo se pogovarjali po njunem neusplem sobotnem nastopu v Gorici Stran 19 Torkov pogovor: Radivoj Pečar Dobitnik letošnje Bloudkove nagrade za življenjsko delo Se ne razmišlja o Športni upokojitvi Stran 20 Na slikah ZGORAJ; Slovenskemu smučanju so mnogi že Peli »de profundis«, sobotna zmaga Uftke Hrovat (in visoki uvrstitvi Dovža-nove in Bokalove), pa je pokazala, Pa čas slovenskega »rožnatega pla-^ še ni minil. Skoda, da jim Jure Košir v nedeljo ni znal biti kos ZGORAJ DESNO: Nemogoče razmere so v Trstu v nedeljo povzročile odložitev marsikatere nogometne tekme. Naš posnetek j® z nastopa Sovodenj pri Sv. Ivanu. Kako jim je sploh uspelo tekmo odigrati? SPODAJ DESNO: Nekoliko z zamudo, pa vendar. Slogi-ne odbojkarice so po 6 kolih dosegle ^ C2 lige, kamor naj bi tudi spadale. Trener Cač je končno zadovoljen Tekmovanja za svetovni pokal v smučanju so se komaj dobro začela, vsi pa že išCejo smučarja ali smučarko, ki bi lahko prevzela vodilno vlogo in dvignila zanimanje za beli cirkus. Pri moških je po odhodu Alberta Tombe, ki je v preteklosti s svojimi športnimi in drugimi podvigi vedril in oblačil na smučarski sceni, zmanjkala osrednja osebnost, okoli katere se je vrtelo vse. Predvsem pa je bil Tomba izrazita medijska osebnost, zaradi katere je bilo tudi zanimanje za smučarski šport izredno veliko. Kazalo je, da bi bil njegov naslednik lahko avstrijski superšampion Hermann Maier, ki se sicer osebnostno od Tombe razlikuje kot dan in noc. Toda njegove izredne fizične sposobnosti so organizatorjem svetovnega pokala vlivale upanje, da se zanimanje za smučanje ne bo zmanjšalo. Toda »Herminator« se je poškodoval in na belih strminah se bo najbrž pojavil šele na svetovnem prvenstvu februarja prihodnje leto. V tako osiromašeni beli karavani predstavlja meteorski vzpon komaj 16-letne Hrvatice Janiče KosteliC svetlo izjemo. Čeprav hrvaška smučarka, za katero trenersko in tudi drugače skrbi njen oce, nekdanji rokometni trener pa tudi jugoslovanski smučarski B reprezentant, še ni dobila nobene tekme za svetovni pokal, pa mnogi v njej že vidijo bodoCo zmagovalko skupnega kristalnega globusa. Najbolj smeli gredo celo tako daleC, da njeno slavje napovedujejo že za to sezono. To bi seveda predstavljalo izredno presenečenje, ne sme se pa pozabiti, da je Kostehčeva s štartnimi številkami preko petdeset na prvih treh tekmah (dva veleslaloma in slalom) osvojila dvanajsto, četrto in tretje mesto, sama pa pravi, da ji smuk in su- perveleslalom veliko bolj lezita. Zato v odsotnosti Seizingerjeve in v pomanjkanju drugih res kompletnih smučark morda njen naskok na kristalni globus ze v letošnji sezoni niti ne bi predstavljal take senzacije. • Slovenski smučarji in smučarke se s temi mislimi ne morejo obremenjevati, zato pa lahko predvsem dekleta z optimizmom gledajo na letošnjo sezono. Urška Hrovat je v slalomski svetovni špici, pa tudi v veleslalomu imajo »vražje« Slovenke veC želez v ognju. Glavni cilj sezone je nedvomno svetovno prvenstvo, kjer je vsaj ena kolajna obvezen cilj. Moški del reprezentance še vedno sloni le na Juretu Koširju, ki pa je svojo edino zmago v svetovnem pokalu dosegel že davnega leta 1993. Od takrat je sicer stalno blizu vrha, na sam vrh pa se nikakor ne more povzpeti. Tudi za italijansko smučarsko reprezentanco velja podobna ugotovitev. Zenski del je izrazito boljši, Čeprav je bil uvod v sezono veliko slabši od pričakovanj. To velja predvsem za Deborah Compagnoni, ki pa bo v nadaljevanju sezone gotovo našlo tisto formo, s katero se je odlikovala v zadnjih dveh sezonah in bo tudi letos glavni italijanski adut v tehničnih disciplinah. Ce zanemarimo smuk in superveleslalom, kjer so imeli Italijani vedno kakega smučarja prav v vrhu. pa je položaj v slalomu in veleslalomu pri moških katastrofalen. Tombe ni veC, za njim pa zija velikanska praznina, v kateri ni videti smučarja, ki bil sposoben stalnih uvrstitev med najboljših deset, da o stopničkah niti ne govorimo. Rado Gruden PROMOCIJSKA LIGA / V 10. KOLU Vesna se je rešila v poslednji minuti Poraz proseškega Primorja v Čedadu Zarja/Gaja ni igrala zaradi premočne burje 1. AMATERSKA LIGA Zlata vredne točke za Sovodenjce Juventina izenačila Florenin in Marossi sovodenjska strelca - Štandrežci zadovoljili Vesna - Monfalcone 1:1 (0:0) VESNIN STRELEC: Cok v 48. min d.p. VESNA: De Rota, Bandel, Lovullo, Sambaldi, Soavi, Malusa, Lakoseljak (Grassi) (Cok), Biagini, Bartoli, Sanni-ni, Apollonio (Pellaschier). IZKJLUCENA: Sambaldi in Biagini. »Z rezultatom moramo seveda biti zadovoljni, saj je nasprotnik iz Tržiča dobra ekipa, mi pa smo izenačili prav v zadnji minuti podaljška. Mraz in izključitvi pa sta bili edini črni piki na tej tekmi, saj smo ostali brez ključnih igralcev, predvsem Biaginija, ki je letnik 1980 in kot tak mora po pravilih nastopati na igrišču«, tako je povedal predsednik Vesne Franc Cattonar. Tekma pa je bila vse prej kot dolgočasna in živahno igro je »pokvarja-la« le burja. Že v 20. minuti je imel Apollonio dobro priložnost, da bi zatresel nasprotnikovo mrežo, a vratar gostov je odlično posredoval. Drugi polčas pa je le nekoliko ogrel publiko. Okrog 25. minute so povedli gostje s strelom No-vattija. Žoga se je najprej odbila od vratnice in nato se je zakotalila v Vesnino mrežo. Po golu je Vesna odločno reagirala in pritisk na nasprotnika je bil res oster, tako da je sodnik zaradi prekrškov izključil najprej Sambaldija, nato pa Se Biaginija. Tudi v devetih gostitlji niso popustili in zadnje minute so bile vse v znamenju Križanov, ki so gospodarili na igrišču. Ko je vse kazalo, da bodo Tržiča-ni odšli domov s celotnim izkupičkom, je Cok poskrbel za presenečenje, saj je proti koncu podaljška dosegel toliko pričakovani gol, ki je odrešil »plave«, ki so si zaslužili vsaj točko, saj so dali res vse iz sebe. Na koncu pa moramo omeniti še, da se je po nekaj kolih odsotnosti zaradi poškodbe zopet vrnil na igrišče Vesnin kapetan Paolo Soavi, ki je z nedeljskim nastopom prav gotovo zadovoljil. Cividalese - Primorje 2:1 (2:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Pescatori iz 11-m. PRIMORJE: Babich, Baz-zara, Braini, Auber (Škabar), David Stoka, Peter Stoka, Ostrouška (Massai), Lovrečič (Batti), Štolfa, Lando, Pescatori. Proseška enajsterica je zasluženo odšla iz Čedada praznih rok, saj je igrala pod svojimi sposobnostmi. Že v prvem polčasu je spravila tekmo na zgrešeni tir, ker je stopila na igrišče nezbrano in ni bila v zadostni meri borbena. Tako je storila mnogo napak, ki so jih gostitelji izkoristili v svoj prid. Primorje je prejelo gola v dveh ključnih trenutkih tekme in sicer že v prvih trenutah igre in tik pred koncem prvega polčasa, kar je ustvarjilo še večje težave. V prvem polčasu so gostje skušali zmanjšati zaostanek in so spravili v težave nasprotnike. Golu so se najprej približali s Pescatorijem, nakar je prav Pescatori pozitivno izvedel 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Škabarjem. Čeprav so »rdeče-rumeni« ustvarjali do konca tekme več priložnosti, nisouspeli izenačiti. Tudi če je bilo tokrat odsotnih veliko igralcev, ni opravičljiv zgrešen pristop do tekme, ki je bil pravi razlog poraza. Naj omenimo še, da je dobro opravil svoj krstni nastop v prvenstveni tekmi Miloš Skabr (letnik 82). (Edvin Braini) Zarja/Gaja - San Canzian n.o. Te tekme niso odigrali zaradi premočne burje. Edile Adriatica - So-vodnje 0:2 (0:1) STRELCA: Florenin in Marassi. SOVODNJE: Zoff, Bregant, F. Devetak, Inter-bartolo, Polesello, Ce-scutti, Zotti, E. Sambo (F. Sambo), Marassi (Černič), M. Fajt, Florenin. Sovodenjci so v Trstu proti Edile Adriatic! osvojili zlata vredne točke in so se tako povzpeli na varnejše pozicije na lestvici. Naše moštvo (domače je tega vajeno) je imelo predvsem velike težave z močno burjo in s peskom, ki se je dvigal med tekmo, tako da je bilo igrišče bolj podobno »Sahari« kot nogometnemu stadionu. Tekma je bila v prvem polčasu dokaj izenačena in igra se je v glavnem odvijala na sredini tere- na. Sovodenjci pa so imeli le nekaj več priložnosti od gostiteljev in tudi povedli z Markom Floreninom. Tudi v drugem delu tekme je bila igra v glavnem izenačena, okoli 30. minute pa so Sovodenjci dosegli še drugi zadetek: Marko Fajt je prodrl po desni strani in streljal v vrata, obramba je žogo odbila, toda le do Maras-sija, ki jo je brez težav potisnil v mrežo. Do konca tekme so Sovodenjci imeli še nekaj priložnosti za gol, izid pa se ni spremenil. Juventina - San Gio-vanni 0:0 JUVENTINA: Canta-rut, Kaus, Rupil, Go-mišček (D. Trampuš), Milotti, Bastiani, Petea-ni, Gismano, Lazzara (Macuzzi), Gambino, Braida. Proti vodilnemu San Giovanniju so Štandrežci osvojili dragoceno točko. Vsa ekipa, in predvsem obramba z vratarjem Cantarutom na čelu, je tokrat zadovoljila in ni dopuščala, da bi se gostujoči napadalci razigrali. Domače moštvo je imelo tudi nekaj priložnosti za gol z Gambi-nom. Na splošno je bila tekma dopadljiva, čeprav se je končala brez zadetkov. Promocijska liga IZID110. KOLA Aquileia - Manzano 0:2, Capriva - Latte Carso 0:2, Cividalese - Primoije 2:1, Lu-dnico - Gradese 1:5, Palmanova - Mug-gia 2:0, Ponziana - Maranese prel., Vesna - Monfalcone 1:1, Zarja/Gaja - San Canzian prel. Palmanova LESTVICA 10 6 3 1 14:8 21 Cividalese 10 5 3 2 12:5 18 Gradese 10 5 2 3 24:16 17 Ludnico 10 4 5 1 17:13 17 Latte Carso 10 4 3 3 11:10 15 Primorje 10 4 3 3 13:13 15 Aguileia 10 4 2 4 14:10 14 Manzano 10 3 5 2 10:9 14 Zarja/Gaja 9 3 4 2 11:8 13 Muggia 10 4 1 5 10:11 13 Monfalcone 10 2 6 2 12:10 12 Vesna 10 1 7 2 7:8 10 San Canzian 9 1 5 3 9:13 8 Ponziana 9 1 3 5 5:15 6 Maranese 9 1 3 5 8:20 6 Capriva 10 1 3 6 19 6 PRIHODNJE KOLO Gradese - Cividalese, L.Carso - Ponziana, Manzano - Lucinico, Maranese -Palmanova, Monfalcone - Zarja/Gaja, Muggia - Vesna, Primorje - Capriva, San Canzian - Aguileia. 1. amaterska liga IZID110. KOLA Aiello - San Lorenzo 0:1, Edile - Sovodnje 02, Futura - Pro Fiumicello 50, Gonars -Ruda 42, Juventina - San Giovanni 0:0, Opitina - Trivignano 62, Pro Cervignano -Pro Romans 02, Union - Isonzo 00. LESTVICA Futura 10 6 3 1 20:7 21 San Giovanni 10 5 4 1 14:7 19 San Lorenzo 10 5 4 1 17:11 19 Union 10 5 3 2 13:7 18 Pro Romans 10 4 4 2 16:7 16 Isonzo 10 4 3 3 9:5 15 ProCervignanolO 4 3 3 12:12 15 Sovodnje 10 3 4 3 9:11 13 Opidna 10 4 0 6 21:17 12 Juventina 10 3 3 4 10:15 12 Trivignano 10 3 3 4 10:15 12 Edile AdriaticalO 3 2 5 11:3 11 Gonars 10 2 4 4 15:18 10 Ruda 10 2 4 4 1:17 10 Aiello 10 1 3 6 6:15 6 Pro Fiumicello 10 0 5 5 6:23 5 PRIHODNJE KOLO Isonzo - Juventina, Pro Fiumicello - Pro Cervignano, Pro Romans - Edile, Ruda -Futura, San Giovanni - Opidna, San Lorenzo - Union, Sovodnje - Aiello, Trivignano-Gonars. Kariš, Gregori, Križmančič, Tomasi in Ferietič na treningu deželne reprezentance V sredo, 25. t.m. ob 14.30 bodo trije igralci Zarje/Gajev v Vilešah sodelovali na izbirnem treningu deželne reprezentance deželne reprezentance. Selekcije se bodo udeležili Marko Kariš, Jan Gregori in Goran Križmančič in Gianpaolo Tomasi (vsi letniki 1980), kar predstavlja lepo zadoščenje za naš nogomet. Prejšnji teden pa se je treninga, vedno v sklopu deželne reprezentance, udeležil tudi Goričan Dimitrij Ferietič, ki je igral pri Mladosti, Udineseju in sedaj igra za ekipo iz Ronk. TRENER PRIMORJA / < Gorjan, Sita, Pellicani, Croci, Marušič, Caiffa (P. Gergolet), Fonta-na’ Bregant (Ferletič). Doberdobci so v Torviscosi dosegli eio pomembno zmago in Se naprej obdržali šest točk prednosti pred drugouvrščenim Fincantierijem. Prvi PoiCas je bil v glavnem izenačen in oba vratarja nista imela veliko dela. V p®'minuti pa je Mladost povedla: ellicani je izvedel močan strel proti vratom Torviscose, žoga se je odbila °d prečke, najbolje se je znašel pri-Sebni Caiffa, ki je usnje potisnil v mrežo. Gostitelji so bili nevarni predvsem v Prvih petih minutah drugega polCa-sa> tedaj pa je vratar Sandi Gergolet vsaj dvakrat odlično posegel in rešil SVoi° ekipo pred kapitulacijo. Nato so aPet prevzeli pobudo v svoje roke Doberdobci, imeli so tudi nekaj prilož-bosti za gol, ko pa je domače moštvo ostalo v desetih zaradi prekrška domačega hranilca nad Petro Gergole-tom, je doberdobsko moštvo imelo še olajšano nalogo ter brez težav izpeljalo tekmo do konca. . »Po osmih kolih imamo že 22 točk m torej lahko že razmišljamo kaj več oh samem obstan ku v ligi. Izkoristili bomo vsako priložnost, da ohranimo 1° pozicijo na lestvici. Razpolgamo z močno ekipo, z dobrimi posamezniki m Upajmo, da bomo tako igrali še naprej. Se vedno pa čakamo, da bo okreval Vitturelli, ki je za našo ekipo še kako koristen,« je dejal zadovoljen po nedeljski zmagi predsednik Mladosti Andrej Gergolet. V prihodnjem kolu bodo Dboerdo-bic igrali doma proti zadnjeuvršCene-mu Torreju. (bi) SKUPINA E Azzurra - Primorec 1:1 (0:1) PRIMORCEV STRELEC: Naperotti v 43. min. PRIMOREC: Martellani, Procente-se, Gorana, Srebemich, Parovel,' Poli-cardi, Legiša (Pagliaro), Sorrentino, Blanos (Porro), Bosco (Cisilin). IZKLJUČEN: Naperotti. Primorec nadaljuje s pozitivno serijo izidov in predvsem z dobro igro. Morda pa lahko rečemo, da bi si trebenski Primorec zaslužil celo zmago, saj so se domačini pretežno branili. »Belo-rdeCi« so povedli z Naperot-tijem, ki je z močnim strelom premagal domačega vratarja. Tudi drugih priložnosti ni manjkalo, saj sta bila mladi Bosco in Blanos večkrat netočna pred vrati, tako da je bilo vodstvo povsem zasluženo, domačini pa v tem polčasu niso pokazali veliko. V drugem polčasu se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo, tako da je morala trebenska obramba nekajkrat poseči, da je preprečila prodiranje domačih napadalcev. Okrog 30. minute pa je sodnik nekoliko zdesetkal »belo-rdeče«, saj je moral Naperotti predčasno v slačilnico. Azzurra pa je remizirala proti koncu tekme, ko je »veteran« Dilena mojstrsko zadel s prostega strela. 3. AMATERSKA LIGA Breg B dobil derbi v Repnu Polom Zarje/Gaje B SKUPINA G Kras - Breg B 1:2 (0:0) STRELCI: Vengust, Delise in Mauri. KRAS: Scriognar, Vengust, Scrigner, Rizzi-telli, Fratepietro, Bastanielli (Berce), Vascotto, Norbedo, Mosca (Fabbri), Coccoluto, Chies. BREG: Gregori, Fiorido, Luisa, Sibilia, Blau, Paoli, Mauri, Fines (Armani), Delise, Babudri (Marussi), Sila. Brežani so pokazali veliko vec volje do zmage in so tudi zasluženo zmagali. Derbi je bil, glede na močno burjo in hud mraz, še precej zanimiv predvsem v drugem polčasu, ko so padli vsi trije zadetki. Prvi so povedli krasovci z Vengustom, Brežani pa se niso dali in najprej stanje izenačili z Delisejem, da bi v polsednji minuti tudi dosegli zmagoviti gol z Maurijem. Brežani so svojo zmago posvetili Digu Ka-risu, ki je med tednom imel prometno nesrečo. Fogliano - Zarja/Gaja B 6:1 (1:1) STRELEC: Tomazetic v 35. min ZARJA/GAJA B: Gregori Damijan, Leban, Peric, Carli, Argentin, Umek (Crissani), Calzi, Gregori Danjel (Pitacco), Tomazetic, Kalc (Renčelj), Vrše. IZKLJUČENA: Peric, Crissani. Zarja/Gaja je zdržala samo en polčas! Vzrokov za poraz pa je veliko. Najprej slab sodnik, ki je kar dvakrat pokazal rdeči karton, nato pa sami igralci vzhodno-kraške enajsterice, ki so igrali brez vsakršne motivacije, zaradi tega je bil tudi visoki poraz neizbežen. Za »mmeno-modre« je začasno izenačil Tomazetic v 35. minuti prvega polčasa. Ze v prvem polčasu pa so naši ostali v desetih, kar je seveda pogojevalo igro v drugem delu igre, saj je nato sodnik naše Se enkrat oškodoval, tako da je imel Fogliano olajšano pot do visoke zmage. Naši so tokrat odpovedali na celotni Črti. (j.g.) MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM '___ Le naraščajniki Sovodenj so tokrat osvojili točko Zaradi slabega vremena preložene tekme na Tržaškem MLADINCI Naša ekipa je tokrat igrala zelo Izidi B.kola: Zarja/Gaja - Chiar-bola 1:0, Fogliano - Opicina 0:1, Lucinico - Vesna 1:1, Montebel-lo/Don Bosco - Costalunga 1:5, Pro Romans - Domio 5:2, Zaule - Tuc-riacco neod. Vrstni red: Zarja/Gaja, Opicina 19, Costalunga 16, Lucinico 14, Domio 13, Pro Romans 12, Chiarbola 10, Fogliano 9, Zaule, Vesna 6, Montebello/Don Bosco 5, Turiacco 2. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Fogliano, Vesna -Chiarbola. NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Villesse - Sovodnje 1:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Cotič. VILLESSE: Francescotto, Mauri, Todde, Pintar, Pellegrino, Lavrenčič, S. Tomšič, Assi, Padovani, Cotič, D. Tomšič (Stepanovič). Ob hudem mrazu in močni burji so Sovodenjci povsem zasluženo iztržili točko v Vilesah. Tekma je bila vseskozi izenačena, nogoem-tasi obeh ekip pa so imeli velike težave, da so lahko oblvadali žogo. Izenačujoči gol je dosegel Christian Cotič, ki se je najbolje znašel v kazenskem prostoru in potisnil žogo v vrata, potem ko se je ta odbila po Maurijevem strelu. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Latte Carso - Sovodnje 1:0 (1:0) SOVODNJE: Brnetic, Visintin, Ferlec, Martin Roner, Cescutti, Špacapan, Boris Roner, Francescotto, San toro (Ivan Devetak), Tadej Devetak, Galiussi (Damianovich). slabo in zasluženo izgubila. Tudi Latte Carso tudi ni igral posebno dobro, tako da je bila tekma na splošno dolgočasna. Poleg tega pa je tudi vreme preprečilo igralcem bolj sproščeno igro, saj je v Seslja-nu tokrat bilo res zelo mrzlo. V prvem polčasu je le redkokdaj prišlo do nevarnih akcij v napadu. Gostitelji so povedli z avtogolom po nesporazumu v naši obrambi. Naši so skušali reagirati a le enkrat skoraj zadeli gol, po kazenskem strelu, ki ga je izvedel Cescutti. Tudi drugi polčas je bil precej dolgočasen. (Peter Špacapan) STRELCI NAŠIH EKIP Mladinci -i 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 2: Ban, Berce, Furlani (Zarja/Gaja), Millo, Martincich (Vesna), 1: Biagini, Urdih, Rubim-bura, Tommadin, Grando (Vesna), Zottich, Škerlj (Zarja/Gaja). Naraščajniki - 6 golov: Giraldi, Strajn (Primorje), 5: Padovani (Sovodnje), 4: Mauri, Cotič (Sovodnje), Cernjava, Pahor (Primorje), 3: PauletiC (Primorje), 2: Švara (Primorje), Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), 1: StjepanoviC, Todde (Sovodnje), Gregori, Tul, Martini (Primorje). Najmlajši - 11 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5: A. Milic (Zarja/Gaja), 3: Pipan (Zarja/Gaja), 2: Vojnovič, Strajn (Zarja/Gaja), T. Devetak (Sovodnje), 1: I. Devetak, Cescutti (Sovodnje), Balde, Berne-tic (Zarja/Gaja). r- IZREDNA PONUDBA do konca leta brezplačno vsak dan pri Vas doma Želite prejemati vsak dan do konca leta Primorski dnevnik brezplačno na dom? Takoj pokličite številko 040 7786300 Če se boste nato odločili, da se naročite na Primorski dnevnik, boste plačali samo naročnino za leto 1999. Vsi, ki ustvarjamo Primorski dnevnik, si prizadevamo, da ga bo vsa manjšina čedalje bolj čutila za svojega in ga redno prebirala ter želimo vsakomur omogočiti, da bo lahko svobodno izražal svojo misel in besedo. Pridružite se nam! —I po soboTTU Nuova Kreditna dosegla vrh Četrtoligaši med tednom Po sobotnem kolu vztrajajo pri vrhu le tri naSe ekipe: Sloga Nuova Kreditna v ženski C ligi, Soča Unitecno in Sloga Mirna Eurospin v moški C ligi. Od teh so najbolj uspešne slo-gašice, ki so s sobotno gladko zmago skupaj z Vivilom na prvem mestu dohitele Volley ’93, ki je v mestnem derbiju šele po petih setih odpravil Virtus. V moški C ligi je še vedno nepremagan 11 Pozzo, ki se bo prav v naslednjem kolu v So-vodnjah pomeril z igralci SoCe. Coticeve varovance Čaka torej v naslednjem kolu gotovo zelo težka preizkušnja, Ce bodo igrali, kot znajo, pa bi lahko bila tekma zelo privlačna. Igralci Mirne Eurospin bi morali tudi po naslednjem kolu ohraniti stik z vrhom, saj Rojalese gotovo ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire. Po sobotnem kolu je ob naših dveh šesterkah pod vrhom le še Bula. Vatovci so sedaj skupaj z Itelyjem iz Fojde na petem mestu, upajmo pa, da bodo naslednjič igrah boljše kot na derbiju s Slogo. Igralci Agrarie Terpin so se z nedeljsko zmago nekoliko povzpeh na lestvici, s serijo zmag pa morajo absolutno nadaljevati, Ce se hočejo počasi približati zgornjemu delu lestvice. V ženski C ligi so, kot že omenjeno, na vrhu tri ekipe, med katerimi so tudi slo-gašice, ki se bodo v soboto pomerile s Tarcentom, ki je med boljšimi v ligi. Ce bodo igrale, kot znajo, se lahko z gostovanja vrnejo polnih rok. Valovke so po porazu prav s Tarcentom zdrknile na sedmo mesto, Čeprav za vodilnimi zaostajajo le tri točke. Naslednji teden bodo igrale proti Tolmezzu, ki je tudi dobra ekipa, lahko pa ga tudi presenetijo. 01ympia si je z zmago nekoliko opomogla, toda od nevarnih voda se še ni oddaljila, tako da mora tudi naslednjič proti Farri absolutno zmagati. Med D ligaši, ki bodo spet igrah med tednom, je zadnje Čase uspešen le Naš prapor, ki se je povzpel na deveto mesto, medtem ko je Bor po sobotnem kolu sam na zadnjem mestu, Bor Friulex-port pa je po tretjem zaporednem porazu zdrknil na sedmo mesto. Upajmo, da bo sredino oz. Četrtkovo kolo za naše ekipe bolj uspešno. MOŠKA C2 LIGA / PODVIG OLVMPIE V NEDELJO V tie-breaku so že zgubljali z 8:2! Goričani z igro niso preveč zadovoljili M. Gombač: »Težko se bodo borili za vrh« Altura - 01ympia Agraria Terpin 2:3 (12:15, 15:13, 13:15,15:6,14:16) OLVMPIA AGRARIA TERPIN: A., S. in J. Terpin, Domi, Bensa, Graunar, J. in S. Hlede, Guzzon, Komjanc. Igralci 01ympie Agrarie Terpin so v nedeljo zjutraj v Trstu osvojili svojo drugo zaporedno zmago, zanjo pa so se morah tokrat pošteno potruditi, saj jim je Altura nudila zelo dober odpor. Tekma je bila v glavnem stalno izenačena in polna preobratov, nikakor pa ni bila na za C hgo sprejemljivi ravni. Večina setov se je sicer zaključila z minimalno razliko, toda niti en set ni bil v celoti izenačen, saj so si sledile serije zaporednih točk ene in druge ekipe. 01ympia, ki je nastopila brez Pintarja in Sfiligoja, je zlasti slabo sprejemala, zaradi Cesar je bil njen napad v glavnem predvidljiv, tako da je bil nasprotnikov blok večkrat na pravem mestu. Zaradi tega in tudi ker so se tolkaci slabše ujeli s po-dajaCem, so bili krilni napadalci tokrat manj prodorni. Ko pa so Simon Terpin in tovariši natančneje sprejemali in boljše postavljali blok, so brez težav dosegah menjavo servisa in točke ter v tistih trenutkih dokazali, da so res boljši od Tržačanov. Vsekakor je bilo v njihovi igri preveč pavz, Cesar si ekipa, ki cilja v zgornji del lestvice, ne bi smela dovoliti. V prvih treh setih je na PISMO IZ FARE Boben bodo popravili V nedeljo smo na kratko poročali o neljubem dogodku, do katerega je preteklo soboto prišlo v openski telovadnici med tekmo ženske C2 hge Nuova Kreditna - Farra, ko je spremljevalec gostujočega moštva razbil boben treh mladih Sloginih navijačev. Včeraj smo v uredništvu v vednost dobili dolgo pismo, ki ga je predsednik GS Farra Renzo Luisa in obenem protagonist dogodka, naslovil predsedniku SZ Sloga. V pismu se je gospod Luisa opravičil za svoje dejanje, pojasnil, da v nobenem primeru ni hotel napasti fantov, ampak, da je nanje padel, ker je izgubil ravnotežje in da se jim je po tekmi tudi opravičil. Gospod Luisa je tudi obljubil, da bo sam poskrbel za popravilo poškodovanega bobna. Luisa obenem obžaluje, da ni mogel svojega početja pojasniti tudi Sloginim odbornikom, Ceš da se z njim niso hoteli pogovoriti. Predsednik Farre je tudi obžaloval, da je Primorski dnevnik pisal o »napadu na fante«, kar pa ne drži, saj je naš sodelavec zapisal točno in satno to, kar je gospod Luisa v svojem pismu tudi priznal, da je storil. začetku vsakič povedla Altura, ki je spretno izkoriščala napake Goričanov. V prvem setu so se pri stanju 5:0 za Tržačane KlokoCovnikovi varovanci nekoliko prebudih in izenačili na osmici. Do dva-najshce sta se nato ekipi izmenjavali v vodstvu, nato pa je 01ym-pia pritisnila na plin in osvojila set. Z odločno igro pa ni nadaljevala v drugem setu, ko je dovolila Alturi, da povede kar z 12:3. Takrat so Goričani popra-vili sprejem in poostrih servis ter tako zaceli nizati točko za točko. Nasprotnikom so se približali na 14:13, tedaj pa je Altura z blokom nad Simonom Ter-pinom, ki je bil sicer tudi tokrat najbolj prodoren, izenačila stanje v nizih. V tretjem setu je po začetnem vodstvu Alture s 5:1 01ym-pia povedla kar s 13:6. Simon Terpin je od tega seta dalje v prvi liniji igral na centru, center Bensa pa v coni 2, kar je izboljšalo učinek Goričanov v bloku. Tedaj pa se je po sodniški napaki v igri Goričanov nekaj zataknilo, zaCeh so grešiti in tako omogoCih Alturi, da se Kmečka banka -Fiiim Veteto 3:2 (15:9, 9:15, 15:10, 13:15, 19:17) KMEČKA BANKA: Corsi 6+9, Buffoni 1+0, S. Princi 14+13, V.Cer-nic 8+6, Braini 7+3, Mitri 13+9, Ditta 2+3, M. Cemic 0+0, Skerk 1+0. Po težki zmagi v nedeljski tekmi proti Fiu-mu Venetu prevladujeta v 01ympiinem taboru dva občutka: po eni strani jeza zaradi zamujene priložnosti, da bi osvojih vse tri točke, po drugi strani pa olajšanje, da so pod streho spravih vsaj dve. Celotna tekma je bila v znamenju dvoboja med napadom 01ympie in obrambo Fiume veneta. GoriCanke so bile na mreži bolj učinkovite, a so se morale resnično potruditi, da so žogo spravljale na tla, kajti furlanska šesterka je z dinamično obrambo pobrala celo serijo »nemogočih« žog. V Četrtem setu je vsekakor kazalo, da so nasprotnice tik pred kapitulacijo. jim nevarno približa (s 14:9 na 14:13). Tedaj so se Sašo Hlede, ki je od drugega seta dalje igral na podajaškem mestu namesto Andreja Terpina, in ostali zbrali, z blokom dosegli menjavo, odločilno petnajsto točko pa so jim podarili nasprotniki sami. Četrti set je bil pravi monolog Alture (delo ji je z zmedeno igro v polju in številnimi napakami moCno olajšala sama 01ympia), izredno slabo pa se je za Goričane zaCel tudi odločilni peti niz. Trdoživi Tržačani so namreč povedli kar z 8:2, kar je v tie-breaku ponavadi že odločilna prednost. KlokoCovnikovi varovanci 01ympia je namreč visoko povedla in vodila vse do 9. točke, ko se je pustila prehiteti. Fiume Venet o je po rezultatu 11:11 vnovič potegnil do 14:12, 01ympia je dosegla še točko, toda na koncu so gostje vendarle izsilile tie-break. »V teh trenutkih smo bile v napadu premalo odločne«, je povedala trenerka GoriCank Silva Menija. Tie-break je bil prava drama, saj je bil izjemno izenačen. Ob menjavi igrišča je bil rezultat 8:7 za 01ympio, toda do prve zaključne žoge je prišel Fiume Veneto. Skupno jih je imel kar tri in sicer pri 14., 15. in 16. točki. Igralke 01ympie so ohranile mirno kri, povedle s 17:16, a za zmago sta bili po novem izenačenju potrebni Se dve točki. V ključnih trenutkih je kljub sveži poškodbi na igrišče stopila tudi Evelin Bulfo-ni, ki je ekipo dobesedno izvlekla iz kočljivega položaja. ŽENSKA C2 LIGA Kmečka banka: jeza in olajšanje Pet zaključnih žog v tie-breaku Zoran Jerončič ni več trener Manzana Zoran Jerončič ni več trener ženskega drugo-ligaša Manzana. Društvo ga je razrešilo funkcije glavnega trenerja, nato pa se z njim sporazumno dogovorilo še za prekinitev pogodbe (Jerončič je bil tudi koordinator mladinskega sektorja), tako da je zdaj prost. »Kriv sem sam, ker je bila situacija pri tem društvu že od vsega začetka nejasna, pa sem vseeno sprejel ponudbo. Kljub temu, da smo ekipo sestavili v zadnjem hipu z igralkami z vseh koncev, so odborniki pričakovali, da bomo takoj začeli zmagovati. Njihova pričakovanja pa so bila nerealna, saj bo na rezultate treba še nekaj Časa počakati,« nam je dejal Jerončič. Mesto trenerja je prevzel njegov dosedanji pomočnik Stefano Gualdo, ki je šele pred kratkim dobil začasno dovoljenje 2. stopnje za vodenje državnih li-gašev. pa niso vrgh puške v koruzo in z Domijem na Čelu zaCeh loviti Alturo. Tokrat jim je preobrat uspel, tako da so se na koncu lahko veselih novega para točk. Po tekmi je borovec Mitja Gombač, ki igra pri Altmi takole ocenil goriško še-sterko: »Mislim, da so precej slabši kot lani, mgoce tudi zato, ker so brez glavnega podajaCa. V taki postavi, kot je bila današnja, se po mojem letos gotovo ne bodo udeležili boja za vrh. Tokrat se bodo morah zadovoljiti z mestom v spodnji polovici lestvice.« (T.G.) Moška C liga IZIDI 5. KOLA Val Imsa • Mirna Eurospin 0:3 (10:15, 11:15, 7:15), Fiume Veneto - Vivii 3:1 (15:5,6:15,15:13,15:10), ltelyFojda-EI-tor 3:0 (15:13,15:9,15:7), Prevenire -Buia 1:3(15:11,11:15,12:15, 6:15), Rojalese ■ Soča Unitecno 0:3 (12:15, 11:15,12:15), Demar - II Pozzo 1:3 (5:15, 15:12, 8:15, 3:15), Club Altura - Agraria Terpin 2:3 (12:15,15:13,13:15,15:6, 14:16). LESTVICA II Pozzo 5 5 0 15:1 15 Soča Unitecno 5 4 1 13:4 12 Buia 5 4 1 12:4 12 Mirna Eurospin 5 4 1 12:5 12 ltely Fojda 5 3 2 9:7 9 Val Imsa 5 3 2 10:8 9 Vivii 5 2 3 9:10 6 Prevenire 5 2 3 9:10 6 Club Altura 5 2 3 9:12 6 Agraria Terpin 5 2 3 9:12 5 Rojalese 5 1 4 5:13 4 Demar Prala 5 1 4 5:13 3 Eltor Načsonia 5 1 4 4:12 3 Rume Veneto 5 1 4 3:13 3 PRIHODNJE KOLO Mirna Eurospin - Rojalese, Vivii ■ Prevenire, Val Imsa - Fiume Veneto, Eltor - Prala, Soča Unitecno - II Pozzo, Agraria Terpin - ltely Fojda, Buia - Club Altura. Moška D liga IZIDI 6. KOLA Naš Prapor - Turjak 3:1 (12:15,15:12, 15:12,15:4), NPT - Mossa 3:2 (10:15, 13:15,15:12,15:13,15:8), Como - Bor 3:1 (159,15:7,10:15,15:10), VBU-Forda 3:1 (15:1,7:15,16:14,15:10), Tomana - Maniago 03 (10:15,7:15,10:15), Ri-gutH-Pall.Trieste 2:3 (9:15,15:8,16:14, 5:15,12:15), Majanese - Buffet Toni 3:1 (15:4,15:6,11:15,159), Casarsa - Azimut 3:0(15:9,15:9,16:14). LESTVICA Maniago 6 6 0 18:3 18 PallavoloTrieste 6 6 0 18:4 17 Rgutti 6 5 1 17:4 16 VBU 6 5 1 15.6 15 Buffet Toni S. Sergio 6 4 2 13:7 12 Tomana Gradišče 6 3 3 139 11 Majanese 6 4 2 13:10 11 NPT 6 4 2 13:10 10 Naš Prapor 6 3 3 12:11 10 Mossa 6 3 3 12:12 9 Como 6 2 4 7:14 6 Casarsa 6 1 5 6:15 3 Azimut Rozzol 6 1 5 4:15 3 BCC Turjak 6 1 5 5:17 2 Porda 6 0 6 5:18 1 Bor 6 0 6 2:18 0 PRIHODNJE KOLO (25.11) Turjak - Majanese, Mossa - Como, Bor -NPT, Pall. Trieste - VBU, Porda - Tomana, Maniago - Rigirtč, Azimut - Naš Prapor, Buffet Toni-Casarsa. Ženska C liga IZIDI 5. KOLA Favento - SGM 2:3 (15:11,8:15.14:16, 15:13,10:15), Staranzano - Terme 2:3 (7:15,9:15,15:10,15:13,9:15), Kmečka Banka - F. Veneto 32 (159,9:15,15:16, 13:15,19:17), Siderimpes - Centa 1:3 (4:15, 5:15,15:10,12:15), Porcia - Čedad 3:1 (13:15,159,15:12,15:7), Vivii' Fincantieri 3:0 (15:8,15:10,15:12)JT Kreditna-Farra 3:0 (152,15:4,15:6). LESTVICA Vivii Carfriulana 5 4 1 13:4 12 SGMConsutong 5 4 1 14:6 12 Nuova Kreditna 5 4 1 14:7 12 Simac Centa 5 4 1 12:6 11 Terme Arta Tolmeč 5 4 1 13:7 11 Domovip Porda 5 4 1 12:8 16 Siderimpes 5 3 2 11:7 6 Favento 5 3 2 12:11 8 Kmečka Banka 5 2 3 8:12 6 Staranzano 5 1 4 7:13 5 Fincantieri 5 1 4 7:12 4 Furianina Rume Ven. 5 1 4 8:14 4 Farra 5 0 5 3:15 1 Pubiiuno Čedad 5 0 5 3:15 0 PRIHODNJE KOLO SGM - Porda, Terme DArta - Val Imsa Fa vento - Staranzano, Rume Veneto - Vivii, Čedad - Fincantieri, Farra - Kmečka Banka Simac Centa-Nuova Kreditna. Ženska D liga IZIDI 6. KOLA II Pozzo - Sattec 3:1 (10:15,15:8,15:11, 159), Ločnik-Tomana 3:0 (15:13,15:11, 15:12), Paluzza - Bor Friulexport 3:2 (15:10,13:15,2:15,15:3,15:6), Cassacco -Cus Ud 3:0 (15:5,15:6,15:13), BagaAr- sa - Cervinjan 0:3 (13:15,10:15, 5:15), Comp. Discount - Gonars 0:3 (5:15, 12:15, 3:15), DLF Videm - Martignacco 3:1 (8:15,15:12,15:6,15:7), Tecnoinox-Spilimbergo 1:3 (15:10,5:15,15:17,6:15). LESTVICA II Pozzo 6 6 0 18:1 18 Šport Club Cervinjan 6 6 0 18:3 17 Morocco Ločnik 6 5 1 176 16 Sattec Pn 6 5 1 16:5 15 Gonars 6 5 1 16:6 14 DLFBelfruttaVKlem 6 4 2 13:7 12 Bor Friulexport 6 3 3 139 11 Emmezeta Bagn.Arsa6 3 3 109 10 Tomana Gradišče. 6 2 4 8:12 7 Cassacco 6 2 4 7:12 6 Spilimbergo 6 2 4 6:13 6 Paluzza 6 2 4 9:16 5 Delser Martignacco 6 2 4 7:15 5 Tecnoinox Pn 6 1 5 5:15 3 Cus totem 6 0 6 2:18 0 SAndrea Comp. Disc.6 0 6 0:18 0 PRIHODNJE KOLO (25.11) DLF - II Pozzo, Tomana - Paluzza Bor Friulex-port - Morocco, Gonars - Cassacco, Cus Ud' Bagn. Arsa, Cen/injan - Comp. Disc., Sptn-bergo - Sattec. Martignacco - Tecndnox. GORICA / ZAČETEK ČLANSKIH POKRAJINSKI LIG »Ognjeni krst« za Val MTI Olympiini ekipi dobro pričeli Obe šesterki bi lahko dosegli visoko končno uvrstitev 1. ZENSKA DIVIZIJA Val MTI - Morarese 0:3 (11:15,2:15,8:15) VAL Mn. - Plesničar, Cumin, Del Fabbro, Visintin, Terpin, Branca, Gej, Cemic, Brescia-ni, Blasizza in Kuštrin. Valovke so v Standrežu že takoj na začetku sezone srečale z najresnejšim kandidatom za prestop v deželno hgo, ekipo Morareseja. Rezultat v korist gostujuCe ekipe je bil povsem predvidljiv, vendar zmaga ni bila tako lahka, kot bi si lahko pričakovali glede na starostao razliko ekip. Vatova ekipa letos, kot se to dogaja že nekaj let, nastopa s petnajstletnimi deklicami, ki so v soboto prvič nastopale v kakšnem članskem prvenstvu. Ogrodje ekipe sestavljajo igralke, ki so lani igrale v narascaj-niškem prvenstvu do 14 let, z namenom, da si nabirajo prepotrebnih izkušenj tudi v zahtevnejših prvenstvih. Sobotni nastop je potrdil, predvsem v prvem in tretjem setu, da z motiviranim pristopom glede na njihovo dobro tehnično znanje, lahko predstavljao trd oreh tudi za starejše in izkušenejše ekipe. Predvsem so se odlikovale po borbenosh in čvrsti obrambi. Tudi v napadu so bile že učinkovite. Pomanjkljiv pa je bil sprejem in pokrivanje določenih igralnih pozicij. Vsekakor spodbuden nastop. 1. MOŠKA DIVIZIJA 01ympia Agraria Terpin - Finvolley 3:0 (15:5,15:5,15:13) OLVMPIA: Hlede, Mucci, Makuc, Domi, Frandok, P., I. in M. Komjanc, Šuligoj, Pintar, Deiuri. Tudi fantje goriške 01ympie so dobro zaželi letošnje prvenstvo. Na domačih tleh so gladko in s precejšnjo lahkoto premagali tržiški Finvoliey. Tekma je sicer bila na zelo nizki ravni in to predvsem po »zaslugi« gostov, ki so na igrišču pokazah dokaj preproste odbojko, na zelo nizkem tehničnem nivoju. Takemu ritmu so se kaj kmalu prilagodih tudi slovenski odbojkarji tako, da petkova tekma ni pokazala dejanskega znanja gostiteljev. Letošnjo ekipo 01ympie vodi trener Rajko Pe-tejan, ki razpolaga v glavnem z mladimi igral; ci, ki naj bi v programih društva predstavljali v bodočnosti zamenjavo nekaterih elanov prve ekipe. Glede na tehnično raven nastopajočih ekip ima vsekakor 01ympia možnosti, da opravi uspešno prvenstvo, kajti lahko računa po potrebi tudi na nekaj starejših in izkušenih igralcev kot so trener Petejan sarn ter Boris Sfiligoj in Martin Komjanc. Vsi trije niso namreč v prvi tekmi vstopili na igrišče. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Finvolley - Multiservice 0:3 (7:15; 5:15! 6:15) MULTISERVICE: Carrara, Corsi, Benedetti, Cemic, Saveri, Cettul, Mania, Visintin, Perše, Sfiligoj Dobro so zadele letošnje prvenstvo dekleta 01ympije, ki so si v Tržiču z gladko zmago pridobile prve tri točke. Nasprotnice se sicer niso mogle kosati, predvsem zaradi razlike v letih, z bolj izkušenimi igralkami Multiservica. Naša dekleta tudi niso zaigrala najbolje, vendar razlika v tehničnem znanju je bila prevelika. Domačinke so dosegle večino točk, predvsem zaradi nepotrebnih napak gostujočih GoriCank, ki so ponavadi pri; pisljive podcenjevanju mlajših in manj izkušenih ekip. Velja poudariti pa tudi, da so na igrišče stopile vse igralke, tudi ker niso do danes imele priložnosti nastopa na neuradnih srečanjih. Igralke 01ympie pa si v letošnji sezoni pričakujejo dobro uvrstitev. Glede na to, da so lani dosegle 4. mesto, bodo letos skušale to uvrstitev vsaj izenačiti, ce že ne izboljšati. ODBOJKA Torek, 24. novembra 1998 jpsM,« . . "C • MLADINKE / V SKUPINI A_ Sloga Veto gladko odpravila Alturo Bor Friulexport izgubil z 19:17 v tie-breaku Brežanke bi zaslužile vsaj osvojitev seta Skupina A Sloga Pizzeria Veto -igftu-3 a 3:0 (15:9, 15:1, VPTLr,0GA PIZZERIA p Coretti, Crissani, antar, Hrovatin, Kalc, na \d; Prestifilippo, Iva-Mara in Tina Sossi, Ghrenfennig, Žagar, j I® tekme, ki bo od-?Cala o prvem mestu v “lupini, so se v Slogi-taboru najbolj bali. . ipo Altura sestavljajo 'gralke, ki so do lani bile Pri društvu Pallavolo neste in ki so že od od arascajniskega prvenst-a kar tradicionalen na-Protnik naših deklet, vendar je bil strah tokrat P°vsem odveč, saj so aSe mladinke zaigrale s6s odlično. Svoje na-Protnice so prekašale ■ ,°zi vso tekmo in se kazale s taktično nepri-erno zrelejšo igro, ki je asprotnice spravila popolnoma iz tira. Pa tudi P° individualni tehniki o bile nase neprimerno oljse od Tržačank. Po-ebej ne bomo imenovali °bene, saj so se prav ,sa. ki so stopile na SC.e’ res izkazale. S ako igro se nastop na Pokrajinskem finalu Slo-p "izzeriji Veto ne more l2lnuzniti. (Inka) Bor Friulexport -o.Andrea 2:3 (4:15, l*«)' 15:11' 10:15' BOR: Posar, Smotlak, fandolic, Carpani, Ciac-P *’ Husu, Bevilacqua, Urlani, Zompicchiati, °ae. Sancin, Scaravelli. Zelo izenačena tekma ed enakovrednima eki-Pania je imela za bo-°yke dramatičen epilog, fa) so v tie breaku kljub rem zaključnim žogam točki6 devetna)sti Tekma se je za bo-°yke začela zelo slabo, aj v prvem setu praktič-0 niso igrale. Od druge-6a seta dalje so zaigrale °t prerojene in bile od °Cke do točke vse bolj arnozavestne in učinko- Z ^ ^ zaCetku 4. seta je ? kazalo, da povsem Položai na 8 iscu (7:3), nato pa so at popustile in set je splaval po vodi. Začetek tie-breaka je bil spet zelo spodbuden, saj so bo-rovke ob menjavi igrišča vodile z 8:3, nato pa je njihova prednost začela kopneti. S. Andrea je povedel s 13:12, vendar so imele borovke v končnici trikrat priložnost, da zmagajo in sicer pri 14:13, 15:14 in 17:16, a zal tudi to ni bilo dovolj za zmago. S. Andrea je pokazal bolj stabilno in homogeno igro, borovke pa so bile v ključnih trenutkih premalo odločne, na dan je prišla tudi določena neizkušenost, ki je botrovala naivnim napakam. Vendar so na trenutke pokazale res dobro igro, kar kaže, da ima Se-sterka Se zelo veliko rezerv. Ob dobrem delu lahko plave v naslednjih mesecih Se veliko napredujejo. Potrebno pa je, da se o tem same prepričajo. Ostali izid: Npt - Orna 0:3. Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 12, Altura A 9, S. Andrea 8, Bor 4, Orna 3, Npt 0. Skupina B Breg Comec - Pallavolo Ts 0:3 (9:15, 14:16, 7:15) BREG COMEC: Min-got, Bet, I. in V. Žerjal, Koren, Spetič, Pletterse-ch, Ferluga, Zeriul, Cre-vatin, Apollonio. Brežanke so tokrat gladko izgubile, a bi glede na prikazano igro nedvomno zasluzile osvojitev vsaj enega seta. Igrale so namreč res dobro odbojko in bile razen v tretjem setu, ko so popolnoma popustile, svojemu nasprotniku, ki je bil pred srečanjem nesporen favorit, stalno enakovredne. Najbolj spodbudno pa je predvsem to, da dekleta v igri stalno napredujejo, tako da bo prej ali slej njihov trud na treningih gotovo poplačan. Ostali izid: Altura B -Sgt 3:0, Virtus - Konto-vel danes ob 18.45 (Sola Visintini). Vrstni red: Kontovel, Virtus in Pallavolo Ts 9, Breg in Altura B 3, Sgt 0 (Kontovel in Virtus s tekmo manj). Sara Posar (Bor Friulexport) -MLADINCI / NA TRŽAŠKEM -i Mirna Eurospin: Dobra ekipa, ki pa ni uigrana Nadaljevanje sodelovanja med Borom in Slogo - Pet ekip Ta konec tedna se bo pri nas začelo tudi pokrajinsko prvenstvo mladincev. Se pred nekaj tedni je bila izpeljava prvenstva se v dvomu, saj so se bile vpisale le Štiri ekipe, pravilnik pa jih predvideva najmanj pet in je tako obstajala možnost medpokrajinskega prvenstva z ekipami z goriske pokrajine. Prav v zadnjem trenutku pa se je prijavila Se peta ekipa, tako da je pravilom zadoščeno in bo prvenstvo lahko redno steklo. Za pokrajinski naslov se bodo potegovali Nuova Pallavolo, Hammer Ri-gutti, Volley Club, Trie-stina Volley in Mirna Eurospin. Sesterko Mirne Eurospina sestavljajo igralci Sloge in Bora, kar pomeni, da naši društvi nadaljujeta po poti združene mladinske eki- pe. O načrtih je trener Peterlin povedal sledeče: »Po igralskem kadru je naSa ekipa dobra, glavni problem pa bo verjetno predstavljala neuigranost, saj nekateri igralci trenirajo z Borovo ekipo D lige, Marko Mikolj je član prve slogi-ne ekipe, ostah pa so člani prve divizije. Kakšna je nas a realna moč pa bomo lahko videli po prvih nastopih.« Za Mimo Eurospin bodo nastopali: Borut Bogateč (letnik 1982), Andrea Cauter (83), Ja-nos Grilanc (81), Jara Košuta (81), Marko Mikolj (81), Marko Ne-grini (84), Matjaž Pečar (81), Nicholas Privileggi (84), Peter Sancin (82), Igor Spetič (81), Marjan Stopar (81), Marko Zupan (82). (Inka) DEČKI / USPESEN START MULTINVESTA Do treh točk z lepo igro SlogaSi so se izkazali s hitrimi kombinacijami in napadi iz 2. linije Slogini dečki s trenerjem Peterlinom med minuto odmora Multinvest - Virtus 3:0 (15:1,15:1,15:4) MULTIVENST: Cauter, Furlan, lozza, Negri-ni, Peterlin, Privileggi, Puntar, Rebecchi, Stopar. Svojo pot v prvenstvu dečkov so mladi igralci Multinvesta začeli na najboljši možni način. Virtus je tudi mlada ekipa, saj jo sestavljajo, podobno kot našo, igralci, ki so v glavnem pod starostno mejo te kategorije, vendar jo je naša prekašala prav v vsem. SlogaSi so se odlikovali že s servisom v skoku nekaterih igralcev, videli pa smo tudi nekaj lepih kombinacij, kot sta hitri napad in napad iz druge linije. Svoj doprinos k zmagi so dali čisto vsi igralci, ki jih je imel na razpolago trener Peterlin, tako da je bilo zmagoslavje res popolno. (Inka) DEKLICE / START NA TRŽAŠKEM Slovenske barve bodo branile štiri šesterke To so Bor, Breg, Kontovel in Slogo - Pričakovanja precejšnjo Ta konec tedna se bo po prvenstvih mladink in dečkov začelo še eno mladinsko prvenstvo. Na igrišča bodo tako stopile Se igralke, ki spadajo v kategorijo deklic (letniki 83, 84 in 85). Slovenci bomo tako kot pri mladinkah tudi v tem prvenstvu imeli Štiri predstavnike: Slogo, Breg, Kontovel in Bor. Tudi pri deklicah sta najbolj ambiciozni ekipi Sloga in Kontovel. V obeh ekipah je namreč ogrodje sestavljeno iz igralk, ki zelo uspešno nastopajo tudi v prvenstvu mladink (ekipi obeh društev sta trenutno v svojih skupinah na prvem mestu), tako da lahko pričakujemo, da se bo boj za prvi dve mesti omejil na ti dve ekipi. Dokaj ambiciozne so pred prvenstvom tudi Brežanke, medtem ko so pri Boru v ocenah bolj previdni. »Polovica ekipe nastopa tudi v prvenstvih mladink in 1. divizije, že lani pa smo bili z isto ekipo v tem prvenstvu zelo uspešni. Zato je seveda nas minimalni cilj play-off, Sele takrat pa bomo lahko govorili o tem, kakšne so naše možnosti v boju za naslov prvaka, saj bo Sele tedaj jasno, kakšna je moč naših nasprotnikov, glede na to, da bo verjetno prvi del prvenstva za boljše ekipe zelo lahek,« nam je povedala Konto-velova odbornica Jana Ban. Martin Maver, ki tudi pri deklicah trenira tako Brežanke kot slogaSice, od svojih varovank kar precej pričakuje: »Slogina ekipa je zelo dobra, tako da je za nas uvrstitev v play-off imperativ. Za nas bo največji problem verjetno neuigranost, saj igralke v glavnem ne trenirajo skupaj, ker so del različnih ekip. Upajmo, da bomo to težavo uspešno premostili in da se bomo tudi v končnici prvenstva čim bolje odrezali. Brežanke so vse Se pod starostno mejo te kategorije, tako da je za maksimalne cilje Se čas. Vsekakor mislim, da ekipa ni slaba, in upam, da nam bo tudi pri Bregu uspela uvrstitev v play-off. Sicer pa bo to v glavnem odvisno tudi od moči naših nasprotnikov, ki jih trenutno ne poznam. Prepričan pa sem, da bomo ne glede na končno uvrstitev odigrali dobro prvenstvo.« Pri Boru pa je edini cilj nabijanje izkušenj. Ogrodje ekipe sestavljajo igralke letnika 83, ki igrajo tudi v prvenstvu mladink, dopolnjujejo pa jo igralke letnika 85, saj imajo pri Boru le eno igralko letnika 84. Poleg tega bo na prvih tekmah problem tudi neuigranost, saj igralke ne trenirajo skupaj. Zato si ciljev niso postavili, računajo pa lahko na to, da bo iz tekme v tekmo viden napredek. BOR: Sara Bevilacqua, Francesca Ciacchi, Nika Furlani, Katarina Husu, Serena Scaravelli (vse letnik 1983), Katerina Zompichiatti (letnik ’84), Francesca Cantato-re, Lara Legovich, Erika Savarin, Veronika Kuret, Subra Degrassi, Karin Desco (vse letnik ’85). KONTOVEL: Veronika Sossa, Meta Starc, Barbara Santini, Jasna Milkovič, Vesna Hrovatin, Francesca Antonini, Katrin Kocjan, Tegacci Lorena (vse letnik ’83), Deborah Vitez, Veronika Zuzič, Danja Košuta, Aliče Visintin, Ivana Šemi (vse letnik ’84). SLOGA: Martina Coretti, Elena Prestifilippo, Petra Žagar, Maruška Hrovatin (vse letnik ’83), Ivana Gantar, Ivana Sossi, Deborah Pohlen, Jasmina Kralj, Nicoletta Dessi, Martina Bogateč, TjaSa Milkovič, Ana VVehrenfennig (vse letnik ’84). BREG: Roberta Apollonio, Sara Blazevich, Nataša Capponi, Angela Crevatin, Marisa Ferluga, Martina Koren, Anna Metton, Nicole Pletterse-ch, Katja Spetič, Veronika Žerjal, Nataša Zeriul (vse letnik ’84). Našo pnevmatiko dobite pri: S A IM Zini GOMME Trst - str. di Fiume, 112 Tel. 040 - 941404 STOLU GOMME Trst - ul. Gambini, 4 Tel. 040 - 763977 LOIMZA&COGLIEVIIMA Opčine (TS) - S.S. 202 KM Tel. 040 - 211366 KOM JANC LUIGI Gorica - ul. Rossini, 22 Tel. 0481 - 531821 TUTTO GOMME Monfalcone (GO) - ul. S. Polo, 59 Tel. 0481 - 413311 LOCATELLI GOMME Sne LOCATELLI GOMME Sne Udine - ul. S. Daniele, 11/a Tel. 0432 - 25515 NAMIZNI TENIS / KRAS V ZENSKI A2 LIGI NAMIZNI TENIS / KRASOVA MOŠTVA V RAZNIH PRVENSTVIH Dvojna ovira: sneg in močni Temi Nasprotnice si nadejajo vrnitve v najvišjo ligo V Al ligi Kras Generali še vedno deli 3. mesto ZENSKA A2 LIGA Temi - Kras 5:0 Rosi - Martina Milic 2:0 (21:15, 21:16), Pariet-ti - Bresciani 2:0 (21:12, 21:16), Feng Wei - Nina Milič 2:0 (21:8, 21:6), Bosi - Bresciani 2:0 (21:18, 21:18), Feng Wei - Martina Milič 2:0 (21:10, 21:10) 2e sama pot do Ter-nija, posuta s snegom je bila nevarna za Krasovo žensko ekipo, ki drugo leto zapored nastopa v A2 ligi. Na koncu poti je krasovke pričakal še nevarnejši nasprotnik - ekipa Ternije, ki se, okrepljena z azijsko igralko, nadeja povratka v prvoligaško druščino. Terni ima za vrnitev v Al realne možnosti. Nova kitajska moč Feng Wei je »poštarski« ekipi Turina v lanskem prvenstvu zagotovila obstoj med pr-voligašicami, druga igralka Alina Parietti se je po kompliciranem zlomu noge in enoletnem počitku zelo dobro opomogla. Na kvalifikacijskem turnirju dru-gokategornic je Pariet-tijeva celo premagala Krasovo najboljšo igralko Vanjo Milič. Nosilka št. 17 na jakostnih lestvicah Stefania Bosi izhaja iz znane pingpon-gaške družine. Naša dekleta so drugokategornice, a nosijo mnogo nižje pozicije. Sonja Milič se je v Terniju predstavila tokrat kot trenerka, po trde preizkušnje pa je v ring poslala mlajše igralke Dašo Bresciani, Martino in Nino Milič (št. 32, 33, 41). Poraz na gostovanju 5. kroga je bil pričakovan. Dva kroga pred koncem prvega dela pr- Trener Ge Ke na več frontah: kot trener, pa tudi kot igralec v moški C2 ligi venstva je Kras zabeležil le eno zmago. Tudi letos si bo moral v hudi konkurenci močno prizadevati za obstanek. Možnost za drugi par prvenstvenih točk se mu bo morda ponudila v zadnjem krogu proti zadnj euvrščenemu Mon-calieriju, vsekakor pa bodo morale krasovke za obstanek v A2 napraviti kakšen čudež v povratnem delu, kajti trenutno si delijo šesto oz. sedmo mesto z Juvenesom iz San Marina, edinim nasprotnikom, proti kateremu so iztržile zmago. Težava je v tem, da ima San Marino krepko boljšo razliko v setih, takšne »malenkosti« pa utegnejo pogojevati obstoj naših deklet v ligi. Ostali izidi 5. kroga: Gasp Moncalieri - Re-galdi Novara 3-5, Juve-nes S.Marino - A4 Ver-zuolo 4-5, Tramin Raiffeisen - Torino 4-5. Vrstni red: Terni 10, Ver-zuolo, Tramin Raiffeisen Bočen in Regaldi Novara 6, Juvenes RSM in Kras Zgonik 2, Gasp Moncalieri Turin 0. ZENSKA A1 LIGA Po sobotnem porazu na gostovanju pri Cocca-gliu, kjer je imela v prvi vrsti odlicilno vlogo domača nova Kitajka Gong, je Kras Generali še ostal na tretjem mestu, le da ga sedaj deli prav s Coc-cagliom in ekipo Quattro Mori iz Cagliarija. Coc-caglio se je s prejšnjega petega mesta povzpel navzgor po zmagi nad Che Linom Messina v zaostali tekmi 3. kroga z izidom 5:0. Izidi 5. kroga: Fit-Lycra Castel Goffredo - Che Lin Me 5-0, Quattro Mori Ca-gliari - Pink Cervino VAO 4-5, Coccaglio - Kras Generali 5-2, Muravera -Enigma Messina 5-3. Vrstni red: Fit-Lycra Castel Goffredo 10, Pink Cervino Valle D’Aosta 8, Coccaglio, Kras Generali in Quattro Mori Cagliari 6, Muravera Cagliari in Che Lin Messina 2, Enigma Messina 0. Prvenstva bodo za teden dni prekinjena. Odstopila bodo prostor mladim pingpongašem za pridobivanje kvalifikacijskih točk na mladinskem turnirju v Terniju. Nadaljevala se bodo 5. in 6. decembra, do takrat pa bo dovolj časa za premislek in nove strategije za šest Kresovih ekip. Prva »prava« zmaga v BI ligi, lep uspeh tretjeligašic »Udarna« Martina Tretjak in prva prvenstvena zmaga Giade Vidoni - Moški ekipi tokrat obe uspešni ZENSKA B LIGA Pressofusioni Sebine - Kras Activa 2:3 Rizzi - Rustja 2:0 (21:17, 21:19), Betto-ni - Kralj 1:2 (21:17, 17:21, 12:21), Rizzi/Bettoni - Rustja/Kralj 1:2 (21:19, 12:21, 15:21), Bettoni - Rustja 2:0 (21:16, 23:21), Rizzi - Kralj 1:2 (21:15,12:21,7:21) V 5. krogu je Kras Activa končno dosegel prvo«regulamo« zmago. Na gostovanju pri Pressofusioni Sebine pri Brescii sta članici ekipe Irena Rustja in Jasmin Kralj delali sive lase trenerju Robiju Mihcu. Ireni Rustja zadnje čase ne gre najbolje. V posamičnih dvobojih bi lahko zagotovila mirnejšo pot do zmage, vendar ji je v obeh dvobojih proti nasprotnicama iz mladinskih vrst nesrečno spodletelo zlasti v drugem setu (poraza na 19 in 21!). Jasmin Kralj je v obeh dvobojih izgubila prvi set, potem pa je napako uspešno popravila in doprinesla dve pomembni zmagi. Za končni rezultat v našo korist je odločilno prispevala igra dvojic. Krasovi par Rustja /Kralj je bil prvič uspešen v tej sezoni. Tudi ta tekma je bila precej »trpeča«, zlasti po prvem izgubljenem setu, potem pa je le šlo bolje. Ena lastovka pa še ne prinese pomladi. Kras Activa je še zmeraj na zadnjem mestu, deloma tudi po sodniški kazni. Trdno upamo, da bodo dekleta Krasa Activa začela plezati navzgor že z naslednjim krogom. Ostali izidi 5. kroga: Fit-Lycra Castel Goffredo - Adriatica AP 5-0, Recoaro/Agostini BZ - Cus Udine 4-1, Tramin Raiffeisen - Alto Sebine 2-3. Vrstni red: Recoaro/Agostini Bočen 10, Alto Sebine 8, Fit-Lycra Castel Goffredo, Tramin Raiffeisen Bočen, Pressofusioni Sebine Brescia in CUS Udine 7, Adriatica AP 6, Kras Activa 5. (Alto Sebino in Castel Goffredo s tekmo manj). ZENSKA C1 LIGA Kras - Centra gjovanile BS 4:1 Tretjak - BeUandi 2:0 (21:13, 21:6), Ri-dolfi - Tagliapietra 1:2 (21:16, 17:21, 17:21), Tretjak/Vidoni - Bellandi/Taglia-pieta 2:0 (21:7, 21:14), Tretjak - Tagliapietra 2:0 (21:10, 21:12), Vidoni - Bellan-di 2:0 (21:11,21:15). Čvrste in mnogo daljše korake dela mlada postava Krasa v ženski C-l ligi. Sovrstnicam, gostjam ekipe Centro Gio-vanile iz Miontichiarija pri Brescii, so v nedeljo v domači telovadnici krasovke pripravile neljubo presenečenje. Zlasti je bila udarna Martina Tretjak, ki je letos prestopila prag tretje kategorije. Nasprotnici Bellandijevo in Tagliapietra je popolnoma zmedla s svojimi silovitimi napadi. S šestimi zmagami je najuspešnejša igralka domače ekipe. V edinem dvoboju, ki je terjal dodatni tretji set, med Roberto Ridolfi in Tagliapietrovo, je žal Roberta potegnila krajši konec, vendar Ridolfijeva s tremi zmagami od petih odigranih tekem dobro sledi kapetanki Tretjakovi. Svojo prvo prvenstveno zmago pa je dosegla Giada Vidoni v peti tekmi nedeljskega srečanja. Se pred tem sta skupaj s Tretjakovo z zmago v dvojicah povedli Kras v vodstvo z 2:1. Z drugo posamično zmago Martine Tretjak je bila zmaga že v rokah naših, zato je Giada Vidom spretno izkoristila prednost, da doprinese k zmagi svoje ekipe Se eno točko. Ekipa Montichiarija si je še v prejšnjem korgu delila drugo do tretje mesto in si mora sedaj po porazu v Zgoniku dehti tretje do četrto mesto prva z mlado postavo krasovk. Ostali izidi 5. kroga: Trezzano - Az-zurra 1:4; Sermeola PD - Fincantieri TS 0:5; Fit-Lycra Caseh Goffredo - Libertas Latisana 2:3. Vrstni red: Azzurra Go 10, Fincantieri TS 9, Centro giovanile Mon-caheri in Kras Zgonik 8, Trezzano 7, Fit-Lycra Castel Goffredo in Libertas Latisana 6, Sermeola PD 5. MOŠKA C1 LIGA Rangers S. Rocco UD - Kras 1:5 Franzolini - Bole 2:0 (21:16, 21:19), Marcolin - Simoneta 1:2 (21:13, 15:21, 18:21), Pittini - Bertolotti 0:2 (10:21, 12:21), Franzini - Simoneta 0:2 (17:21, 17:21), Pittini - Bole 0:2 (16:21, 12:21), Marcolin - Bertolotti 0:2 (8:21,10:21). Nič novega v skupini E moške C-l lige, kjer Krasovo moštvo nastopa kot novinec a vseeno kljub temu z veliko samozavestnostjo niza prvenstvene zmage. Igralci videmskega Rangersa S. Rocca so našim fantom stari znanci. Dobro se poznajo za zeleno mizo, zato zmaga proti njim ni bila pod vprašajem. Najmlajši član Krasove ekipe, mladinec Bojan Simoneta je hkrati tudi najsupešnejši igralec ekipe. V Vidmu je prispeval zopet dve točki, njegov uspeh doslej pa je 10:3. Našim je le malo »zdrsnilo«, ko je Simo- neti nasprotnik Marcolin odščipnil se > veteranu Boletu pa v prvi »ogrevalni" tekmi proti Franzolinu. Vse ostale tekme so bile v znamenju premoči krasovcev. Tretjekategomik Andrea Bertolotti je z veliko lahkoto osvojil dve točki in svoj prvenstveni »score« uravnovesil na 9 zmag proti štirim porazom. S svojo trenutno drugo pozicijo na pr' venstveni lestvici se Kras kot novinec v ligi zares ne more pritoževati. NajteZ)1 tekmi pa ga še čakata z goriško Azzurro in ekipo Padove Q7, ki sta vodilni moštvi te skupine. Ostah izidi 5. kroga: Azzurra GO - TT Q7 PD 5:0, Fincantieri TS - Sakura Gra-dež 5:3, S. Giovanni Settimo - Čamp0' smpiero PD 5:4. Vrstni red: Azzurra 10> Kras Zgonik 8, Sakura Gradež, TT QJ PD, in S. Giovanni Settimo 6, Fincantieri TS in Rangers S. Rocco 2, Camposam-piero PD 0. (J.J.) MOŠKA C2 LIGA Kras - Azzurra A 5:1 Verč - Fabris 2:1 (13:21, 23:21, 21:14). Ge Ke Qiang - Bozzi 2:0 (21:5, 21:9), Fabiani - Jelen 2:1 (24:22,12:21, 21:16), Ge Ke - Fabris 2:0 (21:6, 21:8), Verč - Jelen 0:2 (10:21, 19:21), Fabiani - Bozzi 2:0 (21:18, 21:10). Na prvenstveno tekmo v moški C2 ligi je Kras proti gostujoči Azzurri pripeljal trojanskega konja. Kot je znano, se mora mlada Krasova postava ubadati in truditi s tekmovanjem proti mnogo starejših nasprotnikom, vendar je bil poseg trenerja Ge Ke Qianga v tekmo 5. kroga nujen zaradi odsotnosti kadeta Boštjana Miliča in ne zaradi kakšne maščevalnosti. Seveda je tokrat nasprotnikom iz Gorice padlo srce v Mače, ko so zagledati Kitajca. Ge Ke je odigral le dve tekmi, glavnino pa sta morala prispevati v potu svojega obraza standardna člana Kraševega moštva. Uroš Fabiani je premagal oba nasprotnika, mladinec Jurij Verč pa Fabrisa. Prav njegova edina zmaga v otvoritveni tekmi je bila za Jurija velikega pomena za njegovo rast. Izgubil je prvi set, drugega prigaral na 23:21 in slavil v tretjem: dinamika ponavadi ni takšna. Nedeljska tekma nam bo ostala v lelep spominu zaradi dveh dogodkov: drage prvenstvene zmage in zlasti zaradi igralskega debila krasove-ga trenerja Ge Keja. (J.J.) JADRANJE / ZAKLJUČNO SREČANJE IN NAGRAJEVANJE PRI JK ČUPA Skupaj so se veselili velikih letošnjih uspehov Ob zaključku zelo uspešne sezone je v soboto JK Čupa priredil večerjo v gostilni Sardoč v Prečniku. Odzvalo se je res veliko število elanov in prijateljev, da bi v prijetni družbi sklenili bogato sezono in nagradili uspešne regatante. Predsednik Marino Košuta je pozdravil prisotne tudi v imenu predsednikov ostalih društev prisotnih v Sesljan-skem zalivu: Pietas Julia, Sistiana 89 in Di-porto Nautico. Omenil je najboljše rezultate, proslavo ob 25. obletnici, izdelavo nove ču-pe, organizacijo državne Trofeje Topolino, obnovil enoletno delovanje društva s posebnim poudarkom na še nerešene probleme dostojnega in primernega sedeža. Izrazil je prepričanje, da pristojne oblasti se bodo v bodoče resno zavzele za rešitev le-tega. Med uglednimi gosti so bili župan občine Devin - Nabrežina Vocci, podžupan Mariza Skerk, deželni podpredsednik Miloš Budin, za FIV Giraldi, Moletta, Sain in Furlani, predsednik CONI Borri, admiral De Stefano, kapetan Castellani in gospod Pasetti. Že razgibana mladinska dejavnost, se je letos obogatila s skupino zelo mladih jadralcev v razredu optimist, ki so se pod vodstvom inštruktorja Matije Spinazzola preizkusili na prvih regatah. To so: Sara Ghezzo, Marko Antoni, Marko Tuta, Jernej Legiša, Luka Ribezzi, Maks Žužek, Alberto Gruden in Benjamin Skrap. Vsi so prejeli spominček. Ekipa optimistov, ki jo vodi Mauri-zio Benčič, nas zadnja leta navaja na pomembne rezultate. Priznanje so prejeli: Martina Piculin, Maja Sancin, Mirjam Malalan, Sandi Šuc, Tomaž Legiša, Alessio Spadoni, Jaro Furlani in Danijel Piculin. Poseben aplavz je dobila petčlanska ekipa, ki se je izkazala na državni ravni. Dodatna priznanja je društvo podelilo Marini Piculin za zmago na Trofeji Topolino, Jaru Furlaniju za nastop na evropskem prvenstvu in nastope v državnem dresu, Danielu Piculinu za solidne rezultate in sodelovanje v cosnki in državni ekipi in Johani Križnič za naslov mladinske državne prvakinje in nastop na evropskem prvenstvu. Danijel Piculin pa je dobil še dodatno nagrado za najboljšega pomorščaka. Priznanje je prejela ekipa laserjev, ki jo je vodil Mitja Bužan: Erik Masten, Kristjan Kovačič in Matija Spinazzola. Med nagrajenci je tudi Maurizio Benčič, za uspehe s svojo ekipo a tudi kot skipper in regatant. Nagrajeni so bili tudi vsi vaditelji jadralne šole in sicer: Adriano Fetfolja, Mitja Bužan, Iztok Colja, Kristjan Kovačič, Matija Spinazzola, Dani Toscano, Alessio Pincin, Erik Masten, Zoran Bandelj, Tomaž Sirca, Christian Spa-daro ter animatorke Jasna Tuta, Tatjana Kobal in Karol Hrovatin. Na kajutnih jadrnicah so se letos posebno izkazali: Alex Bezin, Eugenio Frandolich, Franko Sedmak, Renato Metlikovec, Andrej Vuga, Andrej Križnič ter Tomaž Milič. Najbolj aktivna in uspešna jadranica pa je bila FOUNET, Nadje Kanalaz, ki je vedno posegla po prvih mestih. Na koncu nagrajevanja pa so priznanja podelili še zmagovalcem v raznih kategorijah v državnih regatah ti so: Vinko Ferfolja, Franko Rebula, Stojan Štolfa, Eugenio Frandolich, Lino Milan, Andrej Križnič. Kljub težavam, zaradi pomanjkanja elektrike, je praznovanje lepo steklo pozno v noč. Predsedniku, ki ima to pomembno vlogo že deset let, odbornikom in neutrudnim društvenim delavcem gredo zasluge za tako bogati obračun. (Nika in Barbara) ŠPORT Torek, 24. novembra 1998 _PRI SK BRDINA PRAZNUJEJO 10. OBLETNICO DELOVANJA Po začetnem navdušenju je nastopilo obdobje krize, zdaj pa vnovič beležijo vzpon zanimanja - Članov je okoli 150 Športna enota, kot je Smučarski klub Brdina, nai bi imela svoje edi-na cilje med zimo. Pa ni tako. Je že res', da so clani predvsem privrženci smučanja, društvo pa ima čez celo leto skoraj neprekinjeno delovanje, ki vsebuje poleg izrecno Predsmučarskih priprav tudi druge razvedrilne dejavnosti: od izletov do tekmovanj z Sorskimi kolesi in »suhimi« slalomi. Brdina je a ta način Uspešno dosegla 10 let delovanja. Danes šteje °koli 150 elanov, od katerih jih ima polovi-ca tudi izkaznico zveze zimskih športnikov FI- V naši športni stvar-Uosti smo le redkokdaj zabeležili posebno dobre uspehe v smučanju, sPortu, ki je za mesto °b morju in razmeroma daleč od primernih smučišč, usojeno, da je Pretežno razvedrilen. Tega se zavedajo tudi pri Brdini, čeprav za smučarje, ki jim trening pomeni veselje ne Stedijo z delom, ki je kar se tiče prizadevnosti prvovrstno. V poletnih ali jesenskih mesecih se po štirikrat odpravijo na sneg na visokogorska smučišča v Avstriji (Kaprun in Milltaler). V iste kraje jih zanese tudi neposedno pred začetkom sezone, posebno če v nižjih legah in bližje doma ni snega. V zimskih časih so tekmovanja na sporedu skoraj vsako nedeljo. Brdina nastopa na njih redno. To pomeni, da so openski smučarji vsako nedeljo na dveh do treh različnih tekmovanjih. Za bolj množične nastope se navadno organizira tudi poseben avtobus. V minuli sezoni so jih napolnili kar sedem. Tehnični štab Brdine je sestavljen iz demonstratorja B kategorije Tomija Omejca iz Slovenije, za vadbo pa skrbijo tudi Kristjan Vol-pi, Peter Ferluga in Rado Suber, ki je tudi športni direktor kluba. Na izpit za demonstra-torko se pripravlja tudi Valentina Suber. Vsi člani tekmovalne vrste so mladi ali zelo mladi. Večina jih goji tudi druge športe (odbojka, košarka). Za obogatitev treninga je klub zaprosil za uporabo telovadnice osnovne šole. Za bližnjo sezono Brdina načrtuje masovno udeležbo svojih članov, predvsem na zamejskem prvenstvu, kot organizatorji pa bodo v kraju F orni di Sopra prireditleje prve tekme kategorije baby sprint. Organizacija tekmovalnega smučanja v okviru FISI ni pretirano težka. Proga je že rezervirana na podlagi splošnega razporeda smučarske zveze. Zveza ob taki priliki nudi tudi sodnike in časomerilce. Pravočasno pa je treba poskrbeti za razpise in pripraviti nagrade in vse kar spada k smučarskemu tekmovanju. Rado Suber, ki je pri klubu že od samega začetka, je ocenil, da je bilo najboljših prvih pet let. Vzpon se je nato ustavil, sedaj pa kaže, da je zanimanje spet nekoliko večje. K tekmovalnim uspehom sta največ pripomogla David Tavčar in Valentina Suber, ki je dvakrat nastopila na državnem prvenstvu za meščane (cittadini). Pri Brdini so smučarji, ki so vključeni v tekmovalno dejavnost, zelo mladi. Pri rednem delovanju so zato ključnega pomena starši, ki bistveno pomagajo pri drobni organizaciji, predvsem pa pri prevozih na tek-movlišča. Oprema in prevozi ter stroški za vlečnice nadpovprečno bremenijo smučanje, če jih seveda primerjamo z ostalimi športniki. Z raznimi pobudami (Brdina letno prireja tudi šagro na Opčinah ali v Trebčah) in s pomočjo kakega sponzorja nabere klub le del sredstev za redno delovanje. Vse ostalo sloni na samoprispevku staršev in iz izkupička nudi klub temovalcem vsako leto nove smuči in vezi, predvsem pa prenočišča, vaditelje in sezonske karte za vlečnice. Trener Tomi Omejc na visokogorskem treningu. Od leve: Zaneta Švara, Neža Milič, Mateja Piccini in Sofija Guštin SK Brdina prireja tudi slalom s kolesi. Posebno številna je udeležba pri najmlajši, ki predstavljajo rožo v gumbnici klubskega delovanja Valentina Šuberje dvakrat nastopila na državnem prvenstvu za meščane K uslugam spada tudi priprava smuči pred tekmovanji. Za to skrbi sam Suber, ki se je izpopolnil na strokovnem tečaju v Mariboru pod vodstvom Filipa Gartnerja. Suberja maže ne skrbijo posebno, ker so preparati že močno standardizirani. Bolj pazljivi je treba biti pri brušenju robnikov. Za to delo je nujno preverjanje naklona smučišč in kakovosti snega. SK Brdina prireja vsako leto na Opčinah sejem rabljene smučarske opreme. S tem bistveno razbremenjujo nabavo opreme, ki je pri otrocih že po enem letu navadno premajhna in mora iti na druga ramena oziroma noge. Klub ima na razpolago tudi svojo zalogo smuči, ki jo lahko posodi šolam v primeru počitnic na snegu. S Suberjem smo se dotaknili tudi odmevnosti smučanja v javnih občilih in predvidenega zmanjšanja v obsegu zaradi odstopa Tombe. Športni direktor Brdine meni, da bo odhod Tombe brez dvoma zmanjšal zanimanje za smučanje pri odraslih, otroci pa naj bi ne bili dovzetni do take vrste propagande. Ključen bi zato moral biti odnos staršev do lastnih otrok, oziroma želja po njihovem rez-vedrilu ali uveljavitvi. V Italiji bi vsaj tekmovalno Tombo lahko nadomestila Compagno-nijeva, ki pa medijsko ne more odtehtati moškega kolego. Padec kakovosti je opazen tudi v Sloveniji. Odziva pri mladih tekmovalcih zaradi tega ne bo, Slovenci pa so itak vneti smučarji tudi brez dodatne reklame iz tekmovalnih prizorišč. Ob svoji 10. obletnici je SK Brdina izdal tudi boršuro, ki prikazuje razvoj in delo društva. Bruno Križman J PRVI IN SEDANJI PREDSEDNIK Aleksander Ferluga: »Zamisel o ustanovitvi Brdine je nastala kar v avtobusu« »Zamisel o ustanovitvi openskega smučarskega kluba se je porodila v avtobusu, med raznimi izleti, ki smo jih prirejali nekako zasebno. Sprva naklep ni prodrl, ker so bili nekateri že vključeni v druge domače slične športne stvarnosti. Očitno pa se je stvar premaknila in dozorela. Ko so bili vsi dovolj »gorki«, smo sklicali ustanovni občni zbor in notarja. Brdina se je rodila v kleti pri meni doma.« Tri društva, ki gojijo smučanje na Krasu. Ni to preveč? »Iz zgolj tekmovalnega vidika seveda. Pri smučanju na naši ravni pa pride verjetno prej v poštev družabnost. Za to je važnejše, da je društvo cisto blizu, v vasi. Kampanilizem je lahko nositelj slabih in dobrih pojavov. Vse je odvisno od kdaj in zakaj se ga vnese v medsebojne odnose.« Brdini ste predsedovali štiri leta. Kako bi ocenili to obdobje? »V primerjavi z današnjimi časi smo startali z določenimi prednostmi. Predvsem je bilo tedaj precej več denarja za športne dejavnosti. Ce temu dodamo še normalen začetni nalet, dobimo opravičilo za hitre rezultate, ki smo jih dosegli. Danes se je z materialnega vidika stvar obrnila. Marsikdo mora svoje smučarsko delovanje tudi iz finančnega vidika prej dobro pretehtati.« Več desetletij ste bili predsednik bezbolskega društva. Kako je prišlo do opustitve te športne zvrsti? »Z bezbolom sem se kot igralec in nato kot organizator ukvarjal od otroštva. Opustil sem ga pravzaprav iz generacijskih razlogov. S časom se izkaže, da po 35-40 letih v istem krogu, zamisli enostavno niso več v skladu s prevladujočimi idejami.« Marko Piccini: »Odbor je aktiven in zna pritegniti tudi članstvo« Marko Piccini je predsednik SK Brdina že šest let. Stanje društva ocenjuje tako: »Na valu navdušenja so bile prve sezone nadvse uspešne. Sledili sta vsaj dve sezoni, ko se je delovanje upočasnilo. Računam, da sta nam skoraj odpadla dva letnika otrok. Trenutno je aktivnost ponovno v vzponu. Naše delovanje na smučarskem področju je usmerjeno v zmerni agonizem. Zavedamo se, da so nekateri naši mladi smučarji potencialno dobri, pogoji za trening pa so seveda daleč od optimalnega. Ob razvedrilnem smučanju zato ne skušamo izvajati nad otroci tistega tekmovalnega terorizma, ki je sicer v našem športu dokaj razširjen.« Katere so svetle točke, ki v desetletju posebno izstopajo? »Teh je seveda precej. Omenil pa bi le organizacijo prvega deželnega tekmovanja, ko smo bili deležni pohvale tako CONI-ja kot smučarske zveze FISI. Dosegli smo tudi določene uspehe na tekmovalnem področju, vendar pa jih lahko ocenjujemo v našem okviru, ki je lahko le malo več kot vaški.« V življenjski dobi so bili gotovo tudi težki trenutki. Kateri? »Pravzaprav spadajo k delovanju vsakega društva tako dobri kot težki trenutki. Eni se prepletajo z drugimi. Občasno se prikaže slika, v kateri skoraj ni vedrine. Kaže, da se bo vse skupaj razdrlo, nato pa se pojavijo sveže moči in ideje, ki premagajo sivino in stvar steče z novim zagonom. Moč našega kluba je brez dvoma v enotnosti odbora in članstva. Odbor je aktiven in ko to zahtevajo obsežnejše akcije, ob sebi združi tudi članstvo. To se kaže pri organizaciji tekmovanj, pri izletih in drugih obrobnih prireditvah.« (kb) OKNO V PRVENSTVA / NEKAJ RAZOČARANJ Dokaj slaba bera Samo dve zmagi Najboljši tokrat Kralj, Persi Turk, Rauber in Tomšič - Obljube izpolnjuje le Kontovel r KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJA Za sobotni poraz res niso krivi sodniki Osebno me sobotni poraz prav nic ne preseneča, kajti na splošno velja, da je uspeh pri katerikoli aktivnosti odraz oziroma rezultat dela. In to toliko bolj velja v kolektivnih športih, kjer je za rezultat potrebna še usklajenost (uigranost) med posamezniki ekipe. Ce iz tega mozaika vsak teden izvzamemo dva do tri igralce, pride, dolgoročno, tudi do takih predstav, kot smo jo mi prikazali v sobotnem drugem polčasu, že v Bassano smo Sli s skoraj praznim rezervoarjem, s prižgano lučko za rezervo. V tem tednu pa zaradi poškodb nismo uspeli tega rezervoarja niti deloma napolniti. Ko pa goriva zmanjka, se stroj ustavi. Posledica nemoči ob tem je živčnost, ki se odraža v velikih mentalnih napakah, na igrišču pa v obliki izgubljenih žog, slabih podaj, zgrešenih metov in slabega dela ,nog v obrambi. Ob takih situacijah se prerado zgodi, da "alibi" ekipe postanejo sodniki. No, in edino, česar res ne bi želel, je to, da bi si igralci mislili, da so za sobotni poraz krivi sodniki. V tem primeru bi bilo namreč stanje res kritično. Zavihati je potrebno rokave. Poškodbe so zaenkrat mimo, kar nam bo omogočalo, da bomo v prihodnjem tednu delali s polno paro. Štiri izgubljene sobotne točke moramo absolutno nadoknaditi z zmago v gosteh, če hočemo doseči nas cilj, to je vstop med osmerico, ki bo odigrala play-off. Gledalci, ki so bili v soboto ob igrišču, prav gotovo niso bili zadovoljni z našim nastopom, s tistim, kar smo prikazali. Upam, da bodo razumeli, da ni šlo za podcenjevanje nasprotnika ali kaj podobnega. Glede na to, da ljudje pač vidijo samo predstavo, priprave nanjo pa ne, poskušam del tega "ozadja" predstaviti tudi v teh komentarjih, saj nam vsem skupaj gotovo ni vseeno, kaj si naše zvesto občinstvo o nas misli. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da bomo igro in rezultate izboljšali takrat, ko bomo normalno delali in ko nam bodo tudi poškodbe prizanesle. Prejšnji teden smo s kadeti Kontovela igrali v Santi Marii la Longhi (Furlanija) proti združeni furlanski kadetski vrsti, ki je trenutno špica projekta "Snaidero". Gre za zelo zanimiv in ambiciozen projekt, katerega pobudnik in financer je oče furlanske košarke, Snaidero, ki se po dolgih letih ponovno vrača na košarkarsko sceno. Njegov cilj je v čim krajšem času pripeljati videmsko ekipo v prvo ligo. Zanimiv je tudi način financiranja: Snaidero da za vsakega igralca-čla-na določeno letno vsoto, poleg tega vsem ekipam nudi strokovno pomoč, ki jo koordinira profesionalni trener (Comuzzo). Projekt se je začel s sodelovanjem treh društev, danes pa je vanj vključenih 12 furlanskih društev. Kadetsko ekipo, s katero smo igrali, sestavljajo najboljši igralci iz teh 12-ih društev, kar pomeni, da se morajo nekateri na treninge voziti od zelo daleč (npr. iz Humina do S.Marie la Longhe je 60 km v eno smer). Trenirajo vsak dan po dve uri in pol. Za prevoz otrok na treninge skrbijo starši. V naslednji sezoni načrtujejo nakup pravic nastopa v članski B2 ligi (najverjetneje Faga-gna), nato pa z dobrim delom in dodatnimi investicijami prehod med košarkarsko elito. Kot vemo, se tudi v Trstu izvaja projekt združevanja pod okriljem tržaškega prvoligaša. Zaenkrat je v ta projekt vključenih kar nekaj tržaških sredin. Rezultat tega združevanja sta kadetska in mladinska ekipa (slednja igra pod imenom Servolana). Jadran je ravno tako rezultat podobne vrste združevanja v slovenskem okolju, star pa je že 20 let. Navkljub vsesplošnim tendencam združevanja (svetovna globalizacija) pa se, žal, pri nas pojavljajo trendi razdeljevanja, t.i. "vrtičkarstva", ki nas bo najverjetneje kmalu pripeljalo na rob deželnega košarkarskega dogajanja. O tej naši stvarnosti pa neokoliko več v prihodnjem komentarju. The best... Po sredini zmagi proti Portogruaru so košarkarji Bora Radenske ponovili dobro igro v nedeljo v Gorici in se tako odlepili od zadnje stopničke na lestvici B skupine C2 lige. Peto mesto (in obstanek) sta še zelo daleč, toda po sedmih porazih sta zmagi zelo pozitiven znak, zlasti kar se tiče samozavesti in vzdušja igralcev. Kar tako naprej! The vvorst... Ta teden prejmejo črno piko Jadran Nuova Kreditna in Cicibona Prefabbricati Marsich, ki sta na domačih tleh razočarala svoje navijače. Obe ekipi sta imeli med tednom velike težave z odsotnostmi in poškodbami, za osvojitev 8.mesta za ja-dranovce oziroma 4.mesta za cicibonaše pa se bo treba v prihodnje izogibati takim dodatnim domačim spodrsljajem. Kljub temu pa so bili tudi tokrat najslabši goriški košarkarji Doma Kmečke Banke, ki žal niso ponovili napredka iz prejšnjih kol in so se doma predali Bravimarketu iz Humina (-27). Starting five... Peterka tedna za zasluge v minulem kolu je tokrat sledeča: Viktor Tomšič (Bor Radenska, 22 točk, 7:11 iz igre, 4 »težke« trojke), Paolo Kralj (Breg, 21 točk; postaja že »stalni gost« naše rubrike), Stefan Persi (Cicibona Preff. Marsich, 20 točk), Stefan Turk (Kontovel Nord Est, 21 točk v zmagi proti ekipi Lega Nazionale) in Jadranov kapetan Sandi Rauber (20 točk, 6:7 prosti meti, 6:12 iz igre, 8 skokov), ki je bil najuspešnejši pri nesrečnem porazu s Caorlami. Prve ocene... Prišel je čas prvih majhnih obračunov dosedanjega poteka. Ali so naše ekipe zaenkrat držale »obljube« izpred dveh mesecev? V glavnem ne. Čestitati gre Kontovelu Nord Est (D liga), ki je do tega trenutka igral prepričljivo in se nahaja na zgornjem delu lestvice. Ostali (razen Brega, ki je začel dobro) so prvo »tiho vajo« pisali 5/6. Popravnih izpitov pa bo še veliko... C2 LIGA / POMEMBEN USPEH Proti Arteju odlična igra Radenske Arte Gorica-Bor Radenska 67:79 (22:31) Bor: Filipčič 13 (6:15; 2:2; 1:2), Susani 1 (1:4; -; -), Perčič 2 (2:4; 0:3; -), Smilovich 4 (0:2; 2:3; -), Velinsky 9 (1:2; 4:8; -), Sarini 6 (1:2; 1:3; 1:3), Pettirosso 6 (0:2; 3:6; -), Simonič 10 (2:4; 4:7; 0:1), Tomšič 22 (4:4; 3:4; 4:7), Rasman 6 (2:4; 2:2; -). Trener: Furlan SON: 30 PON: B arini, Simonič in Velinsky Za dve točki: 21:38 Za tri točke: 6:13 PM: 19:43 TRI TOČKE: Tomšič 4, B arini in Filipčič 1 Borovci so v Gorici iztržili drugi prvenstveni par točk, saj so v nedeljo povsem zasluženo premagali stare znance Ar-teja. Furlanovi varovanci so tako dosegli drugo zmago v petih dneh, tudi na lestvici pa so nekoliko izboljšali svoj položaj. Svetoivančani so se na igrišče predstavili v postavi Filipčič-Tomšič-Simonič-Velinsky-Petti-rosso, že sam začetek pa je obetal pozitiven razplet za našo ekipo. Borovci so namreč izredno uspešno zaigrali v obrambi (Arte je v prvem delu dal le 22 točk), kar jim je omogočilo razvijanje učinkovitih protinapadov. Naši fantje so tudi v nadaljevanju predvajali razpoloženo in privlačno igro, tako da so sredi drugega polčasa pridobili najvišjo prednost 22 točk. Najboljši strelci naših ekip GUGA Christian Arena in Sandi Rauber 96, David Pregare 81 C2IIGA Renzo Di Cecco (Dom) 139, Fabrizio Campanello (Dom) 126, Viktor Tomšič (Bor) 87, Igor Filipčič (Bor) 86 D LIGA Stefan Turk (Kontovel) 98, Stefan Persi (Cicibona) 90, Marko Possega (Cicibona) 55, Jan Umek (Kontovel) 47 PROMOCIJSKA LIGA Borut Klabjan 49, Paolo Kralj 47, Danijel Gulič 28 DRŽAVNI KADETI Niko Stokelj (Bor) 143, Emanuel Lovriha (Bor) 124, Alen Semec (Kontovel) 118, Denis Doglia (Kontovel) 89 C LIGA IZIDI 7. KOLA Roncade - Reyer 77:72, Amici Basket -Ardita 78:91, Gasparini - Don Bosco 80:75, Rovigo - Castelfranco 77:87, Co-negliano - Italmonlalcone 65:46, Jadran N.Kreditna - Caorle 66:68, Verdeta Gallo - Bassano 100:86. LESTVICA Roncade 7 5 2 522:483 10 Verdeta Gallo 7 5 2 595:569 10 Gasparini 6 4 2 472:435 8 Amici Basket Rovigo Italmonfalcone Conegliano Castelfranco N.Kreditna Caorle Don Bosco Reyer Mestre Bassano 3 499:486 2 481:482 7 4 6 4 7 4 7 3 7 3 7 3 7 3 7 3 4 469:515 7 2 5 474:512 7 1 6 547:568 455:464 547:509 505:520 474:491 465:505 PRIHODNJE KOLO Roncade - Conegliano, Castelfranco -Bassano, Gasparini - Amid Basket, Ital-monf. - Rovigo, Reyer - Jadran N.Kreditna, Ardita - Caorle, Don Bosco - Verdeta Viktor Tomšič z 22 točkami najboljši strelec Tu je domača ekipa vendarle nekoliko reagirala, odlični Viktor Tomšič pa je s tremi trojkami poskrbel, da se Arte ni nikoli nevarno približal naši peterki. V končnici so tako naši mirno ohranili vodstvo in kljub ponovno slabemu odstotku pri prostih metih so domov odnesli nadvse zaslužen in pomemben uspeh. Ob Tomšiču, ki je bil najboljši na igrišču, bi za nedeljsko zmago pohvalili prav vso ekipo, saj so vsi igralci s trdo obrambo in natančnimi zaključki (vsi so se vpisali med strelce) prispevali k lepi zmagi. Po dveh zaporednih zmagah bo Borova postava v prihodnjem kolu počivala, (nš) C2 LIGA SKUPINA A IZIDI 9. KOLA Codroipese - Barcolana 83:70, Intermug-gia - Ronke 75:86, Staranzano - Intermek 89:66, Forda - Centre Sedia 45:71, Dom Kmečka Banka - Gemona 62:89, Pa-gnacco ni igral. LESTVICA Cento Sedia 8 8 0 601:482 16 Staranzano 8 7 1 690:553 14 Gemona 8 6 2 724:608 12 Adi Ronke 8 6 2 586:556 12 Intermek 8 4 4 559:564 8 Pagnacco 8 4 4 520:569 8 Codroipese 8 3 5 587:628 6 Porcia 8 3 5 516:566 6 Barcolana 9 2 7 599:640 4 Dom Kmečka B.8 1 7 546:679 2 Intermuggia 8 0 8 517:600 0 PRIHODNJE KOLO Centra Sedia - Intermuggia, Intermek -Dom Kmečka Banka, Porcia - Codroipese, Barcolana - Pagnacco, Ronke - Staranzano, Gemona ne igra. D LIGA SKUPINA A IZIDI 6. KOLA Libertas - Inter 66:56, Cicibona Marsich -Cus 75:86, Duke Pub - Romans 93:87, Goriziana-Soul Team 100:95. LESTVICA Goriziana 6 6 0 571:495 12 Soul Team 6 5 1 502:454 10 CusTs 6 4 2 473:440 8 Duke Pub 6 4 2 460:443 8 Cicibona Marsic6 2 4 418:438 4 Inter 6 1 5 387:413 2 Ubertas 6 1 5 382:443 2 Romans 6 1 5 420:487 2 PRIHODNJE KOLO Romans - Libertas, Inter - Goriziana, Cus - Duke Pub, Soul Team - Cicibona Marsich. PROMOCIJSKA LIGA IZIDI 3. KOLA Breg - Lantema 85:64, Adriatica - Speti* 67:66, Mediterranea - Skyskrapers 75:83, Vulcania - Stella Azzurra 86:63, San Wo-Al Gioiello 86:64, Metal Ecolo- gia ni igrala. LESTVICA Vulcania 3 3 0 252:182 6 Adriatica 3 3 0 243:213 6 Breg 3 2 1 247:209 4 San Vito 2 2 0 177:144 4 Metal Ecol. 2 2 0 167:160 4 Spetich 3 1 2 210:197 2 Skyskrapers 2 1 1 165:160 2 Stella Azzurra 3 1 2 217:223 2 Lantema 3 0 3 196:244 0 Mediterranea 3 0 3 166:228 0 Al Gioiello 3 0 3 177:257 0 PRIHODNJE KOLO Metal Ecol. - Mediterranea, Adriatica Skyskrapers, Lantema - San Vito, Spet* - Vulcania, Stella Azzurra - Breg, Al Gioiello ne igra. C2LIGA SKUPINA B IZIDI 9. KOLA Santos - Servolana 75:71, Arte - Bor Radenska 67:79, Portogruaro - Robur 68:57, Latisana - Pom 86:66, Pall. Vis -Itala 62:78, San Daniele ni igral. LESTVICA Itala Gradišče 8 8 0 640:531 16 Latisana 9 8 1 717:676 16 Portogruaro 8 5 3 568:532 10 San Daniele 8 5 3 578:567 10 Servolana 8 4 4 615:582 8 Pom ' 8 4 4 563:557 8 Santos 8 4 4 585:590 8 Robur 8 3 5 592:592 6 Bor Radenska 9 2 7 608:667 4 Arte 8 1 7 543:626 2 Vis Spilimbergo 8 1 7 500:589 2 PRIHODNJE KOLO San Daniele - Latisana, Pom - Santos, Itala - Portogruaro, Robur - Arte, Servolana-Vis, Bor Radenska ne igra. D LIGA SKUPINA B IZIDI 6. KOLA Gradese - Senators 67:73, Drago -Chiarbola 76:66, Kontovel - Lega Nazionale 79:63, Termoidraulica - Scoglietto 70:69. LESTVICA Isonzo Senators 6 5 1 446:412 10 Drago Basket 6 4 2 435:399 8 Chiarbola 6 4 2 471:439 8 Gradese 6 3 3 388:350 6 Kontovel 6 3 3 341:350 6 Termoidr. Fanin 6 3 3 403:431 6 Scoglietto 6 2 4 429:435 4 L.Nazionale 6 0 6 378:475 0 PRIHODNJE KOLO Senators - Chiarbola, Drago - Gradese, Scoglietto - Lega Nazionale, Termoidraulica - Kontovel. Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgubij. Prid. ARENA 9 4:6 (67%) 0:1 (0%) 4:7 (57%) 1:1 (100%) 0 2 3 2 2 9 54 26 ČERNE 12 5:9 (56%) 0:0 (0%) 5:9 (56%) 2:4 (50%) 1 V 3 1 4 9 4-3 40 PREGARO 11 2:10(20%) 1:2 (50%) 3:12(25%) 4:4(100%) 1 2 4 1 0 4 3-5 36 VALENTE NV 0:0 (0%) 0:0(0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 0-0 0 SLAVEC 0 0:0 (0%) 0:1 (0%) 0:1 (0%) 0:0 (0%) 0 1 0 0 0 1 0-1 6 GUŠTIN NV 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 M 0 FRANCO 0 0:2 (0%) 0:0 (0%) 0:2 (0%) 0:0 (0%) 3 1 0 0 0 1 1-0 6 RAUBER 20 4:6 (67%) 2:6(33%) 6:12(50%) 6:7 (86%) 3 5 2 1 1 24 2-5 36 GRBEC 5 1:4 (25%) 1:1 (100%) 2:5 (40%) 0:0 (0%) 1 0 3 0 0 -1 1-0 15 HMELJAK 9 4:8 (50%) 0:0 (0%) 4:8 (50%) 1:4 (25%) 3 8 1 4 0 16 44 35 SKUPNO 66 20:45 (44%) 4:11 (36%) 24:56 (43%) 14:20 (70%) 12 20 17 10 7 63 20-22 200 Caorle 68 22:38 (58%) 3:16(18%) 25:54 (46%) 15:21 (71%) 9 19 17 17 3 64 22-20 200 ŠD POLET / NAČRTI DRŽAVNI KADETI / 8.KOLO »Program-Jadrcm in delo z mladimi« , Načelnik Karlo Ferfolja o delovanju kluba h ženskem sektorju - Nekaj mladih talentov Pri košarkarski sekciji . P* Polet se obeta pestra ln naporna sezona, Ce-Prav se običajno o open-skem društvu zaradi pomanjkanja odmevne Clan-®ke ekipe bolj malo govo- Nacelnik koSarkarske-§a odseka Karlo Ferfolja asm je povedal: »Po nekaj letih bomo ponovno vpisali člansko, bolj rakreativno usmerjeno akipo, v prvenstvo l.divi-2ije, ženska vrsta, ki vadi trikrat tedensko in jo že lani trenira Marina “rollo, pa je pravkar zaCela z nastopi v promocijski ligi. Omeniti gre, da bodo dekleta prvič nastopile v uradnem prvenst-tni, sestavili pa smo tudi mladinsko zensko ekipo Za letnike 1985/86/87 (v Prvem kolu prvenstva so mlade poletovke izgubile Proti Libertasu s 30:70, °P- ur.).« Ravno glede mladih je bilo letos največ govora v sedežu na Opčinah, kjer je vodstvo košarkarske sekcije zaCe-:° program sodelovanja z Jadranom in Bregom. Karlo Ferfolja Tako nastopa Jadran z bogatim zastopstvom Po-letovih igralcev v deželnih prvenstvih kadetov, naraščajnikov in propagande. »Za to mladinsko delovanje nosita celotno breme na svojih ramenih Andrej Vremec in Marina Brollo. Andrej trenira namreč kadete in propagando, Marina pa vodi naraSCajniško vrsto, pri kateri ji pomaga Robi Jakomin«, je pojasnil Ferfolja. Prav med najmlajšimi je nekaj perspektivnih fantov, med katerimi gre omeniti kadeta Andreja Guština in Marka Švaba. Pri naraščajnikih pa dobro napredujeta Kristjan Ferfolja, ki že uspešno igra s kadeti, in visoki Sandi Zeriali (14 let, 192 cm). Kot vsako leto imajo tudi v tej sezoni pri Poletu ogromno armado mi-nikošarkarjev, ki jih je letos kar 42 in trenirajo pod vodstvom Andreja Vremca, kateremu pomaga Erik Picdni. »Bistvo našega delovanja v letošnji sezoni je košarkarska rast mladih košarkarjev in tudi košarkaric, saj veliko skrbimo tudi za pospeševanje ženskega sektorja«, je bila zaključna misel Karla Ferfolje. Nedvomno jim bo to uspelo, saj je delo strokovnjakov z mladimi zagotovilo za napredek vseh poletovcev, ki jih gre pohvaliti za dosedanje prizadevanje pri delu v telovadnici. Pričakovana zmaga Kontovela La nuova edile proti Fiumicellu, Bor Friulexport spet praznih rok V boju za vrh Don Bosco poražen v Vidmu proti UBC Kontovel La nuova edile-Fiumicel-lo 80:64 (35:25) Kontovel: Sibelja 13 (3:8; 5:5; -), KocjanCiC 13 (3:9; 5:9; 0:2), Nabergoj 2 (-; 1:5; -), Rogelja 8 (4:8; 2:4; -), Budin 6 (-; 3:7; -), Semec 17 (3:3; 7:13; -), Žagar 8 (-; 4:6; -), Gregori 13 (2:2; 4:10; 1:5), Umari (-; 0:3; -), Peric. Trener: Vatovec SON: 31 PON: KocjanCiC (36) in Semec (37) Za dve točki: 31:62 Za tri točke: 1:7 PM:15:30 TRI TOČKE: Gregori 1 Kontovelova kadetska vrsta je v nedeljo pred domačim občinstvom dosegla tretjo zmago v državnem prvenstvu, ugnala pa je dokaj šibko ekipo iz Fiumicella. Gostje uvrščajo v glavnem mlajše igralce, poleg tega pa so morali priznati zlasti telesno prevlado Kon-tovelovih fantov. Naši so Se vedno igrali brez poškodovanih Doglie in Šušteršiča, kljub okrnjeni postavi pa so skozi trdno držali vajeti igre v svojih rokah. Tekma ni bila kaj prida dopadljiva, naSi fantje pa tudi niso igrah najbolje. Kljub temu so zbrali dovolj moči, da so stalno držali nasprotnike v varni razdalji (najvišja razlika +23), ne da bi tako niti za trenutek pustili kakršnegakoli dvoma o zmagovalcu. Furlani pa so v bistvu zdržali le 5 minut, zatem pa so povsem popustili in predali pobudo našim fantom. Trener Vatovec je ponovno poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, tokrat pa se je zlasti izkazal Igor Sibelja, ki je dal 13 točk. Med ostalimi strelci pa gre omenih dobre izkupičke točk Semca, Gregorija in Kocjančiča, ki so bili glavni nosilci igre v našem tabom. V prihodnjem kolu bodo košarkarji Kontovela La nuova edile igrali v gosteh pri zadnjeuvršCenem Spilimber-gu- Bor Friulexport-Pallacanestro Gori-ziaCariGo 72:80 (43:40) Bor: Posar 9 (3:4; 3:9; 0:2), Flori-dan, Miloševič 1 (1:4; 0:5; -), Gaburro 15 (9:14; 0:5; 2:5), Stokelj 23 (17:23; 3:7; 0:1), Jevnikar n.v., Premru 4 (0:1; 2:3; -), Družina n.v., Krmec (-; 0:1; -), Sunjerga, Lovriha 13 (1:2; 3:7; 2:4), Romano 7 (3:10; 2:5; -). Trener: Martini SON: 27 PON: Lovriha (39), Stokelj (40) in Miloševič (40) Za dve točki: 13:42 Za tri točke: 4:12 PM: 34:58 TRI TOČKE: Gaburro in Lovriha 2 V 8.kolu so SvetoivanCani spet ostali praznih rok, tako da ostajajo tik ob dnu lestvice z dvemi zmagami in kar šestimi porazi. V nedeljo so Mar-tinijevi fantje prav v zadnjih minutah podlegli enakovredni ekipi iz Gorice, za katero nastopajo tudi nekateri boljši igralci iz GradiSCa in Ronk. Srečanje je bilo za sicer živCne gledalce (predvsem Goričani so se obnašali dokaj nešportno) precej privlačno, saj sta ekipi zlasti v prvem delu zaigrali odprto in dopadljivo. Eki- pi sta se stalno izmenjavali v vodstvu, v začetku so bili uspešnejši gostje, v zaključnem delu prvega polčasa pa so borovci odločno reagirali in povedli. Dragi del se je nadaljeval po istih tirnicah, le da je tekma postala živC-nejša in zaCele so se vrstiti napake na obeh straneh igrišča. Borovi fantje so vsekakor stalno rahlo vodili vse do 35.minute, ko so Goričani z »žepnim« playmakerjem Varesanom na Čelu (36 točk) povsem spreobrnili rezultat in povedli s 6 točkami prednosti (63:69 v 37.minuti). Borovci so sicer takoj reagirali z agresivno pressing obrambo po celem igrišču, vendar so bili preveC netočni pri izvajanju prostih metov, da bi lahko poskrbeli za dodaten preobrat, (nš) OSTALI IZIDI: UBC Latte Carso UD-Don Bosco 95:87, Arniči del Ba-sket PN-Bofix Portogruaro 98:65, In-termuggia-Alloys Italmonfalcone 98:71, Pallacanestro TS Lineltex-Dentesano Santamaria 68:79, Chiar-bola Conca d’Oro-Vis Spilimbergo 76:60. VRSTNI RED: Santamaria 16, UBC UD in Don Bosco 14, Arniči PN, Intermuggia, Pall. GO in Pall. TS 10, Kontovel La nuova edile, Chiarbola in Portogruaro 6, Bor Friulexport in Italmonfalcone 4, Fiumicello 2, Vis Spilimbergo 0. PROMOCIJSKA LIGA Breg dvakrat pritisnil na plin Med »breakoma« podcenjevanje Breg - Basket 2000 85:64 (39:27) BREG: Bogateč 10, Berdon 4, Schiulaz 11, Kralj 21, B arini 4, Gob-bo 1, Gulič 12, Klanjšček, Klabjan 19, Vodopivec 3. Tri točke Schiulaz in Kralj (2), Bogateč (1). ON: 21. PON: Bogateč (37). Brežani so ponovno zmagali proti šibki postavi Basket 2000, kljub temu, da so jih začele pestiti poškodbe. Manjkala sta namreč Brazzani in Simonič, tako da je moral zopet na igrišče po treh mesecih premora Janez Berdon. Plavi so si takoj pridobili 10 točk prednosti in to razliko obdržali do konca prvega polčasa. Na polovici drugega dela pa so dosegli odločilni »break« ter povedli za 20 toCk. Nato so nasprotnike zaceli podcenjevati, tako da so se slednji približali na Sest košev. Po time outu, ki ga je trener takoj poklical, so se Brežani spet zbrali, povečali razliko in brez problemov zmagali. Med posamezniki so se izkazali v napadu Borut Klabjan in »king« Pavel Kralj, v obrambi pa sta dokj solidno igrala Gulič (na sliki) in Schiulaz. (D.S.) DEŽELNE LIGE / NA IGRIŽCU TUDI NARAŠČAJNIKI Pri kadetih zmagi Bora in Jadrana Med naraščajniki derbi Kontovelu Vremčevi kadeti (Ferfolja 28) napovedujejo osvojitev 1. mesta Jadranovci (na sliki Erik Piccini) v boju za prvo mesto KADETI Ferroviario - Jadran 68:79 (30:46) JADRAN : Mi. Suhadolc 8, Ma. Suhadolc 6, Zeriali 2, Pavat, Guštin 22, Ferluga, Ferfolja 25, Jerman, Švab 6, Piccini 10, Daneu n.v.; trener Vremec. Na težkem gostovanju v Trstu je Jadran spet zmagal in sedaj s štirimi točkami vodi na lestvici. Tekma je bila na začetku izenačena. Jadranovci niso igrali najboljše, zato so domačini dosegli nekaj lahkih košev. V drugem delu prvega polčasa pa so naši zaigrali odločneje tako v obrambi kot v napadu in z lahkoto dosegli visoko prednost šestnajstih točk. Začetek drugega dela je bil za Jadran katastrofalen, saj so domači v kratkem nadoknadili zamujeno in celo povedli. Jadranovci so se na sreCo spet zbrali in s pametno igro ponovno prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca srečanja. Za dobro igro moramo pohvaliti celotno ekipo, še posebej Ferfoljo, ki je bil v napadu zelo razpoložen. Naslednji tekmi bodo Jadranovi kadeti odigrali na Goriškem, kjer lahko z dobro igro dosežejo nove točke. (MM) Bor Friulexport - Itala San Marco Gradišča 82:69 (45:39) BOR: Pison, Lombardo 3, To-lentino 8, Sancin 1, Cossutta 30, Hrovatin 2, Viler 4, Scarcia, Pi-tacco 26, Mirceta 8; trener: Por-porati PON: Sancin Borova ekipa je v nedeljo doma doseglp svojo prvo zmago. Z dobro igro so naši dokaj zanesljivo premagali goste iz GradiSCa, ki so se jim enakovredno upirali le v prvem polčasu. V nadaljevanju pa je Borova postava zaigrala še bolj prepričljivo in z odličnim učinkom tako v obrambi kot v napadu spravila na kolena nasprotnike. Kot je povedal trener Alan Porporati, ekipa napreduje iz tedna v teden, na nedeljski tekmi pa so k zmagi prispevali prav vsi igralci. Med posamezniki sta se odlikovala zlasti najboljša strelca Cossutta in Pitacco, playmaker Tolentino pa je zelo dobro vodil igro ekipe.(nš) NARAŠČAJNIKI Jadran - Kontovel 62:84 (39:29) JADRAN: Scroccaro, Zeriali 6, Sancin, Corbatto, Starec 9, Vaitho 4, Ferfolja 37, Danev 1, Barazzutti, Schillani 10, trener: Brollo. KONTOVEL: Nabergoj, Ma-tiacic 18, Stocca 3, Ražem 24, Turco 29, Budin 6, Zavadlav 4, Pernarčič, trener: Krečič.• Ze v 1. kolu je bil na sporedu slovenski derbi med petrekama Jadrana in Kontovela. Neizkušeno in Se neuigrano moštvo Jadrana, ki ga letos sestavljajo igralci Brega in Poleta, je potegnilo krajši konec. Jadranovci so ob koncu prvega poclcasa zaostajali le za 10 točk, usodne pa so bile 4 izgubljene žoge v začetku drugega polčasa, ki so dovolile Konto-velcem, da so povečali prednost. V vrstah Jadrana je treba pohvaliti Ferfoljo, ki je dosegel kar 37 točk, pri Kontovelcih pa sta se izkazala predvsem Ražem in Turco. Trenerka Jadrana Marina Brollo pa je dejala da je to nova ekipa in da se mora še uigrati, tako da s Časom bodo prišli tudi rezultati. NARAŠČAJNIKI Joganovi fantje za vodilnimi Bor Friulexport-Fiumicello 67:60 (37:25) Bor: Posar 12, Floridan 21, Kemperle, Peric 2, Posar, Jevnikar 21, Dolhar, Rebula 1, BulatoviC 9, Coretti, KrCaliC 1. Trener: Jogan SON:17 PM: 16:31 TRI TOČKE: BulatoviC 1 Borovi naraščajniki so v 3.kolu državnega prvenstva brez večjih težav odpravili Šibko furlansko ekipo, Čeprav so tokrat igrali vse prej kot zanesljivo. Naši so od prve do zadnje minute vodili s solidno prednostjo približno 10 toCk, zmagali pa bi lahko na mnogo lažji način in predvsem z višjo razliko. Kot je dejal sam trener Matija Jogan, so glavni nosilci igrali preveč nihajoče, ostali pa niso nudili zadostnega doprinosa. Nasprotnik je bil vsekakor objektivno za razred slabši, tako da so naši kljub medli predstavi vknjižili drugi par toCk brez večjih preglavic. Ob kroniki ne preveC navdušujočega dvoboja gre Se omeniti pozitiven povratek Diega Posarja in dobro igro Nemanje BulatoviCa v drugem polčasu, nasploSno pa lahko svetoivanska peterka še veliko napreduje, (nš) OSTALI IZIDI: Amici del Basket PN-Pallacanestro TS Lineltex 71:104, Itala San Marco Gradisca-Intermek Cordenons 78:57, UBC Latte Carso UD-Polisigma Zoppola 90:67. VRSTNI RED: UBC UD, Pall. TS in Itala Gradišča 6, Bor Friulexport 4, Polisigma 2, Amici PN, Cordenons in Fiumicello 0. TORKOV POGOVOR ■ Radivoj Pečar: Lonjerska Adria je veliko prispevala k uveljavitvi amaterskega kolesarstva v Sloveniji ■SHBHhHEMSBBSSHH Bojan Pavletič Ko sem sredi vročega poletja vozil v razbeljenem avtu proti Ljubljani sem že od daleč zagledal kolesarja, ki je pod žarečimi sončnimi žarki uspešno poganjal pedale po planinskih ri-dah. Če je že meni tako vroče, ki ves prepoten le sedim v avtu - sem si mislil - kako je, revežu, šele njemu. Toda ko sem ga prehitel mi je bilo takoj jasno, od kod samotnemu pedalarju toliko energije, kljub vročini in naporu. Bil je Radi Pečar, duša in srce zamejskega kolesarskega športa, ki ni očitno niti za trenutek pomišljal, katero prevozno sredstvo si bo izbral za isto pot, na katero sem sam krenil z avtom. Prav kolo pa je pripeljalo popularnega Lonjerca in zamejskega športnega delavca do enega najuglednejših slovenskih športnih priznanj. Za svoje dolgoletno delo v kolesarskem športu tako v zamejstvu, kot v Sloveniji in za svoj doprinos pri razvijanju športa med Slovenci v Italiji je prejel Bloudkovo plaketo. Radi, najprej vam za zasluženo nagrado iskreno čestitamo. S kakšnimi občutki sprejemate to veliko priznanje? »Za priznanja se sicer nisem nikoli potegoval, kljub temu pa je, če ga prej me š, to vsekakor prijetno. To je tudi zadoščenje za vse, kar človek naredi na področju, kjer je prejel to priznanje. Odkrito pa moram povedati, da me je presenetilo, saj ga res nisem pričakoval.« Vi ste eden redkih športnih delavcev, ki- aktivno delujete na obeh straneh meje.. »Da, to je res! Najprej sem se udejstvoval, seveda, pri nas, nato pa smo začeli vabiti tudi posameznike z druge strani meje na naša cikloamaterska tekmovanja. To sodelovanje se je razvilo v tesnejše stike, zlasti ob dirkah za trofejo ZSSDI in Al-pe-Adrija. Preko teh in drugih organizacijskih mehanizmov je lonjerska Adria veliko pripomogla k temu, da se je amatersko kolesarstvo v Sloveniji razvilo do današnjih dimenzij, no, in v to delo sem se vključeval tudi sam ter sem kasneje sodeloval tudi na pomembnih organizacijskih in tekmovalnih sektorjih v sosednji republiki.« Kakšna pa je vaša trenutna funkcija v italijanskem kolesarstvu? »Trenutno sem podpredsednik Italijanske deželne kolesarske federacije.« Ob tem ste tudi funkcionar v ZSSDI. Koliko časa že? »O, to bi pa težko izračunal! Vsekakor se ukvarjam z odbor-ništvom v tej organizaciji že od samega njenega nastanka, pravzaprav še v časih, ko je šele nastajala.« In seveda, boste še vztrajali? »Lani sem po tolikih letih že nameraval odnehati in se umakniti mladim, toda s tem ni bilo nič. Tudi pri ZSSDI namreč ni lahko najti novih odbornikov in tako moramo starejši še vedno poprijemati za to delo.« Seznama vašega aktivističnega dela s tem še ni konec. V Lonjerju, Iger stanujete, veljate za nekakšnega neformalnega župana. Je tako? »Tega si ravno ne bi upal trditi, res pa je, da je treba tudi v domačem okolju pogostoma poprijeti tu in tam, za to in ono, da se določene stvari premaknejo naprej. Toda povedati moram, da bi bil moj prispevek k temu gotovo skromnejši, če bi ne naletel na veliko sodelovanje in podporo okolja, v katerem živim.« Eden izmed pomembnih in vidnih sadov vaših prizadevanj za dobrobit domače skupnosti je tudi telovadnica, ki jo gradite. Kdaj bo dokončana? »Morala bi biti že letos decembra, a prišlo je do manjšega zastoja pri gradnji. Vsekakor pa računam, da bo marca prihodnje leto, ko bomo imeli našo tradicionalno dirko, že povsem nared.« Znano nam je, da je Lonjer kraj, kjer nekako vsi dihajo kolesarski zrak, zlasti ob večjih prireditvah. Kljub temu pa se domačini ne posvečajo preveč tekmovalnemu športu na kolesih. Zakaj? »Ni povsem tako. V vasi smo že pred drugo svetovno vojno in po njej imeli dosti kolesarjev. To število je, kajpak, včasih bolj ali manj nihalo. Vsekakor pa v svojih vrstah nimamo samo domačih tekmovalcev, ampak na primer tudi z Opčin, iz Sesljana in drugod. Pravkar pa smo se lotili tudi oblikovanja zametka lastne na-raščajniške vrste, v kateri bodo trenirali šest do sedem let stari otroci.« Ali je vzrok za manjše zanimanje mladih morda visoka cena tekmovalnih rekvizitov? »Ne bi rekel! Res, tekmovalno kolo stane štiri ali pet milijonov lir, toda to ni pravi vzrok. Verjetnejša je domneva, da starši neradi dopustijo otroku ukvarjanje s športom, ki poteka v glavnem po cesti in je - po njihovi presoji - nevaren. To pa, seveda, ne drži.« Zamejci premoremo še en kolesarski klub in sicer v Devinu. Kako sodelujete z njim? »Da, z njim sodelujemo, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da se mi ukvarjamo s cestnim, oni pa z gorskim kolesar-svom. Vsebinsko se pri tem ne pokrivamo in to je treba pri ocenjevanju sodelovanja med obema kluboma upoštevati.« V Sloveniji je postalo rekreativno kolesarstvo res množično. Kako je s tem pri nas? »Tudi pri nas spravimo na takih prireditvah v sedlo veliko kolesarjev, tudi do 800, vendar le na krajših progah. Cim je proga daljša se taki rekreativni kolesarji očividno ustrašijo naporov in ostanejo doma.« Kaj pa v Lonjerju, koliko je v naselju koles? »Gotovo jih imajo v skoraj vsaki hiši.« Pa še to nas zanima: ali je vam osebno kolesarjenje življenjski smisel ali zgolj konjiček? »Ne eno, ne drugo, pač pa -v danih razmerah - sestavni del življenja. Nič drugega. Življenje pač ni samo kolesarstvo.« r- INTERVJU / S SLOVENSKIMA DRŽAVNIMA REPREZENTANTOMA PEPSIJA IZ RIMINIJA Gorenc: »Slovenska košarka rase Tušek: »Najboljše igra Varese« Preteklo soboto sta v Gorici v dresu Pepsija iz Riminija proti PaJlacanestm Go-rizii igrala tudi slovenska reprezentanta Boris Gorenc in Marko Tušek. Izkoristili smo priložnost, da smo se z njima pogovorih. Gorenc, že drugo leto natopate s društvom iz Riminija in tudi letos zasedate zelo dobro mesto na lestvici, Kako ocenjujete dosedanji potek prvenstva? »V Riminiju se vsekakor odlično počutim in moram priznati, da zelo rad nastopam v italjanskem prvenstvu A-l lige, ki je zahtevno in obenem privlačno«. Po izredni zmagi proti Teamsystemu ste v Gorici nekoliko zatajili... »Poraz sicer spada k športu vendar moram priznati, da smo tokrat res slabo igrali, kar pa je lahko tudi opravičljivo, glede na številne poškodbe, ki nas pestijo. Tudi sam nisem še prebolel operacije in tako dvomim, da bom lahko nastopil s slovensko rezrezen-tanco na bližnjih tekmah za kvalifikacije na evropsko prventvo«. Prav glede slovenske reprezentance: katera so vaša pričakovanja? »Gototo se moramo uvrstiti na finalni del in računam na dokaj visoko uvrstitev, saj imamo eno boljših reprezentanc v Evropi. Slovenska košarka nasploh raste, kar je rezultat odličnega dela, predvsem z mladimi in zares dobro pripravljenih trenerjev«. Igrali ste v Sloveniji, Franciji in Italiji Katere bistvene razlike ste opazil? »V glavnem bi poudaril, da nikjer nisem opazil take pozornosti mlajšim igral- cem kot jo imajo slovenski trenerji. In za majhno državo, kot je Slovenija, je to Ze izredno dragocen kapital«. Tušek, kako bi vi ocenil svojo prvo izkušnjo v Italiji? »Zadovoljen sem, da nastopam v italijanskem prvenstvu, kjer je veliko kakovostnih ekip, od kate- rih pa bi rekel, da do danes najboljšo košarko igra Varese. O svojih nastopih lahko rečem, da sem le delno zadovoljen, saj igram kot tujec in torej od mene pričakujejo, poleg dobre igre v obrambi, tudi večji doprinos v napadu«. Štirinajstdnevni premor bo za vas dokaj...naporen... »Seveda. V naslednjih 14 dnevih bomo s slovensko reprezentaoco odigrali kar tri tekme, od katerih bosta dve nadvse naporni in važni. Računam pa, da bomo nabrali vseh šest točk in zato bo verjetno odločilna že domača tekma z Grčijo«. Kaj pa v državnem prvenstvu. Kakšne ambicije imate v Riminiju? »Do danes smo v glavnem igrali dobro in prese-netili tudi dve velesih kot sta Benetton in Teamsy-stem. Ne smemo pa si privoščiti spodrsljajev kot na tej zadnji tekmi v Gorici, čeprav je goriška ekipa dobra in gotovo ne zasluži tako nizke uvrstitve. Mi pa vsekakor želimo izboljšati lanskoletno uvrstitev in ponovno nastopati v evropskih pokalih«. Livio Semolič ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Vsak otrok naj sam izbere svojo panogo! 6. Gibalne | potrebe B) sta-| rejša šolška idoba (od j 10. do 15. leta) Pospešena rast v višino, ki je značilna za pubertetno dobo, se konča pri fantih približno v 17. letu, pri dekletih pa dve leti prej. Včasih je rast zelo izrazita - dečki in deklice se potegnejo v enem samem letu za 4 do 8 cm ali celo več. Pii nekaterih dijakih smo v šoli izmerih celo 12 cm! Zaradi spreminjajoče se telesne oblike postanejo gibi okomejši, fantje se ne znajdejo z daljšimi nogami in rokami. Centralni živčni sistem potrebuje nekaj časa, da se prilagodi spre- minjajočim se somatskim situacijam. Da ne bi izgubili pridobljene motorične lastnosti in da se jim ne bi, zaradi slabšega mišičnega tonusa, poslabšala drža telesa, je zlasti v tem obdobju potebno, da učenci in učenke redno telovadijo, da si dan za dnem krepijo mišice trupa in da imajo vsak dan vsaj uro časa za aktivno bivanje na planem in za šport. Deklice se v letih razvoja spreminjajo v dekleta in dobijo polnejše, značilne ženske oblike. Telo postaja težje, zato je potrebna tem bolj učinkovita telesna vzgoja in športno udejstvovanje, kajti težiti je treba za tem, da bi tudi v obodbju razvoja obvladale svojo težo, podobno, kakor so jo obvladovale v otroških letih. Gre pa tudi za harmonijo v oblikovanju postave, za skladno rast in za vitkost kot element lepote. Starejša šolska doba je tudi velikega pomena za oblikovanje pravilnega odnosa do športnega te-movanja mladine. Imeti moramo vedno pred očmi dejstvo, da se ukvarjamo z organizmom, ki ni še dokončno razvit, da s treniranjem ne smemo pretiravati. Največjo napako naredimo, če posnemamo trening odraslih, ki imajo dograjeno strukturo telesa. Zaradi tega pride večkrat do poškodb. Ni naključno, da imamo dan danes toliko pokvarjenih kolen- skih sklepov pri do-rasčajoCi mladini. Dvanajstletni fant ne more vzdržati toliko p°' navijajočih se skokov kot dvjsetletni mladenič! V športnem treniranju velja pravilo: igranje - treniranje -učenje. In to v vseh športnih panogah. Otroci naj se najprej igrajo, dečki in deklice naj se učijo, fantje in dekleta ter odrasli naj pa trenirajo. Vsi tisti, ki so bili v mlajši dobi deležni pravilne telesne vzgoje, ki so dovolj razviti in imajo motorično znanje, imajo kaj kmalu veselje do tekmovanja. Prav je, da se potrudijo, da bi bili hitrejši, spretnejši, močnejši vzdrzljivejši V starejši šolski dobi bi se naj potemtakem učenci in učenke že bolj intenzivno ukvarjali z izbranimi športnimi zvrstmi, s tistimi, do katerih čutijo veselje. Športno tekmovanje je za slehernega zdravega fanta in zdravo dekle tako biološka kot pedagoška potreba. Organizem potebuje tudi močnih spodbud (treniranje) in kdaj pa kdaj tudi večjih naprezanj (tekmovanje). Le tako je podana možnost za učinkovit razvoj in za pomemben delež oblikovanju osebnosti. Razvijajoča se osebnost teži po ekspresiji, po potrjevanju samega sebe in si želi med drugim tudi uspehov na športnem področju. Ponudba pri naših športnih društvih je zelo velika, saj polagajo vsi veliko pozornost tej starostni stopnji. Velja pa naj pravilo: OTROK NAJ SI SAM IZBERE TEKMOVALNO PANOGO!! Starši naj se zavedajo, da je talentiranih in vrhunskih športnikov zelo malo. V glavnem se vsi ukvarjajo, in prav je tako, s športno rekeracijo. Ne smemo torej pretiravati. Športno udejstvovanje naj bo potrebno za pravilno otrokovo rast Ne glejmo v vsakem fantu ah dekletu bodočega šampiona! Izognili se bomo tako marsikateremu razočaranju, obupu in celo odpom do telesnega udejstvovanja v poznejših letih. Franko Drasič Obvestila ZSSDI obvešCa, da bo danes, 24. novembra 1998 ob 20.30 na sedežu SD Breg v Dolini seja Nogometne komisije. SK BRDINA organizira 4-dnevno bivanje na mariborskem Pohorju v hotelu Bel vi od 22. do 26. decembra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, v ponedeljek, 30. novembra od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859. ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, Ul. Cicerone 8,3-nad. tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja zimovanje v kraju Caprile na smučarskem območju Civette od 26. 12. 1998 do 2. 1. 199^ Vpisovanje v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel št. 040-635627. ŠPORT Torek, 24. novembra 1998 ODBOJKA / SVETOVNO PRVENSTVO NA JAPONSKEM NOVICE Bebeto: »Pravo prvenstvo se pričenja šele sedaj« Italijane od danes naprej čakajo odločilna srečanja za polfinale Samuele Papi je večkrat uspešno prebil grški blok (AP) HAMAMATSU - Ita-1)a je tudi v četrtem srečanju drugega dela etošnjega svetovnega Prvenstva v odbojki 8‘adko premagala s 3:0 Se zadnje šibkejše mošt-'L0 y skupini, in sicer rCijo. Po enodnevnem Premoru za selitev iz mesta Chiba v Hama-matsu, kjer bodo ekipe skupine H odigrale Preostala srečanja, se se-^aj za Italijane začenja jrsi del. Kot je dejal se-ektor azzurov Bebeto, Se svetovno prvenstvo Pričenja šele sedaj, saj 86 bodo Italijani morali Pomeriti najprej z Rusijo jže danes dopoldne) na-e pa še z Jugoslavijo in Nizozemsko. Vse štiri ekipe imajo na lestvici ‘sto število točk, v polfinale pa se bosta uvrstili samo prvi dve. Italijani 81 pdslej naprej ne smejo Privoščiti spodrsljaja, saj kot poudarja njihov kapetan Andrea Gardini, eo vsaka tekma odločilna. Veliko lažjo nalogo Pa imata nedvomno Ku-oa in Brazilija, saj je njuna skupina veliko lažja, tako da ne bi smeli imeti težav za uvrstitev v polfinale. Zelo trd oreh na poti fio polfinala bo za Italijane ze današnje srečanje proti Rusiji, ki ‘ma povprečno višino kar 203 cm. Italijani 'majo pred Rusi delno Pjednost, saj niso izgu-nrli niza, med tem ko pa so Rusi podarili nasprotnikom kar 4. Prava nganka srečanja pa je Postava, ki jo bo ruski trener poslal na igrišče, saj so Rusi v prvih šestih srečanjih vsakič zaigrali z različno postavo. Trener Bebeto pa opozarja, da bo potrebna velika zbranost, predvsem v sprejemu, saj bo vsaka žoga, ki bo preveč na mreži lahko plen visokih ruskih odbojkarjev Dinejkina (216 cm) in Kozakova (217 cm). Po Rusih pa bodo na vrsti Jugoslovani, ki so v začetnih srečanjih nasprotnikom prepustili le en set. Nedvomno pa so Jugoslovani izredno motivirani, saj je to zanje prvo svetovno prvenstvo po izključitvi z vseh športnih manifestacij. Od leta 95, ko so jih ponovno vključili v svetovno športno dogajanje, so Jugoslovani dosegli nekaj odličnih rezultatov, in sicer bronasto in srebrno kolajno na evro- pskem prvenstvu in pa bron na olimpijskih igrah. Zato lahko pričakujemo trd boj, saj kot je rekel Vladimir Gr-bič, je skupina H v bistvu majhno svetovno pr-venestvo, saj v tej skupini nastopajo moštva, ki so v zadnjih treh letih v samem vrhu svetovne odbojke. Zadnji nasprotnik Italijanov v četrtfinalnem delu pa bodo stari znanci Nizozemci, proti katerem so na olimpijskih igrah izgubili v finalu s 3:2 in tako tudi izgubili zlato kolajno. Do sedaj so Nizozemci izgubili le en set, vendar pa je reprezentanca v primerjavi s tisto, ki je osvojila olimpijski naslov, precej drugačna. (RAS) Stanje po 4 kolih v obeh skupinah IZIDI 4. KOLA SKUPINA G/HROSMA: Argentina - Južna Koreja 3:0 (15:13,15:10,15:5) Kanada - Španija 3:2 (11:15, 15:9, 12:15, 16:14, 18:16) Brazilija - Bolgarija 3:1 (16:17,15:7,15:5,15:12) Kuba - Japonska 3:1 (15:9,12:15,15:10,17:16) LESTVICA 1. Brazilija 2. Kuba 3. Španija 4. Argentina 5. Kanada 6. Bolgarija 7. Japonska 8. Južna Koreja PREOSTALI SPORED DANES: Kanada - Bolgarija, Kuba - Brazilija, Španija - Argentina, Južna Koreja - Japonska JUTRI: Brazilija - Argentina, Bolgarija - Južna Koreja, Španija - Kuba, Japonska - Kanada V ČETRTEK: Španija - Brazilija, Južna Koreja - Kanada, Argentina - Kuba, Japonska - Bolgarija. 4 4 0 12: 1 8 4 4 0 12: 3 8 4 3 1 11:5 6 4 2 2 9: 7 4 4 2 2 7: 9 4 4 13 4:10 2 4 0 4 4:12 0 4 0 4 0:12 0 SKUPINA H/CHIBA: ZRJ - ZDA 3:0 (15:6,15:10,15:8) Rusija - Ukrajina 3:0 (17:15,15:6,15:6) Nizozemska - Kitajska 3:0 (15:5,15:3,15:8); Italija - Grčija 3:0 (15:5,15:13,15:1) LESTVICA 1. Italija 2. ZRJ 3. Nizozemska 4. Rusija 5. ZDA 6. Grčija 7. Ukrajina 8. Kitajska 4 4 0 12:0 8 4 4 0 12:1 8 4 4 0 12: 1 8 4 4 0 12:4 8 4 0 4 2:12 0 4 0 4 2:12 0 4 0 4 1:12 0 4 0 4 1:12 0 PREOSTALI SPORED DANES (HAMAMATSU): ZR Jugoslavija - Nizozemska, Grčija - Kitajska, Ukrajina - ZDA, Italija - Rusija JUTRI: ZDA - Grčija, Kitajska - Ukrajina, Italija - ZR Jugoslavija, Nizozemska - Rusija. V ČETRTEK: ZDA - Kitajska, Ukrajina - Grčija, Rusija - ZR Jugoslavija, Italija - Nizozemska. SISTEM TEKMOVANJA Prvi dve reprezentanci iz vsake skupine se bosta v navzkrižnem polfinalu pomerili v soboto, finalni tekmi za zlato in bron pa bosta v nedeljo. Na podoben način bodo igrali še za razvrstitev od 5. dd 8. (tretje in cetrtouvrščeni) in od 9. do 12. mesta (peto in šestouvrščeni), medtem ko si bodo ekipe, ki bodo v skupinah osvojile sedmo in osmo mesto, na koncu delile 13. mesto. Britanska posadka na čelu RAC relija CHELTENHAM - Britanca Richard Burns in Robert Reid (mitsubishi carisma) vodita po 13 od 28 hitrostnih preizkušnjah (HP) RAC relija po Veliki Britaniji. Včeraj sta sicer vodstvo prevzela Col in McRae in Nicky Grist (subaru impreza), vendar pa sta morala nato zaradi težav z avtomobilom odstopiti. Druga sta tako Didier Auriol in Denis Giraudet (toyota corolla) z 10, 3 sekundami zaostanka. Spancu Carlosu Sainzu s sovoznikom Lui-som Moyo (toyota corolla) tretje (ali vsaj četrto) mesto še vedno zagotavlja naslov prvaka, ki ga je osvojil že v letih 1990 in 1992. Finec Tommi Maekinen, ki brani naslov, je zaradi okvare na vozilu odstopil že prvi dan tekmovanja, skupne zmage pa bi se veselil že, če bi bil Sainz peti. Rezultati po 13 od 28 HP: 1. Richard Bums/Ro-bert Reid (VBr) mitsubishi carisma 1:22:17, 7; 2. Didier Auriol/Denis Giraudet (Fra) toyota corolla WRC 1:22:28, 0; 3. Carlos Sainz/Luis Moya (Spa) toyota corolla WRC 1:22:41, 7; 4. Alister McRae/David Senior (VBr) subaru impreza WRC 1:22:42, 9.. Hingisova dobila masters, Davenportova še naprej št. 1 NEW YORK - Švicarka Martina Hingis je zmagovalka ženskega mastersa v New Yorku z nagradnim skladom 2 milijona dolarjev. V finalu je po dveh urah in 22 minutah premagala prvo teniško damo sveta Američanko Lindsay Davenport s 7:5, 6:4, 4:6 in 6:2. Hingisova (18 let) se je s peto letošnjo zmago in jubilejno 20. v karieri oddolžila Davenportov! za poraz v finalu odprtega prvenstva ZDA, kljub temu pa bo »prezimila« na 2. mestu na lestvici WTA za Davenportovo, tretja pa je Čehinja Jana Novotna. Nemka Steffi Graf je napredovala na deveto mesto. Grafova, ki je bila doslej skupaj 374 tednov prva na WTA, je prvič letos prišla med deseterico, iz katere je izpadla lani po operaciji kolena. Na lestvici ATP brez sprememb med najboljšimi MONTE CARLO - Pred začetkom svetovnega prvenstva ATP v Hannovru pri vrhu najnovejše moške jakostne lestvice ni nobene spremembe. Vodi Američan Pete Sampras pred Čilencem Marcelom Riosom, Avstralcem Patrickom Rafterjem, Američanom Andrejem Agassijem in Spancem Carlosom Moyo. Svetovne rekorde naj bi po letu 2000 začeli šteti znova MONTE CARLO - Prvi mož Atletske zveze Nemčije Helmut Digel in član izvršnega odbora Mednarodne atletske zveze (IAAF) je med zase-denjem IAAF v Monte Carlu predlagal, da naj bi leta 2000 pričeli vse svetovne rekorde v atletiki šteti znova. O tem predlogu na seji niso razpravljali. Po Dieglovem mnenju na bi stare rekordne dosežke, za katere ni mogoče jamčiti, da so bili doseženi brez pomoči prepovedanih poživil, pospravili v arhive. Nekateri svetovni rekordi segajo še v osemdeseta leta, ko so npr. v nekdanji Nemški demokratični republiki v procesu priprav športnikov in med nastopi sistematično uporabljali poživila. ALPSKO SMUČANJE / PRESENETLJIV RAZPLET MOŠKEGA SLALOMA V PARK CITVJU V vožnji »po luknjah« najboljši Bourgeat Nemogoče razmere krojile vrstni red - Jure Košir v prvem teku drugi, na koncu dvanajsti PARK CITY - Uvodni slalom svetovnega pokala v alpskem smučanju v Park Cityju je poskrbel za presenečenje. Svojo prvo zmago je dosegel 23-letni Francoz Pierrick Bourgeat, ki se je v drugi vožnji najbolj znašel na luknjasti progi in se s 14. mesta prebil na najvišjo stopničko. Z zaostankom 42 stotink sekunde je drugo mesto zasedel olimpijski prvak iz Nagana Norvežan Hans-Petter Buraas, tretji Avstrijec Christian Mayer pa je zaostal 68 stotink sekunde. Jure Košir (na sliki AP med prvo vožnjo), ki je imel odlično izhodišče, saj je bil po prvi vožnji drugi, je v drugo uvrstitev poslabšal in tekmo končal na 12. mestu. Nove točke svetovnega pokala je osvojil tudi Matjaž Vrhovnik, ki je znal izkoristiti drugi Startni položaj na drugi progi - postavil jo je slovenski trener Janez Smi-iek, in se uvrstil na 19. mesto. Prvi letošnji slalom prav gotovo ni postregel z realnimi rezultati, saj so bili pogoji tako v prvi, kot tudi v drugi vožnji nemogoči. Tik pred drugo vožnjo se je vreme popravilo. Prenehalo je snežiti, iza oblakov pa sy je pokazalo tudi sonce. Zal pa je bila proga pri nastopu najboljših že Povsem razrita, tako da so morali tekmovalci, ki so hoteli doseči vrhunsko uvrstitev, poleg slalomske tehnike obvladati tudi tehniko akrobatskega smučanja. Pri tem sta se najbolj izkazala Norvežan Buraas, ki se je s tretjega mesta prebil na drugo in Mayer, ki je s šestega mesta napredoval na tretje. Oba pa nista mogla ogroziti zmage Bourgeata. Francoz, ki je bil lani v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala deveti, je dvakrat nastopil v solidnih pogojih (ne idealnih), z dobrima nastopoma pa se je na koncu lahko veselil svoje prve zmage. Francoz je po prvi vožnji za vodilnim Jaggejem zaostataja kar sekundo in 89 stotink, za Koširjem pa 18 stotink manj. Tako Norvežan kot Slovenec se v luknjah nista znašla in sta močno pokvarila svoji uvrstitev. »To je bila ena najzanimivejših tekem v zadnjih letih. Lahko rečem, da na tako uničeni progi še nikoli nisem tekmoval, tako da je bila za dober rezultat potrebna tudi sreča. Mogoče bi bilo bolje, da bi imel po prvi vožnji slabši čas in bi potem napadel iz ozadja. Boril sem se po svojih najboljših močeh, nekajkrat sem bil povsem na robu odstopa, tako da sem na koncu zadovoljen, da sem sploh prišel na cilj,« je dejal najboljši slovenski smučar. Svetovni pokal se bo nadaljeval konec tedna. V Lake Louisu bodo Zenske od petka do nedelje vozile dva smuka in superveleslalom. Tekme bodo, saj so nizke temperature organizatorjem omogočile, da pripravijo progo. Moški bodo v soboto in nedeljo v Aspnu vozili superveleslalom in slalom. Izidi moškega slaloma: 1. Pierrick Bourgeat (Fra) 1:43, 34 (52, 15 - 51, 19); 2. Hans-Petter Buraas (Nor) 1:43, 76 (50, 48 - 53, 28); 3. Christian Mayer (Avt) 1:44, 02 (50, 99 - 53, 03); 4. Markuš Eberle (Nem) 1:44, 06 (51, 34 - 52, 72) in Finn-Christian Jagge (Nor) 1:44, 06 (50, 26 - 53, 80); 6. Sebastien Amiez (Fra) 1:44, 29 (51, 50 - 52, 79); 7. Thomas Stangas-singer (Avt) 1:44, 40 (51, 48 - 52, 92); 8. Thomas Grandi (Kan) 1:44, 44 (51, 53 - 52, 91); 9. Francois Si-mond (Fra) 1:44, 54 (52, 00 - 52, 54) in Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 1:44, 54 (50, 92 - 53, 62); 11. Kristinn Bjoernsson (Isl) 1:44, 56 (52, 24 - 52, 32); 12. Jure Košir (Slo) 1:44, 57 (50, 44 - 54, 13); 19. Matjaž Vrhovnik (Slo) 1:45, 69 (54, 34 - 51, 35);...26. Angelo VVeiss (Ita) 1:46, 51 (53, 59 -52, 92). Vrstni red svetovnega pokala po moškem slalomu Skupno (3 tekme); 1. Christian Mayer (Avt) 190 točk; 2. Stephan Eberharter (Avt) 180; 3. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 105; 4. Markuš Eberle (Nem) 104; 5. Hermann Maier (Avt) in Pierrick Bourgeat (Fra) 100; 7. Michael Von Grueni-gen (Svi) 89; 8. Lasse Kjus (Nor) 81; 9. Hans-Petter Buraas (Nor) 80; 10. Heinz Schilchegger (Avt) 79; 11. Jure Košir (Slo) 62 Slalom (1): 1. Pierrick Bourgeat (Fra) 100; 2. Hans-Petter Buraas (Nor) 80; 3. Christian Mayer (Avt) 60; 4. Markuš Eberle (Nem) in Finn-Christian Jagge (Nor) 50 itd. ZENSKE Skupno (3): 1. Alexandra Meis-snitzer (Avt) 180; 2. Andrine Flemmen (Nor) 149; 3. Urška Hrovat (Slo) 145; 4. Janiča Kostelič (Hrv) 132; 5. Martina Ertl (Nem) 121; 6. Deborah Compagnoni (Ita) 89; 7. Anja Paerson (Sve) 84; 8. Sabine Egger (Avt) 80; 9. Birgit Heeb (Lie) 78; 10. Corinne Rey-Bellet (Svi) 66;... 12. Nataša Bokal (Slo) 59 itd. Pokal narodov: 1. Avstrija 1159; 2. Norveška 552; 3. Slovenija 389; 4. Francija 376; 5. Švica 360; 6. Švedska 302; 7. Nemčija 284; 8. Italija 257; 9. Liechtenstein 138; 10. Hrvaška 132. HnOGOMET / LIGA PRVAKOVh Galotasaray in Juve bosta igrala 2.12. v Istanbulu Sklep včeraj sprejelo vodstvo UEFA - Razočaranje v Istanbulu ŽENEVA - Srečanje med Evropske lige prvakov med Galatasarayem in Juventusom bo na sporedu 2. decembra v Istanbulu. Tako je včeraj sklenilo vodstvo Evropske nogometne zveze, potem ko je vodtsvo Tu-rinčanov zahtevalo, da se srečanje, ki bi moralao biti na sporedu jutri, odigra na nevtralnem igrišču izven Turčije. Razlog za to zahtevo, je huda napetost med Italijo in Turčijo zaradi kurdskega voditelja Ocalana, ki ga Italija ne želi izročiti Turkom. Vodstvo Juven-tusa je izrazilo bojazen, da gostovanje v Turčiji v tem trenutku ne bi bilo varno. UEFA je ob sprejemu sklepa poudarila, da je to trenutno najbolj sprejemljiva rešitev, v upanju da se bo spor med Turčijo in Italijo hitro zgladil. Sklep o odločitvi tekem so v taboru Galatasaraya sprejeli z velikim razočaranjem in govorijo celo o možnosti, da tekme ne bi igrah. NOGOMET / OSMINA FINALA POKALA UEFA Vse tri italijanske ekipe imajo realne možnosti za uvrstitev v četrtfinale Najtežje delo najbrž čaka Parmo v Glasgowu RIM - Tri italijanske ekipa čakajo danes prve tekme osmine finala pokala Evropske nogometne zveze (UEFA). Vsaj na papirju bi morala imeti najlažje delo Roma, ki se bo danes popoldne (neposredni TV prenos ob 16. uri po RAJ 3) s Švicarskim Ziirichom. Zemanova ekipa je izrazit favorit, seveda pa bo morala zaigrati precej bolje kot v soboto proti Bariju, ko je komaj iztržila točko. Doma bo igrala tudi Bologna. Betis iz Seville ne bi smel biti nepremagljiv nasprotnik, trener Mazzone pa je že v dosedanjih nastopih v pokalu UEFA dokazal, da je Bologna ekipa s aktero mora vsak nasprotnik resno računati. Tudi to tekmo bo neposred- no prenašal RAI na drugem sporedu z začetkom ob 18.30. Na dokaj zahtevno gostovanje na Škotsko se podaja Parma, ki bo igrala proti Glasgovv Rangersom. Skoti so neugoden nasprotnik, vendar pa je kakovost kljub vsemu na strani Parme. Srečanje bo prenašal tudi RAI 1, prenos pa se bo začel ob 20.45. DANAŠNJI SPORED: Roma (Ita) -Ziirich (Svi), Monaco (Fra) - 01ympi-que Marseille (Fra), Grasshopper (Svi) - Bordeaux (Fra), Real Sociedad (Spa) - Atletico Madrid (Spa), Lyon (Fra) - Bruges (Bel), Glasgovv Rangers (Škot) - Parma (Ita), Celta Vlgo (spa) -Liverpool (Ang), Bologna (Ita) - Betis Sevilla (Spa) NOGOMET / POGGI V ZADNJIH SEKUNDAH REŠIL UDINESE Zasledovalcem Fiorentine zmanjkuje sape Argentinec in Brazilec sta se povzpela med zvezde - Triestinina ladjica močno pušča IZ PEPELA MED ZVEZDE - V vročih poletnih dneh sta veljala za izdajalca, ob prvem mrazu pa sta postala prava junaka! Batistuta in Edmundo, izbrana strelca Fiorentine, sta namreč med poletno nogometno borzo burila duhove toskanskih navijačev in izjavljala, da nočeta več igrati za Fiorentino. Argentinec je namreč želel nastopati za kaki klub z večjimi ambicijami (ponudb je bilo kar nekaj), vročekrvnega Edmunda pa je mučilo domotožje. Večina privržencev vijoličastih se je že sprijaznila z njunim odhodom, drugače pa je mislil trener Tra-pattoni. Popularni »Giovanin« je potrpežljivo tkal vezi med vodstvom Huba in obema puntarjema, zatrjeval, da je predsednik Cecchi Gori sestavil močno eHpo ter ju na koncu prepričal, da sta vendarle ostala v Firencah. Da je imel večno mladi toskansH trener prav, je Se enkrat prišlo do izraza na nedeljskem srečanju proti In-terju: Batistuta je dosegel svoj že enajsti gol in premočno vodi na lestvici strelcev, medtem ko je bil Edmundo s svojimi nezadržnimi prodori nerešljiva uganka za milansko obrambo. Skratka, napadalca, H jima ta čas v Italiji ni para! ZASLEDOVALCI PEŠAJO -Negativna nedelja za zasledovalce Fiorentine: Roma in Ju-ventus. ki sta bila na lestvici Toskancem najbliže, sta na domačih tekmah s težavo iztržila le točko proti povprečnima nasprotnikoma. RimsH trener Zeman je po srečanju z Barijem izjavil, da bi bilo bolje, če bi njegovi igralci namesto na tekmo Sli v kino, kar zgovorno priča, kako slabo je irala Roma. Nič bolje se ni godilo državnemu prvaku Juventusu proti Empoliju. Verjetno so bili Tu-rinčani z glavo že na pokalni tekmi proti Galatasarayu, na dlani pa je, da bo moralo vodstvo Huba po hudi poškodbi Del Piera Cimprej poskrbeti za okrepitev napadalne vrste, kajti res dobremu Inzaghiju primanjkuje spreten partner. Po zmagi v zadnji minuti proti vse bolj povprečnemu La-ziu se je na drugo mesto prebil tudi Milan in potrdil, da Maldi-ni in ostali vse bolj dojemajo Zaccheronijeve sheme. Neroden poraz je utrpela Parma na tekmi s Cagliarijem, H se vse bolj vzpenja na lestvici. Omembe vreden je drugi zaporedni uspeh Salemitane, Sampdoria in Vicenza pa sta se razšli brez zadetkov. ODPRTI RAČUNI POGGIJA - Zgleda, da ima Paolo Poggi s Piacenzo odprte račune: v dosedanjih Štirih odigranih tekmah proti emihjskemu moštvu je bil namreč videmsH napadalec vedno uspešen. Tudi v nedeljo je zadel v črno in zagotovil Udineseju, potem ko je Amoroso zastreljal enajstmetrovko, važno zmago. Bolj kot treh točk se je po tekmi trener Guidolin veselil napredka v igri čmobelih in pa pristopa navijačev, H so se vso tekmo srčno bodrih svoje varovance. KO »BARKA«PUSCA... - Ze res, da se igrišče Baracca nahaja na laguni in je torej ob- dano z vodo, toda tržaška barka (beri obramba) je v nedeljo puščala tako rekoč z vseh strani. Proti povprečnemu moštvu iz Mester je namreč Triestina izbojevala le neodločen izid, potem ko se je dvakrat znašla v vodstvu. Pisati vedno iste stvari je nekoliko dolgočasno, dejstvo pa je, da je tržaška obramba z vratarjem vred zopet odpovedala. Menim, da je tokrat na zatožni Hopi tudi trener Mandor-lini, ki je v drugem polčasu ubral takozvani »catenaccio«, s petimi ali celo več branilci, potem ko je splosno znano, da tržaška obramba rada šepa. Na vsak način se verjetno vodstvo Huba poteguje za vratarja Ca-niata (Udinese), po zadnjih negativnih nastopih obrambne vrste pa ni izHjučen tudi prihod drugih branilcev. CARLI LE DESET MINUT -Edini zamejsH predstavnik v profesionalnem nogometu Alen Carh je z dresom Tempia odigral le zadnjih deset minut na srečanju proti Sassuolu. VValterBet KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Varese preseneča, Alibegovič zaslužen za preporod v Trstu Zaradi reprezentančnih tekem odmor VARESE PRESENEČA - Z zmago v Rimu je Varese še naprej nekoliko presenetljivo sam na vrhu razpredelnice A-l lige. Pozzecco je s 15 točkami reagiral na izHjuči-tev iz reprezentance, Se boljši pa je bil Meneghin (21 točk), H je s serijo trojk (5:9) pokopal upe domačinov. • SNAI SAM NA VRHU - V A-2 ligi je Snai Montecatini ostal sam na prvem mestu, potem ko je Bini s porazom v Pozzuoliju pokazal prve znake utrujenosti in ga je na drugem mestu dohitel vse prepričljivejši Scavolini. Kot smo napovedali pred tremi tedni, si pot proti vrhu utirata Lineltex Trst (3 zaporedne zmage) in Sicc Jesi (5 zaporednih uspehov), navzdol pa se spuSča Cordivari Roseto. GORICA - Ekipa je v soboto le izkoristila eno redHh priložnosti in z zmago proti Pepsiju iz Riminija prepustila zadnje mesto glavnemu tekmecu za obstanek Mabu iz Pistoie. Ge si je ekipa nekoliko oddahnila, pa Se zdaleč niso rešeni društveni problemi. Bru-matti je odstopil, že nekajkrat napovedane sponsoriza-cije pa (Se) ni. LINELTEK TRST - Povratek Alibegoviča postopoma prinaša prve sadove tudi v igri celotne ekipe. Proti močni Reggio Calabrii z najboljšim centrom lige Scottom. solidnim Nordgaardom in presenetljivim Ginobi-lijem, je končno zaigrala dobro vsa ekipa, od končno prepričljivega Lesa do tokrat zelo odločnega VVilliamsa in natančnega Buhare. Odločilnega pomena za zmago pa sta bila peta osebna napaka odličnega Scotta in neverjetna serija devetih zadetih trojk v drugem delu tekme. STRELCI - V A-l ligi Se vedno vodi na lestvici najboljših strelcev Mršič (Varese, 240 točk), sledita pa mu Moore (Reggio Emilia, 210 točk) in Esposito (Imola, 209 točk). V A-2 ligi je Tržačan VVilliams sedaj na šestem mestu (213 točk); prvi je Se vedno Monroe (Forli, 254 točk), sledila pa mu Davvson (Scavolini, 235 točk) in Scott (Reggio Calabria, 223 točk). SLOVENCI - Fučka (v soboto 18 točk) m zaradi teržav s hrbtom ne bo nastopil za reprezentanco, v katero je Tanjevič poklical Chiaciga. Nesterovič (8 točk), Gorenc (15) in Tušek (2) pa bodo zaigrali v slovenski reprezentanci. Nesterovič bo nastopil kljub grožnji Grkov, da mu odvzamejo državljanstvo. V selekciji ne bo Alibe-goviča (včeraj 19 točk), H ga slovenski selektor ni poklical zaradi nedavne poškodbe. Marko Lokar je dosegel 3 točke v zmagoviti tekmi z Rasenijevo Fila Biella. PREMOR - Prihodnji teden je prvenstvo prekinjeno zaradi nastopov državnih reprezentanc. V Italiji bodo odmor izkoristili za izvedbo »Ali Star Game«, H bo tokrat v Neaplju. Ali bo prihodnja izvedba v novi športni palači v Trstu, H naj bi jo dogradili do aprila prihodnjega leta? BREZ MEJA - FIBA trdi, da bodo že prihodnje leto odpravili ves ovire za prost prehod vseh evropsMh igralcev v katerikoli drugi Hub. S tem bo končno odpraviljeno smesno podeljevanje grsMh in drugih potnih listov igralcem ameriške ali jugoslovanske sole. Predsednik italijanske zveze prvoligaških društev pa je celo predlagal, da bi ljubljanska Olimpija nastopala v italijanskem prvenstvu. Marko Oblak Neoetm m nmim m meum m meum m meim m Fiorentina povečala naskok IZIDI 10. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Bologna -Perugia 1:1, Cagliari - Parma 1:0, Roma - Bari 1:1, Fio-rentina - Inter 3:1, Juventus - Empoli 0:0, Milan - La-zio 1:0, Salemitana - Venezia 1:0, Sampdoria - Vicenza 0:0, Udinese - Piacenza 1:0. VRSTNI RED: Fiorentina 21, Roma, Milan in Juventus 18, Parma 16, Caghari, Bologna in Inter 14, Lazio, Bari in Udinese 13, Perugia in Sampdoria 12, Piacenza 11, Empoli, Vicenza in Salemitana 10, Venezia 5. PRIHODNJE KOLO: Bari - Fiorentina, Bologna - Juventus, Empoli - Vicenza, Inter - Salemitana, Parma -Milan, Pemgia - Piacenza, Udinese - Caghari, Venezia- Sampdoria, Lazio - Roma. V B ligi vodi Verona IZIDI 11. KOLA: Atalanta - Cosenza 3:0, Cremonese -Temana 1:1, Lecce - Cessna 2:1, Napoli - Genoa 2:1, Pescara - Monza 1:0, Ravenna - Chievo 0:0, Reggiana - Torino 1:1, Reggina - Brescia 0:0, Treviso - Lucchese 1:1, Verona - F. Andria 3:0. VRSTNI RED: Verona 26. Treviso 25, Torino in Pescara 20, Ravenna 19, Lecce 18, Atalanta 16, Brescia in Napoli 15, Reggina in Temana 14, Monza in Cremonese 13, Genoa, Cosenza in Chievo 12, Reggiana 11, Lucchese in F. Andria 6, Cesena 4. Po medli igri točka za Triestino Mestre - Triestina 2:2 (1:2) Strelci: Tomassini v 10. in 33. minuti, Pavanel v" 20. in Graziani v 64. minuti. Triestina: Ginestra, Beltrame, Teodoram (Gambaro), Bordin (Casalini), Zola, Sala, Goti, Modesti, Gallic-chio, Criniti (Canella), Tomassini. IZIDI 11. KOLA: Castel S. Pietro - Vis Pesaro 0:0, Pano - Faenza 0:2, Gubbio - Baracca odložena, Mestre -Triestina 2:2, Rimini - Giorgione 4:0, Sandona - Trento 1:0, Sassuolo - Tempio 0:0, Teramo - Viterbese odložena, Toneš - Maceratese 2:0. VRSTNI RED: Torres 20, Viterbese 19, Rimini 18, Sandona, Triestina in Sassuolo 17, Mestre 16, Faenza 15, Maceratese 14, Castel S. Pietro, Vis Pesaro, Gubbio in Teramo 13, Baracca 12, Fano 10, Trento in Giorgione 9, Tempio 7. PRIHODNJE KOLO: Vis Pesaro - Triestina. V košarkarski Al ligi Varese ostal sam na vrhu IZIDI 10. KOLA: Pompea Rim - Varese 92:95 (37:54), Zucchetti Reggio Emilia - Benetton Treviso 79:87 (41:53), Sony Milan - Ducato Siena 64:56 (41:31), Miiller Verona - Mabo Pistoia 65:58 (35:29), TeamSy-stem Bologna - Polti Cantu 84:73 (39:44), Terma! Imola - Kinder Bologna 77:83 (37:41), Pallacanestro Gorica - Pepsi Rimini 71:61 (32:22) VRSTNI RED: Varese 18, Kinder in TeamSystem 16, Benetton in Pompea 14, Zucchetti in Pepsi 10, Polti, Terma! in Sony 8, Ducato in Muller 6, Gorica 4, Mabo 2. PRIHODNJE KOLO (6.12.): TeamSystem - Gorica. V A2 ligi nova zmaga tržaškega Lineltexa Lineltex Trst - Viola Reggio Calabria 96:88 (38:41) Lineltex: Laso 9, Laezza 12, Alibegovič 19, Buhara 12, VVilliams 29, Ansaloni 2, Vianini 11, Semprini 2, Spigaglia, Ogrisek. Viola: Binotto 16, Santoro, Johnson 7, Grasso 4, Scott 20, Ginobih 16, Nordgaard 19, Van Elswyck 4, Toma-siello 2, Ciampi. Sodnika: Lamonica (Pescara) in Duranti (Piša) PM: Lineltex 31:36; Viola 16:19; MET ZA 3T: Linel-tex 9:14 (Laso 2:4, Laezza 1:3, Alibegovič 1:1, Buhara 4:5, VVilliams 1:1); Viola 6:15 (Binotto 2:7, Johnson 1:2, Ginobih 2:4, Nordgaard 1:2); PON: Buhara, Vianini, Semprini, Johnson, Scott, Ginobih: GLEDALCEV: 4.122. IZIDI 10. KOLA: Scavolini Pesaro - Žara Fabriano 111:79 (51:38), Lineltex Trst - Viola 98 Reggio Calabria 96:88 (38:41), Snai Montecatini - Select Avellino 90:58 (44:40). Montana Forli - Cordivari Roseto 87:83 pp (38:38, 74:74) Sicc Jesi - Fila Bieha 77:71 (34:33), Banca Popolare Ragusa - Banco Sardegna Sassari 79:72 (40:37), Serapide Pozzuoli - Bini Livorno 95:81 (47:36) VRSTNI RED: Snai 16, Scavolini in Bini 14, Viola, Cordivari in Lineltex 12, Banca Popolare in Sicc 10, Fha, Montana, Serapide in Žara 8, Banco Sardegna 6, Select 2. PRIHODNJE KOLO (6.12.): Montana - Lineltex. V odbojkarski BI ligi Adria Volley v sredini IZIDI 5. KOLA: Isola D/Scala - Lae Oderzo 3:2, Seste-se - Rimini 3:0, Laguna Light - Lugo 1:3, Beharia -Prato 1:3, Mantova - Adria Vohey 3:0, Schio - Lupi 3:0; Silvohey - Valdagno 3:0. VRSTNI RED: Schio, Lupi in Mantova 12, Silvohey in Lugo 11, Adria Vohey, Prato in Isola D/Scala 9, Se-stese 8, Oderzo 7, Beharia 3, Valdagno, Laguna Light 1, Rimini 0. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: XI1 XII XIX XX2X: DOBITKI: 13 (81 dobitnikov) 79.236.000 lir; 12 (3147 dobitnikov) 2.036.400 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 3-7-8-11-16-25-29-30; DOBITKI: 8 (3 dobitniH) 1.384.248.000 lir; 7 (873 dobitnikov) 3.564.600 lir; 6 (34844 dobitnikov) 88.700 lir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: 0-0, 1-0, 0-0, 1-0, 2-1, M-0; DOBITKI: 6 (ni dobitnikov, jackpot 1.330.319.215 lir), 5 (111 dobitnikov) 4.516.000 lir; 4 (5025 dobitnikov) 99.100 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 1122 21X2 22 X2; DODATNA DIRKA: 5-15; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot 3.645.319.698 lir); 12 (2 dobitnika) 212.628.000 lir; 11 (96 dobitnikov) 4.429.000 lir; 10 (1226 dobitnikov) 346.000 lir. SNL HTT Gorica na lovu za Maribor Teatanicom IZIDI 15. KOLA V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI: Maribor Teatanic - Publikum Celje 2:2, HIT Gorica -Koper 3:1, Mura Murska Sobota - Tehnik Domžale 6:0, SCT Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje 0:0, Živila Triglav Kranj - Potrošnik Beltinci 2:0, Korotan Prevalje - Primorje Ajdovščina 2:1. VRSTNI RED: Maribor Teatanic 32, HIT 29, Mura 25, SCT Olimpija 24, Korotan 22, Rudar in Primorje 19, Potrošnik 17, Publikum in Koper 15, Tehnik 14, Živila Triglav 12. Pri odbojkaijih Kamnik IZIDI 7. KOLA SOL ZA MOŠKE: Krka Novo mesto -Titan Kamnik 0:3, Žužemberk - Stavbar IGM Maribor 0:3, Fužinar Ravne - Šoštanj Topolšica 3:1, Salonit Anhovo - Pomgrad Murska Sobota 1:3, ELVO Bled -Olimpija (26.11.) VRSTNI RED: Titan 12, Pomgrad in Fužinar 10, Stavbar, Elvo, Salonit in Olimpija 8, Šoštanj in Žužemberk 2, Krka 0. Prvi poraz odbojkaric Hita IZIDI 7. KOLA: Špecerija Bled - Šentvid Ljubljana 3:1, Marsel Ptuj - Krim Ljubljana 3:0, HTT Nova Gorica - Infond Meltal Maribor 0:3, TPV Novo mesto - Ke-miplas Koper 3:1, Ljutomer ZMB prost. VRSTNI RED: Infond Meltal in TPV 12, HIT 10; Marsel 8, Kemiplas 6, Špecerija 4, Ljutomer, Šentvid in Krim 2. Vas bančni partner v poslovanju s Slovenijo lH^ugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 J^ST / LETNI OBRAČUN NA ZASEDANJU POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE Tržaško gospodarstvo brez bistvenih zasukov, a z nekaj pozitivnimi signali Donaggio opozoril na nepričakovan porast izvoza (+32%) v prvem polletju TRST - Tržaško gos] arstvo v zadnjem letu oživelo bistvenih sp omb, opaziti je sii skaj pozitivnih premik Ostala r™ ^ , 'j1 problemov, ki jil j )ektivnih razlogov n o rnogoce rešiti ožin °dpraviti. V tem tonu, 1 elikega optimizma, a Zaupanjem v potem mesta in njeg Pokrajine, je izzvenelo toči n v; ’ :_ Jterto Donaggio pripn i _______ , -onaggio d zbornice v ojačil kot razmero]] zrtivno glede na zas d® cilje in na objel okoliščine, Čeprav se s*abe ambientalne r f®”1 v katerih morajo tržasVc . s° niti za ped izbolj kulture in nemalc Prijazen odnos dc 1 tvega na last aka khma po Dc ocani ne odvrača s dracih potencialnih inve-shtorjev, ampak jemlje po-Sdm tudi tistim, ki bi želeh Pdti od zunaj. Kritika jav-f16 uprave zadeva seveda udi samo zbornico, ki se arecuje z nepregledno zakonodajo, s pomanjkanjem jasnih načel odgovornosti in s togostjo Sterna v celoti. Donaggio je potem po-stregel z nekaj realnimi po-aiki, ki izhajajo iz statistike Trgovinske zboipice m ki so v nasprotju s - po djegovi oceni nerealnimi -'zidi raziskave družbe Pro- dieteia. Ta je namreč ugo-0vila, da se je brezposle-bost v pokrajini v enem sa-mem letu zmanjšala za skoraj tri odstotke (od 10,6 da 7, 9%). medtem ko iz Podatkov TZ izhaja, da je razlika med tistimi, ki so zapustili (ah izgubih) delo in novozaposlenimi Se vedno izrazito negativna in je lani znašala -787 enot, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa -393. Ta zadnji podatek daje upati, da se trend upadanja zaposlenosti vendarle upočasnjuje. Kot navadno je največ delovnih mest izgubila industrija (-179), v kmetijstvu in javni upravi se je zaposlenost rahlo povečala (za 38 oz. 36 enot), medtem ko so ostale dejavnosti izgubile kar 288 delovnih mest. Skoraj stabilno je glede na prvih devet mesecev lani tudi Število vpisanih v sezname iskalcev dela (lani 16.428, letos 15.753), vendar navedene številke seveda ne vsebujejo pojava dela na Cmo, ki ga tudi v našem mestu ne manjka. Ena najsvetlejših toCk v Donaggiovem poročilu zadeva zunanjetrgovinsko dejavnost, v kateri je prišlo do povsem nepričakovanega in izrazitega poveCaja izvoza, medtem ko je uvoz stabilen: lani so tržaška podjetja izvozila za 826 milijard lir blaga, v prvih šestih mesecih letos pa za kar 1.089, 5 milijarde, kar pomeni skoraj 32-odstotni porast, medtem ko se je uvoz povečal le za 4, 6 odstotka. Razlogi za tak porast izoza, ki kar trikrat presega državno povprečje, so predvsem razvoj zunanjetrgovinske dejavnosti Trsta z zaledjem srednje in vzhodne Evrope, svoje pa seveda pridaja tudi močno povečan pristaniški promet. Preden je podrobneje razčlenil dejavnost zborničnih organov in finančno upravljanje skladov v korist gospodarskih panog in pobud, je Donaggio opozoril, da se tudi v naši pokrajini veča razkorak med revnimi in bogatimi sloji prebivalstva oziroma da je vse veC takih družin, ki živijo pod t.im. eksistenčno ravnijo. To je posledica znižanja kakovosti življenja v zadnjih letih, ki je prizadela tudi Tržaško in na katero je nedavno opozoril tudi tržaški škof. Čudežnih receptov seveda ni, skrb za gospodarski razvoj pa je edina pot za jamčenje boljših življenjskih pogojev za bodoCe rodove, je dejal Donaggio. Zaposlovanje, preustroj podjetij, promocija kulture in tipičnih tržaških gospodarskih panog, pomoč pri urejanju podjetniškega okolja (industrijska cona), sodelovanje in finančna pomoč pri pobudah okoliških občin, skrb za razvijanje mladinskega podjetništva - to so glavne smeri v katere vlaga Trgovinska zbornica svoje energije in finančna sredstva. Med izrazito negativne plati pa je Donaggio uvrstil predvsem pomanjkljive prometne infrastrukture in skoraj umrli nikdar zaživeli finančni center ofishore. V imenu deželne uprave je na zasedanju konzul-te posegel odbornik za trgovino Dressi, predsednikovo poročilo pa so dopolnili Se odgovorni za posamezne sekcije: Laboranti za industrijo, Masetti za zunanjo trgovino, Verza za kamnoseštvo, Paoletti za trgovino in Boris Mihalič za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo. V.B. Odločitev Fiamma o zaprtju tovarne na Bistrici je dokončna Ob delo 180 ljudi CELOVEC - Boj delavcev in lokalnega vodstva za ohranitev tovarne akumulatorjev Barenbatterie na Bistrici v Rožu je bil zaman! Lastnik tovarne, ita-lijanski koncem Fiamm, je sporočil, da bo proizvodnjo na Koroškem ukinil, toCen datum zaprtja pa bo znan konec tedna, ko bodo na Bistirico prišli predstavniki koncema iz okolice Verone. Odločitev pomeni za gospodarsko šibko regijo hud udarec, saj bo ob delo 181 ljudi. Kot smo poročali, so na Bistrici do zadnjega upali na pozitivno odločitev lastnika, ki je - po številnih neuspešnih poskusih vodstva tovarne kot tudi koroških politikov - konec preteklega tedna le sprejel zastopnike obratnega sveta na pogovor v generalni direkciji. Toda upanje, da bi se zadeva pozitivno rešila, se ni uresničilo: zastopnikom delavcev je bilo sporočeno, da bodo tovarno zaprli - in to očitno na račun odprtja nove tovarne v Mladem Boleslavu na Češkem. ta, kjer je dobiček v zadnjih letih postopoma rasel. Predsednik obratnega sveta Daniel Dumig je ob tem posebej poudaril, da ima koroška tovarna (z letno proizvodnjo 800.000 akumulatorjev) najveCjo proizvodnost na delavca v celotnem koncernu. Koroška deželna vlada je imenovala kriznega menedžerja, ki naj bi preveril možnosti prodaje obrata kakemu novemu investitorju. Tako bi rešili vsaj nekaj del delovnih mest v tej dvojezični regiji. Ivan Lukan Inflacijska stopnja novembra še navzdol RIM - Po podatkih, ki jih včeraj objavilo prvih pet vzorčnih mest, se inflacija v tem mesecu Se niža, saj naj bi - Ce danes ne bo presenečenj iz preostalih šestih mest - padla od 1,7% oktobra, na 1,5% v novembra. Padec je občutno večji od predvidenega in Ce bi ostah pri 1,5-od-stotni inflacijski stopnji, bi to pomenilo, da se je njena raven vrnila na tisto iz lanskega decembra. V mesečni primerjavi so se življenjski stroški v omenjenih petih mestih zvišali za nezaznavnega 0, 062%, ki se zaokroži na 0,1% in da konCen rezultat 1,5-odstotne inflacije v primerjavi z lanskim novembrom. Statistiki pri tem dodajajo, da bi utegnila stopnja pasti celo še globje, na 1,4%, saj pet vzorčnih mest (Turin, Benetke, Trst, Perugia in Bari), ki so objavila prve podatek, predstavlja nekaj veC kot 26% nacionalnega Istatovega inflacijskega indeksa. V velikih podjetjih avgusta manj delovnih mest RIM - Zavod Istat je vCeraj objavil podatke o gibanju zaposlenosti v velikih podjetij (z veC kot 500 delovnimi moCmi), iz katerih izhaja, da je prišlo avgusta do novega padca pri številu delovnih mest, in sicer za 13.000 ali 1, 6% v primerjavi z enakim lanskim mesecem. V prvih osmih mesecih leta se je zaposlenost v veliki industriji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 1, 5%, medtem ko je prišlo letošnjega avgusta v primerjavi z julijem do rahlega porasta zaposlenosti, in sicer za 0, 3%. Padec zaposlenosti so avgusta v letni primerjavi doziveh vsi sektorji predelovalne industrije, posebno tekstilno-oblacilni (-3,5%) ter papirniški, tiskarski in založniški (-2,4%), medtem ko je imela rahlo pozitivne predznake kovinskopredelovalna industrija (+0,5%). Izjemen uspeh prodaje delnic banke BNL RIM - Javna prodajna ponudba delnic banke Banca Na-ziona del Lavoro, ki je trajala pretekli teden od ponedeljka do petka, se je končala z izjemnim uspehom. Povpraševanje je namreč za šestkrat preseglo količino ponujenih delnic, tako da je zakladništvo v soboto potrdilo najvišjo določeno ceno prodaje, ki znaša 4.550 lir za delnice v prodaji malim delničarjem in 4.700 lir za delnice, ki so rezervirane za institucionalne vlagatelje. Naval na delnice BNL je bil v sorazmerju celo večji kot pri privatizaciji Telecoma, tako da bo treba pri dodeljevanju delnic žrebati med povpraševale! (najmanjši sveženj vsebuje tisoč delnic in velja 4.550.000 lir). V državno blagajno bo privatizacija banke navrga nekaj Cez 7.700 milijard lir, kar bo seveda v celoti namenjeno znižanju javnega dolga. Predlogi induslrijcev za deželni proračun FJK TRST - Vodstvo deželne federacije induslrijcev je izdelalo vrsto pripomb in predlogov k osnutku deželnega proračuna za obdobje 1999-2001 in jih posredovalo predsedniku deželnega odbora FJK Antonioneju. Kot je izjavil predsednik induslrijcev Andrea Pittini, izhajajo njihovi predlogi iz »ugotovitve, da vsebuje proračunski predlog s povezanimi ukrepi nekatere novosti, ki gredo v prvi vrsti v smer poenostavljanja, kar je vredno pohvale«. Pittini je sicer dodal, da gre zaenkrat le za usmeritve, ki se bodo morale konkretizirati v učinkovite instrumente, industrijci pa so pripravljeni v tem procesu prispevati svoj delež. Kar zadeva specifične posege za industrijo, je po Pittinijevih besedah pozitiven začetek izvajanja določil v podporo investicijskih vlaganj po deželnem zakonu št. 26, kar zadeva lokalne finance pa industrijci zahtevajo zagon privatizacijskega procesa. ■4. -Tv S 'fi' £ % % i & 23. NOVEMBER 1998 v LIRAH !* % < valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1669,00 1695,00 m N nemška marka 982,00 998,00 < funt šterling 2.754,00 2.809,00 d švicarski frank 1189,00 1214,00 <0 N h belgijski frank 47,00 49,00 £ m W 0) e Z1- francoski frank danska krona 290.00 255.00 300.00 265.00 ac norveška krona 219,00 229,00 švedska krona 202,00 212,00 % Tl kanadski dolar 1.062,00 1.102,00 S <0 portugalski eskudo 9,14 10,04 N nizozemski gulden 862,00 887,00 O ur avstrjski šiling 138,50 142,85 španska pezeta 11,13 12,23 N grška drahma 5,59 6,39 irx irski šterling 2416,00 2496,00 SlT japonski jen 13,39 14,29 m f avstralski dolar 1024,00 1094,00 J M madžarski florint 6,50 8,00 t! 9 F hrvaška kuna 240,00 265,00 _y i slovenski tolar 10,05 10,35 23. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1661,00 1691,00 nemška marka 982,00 997,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 888,00 belgijski frank 47,20 49,00 funt šterling 2729,00 2819,00 irski šterling 2419,00 2514,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,80 6,20 kanadski dolar 1067,00 1102,00 švicarski frank 1190,00 1215,00 avstrijski šiling 138,60 143,10 slovenski tolar 10,15 10,45 hrvaška kuna 252,00 272,00 MILANSKI BORZNI TRG 23. NOVEMBER 1998 INDEKS MIB 30: +2,74 delnica cena var. % delnica cena var. % Mediolanum 9.890 'M 23. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1690,990 EKU 1947,010 nemška marka 990,040 francoski frank 295,250 funt šterling 2795,88 nizozemski gulden 878,120 belgijski frank 47,995 španska pezeta 11,643 danska krona 260,410 irski šterling 2460,900 grška drahma 5,900 portugalski eskudo 9,653 kanadski dolar 1092,720 japonski jen 13,944 švicarski frank 1200,990 avstrijski šiling 140,720 norveška krona 225,210 švedska krona 208,020 finska marka 325,670 Alleanza Ass. 21.661 +2,33 Bca di Roma 2.794 +0,83 Bca Fideuram 9.699 +0,25 Bca Intesa 9.706 +2,29 Compart 1.351 +2,03 Comit 11.601 +0,41 Benetton 2.918 + 1,24 Edison 16.797 + 1,07 Eni 10.134 + 1,01 Fiat -4.892 +2,25 Generali 62.212 + 1,92 Imi 25.011 - Ina 4.060 + 1,95 Italgas 7.990 +3,82 Mediaset 12.175 -1,92 Mediobanca 20.209 + 1,19 Montedison 1.956 + 1,45 Olivetti 4.218 +0,45 Parmalat 3.185 +5,01 Pirelli Spa 5.077 + 1,72 Ras 22.001 +0,30 Rolo 37.890 +1,20 San Paolo 27.269 +1,22 TIM 11.109 + 1,21 Telecom Ita 13.796 +4,86 o ljubljanska banka Podružnica Milano INTERVJU / GIULIANA IASCHI-P1SATELJICA KRIMINALK »Zanimiv je odnos ljudi do umora« Po prvi uspešnici je izšla Partita doppia LJUBLJANA / KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE S SOUSTi Površinsko obdelana življenjska tragika Mahlerjeva glasba brez vročičnega razpoloženja Ste kdaj bili v Gradežu jeseni ali pozimi, ko ni turistov in se med zaprtimi hoteli plazi megla? Se vam je zdel kraj skrivnosten, ravno pravd prizorišče za kriminalko? Potem morate prebrati roman Partita doppia tržaške pisateljice Giulia-ne laschi. O njenih delih pravijo, da sodijo v t.i. zvrst mistery - nekaj med kriminalko, srhljivko, psihološkim romanom. Kako je sploh mogoče, da tako Šarmantna gospa, kot je pac Giuliana laschi, ustvarja tako napete, Črno obarvane zgodbe? »Črnina v človekovi duši me je vedno privlačevala. VSeC so mi bila dela velikih pisateljev, predvsem Poeja, ki so raziskovali najskrivnostnejši vidik naSe notranjosti. In pa režiserjev... nekateri filmi so mojstrski. Mar vi ne Čutite tega?« Česa? »Da je v vsakem izmed nas ta delček mračnosti...« Hočete reci, da je vsakdo izmed nas potencialni morilec? »Morda. Prav to je tisto, kar rada raziskujem v svojih delih. Ne umor - umor je lahko banalen, klišejski. Rada pisem o tem, kako ljudje razmišljajo o umoru, kako ga načrtujejo, kako sanjajo o njem. Ce potem do umora pride ah ne... to je navsezadnje postranska rec.« Kako ste se lotih takega pisanja? »Pred nekaj leti sem sla v pokoj. Bili sem Se relativno mlada (takrat je bilo to še mogoče), pa mi je bilo Zal, da bi takole zapustila šolo, kjer sem poučevala telesno vzgojo, in ne pustila niti vrstice zapisanega. Tako sem napisala knjigo o telesni govorici, »tehnično stvar«, kot temu pravimo. Ker mi je slo delo od rok, sem se odločila, da bom Se pisala, tokrat kaj bolj kreativnega. In sem se lotila kriminalk.« Bili ste »realtivno mladi«, kot sami pravite. Mislite, da so založbe naklonjene takim »relativno« mladim začetnikom? »Glejte, založbe so poseben svet. Mislim, da so zelo mladim avtorjem precej neobjektivno naklonjene, kar pomeni, da objavljajo skoraj vse, ne da bi pri tem pazile na kvaliteto. Mladi pisci zaslužijo pozornost, vendar je treba biti pri izboru vsaj malo kritični... Do mene so bili založniki najprej nekoliko nezaupljivi, potem pa...« ... potem pa...? »Prva knjiga, Umor v Ulici Malcanton, je v tržaških knjigarnah celo prekosila Tamarovo, za nekaj tednov. Drugo knjigo je založba najprej prodajala po kioskih, kjer je že posla, sedaj pa je na voljo v knjigarnah.« In prihodnje leto? »Nekaj pisem. Počasi. Veste, jaz sem pri pisanju zelo počasna. Kriminalke to zahtevajo: počasnost, natančnost, koherenco...« Matejka Grgič »Čemu si živel? čemu si trpel? Je se zo ena srna velika, kruta šala?... Kdorkoli zasliši v svojem življenju ta klic, mu mora odgovoriti, in jaz mu odgovarjam v zadnjem stavku svoje simfonije.« Gustav Mahler (1860-1911) je s temi besedami poskusil razložiti smisle svoje Druge simfonije, znane pod imenom »Vstajenje (Aufersteh-nung)«. Programske besede je potem uničil, naslov pa je ostal. »Obsojen na gledališki pekel«, kot se je večkrat pritoževal, je Mahler komponiral v svojem prostem Času, ko mu ni bilo treba dirigirati ali se ubadati s pevci in drugimi gledališkimi delavci, ki so ga oblegali s svojimi problemi. Prvi koraki njegove umetniške poti, ki jo je doživljal kot nenehno izgnanstvo, so ga po studijskih letih na Dunaju pripeljali v Ljubljano, kjer je deloval kot Kapellmeister tamkajšnje Opere od 24. septembra 1881 do 2. aprila 1882. Prve čase je stanoval pri prijatelju Antonu Krisperju, ki ga je spoznal na dunajskem Musikverei-nu, kjer sta skupaj obiskovala lekcije harmonije. V toplem družinskem okolju se je prav dobro počutil, s Krisperjem sta več let ostala prijatelja in Mahler mu je v svojih pismih zaupal vas svoja najintimnejša doživetja. Prve Mahlerjeve simfonije so polne ljudske glasbe, ki jo je črpal iz zbirke »Das Knabeen VVunderhorn (Dečkov čudežni rog), in marsidkaj zaslišimo sled slovenskih narodnih pesmi, ki so sicer po značaju sorodne srednjeevropskemu ljudskemu melosu: vojaki odhajajo v vojno brez povratka, ljubezenske obljube se prelomijo, otroci stradajo... skratka vsi samospevi so prežeti s tragiko, kot bi se življenje zrcalilo v skrotovičenem ogledalu; oaze miru in tolažbe so navidezne in kratkotrajne, groza pa zazveni z nezaslišano jakostjo. Ptvi stavek Druge simfonije nosi ime Totenfeier, t. j. Mrtvaški ples ali obred ali kratkomalo pogreb heroja Prve simfonije, kot je avtor razlagal. V njem se prepletajo Beethovnovo globoko hotenje, Schubertova nostalgija. Berliozova fantastika in Wa-gnerjeva mogočnost. Dinamična nasprotja morajo kar razparati zvočni sistem in večplastne gmote morajo posamezno izstopati z dramatično izraznostjo. Mladi in nedvomno ta- lentirani dirigent Marko Letonja je v prvem stavku vodil orkester Slovenske filharmonije z zanesljivo roko in zanosom, ki pa je ostal le površinski in se ni poglobil v Mahlerjevo tragično vizijo. To je bilo Se bolj opazno v 2. stavku, ki navidezno zveni kot prikupen Lander, a se kaj kmalu s kontra-punktisticnimi triolami zgosti v grozljivo maso. Marko Letonja je skrbel na eleganco in se izogibal drznejšim kontrastom, ki jih partitura zahteva. Tudi 3. stavek ni preprosta ljudska pesmica: v njem prevladujejo temačne barve, ki mu dajejo najprej ironičen, potem pa grotesken značaj. Dosledna interpretacija Mah-lerjevega dela mora to poudariti, sicer zveni tolažilni 4. stavek nekako nesmiselno. Altistka Christiane Iven je samospev Urlicht (Pralne) podala zelo občuteno in na mehki orkestrski podlagi ostala v mejah komorne zvočnosti. V zadnjem stavku doživljamo pravo odr-sko-simfonično dramatizacijo: ptičje petje (Vo-gelgesang) flavte, zakulisni zvoki godbe »iz daljave«, vse ustvarja vzdušje polno napetega pričakovanja, v katerem se bo orkester postopoma Se zadnjič izživel v vse) svoji mogočnosti, vsta bo zbor, ki bo napoveda vstajenje (Auferstehungf iz njega se bosta dvignil3 glasova sopranistke Iren6 Baar in altistke Christia-ne Iven, vse to pripel)6 do glasbenega in drama-ličnega vrhunca, kjer j6 Mahler zboru nad vsako noto zapisal globok p°u' darek in trojni »forte«> toda skladateljeva namenskost in hotenje sta se le delno uresničila. Ko je delal v Ijubljansk’ Operi, se je Mahler pritoževal nad zborom, ki j6 stel le 14 pevcev: tokrat bi bil skladatelj več kot zadovoljen s številčno stjo zbora, ki sta ga se stavljala Consortium Mu sieum in Slovenski ko morni zbor, verjetno pa bi si zaželel večje jakosti in globljega prepričanja V 5. stavku namreč dobi mo odgovor na eskistenC ne dvome, kot je sam pr votno zapisal, a ta odg0' vor mora priti iz dna duSe, če hoče zazveneti kolikot toliko verodostoj no. Solisti, zbor in orke ster so sicer pokazali visoko stopnjo profesionalnosti in poželi zaslužen aplavz, pogrešala pa sem vročično razpoloženje, ki je nepogrešljiv adut pn posredovanju Mahlerje-vih glasbenih vizij. Katja Kralj NOVICE Zvest Apollonio v Švici Slikar Zvest Apollonio se tacaš predstavlja v Švici, kjer bo v centru Y-Parc v kraju Yverdon-les-Bains do 11. decembra na ogled razstava njegovih slik novejšega datuma. Apollonio se je Švicarski publiki v Yverdonu prvič predstavil pred osemindvajsetimi leti, tokrat razstavlja na povabilo predsednika centra Y-Parc Pier-rea Duvoisina. Organizatorji razstave Apollonija predstavljajo kot umetnika, "znanega na vseh Štirih koncih planeta", kjer se njegova dela nahajajo v številnih muzejih in zasebnih zbirkah. Umetnik, "hipersenzibilni Latinec", je znan kot pionir serigrafije v Sloveniji, vendar enako slovi kot slikar Mediterana. Strokovnjaki ga imajo zlasti za kolorista, ki z barvo izpoveduje veselje ah strast, pa tudi eksistencialne stiske. Njegove kompozicije izražajo življenjsko silo in strast, do morja in do zenske. (STA) Festival gej in lesbičnega filma V Ljubljani bo v začetku decembra potekal 14. festival gejevskega in lezbičnega filma, na katerem bodo predstavili splet avantgardnih umetniških in komercialnih filmov. Festival - eden najstarejsih tovrstnih v Evropi - se bo v organizaciji Slovenske gejevske in lezbične organizacije Roza klub začel 29. novembra, sklenil pa 6. decembra. V okviru festivala so se doslej večkrat predstavila tudi imena, ki so kasneje postala znana in se pojavila tudi v okviru Ljubljanskega filmskega festivala, med njimi Fassbinder, Almodovar, Greg Araki in Bruce LaBruce. Prireditelji napovedujejo, da bodo letos to Ana Kokkinos (Only the Brave), Todd Hay-nes (Poison) in Michael VVinterbottom (Butterfly Kiss). Kot posebnosti napovedujejo tudi "zamolčani" film Leonarda DiCapria, režiserke Agnieszke Holland ter novejši film Nancy Meckler (Sister, My Sister). (STA) Film Tine Modotti na videokaseti Danes bodo v Pordenonu na pobudo Cinemazero predstavili videokaseto z edinim ohranjenim filmom Tine Modotti. Gre za film The Tiger’s Coat iz leta ’20. S 16-milimetrskega filmskega traka so najprej posneli kopijo nato pa Se video na pobudo Furlanske kineteke in združenja Cinemazero, pri slednjem je sodelovala tudi Deželna kinotela FJK. LJUBLJANA / PO ZAKLJUČKU FILMSKEGA FESTIVALA Paskaljevič spet prepričal Nagrado je prejel francoski film Življenje kot ga sanjajo angeli Prejšnji teden se je v Ljubljani zaključil mednarodni filmski festival (LIFF), ki je v preteklih dveh tednih slovenski publiki ponudil 78 filmov. Festivala naj bi se po zadnjih izračunih udeležilo približno 18 tisoč ljudi, kar sicer ni veliko za glavno mesto Slovenije, ki Šteje približno 200 tisoč prebivalcev, je pa vseeno več kot lani. Filmi so bili tudi letos razporejeni v več sekcij, zmagovalca pa je tokrat publika izbirala iz sekcije perspektive, letošnji dobitnik vodomca je film Življenje kot ga sanjajo angeli francoskega režiserja Ericka Zonce. Film je na račun Elodie Bou-chez in Natasche Regnier v naslovnih vlogah že pobral nagrado za najboljšo zensko vlogo na letošnjem festivalu v Cannesu. Na tokratnem ljubljanskem festivalu je bila najbolj številčno zastopana prav francoska kinematografija, s kar dvanajstimi filmi. Ena izmed najbolj priljubljenih kinematografij pa ostaja pri slovenski publiki Se vedno filmska produkcija nedavne skupne države. Pravi se, da troje stvari naredi iz mesta metropolo: film, rock skupina in nogomet. Da sta vse to tako Beo- grad kot Sarajevo od zdavnaj imeli, je splošno sprejeto. Na žalost pa, vsaj kar se filma tiče, za Ljubljano tega ne moremo trditi. Po lanskih uspešnicah Outsider in Ekspres ekspres je po mnenju večine letošnji celovečerev Blues za Saro v režiji Borisa Jurjase-viča spet eden od povprečnih slovenskih filmov. Premiera drugega celovečerca, Stiglicovega filma Patriot, pa je zaradi nepojasnjenih razlogov odpadla. Zato pa sta bili razprodani obe ponovitvi filma Bure Baruta (Sod smodnika) srbskega režiserja Gorana Paskaljevica, letošnjega moralnega zmagovalca Beneškega festivala, »kamor sem prišel kot outsider, odšel pa kot zmagovalec«, kot pravi režiser sam. Film Bure Baruta ni bil v Benetkah uvrščen v tekmovalni program, dobil pa je posebno nagrado žirije kritikov. Film nadalje kroži po filmskih festivalih, v Londonu je prejel prestižno nagrado Fipresci za najboljši evropski film leta. V dveh tednih prikazovanja v Beogradu pa si ga je ogledalo že 210 tisoč ljudi. Bure Baruta ah Sod smodnika - oznaka, ki se že nekaj let ponovno drži Balkana, - je film o življenju malih ljudi v današnjem Beogradu, ki Se vedno plačuje vojni davek v obliki nasilja, ki se je kot posledica vojnih mačističnih vrednot vrinil v premnoge plasti družbenega življenja. Nasilje, kot posledica družbene patologije, kot mu pravi Paskaljevič sam in ki je nastala zaradi razpada nekadnje skupne domovine. Film je Paskalje-vič posnel po drami Dejana Dukovskega, predlogi uspeSne istoimenske gledališke skupine, ki je letos tudi gostovala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za ravno tako uspešno ekranizacijo drame pa je okoli sebe režiser zbral največje zvezde jugoslovanskega filma (Velimirja Bata Zivojino-viča iz legendarnega Valter brani Sarajevo, Mileno Dravič in pa mlade upe, kot je na primer Ne-bojša Glogovac). Film je nastal v kooprodukciji s Turčijo, Grčijo, Makedonijo in Francijo, v redni slovenski kinematografski spored pa bo predvidoma vključen marca prihodnje leto. Drugi jugoslovanski film na festivalu, se pravi film Rane režiserja Srdana Dragojevica, pa si je bilo na žalost možno ogledati le z izrecnimi vabili, (t.d.) iH DOBROVO / HITOVE MUZE> Blagozvočnost igranja pihalnega tria »Ars« Program sedme sezone Hitovih muz na gradu Dobrovo v Goriških Brdih, ki je letos bolj »domače« obarvan, je na drugem koncertu ponudil blagozvočno prijateljevanje s tremi pihali. V viteški dvorani dobrovskega gradu so 13. novembra nastopiti oboist Evaristo Casonato, klarinetist Slavko Goričar in fagotist Paolo Cahigaris. Izkušeni glasbeniki, solisti, ki jih je glasbena pot pripeljala v Ljubljano, so združili skupno muziciranje v komorni igri in oblikovati prefinjeno, elegantno sozvočje treh pihal. Za koncert na dobrovskem gradu so - ambientu primemo - gostje izbrali tehten program, ki tudi v enem samem taktu ni zmotilo veličine in mim grajske atmosfere. V popolni harmoniji čutno ugajajočega, v velikem razkoraku z avandgardnimi zvočnimi učinki nas je družba treh pihalcev vodila v prikupno glasbeno igro W.A. Mozarta, v Divertimento St. 2, KV 229, v katerem je dunajski mojster že dodobra razkril vse čarobnosti povezav oboe, klarineta in fagota. Značilni francoski glasbeni milje, ki ni zatajil svojih melodičnih korenin, zvestobe starim formam in mehkobnosti zvoka tudi v bolj sodobno zasnovanih delih, se je »izpel« v Cinq pieces en trio J. Iberta, v Triu G. Jacoba, pa v Suiti D. Milhauda in v ritmično živahni Humoresqui P. M. Duboisa. Ta glasbena dela, ki so verodostojni odraz velikih prizadevanj francoskih glasbenih ustvarjalcev v razvoju literature za pihalne instrumente, so z vrhunsko poustvarjalno spoštljivostjo občinstvu Hitovih muz predstaviti tudi elani Pihalnega tria »Ars«. Z žlahtnostjo zvoka treh pihal nas je »objel« tudi Pihalni trio Primoža Ramovša, skladba iz zgornjega skladateljevega obdobja (1942), ki se je z učinkovitim nizanjem šestih kratkih stavkov zelo lepo uglasila z ostalimi skladbami večera. Skratka, sproščujoč in zapeljiv program, ki v veščih interpretacijah koncertantov ne ustvarja nikakršnih napetosti. V tem simpatičnem monotonem meditativnem popotovanju toplih, nežnih in mehkobnih zvokov oboe, klarineta in fagota pa bi bila vendar kakšna sprememba zasedbe dobrodošla -urejenemu, blagemu in plemenitemu muziciranju treh pihal bi naprimer solistična točka oboe ah klarineta priigrala samo Se dodaten dražljiv detajl večeru. Tatjana Gregorič iALOM TRST / GLASBENA DRAMA D. CASALIJA OPENSKA GLASBENA SREČANJA / JESENSKI NIZ Odločna obsodba grozot nacizma Zahteven projekt izvedba preskromno Tržaški niz Salom Trst, ki po oceni Slavnega pobudnika, tržaške občinske J*prave, sodi med najuspešnejše tržaške T^turne prireditve, je proti koncu obcin-Jyu ponudil Se avtorski večer. Mladi čašici židovski glasbenik Davide Casali s® je lotil izredno zahtevne teme, in sicer oravnave velike tragedije internirancev L Mačističnih taboriščih z glasbo, besedo ® sliko. Na osnovi pričevanj je Paola Micovich sestavila besedilo, ki je skozi Pretresljivo usodo posameznikov pona-Zajjalo tudi grozovitost pojava. Podlaga PdCevanj, podanih v petju ali pripovedo-vanju, je bila avtorska glasba Casalija, ki s° jo izvajali kar trije glasbeni sestavi. Izcejanje je spremljalo predvajanje fotogra-Mj m izvirnih risb Valentine Cosciani Bo-Prvento na nekakšno prozorno platno, za Peterim so nastopah pevci. Kot je izjavil Davide Casali, se je za taksno predstavo odločil, ker je želel po-Movno opozoriti na tragično usodo Stevil-Mrh, ki so se zoperstavili nacizmu. Ce-Prev sodi v okvir niza Salom Trst ni Želel 8°voriti samo o holokavstu, temveč je sv°jo pozornost namenil vsem žrtvam Mačističnega terorja. Sam se je tudi pogo-^jal s preživelimi, ki so bili zaprti v Klžarni, v gradivo za predstavo pa je vključil tudi pričevanja družinskih elanov, matere, predvsem pa strica, ki je bil zaprt v Rižarni in nato v Auschvvitzu. Njegova predstava Perche prorpio noi? (Zakaj prav mi?) je torej nastala v goreCi želji, da se tak zloCin nad človeštvom ne bi veC ponovil. Predstava, ki so jo premierno uprizorili v tržaškem gledališču Miela v soboto zvečer (f. KROMA), nedvomno odraza globoko osebno prizadetost avtorja, režiserja in tudi dirigenta Casaleja. Vendar pa taksna tematika terja veliko znanja in izkušenj, med drugim je bila zasnova predstave, dogajanje se je odvijalo na raznih prizoriščih in tudi med občinstvom, dokaj kompleksna in jo je bilo težko obvladati izza dirigentskega pulta. Številni nastopajoči pa bi za uskladitev (tudi zato, ker je prišlo do raznih sprememb) potrebovali Se vaje. Najsibkejsi med izvajalci je bil zbor, ki so ga sestavljali elani zborov C. R. S. Juha »Montasio« in Abima, peli pa sta Se sopranistka Elena Pontini in al-tistka Barbara Termini. Na treh različnih prizoriščih so igrali elani ansamblov Serenade Ensemble, Abima in godalnega orkestra Glasbene matice. V živo je podajal pričevanja (druga so bila posneta) Roberto »Freak« Antoni, bip Živahen zaključek s Trobilnim kvintetom Sestav RTV Slovenije je predstavil raznolik program Praznično vzdušje, ki ga zna ustvariti trobilni sestav, je privabilo na zadnji koncert Openskih glasbenih srečanj veliko Število ljubiteljev živahne glasbene zvočnosti, ki so kljub ostremu zimskemu vremenu zapustili svoje domove in napolnili dvorano Prosvetnega doma. Gost večera je bil Trobilni kvintet RTV Slovenije, v katerem igrajo priznani slovenski solisti: trobentača Stanko Praprotnik in Peter JevSnikar, hornist Jože KocjanCiC, pozavnist AleS Snofl in tubist Damjan Jures (f. KROMA). Prvi del programa je obsegal dela baročnih skladateljev, drugi pa je bil posvečen spevnim melodijam ameriške glasbene komedije. Slovesnemu vstopu Rondoja Jeana Josepha Moureta je sledila izrazito vokalna Gallusova skladba »Consurgat, Domine«, ki pa je v instrumentalni priredbi izgubila svojo učinkovitost. TekoCe dogajanje in iskanje Cim bolj razbremenjenega zvoka sta označila izvedbo Preludija in fuge ter Male fuge Johanna Sebastianana Bacha. Ge se je Kvintet v teh prvih skladbah izrazil s precej neokretnim glasbenim tempom, je Suita Henryja Purcella spremenila ta vtis, ker se je približala naravi tovrstne skupine in je bila gotovo bolj primerna za posebno zvočnost trobilnega ansambla. Prvi del koncerta se je zaključil z izborom odlomkov iz skladbe »Royal FirevvorRs Musič« Georga Friedricha Handla. Napetost glasbenih stavkov, ki bi morala povezati elane kvinteta, je včasih popustila, in to je bila seveda ovira za dosego popolnega soglasja. Spored prvega dela je bil verjetno preveč razdrobljen. Skladbe so bile vse tako kratke, da je postalo skoraj nemogoče za izvajalce dojeti pravi znaCaj vsake in podati poslušalcem vrsto glasbenih aforizmov iz tistega obdobja, ki pa se v slogu razlikujejo eden od drugega. Pristop skupine do ameriške glasbe dvajsetega stoletja je bil veliko bolj prepričljiv. Odlomki iz glasbene komedije We-st Side Story Leonarda Bernsteina so zazveneli v kričečih barvah, v proznem zvoku in v živahnem ritmu. Znane melodije so kar pritegnile navdušen aplavz prisotnih, a viSek nastopa Trobilnega kvinteta je bila izvedba skladbe »Gershvvin on Broad-way«, ki je zazvenela z duhovitistjo in z živahnostjo ameriških prizvokih skladateljevega sloga. Koncert se je zaključil s tradicionalno »Just a clo-ser walk«, a občinstvo Openskih glasbenih srečanj ne zapusti nikoli dvorane brez izzvanega dodatka. Izvajalci so torej podali še Rodriguezovo »Cumparsito«. Navdušenje prisotnih je najlepSa pohvala za mlada organizatorja niza, Aldo Sosič in Luco Ferri-nija, ki sta letos predstavila Štiri res zanimive glasbene popoldneve. Upamo, da se bo uspeh jesenskih srečanj ponovil tudi spomladi, ko bodo na vrsti mladi izvajalci. Rossana Paliaga Film Video Monitor prvič na Trbižu Film Video Monitor se v petek, 27. novembra 1998 prvič predstavlja tudi na Trbižu. Sledil bo še filmski večer 3. decembra v Celovcu. Film Video Monitor v Trbižu organizirajo Kinoatelje in Slovensko kulturno središče »Planika« iz Ukev s častnim pokroviteljstvom občine Trbiž in Gorske skupnosti. V občinskem Družbeno kulturnem centru bosta na programu dve deli. Koza je preživela (AGRFT 1991) Saše Podgorška in celovečerni film Outsider (1996) Andreja Košaka, velika uspešnica sezone 1996/97. __________GRADEŽ / POBUDA SVETA EVROPE__ Zanimiv seminar o Evropi in Sredozemlju Pred dnevi je bil v Gradežu Miednarodni seminar Sveta Evrope, ki sta ga usklajevala ^Ministrstvo za javno šolstvo italijanske republike in pristojni urad za kulturne iz-Mienjave. Za organizacijo se-Miinarja je poškrebelo tržaško Šolsko skrbništvo. Tema semi-Marja je bila: Evropa in Sredozemlje - Korenine skupnega kulturnega bogastva in perspektive za izboljšanje medsebojnega razumevanja. Mednarodni seminar je bil Mamenjen šolnikom. Med slednjimi jih je bila kar tretjina Pripadnikov narodov in narodnosti različnih od italijanskega. Dobro je bila zastopana vzhodna Evropa in tudi Balkan, čeprav ni bilo Srbov. Popolnoma pa so bili odsotni MfiCani in Azijci, kljub temu, da so zgodovinsko prisotni ob Sredozemskem morju že veC tisočletij. Njihova odsotnost je bila opazna pri diskusijah in Pji delu skupin, saj bi bila Mjihova prisotnost neprecenljive vrednosti v zvezi s pogovori o poučevanju jezikov, vpli-yu kolonializma, islamske identitete in današnje emigra-cije proti Evropi. Sredozemlje je vezano na kopne površine, ki so tesno povezane z našim »zaprtim« morjem, a je treba povedati, da so organizatorji poskrbeli, da so bili prisotni tudi šolniki iz držav, ki so sicer obrobno (a zgodovinsko in ekonomsko utemeljeno) povezani s Sredozemljem. Prisotni so bili npr. predstavniki Bolgarije, Romunije, Poljske, Danske, Litve, Irske, Nemčije. Teme predavanj, ki so bile podlaga za diskusijo, so bile zelo zanimive. Prof. Sivia Babo (Institut za Sredozemlje) je obravnavala Sredozemlje kot področje, kjer se razhene kulture srečujejo in med sabo prepletajo, kjer se pojavljajo konflikti in verska razhajanja in kjer je vendar mogoče vzpostvi-ti plodne stike in sodelovanje. Prof. Vincenzo Magni (predsednik GIDI - Centro di iniziativa democratica degli insegnanti) se je dotaknil izkušenj didaktike interkultu-re in uspehov na tem področju v Sredozemlju. Na drugem predavanju je govoril o identiteti in povezanosti kultur na istem geografskem področju. Po teh uvodnih predavanjih so se udeleženci razdelili v delovne skupine, osnovane na jezikovno, ekonomsko in versko tematiko ter pojave emigracije in vplive tehnologije in ekonomije na področju sožitja in zbliževanja različnih kultur in verstev. Vsaka skupina je morala nato predstaviti projekte s področja didaktike ob upoštevanju vseh jezikovnih in kulturnih specifik prisotnih šolnikov. Vsi prisotni so obvladali italijanščino, tako da je bil slednji delovni in pogovorni jezik. Ob robu vsega tega se mi zdi pomembno predstaviti tudi svoje izkušnje in vtise, ki sem jih odnesel s tega seminarja. Na prvo mesto bi postavil že znano dejstvo, da kdor pride v naše kraje iz tujine, a tudi iz drugih krajev Italije, nima priložnosti, da bi karkoli slišal o slovenski realnosti v Italiji, saj je »Trst« postavil pred to tematiko železno zaveso. Na tem področju se stvari prepočasi premikajo. VeCrat je bilo treba razlagati o položaju naše manjšine in o zaprtosti italijanskega Trsta. Treba je bilo tudi povedati, da se Sloven- ci v Italiji mogoče premalo odpiramo navzven. Poleg tega je bila nepoznana organizacija slovenskih šol v Italiji in italijanskih šol v Sloveniji. Zanimiva je bila tudi diskusija o »etničnih« šolah, ki jo je načel profesor iz Trsta in je trdil, da so slovenske šole etnične in izraz neke zaprtosti in eskluzivnosti. S tem v zvezi ni bilo lahko prepričati sogovornikov iz različnih krajev Evrope, da niso Sole s slovenskim učnim jezikom v Italiji etnične. Tudi napredna slovenska demokratična javnost zavrača tako ozko gledanje na slovensko realnost v zamejstvu. Etnična šola je za Tržačane samo slovenska. Po istem kriteriju bi lahko imeli npr. za etnično tudi judovsko šolo v Trstu. S profesorjem Magnijem sem se spustil v diskusijo, ki je trajala vsaj nekaj večerov. Tema pogovora je bilo moje oporekanje predavatelju, da je omenil vse kulture, ki bivajo ob Sredozemlju, razen slovanskih. Celo turski vdori veC pomenijo od 1000-let-ne prisotnosti Slovanov. Očitno je predsodek še pre- velik, da bi ga lahko kar tako premostiti. Tudi pojem Jugoslavije je bil tema debate. Profesorju Magniju sem povedal, da je na svojih predavanjih uporabljal izraz »ex Jugoslavia«, kar pomeni, da se o nas govori globalno šele od leta 1990. Sprašujem se, ali je mogoče Italija doživela preveč ogorčenih porazov na Balkanu, da bi prebolela določene frustracije. Ali je morda za to kriv pravzaprav Trst, ki je že veC kot pol stoletja neposreden filter do Balkana? Profesor Magni je Čudovit človek, demokrat in odprt za dialog. Priznal je, da resnično obstaja v odnosu do Slovanov na jugu diskriminanten odnos. Medtem ko se javnost ne boji recimo Rusov ali Bolgarov, ne želi veliko govoriti o narodih na Balkanu. Sicer profesor Magni dobro pozna našo realnost in se je večkrat z njo sooCal, zato lahko trdim, da imamo v tej osebi iskrenega prijatelja. Rad bi omenil Se zadnjo izkušnjo, ki je izšla iz seminarja. Od južnih Slovanov so bili prisotni Slovenci (4 iz Slo- venije), Hrvatica in Make-donka. V tej druščini izpademo zamejski Slovenci kot nekakšni apolidi, saj zmedeni sogovorniki ne vedo (predvsem Italijani), s katero državo bi nas identificirali. Na seminarju1 je prišla do izraza tudi tragedija vojne na Balkanu, ki je globoko zaorala v duše in življenje ljudi. Brez dvoma pa lahko trdim, da so demokratično in pluralistično usmerjeni šolniki gledali na razpad države Jugoslavije in na njegove posledice kot na nepotrebno prelivanje krvi. Tudi skupne vezi, ki so na Balkanu nujne za sožitje, so bile velikokrat podčrtane, kljub temu, da so bili med nami ljudje, ki jih je tragedija vojne na Balkanu globoko prizadela tudi na osebni ravni. V sklepni besedi bi rad podčrtal, da so taki seminarji izredne pomembnosti. Po mojem mnenju utegnejo siriti po Evropi novo zavest o sodelovanju in o iskanju skupne poti mimo raznolikih jezikovnih in kulturnih specifik, ki bodo lahko samo bogatile združeno Evropo. Marko Jarc NOVICE GORICA / V SOBOTO IN NEDELJO V KULTURNEM CENTRU "L. BRATUŽ" V Državni knjižnici predstavitev slov. knjižničnega sistema V okviru niza srečanj »GONG za branje«, ki ga prireja Goriška knjižnica Franceta Bevka v sodelovanju z Državno posoško knjižnico v Gorici, bo danes ob 17.30 v predavalnici državne knjižnice v Ul. Mameli predstavitev slovenskega knjižničnega sistema in delovanja Bevkove knjižnice. Sodelovala bosta ravnatelj knjižnice Rajko Slokar in višji bibliotekar Boris Jukič, pogovor bo vodil ravnatelj državne knjižnice dr. Marco Menato. Jutri ob 17.30 bodo istih prostorih predstavili večjezični slovar« Lingue d’Eu-ropa: dizionario pratico italiano-friulano-slove-no-tedesco-inglese«. Sodelujejo avtorja, Marijan Brecelj in Gianni Nazzi ter profesor Lojzka Bratuž. Razstava v Socialnem centru V Javnem večnamenskem socialnem centru v ulici Baiamonti bodo danes ob 16.30 odprli razstavo izdelkov, ki so jih izdelali v dnevnih centrih v Gorici, GradiSCu in Krminu, kjer skušajo pomagati prizadetim osebam. Razstava izdelkov umetne obrti in roCnih del bo na ogled do 27. t.m. od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Pobudo sta uresničila Občina Gorica in medobčinski konzorcij asi. Evropski teden preventive Goriška zdravstvena ustanova se je aktivno vključila v Evropski teden preventive na področju omejevanja in preprečevanja zasvojenosti. Na območju občin Turjak in Škocjan so opravili podrobno raziskavo o porabi alkoholnih pijač, z občino Turjak pa je bil podpisan dogovor o skupnem izvajanju načrta za preprečevanje alkoholizma in rehabilitaciji oseb, ki so z alkoholom zasvojene. Ob zaključku Evropskega tedna preventive pa bo danes ob 12. uri v goriški splošni bolnišnici predstavitev sporazuma med Zdravstveno ustanovo, Provinco in Šolskim skrbništvom glede uresničevanja različnih pobud v korist mladih. Močna burja otežila gašenje Burja kakršne že dolgo nismo bili vajeni, je v nedeljo poskrbela, da so gasilci imeli kar precej dela z odstranjevanjem polomljenih vej, dreves, žlebov in reklamnih ponojev. ZveCer pa so gasilci, ob sodelovanju gozdne straže in prostovoljskih skupin, kar nekaj ur gasili požar, ki je zajel dve večji območji kraške gmajne nad Polačem in pri Poljanah. Goreti je začelo nekaj po 18. uri, plamene pa so pogasili nekaj pred 24. uro. Jutri v Podgori pogreb 3(Hetne Antonelle Blasig V Podgori bo jutri pogreb 30-letne Antonelle Gen-tile - Blasig. Vest o tragičnem dogodku se je včeraj bliskovito razširila med krajani, ki so vedeli za Antonellin boj za življenje in upali, da bi lahko ostala ob svojih otrokih, 12-letnemu Robertu in 7-letnemu Fabriziu, prvi obiskuje nižjo srednjo šolo v Ločniku, drugi osnovno šolo v Mošu in možu Marcu. Usoda je žal hotela drugače. Včeraj zjutraj je ugasnilo mlado življenje. Uspeh 40. pevske revije Cecilijanka v Gorici Nastopilo je devetnajst zborov - Priznanja sedmim zborovodjem Pevska revija Cecilijanka, ki združuje zbore iz zamejstva in matične domovine, je letos potekala v znamenju dveh jubilejev: 70-letnice skladatelja Stanka Jericija in 40-letnice revije. Pevsko srečanje na pobudo Zveze slovenskih katoliške prosvete so letos priredili že štiridesetic. Potekalo je v soboto, 21., in nedeljo, 22. t.m., v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža. Na dveh koncertih, v soboto zvečer in v nedeljo popoldne, je nastopilo devetnajst zborov s Tržaškega, Koroške, Goriškega in Slovenije. Jubilejna izvedba revije je bila tudi priložnost za podelitev priznanj pevskim zborom, za dolgoletno dejavnost in sodelovanje na reviji. Kar nekaj je zborov, ki so doslej na reviji sodelovali več kakor tridesetkrat. Posebno mesto pripada zboroma F. B. Sedej iz Steverjana in Standrež, ki sta na reviji pela osemintridesetkrat oziroma sede-mintridesetkrat. Priznanja za dolgoletno sodelovanje so ob letošnji reviji izročili tudi zborovodjem. Med prejemniki je tudi skladatelj - jubilant Stanko Jericijo. Priznanje je skupno prejelo sedem zborovodij. Največkrat doslej je na reviji Cecilijanka nastopil Zdravko Klanjšček, kar štiriino-semdesetkrat. V teh desetletjih je namreč vodil veC zborov in po večkrat nastopil na posameznih izvedbah revije. Priznanje so prejeli tudi Gabrijel Devetak, Ivo Kralj, Herman Antonie, Herman Srebrnič, Karlo Lavrenčič in že omenjeni Stanko Jericijo. Pomen tradicionalne pevske revije je na nedeljskem koncertu poudaril predsednik ZSKP Damjan Paulin in se javno zahvalil pevcem in zborovodjem za vztrajno in požrtvovalno delo, ki stoji za vsakim koncertom, nastopom, gostovanjem in drugimi nastopi, ki jih sicer lahko izrazijo številke. Za vsem je veliko vaj, priprav, požrtvovalnosti, vztrajnega dela. Prerez štirih desetletij Cecilijanke prinaša publikacija, ki so jo pripravili ob letošnji reviji in ki so jo, skupaj z zbornikom skladb Stanka Jericija, predsfavili na srečanju v petek zvečer. Glede nedeljskega koncerta velja podčrtati nekaj pozitivnih vtisov. Zlasti svež in prijeten nastop mladih pevcev okteta Vox iz Pliberka ter številčno močnega zbora Beneške korenine, ki sta pri poslušalcih utrdila vtis, da bo zborovska pesem še živela. Prijetna je tudi ugotovitev, da je po nekajletni odsotnosti na letošnji reviji Cecilijanka tokrat spet nastopil zbor Lojze Bratuž pod vodstvom Stojana Kureta. Revija je že nekaj let odprta tudi v italijanski prostor. Vsako leto nastopa kot gost tudi italijanski pevski zbor. Letos je to bil zbor Ermes Grion iz Tržiča. Na nedeljskem koncertu je nastopilo devet od desetih najavljenih zborov (le skupino Rože majawe je v Reziji zadržalo slabo vreme) iz celotnega zamejstva. Zadnji je bil na vrsti mešani pevski zbor F.B. Sedej, pod vodstvom Bogdana Kralja. Odziv poslušalcev je bil tudi tokrat zelo dober. Podelitev priznanj zborovodjem (foto Bumbaca) Slovensko stalno gledališče bo nocoj gostovalo v Tižiču Pred kratkim smo v novem občinskem gledališču v krminu lahko prisostvovali v vsakem oziru uspešni gledališki predstavi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, nocoj pa se bo slovenska gledališka beseda pojavila na drugem koncu pokrajine v prav tako obrobnem delu naselitvenega prostora naše narodnostne skupnosti. Na pobudo slovenskega kulturnega in rekreacijskega društva»TržiC«bo drevi ob 20.30 Slovensko stalno gledališče iz Trsta po daljšem času spet gostovalo v občinskem gledališču v TržiCu. Za slovenske rojake v teh in sosednjih občinah v Laškem pa tudi za vse, ki bi si želeli ponovno ogledati zabavno predstavo (ali za redke, ki si je še niso), bodo uprizorili ko- medijo« Afrika, ali na svoji zemlji«izpod peresa in v režiji Borisa Kobala. Igre menda ni treba posebej predstavljati, saj gre za največjo uspešnico našega gledališča, ki je doslej doživela več kot sto repriz in povsod zabavala in navduševala gledalce. Najbolj doživeto smo jo spremljali prav v naših manjšinskih krogih, saj so v njej postavjene na oder naše napake, zablode in slabosti seveda v komičnem ključu in z bodečo satirično žilico. Gostovanje SSG prirejajo v sodelovanju z občinsko upravo v Tržiču, pokrovitelj veCera pa je goriška pokrajinska uprava. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni občinskega gledališča (Corso del Popolo 20) nocoj ob 19.30 dalje. ŠTANDREŽ / POBUDA SKUPINE MLADIH Martinovi obiski po kleteh Obiskali so 12 kleti od Rupe do Jeremitišča in Štandreža V soboto, 14. novembra, je skupina potencialnih bodočih kletarjev (na sliki) ponovila pobudo, ki se je rodila lani ob Martinovem Času. Letošnji program je zajemal obisk dvanajstih kleti, kar je znatno veC kot lani od Rupe, skozi Jeremitišče vse do Štandreža. Vsak pridelovalec je obiskovalcem ponudil martinove dobrine s kapljico vina, v zameno pa so gostje podelili simbolično steklenico s štandreškim grbom ter oživeli že vesel dan z lepo slo- vensko pesmijo ob brenkanju kitare brkih kraških deklet. Upati je, da je bil obisk obojestransko koristen, saj so mladi imeli priložnost spoznati stare načine pridelovanja in stekleničenja vin, in so, vsaj v namenu, bili v spodbudo kletarjem za nadaljevanje že stare slovenske navade. Nevarnost je namreč, da bi razlaščanje domače zemlje in intenzivni ritem moderne družbe ogrozili ohranjanje te lepe tradicije. PREDSTAVITEV / V ČETRTEK Knjiga o športnih igrah Prisotni bodo vsi trije avtorji publikacije ŠOLE / INFORMATIVNI OBISKI Pika Nogavička vabi otroke v slovensko osnovno šolo Pred dvema tednoma je izšla »Velika knjiga slovenskih športnih iger«, ki na skoraj 500 straneh zelo podrobno obravnava obdobje, ki je bilo ključnega pomena pri razvoju in razvejanosti telesno-kul-turnih in športnih dejavnosti zamejskih Slovencev. Obdobje, ki ga skoraj s knjigovodsko natančnostjo opisuje knjiga, sega od leta 1958 pa do leta 1975. V tem času se je, najprej v Trstu nato pa še na tržaškem podeželju in Goriškem, zvrstilo kar 14 izvedb športnih igr, že pravih zamejskih olim-piad, kjer so bile zastopane vse najpomembnejše športne panoge. Udeležba je bila na igrah masovna, saj je na raznih tekmovanjih nastopilo gotovo več tisoC športnikov. Vsi ti mladi športniki, ki so danes že odrasli ljudje, so tedaj s svojim mladostnim zanosom predstavljali novi val v iskanju novih oblik udejstvovanja, organiziranega pristopa k raznim dejavnostim in oblikam druženja, ki so bile različne od kultumo-prosvetnega dela. Slo je za pojav, ki bi ga danes težko razumeli, a je predstavljal pomemben premik v vzponu, uveljavitvi in prodoru slovenskih organiziranih društev v širše športne in družbene kroge. Pomembno knjižno novost bodo predstavili tudi v Gorici in sicer v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Prisotni bodo vsi trije avtorji: prof. Bojan Pavletič, ki je poskrbel za zgodovinsko-politicno plat tekstov, športni novinar Branko Lakovič, ki je zbral vse razpoložljivo gradivo in uredil podatke o igrah in fotograf Mario Magajna, ki je takratne športne dogodke ovekovečil z dragocenimi posnetki, od katerih jih kar nekaj sto lahko vidimo v knjigi. Pika vabi v šolo. Tak je naslov dveh srečanj, ki ju prirejajo jutri dopoldne v slovenskih osnovnih šolah Otona Zupančiča v Gorici in Frana Erjavca v Standrežu. Pika je seveda Pika Nogavička, otroke pa vabi k obisku slovenske šole in njene pedagoške ponudbe. Srečanji, ki bosta v Gorici ob 9.30 in v Standrežu ob 11. uri, sta namenjeni otrokom zadnjih letnikov slovenskih otroških vrtcev iz Gorice in Štandreža, ki bodo tako lahko doživeli prV* stik s šolo. Toplo so na srečanji vabljeni tudi starši, ki bodo v pogovoru z učitelji lahko izvedeli kaj veC o ponudbi slovenske šole. Jutrišnjj srečanji naj bi ponudili prve napotke pred ja' nuarsko izbiro, kanj prihodnje leto vpisati otroke, o Čemer bo predvidoma sredi decembra sledilo še podrobnejše informativno srečanje za starše. ^ORjCA / ZARADI ŠTEVILNIH SENATORSKIH OBVEZNOSTI GLEDALIŠČE / »OPERA ZA TRI GROŠE« KINO Sen. Volčič izstopil iz občinskega sveta Načelniki skupin za zaprtimi vrati ž županom 0 bližnjih avdicijah glede zaščitnega zakona Sen. Mitja Volčič za Pušča goriski občinsk ®vet. Svoj odstop je nape edal na sinočnji seji sve a ln odločitel utemeljil Nezdružljivostjo aktivne sodelovanja v občin , m svetu s številnim obveznostmi, ki jih im °t senator in zarad Nuikcij v številnih med prodnih organizacijah ^Prisotnost na zasedanji! s®nata je obvezna, po dn: o1 strani pa ne morer zahtevati, da predsedni 0 .Ninskega sveta sklic Se)e samo v dneh, ko ser Prost senatnih obvezne SU«, nam je pred sinocnj ?6i° povedal senato °lcič. Ob številnih odge y°rnostih, ki jih je 2 bnel, je v zadnjem čas bobil se nekaj novih: h Voljen je bil za podprec hodnika parlament ohodnoevropske zveze Pri Svetu Evrope je pc ročevalec, ki preverja pc 8°ie Armenije za vstop ovropske organizacije, pc ,8 lega pa je Se predsec brk za Italijo v interparh brentami uniji s pariš brenti držav nekdanje Ji Soslavije. »Kljub odstc Pb«, je zagotovil Volek >>0stajam na razpolago z ^Sevanje vseh probleme Dorice«. Zupan Valeni |bu je želel uspešno del br ga prosil za posredc Vanje, da bi se ugodn rešil problem selitve pc Voljstva karabinjerjev Vojašnico v Ul. Duc d Aosta. Formalno bo Volčičev odstop uvrščen na dnevni red ene naslednjih sej občinskega sveta. Njegovo bresto bo prevzel prvi Neizvoljeni na listi Oljke br. Umberto Pacenza, pri-Nrarij oddelka za obolenja Na dihalih v splošni bol- nišnici. Pred sinočnjo sejo občinskega sveta so načelniki svetovalskih skupin z županom za zaprtimi vrati razpravljali o bližnjih avdicijah glede zaščitnega zakona. Kot smo izvedeli, so predstavniki posameznih strank zastopali že znana stališča: načelniki levosredinskih skupin so pozitivno ocenili perspektivo zaščite manjšine, desnosredinska večina pa ima o tem v glavnem odklonilno stališče. Ob ugotovitvi, da je tudi župan Valenti, ki bo v Rimu zastopal vso mestno javnost, zavzel odklonilno stališče do zaščitnega zakona, je Romano (SKP) predlagal, naj o tem javno razpravlja občinski svet. Predlog je bil zavrnjen: zanj sta glasovala samo še Cosma (MS) in Tavagnutti (Liga), proti je bilo 19 svetovalcev večine, 7 iz leve sredine se jih je vzdržalo, sen. Volčič ni glasoval. V zvezi z delovanjem občine gre omeniti tudi kritično stališče predstav- nika Zelenih Bona o na prejšnji seji odobrenem načrtu v vrednosti 15 milijard lir za ureditev vpadnic v mesto (pri Loč-niškem mostu in na Tržaški ulici). Bon ugotavlja v izjavi za tisk, da je poseg improviziran in ni usklajen ne z regulacijskim ne s prometnim načrtom. Povsem manjkajo smernice za ureditev prometa, v načrtu pa ni sledu o kolesarskih stezah. Obstaja nevarnost, da se potrosi veliko denarja, problemi pa ostanejo nerešeni ali se kvečjemu premaknejo nekoliko dlje. Zeleni tudi nasprotujejo zaprtju avtobusne postaje APT v centru mesta. Ureditev postajališča za vozila blizu železniške postaje utegne biti sprejemljiva, menijo, terminal za potnike pa naj ostane v mestu, saj v predlagani rešitvi sploh ni zagotovljena integracija železniških, medkrajevnih in mestnih avtobusnih prog in obstaja torej nevarnost dodatne izgube potnikov. Korošci so ponudili uprizoritev na visoki amaterski ravni Brechtova »Opera za tri groše« v postavitvi koroških rojakov, članov amaterskega gledališča Trotamora iz Šentjakoba v Rožu, je tudi v Gorici dosegla svoj cilj. Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je bila prireditelj petkovega večera v goriškem Kulturnem domu, ima zaslugo, da je tudi goriškemu občinstvu ponudila zanimivo gledališko prireditev, ki povezuje klasični teater in operne prvine. Obenem je večer bil prispevek k medsebojnemu poznavanju in povezovanju slovenske manjšine na Koroškem in naše v Italiji. Rojaki iz Koroške so tudi pri nas potrdili dejstvo, da so se lotili zahtevne opere Bertolta Bra-chta in Kurta VVeilla in jo izvedli na visoki amaterski ravni. »Opera za tri groše« v režiji Marjana Stikra (za glasbo pa je poskrbel Jozej Stikar) je bilo zanimivo kulturno doživetje, ki je na določene trenutke učinkovalo pri gledalcih na pretresljiv način, saj so prizori oziroma besedilo igre iz- ražali vrsto življenskih resnic, ki dajejo misliti slehernemu izmed nas dajejo misliti. Tudi zato je bila predstava zanimiva in je zadovoljila gledalce. Na sliki (foto Bumba-ca) prizor iz predstave GORICA / PRED 55 LETI SO JIH DEPORTIRALI Spomin na judovsko skupnost Polaganje venca pred postajo in komemoracija v sinagogi Včeraj so se v sinagogi v Ascolijevi ulici spomnili 55-letnice deportacije go-riške židovske skupnosti, ki so jo leta 1943 na ukaz nacifašistične oblasti odvedli in nato skoraj do kraja pokončali v uničevalnih taboriščih. Na pobudo Društva prijateljev Izraela o včeraj položili venec k obeležju pred železniško postajo, sledila pa je komemoracija pri sinagogi, kjer so prebrali imena vseh deportiranih in kjer je govoril rabin U. Piperno iz Trsta (na sliki - foto Bumbaca). JnPS / POSVET O AKTUALNI TEMI Vlogo in dejavnost zavoda za skrbstvo na Goriškem Zavod za socialno skrbstvo (INPS) na Goriškem izplačuje skoraj i tisoč pokojnin in bo letos (1998) izdal za sko-ra) 675 milijard lir, kar Ppmeni skoraj dve mi-hjardi lir dnevno. 33.496 Npravicencev prejema Pokojnino iz delovnega razmerja (odvisno delo), °'787 je upravičencev, Nekdanjih samostojnih Poklicev, preko osem ti-soč pokojnin pa se izplačuje na podlagi med-Narodnih konvencij, od tega skoraj 7.500 za ob-Njocje nekdanje Jugosla-Vl)e. Nove naloge je za-v°d prevzel prav v Zadnjem obdobju, ko skr-1 za plačevanje pokojnin Clvilnim invalidom Sezonske novosti ^ moških jr oblačil GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 (3.750 upravičencev). Zavod torej s svojo dejavnostjo predstavlja pomemben delež v družbeni in gospodarski strukturi na Goriškem. Zaradi specifičnih nalog, ki izhajajo iz strukture gospodarstva in geopolitične lege, so izkušnje poslovanja zanimive ne samo na krajevni ampak tudi na vsedržavni ravni. O javnem skrbstvu in vlogi zavoda INPS bo govor na posvetu v petek, 27. t.m., ki ga prirejata Pokrajinski odbor zavoda INPS in pokrajinsko ravnateljstvo in bo potekal na gradu, ob prisotnosti najvišjih predstavnikov zavoda. Posvet se bo sklenil s posegom predsednika INPS Giannija Billie. O vlogi zavoda in ciljih petkovega posveta je bil včeraj govor na srečanju za tisk z ravnateljem dr. Biagiom Giacconejem ter predsednikom pokrajinskega odbora INPS Alfredom Nativijem. TRGOVINSKA ZBORNICA Kmalu nov predsednik Rešen spor med kmeti za mesto v odboru Ni več ovir za imenovanje novega predsednika Goriške trgovinske zbornice. Se do prejšnjega tedna so bile težave, ker nov svet zbornice ni bil še sestavljen. Nerešen je bil še spor med kmetijskima združenjema Conf-coltivatori in Agricoltori Giuliani, kdo med njima naj imenuje drugega predstavnika kmetov (prvega ima Coldiretti). Konec prejšnjega tedna so se domenili, da bo v prvem obdobju imenovan Danilo Canesin (Confcol-tivatori), kasneje pa naj bi prišlo do rotacije. Canesi-novo ime so že sporočili deželni vladi v Trst. Tako je znanih vseh 22 članov novega odbora Trgovinske zbornice. Utegne se torej zgoditi, da bo odbor kmalu konstituiran in da bodo takrat izvolili novega predsednika. Dr. Enzo Bevilacqua, ki mu je bil podaljšan mandat prav zaradi nesoglasij, kakršno je bilo omenjeno. bo zapustil zbornico po več kot desetletnem vodenju. Ni še znano, za koga se bodo odločili člani odbora. Vse kaže, da bo prišlo do izbire med dvema kandidatoma. To sta Emilio Sgarlata, predsednik goriške zveze indu-strijcev, ki ga podpirajo industrije! in drugi, in Gianfranco Tabai, ki je bil dolga leta vodja italijanskega zunanjetrgovinskega urada ICE v Zagrebu in ga predlagajo obrtniki. Omenjajo, da dobro pozna trge srednje in vzhodne Evrope, kar je za goriško gospodarstvo pomembno. Goriška zbornica je v deželi še edina, ki čaka na novega predsednika. Predsednike sedaj neposredno volijo odborniki, ki jih na to mesto predlagajo stanovska 'Združenja in delavski sindikati, in niso več imenovani od deželne politične oblasti. Marko VValtritsch Mamila: v priporu so trije itietniki Karabinjerji so v noči na nedeljo priprli tri osemnajstletnike iz Gorice zaradi posesti in preprodaje mamil. Za zapahi so se znašli D.D., D.D.C. in D.T., medtem ko so proti četrtemu mladeniču, R.D. napisali ovadbo. Karabinjerji so zasegli 70 gramov hašiša in različno opremo za pripravo odmerkov. Pristojnim organom so sporočili imena osemnajstih oseb, za katere so ugotovili, da so občasno ali stalno jemali mamilo. Zgleda, da gre predvsem za mlajše osebe. Delokrog skupine, ki je osumljena posesti in preprodaje mamil naj bi bili javni lokali v mestu. Dve od priprtih oseb naj bi karabinjerji prijeli prav med razpečevanjem. Preiskavo vodi državni tožilec dr. Carmine Laudisio. Bmum Na pobudo drušfta TR2IČ, v sodelovanju z občinsko upravo in s pokroviteljskem Goriške pokrajine Boris Kobal AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI Režija: BORIS KOBAL h Danes, 24. t. m., ob 20.30 ""A V v OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU J GORICA VTITORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Out of sight«. I. George Clooney. VTITORIA 3 18.30-20.30-22.30 »The opposite of sex«. Rež. Don Ross, i. Cristina Ricci. Prep. ml. pod 18. letom. CORSO Rdeča dvorana: 18.00-20.00-22.00 »II fanta-sma delPOpera«. R. Dario Argento, i. Asia Argento. Modra dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. Rumena dvorana: 17.00-18.30-20.30-22.30 »Gallo ce-drone«. I. Carlo Verdone. TR23C EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. GLEDALIŠČE SKRD TR2IC, v sodelovanju z Občino Tržič in pod pokroviteljstvom Goriške pokrajine, vabi na uprizoritev komedije Borisa Kobala »Afrika ali Na svoji zemlji« danes ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopa SSG iz Trsta. ti PRIREDITVE ZSSDI vabi na predstavi-tev»Velike knjige slovenskih športnih iger«(1958-1975). Pomembno knjižno novost bodo predstavili v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri v mah dvorani Kulturnega doma v Gorici. Prisotni bodo avtorji prof. Bojan Pavletič, novinar Branko Lakovič in fotograf Mario Magajna. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev KNJIŽNE ZBIRKE GMD za leto 1999 v petek, 27. novembra, ob 18. uri v Katoliški knjigami na Travniku. KD O. ZUPANČIČ organizira predavanje na temo: Otrok današnjega časa, kako doseči harmonijo v otrokovem razvoju? Na to in druga vprašanja bo odgovarjala prof. Teja Pelicon VVeber, spec. vvaldorf. Srečanje bo v četrtek, 26. novembra, ob 20.30 v domu A. Budala v Standrežu. KONCERTI KDO. ZUPANČIČ vabi na koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Standrežu. 23 OBVESTILA STEVERJANG rojeni v letih 1931, 1932 in 1933 prirejajo 28. novembra družabno srečanje, ki se bo pričelo ob 18. ml z mašo v Steverja-nu, zaključilo pa z družabnostjo v domačem gostišču. Prijave: Alojz Mužič (tel. 0481/884082), Saverij Rožič (0481/390688), Bruno Pla-ninšček (0481/884073). Informacije za Steverjance, ki živijo v Sloveniji, daje Davorin Pelizon (065/46120). I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORIG - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787. POGREBI DANES v Tržiču: 11.00, Maria Grazia Pusateri iz bolnišnice v cerkev sv. Ambroža in na pokopališče. NOVICE RUSIJA / ZARADI ZAČETKA PLJUČNICE Stavka železničarjev v šestih državah EU MADRID - Stavka železničarjev, ki v šestih državah Evropske unije protestirajo proti napovedani liberalizaciji železniškega prometa v EU, je povzročila velike motnje v železniškem prometu v Španiji in Franciji, iz Belgije in Grčije pa poročajo o popolnem zastoju. Po podatkih državnega radia je včeraj v Španiji po rednem voznem redu vozilo le kakih 50% vlakov. V naseljenih območjih kot so Madrid, Barcelona in Bilbao sta v času prometnih konic vozili dve tretjini vlakov. Potniki so komajda občutili posledice stavke, je dejal tiskovni predstavnik državne železniške družbe Renfe. Iz Francije so poročali, da po običajnem voznem redu vozi le vlak Eurostar med Parizom in Londonom ter nekateri vlaki proti vzhodu države. Iz Belgije in Grčije pa so poročali o popolnem zastoju železniškega prometa. Stavka se je začela predsinoci ob 21. uri po srednjeevropskem Času in bo trajala 24 ur. Poziv vlade albanskim strankam TIRANA - Albanska vlada je vse sprte politične stranke v državi pozvala, naj priznajo izide referenduma o novi ustavi. Referendum je kljub bojaznim potekal mirno in po pravilih, izidi referenduma pa naj bi bili znani danes. Se pred objavo uradnih izidov je prišlo do spora med vladajočimi socialisti in opozicijskimi demokrati, ki so svoje privržence pozvali k bojkotu referenduma. Vladajoča socialistična stranka je govorila o uspehu, demokrati pa o popolnem neuspehu referenduma. Generalni sekretar socialistov Gramoz Ruci je predsinoci povedal, da je svoj glas oddalo okoli 55 odstotkov od skupno 1, 9 milijona volilcev, za novo ustavo pa je glasovalo do 90 odstotkov ljudi. Opozicijski voditelj Šali Berisha je udeležbo na referendumu ocenil na 35 odstotkov. Berisha je pozval k množični udeležbi na demonstraciji na tiranskih ulicah v protest proti poneverjanju izidov nmedeljskega ustavnega referenduma. Irak poziva OZN k reviziji sankcij BAGDAD- Bagdad je vCeraj pozval Varnostni svet Združenih narodov k globalni reviziji sankcij proti Iraku in njihovi odpravi ter se ob tem pritožil nad ravnanjem vodje posebne komisije' OZN za razorožitev Iraka (Unscom) Richarda Butlerja. Dnevnik Babel, ki ga vodi sin iraškega predsednika Sadama Huseina, je izrazil mneje, da bi Varnostni svet moral začeti globalno reviziji sankcij, zato ker je Irak obnovil sodelovanje z inšpektorji OZN. Dnevnik As-Saura vladajoče stranke Baas pa je Varnostni svet OZN opozoril na ravnanje Butlerja, ki po njihovem mnenju »skuša ovirati globalno revizijo sankcij in poslabšati odnose med Irakom in OZN«. »Z zahtevo po izmišljenih dokumentih skuša Butler dobiti nov izgovor za Združene države Amerike in nadaljevanje njene sovražne politike do Iraka,« je zapisal dnevnik. (STA) Jelcin v bolnišnici, zahteve po predčasnih volitvah Volitve zahtevo celo pro-Jelcinova stranka Rusija naš dom MOSKVA - Rusi so lahko včeraj dobro minuto gledah svojega predsednika v bolnišnici na srečanju s kitajskim predsednikom Jiangom Zemingom. Boris Nikolajevič Jelcin ni izgle-dal nič slabši kot običajno, Ce izvzamemo, da je bil nekoliko bledikav (na sliki AP) . Ruskega predsednika so predvčerajšnjim sprejeb v bohiišnico zaradi začetka pljučnice, saj je njegova telesna temperatura znašala 38, 9° Celzija. Med štiride-setminutnim pogovorom z Jiangom Zeminom, ki so mu prisostvovab še zunanji minister Igor Ivanov, Jelcinov diplomatski svetovalec Sergej Prihodko in ruski veleposlanik na Kitajskem Igor RogaCov, je zdravnikom z antibiotiki kot kaže že uspelo zbiti vročino. Njegov predstavnik za tisk Dmitrij Jakušin je vCeraj optimistično izjavil, da se zaradi pljučnice ostane v bolnišnici od osem do deset dni. Seveda se bo to lahko zgodilo le v primeru, da ne bi prišlo do komplikacij, teh pa marsikdo ne izključuje. Vsekakor so takoj odpovedati vse Jelcinove obveznosti za prihodnjih deset dni, tako tudi obisk nizozemske kraljice Beatrix in njenega moža. Nizozemski kraljevski par bi moral prispeti v Moskvo že jutri. Seveda je ponovni sprejem Borisa Jelcina v bolnišnico takoj sprožil zahteve po predčasnih volitvah. Najglasnejši je bil vodja neokomunistov Ge-nadij Zjuganov, ki je zahteval izredno sklicanje dume in sveta federacije, na katerem bi preučili novonastali položaj. Komunistični vodja je ponovil, da se nje- gova stranka zavzema za ustanovitev funkcije podpredsednika, »gospodu Jelcinu« je zaželel Čimprejšnje okrevanje, a takoj dodal, da je njegova bolezen »neozdravljiva« in da Jelcin »ni veC odgovoren in da ni v stanju voditi države«. Bolj kot Zjuganova je presenetljiva zahteva po predčasnih volitvah s strani načelnika poslanske skupine stranke Rusija naš dom (NDR) Aleksandra Sohina. Po njegovih besedah bi morali za poletje leta 2000 predvidena predsedniške volitve anticipirati na prihodnje leto in jih združiti z volitvami za obnovo Dume. Sohin je svojo zahtevo utemeljil s trditvijo, da predsednik Jelcin ni v stanju v celoti opravljati svojih predsedniških funkcij. Prav tako se je zavzel za reformo ustave in za pooblastila premiera Cerno-mirdinu, ki v bistvu že dalj Časa opravlja funkcijo podpredsednika. Jelcinov predstavcnik za tisk Dmitrij Jakušin je takoj poudaril, da ni razlogov za predčasne volitve. Premier Primakov pa je bil bolj previden, sa je »izrazil upanje«, da bo do predsedniških volitev prišlo ob izteku Jelcinovega mandata poleti leta 2000. Jelcin je bil v zadnjem obdobju že tolikokrat v bolnišnici, prestal je tudi pet srCnih baypassov, imel že dvojno pljučnico, sedanja pa naj bi se razvila iz bronhitisa, zaradi katerega je prekinil obisk v srednjeazijskih republikah, se odpovedal dunajskemu vrhu, potovanju v Kuala Lumpur in obisku v Indiji. Po dosedanji ruski ustavi prevzame začasne posle predsednika republike pre- mier, ki razpiše predčasne volitve. Seveda to le v primem, da predsednik umre, ali pa da ni veC v stanju opravljati svoje funkcije. Včerajšnje Sohinove izjave potrjujejo, da se tudi stranke, ki odkrito podpirajo predsednika Jelcina že pripravljajo na predčasne volitve. Trenutno je pet uradnih kandidatov za predsednika republike, in sicer: Genadij Zjuganov, 54 voditelj ruskih neokomuni- stov, ki ima relativno večino v dumi in lahko raCuna vsaj na 20% privržencev; Jurij Lužkov, 62 moskovski župan, ki je komaj ustanovil svojo stranko in bi lahko s svojimi populističnimi odkloni odvzel glasove levici; Aleksander Lebed, 48-letni nekdanji general padalcev, ki je zelo priljubljen med ljudstvom in prestavlja pravo neznanko; Viktor Cemomirdin, 60-letni nekdanji premier, ki ga podpirajo nekdanji naftni in plinski monopoli; Grigorij Javtinski, 46-let-ni ekonomist in voditelj H" beralno-reformisticn® stranke Jabloko, ki je bil stalno v opoziciji. Kljub temu, da je to izrecno zanikal, bi bil lahko predsedniški kandidat tudi sedanji 68-letni premier Jevgenij Primakov, ki ima dolgo politično kariero pod vsemi zastavami in bi lahko predstavljal kompromisnega kandidata. EU / SVET KMETIJSKIH MINISTROV EVROPSKA UNIJA / DVOJNO ZASEDANJE MINISTROV V BRUSLJU, Niso odpravili embarga za britansko govedino O tem bo sedaj odločala Evropska komisija, ki bo skoraj gotovo preklicala prepoved uvoza govedine BRUSELJ - Svetu kmetijskih ministrov Evropske unije vCeraj na zasedanju v Bruslju ni uspelo sprejeti dokončne odločitve o odpravi embarga na britansko govedino, saj predlog ni dobil kvalificirane večine glasov, enako pa zadostne večine ni bilo na strani, ki je bila proti. Po postopku bo tako o odpravi embarga odločala Evropska komisija, sicer predložiteljica predloga, kar torej pomeni, da bo embargo tudi v resnici od-pavljen. Proti odpravi embarga je vCeraj glasovala le Nemčija, vendar pa so se vzdržale kar štiri države: Luksemburg, Francija, Španija in Avstrija. Za odpravo embarga na govedino, ki ga je Evropska unija uvedla leta 1996, po izbruhu epidemije bolezni norih krav v tej državi, bi Velika Britanija potrebovala osem glasov za. Evropska komisija bo glede na vire v Bruslju o embargu najverjetneje odločala še ta teden, preden pa bo določila datum za vnovičen začetek izvoza britanske govedine, bo v Veliko Britanijo znova poslala strokovne inšpekcijske ekipe. Odgovora, kdaj bo torej odprava embarga tudi v praksi uveljavljena, komisija za zdaj ne podaja Evropska unija je letos spomladi ukinila embargo na severnoir- sko govedino, kjer je bilo že od samega začetka najmanj primerov te bolezni, poleg tega pa se je petnajsterica strinjala, da je severnoirski sistem nadzora nad Čredami zadovoljiv. Zaradi uspešnega zatiranja bolezni je Evropska komisija pred kratkim ocenila, da bi bilo moC embargo postopoma odpraviti po vsej Veliki Britaniji. Po britanskih podatkih je zaradi embarga na prodajo govedine in goveda ta država izgubila tržišCe, še leta 1995 vredno več kot 650 milijonov funtov. Na leto je Velika Britanija prej izvozila okrog 270.000 ton govedine in teletine. (STA) Naskladje ostaja tako med petnajsterico kot enajsterico Sporno bodoče finansiranje unije in zastopanje evra navzvez BRUSELJ - Tudi včerajšnja razprava ministrov Evropske unije za gospodarstvo in finance je pokazala, da petnajsterica še vedno ni usklajena glede predloga iz Agende 2000 o prihodnjem financiranju unije. V Agendi je Evropska komisija predlagala, naj poraba unije v obdobju do leta 2006 ne preseže 1, 27 odstotka bruto proizvoda povezave, kar je v bistvu zgornja meja porabe, dogovorjena do leta 1999. Da bi taksen finančni okvir zadostoval za prihodnje stroške povezave s širitvijo vred se strinja veC držav petnajsterice. V prvi vrsti so na tej strani Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Francija, Švedska in Danska, medtem ko omejevanju porabe nasprotujejo Španija, Grčija, Portugalska in Irska, najveCje prejemnice denarja iz skupnega proračuna. Te se bojijo, da bi bile zaradi strogega omejevanja odlivov iz skupne blagajne na račun širitve prikrajšane za sedanje ugodnosti. Prav tako ostaja EU še naprej razdeljena do načina plačevanja denarja v skupno blagajno, pri Čemer Nemčija, Avstrija in Nizozemska, vse neto plačnice, ne odstopajo od zahteve po 'precejšnjem zmanjšanju njihovih prispevkov v proračun. Namen včerajšnje razprave je bil v bistvu razjasniti stališča in pripraviti podlago za razpravo o prihodnosti unije, ki se jo bodo na prihajajočem dunajskem vrhunskem zasedanju IcT-tili voditelji povezave. Ti bodo skušali začrtati smernice prihodnjega sporazuma, ki naj bi ga glede na dogovor iz vrha v Cardiffu unija dosegla do marca prihodnje leto. Financiranje unije pa ni edino sporno vprašanje, saj je tu še predlog reforme skupne kmetijske politike, kjer so stališča še naprej precej različna, kar je potrdilo tudi zasedanje kmetijskih ministrov v Bruslju. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je petnajsterico pozval, naj pospeši razprave, da bo dogovor marca sklenjen, ker je od njega odvisna prihodnja podoba miije po razširitvi. Neuspešni v dogovarjanju so bili vCeraj ministri enajstih držav evra, Ki jim ni uspelo doseCi dogovora o zunanjem zastopstvu Članic Gospodarske in denarne unije (EMU). Za veC držav je namreč sporen predlog Evropske komisije, po katerem naj bi evro-obmocje navzven skupaj zastopali svet EU, komisija in Evropska centralna banka (ECB). Francija in Italija nasprotujeta sodelovanju komisije v tem zastopstvu, Nemčija se še ni opredelila, komisija pa opozarja, da bi njena izločitev pomenila kršenje Maastrichtske pogodbe. Dokončno odločitev o tem naj bi sprejeli voditelji enajsterice na vrhunskem zasedanju na Dunaju. PaC pa so se ministri enajsterice strinjali glede proračunske discipb' ne, ki jo je za uspešno in stabilno skupno valuto treba nadaljevati. Na Silvestrovo bo v Bruslju posebno zasedanje finančnih ministrov, ki bodo dan pred uvedbo evra dokončno določili vrednost nacionalnih valut v razmerju do skupne valute. (Mihela Zupančič/STA) JESENSKA ZIMA / PO ŠE NEPOPOLNIH PODATKIH IZ EVROPE Mraz je terjal 80 žrtev Najhuje je bilo na Poljskem, kjer je zmrznilo 31 brezdomcev in pijancev, število žrtev bi bilo še večje, če ne bi posegla policija in brezdomce pospremila v zavetišča - V Moskvi 15 mrtvih Pad^?SAVA' MOSKVA, RpMZ, MADRID BUKA- za iJA ' ^ hudega mra-> ki je zajel Evropo, je do t eral terjal najmanj 80 žr-• Samo na Poljskem, kjer so temperature padle do 22 stopinj pod ničlo, je doslej zmrznilo 31 ljudi, v Moški pa je pri temperaturah minus 15 stopinj zmrznilo najmanj 15 ljudi. Po podatkih poljske policije so morali z ulic poljskih mest v zadnjih dneh rešiti na stotine pijanih ljudi, zatodSča za brezdomce pa so polna. V Parizu so umrli Štirje brezdomci, ki so prenočil na prostem, Žrtev med brezdomci pa se bojijo tudi na Češkem. V severnobelgijskem Gandu je prav tako umrl neki brezdomec Sneg, ki nepretrgoma pada že 24 ur, je ohromil promet tudi na vzhodu Romunije, kjer je na cestah v vozilih obtičalo na stotine ljudi in tudi tu je prišlo do mrtvih. Medtem ko se v Kataloniji in na Costi Bravi borijo z mrazom, pa Kanarske otoke ogroža suSa. Zaradi neobičajno tople jeseni in pomanjkanja padavin obstaja nevarnost, da bodo morali na otoku Tenerife omejih porabo vode. Iz Grčije poročajo, da je zaradi močnega deževja prišlo do poplav v prestolnici Atene in na otoku Peloponez. S severa države poročajo o močnem vetru, ki je v solunskem pristanišču povzročil gmotno škodo, prevrnil pa je tudi manjšo ladjo, s katere pogrešajo štiri mornarje. V Atenah in Pireju so gasilci prejeli vec kot 60 tu, saj je v južnem predmestju Aten vec prometnic poplavljenih. O močnem deževju na območju prestolnice so poročali že minuli petek. PredsinoCi se je deževje okrepilo, vremenoslovci pa v kratkem ne napovedujejo izboljšanja vremena. (STA/CR) Zimska idila na 800 metrov visokem Feldberhu pri nemškem Frankfurtu (Telefoto AP) klicev zaradi poplavljenih hiš in trgovin, poročajo pa tudi o zmešnjavi v prome- APENINSKI POLOTOK / NAJHUJE V SREDNJI IN JUŽNI ITALIJI Sibirski mraz pesti vso Italijo Zaradi mraza umrle tri osebe, eno pa pogrešajo - Najhuje v krajih, ki jih je prizadel potres e RlM - Trije mrtvi in 119 pogrešena oseba je agiCni obračun sibirske-6a mraza, ki je ta konec .emta zajel Apeninski po-° °k. V neki vasi 40 kilo-ehov od Avellina sta aradi ogljikovega mo-°ksida, ki je uhajal iz erjavnice (posoda z er)avico brez dimnika), /terla dva zakonca. V bol-Strici v Vibo Valentii je tiedeljo umrl 91-letni P°kojenec, ki ga je zet ašel nezavestnega v ne-jjkurjenem stanovanju v aJu San Pietro di Carida Pn Reggio Calabrii, pri acerati od nedelje pa Pogrešajo nekega 69-let-^ga pastirja. srb ° ne(teljskem obilnem Oženju v srednji in juž-Italiji se je vreme včeraj s oliko izboljšalo, saj so e temperature nekoliko Dm8*111!6' V APuli)i je sneg P ošel v dež, ki sedaj P°vzroca dodatne nevšec-?sh> saj je prišlo do po-{J v Bariju in pokrajini, . da so morali poseči jv. oi in prometna poli-Ja, ki je nudila pomoč v odi obticanim avtomo-1 lst°m. Neurje s sne-°0In in dežjem pa se ved-: 0 Posti Bazilikato, kjer po^a)hujše v Materi in Sneg in orkanski veter vedno pestita Marke in tT^orio, kjer najvecje ave še vedno občutijo Jfdeti po potresu, ki še mn0 Prebivajo v bival-^ zabojnikih. Prejšnjo °C je sunek vetra prevrni tak bivalnik v vasi tancospino di Gualdo amno. £ sreni v njem ni 0 nobenega, občinski Jjtebenm pa so takoj dni z dodatnimi vrvmi stv 6 bivalnike. Prebival-0 celotnega območja so pozvali, naj pušča teci curek vode, tako da bi preprečili, da zmrznejo vodovodne cevi. Zaradi obilnega snega in nizkih temperatur v številnih krajih včeraj ni bilo pouka. Oblasti pa že proučujejo možnost, da bi priletne osebe iz bivalnih kontejnerjev preselili v hotele, dokler ne bo minilo najhujše. Po vremenskih napovedih, danes ne bo prišlo do bistvenih izboljšal. Bistveno se bo otoplilo šele jutri in to predvsem v severni in srednji Italiji, medtem ko za Četrtek pričakujejo od zahoda novo poslabšanje. Do takrat pa bi se morale temperature tako dvigniti, da razen v Alpah bo povsod drugod predvsem deževalo. mam Iplp' Izdatne snežne padavine so prikrile tudi od potresa prizadeti Assisi CTelefoto AP) V slovenskem visokogorju pol metra snega LJUBLJANA - Ta konec tedna je v slovenskem visokogorju zapadlo do 10 centimetrov novega, suhega snega, nadaljuje pa se mrzlo in vetrovno vreme. Pihal je moCan severovzhodni veter. Temperature so se na nadmorski višini 2500 metrov s sobotnih -18° dvignile na -11° Celzija. V visokogorju Julijskih in Savinjskih Alp je na višini 2500 metrov do 55 cm snega, na 1500 mehih pa 20. Na višini 1000 mehov je snega sedaj okoli 15 cm, nižje - razen na Kočevskem pa vse manj. Nov sneg je mehak, vendar večinoma spihan v zamete. Pod njim je nad 1900 metri nadmorske višine hd in poledenel stari sneg. Nevarnost snežnih plazov je 1. stopnje. V naslednjih dneh bo mraz popustil. Na 1500 mehih se bo segrelo celo do kakšne stopnje nad ničlo, pa tudi višje bodo temperatme le okoli -4°. V torek bo še rahlo snežilo, zapade pa lahko do 10 cm snega. (STA) Otoplitev v F J K, sneži pa v Kamiji in na Trbiškem VIDEM - Po izredno nizkih tempraturah v prejšnjih dneh, ki so dosegle svoj vrhunec v nedeljo, se je v Furlaniji Julijski krajini vCeraj nekoliko otoplilo. Na obmpčju hriba Zoncolan pri Ravasclettu so včeraj namerili »samo« -9° Celzija, medtem ko je v nedeljo živosrebrni stolpec zdrknil kar na -14° Celzija. V furlanski nižini se je temperatura vCeraj sukala okoli ničle, v mestih pa se je povzpela celo nad ničlo. Izredno nizke temperature niso povzročile večjih težav razen burje v Trstu in tržaški okolici. Tudi včerajšnje sneženje na Trbiškem, kjer je snežna odeja že debela 10 centimehov ni bilo težav v prometu. Se manj težav je v Karniji tako v Ravasclettu kot v Forni di Sopra, kjer je zapadlo le pet centimetrov snega. Kljub hihemu posegu cestarjev s snežnimi plugi in posipavanjem s soljo, prometna policija svetuje vsem avtomobilistom, ki se podajo severno od Vidma, da imajo zimske gume ali s seboj snežne verige Zaradi izrednih snežnih padavin je do najhujših zastojev prišlo na avtocesti Salerno-Reggio Caiabria pri Cosenzi (AP) PRIREDITVE Torek, 24. novembra 1998 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Cristallo V četrtek, 26. novembra ob 20.30, 27. ob 20.30, 28. ob 16.30 in 20.30 ter 29. ob 16.30, Grup p o Triestino predstavlja delo Lina Carpinterija in Mariana Faragune »Udrai nel mar che mormora (Maldobrie di terra e di mare)«. Režija Mimmo Lo Vecchio. Gledališče Rossetti Od 10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Od 11. do 23. decembra »Sorelle Materassi«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Kinodvorana Alcione Ciklus osmih filmov v francoskem originalu V sredo, 25. novembra, Erič Rohmer »Racconto d’autunno« (Conte d’automne). Gl FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Operna sezona 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 30. novembra ob 20.30, Trio iz Milana - B. Giuranna. Dvorana Tripcovich V soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore. Trieste p rima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra V sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Alfredu V sredo, 2. decembra, Tony Gatlif »Gadjo dilo« (Lo straniero pazzo). Avditorij muzej Revoltelia 9. festival - Film in gore Jutri, 25. novembra ob 20.30, »Lecho du Thien shan« (Švica). V sredo, 2. decembra ob 20.30, »Soča - The eme-rald river« (Avstrija). Gledališče Mlela Jesenske predstave v okviru Salom Trst V četrtek, 26. novembra »Kino Yiddish med dvema svetovoma«. V četrtek, 26. novembra ob 18.00, »Vzpon. Pionirji v Izraelu«. MILJE Gledališče Verdi V četrtek, 26. novembra ob 16.30, Gledališče La Contrada predstavlja otroško igro Uga Vičiča »Nagajiva princesa«. BOUUNEC Gledališče Franceta Prešerna TFS STU LEDI prireja ob svoji 25-letnici plesno-pevsko predstavo »Stu ledi nej pride miter ...«. Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis -LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev. V torek, 1. decembra ob 20.30 Corrado Rojac -harmonika in Pierpaolo Levi - klavir. TREBČE Cerkev sv. Andreja V petek, 27. novembra ob 20. uri, priredi SPD Primorec - Tabor, celovečerni koncert komornega moškega zbora Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč. GORICA Kulturni dom V petek, 4. decembra ob 20.30 bo večer slovenske popevke pevca »Gianni Rijavec in Vladimir Čadež z Big Ben quartetom«. STANDREŽ Kulturno društvo Oton Župančič V nedeljo, 29. novembra ob 18. uri bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, v občinski telovadnici v Standrežu. Predstava bo v soboto, 28. novembra ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo člani skupine pripravili tudi fotografsko razstavo. SKD Primorsko - Mačkolje, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in ZSKD, priredi v nedeljo, 29. novembra 1998 ob 18. uri osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve in 15-letnici obnovitve MePZ Primorsko. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 24. novembra, ob 20.30 gostuje SSG s Ko-balovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 24. novembra ob 10.30 - E. Ionesco: »Plešasta pevka«. Za Solo. 90. ponovitev! Jutri, 25. novembra ob 10.00 - P. Barnes: »Ni tako slabo kot zgleda«. V četrtek, 26. novembra ob 10.00 - »Ni tako slabo kot zgleda«. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Danes, 24. novembra, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma z violončelistom Mati-slavom Leopoldovic Rostropovich. Dirigent Anton Nanut. SLOVENIJA LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija. V torek, 1. in v sredo, 2. decembra ob 19.30 »Druga slovenska baletna simfonija«. Cankarjev dom Danes, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir. V četrtek, 26. novembra ob 20.00 v mali dvorani Gostovanje monokomedije, uprizorjene v prod ciji PPF - M. Tomšič: »Bužec on, busca jaz«. V soboto, 28. novembra ob 11.00 in 16.00 - ^ riški vrtiljak - Gostovanje Gledališča iz Ptuja: » čudežni zaboj«. V soboto, 28. novembra ob 20.00 - Gostovanj® Kulturnega društva iz Grgarja - C. Goldoni: »JV marica Mirandolina«. PORTOROŽ Avditorij V sredo, 25. novembra ob 20.30 gledališka preC* stava, Dramma Italiano di Fiume, Thomas Man0' »Mario e il mago«. Organizira Skupnost Italijan0' Giuseppe Tartini iz Pirana. _______________AVSTRIJA_____________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec 24. in 26. novembra ob 10.30 in 14.30 bo predst® va »Aliče v čudežni deželi« (pravljica z glasbo!1 Ponovitve 11. in 18. decembra ob 10.30 in 14.30' V sredo, 25. novembra ob 19.30 v Kosovelov’ dvorani »Mladi mladim«. 26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani oi 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije- Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godal nega kvarteta Tartini v sklopu cikla »Večeri ko morne glasbe«. Nastopajo: Črtomir Siškovič - J' violina, Romeo Drucker - 2. violina, Aleksand® Milošev - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Br® nimir Slokar, pozavna. ________________AVSTRIJA_____________ CELOVEC Mestno gledališče Celovec 25. in 27. novembra ob 19.30 bo opera G. Verdi »La Traviata«. Ponovitve 15. in 17. decembra 0 19.30. 28. novembra ob 19.30 bo opera »Hoffmannov® pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v ffancoSčin1-Ponovitve 2., 5. in 11. decembra ob 19.30. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. BivSe konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta -Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Revoltelia: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstavo so podaljšali do 30. novembra, ogled možen ob delavnikih od 9. do 20. ure, ob torkih je muzej zaprt. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o Zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V galeriji Fenice bo do 24. novembra razstavljal Alfio Caucci. Urnik: vsak dan razen ob nedeljah od 16.30 do 20.00. Muzej Revoltelia: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih. Art Gallery (ul. S. Servolo 6); do 25. novembra razstavlja svoja dela Mladen Boskovič. Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«. Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): v petek, 27. novembra ob 19. uri, otvoritev razstave Daniele Frausin. Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. OPČINE Dvorana Zadružne kraske banke: do 2. decembra II. skupna razstava kraških ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«. Župnijski dom Andrej Zink: do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«. Otvoritev bo danes ob 11.45. Dom Brdina: do 30. novembra se predstavljajo razni umetniki. Otvoritev bo danes, ob 17. uri. Dvorana Tabor: od 24. do 29. novembra »Da ... nepozaben dan«. Otvoritev bo danes, 24. novembra ob 20.30, defile pa v soboto, 28. novembra ob 20.30. BANI SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 29. novembra, 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure, 5., 7. in 12. decembra od 18. do 20. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«. V Kulturnem domu razstavlja goriski slikar Hijacint Jussa. Ogled možen do 1. decembra ob delavnikih od 9. do 13., in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami. Goriski pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), razstavljata svoja dela Tatjena Lužnik in Matevž Škufca. VIDEM Center »centro friulano arti plastiche«: do 29. novembra razstavlja slikar in scenograf Luigi Danelutti. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moč« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraske hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. KOPER Galerija Meduza Na ogled je razstava slik Zvesta Apolonia. Kavarna Loža Do konca novembra je na ogled razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana. Urnik: vsak dan od 7.30 do 23.00, ob nedeljah od 14.00 do 22.00. IZOLA Galerija Insula: razstavlja Tjaša Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od 17.00 do 19.00. Galerija Alga: do 2. decembra bo odprta razstava slik Tee Tavzlja. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. PORTOROŽ Avditorij Do 17. decembra razstava del akademskeg® slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: p° 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter c času večernih prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij® starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddele in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstav® »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvez dami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah h1 praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejsk® zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. d° pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13 °0 -17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogle je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: o sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije8. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob ne deljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejsk® zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak d®n od 9. do 18. ure. KANAL Galerija Rika Debenjaka: do 2. decembra je n® ogled retrospektivna razstava akademskeg® slikarja Rudija Kogeja. TOLMIN Knjižnica Cirila Kosmača: do 30. novembra je n® ogled razstava del Avgusta Černigoja. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka derne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna raz stava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program T inftf'?±f,(FerlUgi) , in 64 (Milje) e°wco; na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Iz sveta živali: Caplja TV dnevnik RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.35 9.45 '1.30 11.35 12.25 12.50 13.00 14.05 15.00 15.50 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 22.45 22.50 23.40 0.15 Euronews Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8-30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7'.35 gospodarstvo Aktualno: Deset minut 2... Film: Quattro ragazze ali’ abbordaggio (glas., ZDA 52, i. Tony Martin) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Čarni) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dok.: Kvarkov svet - Volk Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi, Princesa Sissi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Nogomet: Glasgtivv Ran-gers - Parma (pokal UEFA) Dnevnik Aktualno: Overland 3 -Etiopija Glasb, oddaja: Sanremo Classico - Nagrada Franco Alfano 1998 Nočni dnevnik 9 RAI 2 7.00 9.20 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 14.40 16.00 18.15 18.25 19.15 20.30 20.50 22.35 23.45 0.50 1.40 Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - VaSe zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme in dnevnik Nogomet: Bologna - Betis Sevilla (pokal UEFA) Šport Dnevnik Nan.: E.R. - Medici in prima linea (i. A. Edvvards, G. Clooney) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, 0.20 v parlamentu, 0.30 vreme, Šport Umbria jazz Nan.: Law & Order A RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Aktualno: 30 let pozabe Film: Fuoco alle spalle (krim., ZDA ’50) Aktualno: Podobe, 11.00 Tempo Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.25 Media/Mente, 13.40 Dežela Italija Deželne vesti,dnevnik Aktualno: Okkupati Športno popoldne Dresura Nogomet: Roma - Zurich (pokal UEFA) Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o knjigah: Per un pugno di libri, 0.00 TeleCamere Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme gg RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Jf* Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Očetovi prijatelji Vremenska panorama Guadalupe Otroški variete, vmes Napovedniki Pregled tiska Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja Nad.: Zingara, 9.45 sanke Tedenski izbor: Risanka: Alen, 10.45 Febbre d’ Nan.: Mac Gyver Packačkov pisani svet, amore Film: Franco e Ciccio... 9.40 Radovedni Taček: Dnevnik ladro e guardia (kom., It. Opeka, 9.55 nan. Pusto- Aktualno: Forum ’69, i. F. Franchi) lovščine (Nova Zelandija, Dnevnik Kmhu Šport studio, 12.25 Odpr- 11. epizoda) Kviz: Kolo sreče ti studio, 12.50 Fatti e Recept za zdravo Nad.: Sentieri - Steze 1 misfatti življenje Film: Pane, amore e An- Kviz: Caccia alla frase Po domače dalusia (kom., It.-Sp. ’58) Risanke Nan.: Komisar Rex (Av- Kviz: OK, il prezzo 6 giu- Varieteja: Colpo di fulmi- strija, i. Tobias Moretti, sto ne, 15.00 Fuego! 12. epizoda) Dnevnik in vreme Nan.: Beverly Hills Poročila, vreme, šport Risanke Variete za najmlajše, Vremenska panorama FilrmLa legge di Murphy vmes risanke Dosje: Potresi, petresi, (krim., ZDA ’86, i. C. Nan.: Baywatch 14.20 Potresi, pretresi, Bronson, K. VVilhoite) Odprti studio, 18.55 pogovor Film: Donne - VVaiting to Šport studio Prisluhnimo tišini Exhale (kom., ZDA ’95, i. Risanke Obvestila W. Houston, A. Bassett) Nan.: La Tata, 19.30 In- Obzornik, vreme, šport Pregled tiska namorati pazzi Po Sloveniji Film: Arrapaho (kom., It. ETiliTfl Variete: Sarabanda (vodi Oglasi ’84, i. A. Cerruti) Enrico Papi) Lutkovna nanizanka: Sk- vsm Variete: 11 brutto anatroc- rivno življenje igrač (5. coloi (vodita Marco Bale- epizoda) 9 CANALE5 stri in Amanda Lear) Nan.: Waynove dogo- Esa Film: Variete: Le iene divscine (Avstral., zadnja (vodi Simona Ventura) epizoda) ■■Tul Nogomet: Predstavitev Igrani film: Pasje Na prvi strani, vreme i Champions League življenje (Tatjana Trat- Jutranji dnevnik Tg5 Odprti studio, 0.50 Fatti nik) Oddaja o dobrem 1 e misfatti, Šport Otroci sveta počutju: Vi vere bene be- Risanka nessere TV dnevnik Variete: Maurizio Costan- TELE 4 Vreme, šport, oglasi zo Show Nan.: Učitelj (Francija, 4. Nan.: Un detective in epizoda) corsia, 12.30 Due per tre ■ ■ Mednarodna obzorja (i. Johnny Dorelli) BHElil 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Odmevi, kultura, vreme Dnevnik TG 5 Dogodki in odmevi Šport, oglasi iBEIn Aktualno: Sgarbi quoti- $5 Košarka Dokumentarna oddaja: diani Rokomet Aulofonija domestica Nad.: Beautiful Konjske dirke France Balantič Aktualna odd.: Uomini e Zoom Gorica Otroci sveta donne - Moški in ženske Tempo futuro Napovedniki (vodi Maria De Filippi) Euro TV film: Fra la vita e la m Se domani verra morte (dram., Nem. ’94, i. Rosel Zech) TV PRIMORKA Aktualna oddaja: Verissi- 0 MONTECARLO , mo (vodi Cristina Parodij Variete: Superboll (vodi Eroj 16.40 Videostrani Fiorello) \im Videospot dneva Dnevnik TG 5 R 19.45, 22.45, 1.40 Dnev- Športni ponedeljek Variete: Striscia la noti- nik, 12.30, 20.10 Šport BBS Nogomet: Hit Gorica - zia (vodita Ezio Greggio Specialmente Tu Koper in Enzo lacchetti) Nan.: Quincy Videostrani TV film: Tristano e Isotta - Film: 11 bersaglio umano Dnevnik, vreme (pust., It. ’98, i. Ralph (krim., ZDA ’60) Glasb, oddaja: Klepet o Bauer, Mandala Tayde, |k Variete: Tappeto volante glasbi z J. Svete Lea Bosco, zadnji del) m Variete: Zap Zap BF9 Nad.: Sosedje (96. del) Variete: Maurizio Costan- m Film: Grand Hotel Excel- Oddaja za zamejce v Ita- zoShow sior (kom., It. ’82, i. liji: Med Sočo in Nadižo Nočni dnevnik Adriano Celentano) Dnevnik TV Primorka ljy Striscia la notizia Nogomet: Real Societad - Kroj Variete: Laboratorio 5 Ateltico Madrid (UEFA) 8.45 2.05 Teletekst 9.00 9.30 10.00 10.25 10.50 11.45 12.45 13.25 14.00 16.45 18.10 19.00 19.30 20.00 20.50 21.20 21.45 23.25 23.55 0.25 1.10 Vremenska panorama Nan.: Najstrašnejši umor (VB, 1. epizoda) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel., 49. ep.) Nan.: Pacific Dri ve (Avstralija, 105. ep.) Tedenski izbor. Nan.: Zenska mojega življenja (Sp., 4. ep.) Studio City Koncert: Rok Golob in Stop the Band TV prodaja Tenis ATP Film: Charleyeva teta (Nemčija, r. Sonke Wort-mann, i. Thomas Heinze, Any Hoffmann) Nanizanka: Gospod in gospa Smith (ZDA, 10.) TV igrica: Kolo sreče Videoring Najstniške vize s Tanjo Osamljeni planet: Isaln-dija in Greenlandija Nekoč bo narodni dom Reportaža: Danska o Sloveniji Nilm: Kmetija »Slaba tolažba« (VB 1995, r. John Schlesinger, i. Kate Beckinsale, Ivan Kaya) Svet poroča Nočni pridih. Nanizanka; Maldostniške izpovedi (Brazilija, zadnja ep.) Nan.: Moloney (ZDA, 1.) Tenis ATP Koper ■ Euronevvs gg Otroška oddaja: Gugalni- H Vatikanski muzeji Osebnosti našega časa Evropski kulturni magazin: Aliča B Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Igre naših babic in dedkov Zgodbe o živalih, 20.30 Globus, 21.15 Pogovorimo se o..., 21.45 Dnevnik Dok. nanizanka: Po ma-gellanovih poteh Košarka: Pall. Gorizia -Pepsi Rimini Vsedanes - TV dnevnik r Radio Trst A ^00' 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 4'00- 17.00 Poročila; 7.25 Koledar in ravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pop sP°zna moje starše; 8.50 New Age; 9.15 dprta knjiga: Na vetrovni postojanki (V. eličič, 2. del); 9.30 Revival, 10,10 Koncert Komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turi-(A. Lupine); 12.40 Zborovska glasba; 3'20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro-n|KQ; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; ■30 Maldi val: Rock obrok - Slov.-eter; DO Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Nov. komorni zbor; 18.00 Nad.: Franc in njegavi (r, m. Uršič, 2. del); 18.45 Jazz; l9'20 Napovednik. Radio Opčine 11'30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8,30, '30, 18,30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba P° željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Noortni komentar; 18 30 Otroški vrtiljak; •30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6'30 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-J:Clla; 12.30, 17.30. 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-8 (Tm0 P0^e; 7,°^ Jutranjik; 7.30 Noč in dan; ■ Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-< ar' 9,45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13,00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, ■ osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.30 O jeziku; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;. 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8,40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.40 Volitve, 13.00 Do 13-lh; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latlna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Stos - še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14,00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA sredisce TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIIOON* Danes: ob 0.42 najvišje 24 cm, ob 5.48 najnižje -2 cm, ob 11.14 najvišje 28 cm, ob 18.28 najnižje -43 cm. Jutri: ob 1.48 najvišje 24 cm, ob 7.10 najnižje 2 cm, ob 12.03 najvišje 17 cm, ob 19.25 najnižje -36 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............2 1000 m.............1 1500 m............-1 °C 2000 m............-2 2500 m ...........-2 2864 m............-2 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE 35 let po umoru J.EKennedyja VVASHINGTON - V nedeljo je preteklo 35 let, odkar je bil 22. novembra leta 1963 v teksaškem mestu Dallas v atentatu umorjen takratni ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy (1917-1963). V atentatu, ki se je zgodil med predvolilno turnejo, je bil ranjen tudi teksaški guverner John Conally, ki pa je preživel. V času atentata je bila v avtomobilu na sedežu zraven Kennedyja tudi njegova soproga Jacque-line Kennedy, ki pa ni utrpela poškodb. Se 99 minut po Kennedyjem umoru je zaprisegel novi ameriški predsednik, dotedanji podpredsednik Lyndon B. Johnson. 46-letnega Ken-nedyja, ki je poškodbam podlegel pol ure za streli, so 25. novembra pokopali na vvashingtonskem pokopališču junakov Arlington. John F. Kennedy, ki se je rodil 29. maja 1917 v Brook-lineu v ameriški zvezni državi Massachusets, je bil prvi ameriški predsednik, rojen v 20. stoletju, s 44. leti pa tudi najmlajši ameriški predsednik in prvi katoličan na tem položaju, ki ga je opravljal le tri leta. Leta 1960 je tesno zmagal v volilnem boju proti republikancu Richardu Nixonu in kot demokrat postal 35. predsednik Združenih držav. V notranji politiki se je zavzemal za izboljšanje socialnega in izobraževalnega sistema, v zunanji pa v Času hladne vojne za mimo sožitje s takratno Sovjetsko zvezo, kar sta sicer zasenčili kubanska kriza in vietnamska vojna. Obletnica njegove smrti, kljub še vedno kontroverz- nim teorijam o dejanskem storilcu atenata, je bila letos v ZDA dokaj neopažena, kljub stalnemu interesu javnosti in tiska za vse, kar zadeva njegove otroke in druge elane družine Kennedy, ki jo Američani zaradi vedno novih škandalov vse manj smatrajo za nekakšno ameriško "kraljevo družino". Nerazjasnjene okoliščine Kennedyjeve smrti, za katero različne teorije pripisujejo krivdo mafiji, kubanskemu predsedniku Fidelu Castru, nekdanji sovjetski obveščevalni službi KGB ah ameriški obveščevalni agenciji CIA, so bile predmet desetine knjig, igranih in dokumentarnih filmov. Nastalo je tudi na tisoče strani dokumentov, ne da bi uspeli dokončno ugotoviti dejanske storilce atentata. Doslej namreč še nihče ni uspel z gotovostjo dokazati, ali je nekdnji marinec Lee Harvey Osvvald, Id so ga takratni preiskovalci predstavljali kot morilca in ki ga je dva dni po atentatu ustrelil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, dejansko umor storil na lastno pest in kakšne razloge je imel za to. Revizijska komisija petih strokovnjakov, ki je pristojna za preučitev dokumentov v zvezi z atentatom na predsednika Ken-nedyja, je še pred nekaj tedni obsodila skrivnostnost, v katero so doslejšnje in sedanja vlada zavile predsednikov umor. Danes, 35 let kasneje, v knjigah o J.F. Kennedyju pišejo predvsem o njegovih političnih spopadih v Času hladne vojne in ljubezenskih dogodivščinah, ki so jih v Času njegovega predsedovanja spretno zakrivati. Čeprav mnogi Američani še danes vedo toCno kje in kdaj je bil umorjen predsednik Kennedy pred 35 leti, mlajše generacije poznajo predvsem njegovega sina Johna Kennedyja mlajšega, urednika potitično-kultume-ga mesečnika George, ki ga tabloidi redno predstavljajo kot najbolj zapeljivega moškega v ZDA. 38-letnega Johna Kennedyja Jr. stalno sprašujejo o njegovih morebitnih političnih ambicijah. Tako ga je nedavno Časnik The New York Post ob ameriški prvi dami Hillary Clinton označil kot favorita za prihodnjega senatorja zvezne države New York, ko bo položaj leta 2001 prost po upokojitvi sedanjega senatorja Daniela Patricka Moy-nihana. (STA/AFP) V Iranu odslej tudi policistke TEHERAN - Iranski parlament, v katerem imajo večino konservativci, je sprejel zakon, ki policiji dovoljuje, da lahko v svoje vrste sprejme tudi zenske, dodali pa so mu dopolnilo, ki določa, da mora policija "spoštovati islamske kriterije". Sicer ženske že nekaj mesecev sodelujejo v policijskih enotah, zdaj pa je to dejstvo formalno potrdil še parlament. Policija bo policistkam namenila dolžnosti, kot so opravljanje vozniškega izpita, osebni pregled žensk in izdajanje potnih listov za ženske. Policistke bodo tudi vodile zenske zapore in obravnavale "moralne prekrške" ter upoštevanje islamskih pravil oblačenja. Viagra iskana tudi med tatovi STORD7 AMSTERDAM - Pred dnevi so na Nizozemskem ukradli pošiljko viagre, vredno veC deset milijonov guldnov, je sporočila nizozemska policija. Okoli deset palet zdravila proti impotenci, sicer namenjenega na špansko tržišče, so neznanci ukradli iz zapečatenega tovornjaka, ki je bil parkiran v nekem skladišču na jugu Nizozemske. "Ko se je voznik ob koncu tedna vrnil po tovornjak, je opazil, da so carinski pečati potrgani, " je povedala tiskovna predstavnica nizozemske policije. Pošiljka je bila vredna 50 milijonov guldnov (okoli 20 milijonov dolarjev). Grm trg viagre na Nizozemskem je zelo živahen; ena tabletka doseže ceno tudi do 25 dolarjev. (STA/AFP) Ameriška raketa je včeraj prvikrat utirila ruski satelit CAPE CANAVERAL - Včeraj je v letalskem oporišču Cape Canaveral po treh preložitvah iz tehničnih razlogov z izstrelitvene rampe 17B poletela ameriška raketa delta 2, ki je uro in 14 minut kasneje utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit ruskega porekla, kar je prvikrat doslej. Satelit je za moskovsko zasebno družbo za razvoj servisa televizijskih prenosov Media Most izdelala euneriška družba Hughes Space and Communications. Približno 1400 kg težki satelit bo iz položaja nad 36 stopinjami vzhodne geografske dolžine predvidoma 11 let prenašal 50 televizijskih programov za evropski in zahodnosibirski del Rusije. Stroški odprave znašajo 150 milijonov dolarjev. (STA)