P osam c zn e Stevflket Navadne Dta "T’ ’ ob nedeljah Din 1 • TA.BOR* izhaja v*ak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane ;£ po poSK D I0;r, za mo. »ematvo D 18 '-, dostavi]« na dom - P 11*—» na izkaznice D 10’ — 0 in a er n ti po dogovoru. Naroča ar pri opravi .TABORA. MARIBOR Jurčičeva ulica čtev. i. Poštnina plačana v gotovini,, Gena današnje štev. 73 para TABOR Peeamezne Stevllkei Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1”—\ UREDNIŠTVO ae nahaja v Mart-boru, Jurčičeva «L it. 4, L nadstropje, Telefon interurb. at. 27 Mačkom in dobil od njega nastopno izjavo o političnem položaju: Ne poznam položaja v Srbiji in ne vem, kakšna je tu situacija, toda položaj IIRSS je zelo ugoden, Z nasilnimi sredstvi ne bo vlada ničesar dosegla. Če bijipala. na kak znatnejši uspeh, bi bila to že zdavnaj storila. Z David »vicem se bom sestal šele popoldne im bova ob tej priliki izmenjala svoje misli o skupnem volilnem nastopu širšega bloka. Krediti za izboljšanje prometa. S seje ministrskega sveta. — Denar iz niklja po 2, 1 in pol dinarja. Davidovičev govor je tudi stal v znamenju volilne agitacije. Najprej je Davidovio govoril o zatiranju parlamentarizma (ki obstoji v tem, da mora ljudstvo z volilnimi kroglicami odločiti, ali hoče dalekosežne izpremembe v državi ali jih noče). Govoril je o sporazumu srca in pameti ter izrazil prepričanje, da so radičevci iskreno mislili o sporazumu. Trdil je nadalje, da je bil svoje dni tudi Pašič za federacijo in da se je kasneje pogajal z radičevci (Markov protokol) Pašič je baje še nedavno izjavil Da-vidoviču, da bo skušal najprej s silo obvladati Hrvate, če pa to ne bo šlo, naj gredo, kamor hočejo. V tenu duhu so se gibala tudi nadaljna Davidovičeva izvajanja. Iz njih je razvidno, da se bodo demokrati borili za sporazum s Hrvati tiidi sedaj, ko jih je Radičeva stranka kot edina predstaviteljiea političnega Hrvatstva pustila na cedilu; da bodo šli v žerjavico po take kostanje, ki jih radičevci ne marajo za kaj drugega kot za igračko. Na eni strani čvrsta volja, da se zgradi močna država, na drugi pa večno kolebanje, medsebojno izigravanje, strankarske kupčije. Tako so je pokazalo vprašanje sporazuma iz govorov voditeljev div eh nasprotnih ideologij. BEOGRAD, 18. novembra. Današnji *6ji ministrskega sveta je predsedoval Pašič. Ministrski svet je odobril znesek 25 milijonov din. kot izreden kredit za izboljšanje cestne zveze Beograd-Adrija čez Mladenovac. Del te svate bo uporabljen tudi za cesto Valjevo—Osečani. — Glede reparacijske kvote, k; jo jo prejela naša država v novembru od Nemčije, Davidovičev volilni kompromis z Madžari? je bilo sklenjeno, da še naj večji del izda za nakup železniških tračnic in vagonov, manjši del pa za potrebe goždarsko-ru-darskega ministrstva. Vrhu tega je bilo sklenjeno, da se bo dal kovati na mesto raztrganih papirnatih dinarjev nikljasti novec po 2, l in 'A dinarja in sicer po belgijsko-italijamskem tipu in v znesku 200 milijonov dinarjev. SUBOTICA, 18. novembra. Razširila se je vest, da so Davidovičevi demokrati sklenili volilni kompromis z predstavi-telji madžarske stranke. Madžari so vest dementirali, demokrati pa je doslej še niso. Po vseh znamenjih so Madžari zainteresirani na tem1, da ostane kompromis zasedaj še tajen. Demokrati pričakujejo, da bi koalicija z Madžari prinesla velike volilne uspehe. Naš sofijski poslanik na dvoru. BEOGRAD, 18. novembra. Kralj je danes sprejel našega sofijskega poslanika Rakiča, ki mu je poročal o razmerah v Bolgariji, V zeinljoradniškeni klubu. BEOGRAD, 18. novembra. Zemljorad-niški klub jo imel danes ob slabi udeležbi sejo, na kateri je r,napravljal o kandidaturah in kandidatih. Glede prošnje posl. Lovrenčiča, ki je bil izključen iz HRSS in bi hotel vstopiti v zemljorad-ničko stranko, še ni nobenega sklepa. Kako presojajo v iieo-aradu vprašanje sporazuma. Minulo nedeljo sta govorila o sporazumu s Hrvati govornika dveh strank, Oba voditelja in oba zastopnika dveh nasprotnih stališč. V hotelu »Pariš« j« govoril podpredsednik ministrskega sveta Trifkovič, v »Slaviji« pa bivši ministrski predsednik Davidovio. Trifkovič je predvsem: povdarjal, da ni izključeno, da so potrebne v ustavi kake izpremembe. Toda za vsako iz-bremembo osnovnega državnega zakona 'Je treba predvsem dvoje: 1. že v naprej je tre6j. jasno vedeti, kaj se bo izpre-Utenilo in 2. volitve morajo pokazati bravo ljudsko volijo in določiti smeri, v katerih naj se nadalje razvija državna bolitika. Nato .ie Trifkovič izčrpno kritiziral Davidovičevo delo za sporazum s Hrvati. Davidovič je bil izvoljen na Programu Jugpslorv. demokratsko stranke in sploh ni iimel pravice, da bi izpre-'nimjal osnovne točke tega programa, ne da ibi ga volilci izrecno za to pooblastili. Davidovič je hotel »sporazum, srca in dtuše«. Dogodki pa so pokazali, da je to bil sporazum zlobe, slabosti in neznanja. Dobro je, da sc oziramo na Radiča, toda, Radi^ bi se moral ozirati tudi na Srbe in Srbijo. Kaj je bilo treba Radiču kic-votali kralja, srbsko mučeništvo v Albaniji itd. Koliko pa. .ie povedal Radič o sporazumu? Ko se jo zahtevalo od njega, naj se bodoči ministri te stranko pred vstopom v vlado odrečejo lil. im ter-nacijonale, je šel dr. Maček na Dunaj k boljševiškim emisarjem po- navodila. Izjave niso hoteli dati, zato pa je Radič ob istem času na shodu zagrozil z zavezništvom Čičerina in boljše viško Rusijo sploh. To bi na.i bil sporazum »srca in duše«’. Toda Radie ve, kaj hoče. Davidovič se moti, ko misli, da ,ie začel veliko delo, katero smo mi preprečili. Zapreka, sporazuma je ta, da ta država ne sme postati boljševiška. Radič lahko preslepi katerega srbskega politika, ne more pa preslepiti srbski narod. — Nato je še govoril notranji minister Božo Maksimovič, ki je odločno naglasil, da ne moremo za nobeno ceno sprejeti ideje o neodvisni Hrvatski, ki si jo želijo vsi naši zunanji nasprotniki, da bi lažje dosegli to, česar uiso mogli doseči v svetovni vojni* Dr. OeSker-iev pecilni prašek vetla glava Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH Maribor SeEpB ©dteia* Avstrijska vladna kriza, ki je nastala pod pritiskom železničarske stavke, je zašla v težke komplikacije. Na svetlo so stopila številna vprašanja, ki so doslej stala v ozadju. Tudi v Avstriji se bije boj za centralizacijo in za decentralizacijo uprave, boj med pokrajinami in' državo, ki je zelo zapleten in kočljiv. Vrhu tega so se v zadnjih mesecih pojavila znamenja nesoglasja v vrstah vladne koalicije. Krščanski socia-lei, ki so dali državi kanclerja prelata dr. Seipla, so so boljinbolij dotikali programatičnih strani, s čemer so zadeli v program' svobodomiselnih velenemcev. Socialni demokrati so v Avstriji zelo močni in njih opozicija jo imela prejalislej skrhati prehodno koalicijo med: klerikalci in svobodomisleci. Vendar pa so za sedaj kulturna vprašanja v ozadju: gre za socialne boje in za vprašanje avstrijskih pokrajin'. Potek sedanje avstrijske krize nam kaže, da je dosedanji »meščanski mir«, ki je nastal pod vplivom- uspele sanacijske akcije, resno razrahljan. Še prodno je bila sanacija končana, so nastopili odločni strankarski boji. Današnja vest z Dunaja poroča, da je dr. Seipel vrnil mandat za sestavo novo vlado in da je v p is rti n predsedniku zvezne republiko naznanil sklep, da se umakne v ozadje, ozirajoč se tudi na zrahljano zdravje po atentatu. Z odhodom prelata dr. Seipla izgubi Avstrija nesporno zmožnega in modrega državnika, ki je imel zlasti v inozemstvu velik ugled. Dr. Seipl je bil pra-vi mož na svojem mestu, ki je znal strankarske in druge interese držati v ozadju — toliko, kolikor je bilo treba. Bil je klasičen o-portnnist na zun-aij in na znotraj, a takega je Avstrija doslej potrebovala. Znal je brzdati monarhistična čustva velikega dela svojih pristašev, um el je potolažiti tudi njihove cerkvene interese, zavrl je gibanje za zedinjenje z Nemčijo, zato da je lahko prinesel iz Ženeve težke milijone, ki so gospodarsko onemoglo Avstrijo dvignili po- koncu. Teh zaslug mn ne more nihče utajiti. Tudi napram naši državi in Češkoslovaški je bil vedno zelo korekten in prav po diplomatski prebrisan. Z njegovimi odhodom izgubi Avstrija državnika, ki ga bo vsaj še nekaj, časa težko pogrešala. Doma in po svetu. — Smrtna kosa. Kakor srno že poročali, je pri požaru v pirotehnični tvorni-ci »Pyrota« v Zavodini pri Celju dne 12. timi odnesla težke opekline po celem telesu lam zaposlena 201etna Marija Golob. hčerka magistralnega uradflika g. Goloba. Oddana .je bila v celjsko javno bolnico, kjer pa. je v pondeljek, dne 37. tm. podlegla smrtno-nevarnira ranami N. v m. p.! — Kako tolaži Radič mirotvorce. Še vedno krožijo legende o Radiču. Nekateri trde, da se skriva nekije v Zagorju, preoblečen v zagorskega, možeka, dočim! po drugih vesteh biva na stroške suverenega hrvatskoga naroda pri svojem! bolnem zetu v Švici. Radič že zopet piše pisma; po prvih dveh ni mogoče sklepati, kje jih piše; v Zagorju ali onkraj moje. Zakaj v pismih je toliko naivne grožnje in toliko smešnega hvalisanja, da je čisto micigpče, da se Radič res še skriva na domorodnih tleh i-u’ obhaja v zagorskih goricah sv. Martina in druge svetnike, ki jih slavimo z gosmi, purani in z novekrščenitm vinom. Tako je pa primer potolažil hrvatsko mirotvorce s sporočilom: Bodite brez skrbi, angleški konzervativci so proti Pašiču. Oni bodo tudi kontrolirali volitve v Jugoslaviji, toda »tiho i nečujno«. To- se pravi: ko bcim spal, se mi bo sanjalo o tebi in bom v tvoji bližini, pa me ne boš slišal! Tolažba pa taka! — Sovjetsko poslaništvo v Albaniji, Sovjetska vlada je imenovala za poslanika v Albaniji člana stranke, socialnih revo lucijonar jev Krakoveokega. Tako bo boljševiška propaganda na Balkanu dobila tudi v Albaniji službeno centralo, — Proti nepismenim volile,em. Iz Beograda javljajo: V krogih vseuči,liščpih profesorjev in pisateljev se bo začela še tekom tega meseca propaganda, da bi Narodna skupščina na prihodnjem! zasedanju izpremenila volilni zakon v toliko, da • bi vsak glas pismenega volilcal veljal kot trije glasovi voiilca-analfabe-ta. Na ta način bi hoteli naši intelektualci odstraniti anomalijo sodobnega parlamentarizma, ko je glas človeka, ki nima niti pojma o parlamentarizmu in politiki, v enaki meri odločilen kot pa glas izobraženega človeka. S temi pa bi tudi; prisilili politične stranke, da bi bolj ko doslej delale za vzgojo l judstva. — Predlog je zanimiv in bo nedvomno našel odmev v javnosti. Zdi se, da je stva* kljub tehtnosti razlogov nekoliko problematična, ker sanja pismenost še n« pomeni zrelosti za parlamentarizem, da.-si je korak naprej. Včasih v presojanju političnih vprašanj sploh ni razlike med človekom, ki zna pisati in ki ne zna, do-čim je z različnim ocenjevanjem) glasov omajano samo načelo demokracije, slonečo na ideji o popolni enakopravnosti ljudi. Toda v državi kot je naša, kjer se resno odrekajo politične pravice ženskemu spolu in kjer je odstotek analfabetov med volilci silno visok, ne gre že v naprej odklanjati takih predlogov, ki bi veljali seveda le za prehodno dobo. — Pozor! Za novo leto 1925 se dolta žepni koledarji, ki so v korist nami naj-bednejšim slepimi Naroči se v pisarni založništva »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, \Volfova ul. 12. Prosimo, da sega vsakdo po naših koledarjih, da ste m delno olajšamo neizmerno bedo našim sotrpinom, bednim slepim. — Nenavadna nesreča na Finskem. Iz Kotse javljajo, da je na nekem parniku počil kotel, vsled česar je nastal požar, 22 potnikov je dobilo težke opekline in druge poškodbe, trije so p.a kmalu umrli. Najmanj 25 oseb pogrešajo. Ti so se potopili ali pa so zgoreli. — Aretacija vohunke v Sarajevu. V Sarajevu so te dni aretirali mlado, elegantno &itty.M»£er, kiknau* vesti rftz- Stran iT A B O K< V Mariboru, dne 19. novemlbra' 1921 Pisalni stroj „Cont inental“, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, MARIBOR, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. ne prevare in poleg prostitucije tudi še vohunstvo v prid neki tuji državi. Vsled tega je najrajši iskala zvez z višjimi častniki generalnega štaba in višjimi upravnimi uradniki. — Ruski časnikar v beograjskem zaporu. Pred beograjskim sodiščem teče razprava zoper ruskega časnikarja Alek-sija Suvorina, ki ima zanimivo ozadje, šuvorina je obtožil polkovnik Jovanovič, da ga je ogoljufal za 118.000 din., katero vsoto mu je polkovnik posodil, da je lahko izdal beograjski almanah. Su-vorim se izgovarja, da je polkovnik podpisal menice, ki jih on ne moro trenutno poravnati; zato ne gre za goljufijo. Polkovnik pa trdi, da mu je posodil denar izrecno pod pogojem, da dobi 40 odst. od izkupička in potem še celoten znesek. Suvorin je almanah res izdal in razpe1-čal, denar pa potratil. V ozadju te afere so seveda tudi ženske in sicer novinarjeva žena ter ljubica, ki jo je vzdrževal še poleg žene. Razprava se nadaljuje. Zanimivo je, da je Suvorin, ki je že tri mesece v zaporu, že ves mesec stavka z gladom in pravi, da bo stavkal tako dolgo, dokler ga ne bodo oprostili. Vsled oslabelc-sti so ga morali prenesti v bolnico. — Atentat na urednika »Južne zve->,de« v Bitolju. Minule dni je neznani atentator streljal iz revolverja na priznanega narodnega delavca v Bitolju, urednika tamošnjega lista »Južna zvezda« g. Spasoja Hadži-Popoviča. Krogle so k sreči zgrešile cilj in g. Popovič je ostal popolnoma nepoškodovan. Verjetno je, da atentator, ki je zabrisal vsako sled za sabo, poteka iz vrst šovinističnih Grkov. »Južna zvezda« namreč neusmiljeno razkriva zatiranje jugoslov. manjšine na Grškem. — Jagičev dom v Varaždinu. V Varaždinu se je vnela huda jezična bitka radi pokojnega Jagiča. Društvo varaždinskih Hrvatic je sklenilo, da zgradi v Varaždinu v spomin lOOOletnice hrvat-skega kraljestva »Jagičev dom«. Začelo je že veliko propagando, kar je pri ženski akciji samo ob sebi umevno. Toda za ženskimi jeziki se je pojavila pamet v podobi »gimnazijske ekstcnze« (našim’ ljudskim vseučiliščem! podobne organizacije), ki pa je vzbudila v Varaždinu znaten odpor. Gimnazijska ekstenza namreč že delj časa nabira denar za spomenik Jagiču, ki bi stal okoli 40.000 din. Vzlic vsej propagandi ni mogla nabrati toliko denarja, da bi se lahko resno mislilo na spomenik velikemu varaždinskemu rojaku. Kako naj bi potem! varaždinske Hrvatice zibrale čez 1 milijon dinj Toda gospodje okoli gimina zija k e ekstcnze najbrž ne poznajo žensk: saj jim ni šlo za stroške in za dom — kdo bo tratil toliko denarja? — temveč za to, da imajo o čem govoriti in da varaždinske republikanke tudi pokažejo, da so navdušene za hrvatsko kraljevino pred 1000 leti. Zdaj se v Varaždinu bijeta med sabo dva tabora: eden je za ženske, drugi za gimnazijsko ekstcnzo. Denarja nima in ne da noben, Jagič pa tudi ima svoj mir in — Bog! Selezn&ka na Pragerskem. Pragersko, 18. novembra. Prošlo noč ckoli polnoči se je zgodila na tukajšnji postaji železniška nesreča, ki je zapustila visoko materijalno škodo. — Na postajo je privozil mešani vlak iz Čakovca, ki je razen potnikov vozil tudi veliko tovornega blaga, zlasti konjev iz Medžimurja. Ko jo prispel na tračnice, ki so spojene s progo proti Mariboru, je privozil z nasprotne strani od Maribora tovorni vlak. Ker ni bilo znamenja, da je proga zaprta, je hotel tovorni vlak na tiste tračnice, po katerih je vozil mešani vlak. Na tem delu proge pa teren znatno visi, vsled česar je tovorni vlak vozil z večjo hitrostjo im ga vlakovodja ni mogel o pravem času zavrti. Posledica je bila, da je tovorni vlak zavozil v mešanega. Lokomotiva tovornega vlaka je zadela nekoliko bolj zadaj in je tovorne vagone mešanega vlaka s svojim močnim sunkom prekobalila. Na mesto karambola je takoj prihitelo vse železniško osebje. Med potniki mešanega vlaka je nastalo najprej hudo vznemirjenje, ko pa so opazili, da so o-sebni vagoni še dobro prestali preskušajo, so se pomirili. Nekateri so dobili lahke poškodbo in sicer v vagonu, ki je bil blizu prizadetih tovornih vagonov. Večjo škodo jo napravil nesrečen sunek v tovornih vagonih. Vagoni so se močno poškodovali in izmed konjev, ki so se vozili s tem vlaikoml, jih je več poginilo ali pa so težko ranjeni. Pogrešajo tudi nekega konjskega spremljevalca; v trenutku še ni znano, ali se ne nahaja mrtev pod razbitimi vagoni. Vlak, ki ^ je imel karambol s tovornim vlakom, je s skoraj dveurno zamudo prispel v Maribor, zapustivši v Pragerskem poškodovane vagone. Harlhorske vesti. Maribor. 18. novembra 1924 m GOSPODARSKO IN POLITIČNO DRUŠTVO ZA I. IN IV. OKRAJ. V torek, dne 18. novembra ob 20. uri v tajništvu, Cankarjeva ulica 1 važna odboro-va seja. Polnoštevilna udeležba vseh odbornikov obvezna! m O duševno zaostalih otrocih je predaval snoči v »Ljudski univerzi« g. A. Skala. Tudi drugo in zaključno predavanje je bilo zanimivo tako po snovi kakor po obliki. Uvodoma je predavatelj podal kratek pregled anatomije in fiziologije človeških možganov ter razložil duševne lastnosti normalno razvitega o-troka, nakar je kratko, vendar pa dovolj jasno raztolmačil osnovne pojme o o-tročji psihopatologiji. Njegova razlaga je bila tem zanimivejša, ker jo je tudi tokrat podprl s primeri iz svoje šolske prakse na pomožni šoli za duševno zaostale otroke. Dobro bi bilo, da bi gosp. predavatelj zbral najznačilnejše primere in jih z dodatki o učnih izkušnjah objavil v kakem nestrokovnem listu, da bi bili dostopni širokemu občinstvu. Zanimanja za take reči ne manjka, kar so pokazala predavanja v »Ljudski univerzi«. Le potem smotrenega opozarjanja na te probleme bi se začela tudi naša družba nekoliko bolj brigati za indivi-duje, ki često postanejo njeno breme in neredko celo — sramota. Predlog glede ustanovitve posvetovalnice za take otroke, ki ga je stavil predavatelj h koncu svojih lepih izvajanj, je docela umesten; bojimo se le, da je za naše razmere prezgodnji, zakaj malo jih je, ki se pri nas res globlje zanimajo za pereča vprašanja socialne medicine in evgenike. — Dokaj številni slušatelji »o se predavatelju z aplavzom zahvalili za oba zanimiva večera. Prihodnje predavanje bo v pondel jek dne 24. tm. Predavanje bo neke vrste senzacija: historični in moderni Pariz v skioptičnih slikah z razlaigo njegovega razvoja in z razgledi po sedanjem velemestu. Slik je čez (10. Poskrbljeno je, da bo skioptični iparat delovni brez vsake spodtike. Na predavanje o-pozarjamo že sedaj vse, ki hočejo prebiti v duhu kako poldrugo uro v glavnem im velikolepem Parizu! m V bolniški halji je prisopel včeraj okoli 13. ure v pisarno poveljstva mariborskega vojnega okrožja Uletui deček K. M. Dečka so takoj spravili nazaj v bolnico, iz katere je bil pobegnil. K. M. je bolan na dedni slaboumnosti. Pred dvema dnevoma je priberačil v hotel »Meran«, kjer so mn dali krožnik gorke juhe. Ko jo je použil, je dobil težki živčni napad, ki je trajal tako dolgo, da so ga morali prepeljati iz hotela v bolnico. Požarni alarm. Snoči ob pol 19- uri je stražnik v Frankopanovi ulici opazil, da iz dimnika na poslopju št. 19 suklja obilen dim z žarečimi iskrami in hihitam celo s plameni. V domnevi, da jo izbruhnil požar, jo dal takoj poklicati c rožnike, ki pa so ugotovili, da so so samo vnele saje. Ogenj v dimniku je kmalu minil, ne da bi ogrožal hišo. m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 9. nov. do 15. nov. Treh tifus: ostal 1, novih 1, ostanejo 2. Griža: ostali 4, novi 2, ostane 6. Škrlatinka: ostali 3, novi 1, ostanejo 4. Difterija: ostane l.Norice: Norice: ostanejo 2. m Mestni kino predvaja od torka 18. do vštevši četrtka 20. tm. film »Chaplin in trafikantka« burleska na opero Cannen v 5 činih v glavni vlogi svetov-noznani glumač Charlie Chaplin. m Grajski kino predvaja od četrtka do vključno nedelje krasno vesel ngroiz krogov imi'ljonarjev »Morski medved« z Harrold LIoyd-om v glavni vlogi. Ha.r-rold Lloyd je eden največjih amorikan-skih komičarjev, ter smo ga poznali do-sedaj samo v enodejankah. Izborna vsebina, prepletena z nešteto komičnih scen, krasne slike in prvovrstna igra so prednosti tega prvega velikega Harrold Lloyd filma »Morski medved«. V ponde-ljek začne »Nclly« z znamenito Lya Maro v glavni vlogi. m Restavracija »Grajska klet*. Vsaki dan koncert v sredo dne 19. tm. domača zabava. 2613 ftaodft® g§edalššfe REPERTOAR. Torek, 18. nov. »Kajn«. Ab. C. Sreda, 19. nov. Zaprto. Četrtek, 20. nov. »Apolonov hram«. Pre-mijera«. »Apolonov hram«. V četrtek, 20. tm. ob 19'A se vrši premijera izvirne slovenske novitete skladatelja Viktorja Parme »Apolonov hram«. Libreto sta. spisala češki pisatelj Lvvovski in berlinski pisatelj Felden. Prvo dejanje se dogaja' v Parizu v bureau-ju, kjer posluje tako-zvana »Agentura za vse«. Drugo in tretje dejanje pa v klavirskem! salonu. Libreto, ki je polno operetnih pikanterij in zabavnih prislovic, je opremil skladatelj s temu odgovarjajočo in učinkujočo operetno glazbo. — Glavne vloge oz. partije so v rokah gdč. Kovačičeve (ki bo nastopila sedaj prvič v opereti), gdč. Lubej eve in Savinove ter gg. Janka, Harasto-viča, Urwaleka, Groma itd. Režiser g. Železnik, Koreografija gosp. Harastovič. — Delo je naštudiral skladatelj sam, ki bo tudi dirigiral. Kultura in umetnott. x Zrinjski. Pri nedeljski reprizi je bil v ospredju splošnega zanimanja prvi nastop našega domačega tenorista g. Živka v vlogi Jovanoviča. Poznamo že g. Živka kot resno delujočega pevca izza njegovih nastopov na koncertnem odru. Njegov lirični tenor na sebi ni velik, vač pa priknpljlv in kaže vsestransko skrbno šolo. Svojo pevsko partijo je obvladal sigurno in tudi v igri je bil simpatičen. Skratka, prav posrečen prvi nastop. Publika je tudi imela utis, da ima pred seboj moč, ki je vredna resnega u» poštevanja. Dokazala je to s toplim a-plavzom že takoj po prvem nastopu in lepo odpetem dvospevu z Jeleno (gdč. Vladimirjevo). Pritrjevanje se je stopnjevalo pozneje do iskrenih ovacij. Predstava je bila v celoti posrečena n prav zanimiva, ______ Xavier de Montepin: Skrivnost rdeče hiše. Roman iz francoskega življenja. 11 Nenadoma sem skočil kvišku. Najprej sem mislil, da so ni nič zgodilo — zapah je bil snoči nemara nehote potisnjen — gospod Henry in gospa Margerita sta se šele vzbudila —■ zdaj se bodo odprla vrata. Tz hiše se je namreč oglasilo pasje lajanje in lesena, vrata, za ograjo so zadrhtela ko da bi jih hotel kdo odpreti, ■ — O, gospod Henry! — sem' vzkliknili — ;jaz sem, Dominik. Odgovorilo mi je lajanje psa. Nadeja je splahnela — razbral sent Patandov glas; pes je — še neafcrpnejši od mene — preskočil ograjo. Patand je zavijal i.n grebel ob lesena vrata, ko de bi me hotel dozvati. Zopet sem onemoglo klonil na vogalni kamen in bil opaizil, da hiti po cesti več oseb — bili so nečakinja, pojicijski poverjenik, ključavničar in orožnik. Ključavničar se je jadrno lotil po-sla, da s svojim orodjem odpre železna vrata. Toda notranji, zapah je držal zelo močno in ker policijski poverjenik ni hotel, da bi so storila škoda, sem se ponudil, da splezam čez ograjo in odpadnem zapah z notranje strani. Predlog je bil, kaj pa sprejet. Stopil sem za hišo in si ogledal vso ograjo; nemara je kje kaka luknja ali je ograd« nižja. Kmalu sem1 našel, kar sem iskal. Ko sem urno splezal čez ograjo, seri se oprezno plazil skozi grmovje, da ne bi vzbudil pozornosti, hkrati pa sem si pozorno ogledoval hišo. Okna so bila zaprta, takisto vrat«. Nikjer ni bilo sumljivega znamenja, j vrtu so prepevali ptiči, v ribnjaiku so ribe šumljale nad vodo, loveč mušice. Bilo je prelepo jutro. Stopil sem k železnimi vratom in jih odpahnil; vsi so stopili v vrata, s policijskim poverjenikom na čelu. Ključavničar so je bil pripravil, da odpre vežna vrata, ki pa so se odprla sama, ko je poverjenik pritisnil na kljuko. . Prvo, kar smo videli, je bil mrtev psiček z’ izplaznjonim jezikom. Vzel senil ubogega Gibbyja na roko — zdaj mi-j® bilo jasno, zakaj je tolikanj cvilil. ® je njegov smrten krik. Ker ni tmel na koži ne kaplje krvi, se jo takoj videlo, da je bil zadavljen. — To ne bo nič dobrega, — je vzdihnil policijski poverjenik. Orožnik je majal z glavo kot človek, ki ima dovolj izkušenj in ve, da v tisti hiši, kjer se je živalim! zgodila nesreča, tudi ljudem ni dobro. — Kje je dvorana? — je vprašal policijski poverjenik. — Tu — je odvrnila nečakinja in odprla vrata. V salonu ni bilo videti nič posebnega/ zdelo se je, da je vse v najlepšem redi* Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 2. 106 Kratek glasovfr (Stutzfltlgel) po ceni na pro iaj. Einspiler-jeva ulica 6t, 26. 2589 v c m b/J (/j ^ >M •° 2 o-S -a oj'2 S M ‘3-S > Flor nogavsce Dan. 38' Grajski trg 1. 2171 Pristopajte k Jugoslovanski Matici. Palma kaučuk pete in omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in vaše obutev ter so trpežnejši nego usnje Maribor, Aleksandrova 12 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. 2483 Računski stroj „Triumphatoru, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulicaj^, telefon 100L Lastuik in izdajat tl j Kon-iOrdiTTabor«. Glavni in odgovori arednik; Vekoslav Špindler. - Tiska Mariborska tiskarna d. d,