Štev. 63. Posamezna številka 1 Oln. V tlMfePani, v četrtek 12. aorila 1923, Poštnina paviafirana. Leto I. JUTBAÜJE NOVOtTI [ MAMDm m&MomMm smmmm Nehaja vsak dan zjutraj, izvzemsi poaögiike.. Heseina naročnlnat f Uu&Sanl Din 10°—, po poiti Din 12*—, Inesemstvo Din 20°- Uredniitvo: Woifova uüca it 1/t — Telefon it 213 Brzojavni nasiov: „Novostl-LJubijana“. tipravrtištvo: Marijin trs it 8. — Telefon St 44. Osiasi po tarifu. Sprejemajo se ie do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ca odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu it 13.238. Sporazum. OoTOrfli ao: »lolr, mil. tei M Mio Kairu 5« Sveto pisem. Ođ volitev sem govori ia pi5e Radič -neprestaiso o sporazumu. Za njim po* «avljajo to besedo njegovi najnovejši saveznik! iz turškega in iz katoliškega tabora. Beseda sporazum je lepa reč, Soda v našem slučaju nima popolnoma «obenega smisla. Ako hočemo govoriti # sporazumu, mora najprej obstojati Beki nesporazum, V našem slučaju pa ni nobenega nesporazuma, ampak samo različno poh naziranje. Radič hoče nevtralno kmečko človečansko republiko. radikalci in demokrati so za nar. in drž, edinstvo. Med tema dvema načelima ni noben, sporazuma, vladati more samo boj to videti hočemo, katero načelo bo zmagalo. Kdor bi $e hotel spustiti v pogajanja, bi moral najpreje priznati Radičevo republiko, to se pravi: moral bi pred njim kapitulirati. Kapitulacija pa ni noben sporazum. Sicer pa tudi ni pri naših nasprotnikih prav nobene poštene volje za sporazum. Primerjajte samo surovo pisan »Slovenca« prav v zadnjih časih. Piše o sporazumu, obenem pa rabi tako rokovnjaški način polemike, da nasprotniku od začetka onemogočava vsak razgovor t njim. Treba Je povedati Jasno in odločno: Na podlagi nevtralne človečanske kmečke republike ali na podlagi federativne konfuznosti ni mogoče nobenega sporazuma. Tem ljudem ie treba reči: »Naredite najprej sporazum s avojiml lastnimi možgani-« Sporazum ja mogoč samo na terc-beograjske skupščine to na podlagi vidovdanske ustave. Izven te ustave fe mogoč samo boj. Ako bo pri tem država trpela, ali ako bi celo propadla, trpeli bodo v prvi vrsti slovenski ia hrvaški deli našega naroda. Razne koncesije, ki bi bile mogoče izpočetka ali v prejšnjih časih, so postale sedaj nemogoče. Pokazalo se je, da je po nekaterih delih države smisel za državo še tako slabo razvit, da jim nikakor n! mogoče prepustiti preširoke samostojnosti, V meri, ko se bo razvijala državna zavest, bo mogoč tudi vedno Slovenija je po ogromni večini za-fcrši razvoj v avtonomističnem smislu, blavala v Radičeve vode. S tem dejstvom Je treba računati. Sedaj mora Prenehati vsako sentimentalno govoričenje o sporazumu. Vi ste napovedali boj edinstvu naroda in države. Mi ima-too istotako pravico, da se po našem Prepričanju borimo za to edinstvo. Pa dajmo, & potem, kakor Bog da S Boj n* pozna obzirnosti in tudi mi n too postopati s sentimentalnosti«: Mej se morajo ločiti duhovi, da bedeli »kje je vera, a kje ne Kdor ni odkrito z nami, tega bom irall z» našega nasprotnika. Ne mo: » z našo stranko«, ampak ; Idejo, za edinstvo naroda in drža načela vidovdanske Ustave! Eno je Jasno In neizpodbitno Srbi ne boste našli niti niti enej smuča, ki bi bil za Radičev, Ko aB Spahov program. Noben Srb privolil, da Bosna postane avto ta bi potem neznatna večina, s livna od Turkov to Hrvatov, lai «Wli volji gnjavila Srbe, ki tvori 40 odstotkov prebivalstva. Vsa *« začudeno vpraša: »Cernu smo borili?« Istotako je nemogoče, rljkšea Srb privolil, da se na Hrv 2* odstotkov Srbov izroči nadvla Bevcev, j-^sak Srb, ki bi se sploh spustil h* za sporazum z Radičem, Mihodnjih volitvah ne mogel nit: todirath Tehnično hi edino pri Si< lo ^°2o5a federacija. Toda, če : kovali c®??* bi Pogoje separacije bi De Pa Slovenci in ti “o. la bi Slove«. X tvonla Beka kolonijo Oriav». Morda je ba« dobro, da so pr Ssdal “ arhnrL s Sv°itoii 21. i ‘v1 dKSeci ni^sar. Za rist? \ ^ad^em bo popolnoma bn v" Radfe "e Priti v skupsčmo. Naj pride če , galerijah ga bedo čakali* fot ^ kppp iotograiirali za ilustrovs *te. kako sc Radič in 69 njegov shu.ee v_ kolne na evangelij in kri: uhovnikom, da se odreka repub ävävä se* p Nove Italijanske zahteve. Po odhodu Radičevih odposlancev iz Beograda. Nesprejemljivi federalistični predlogi. B e o g r ad, 11. aprila. (Z) Danes popoldne se začne v ministrstvu zunanjih del konferenca z našim rimskim poslanikom g. Antonijevičem, ki je danes dospel v Beograd. Konferenci bodo prisostvovali minister zunanjih del g. dr. Ninčlč, ter gg. Gavriiovič, dr. Ry~ baf to Cincar-Markovič. Gre namreč Za ureditev spornili vprašanj med našo državo in Italijo in sicer 1. za razmejitev med našo kraljevino to Reko pri Kastavu, 2. o trgovinskem dogovoru, radi katerega s® vodijo sedaj v Rima pogajanja to kateri je bil že skoraj končan, a $o se od Italijanske strani postavile nove zahteve. Italijani n. pr. zahtevajo, da se sprejme v dogovor nova odredba» M M Italijanom zagotovila pravico sabotaže na naši obali in pravio plovbe na Bojani, Skaderskem jezeru, Zrmanji in drugih plovnih rekah v Dalmaciji. Dalje zahtevajo, da se jim zagotovijo carinske postavke, kar pa je nemogoče, ker v naši državi ni stalnih carinskih tarifo v in končno še zahtevajo, da se zagotovi njihovim državljanom pravica, da morejo svobodno otvarjati trgovska podjetja v naši državi. Kaj takega pa se ne more najti v nikakem trgovskem dogovoru. Z ozirom na to, da so za vsa ta vprašanja potrebna daljša posvetovanja, je minister zunanjih del g. dr. Ninčič pozval g. Antonijeviča v Beograd. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 11. aprila. (B) Na sinočnji ministrski seji sta poročala gg. Pašič in Ljuba Jovanovič o svojih razgovorih z dr. Mačkom in dr. Krnjevi-čem. O tem poročilu se je razvila debata, na kateri se je pretresala možnost pogajanj z Radičevo stranko v zvezi s celokupno politično situacijo. O svojih sklepih ne daje vlada nikakih obvestil, toda kolikor se more doznati, se je sklenilo, da se tok dogodkov ne prekine, marveč obdrži v tem pravcu, da se razgovori z Radičem nadaljujejo. Ne opuščajo pa se pri tem akcije za uresničenje tudi drugih kombinacij. Beograd, 11. aprila. (B) Minister ver, g. Ljuba Jovanovič je odšel s sinočnje ministrske seje ob 7. in pol url na dvor, da obvesti Nj. Vel. kralja o razgovorih z Radičevimi delegati. Po avdijenci se je vrnil zopet na sejo ministrskega sveta. Beograd, 11. aprila. (Z) Danes dopoldne ob 10. uri se je začela seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala debata o razgovorih z Radičevima delegatoma. Seja traja še ob 2. uri popoldne. Prisotni so bili vsi ministri, ki se nahajajo v Beogradu. Italijanski klerikalci za fašizem. Torino, 1. aprila. (S) Tu se je pričelo zborovanje itlalljanske ljudske stranke. Kongres se je pričel pod misom neizogibnega razkola v stranki, vendar pa ni izkjučeno, da pride z ozirom na katoliško javnost do začasne poravnave med desnim in levim krilom, kar je izrecna želja Vatikana. Kakor znano, je desno krilo klerikalne stranke za sodelovanje v fašistovskl Vladk To skupino zastopajo med dru- gim senator Nova, poslanca Martire In PaduIIi, odvetnik Sansonctti i. dr. Položaj voditelja don Sturza ie težaven. Don Sturzo priznava potrebo sodelovanja z Mussolinijem, vendar se ne more odločiti za to, da bi klerikalna stranka kot taka stopila v fašistovsko vlado. Vsa italijanska politična Javnost se silno zanima za potek to kočni rezultat kongresa. Francosko-nemški odnošaji. LOUCHERJEV POVRATEK V LONDDON? — DOGODIO V PORUHRJU. Pariz. 11. aprila. (T) Iz Londona poročajo, da tamkajšnji politični krogi dvomijo v resničnost vesti pariškega časopisja, da se namerava Loucher vrniti v London v službeni misiji in po nalogu francoske vlade. Tl dvomi temeljijo na dejstvu, da je med Loucherje-vim in Potočarejevim stališčem v re-paracijskem vprašanju tako veliko nasprotje, da je izključeno za sedaj vsako pogajanje v tem vprašanju. Ako pride Loucher res v London, bo le nadaljeval svoje privatne razgovore v informativne vrhe. (Med listi, ki so priobčili vest o Louherjevem povratku v London, je tudi »Journal«, Uredn, DEMONSTRATIVNI POOREB VELIKO-TEDENSKIH ŽRTEV. Essen, 11, aprila. (T) Včeraj se j vršil slovesen pogreb 13 nemških delavce’ ki so bili usmrčeni na veliko soboto. Pc Sreba se je udeležilo okoli 200.000 ljud ravno toliko ljud! pa je prisostovata pogre bu. Red so vzdržavali delavci sami. Na čel pogrebnega sprevoda so svirale tri godbi V sprevodu so nosili okoli 350 vencev i nad 400 zastav. Krste so bile pokrite $ cve1 jem ta smrekovimi vejami. Pogreba se 1 vdelezilo tudi 70.000 delavcev Kruppovi i:*-11, rJ>revo<^ te trajal tri ure. Na poba pališcu Je govoril Qustav Krupp iti dva za stopahca delavskega sveta. Nemška vlad in razne nemške državne oblasti so pokto nile žrtvam lepe vence. Kolonjskega škof. Je zastopal visok dostojanstvenik. Za čas pogreba m bilo na cesti nobenega franco skega in belgijskega vojaka. NEMČIJA ŽALUJE IN PROTESTIRA. Berlin, 11. aprila. (T) Ob času po sreba v Essena se je vršilo v parlamenti žalno zborovanje pod predsedstvom dr. Luna. Žalnega zborovanja so se vdeležill vsi člani vlade, poslanci in zastopniki delavskih sindikatov. Pred žalno sejo Je operni orkester zäigral žalno koračnico. Kancelar dr. Cuno je imel dolg žalni govor, v katerem se je spominjal žrtev, poudarjal potrebe nemške vztrajnosti In Izjavil, da Nemčija ne bo nikdar kapitulirala pred nasiljem. Ves Berlin in ostala mesta v Nemčiji so v črnih zastavah. Incidentov ni bilo. UZROK STINNESOVE ARETACIJE- Berlin, II. aprila. (T) Francoske oblasti so aretirale na postaji Scharnhorst nuffona Stinnesa, ki se Je s svojo soprogo vračal iz Miihlhešma v Berlin. Stinnesa so francoski vcjakl prisilili, da je moral zapustiti spalni voz, nakar so ga zaprli v navadnem tovornem vozu. Ko se je zdanilo, so ga Izpustili, Niegova aretacija se je izvršila na povelje višje oblasti, ki je domnevala, da bo našla med njegovo prtljago zanimive dokumente. NADALJNE ARETACIJE, Berlin, 11. aprila. (T) Na postaji Scharnhorst so aretirali Francozi nemškega državnega tajnika Hamma, ki naj bi zastopal nemško vlado pri pogrebu v Essenu, nadalje bivšega poštnega ministra Giesberta j in bivšega pruskega min. predsednika Ste-j genvalda. Zadnja dva so kmalu Izpustili, dočim so pridržali Hamma v zaporu. DINASTIČNE ZVEZE. Rim, li. aprila. (T) List »Itaiia« poroča iz dvornih krosov, da se vrši ID. mala oficijelna zaroka princezinje Ma-falde z belgijskim prestonaslcdnikom. zvestobo kralju in ustavi. Prestiž Radiča med hrvaškim ljudstvom gotovo ne prenese takega prizora. A če pride vseeno, bo našel proti sebi sklenjeno vsoto do 200 poslancev, Jri bodo branili edinstvo države. Potem se pa lahko sklene nov, ostrejši poslovnik, ki bo izključeval vsako motenje dela od strani opozicije, to nov volilni zakon, ki bo separatistom onemogočil, da dobe kaj vpliva v državi Ustvarite svoje federativne republike, pa boste v njih vladali, kakor smo mi ustvarili našo edinstveno kraljevino to hočemo v nji odločevati! Pripomniti je treba še eno: V tej borbi naj separatisti ne računalo na kakršnokoli pomoč ali simpatijo tujine. S separatisti bodo simpatizirali samo oni narodi, ki so bili v vojni premagani, ter bi želeli doseči sedaj revizijo mirovnih pogodb, torej: Nemci, Madžari, Turki, del Bolgarov» Toda te simpatije bodo popcinoma brez vrednosti Na naši strani bodo simpatije celega ostalega sveta. Amerika je daleč to njeno načelo je, da se ne vmešava v zadeve Evrope. Sicer pa mora biti oni Amriki, ki je nekoč v krvavi državljanski vojni z orožjem strla separatizem lužnih držav, naše stališče zelo simpatično. Naša ujedinjena kraljevina je nastala na mirovnih konferencah in rodila jo je ideja, da je treba na jugu jEvrope osnovati močno drža» vo, ki bi Nemcem v bodočnosti zapirala pot na Balkan. Ne z ozirom na Slovence in Hrvate, ampak z ozirom na Srbe, da bi imela država večjo moč, so zavezniki zmagovalci tako široko potegnili meje. Brez teh ozirov bi bili gotovo Ljubljano pustili Lahom, Maribor Nemcem, a Prekmurje Madžarom. Gotovo je torej, da bodo vse simpatije zaveznikov stale na strani onih, ki branijo edinstvo države. Vsi ki so pred vojno In med vojno nosili v svojih dušah nacijonalno idejo, idejo našega osvobojenja in zedinjenja, se mrajo sedaj strniti v eno, krepko vrsto. Sporazuma s federalizmom in republikanstvom ni in biti ne more. Mnoge druge države so preživljale še vse težje krize... Severna Amerika strašno državljansko vojno, Španija grozne karlistovske upore, Švica celo vrsto domačih prevratov. Kakšne težave so imele Nemčija in Italija, preden so se ujedinile? Pri nas gre še razmeroma jako lahko to dobro. Vsak, kdr je nekoliko mislil, je moral pričakovati, da bo naše ujedinjenje in osnovanje lastne, skupne države moralo v začetkih zadevati na velike težave. Duhovi so bili na to veliko dobo še premalo Pripravljeni in stare tradicije so še preveč žive. Veseli bodimo, da gre tako dobro, a obenem računajmo z neizbežnim dejstvom, da se ie treba boriti dalje Razgovor našega dopisnika z dr. Mačkom. — Dr. Korošec in dr. Spaho v Zagrebu. Zagreb, 11. aprila. (Izv.) Danes zjutraj sta dospela z brzovlakom iz Beograda Radičeva odposlanca gg. dr. Maček in dr. Kmjevič. Takoj sta se sestala z Radičem ter ga obvestila o svojih pogajanjih in o uspehu svoje misije. Danes zjutraj je vaš dopisnik imel priliko, da se razgovarja z g. dr. Mačkom, ki mu je izjavil, da odnaša najboljše uti-se iz včerajšnjih razgovorov, ki so se vršili s predstavniki radikalov. Ti razgovori se ne bodo prekinili, temveč nadaljevali. Po njihovem definitivnem uspehu ne more ničesar, reči, ker je to odvisno od držanja radikalov in daljnega razvoja političnih razmer. Na vprašanje vašega dopisnika, kaj je z odhodom v Beograd, je g. dr. Maček izjavil, da se sedaj re govori o tem, temveč da gre za to, da-li pojde Radičeva stran- ka v beograjski parlament kot zaveznik, ali pa kot nasprotnik radikalov. Vsekakor pa bo padla odločitev še pred sestankom narodne skupščine, ter se bo temu primemo uravnalo držanje Radi. čeve stranke. Zagreb, 11. aprila. (Izv.) V Zagrebu se že nekaj dni mudi g. dr. Ko* rošec, ki vzdržuje neprestano vez z Radičem. Pričakuje se tudi prihod dr. Spa<-he. Kakor pa doznava vaš dopisnik iz zanesljivega vira, pridejo jutri dopoldne namesto dr. Spahe gg. Alijanovič, Kle-novič in Mustaj beg Kapetanovič kot predstavniki muslimanske organizacije in sicer na poziv podpredsednika Radičeve stranke g. dr. Mačka. Dr. Spaho pa pride jutri ali pojutrišnjem, ako bo to potrebno. »INFORMATIVNO POTOVANJE.« Beograd, 11. aprila. (Z) Danes dopoldne je sprejel minister pravde g. dr. Laza Markovič novinarje, katerim jc izjavil sledeče: Včeraj sta dospela sem gg. dr. Maček in dr. Kmjevič kot zastopnika g. Radiča, tla stopita v stik z radikalno stranko. Najprej sta se sestala z g. Ljubo Jovanovičem, nato pa z g. Pašićem. V teh razgovorili sta oba zastopnika izjavila, da želita obvestitve o tem, dali bi bil z radikali mogeč kak sporazum v svrho rešitve vpraša-'nja srbsko-hrvatekih odnošajev, glede katerih smatrata, da so danes težki in nepovoljni. Pri tem sta izmenjala splošna nazore o priredi teh odnošajev, nista pa precizirala konkreinega stališča, a ravno tako se niso sestavili nikaki šivam! predlogi. Cilj njunega potovanja v Beograd je bil bolj informativnega značaja in takorekoč uvod v akcijo za pomirjenje njihove stranke z načeli, sprejetimi v državno ustavo. O tem, kako bi se to doseglo, bi se imelo pretresati v nadaljnih razgovorih. Gg. Ljuba Jovanovič in Nikola Pašič sta z veliko pazljivostjo poslušala izvajanja obeh poslancev in o tem obvestila ministrski svet. Oba imenovana zastopnika sta sinoči odpotovala nazaj v Zagreb. Na vprašanje nekega novinarja, kako je treba razumeti besede, da sta došla v Beograd, da vodita razgovore kot predstavnika hrvatsl- / a naroda z radikali, ki da so predr/. .niki srbskega naroda, je izjavil g. Markovič, da je to le besedna igra, toda potrebna za motiviranje sporazuma. RADIČEVA PRETVEZA* Beograd, 11. aprila. (B) »Tribuna« poroča: Ob priliki razgovorov, ki so se vodili med predstavniki Radičeve stranke to predstavniki vlade, se je ugotovilo upanje, da ostane v Hrvatski isto upravno stanje, kakoršno je danes. Potemtakem se pokr. namestništvo ne bo ukinilo. Potrebno bi bilo, da postane v Hrvatski stanje izza dobe pred Vidovdansko ustavo, t, j. da se uvede ustanova slična vzpostavitvi banske stolice. Ako smo dobro poučeni so izjavili predstavniki Radičeve stranke, da bi začeli proti vladi, v katero bi vstopil tudi Pribičevič, najogor-čenejšo borbo. Smer g. Radiča je prozorna: S tem, da je Radičeva stranica poslala predstavnike v Beograd pod pretvezo, da imajo le-ti začeti nekaka pogajanja z vlado, je hotela le markirati svojo pripravljenost k pogajanjem z Beogradom. Teda ona ebenem poslavlja take pogoje, o katerih so lahko zanesljivo reč® žo vnaprej, da n® bedo sprejeti Zahteva, da Pribičevič s svojo skupino ne more vstopiti v kabinet, bi imela predstavljati upravičeni razlog, radi katerega Radičeva stranka ni mogla doseči sporazuma z Beogradom. Z drugimi besedami: ona hoče imeti pred svojimi pristaši upravičene razloge, na podlagi katerih bi mogla trditi da Beograd tudi tokrat ni hotel sprejeti ponudbe za sporazum med Hrvatsko to Srb'Jo. Beograd, 11. aprila. (Z) Beo. grajsko časopisje slabo komentira prihod Radičevih delegatov v Beograd In objavlja večinoma le sama fakta in ta-tervijeve s temi delegati. Edinole »Vreme« p'šo pod naslovom »Pred novo fazo krize« v zelo pesimističnem tonu o prihodu teh delegatov in pravi, da ta prihod ne pomeni nlkakega pota do zbližanja. Dostavlja, da celemu Radičevemu in Koroščevemu gibanju nista kriva Radič in Korošec, temveč, da Je to gibanje mas. katerih ne more nihče več voditi Dobro je, da so se začeli neobvezni razgovori, ali to je še zelo daleč od sporazuma. RAZMERE V KRVATSKL Beograd, 11. aprila. (B) G. Ernest Cimič, pokr. namestnik za Hrvatsko, je dospel v Beograd, da obvesti g. Vujičiča o razmerah v Hrvatski to da poda svoje mnenje o likvidaciji pokrajinske uprave. Odgodiiav angleškega carlamenta. London, 11. aprila. (K) (Reuterjev urad) V spodnji zbornici je predlagal Ramsay Macdonald, da se zbornica odgodi. Minister za zdravstvo Chamberlain je predlagal, da se glasuje o odgoditvi. Predlog je bü sprejet in je bila seja odgođena na jutri. London, 11. aprila. (K) Ni znano, ali bo imel poraz vlade politične posledice. Pri glasovanju je bilo Iz tehničnih vzrokov več članov vladne stranice, ki nimajo nič posla s politiko, odsotnih. Poraz bo imel za vladna stranko velike težkoče. Današnje prireditve. V Ljubljani! Drama; »Otok In Struga.« Red A. Opera: »Carostrelec.« Red E. Kino Tivoli: »Devojka ia Piccadfia* Lya Mara. Kino Ideal: »Theodora.« Kino Matičar »Leteči avto,« B. del. V Mariboru: Narodno gledišče: »Velika aoč.« RcdB. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na M». rihaeia U&tt ia Kur-lr.aa. <7—■-—r m No« reparacUski naiirt. Za Ital so ^ncGzi sasettSi PorukrieZ Sa vedno se vsa evropska politika vrti okoli francosko-nemškega spora, ki je nastal, ker se Nemčija ni držala obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom mirovne pogodbe, ker ni plačala v tej pogodbi Franciji zajamčenih reparacij, Od poteka in končne rešitve tega spora je odvisen razvoj gospodarskega življenja ne samo v Franciji in Nemčiji, temveč v vsej Evropi sploh, kar seveda ne more ostati brez vpliva na razmere v gospodarskem življenju ostalega sveta. Zato ni čudno, da vsi gospodarski in politični činitelji z zanimanjem in skrbjo zasledujejo razvoj te zadeve. Zadnje dni se je zadržaval v Londonu g. Loucheur, stalni protikandidat francoskega ministrskega predsednika Poincareja. Prišel je tjakaj z novim načrtom o rešitvi reparacijskega vprašanja in zavarovanju Francije pred novim nemškim napadom. V razgovoru s finančnim dopisnikom »Daily Tcle-grapha« je Loucheur razložil, kako sl zamišlja plačevanje reparacijskega dolga od strani Nemčije. Loucheur je izjavil, da mora Nemčija izvesti predvsem finančno operacijo, obstoječo v tem, da odpravi sedanjo valuto, nakar mora nov, zdrav denarni sistem nadomestiti stari sistem in da se mora vabita osnuti na zlati podlagi Ko bo imela Nemčija enkrat tako zdravo valuto, potem se bo mogoče z njo pogajati fjvoz v Nemčijo bi se moral omejiti na najnujnejše. Izvoz pa kolikor mogoče povečati s Čimer bi se ojačilo finančno stanje nemške države. Poleg tega bi morala Nemčija razpisati nekaj državnih posojil za katere bi zastavila svoje železnice, prekope, carino in podobno. Zavezniški finančni svetovalci bi pomagali Nemčiji pri restavraciji njenih financ, tako da bi mogla poplačati svoje dolgove, ne da bi bila pri tem go. spodarsko uničena. Ce pristane Nemčija na Loucheurjev načrt, bo mogla plačati vsaj 150 milijonov liber šterlin-gov, ne da bi bila s tem uničena ah prekomerno obremenjena. Iz nadaljnih angleških vesti izhaja, da je predložil Loucheur angleškemu premijeru Bonar Lawu načrt sledeče vsebine: 1. Znižanje skupne reparacij-ske svote. 2. Razpis mednarodnega posojila. 3. Mednarodno poroštvo za izpolnitev pogodb. Čeprav je Loucheur Izjavil, da vse podrobnosti, objavljene o njegovem načrtu v »Daily Telegraphu« ne odgovarjajo povsem dejstvom, je vendar jasno, da je navedeni članek bil inspiciran od njega'samega in zasluži vsled tega po- zornost vsega političnega in gospodarskega sveta. Strokovno obsega Loucheurjev načrt sledeče: 1. Reparacije: V ce!oti bi se nemški reparacijsid dolg znižal od 132 milijard zlatih mark na 50 milijard zlatih mark. Od te svote bi pripadlo Franciji za obnovo opustošenega ozemja v severni Franciji najmanj 26 milijard, ostanek 24 milijard pa bi se porabil za plačilo zavezniških dolgov Ameriki 2. Zavarovanje Francije: Porenske pruske province bi se združile v zvezno republiko v okviru Nemčije, tako da bi imela v državi isto stališče, ko na primer Badensko. Ta porenska republika bi se demilitarizirala pod nadzorstvom Društva narodov. K njej l se pripojilo tudi sarsko ozemlje, ki je danes po mirovni pogodbi zasedeno po Francozih, toda Franciji bi ostala po mirovni pogodbi določena količina premoga iz tega ozemlja. V ostalem pa bi se Francija omejila le na v versaillski pogodbi omenjene naprave na desnem bregu Rena. Za to bi pa Nemčija morala slavnostno proglasiti, da enakrat za vselej opusti vsako misel na napad proti Franciji Francija in Belgija bi nato sorazmerno z nemškim odplačevanjem postopno Izpraznili vse ozemlje, katero imate sedaj zasedeno. Ta Loucherjev načrt je bil podvržen tako kritiki francoskih, kakor tudi nemških časopisov. Pariški listi povdarjajo, da Loucheurjevo potovanje v London in njegov načrt ni oficijelnoga značaja In desnica naznanja že celo interpelacijo o potovanju bivšega ministra v nevtralno državo in njegovih pogajanjih s tujimi državniki, ko da je on ministrski predsednik. Kljub temu pa je malo verjetno, da bi se bil podal Loucheur v Anglijo le kot oseba in nepojmljivo bi bilo, da bi ga kot takega sprejeli vsi angleški državniki Mnogo bolj verjetno je, da se je Loucheur, ki se je po začetim poruhrske akcije sprijaznil s Poincarejem, podal v London po predhodnem sporazumu z njim. Nemški listi seveda odklanjajo predvsem točko o ustanovitvi renske zvezne republike. Toda njihov odpor proti Loucheurjevemu načrtu po celoti ni nič kaj živahen. Angleški primijer je izrazil svoj dvom, da bi Amerika pristala na prevzetje zavezniških dolgov po Nemčiji in na posebno stališče porenske republike. V celoti pa se more konstatirati, da je bil novi reparacijsid načrt sprejet povsod, kot možnost in podlaga nadaljnih pogajanj, kar pomeni pri tolikih križajočih se interesih že zelo mnogo. Prodiranje NRS V nedeljo, 8. t m. se je vršil v Novem mestu shod NRS, ki ga je otvoril tajnik Podbevšek. V svojem enournem referatu je omenil predvsem politično zmedo v državi, ki je znak ljudske nedozorelosti. Do obupnih razmer, v katerih živimo, je prišlo zaradi mesarjenja političnih strančič med seboj, ki so se omejile samo na hujskanje stanov in naroda. Referent je po končanih izvajanjih predlagal resolucijo, ki je bila sprejeta z večino glasov. Omenjena resolucija se glasi: Zborovalci na shodu 8. t m. v Novem mestu najodločnejše protestirajo proti politični razcepljenosti v Sloveniji, kakor tudi v vsej državi, ki je vzrok kaotičnega stanja v Jugoslaviji. Apelirajo na vse voditelje naših strank v državi, da se združijo v kolikor mogoče manj enot, ki naj gredo na resno delo za dobrobit države. Ne gre nam za prazne fraze, temveč predvsem za kos kruha, na DoJeißls^asa. ki ga pogrešamo, t .. u ■/ živimo v najbolj agrarni državi srednje Evrope. Ko je bila resolucija po kratki debati sprejeta, je pozval govornik vse navzoče, naj se oglasijo k besedi, ter naj povedao svoje mnenje k njegovemu referatu. Oglasil se je med drugim znani komunistični agitator Vidmar, ki pa ni vedel nič stvarnega povedati Na njegova izv.-.anja je prav krepko odgovarjal tajnik Podbevšek, tako da je g. Pirnar slednjič obmolknil. Pri tej priliki se je pokazalo, da so prežeti naši somišljeniki z bojnim duhom. Soglašali so v zaključku, da je nujno potrebno energično širiti načela radikalne stranke, ter poskrbeti za njeno razširitev po vsej Sloveniji QBFüjtz knjfoe za iioro&o mlediiio! llabiralnlii pred Prstarclsi sposnenta Članek s tem naslovom je poslalo francosko vojno ministrstvo v ponatis raznim pariškim dnevnikom. Ker izraža ta Članek oficijelno francosko mnenje, ki ga iz nebroja publikacij o tem vprašanju ne moremo vedno jasno videti in ker na kratko, a točno ugotavlja francosko stališče, ga v naslednjem priobčujemo. Skozi štiri leta smo skušali dobiti dobrovoljno iz Nemčije plačila, ki nam jih dolguje in brez katerih ne moremo živtii. Sklicevali smo se na svoje pravice in hoteli vse prej poskusiti kot s silo. In dobro je bUo, da smo se tako obnašali, za ves svet, kakor tudi za zaveznike. Ko smo pokazali potrpežljivost, ki ji ni enake v zgodovini, smo se morali, ker nemška vlada sistematično ničesar ni dajala, odločiti, da uporabimo druga sredstva Vkorakali smo v Po-ruhrje, da si začasno zasiguramo njega posest, in ta način je bil edini da rešimo to, kar se nam dolguje. Ostali bomo tani toliko časa dokler nam Nemčija ne bo plačala. Mislili smo, da če resnicoljubnost in spoštovanje podpisanih pogodb Nemčiji ne zadostuje, da plača svoj dolg, se bo vendar nazadnje odločila nam plačati takrat, ko bo v njenem interesa da to stori Odkar smo v Po-ruhrju ima Nemčija — česar prej ni bilo — interes na tem, da nam plača. Prana in neprava Delavsko vprašanje je eno najbolj perečih sodobnih socijalnih vprašan]. To vprašanje je tako tesno zvezano z vsemi drugimi pojavi da je treba njegovi ugodni in socijalno pravični rešitvi pripisovati največjo važnost Delavstvo samo je pričelo pokret da si pribori svoje pravice; poizkušalo je vsa sredstva in se je kočno oprijelo onega, ki se mu je zdelo najprikladnej-še in katero se je zdelo, da ga bo po najkrajši poti privedlo do cilja. Izbralo pa si je pri tem ponajveč-krat pot, ki ga bo privedla ravno v nasprotno smer, kakor pa delavstvo hoče. Nasedlo je raznim demagogom in frazerjem, ki jim gre edinole za lastno korist in imajo delavske interese le na jeziku, ne pa v srcu. In ti demagogi zavajajo delavstvo na najoddaljenejša stranpota, ter jih zapeljujejo v početja, katera mora potem delavstvo plačati z izgubo politične moči in z oslabitvijo svojih lastnih bojnih sredstev. Predvsem je napačna in pogubonos-na pot za delavstvo — komunizem, ki hoče s silo preobrniti družabni red in ga s silo postaviti in obdržati na podlagi ki ne more zadovoljiti ogromne večine človeštva in ki bi povzročila le še hujše boje In razprtije. Ravno sredstvo, s katerim hočejo komunistični voditelji doseči svoje sanje, vodi delavstvo, ki mu nasedejo, v pogubo. Tega se sedanja evropska reakcija dobro zaveda, zato pa se tudi boljševizma in komunizma prav nič ne boji. Dogodki ob priliki raznih poskušenih komunističnih pučih so jo le še podkrepili v njenem mnenju, da bo mogla doseči svoo predvojno moč le preko revolu-cijonarnega ekstremizma in boljševi-škega pučizma. Radi tega uravnava ta reakcija svojo taktiko tako, da zavaja delavstvo s provokacijami k nepremišljenim korakom. V boju, ki takim korakom navadno sledi, pa izgubi delavstvo toliko svoje moči da si dolgo časa ne more opomoči Vse drugače, lažje in sigurneje pa bo moglo doseči delavstvo svoje cilje-ako bi si izbralo — kakor je to že storilo v nekaterih naprednih državah — legalno pot. Delavstvo bi se moralo Saj smo celemu svetu naznanili, da bomo izpraznili Poruhrje stopnjema v sorazmerju z nemškim plačevanjem. V tej zadevi smo se zavezali z Belgijo in to velja kot podpisana pogodba. Nemčija torej danes ve, da bo posledica njenega plačevanja izpraznje-vanje zasedenega ozemlja. Interes ima torej na tem, da plača in mi imamo pravico reči, da je ravno vsled tega vzroka naš položaj napram njej boljši kot je bil prej. Kar se pa tiče obtožbe, da hočemo anektirati ozemlje, ki ga držimo zasedenega, prihaja samo od ljudi ki so brez vsakega poštenja in ki nas ne poznajo. Mi nimamo prav nobenih imperialističnih teženj, to ponavljati nam je že mučno. Mi hočemo samo našo pravico, ničesar drugega kot našo pravico in sicer vso našo pravico, in noben narod si toliko ne želi miru, kot naša dežela, ki je tako zelo trpela v vojni Toda mi nočemo miru, ki je slab. nestalen in nevaren, mi hočemo mir, ki nam bo dovolil, da živimo in da delamo, in ki nam bo zagotovil našo varnost in plačevanje naših reparacij. Hočemo mir, ki bo pravičen in trajen, pravi mir, za katerega ste se vi, stari borci borili in ki je edino opravičilo za vojno. Mir, katerega hočemo imeti, je mir naše zmage in naših žrtev. — B. delavska ^olčSika. organizirati v močni, državotvorni —* ne pa protidržavni — stranki, ki jo sestavlja pretežno delovno ljudstvo. Tam bi si s svojo kompaktnostjo hitro priborilo, oziroma povečalo odločilen vpliv in s sodelovanjem tudi drugih stanov mu je uspeh zagotovljen. Naša Narodna radikalna stranka vabi pod svoj krov vse, ki so zatirani in zapostavljeni, vse, ki hočejo živeti in delovati za narod, ki jim je dal življenje. Ta stranka, ki jo tvorijo v pretežni večini delavci, mali kmetje in sploh takozvani mali ljudje, je vsled ogromnega števila svojih članov in pa vsled svojih priznanih uspehov in zaslug za-ustvaritev države in osvoboditev izpod tujega jarma najmočnejša v državi. To je edina stranka, ki svoj socijalni program tudi dejansko dosledno izvaja. Nič ni za delavstvo naravnejšega, kakor da bo doseglo v tej in s to stranko po najkrajši, najgotovejši in najlažji poti to, za .kar se danes bori: ugodno rešitev delavskega vprašanja in socijalno pravičnost. Dokler pa bo razcepljeno na razne politične in »strokovne« grupe, ki pa so tudi samo nepolitično pobarvana politična vaba za lahkoverne kaline, ne more upati hitre in ugod-.ne rešitve svojih zahtev. Najmanj pa more računati na to s pomočjo hujskanja, prevratov in nasilnosti. Delavstvo naj se orijentira tako, da bo prav zanj in za državo — in delavsko vprašanje bo najbolje rešeno. a. = Ustavna revizija na Bolgarskem? »Times« doznavalo iz Sofije: Ministrski predsednik Stamobiljski je napovedal sklicanje narodne skupščine v Timovo, kjer se bodo izvršile nekatere spremembe ustave-Vlada namerava odvzeti kralju nekatere prerogative, zlasti pa člen, ki dovoljuje kralju sklepanje tajnih pogodb, brez pristanka narodne skupščine. ANGLEŠKO »RAZOROŽEVANJE«, London, 9. aprila. (K) Kakor javlja »Daily Chronicle«, da graditi ministrstvo za zrakoplovstvo 12 novih letal, glede katerih pa se posameznosti drže tajno. Toliko pa je gotovo, da bodo to pravcati zračni dreadnoughti. Iz prosiztRega žiuipja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama: Četrtek 12. apr. Otok In Struga. Red A. Petek 13. apr. Idiiot. Red D. Sobota 14. apr. Hedda Gabler. Gostovanje ge. Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Red B. Nedelja 15. apr. Popoldne ob treh: Ugrabljene Sabinke. Izv. — Zvečer ob 8. url: tiedda Gabler. Gostovanje ge. Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Izv. Pondeliek 16. apr. Hedda Gabler. Gostovanje ge. Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Red C. Opera: Četrtek 12. apr. Čarostrelec. Red E. Petek 13. apr. Plesni večer. Izven. Sobota 14. apr. Janko In Metka. Red C. Nedelja 15. apr. Gorenjski slavček. Izv. — Ljubljanska opera. V torek le drugič gostovala gdč. Pirkova v »Tosci«. Kar smo zapisali o Marti je potrdila tudi Tosca. Izvanredno močna čustvenost, ognjen razmah so njene prednosti, ki so zlasti v sklepni sceni drugega delanja prlšie do veljave. Glasovno Je bila dobro disponirana. želeli bi le za spoznanja mirnejše Igre. Šimenc In Balaban sta se odlično uveljavljala, zlasti pivi je imel svoj srečni večer. — Iz pisarne Uubllauskega gledišča. Zaradi nenadne obolelosti g. Levarja ne bo v četrtek, dne 12. aprila 1923 predstave »Othella«. Dramski repertoar se tak°-le flframani; ,t Četrtek. dOC 12. t> OL »PtO* In Struga« za red A, v petek, dne 13. t. m. »Idijot« za red D. — Plesni večer v ljubljanskem opernem gledališču. V petek, dne 13. t. m. bo v operi plesni večer baletnega osebja Narodnega gledališča v Ljubljani. Prireditev je zamislil in naštudiral baletni mojster g. Poggiolesl. Spored obsega dva dela. V prvem nastopijo solistke gospodične Kolška, Svobodova in Vavpotičeva, ter g. Poggiolesl v drugem poleg navedenih tudi gna. Chladkova. V obeh delih sodelujejo ostale baletne plesalke. Glasbene točke prvega dela (skladbe Dvoraka, Griega, Liszta, Chopina, Mendelssohna) Izvaja na klavirju g prof. Ruč, glasbo drugega dela (skladbe Webra, Delibesa, Dvoraka, Bochnlčka), operni orkester pod vodstvom kapelnika g- Nehata. Poleg karakternih plesov in mimlčnlh prizorov je na sporedu tudi gozdna idila, svatovska scena In pantomima. Predstava se vrši za izven po navadnih opernih cenah. t - Glcd. list št. 26 prinaša članka: »Iz memolr Sare Bernhardt« — M- Ogrizovk. in »Hasanaginlca« — »Razno* *n ^ot ume.-nlško prilogo sliko ge. Saričeve. — Prireditev »Splošnega ženskega društva« v Ljubljani. (Sirota Anka, prosti nastop.) Misel, v narodno-karltativne nairie' ne prirejati dramske in pevske mladinske nastope, je iz raznih vidikov najtopleje pozdravljati. Poleg gmotnega uspeha za leP° In plemenito stvar — tokrat v korist^ »Deč-jega In materinskega doma«, je dosežen tudi drugi važnejši vzgojni namen. Vnemati in navduševati deco za našo umetnost, vaditi jo v samostojnem nastopanju in Jo krepiti v samozavesti katere nam še vedno manjka, naj bo notranji vzrok in pomen takih prireditev. Sploš. žen. društvo in Atena is v tem oziru ubralo pravo pot Povsod drugje to take predstave močno in pogosto rabljeno vzgojno sredstvo. Predstava sama je vrlo dobro uspela, zlasti so ugajale precizno in dovršeno naštudirane pevske točke pod vodstvom gdč. Umbergerjeve, kateri gre glavni dei zasluge za lep moralni uspeh prireditve. Siroto Anko, Aškerčevo melodramatizirano balado je predstavljala Draga Lokova v lepi »sn in s prav občutenim petjem. Ima presenetljivo prijeten glasek. Nabito polna hiša samih žarečih oči, je navdušenih src spremljevala siroto Anko po Idiličnih gozdnih scenah, trepetala je z ubogo deklico, ki sprašuje: »Potok bistri, veš li razodeti čemu pač smo reveži na sveti?« in se divila lepim pesmicam, zlasti s presenetljivo ubranostjo troglasno zapetemu »Škrjancku« koncem I. slike. Ko se je nekoliko P°’ef,e‘ pryi strah pred to mnogobronjo množico gledalcev vseh starosti, smo videli v H- sliki na vrtu »Dečjega doma« močan dekliški zbor, ki je nenavadno sigurno (brez roditeljice!) izvajal pet pesmi raznih mladinskih komponistov (Juvanec, Adamič) in 2 živahno in dokaj prosto igro sprejel Anko v svojo sredo. Lepo večerno razpoloženje in občuteno zapeta Adamičeva »Molitev« sta zaključili sliko. V kolikor je bilo dejanja na odru man), je odškodovalo poslušalce petje, katero je pokazalo ves trud voditeljice, a tudi glasovno darovitost našega naraščaja. V prednašanju se je poleg točnega vstopanja, uvaževanja dinamike že dobro občutil upliv dirigentlnje na poduševljenje izvajanih točk. V III. sliki: Lepa Ankina molitev, ljubka sličica. Metki je Adamičeva »Uspavanka« nekoliko zdrknila, a nihče m še postal junaček brez kake male smolice, majcenega strahu... Z Beethovnovo pesmijo »Sveta noč« se je dražesten prizor končal. Kot nekako slavnostno uverturo je izvajal predigro in posuudn. anremlial vu delani* na odru 11 učencev in učenk broječ mladinski orkester pod vodstvom požrtvovalnega g. prof. J e r a j a, ki je kot pravi oteč sredi mladine sedel pri pianinu in varno voail točno Izvajane komade. Mu gre vsa hvma* V II. delu je sledil nastop kakih 60 deicllc-pevk z dirlgentinjo vred v narodnih nošah. V ozadiu naša gorenjska pokrajina okoli Bleda. Slikovito! Še bolj le očaralo petje, zlasti energično in z elanom zapet »Otok Bleški« in prekrasna koroška: »Gor čez izaro«. Priznanja obilo in iskrenega, Dirigentinji je bilo izročeno cvetje za res nesebično, truda, a tudi zadoščenja polno dela Igra se ponovi. Veseli nas le dejstvo, da se je za socijalno in narodno vzgojo mladine našlo toliko delavcev in tako časten odziv publike. —L — Italijanska revija o Jngoslovenih. Na Reki je pričela izhajati Italijanska revija »Delta«. V svoji drugi številki prinaša poleg pregleda Italijanske literature tudi članek, ki ga je napisal g. Vollgang Glustia In se tiče jugoslovanske književnosti Clankar omenja pod naslovom »Slovenska ljudska poezija« knjigo »Pesmarica. Zbirka narodnih pesmi«, ki je izšla 1. 1920 v Gorici. Clankar želi seznanit! italijanske čitatelje z Gregorčičem, Prešernom, Jenkom in drugimi odličnimi slovenskimi pesniki Splošno želi Ita-lliane seznaniti s slovensko književnostjo. Na koncu pravi Clankar, da je zelo koristno, ako se Italijani od vseh slovanskih jezikov seznanijo posebno s slovenskim, ker so Slovenci neposredni italijanski sosedi, nato z ruskim, radi obilega literarnega blaga, napisanega v tern jeziku. Razen tega prinaša revija nekaj prevodov pesmi hrvaških pesnikov, kakor Jovana Dučlča, Alekse Santlča in Milana Rakiča. Končno prinaša tudi neko Cankarjevo novelico, obenem z njegovim kratkim livlisniecisom. Tri&ško pismo. Trst, 9. aprila, Sicer nisem politik, vendar pa rad zasledujem važne politične dogodke, ki se odigravajo v posameznih državah. Umevno je, da sem zadnji čas pazljivo zasledoval poročila časopisov o razvoju stanja, ki so ga ustvarile v Jugoslaviji marčne volitve. Ker nisem imel na razpolago drugih časopisov, sem čital tozadevna poročila v naši »Edinosti« In tržaških italijanskih listih. Italijanskim listom seveda a priori nisem popolnoma verjel, pač pa sem se zanesel na naš dnevnik, ki je v ostalem naš edini dnevnik, ki naj bi nas nepristransko informiral o vseh dogodkih. Uverjen sem bil, da je drugače sploh nemogoče in sicer iz enostavnega razloga, ker bi vendar ne imelo nobenega smisla. Te dni pa sem slučajno prišel do celega snopiča jugoslovanskih listov, katere sera z vnemo prečital, da bi sl na ta način mogel izpopolniti svojo sliko o položaju v Jugoslaviji. Toda, ko sem vse prečital, sem postal nevoljen. Vzrok nevolje ni bila predvsem pisava raznih strankarskih listov, ki sicer nudi lepo sliko nestvarnosti in brezvestnosti nekaterih časopisov. Nejevoljen sem postal predvsem sam nase, ker sem moral revidirati svoje dosedanje razvojne prognoze, ki sem si jih ustvaril na podlagi poročil našega dnevnika. Že jaz, kot nepolitik, sem si na podlagi nekaterih nasprotujočih si listov ustvaril neko prilično jasno sliko o sedanjem položaja in čudil sem se, da si ni mogel ustvariti ta slike naš dnevnik. Razmišljal sem o vzrokih, ki bi bili tega krivi, toda nič pametnega mi ni prišlo na um. Edino, kar bi še vsaj kolikor toliko opravičil, bi bila slaba poročevalska služba. Da bi nas »Edinost« namenoma napačno informirala, nikakor ne morem verjeti. Ta dnevnik je glasilo nas Primorcev, namenjeno za našo informacijo, ker smo vsled vojne in povojnih razmer odrezani od našega narodnega telesa. Radovedni pa smo vendarle, kako to telo prospeva In sicer nas zanima njegov splošni razvoj in ne samo razvoj in delovanje poedinih strank. Najbolj pa sem se začudil, da je prinesel naš list poročila o dogodkih, ki se sploh niso dogodili ali pa so se dogodili popolnoma drugače. To sem seveda dognal na podlagi drugih listov. Zmignil sem z rameni in sl mislil, čemu se nam Prhnorcem servirajo poročila, o katerih smo včasih rekli, da so »pofarbana«. Ko bi se mi še kdaj kaj takega pripetilo, bi bil prisiljen v bodoče stikati za listi iz onstran meje, kar bi mi seveda ne bilo prijetno. Pri tem pa opozarjam na številne druge čitatelje, ki tega sploh ne bi mogli In kateri pričakujejo, da jim nudi naš edini list vse. Ako bi tega ne bilo, bi bilo celo boljše, da bi stal na dotičnih mestih kak po« dučen članek, ki bi gotovo več koristil. Sicer pa so vaše volitve zelo interesantne. Ko bi ne bilo vaše stranke, bi človek tu pri nas skoro obupal M. R. P©^8iSs@ KS^OStl. — Komentarji k Loucheurjevemu potovanju. Pariški listi komentiralo potovanje g. Loucheurja v London zelo živahno. »Actioa Francaise« daje Loucheurju naziv »Briand II«, najbrže radi sličnosti politike obeh državnikov. »Information« ne veruje, da bi se moglo sedaj sklepati, da se bo ruhrska politika Franclje naglo spremenila. Loucheor je v Londonu ugotovil razveseljivo okolnost, da je prijateljstvo med obema zaveznicama še živahno in da si želijo v Londona skupnega delovanja. Tardieu napada t »Echo National« g. Poincarćja preko »evangelista« Loucheurja. Ministrski predsednik je z Izjavo, da more Nemčija nasloviti svoje predloge »na skupnost zaveznikov«, v bistvu sprejel angleško stališče, ki ga je prej tako energično zavračal Z oficiiozno misijo g. Loucheurja, da ie g. Poincare sam otvoril perijodo pogajanj. Herriot Ima prav, Im zatrjuje, da je vlada pripravljena na koncesije. »Temps« ugotavlja, da so se patrt* jotlčna čuvstva Francije zbunila proti pomisleku, češ, da se v načrtu, ki ga je objavil »Daily Telegraph«, skriva tuja misel y. francoski obleki. Načrt v angleškem listu da ne obvezuje ne Francije in ne Anglije. V ostalem da si je treba zapomniti nekatera načela. Predloge mora prezentirati Nemčija. Zavezniki tega ne smejo storiti, ker bi takoj igrali podrejeno vlcgo. Tendenca objavljenega načrta gre za tem, da se francoski delež iz reparacij še nadalje reducira. Namesto 52—57 milijard, kakor v l 1921 se ponuja Franclji samo 25 milijard, kar se približno vjema z razdeljevalnim ključem ter z aktuelno vrednostjo nemških dolgov. Ce se Franciji ta delež zajamči Ja novi načrt nepotreben. ^ Belgijski tisk In načrt g. Lonchenijo. »La Nation Beige« se bavi s potovanjem g. Loucheurja ter z reparacijsklm načrtom, objavljenim v »Daily Telegraphu«. List pravi: Belgijska vlada se ne bo odrekla nobeni pravici, ona ne bo odložila nobenega aduta, ki ga ima sedaj v roki. Izdala tudi ne bo pogojev, pod katerimi bi bila voljna se pogajati, razim v slučaju, da leü Nemčija na kolenih. =» Jules Rocbe t. V Pariza je umil Jules Roche, bivši poslanec departementa Ar-deche, Savoyen in Var; pokojnik je bil trgovski minister, minister za kolonije, nekaj časa pa je upravljal resort za pošto in brzojav. «= Delovni program poljskega sejma. Kakor poročajo iz Varšave, je sejmski maršal Rataj napovedal sledeči program parlamenta: L zemljiščna oddaja, 2. premoženjska oddaja, 3. zakonski predlog o sanaciji državnih financ In budžet. Maršal je izjavil, da bi želel sprejetje vojaških predlogov še pred poletnimi počitnicami = Dr. Dorten v Parizu. Voditelj separatističnega gibanja v Porenju, dr. Dorten je te dni prispel v Pariz. »Petit Parisien« je mnenja, da ni gotovo, če je prišel dr. Dorten v svrho razgovorov z vladnimi krogi. Gre le za neko privatno zadevo. Stinnes kupuje budimpeštanske časopise. Znani nemški veleindustrijalec Hugo Stinnss je kupil zadnji •T"s naslednje budimpeštanske liste: »A Vllig«, »Az Ujsžg«. »Nces Pester Journal«, «Magydrsag», »Friss Ujsdg«. Vsi navedeni listi se bodo tiskali v Stinnesovi tiskarnicl »Globusu« v Budimpešti ^ Zsltejfc ii vseli jvvvili IiMii JUTRAN3&JJ0VQSIU. — Krajevna orEanlzacija NRS v Kranja sklicuje za danes dne 12. t m. zvečer ob 8. ari zaupni sestanek v hotelu »Nova Po- ita«. — Novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru, g. Seba, je dospel v Beograd in takoj nastopil svojo službo. V nedeljo bo sprejet v svečani avdijenci, pri kateri priliki bo izročil Ni. Vel. kralju akreditivna pisma. — Razpis služb. Pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani je razpisano mesto asistenta na nevrološko-psihijatričnem oddelku s prejemki IX. čin. razr. Prošnje naj se pošljejo do 30. aprila na zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. — Pri gradbeni direkciji v Ljubljani je razpisano mesto pomožnega sluge. Svojeročno pisane prošnje naj se do 20. aprila pošljejo na gradbeno direkcijo v Ljubljani. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list* št-34 prinaša dotočila o železniškem blagovnem prometu z Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. — Razen tega razglas o prenosu vrednostnih papirjev, ki sp v de-potu ali v lombardu pri poštni hranilnici na Dunaju, v našo kraljevino. — Akademija in ples Jugoslovensko-češkoslovaške Lise v Ljubljani. V soboto, dne 14. aprila 1923 priredi Jugoslovensko-češkoslovaška Liga v Ljubljani proslavo petletnice prisege »Zvestoba za zvestobo« v dvorani Kazine akademijo in ples s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednika Lige dr. K. Trilerja; 2. a)Arija »Roze* iz Smetanove opere »Tajnost«, b) L. M. Škerjanec; Počitek pod goro. — Poje gospodična IJublca Sfiligoj. -- 3. Svatopluk Cech: Slovanska hymna. Recituje univ. profesor dr. Burian. 4. a) Smetana: Arija ječarja Iz opere »Dalibor«, b) Cejkovsky: Kdor sam mrč koprneč... — Poje gospod Julij Betetto. Pri klavirju g. kapelnik Balatka. Pričetek ob pol 9. uri zvečer. Od 10. ure dalje ples, pri katerem svira oddelek godbe dravski divizijske oblasti. Vstopnice po 10 Din. (za rodbino 3 Članov po 20 Din) se bodo prodajale od 8. ure dalje pri blagajni v Kazini. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Za Borštnlk-Verovškov nagrobni spomenik so darovali: po 100 Din. gg. M. Hubad, L. Petrovič, E. Frolich,; po 60 Din., g. F. Kollman; po 50 Din.: »Kavarna Zvezda«, gg. I- Popovič, Hrovat et komp., bratje Dolničar; po 40 Din. gg. H. Nučič, A. Ro-jina et komp., L. Černe,; po 30 Din.; »Menjalnica trgovske banke«, gg. F. Bizjak, M. Kuštrin, I. Premelč, V. Bajt, F. Stupica, neimenovani; ao 30 Din.: The Rex et »Jadran«, gg. Reicher et Turk, I. Bonač, st., I. Vavpotič, P. Golia; po 20 Din.: »Vesta«, L Meindl d. d., gg. G. Cerny, J. Šušteršič, A. Lampret, F. Magdič, J. Zidar, Gričar-Mejač; po 15 Din. gg. Košmerlj, M. Ravtar; po 10 Din., gg. Premeli, neimenovani, B. Jeršič, J. Franke. V. Bežek, neimenovani. J. Laun, J. Dobry, neimenovani F. Murko, J. Černe, P. Pak, neimenovani, J. Černe, Ig. Vok, I. Medvešček, neimenovani F. Murko, J. Černe, P- Jak, neimenovani, J. Černe, Ig. Vok, I. Medvešček, neimenovani, F. Jeras, I. Mandelj, S. Bizjak, S. Rus, F. Turk. F. Pišek. Drugi izkaz 5522 Din- skupaj 7012 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala. Udr. gled. igralcev. J retji izkaz. d „T Obnašanje Vadlčevsklh poslancev. Kaulcevski poslanci sicer ne priznavajo dr-zave, ne priznavajo zakonov, ki jih je sprejel beograjski parlament, pač pa so jim dobrodošle olajšave, ki jih imajo državni poslanci. Pod naslovom »Nezaslišano postopanje z narodnimi zastopniki« prinaša zagrebški »Hrvat« sledečo epizodo. Šestorica novoizvoljenih radlčevskih poslancev se ie te dni peljala iz Požege v Kapelo. Ko je prišel v železniški voz sprevodnik in zahteval vozne listke, so mu poslanci ponudili svoje legitimacije, ki jim jih je dal glavni volilni odbor, da so bili izvoljeni za narod-ae poslance. Kondukter seveda ni mogel dotičnih legitimacij smatrati za vozne listke in ■fe zahteval predpisano voznino. V Kapeli »o šli poslanci k postajenačelniku in se proti temu pritožili. Toda načelnik se je pridružil sprevodniku, nakar so jezni zapustili urad. Kakor znano zadobi vsak poslanec poslančeve pravice šele z dnem, ko preda svojo pooblastilo Narodni skupščini in kadar Priseže. Tedaj dobi legitimacijo s sliko, ki mu daje razne ugodnosti. To je zopetni do-“ä? o načelnosti radičevske politike. — Hrvatske šole v Gradišču. Dunajs! »Hrvatske Novine«, glasilo gradiščansk Hrvatov, se bavijo z vprašanjem hrvatsk »o! v Gradišču. List ugotavlja, da se sie uunajska vlada zelo trudi, da bi razširi svojo oblast na privatne šole gradiščansk Hrvatov, v katerih se vzgajajo otroci materinem Jeziku, da pa obstoja tudi drui 0 vPraianSa in sicer pomanjkanje ui eiiev. Vlada se namreč niti najmanje i pr-®di?2e hrvatskih šol v Grac n»h flifh UÄVJ ki nai b! 3e namestili i teh šolah. V nekaterih krajih so namešče celo nemški učitelji s skritim namenom i razna rodi jo hrvatske otroki Hkmai' list obrača na gradiščanske Hrvam s pro njo, da naj podpirajo domače šok, kar predpogoj, da se ohrani med narodom nac tonalna zavest. — Prepovedano Izvrševanje Dletarsk» °brtl. Od več kmetov iz Cerkelj na Dol. *mo prejeli pritožbe, ki se nanašajo na dc^ “anie kazni od strani županstev, oz. gla-Yarstva vsem tistim, ki pleto košare in po-jhbne Izdelke brez patenta. Kmetje iz Kr-vasi, Cerkelj, Zasepa, Račje vasi itd. S aaradi tega strašno razburjeni. Dosedaj $7. al namreč nihče preganjal zaradi izvr-vjaaia pietarske obrti, ker se Je pededo-fe1* od pradeda na deda, od deda na oče-«T «d. Kar Je nekaj skoro neverjetnega, je da izrabljajo to dejstvo klerikalci in pa asrifa. (Z) Devize: Berlin 0.46—0.47, Dunaj 0138—0.139, Budimpešta 220—223, Solun lil—115, Praga 295-50—293, Miian 487—490, New York 96.50—98.50, London 457—459, Amsterdam 3800—3880, Pariz 655—655, Ženeva 1800— 1010 — Vaiute: Dolarji 97—98. Curi h, 11. aprila. Otvoritev: Berlin 2.59, Holandija 214.50, New York 548, London 25.50, Pariz 36.15, Milan 27.20, Praga 16.325, Budimpešta 12, Zagreb 5.45, Sofija 4.15, Varšava 1-50, Dunaj 76.50, avstrijske krone 77. Curi h, 1L aprila. Zaključek: Berlin 2.60, Holandija 214.30, New York 547.50, London 25.50, Pariz 36,50, Milan 2720, Praga 16-325, Budimpešta 12, Zagreb 5.475, Sofija 4.15, Varšava L50, Dunaj 7620, avstrijske krone 77. Berlin, 11. aprila. Dunaj 29.62, Budimpešta 4.66, Milan 104.188, Praga 62-792, Pariz 139.899, London 97.879.68, New York 21.089.67, Cirrih 384.436, Beograd 21293. Praga, 11. aprila- Dunaj 4.675, Berite 15.875, Rim 170-25, avstrijske krone 460, lire 169.75, Budimpešta 76.50, Pariz 22525. London 158.75, New York 3420, Curth 618-75. Beograd 35.125. DnnaJ, 11. aprila- Devize. Beograd 719—72 L Berite 3.35—3A5. Budimpešta 15.45 —15.55, London 330.700—331200, Milan 3531—3539, New York 71.055—71205, Parte 4704-471^ Praga 2125—2131, Sofija 544-50-545.50, Čarih 12.980-13210. Valute. Dolarji 70730—7 L030, ter! 523—527, nemške marke 3.20—320, angleški funti 329.000 —330000, francoski Iranki 3645—3675, Ure 349720-351220, jugoslovanski dinarji 714 —718, leji 325-427, švicarski franki 12.890 —12.950, češkoslovaške krone 2108—2118, madžarske krone 13.90—14.10. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne ttekarn». w I-lMfrlfant Šah. Izpred sodišča. Kakor hbs le sroječanra poroča!?, sta «»fcraia odlična šahovska tosta v LJub-fiant jugoslovanska šahovska mojstra prof. Uiudcvit Astaloš (Sarajevo) ter Vladimir Vukovič (Zagreb) v petek, dne 6. t. m. v kwalu »Ljubljanskega šahovskega kluba« *Vt koruullančn! šahovski partiji in sicer $tyl kot beK proti skupini Ferjan-Kragelj, * drugi proti skupini Pieifer*Furianl. Do-dm )• slednji skupina prot! Vukoviču iz-**hUa, «e Je prvi skupini (Ferjan-Kragelj) Mnudijs prilika za oster napad, ki Je stal Astnloša «no celo figuro. — Astaloš se je i» tare* figur« mojstrsko branil ter skušal inte v tempu prehiteti sovražnika- Po tri-tusrne boju j« bila partija prekinjena in bi m imela sporazumno * obema nasprotnima taboroma oddaljevati točno ob 4. uri popoldne naslednjega dne. — Ker se Astaloš «® predpisane čakalne dobe ni oglasil na ®p* mesta, s« mu je pripisala partija proti Skupini Ferjan-Kragelj za izgubljeno. Dne 7. L m. sta oba šahovska mojstra ♦ družbi i našim dr. Milan Vidmarjem potešil* tudi lokal šišenskega šaku kluba ter Jpriredila v hotelu Bellevue skupno simultanko, Pri kateri so se naši trije mojstri «poredno izmenjavali. i Iztali so 36 partij, od katerih so Jih do-k® 3S, a (1) (proti g. Josipu Vidmarju. 14 šah. klub) izgubili. S tem so častno rešili, celo nad priča-hevanje, svojo težko nalogo ter vnovič potrdili - utemejenost slovesa, ki ga jim pri-fleuj* sodobna šahovska zgodovina. V nedeljo zvečer Je odpotoval mojster Vukovič, v ponedeljek je zapustil našega Vidmarja še profesor Astaloš. a njih lepa ® vzorna Igra Je ostala v beli Ljubljani, Xt hm nad uspehi Iskreno častita In Jih •»zdravlja. ___K panfll št 3 v zadnji nedeljski šte- Vflki našega lista pripomnimo, da je parile dobil šah. mojster prot Astatoi proti MflMnt dr. Milan Vidmarju- ZA POL UTRA. TE BOM PA »BARK.l »Bark biti« pomenja po nekaterih krajih na Gorenjskem to, da se kdo česa polasti Izraz se rabi v različnih zvezah tega pomena. Človeku, ki je skop, osobito grab-Ijiv, pravijo sosedi: »Kaj mioiiš, da boš vsega bark«! kar znači da se hoče vsega polastiti. Ta izraz, toda v bolj nežni zvezi, j* izzval obfavnavo pri sod. v Kranjski gori Fant Jernejček Erjavšek iz omenjenega okoliša je rekel nekemu dekletu: »če daš za pol litra, te bom pa bark«! Užaljeno dekle ga je tožilo, češ da jo Je razžalil in jo izročil javnemu sramotenju. In res je bil obsojen nagajivi Jernejček aa 14 dni strogega zapora. Fant se je pritožil la ugotavljal da je So osobito v zvezi z dekletom le nedolžen, brezpomemben nagajiv izraz. Ker sodišče kljub poizvedovanju glede pomena tega Izraze ni moglo ugotoviti zveze za označbo spolnega občevanja, je ugodilo ©btoženčevi prošnji v toliko, da mu je spremenilo 14 dnevno zaporno v 100 dinarsko denarna kazen. USODNI SVEDRI Mizarski pomočnik I. P, je dobil plačo In jo je lahkomiselno ta dobre volje zapil. Da si opomore, je zmaknii svojemu gospodarju več svedrov, katere je prodal raznim trgovcem, ki so ga poznali ta bili uver-jeni, da so svedri njegova last. Pri obravnavi se zagovarja obtoženec, da Je svedre res vzel. toda le za to, ker mu ni gospodar plačal celega zaslužka In ie v namenu, da jih zastavi za neizplačani znesek. Ker pa je seveda — tudi Se bi bilo to res — tako ravnanje kažnjivo — ta dosega obenem znesek ukradenih svedrov že vsöto, ki jo predvideva zakon že za hudodelstvo tatvine. je odstopil okr. sodnik spise državnemu pravdništvu in pride lahkomiselne^ pred senat dež. sodišča. STARI PRETEPAČL Drobtine. — Orkester brez dirigent«? Na konservator liu v Moskvi so igrali Beethovnovo aerofto« — brez dirigenta. »Die Rote Fah* *•« poroča, da se je poizkus izborno obnesel. Nekaj takih koncertov bo Še sledilo. — »Orkester« je zanimiv sociološki fenomen, ftl katerem bi se moral problem skupine ta Voditelja šele rešiti. Glasbeni kritik »Frank-torter Zeitung« dostavlja: Ker še nismo •uiall takega orkestra, sl moremo vaje In »rohrvalanje le težko predstavljati Vsaka »ripomba k vesti o pričujočem »duhu kolektivizma«. ki se brezdvomno razvija tudi I dirigenti r kar največ!! meri, Je tu odveč. O možnosti absolutne demokracije v kraljestvu glasbe, te zaenkrat še ne more govoriti — Za stepp«. Angleški odbor za pomoč vojnim slepcem, čigar pokrovitelj je pred-•ednlk Mlllerand In predsednik William Nelson Cromwell iz New Yorka, bo v kratkem otrorll v Parizu veliko tiskarno, ki bo na tisoče de! brezplačno razdelila med oslepela. Vsako leto se bo izdalo 30.000 zvezkov. Ati ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti'? Že 12. avgusta l l je udaril Lovrenc Lavrič, delavec Iz Ljubljane prt nekem popivanju v Stepanji vasi tovariša Spendala s litrom po glavi Spendal je med tem ozdravil dobili pa to tudi Lavriča, ki j* hodil neznano kje po svetu ta sodnik ga jo obsodil včeraj za plačilo svoje sirovosti na 1 mesec strogega zapora. — Dne 28. novembra L 1. pa so se stepli Ižanci. Bilo je pet fantov, ki so pretepli na Ižanski cesti Antona Križmana- Ker So bili vsi pijani in se nikakor ne da Jasno ugotoviti kdo je poškodoval Križmana —- morda jih je bilo še več — so bili pretepači za enkrat oproščeni, SVEČKE NA GROBU. Niti te nimajo mini ta jih vlačijo ljudje s svojim sovraštvom po javnih sodnih dvoranah. Slepi so res nekateri v medsebojnem sovraštvu ta nimajo prav nobenih ob-zlrov. V takem sovraštvu sta vstopili danes že ponovno v sodno dvorano dve ženski. kt morda res nimata povoda, da bi se ravno ljubili pač pa bi morali biti glede sorodstva in spoštovanja do umrlih vsekakor bol) obzirni Mlajša je očitala starejši — stari materi — da je kradla svečke na pokopališču. Pri posredovalnem uradu se nista poravnali — pri okrajnem sodišču je bila obsojena mlajša na 200 Din denarne globe ta ker je tirala to mučno zadevo še pred vzkiicno sodišče, je doživel» tudi tara poraz. JZ tabora loških fantov je bii obsojen Ivaa Kozjak na 3. dni zapora, ker je razbil po noči pri Ivanu Lenarčiču polkno. Ni pa fant klical morda ljubezni vnet svojega dekleta, marveč je prišel klicat na korajžo — na pretep — v sosedni fantovski tabor pod varstvom Lenarčičevega sina. Ta je bil bolj pameten in se n: šel pretepat Kozjak je bil obsojen n» i dni zapora in mora povrniti stroške. Pritožba na dež. sod. mu ni nič pomagala. NE TRPINČITE OTROK. Neki čevljar — imena edino le radi otroka ne povemo — ima nezakonsko 3 letno deklico Ker je ustavil plačilo, mu je mati prinesla otroka v odgojo. Deklico pa je mož tako pretepel, da Je bfi obsojen Es 24 ur zapora. Z ozirom na res precej mučne razmere in ne prav pojasnjen položaj je prizivno sodišče zaporno kazen za enkrat spremenilo na njegov priziv ta mu prisodilo strogi sodni ukor, ki se sodno zabeleži PROTI POBIJANJU DRAGINJE! Poslovodja trgovine Butina-Kajfež v Cirknlcl Anton Porekar je bil obtožen navijanja cen pri prodaji moke, kave, masti, olja ta sladkorja. Prvo sodišče je * ozirom na to, da se a« da ugotoviti prejšnja zaloga blaga in da njegov trgovski dobiček ni presega! pri prodaji 25 odstotkov nakupne cene, Porekarja oprostilo. Pritožil pa se je javni obtoiitelj m pri prizivni obravnavi je predlagal državni pravdnlk, da se izroči akt novim izvedencem v svrho točne presoje ali pa, da se obdolženec kaznuje. Sodišče je obravnavo preložilo v svrho poizvedb pri trgovinski zbornici. — Podoben slučaj je tvoril drugo obravnavo proti trg. Maksu Kopitarju iz Cirknice. Tudi on je bil obtožen, da je navijal cen« pri kavi in sladkorju ta je bil pri prvem sodišču oproščen. Državni pravdnik je predlagal, da se zasliši drug izvedenec, zagovornik pa je poudarjal d« mora trgovec saj toliko dražje prodajati da si more poleg zaslužka zagotoviti nakup novega blaga Ute množine ta kakovosti katerega cene pa vedno rastejo. Vpošt cvati Je tudi težkoče $ kreditom, ki stane danes najmanj 15 odstotkov. Vzklic javnega tožitelja se je zavrnil ker se je ugotovilo, da mož ni več zaslužil kot Id odstotkov. OPEHARJENI GOSPODAR. 1*11 Kanderetovih na Pijavi gorici j« šivala šivilja na domu, — po nekod pravijo po domače »v šteri«. Osumili so jo, da prikriva kose blaga, postali jo nekoč v trgovino nekaj Iskat In so res našli pod šivalnim strojem nekaj blaga. Pri pni obravnavi je bila obsojena šivilja na 10 dni zapora. Pritožila se je in navedla, da je imela res nekaj blaga skritega, toda sporazumno z domačimi ženskami ki so s! hotele napraviti več obleke, kot ie dovolil oče ta so mu v to svrho tudi skrivaj vzele blago. Ta skrivno naročena dela je šivilja tudi skrivala. Predlagala je v dokaz več prič ta je sodišče v svrho ugotovitve njenega zagovora obravnavo preložila. tz raznih krajev naša kraljevine. — Kakor v Woliovl ulici. Y stanovanje trgovca z žitom Antunovlča v Novem Sadu sta prišla dva mladeniča. Služkinja, ki jima le odprla vrata, ju je vprašala po njihovi želji Predstavila sta se za delavca tamošnje eiektralrne in rekla, da morata popraviti električni števec. Služkinja je lopoVa predstavila gospodinji ki je bil« sama doma. Ta ju je peijaja k števcu, toda tam sta jo roparja napadla ta zvezala. Zahtevala sta ključ od blagajne in sta na ia način ukradla sto tisoč diaarjev. Zločinca sta nato brez sledu izginila. — Samomori v Zagreba. V poslednjem časa so se v Zagrebu izvršili kar trije samomori V vseh treh slučajih je obupance privedla do tega sklepa nesrečna ljubezen V prvem. Slučaju gre za poskus samomora nekega 19 letnega privatnega nameščenca % Strobla, ki je spil pri plesnih vajah večjo’ množino sublimata, da bi na ia način umrl pred očmi svojega dekleta, ki ga je pri plesnih vajah zanemarjala. Drugi slučaj je z neko Štelico, natakarico v neki zagrebški gostilni- Na priporočilo nekega medicin, ca je zavživala veronal. da bi lažje spala. Tekom časa pa se je v dotične ga medicin-ca zaljubila in ker je vedela, da je ljubezen brezuspešna, se je te dni zastrupila. Končno se je zastrupila Še neka prostitutka, ki se je zaljubila v nekega železničarju. Prva dva sta bila rešena, tretja pa je Četrt! dan po zastrupljanju umrla. Kfe je trgovec? Dae 3. marca 1923 je prispel U Soluna v Skoplje trg. Aleks. Jetiš in se nastanil v hotelu »Srbski kralj«. Drse 8. marca pa so trgovca zjutraj pogrešili Mož, ki je neznano kara in kako izgini!, je pustil v sobi kovčeg ta vse predmete, ki jih je imel s sabo. — Občinska davščina v Osjeku. Mestni občinski svet v Osjeku je sklenil, da se bo pobiral občinski davek za nočne obiskovalce javnih lokalov. Ta davek bodo plačali gosti po 22. ari Davek znaša za obiskovalce kavaren ta gostllen za čas od 23- do 24. ur« 1 dinar, po 24. uri pa 2 dinarja. — Ljubic* za denar. Neki bančni uradnik v Skoplju se je ženil s neko sobarico, ki ga je podpirala. * denarnimi sredstvi S svojimi dohodki in z Izdatno denarno podporo je živel uradnik udobno in zabavno življenje. Ko mu je koncem prejšnjega meseca zmanjkal denar, se je Zopet obrnil na svojo »blagajničarko«. Slednja pa je postajala zadnji čas ljubosumna in mu je podporo odrekla. To ga Je tako razkačilo, da Jo je napadel s nožem ta precej težko poškodoval Zločinec & svoje dejanje priznal ta se Izgovarjal s pomaga, kakor hoče in zna. Nikar ne ugovarjal, saj bi jaz na tvojem mestu storil ravno tako. Samo eno si zapomni: Mene ne boš vodil za nos... Tako, sedaj sva si dosti očitala in ti mi lahko poveš, kar moram vedeti.« Louis je spoznal, da se tega sokrivca ne Iznebi zlepa. Niti izgovarjati se ni upal, marveč mu je jasno povedal vse, kar se je bilo zgodilo odkar je bil pri bratu. Skoraj vse je povedal po pravici samo o bratovem premoženju ni govoril resnice ter je je skušal zman.šati kolikor je mogel Ko je končal, je rekel Raoul: »Lepo stvar imava na hrbtu. In tu hočeš najti izhod?« »Da, če me ne boš izdal.« »Izdal? Cuješ, marki, jaz nisem še nikogar izdal. Toda, vedeti hočem, kako Lcš to napravil« »Ne vem šc, in vendar se ml zdi, da bora našel sredstvo. Moram. Vidiš, ti se lahko pomirjen odpelješ. V Parizu ti ne grozi nobena nevarnost, dokler nadzorujem tu Oastona.« Raoul je preudarjal. »Nobena nevarnost, kako?« »Za vraga!« »Gospa Fauve! je pretrdno v najinih rokah, kakor da bi se kdaj upala nastopiti proti nama. Tudi če bi vedela resnico, polno resnico, kakor midva, bi še molčala In bi bila vesela, da je ne zadene kazen za njen greh, zasmeh »veta in maščevanje njenega moža.« »To Je res.« Je odgovoril Raoul. ki je bil zopet resen, »moja mati namreč ne bo storila ničesar, nje se ne bojim.« »Koga pa?« »Bojim se sovražnice, ki si jo nama nakopal tl dragi mol stric, neizprosne sovražnice, Made-lajne.« Clameran je zaničljivo zamahnil z roko. »Te...?« je rekel. »Veruj mi, ti jo podcenjuje?,* ga je prekinil j Raoul z izrazom najglobjega prepričanja. »Žrtvo- I vala se je, da reši teto, toda ne kar tako slepo. Obljubila tl je sicer, da se s teboj poroči, odslovila je Prosperja, ki hoče sedaj od nesreče umreti toda ona ni še izgubila vsega upanja. Ti misliš, da je brez moči bojazljiva, nenevarna, kaj ne? To ni res. Ona je močna, sposobna drznih naklepov in nesreča jo bo še izučila. Ona 1'ubi, in ženska, ki ljubi brani svojo ljubezen, kakor levinja mlade. Tu vidim nevarnost...« »Ona ima doto pol miljona irankov.« »To vem; in po pet odstotkov da to 12.500 frankov na vsakega. Vse eno! Ce bi bil pameten, bi pustil Madelajno.« »Nikdar, ali slišiš,« »e vzkliknil Clameran, »nikdar! Vzel jo bom , ker je bogata, vzel bi jo pa tudi če bi bila revna. Sedaj mi ni za njeno doto, njo samo hočem, RaouL slišiš, mo samo, ker jo ljubim.« Nenadno stričevo prL ianje je Raoula presenetilo. Odstopil je za tri korake ter dvignil roke, tako je bil presenečen. »Ali je mogoče? Tl ljubiš Madelajno, ti?!« »Da,« je odvrnil Louis nezaupno, »kaj je na tem čudnega?« »Nič, gotovo nič! Samo da mi ta lepa strast razjasnjuje tvoje vedenje. Ti torej ljubiš Made- lajno! Potem ne moreva storiti ničesar drugega», dragi stric, kakor da vrževa puško v koruza« »In zakaj, če smem vprašati?« »Ker izgubiš glavo, če govori srce. To Je priznana resnica. Vedno so izgubili zaljubljeni generali bitko. Priti mora dan, ko naju boš prodal za en sam Madelajnin nasmehu In vrh vsega je še na« jina sovražnica, premetena sovražnica, ki nad« opazuje.« Lous je prekinil svojega nečaka s smehom, ki je bil mnogo preglasen, da bi bil odkritosrčen. »Kako se takoj razvnameš! Ali Jo tako ga!» sovražiš, lepa zapeljivo Madelajno?« »Ona naju bo pogubila.« »Bodiva poštena, mar je tl sam ne ljubil?« Dasiravno je bila noč jasna, ni mogel videti Louis izraza jeze, ki je spačil Raoulov obraz. »Jaz sera vedno liubii samo njeno doto,« Je odgovoril Raoul. »Kaj se potem pritožuješ? Ali ne dobIS polovice? Ti dobiš deaar brez žene. imaš torej prednosti brez bremen.« »Jaz še nisem čez petdeset let star,« je rekel Raoul ironična Jadranska banka-Beogra I * I i! i * Delniška glavnica: Din 60,000.000. Podružnice: Bled Jesenice Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković Rezerva: Din 30,000.000- Prevalje Sarajevo lit ibenik Tržič Zagreb AMERIKAMSKI ODDELEK. naslov za btzoiave: JADRANSKA. Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Onstr' \ Wien. Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Coitäandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Natales, Porvenfr. V V-^A' /X !i,V;. Valparaiso, Antofosasta, Punta Izdaja Ja tiska »Zvezna tiskam J* kaffezma v Ittdfeak