Boj za zemljo. Namea teh vrstic je opozoriti sloveasfco javaost aa naseljevalno delo »Siidmarke«, s kalerira se je zopet obširao pečal ojen zadaji občai zbor v Inomostu. Kajti eaa glavnih aapak sloveaske aarodae obrambe je, da še vedao omalovažuje boj za zemljo, ki so nam ga na celi črti napovedali aaši aarodai aasprotniki ia pri katerem postopajo po sistematičnem aačrtu. Ta boj omalovažujemo mi, ki bi s smotreoo urejeno kolonizacijo lahko aa marsikateri točki aarodBostae meje lahko napade na Bašo zemljo vspešno odbili. Nemško delo priča, da je zadaji čas, da to svojo zamudo popravimo, Koloaizadjska akdja na Balkanu ia v jugoslovaaskih deželah je za aas popolaoma odveč, ker imamo tozadevno dovolj posla aa lastai aarodai meji. »Siidmarka« je začcla s sistematičnim naseljevalaim delom aa aarodBi meji že lcta 1906,, v večjem obsegu pa leta 1908. Od leta 1908, do 1913. (ekskl.) je izdala za aaseljevaBJe 847.536 K. Vsako leto je rastla ta postavka v njenem račuau tn je dosegla leta 1912. številko 119,253 K 36 v. A vse to še &i aič proti vsoti leta 1913., ki je znašala aad 220.000 K. Če vse te zaeske seštejemo, vidimo, da je izdala »Siidmarkac za kolonizacijo od leta 1908. do leta 1914, ogromao vsoto 1,067.536 K, Kupovala je večiaoma aa lasten račua, v zadnjih letih pa se je začela pečati tudi s posredovanjem aakupov. Zaaao je, da sta zlasti Št, 11) ia Marenbcrg predmet »Siidaiarkiae« koloaizacije. Tu jc Baselila 56 rodbia z 330 osebami. Od Novega leta 1913. pa je Baselila v »skleajeaem ozemIju« (Št. Ilj, Mareaberg) 8 rodbia s 44 osebami. V zmislu sklepov skupščiBe v Solaogradu so ustaBOvili pri svojih podružaicah v sloveaskih krajih »odsekc za obrambo zemlje«, ki obstoje v sledečih krajih Slov. Štajerske: Maribor, Celje, Slov, Bistrica (s Pragerskim ifl Pcklom pri Poličaaah), Ormož, Veleflje, Sicheadorf pri Cmurekuj aa Koroškera: Velikovec, Rožek, Št. Peter pri Celovcu ia v Kočevju aa KraBJskcm. Vrhu tega imajo v Celovcu še posebea Baseljevalai odbor za Koroško, Naloga teh odsekov je voditi razvidnico, iz katere je vsak čas razvidao, koliko posestev je y Bjihovem okolišu aa prodaj pa tudi, kje bi se mogel še aaseliti kak BCtnški trgovec, obrtaik ali podjctnik. O vsem tem poročajo vodstvu »Siidmarke«. Že od leta 1908. se v aemških obrambflih krogih razmotriva vprašanje parceladjske Baseljevalae baake. To misel so sprožili aemški Barodai sveti aa Štajerskem, Kraajskem ia Koroškem ia zdi se, da se bliža sedaj uresničeaju, Na letošnji skupščiai v Inomostu je o tem aačrtu obširao poročal prvi blagajaik »Siidmarke« prof. GaBglitz. Banka aaj deluje aa aarodaostai meji ia pa v okolici Bemških mest, ki so ogrožeBa od slovenskega priseljevaBja. Podjetje aaj ima pravao formo akdjske družbe z akdjami na imena. (Na itneaa zato, ker se tcdaj lahko prepove v statutu preaos akdj aa druge osebe.) Akdjski kapital bo zaašal 4,000.000 K, od katercga se bo za prvič emitiralo akcij v znesku 2,000.000 K, Nominelni zaesek ene akdje bo 400 K. »Siidmarka« bo odstopila Bovi baaki posestva ia druge efekte in srrejela aa ta račua 250 akcij (apports), V statutu se bo določila maksimalaa dividenda 4%, »Sudmarka« bo garaatirala za 3% dividefldo. Zato bo pa zahtevala, da bo smela banka prodajati posestva samo za lastae stroške, računajoč k tcmu seve tudi režijo ib 4% obresti od investiraae glavnice. Da se omogoči udelcžba pri baaki tudi onim, ki Be morejo podpisati akcije, se bo osnoval posebea rezervai fond. Tako bo pa tudi mogočc, da bo banka lahko takoj začela z uspešBim delovan/em. Pozneje si bodo priskrbeli potrebnih sredstev s hranilnimi ia kontokorentnimi vlogami, oziroma tudi s povečanjem akcijskega kapitala. Sočasno s kolonizadjo se vrši tudi ifldrstrielizacija naših dežel potom ncmškega kapitala. Tudi n» to skuia vplivati nem- črtu, Elektrarae aa Fali, aa Felberjevem otoku pri Mariboru ia »Poctovio« v Ptuju imajo otvoriti aovo ero Bcmike iadustrije Ba slovenskih tleh, Pa tudi v manjših krajih aa Štajerskem aastajajo aove Bemške tovarae ia ž BJimi prihajajo Bemški uradniki, profesionisti, trgovd ia obrtniki. Tako dobivajo ti kraji aaeakrat nemško obiIježje. Tako delajo Basprotaiki ia kako mi? Čas hiti ib tni čakamo res resignirano, kaj aam priBese bodočaost. Trpke besede siIijo v pero aad to malomarnostjo, ko imamo veadar dovolj vzroka, da delamo s polao paro ia brcz preachaaja. Naj se veadar že eakrat prebudi narodna vest slovcnske javaosti, da storimo v zadnjem treautku, kar se storiti da.