Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r SI ! The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Srodays and legal Holidays. 75.000 Readers. TELEFON: CHclsea 3—3878 HO. 129 — ŠTEV. 129. Entered as Second Clan Blatter September 21, 1903, at the Po»t Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, JUNE 3, 1933. — SOBOTA, 3. JUNIJA 1933. VOLUME ZLI. — LETNIK TT.L HULL SESTAVLJA PROGRAM ZA KONFERENCO VSAKA DRŽAVA MORA NEKAJ ŽRTVOVATI, DA SE ZAJAMČI USPEH LONDONSKI KONFERENCI Ameriški državni tajnik ima na parniku konference s svojimi tovariši. — V Londonu »e ne bo vršila nikaka razprava o vojnih dolgovih. — Konferenca bo trajala dva meseca. — Po zatrdilu angleškega finančnega ministra je gospodarski na-cijonalizem največja ovira. FARMERJI VN.Y.PRETE _ S ŠTRAJK0M S pomočjo odločnega pasivnega odpora hočejo farmer j i zvišati minimalno ceno za mleko. LONDON, Anglija, 2. junija. — Angleški državni zakladničar Neville Chamberlain je rekel danes v poslanski zbornici: — — Svetovna gospodarska konferenca, ki se bo začela dne I 2. junija v Londonu, bo uspešna le v slučaju, če bodo narodi opustili predsodke, ki jih goje drug napram drugemu in če se bodo žrtvovali za skupni interes. — Ce se to ne bo zgodilo, je bolje, da se konferenca nikdar ne sestane. Ako konferenca ne bo u-spešna, se sedanja generacija ne bo izkopala iz de-presije in drugih težav. — Predvsem bo treba odpraviti glavno oviro, ki se imenuje gospodarski nacijonalizem. Angleška vlada bo zasledovala na konferenci trojni cilj: cene v svetovni trgovini je treba dvigniti; glede valut je treba doseči sporazum, česar posledica bo povratek k zlatemu standardu; mednarodne trgovske ovire je treba odpraviti. Zelo značilne so sledeče Chamberlainove besede* — Zal nam je, da je izbruhnila med nami in drugimi deželami gospodarska vojna. S to vojno bodo pa nadaljevali, dokler bodo ostale druge dežele a-gresivne in dokler ne bodo popravile krivic, ki so jih nam storile. Na krovu parnika President Roosevelt, 2. junija. •— Državni tajnik Cordell Hull je poklical na laz-i»ovor ostale ameriške delegate, da sestavijo pro-jjrram za razpravo o vseh problemih, ki pridejo na vrsto na mednarodni gospodarski konferenci v Londonu. Tajnik Hull, ki upa, da bo konferenca naglo napredovala in ki bo prinesla veliko pomoč celemu svetu, pravi, da se ameriški cilji strinjajo s cilji drugih držav. Vs delegati so vsled morskega zraka pri najboljšem zdravju in so se takoj odzvali Hullovemu povabilu. Med drugimi problemi bodo ameriški delegati posebno skušali urediti mednarodne denarne in gospodarske zadeve. Po Hullovem mnenju bo londonska konferenca imela svoja zasedanja podnevi in ponoči; in ker bodo morali biti govori kolikor mogoče kratki, zato hoče že na svojem potu natanko začrtati smer ameriške politike na konferenci. Delegati so prva dva dneva morske vožnje počivali, da se razvedrijo in okrepčajo. Navzlic deževnemu vremenu vsi delegati dobro prenašajo morsko vožnjo. Prvo noč je bilo morje celo zelo viharno in velik val se je razlil čez krov tretjega razreda. Po brezzičnem brzojavu je državni tajnik Hull izvedel, da želita angleški ministr. predsednik Ramsay MacDonald in finančni minister Neville Chamberlain, da londonska konferenca razpravlja tudi o vojnem dolgu, nakar je Hull kratko odgovoril: "Za razpravo o tem vprašanju je mesto v Washing-tonu, ne pa v Londonu.** Hull namerava ostati v Londonu, dokler ne bo rešeni vsi važnejši problemi in če treba, tudi dva meseca. Ko bo prišla delegacija 8. junija v London, se bo takoj razdelila v pododbore za posamezne predmete, ki pridejo v razpravo na konferenci. Predsednik Roosevelt bo k dosedanjim šestim delegatom imenoval še sedmega delegata. Rochester, N. Y., 2. junija. — Tukaj s<> si* zopet začele širiti govorice, tla bodo fanner j i zaštraj-kali. S pasivnim odporom hočejo do< r i zvišanje minimalnih cen. Ta načrt je .sestavil predsednik farmerske zvez,-n je Ml tudi Voditelj farme rje v v prvem štrajku. Albany, N. Y., 2. junija. — Kontrolna oblast je zapovodala danes Sheffield Farms Company, da mora dne l.~>. junija plačati vsem farmer jem za mleko, ki so ga ji t = ali meseca maja. Kompauija je pred par dnevi objavila, da bo plavala šele deset dni kasneje. 1.. A. van lionet. predsednik Sbeffiled Farms Company, je rekel danes, da njegova družba še bila oficijelno obveščena o odloku kontrolne oblasti. Morganovo denarno kraljestvo SEDEM ŽRTEV EKSPLOZIJE Strašna eksplozija v refiner i ji. — Devetnajst ? oseb ranjenih, deset jih pogrešajo. DAVEK NA SAMCE V NEMČIJI Long Beach, Cal., 2. junija. — Sedem oseb je bilo usmrčenih. devetnajst ranjenih, deset jili pa pogrešajo. ki se je za vršila silna eksplozija v Meatier Absorption refiner ji. ki je last liichfield Oil < 'onipatiy. Med mrtvimi je tudi neka mati in njena osem let stara hčerka. V okolici treh milj so popokale vse šipe. doč!m je bilo eksplozijo slišati v razdaljo tridesetih milj. Po tri ure trajajočem napornem delfl so pod kontrolo. Povzročena škoda znaša tristo petdeset tisoč dolarjev. Hitler bo naložil davek na samce. — Iz dohod« kov tega sklada bo vlada izplačevala nagrade no vopor očencem. Berlin, Nemčija, 2. junija. — Najnovejši načrt Hitlerjeve vlade za »življenje nemške industrije in za odpravo brezposelnosti prekaša v izvirnosti vse dosedanje načrte prejšnjih vlad. llrez divoma je naj-izvirnejša naredba. tla bo vlada dala novo poročenemu paru in-grado 10IHI mark kot brezobrestno TAJNA POGODBA MED M0RGAN0M IN NJEGOVIMI DRUŽABNIKI WASHINGTON, D. C., 2. junija. — Senatni preiskovalni odbor je s tem, da je objavil tajno pogodbo med Morganovo banko in njenimi družabniki pokazal, da je Morganovo podjetje ameriško finančno kraljstvo, čegar vladar John Pierpont Morgan II. ima večjo oblast kot kak kralj v svoji državi. ROOSEVELT BO SKLEPAL CARINSKE POGODBE posojilo, ki" .se odplačuje po en od-»gnjegasn .spravili ogen ii ♦ * i •• - • . ' ^ J stotek na mesec. hditit pogoj pri tem posojilu je. da je morala biri nevesta preti poroko najmanj š M ,n . , ..... ___. „ mesecev zaposlena pri kakem tle- • ako j po eksploziji je i.jO de-h. - « , , ... 1 " J . , J in »n tla mora »bljuhiti. tla pusti novcev zgradilo za.silm nasip, s ka- -> ( - . . , 1 I delo m ne .spre pile nobenega dru- t«*rim no zaustavili reko surovega i , , , , , ... 1 .... . . ' jrega dela. dokler za.sluzi n jen ni o/, olja. ki se je valila prot i nebu 'Policijsko sto petduseit kov. službo je opravljalo' mornariških voja-J najmanj 12"» mark < ) na 111* .see Washington, D. C., 2. junija. -K on »fre.su i k iiainev je rekel časnikarskim poročevalcem, tla je bi-' I a sprejela earin.sk a postava, ki daje predsedniku Roosevelt u pravico podajati se in skleniti carinske pogodbe z vsako držat v o. ne da bi mu bilo treba vprašati senat za dovoljenje. DIPLOMATI SO ČAKALI NA PODPIS Rim, Italija, 2. junija. — Ministrski predsednik Mussolini ter anghški. francoski in nemški po-slanik so oh devetih ijvečer zaprli svoj urad. ko .so ves dan čakali na POBEGLI KAZNENCI SE V SVOBODI Zasledovalci ne morejo ujeti enajst kaznjencev. Med begom so oropali banko. — Beže v nedostopne gore. Chelsea, Okla., 2. junija. — Knajst kaznencev. ki so pobegnili 30. maja iz kansaške državne jet-nišnice. se še »vedno nahaja na svo-prihod besedila minsvne pogodbe,.spretno se znajo izogibati katero so pričakovali iz Ženeve in zas,etlovaleem 111 preko bri- btiv in gora na meji Oklahome in prit katero so hoteli podpisati. Mussolini in poslaniki so za trdno pričakovali, da bo prišla pogodba in vse je bilo pripravljeno, da jo z velikimi svečastmi podpi-še j o v Pallazzo Venezia. Mussolini je bil tako prepričan, j tla bo prišla pohoti ha. da je dal Arkansasa. Meti begom so vkradli že več avtomobilov in ženske in moške odpeljali s seboj, držeč jih sebi v zaščito. V (Mietopa. Ivans. ustrelili can. i I,pkega policista, ki jih je skušal al v 1 vStaviti. V CheLsae so oropali ne- tivo ran i postaviti mikrofone, da ko banko >» odnesli .£2100. | bi bi pri tej svečanosti imel slav- Tz ve<" me»st J«' odpravilo za nostni govor. begunci več policistov in oborože- Pozneje so izvedeli, tla so juri- civilistov. Večkrat je prišlo sti malo prej. pred no je imelo biti medsebojega strelja- ziključtno besedilo pogodbe. pri- ni!l- to,la kaznencem se je še ved- čeli razpravljati še o nekaterih no posrečilo uteči. važnih točkah pogodbe. da pa ni-' ttegnnei so se razdelili na dve so mogli priti do sporazuma. skupini. Ena skupina je izginila Iz Pariza prihaja poročilo, da v porovju okoli Siloam Springs. so francoski diplomati mnenja, da bo treba izgladiti še marsikatero kočljivo zadevo, preti no hoj pogodba sestavljena tako. da bo 1 zndmoljila vse delegate. In to bo najbrž«' vzelo š- nekaj dni. Ark.. druga pa iv hribih v bližini Chelsea. Okla. DVAJSET MIL) DALEČ RAZLITO MLEKO Wichita. Kans., 2. junija. — Dvajset milj dolga cesta med Wichita in Mulvane. Kans. je postala prava "mlečna cesta", ko so Philadelphia, Pa., 1. junija. — nadzorniki mleka skušali vstaviti STAVKU JOČI BRIVCI SO ZMAGALI Kreme tega poročnega posojila I l>»>do morati nositi .samci in samice. \ saktlo. ki je sposoben za že-nitev. pa ostane sam. ho moral pla čati davek. Vlaila o tem davku ni ohjiavila še nič natančnega. Poročno posojilo bodo dobili poročene!. ki nimajo denarnih sredstev. da >i morejo kupiti pohištvi* in gospodinjske potrebščine. \ačrt za to je bil izdelan v finančnem ministrstvu pod vodstvom finančnega ministra grofa Lutz Sclnverin von Kr«»s!gk; ta načrt pa j<- zamislil podtajnik v finančnem miuLstrstvu Fritz K-in liartCt-. P«> njegovem mnen ju ho na podlagi poročnega posojila poročenih najmanj 1 "»0.000 parov, ki bi se drugače ne poročili. Ke'nhardt h t »če tudi odpraviti brezposelnost s tem. tla priporoča podjetnikom in industrijalcem, da si nabavijo nove stroje v svojih podjetjih, in jim bodo na potUairi izdatkov /ji stroje znižani davki. Toda stroji morajo biti izdelani v Xemčiji in postaivljeni pred k»»n-cein leta 1!KJ4 in v tovarni ne sme biti zaposlenih manj tlelavcev. Ilitlorjeva vlada se ravna po geslu: — Delo je za delavca, lic pa za >4troj. — Stroji se smejo rabiti samo t am. kjer mi neobhodno potrebni. Z a pospešitev dela bo tudi »vlada zbirala sklad potom "lihih" in javnih prispevkom-. "Tihe" prispevke botlo dali industrijei, ki so se dosed a j izognili plačevanju tlo-nodninskega davka. Pred notarjem se bodo "tiho" zavezali, koliko botlo plačali državi za ta sklad in njihnvo ime ne ho objavljeno. S tem pa jim je tudi odpuščena vsaka kazen za ves dosedanji neplačani dohodninski davek, če bodo prispevali vsaj polovico tega. kar bi imeli plačati državi na davkih. & t raj kujoči brivci so se zopet vrnili na delo, ko so gospodarji podpisali ž njimi novo pogodbo. V truck, ki je vozil slabo mleko. Vozniki mleka so meti begom zlivali mleko iz kositernih posod ZA ODPOKLIC N. H. DAVISA Newyorski kongre s n i k Fish bi rad vedel, čei-iu dobiva Davis nad 17 tisoč dolarjev plače na leto. Washington, D. C., L\ junija. — A poslanski zbornici je rt publika nski kongrcMiik Tinkham odločno zahteval, naj vlada takoj odpoklice iz Kvrope posebnega odposlanca Normana II. I>;:ivi.x;t. '/.ii Da visa se je zavzel k on grešnik Treaduav. pa ni ničesar opravil. Tlnkh am j.* vzkliknil: l).tvi-su je bilo dokazano, da j«' izrabljal razna zaupna mesta v svoje privatne namene. PrcLskwva posebnega senatnega odbora je pa dognala. tla je bi! tudi z velefinanč-nikom Morgauom v tesni zvezi. Xa podlagi tega zahtevam, naj administracija takoj odpokliče Normana H. Davis.-i kot zastopn ka Združenih tlržav v Ženevi in Londonu. Nato se .1 * oglasil newyorski kongresnik Ilainilton Fish in vprašal : — Kdo ,i»' dovolil, da tb>btva Davis 7.-">«M» plače na leto. Tingham mu ni mogel t»dgt>vt>ri-ti na Itd vprašanje. POPLAČANO DOBRO DELO Mornar je nasitil lačnega Indijanca. — Čez dolcro časa mu je poplačal z dragocenim biserom. poudeljek je zaštrajkalo naal 800 in »vsa cesta za njimi je bita polita brive«\\ | z mlekom. Nova po groba določa najnižjo! Zasledovalni avtomobil je bil plačo $20 na teden in 67 ur na te-1 ves polit z mlekom. Zadnje inlč-den dela. Poleg tega dobijo tudi. ko so razlili ti'k pred Mulvane, na-brivei po 50 odstotkov od prejem-1 to pa so nadzorniki izročili svojo kov nad $35 dnevnih. mlekarsko izkaznico. Javne prlspeivke lxulo mogli pri plačevanju tbdiotlninskega davka odšteti. Vsak tak prispevek bo nosil odsrtotkov obresti, ako je plačan do 1. oktobra. 20 odstotkov. ako je plačan ilo 1. januarja 1J>."I4 in 1 ."> odstotkov, ako je prispevek plačan pozneje in v obrokih. ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA' San Francisco, Cal., 2. junija. IHagfajnik na parniku 'California*. Panama Pacific parobrotlne družbe. Davili Ileal v. se že tlolgt> vr-. sto let vozi po morjih. Kot večina l mornarjev, se je tudi Healv naučil pomagati reveži ni. Ko je bil na suhem iv Panami, je videl sta rt1 ga moža. kako je poželjivo gledal v okno neke slaščičarne. Heal v ju se je ztlelo. da mora biti ta mož Indijanec z enega izmeti rebivalcev Kanade je starih izpml 2o let. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo izpod 2f> let 5,331,991 prebivalcev, nad to .starostjo pa 5.044,7!>i>. Skupno prebivalstvo Kanade znaša 10.376.786. V Kanadi je starih po 10 let veo oseb kot. v kateri drugi starosti. Po 10 let starih je 232.180. pod enim l^ttom pa jih je 202,683, ten nioor ■i NEW YORK, SATURDAY, JUNE 3, Š933. THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. Owned and PobUcbed by IL0TKN10 PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) L Bcnedlk. of tn« corporation and addreMM of above officer«: Iz Jugoslavije. IM w. m* m» K Berencb of ! Hanliittan. N«w f«fc City. N. V.) •0 LAS NARODA" (Velet U thm Petpfc) I«Md Bvery Day Ei«p». Sundays and Holiday* iS cele Me vttja aa Amti ke to Kaoado f®.00 k poi i«te.....................sajoo b fctrt teU ..................S1-50 kia New- York aa eelo «et/«...... Zh pol leta Za luozenftro s« c*lo l«to ...... Za pol leta.................... <7.(Ki <3.50 $7.00 t S3.50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement "QUi Naroda" labaja vsaki dan nedelj In praznikov. podplaa in osebnosti ae ne priotWHiJeJo. Denar nnj aa blagovoli feittjett po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da a« ■M tudi prejtaje blrallMa naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "6LA8 NARODA". 21« W. 18th Street. New York. N- If-Telephone: CHeUea 8—3878 PREDSEDNIK IN KONGRES Ameriški kongres jr sk<»r<» »hi-cz vsakega ugovora )>n-predsedniku Rooseveltu izredno oblast, katero baje ]>otrrbuje pri izvedbi svdjcgji programa. Oblast, ki jo ima predsednik, jt> skoro diktatorska, kar j** edin primer v mirovni zgodovini Združenih držav. Edinole v eni zadevi se kon^rrs ni hotel brezpogojno jjokoriti predsednikovi volji. Predsednik je prosil za dovoljenje, da bi skupno z drugimi državami z&ntogel prepovedati izvoz orožja i ti munioije v državo, katero bi smatrali za kalilko svetovnega miru. Senatni odbor za zunanje zadeve je prišel do sklepa, da sme predsednik prepovedati izvoz orožja v vse dežele, ki so pri sporu udeležene, nikakor pa nt* sme po svoje do-Jo<-ati, katera dezeJa je uapadalka. Da je bil ta sklep pravilen, mora vsakdo priznati, kdor fp spominja dogodkov, ki so se vršili nu*d letom 1914 in 1918. Brez dvoma je Franklhi I). Roos veh prežet z najbol jšimi in najbolj poštenimi idejami, toda pomisliti je treba, kakšna nevarnost bi pretila deželi, ee bi ine l tako oblast ivOt jo je. imel v vojnem easu predsednik Woo d row Wilson. Kongres si hoeei obdržati pravi«*o, da odloea, kakšno utališee naj zavzamejo Združene države napram evropskim konfliktom. Odgovornost, v kolikšni meri naj Združene države o-t tonejo nevtralne, je dosti prevelika za enega samega moža. Po predsednikovem mnenju je napadale«* tisti narod, ki ]K>šlje svoje vojaštvo v tuje ozemlje. Ako bi imol predsednik pravieo prepovedati izvoz o-rožja, bi smel izvesti proti napadalen tudi druge prisilne odr^ibe, ne da bi se posvetoval s kongresom oziroma bi ga vprašal za dovoljenje. Od takih odredb pa do vojnega stanja je veasi le en korak. Pred kratkim je vse kazalo, da bodo velesile izvedle pritisk 110 Japonsko. Ako 'bi se Amerika pridružila v tem slučaju evropskim velesilam, bi bila kaj kmalu pahnjena v oborožen konflikt. Vsledtega je dosti bolje, da si tudi v bodoče deli koii-gTes predsednikom odgovornost za vojno in mir. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO NAVESTI Izplačila v ameriških dolarjih* ostanejo neizpremenjena. OTLAClU ▼ AMEKlftKIH DOLARJIH Z« tepla£ilo $9.00 morate poslati.____$ 5.7S " $10.0« " »' ____.$1046 M $15-00 " " _____Ji«.— " $30.00 " »» ........$21—. " $404» M 9» M II " _____$41*35 - .......J&1M dotal t staram kraja v dolarjih. Nujna nakazila bnviujanvo po CaMa Letter u pristojbino SI__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUa Naroda" FEW YORM, N. T. 3-' " <0m>W~~".,->:0\ ..tu* ti jt Število zdravnikov v Jugoslaviji. Po .statistiki, ki jo je objavilo glasilo Vseslovanskega zdravniškega udruženja, imajo v .Jugoslaviji 4951 zdravnikov. V dravski banovini je 493 zdravnikov. Vol odkril bog-at zaklad. Totno JŠeremet iz Suhače pri Livnu jt* .služil za pastirja na planin* Krug. Xekega dne je opazil, da so j »on t d 1 i voli nekam rudno nemirur. Xa pad le so jih bile ose in ker si žival ni vedela pomagati, j« rinila z rogovi iv zemljo. En vol je zemljo tako razril. da s«« j* n:t površju v prijetno presenečenega pastirja pokazal poln lonee zlatnikov in srebrnikov. Tomo je denar lepo spravil in molčal. nedavno ga je pa. dobro zamenjal in prodal. Prebivalstvo je prepričano. ko denar zakopali hajduki, ki m» se potikali }k> ondotnih krajih. Tomo. ki je bil prej roven dninar, si je zdaj kupil lepo posestvo, odkupil je pa tudi vola, ki mu je prinesel srečo. Obsodba morilca invalida Novaka V noči od 11. na 12. aprila je bil na eesti ]>ri (Jraneši ruskih Novakih blizu Zagreba umorjen invalid Pilip Xovak. Orožniki no kmalu aretirali umora osumljenega 28-1 e t nega Sinuma Menlzinger-ja iz Grenešinskih Novakov. Tej dni se je moral zagovarjati pred j zagrebškim velikim senatom. Obtožene« je pri razpravi zatrjeval. da. ga je Xovak prvi napadel in da .se je samo branil. Priče so izpovedale, da je imel Novak precej denarja .s .seboj in da mu i je Mentziger Kam ponudil z;i spre- j mljevalea. Zdravniški iavpd-nci so ugotovili, da ie bil Novak zavratno napaden. Simun Mentzinger je bi! obsojan na dosmrtno ječo. Za«ro-vornik je vložil priziv. Beg na smrt obsojenega k&znenca Ponoči je na zagoneten način pobegnil i7. zaporov sodišča v l"ži- -Peter Marjanovič iz Dobros^li-ea. ki je bil zaradi umora svoje snahe obsojen na Miirt. Zjutraj mi opazili, da je Marjanovi/- ponoči pobegnil. Mož je prišel do ponarejenih ključev svoje eeliee, odprl vrata in neopaženo izginil. Obsojeni vohun se je po obsodbi zastrupil v sodni dvorani s strihninom. 10. .maja ob 11. dopoldne je državno sodišče za zaščito države iu javne varnosti proglasilo razsodbo v proeesu proti italijanskemu državljanu Ludviku Rosni ju iz Vidma in jug. državljanu Hermanu Friedmanu zaradi vojaškega vohnnsttvp. Obtožena sta bila. da sta v korist neke tuje države zbirala podatke v vojnih objektih in ukrepih, ki se nanašajo na obrambo države. Proees proti obrtna vohunoma se je vršil 15. in 1(». maja. Sodišču je predsedoval ka.sa-eijski sodnik Peter Jankovič, v sodnijskem kolegiju jki je bil tudi apelaeijski sodnik dr. Stuhee iz Tjjubljane. Obtožnico je nastopal državni tožilec dr. Djadrov. Ob-toženea sta branila dva odvetnika. Krivda Ludvika Rosni ni ja je bila jasno dokazana 7>o izpovedbi drugega obtoženca ter drugih prič ter na. osnovi objektivnih okoliščin, krivda drngejra obtoženca pa na podlagi njegovega lastnega priznanja in konkretnih dokazil. Sodišče je oba spoznalo za kriva. Obsodilo je Ludvika Rosnini-ja na šest let ječe, trajno izgubo častnih pravic in trajni izgon iz Ju gosi aiv i je, PViedmana Hermana pa na tri leta jeee in izgubo častnih pravic za dobo pet let. Obema, se v kazen všteje preiskovalni zapor. Obsojeni atentatorji. 19. maja je bila končana razprava proti Andriji Nena-rdiču in tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi atentata na žandarmerijsko postajo v Sukušanu. Obsojeni so An dri ja iNenardič na dosmrtno ječo, Josip Oljica na 8 let ječe, Avgust Dijan na 7 let ječe. Anton Dražič na 3 leta ječe, Marjan Pe-rišič na 16 mesecev strogega zapora, iS ime Franič na 10 mesecev strogega zapora ter ftime Dijan na 6 meseeev strogega zapora. Utemeljitav sodbe naglasa, da so obtoženci sodelovali pri prenašanju orožja m muni Din dna zlata prstana. PLsee senzacijonalnega pisma pravi, da je umoril Iladžibajriča bančni direktor -Markovič, ki da ima na vesti še več drugih umorov. Sarajevska policija je res u-gotovila. da je bil pred dobrim letom iz Reogradsi brez sledu izginil neki Iladžibajrič. Pla2 prsti je premaknil hišo. V Sarajevu se je zaradi deževja začel gibati velik plaz prsti, ki je na .vzhodni strani mesta premakni! velik kompleks zemlj;-. Plaz je premaknil hišo Izaka Levi ja. Obstoja nevarnost, da bo količina premaknjene zemlje zagrnila vso hišo. Policija in gasilci so na delu. da z močnimi bruni preprečijo nadaljnje gibanje zemlje. Vkljub temu živi prizadeto prebivalstvo v ivelikem .strahu pred grozečo nevarnostjo. Z biciklom v Jerusalem lx*5ta potovali iz Miholja a* savski banovini obrtnika Franjo Belin in Mat o Alivaj. .Na pot se po-dasta preko lieograda. Niša. Skopi ja v < Ire rjo. od tamkaj s pa rob rodom v Aleksandri jo in druga mesta Palestine. Odobren je za. svoje potovanje sta že prejela od banske uprave. Tpata. da se bosta do želve vrnila domov. Ladjedelnica v Splitu je v Franciji nabavila velik plavajoč dok za popravljanje ladij •večje tra izpustili in mu dali še 20 frankov. Pozneje se je vozil po Franciji večinoma brezplačno pod vagoni. AMERIŠKI POTNI LISTI / * •* v ---------—— •Xaturalizirani ameriški driav-^ je prenhal bifi ameriški drža vi jan. ljan, ki hoče potovati v inozemstvo. more zaprositi za ameriški pasport aseb.no pri klerku katere-gasibodi federalriega sodisfa. V mestih New York. Boston. Chiea-go. Seattle. New Orleans in S.-m Francisco pa imamo posebne pas-portne urade, kjer se dobiva potni list. Prosilec mora imeti pri sebi svoj državljanski papir, dve fo-fotograi'iji in $10 v gotovini. To je kar stan * ameriški potni li.st. Prosilec mora privesti .s seboj kot pričo kakaga prijatelja, ki mora tudi dokazati, da je ameriški državljan. Veljavnost ameriškega pa športa je sedaj omejena na dtvi- leti. Pasport pa ne more podaljšati za na-daljni dve leti proti plačilu pristojbine $5. Državni dapartment ima pravico izdati pasport. ki naj bo veljaven za manj kot dve leti. Ameriški pasport? se izda jejo ameriškim državljanom, tukaj rojenim ali naturaliziranim. Tie v slučaju teh zadnjih zakon omejuje dobo. tekom katere smejo ostati v inozemstvu, ne da bi izgubili svoje ameriško državljanstvo. Ako uarturalrzirani državljan ostane več kot dve let? v deželi svojega rojstva in več kol pet let.iv drugi i.no-zemski deželi, se predpostavlja, da * razun ako more dokazati, da je ostal dJje časa v inozemstvu radi neizogibnih in tehtnih vzrokov in da namerava pmrniti se v Združene države. Kot splošno pravilo velja. da konzuli ne smatrajo, da je kdo prenehal biti ameriški držav-Ijai. ako zaprosi za pasport, da se povrne v Združene države. INisebna pravila pa tveljajo za one. ki so bili nedavno naturalizi-rani. Oni sicer tudi lahk(> dobivajo pasport in odpotujejo v inozemstvo. ali ak<> tekom prvih potili let po naturalizaciji začnejo stanovati v inozemstvu kot stalni re-sidenti (ako dobijo tam kako mesto ali odprejo kako trgtnvino). .smatra se, da so dobili svoje ameriško državljanstvo na goljufiv način, kajti državljanska prisega vključuje obljubo, da bodo tukaj stanovali. Konzuli smejo ovaditi takega državljana naturalizaeijski oblasti, ki tetlaj začne postopanje za izbris držaivljanstva. To velja za naturalizirane državljane tekom petih let po naturalizaciji, ki so se za stalno preselili v inozemstvo. Oni ne smejo storiti ničesar. iz česar bi se lahko sklepalo, da so se nastanili v inozemstvu. FLIS. VELIKE POKLICNE SPREMEMBE V tej maišinski dobi ljudje, ki.l.arstvu. Tudi število rudarjev je so bili izurjeni za kako posebno I znatno padlo: od 1.090.000 leta stroko, najdejo dostikrat, da si fl 920 na 984.000 leta 1930. "Od vseh prebivalcev delaio je z.i zasulžek 4S.fci(M).000 (nezaposleni; so vkljnčeni). 22 otLsto izmed 1 ^Ii < v s;-nei ležim, kadar začne «!«•-je bilo ženskega spola. Dese* ie* pa pod streho stopim, poprej so žensk tivorile le 2.1.0 od- Iz W*on*«stra. Rosebooma in stotkov zaposlenih prebivalcev. <*herry Valley mi je prinesel Pav-!Največ žensk je bilo najti v hiš-,0> P"'lepe pozdrave iti nešteto va-.-vpremembami v indu- i»ih in osehnih službah, pi.sarnaii J nH-i pridem julija mesei-a gori. tovarniških in mehaničnih indu-J Hvala za pozdrave in hvala za Tlom poskusil, če bo šlo. morajo poiskati zaslužek v drugih strokah, ki so jim nove in za ka-t ere nimajo izkušnje. Statistike pokazu.je.jo. da več kot 20 odsto ljudi dela r poklicih, ki .so bili pred kakimi dvajsetimi leti popolnoma n»*kaj novega. Bržkone stoji in o pred striji in trgovini, ki bodo odprle pot v popolnoma nove poklice. Ljudsko štetje od leta 1930 razodeva zgodovino obširnih gospodarskih in soeijalnih sprememb, ki so .Si* razvile tekom deset.l"etja po vojni. Ljudsko štetje je bilo izvedelo leta 1930, torej za časa ko depresija ni še bila v polnem ra/.un-hu. Ko industrija zopet oživi, burno vi de I i bržkone še večje spremembe v poklicnih strokah. Ljudsk o štetje pred vsem poka-zuje, da deh«vei ne silijo več v tovarniško industrijo ali v poljedelstvo. marveč v prometne poklice, učenv poklice (profesijeL hišno delo in pisarne. Število delavcev, zaposlenih v tovarniških in mehaničnih industrijah. je sicer na rast I o od 12 milijonov leta 1920 na 14 milijonov leta 1930. Ali odrti*ek delavcev v teh Industrijah je pad-1. Ti delav-c? so leta 1920 tvorili 30« odsto vseh delaiveev, leta 1930 pa le 28 odstotkov. V nekaterih industrijah tli strnilo delavcev padlo le relativno. marveč sploh je manj ljudi posvečenih dotični stroki. (Te statistike seveda se ne ozirajo na sedanjo nezaposlenost, marveč na poklic delavcev). Tako smo imeli manj deJaveav v gozdarstvu in ri- Ko sem se včeraj opoldne vračal proti domu. mi je zadonel- nasproti prešeren smeli. — Čakaj — sem pomislil —. kdo .m' smeje tako •Nisem ga mogel takoj ugotoviti. Sele. ko stopim v kuhinjo, zagledam pri mizi mojega prijatelja Pavleta Zalaznika. Iz Elk Creeka jo je pri mahal, ker mu je bilo dolgča> po llituuv teadu. Lani je v KI k Creeku kupil farmo in mi je pripovedoval, da ima silno dela. Oil jutra do večera gara in trpi. — Koliko imaš pa živine.' — ga vprašam. — Strašno dosti živine — je hitel pripovedovati. — Sedemindvajset starih kokoši in petdeset piščancev. In dva prašiča, pa tudi nekaj jabolčnika in čr š-njevea. da človek bolj prijetno spi po trudapolnem delu. Se vedno je krepak in mladosten. in bi mu nihče ne verjel, da je že petcles *to prekoračil. Njegova močna kovaška roka se je na farmi čudovito omehčala. — 1. k^ij pa venda r delaš ga vprašani. — Za kokoši bom nov kurnik najiravi! — mi je razlagal. — Dva meseca ga že delam in dva m«--seea ga bom. l*e po dveh m'*seeih ne bo gotov, ga bom pa še dva meseca. ■Na vprašanj:*, kako se mu godi, roi J4- kratko in prav po vrhniško odvrnil : — Ko solnec pripe- mdu-J irv;,li strijah in v profesijah. Statistik i ' pokazuje. soIini. Kazvoj novih industrij je razviden iz dejstva, da S9.000 delavcev je delalo v postajah za gazo-ILn. > I oči m leta 1920 ta stroka je bila tak o malo pomembna, da jo ljudsko štetje ni navedlo kot posebno stroko. L»«ta 1930 je bilo 97."».000 šofer j v napram 2S.1.000 desVtf let naprej. Na drugi strani je Število priprežniii -voznikov padlo od 420.000 na 111.000 in kovačev od 192">.000 na 124.000 ter število tramvajskih konduktorjev od 64.000 .na 30.000. čuvar evropskega Mussolini miril! Ali ste še kdaj slišali, da bi ko zel dobro vrt na ril? Ponovim sem .->e prepričal, da moj glas m upijočega v puščavi. Zadnji teden sem tako mimogrede nekaj omenil o »lamuikih. slaninikaricah in o seziji slanini kov v sf)!ošneni. Pred leti sem domneval, da -o slovenskeslamnikarice v New Yor- ku moje prijateljice. Z nekaterimi izjemami, seveda. Ko se je prejšnje čase približa! mesec maj. sem imel toliko slamnikov. da me je včkrat mikalo kje v Downto\vnu mali štoriček O«!tok prebivalstva iz dežele v/odpreti. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako s vrli o je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošil jatvi jo. DECLARATION FOR MONET ORDER I herewith declare that Money Order No............................ Is aent by me for the purpose of-—-- and Is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. < I certify that this transaction in no way contravenes the act of March tth, 1933, the executive order of March 10th, 1033 or any jfegulatiqp issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POSlLJATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "das Naroda9' SM WEST ltth STREET NEW TORK N. I. mesto — končno zanstaivljen od depresije — pokazuje dejstvo, da leta 1!>:$0 ?e bilo 10.472.000 zaposlenih v poljedelstvu ali pa 21.4% vseh za p< »si en cev, dočim leta 1920 jih je bilo 10,G66,000 ali 2i>.fi% vseh zaposlenih ljudi. Število ljudi, zaposlenih v trgovini. se je povečalo oil 4.256.000 na b.0£1.()00 oziroma od 10.2% n;f 12."»% vseh zapasleneev. fez štiri milijone ljudi je bilo v pisarniških službah — S.2c/o izmed vseh zapo-sleneev napram 7.."»% pred desetimi leti. Močasno je štOLvilo vseh profesijonalnih ljudi rasti o od 2.171.000 na 3.2"»4.000 (<».7% vseh pokliem ). Leta 1H30 je ta dežela imeda namreč 75.300 gledaliških igralcev. 22.000 arhitekta v. r>7.2<>.~> umetnikov. (i4.200 pisateljev, 47 tisoč kemičarjev. KiO.fiOO pravnikov. 165.000 glasbenikov, 153.000 zdravnikov. 1.044.0(X) učiteljev. 226.-200 tehnič. inženirjev, 204.100 bolničark itd. Razvoj industrij je bil tudi odgovoren za novo "industrijalno mapo". Znatna mesta so nastala, kjer pre20 na 27.000 leta 1030. Lesna industrija je list varila mesto Loiurview. Washington, kjer pred desetimi leti ni bilo nikake naselbine sploh. In tako vidimo vsepovsod, kako velikanski vpliv ima industrija na prebivalstvo. ----- FLIS. Letos je bilo pa prijateljstva konec, kakor bi odrezal. Niti ena se ni oglasila in niti obžalovala ni nobena ter .se opravičevala, da je postala žrtev razmer ter da ji ni mogoče. '/.c večkrat sem namiga val. da se na žentske ni zanesti. Danes pa pribijem, da se res ni mogoče zanesti nanje. Povsem drugače j-» s prijatelji. Jim Mušič mi .je posla! slamnik, kakonšnih se malo ividi na ne\v-yor.skeni Broadwayu. T'e bi tudi Jim pozabil name. bi moral grdo plešo kazati deset milijonskemu mestu. Ali bi ne bilo to strašno pohujšanje. posebno zate. Marjan-ca? * A' Xew Vorku je bilo dobro pivo naprodaj, odkar je predsednik Roosevelt priporočil prodajo. Oblasti so dajale tozadevna dovoljenja rest a vran to m. hotelom, apotekam, lunchroomoin. soda-par-lorjem in sploh slehernemu, ki je za dovoljenje vprašal. Dne 1. junija so bile pa uveljavljene Strožje odredbe. Pivo sme biti naprodaj eilinole v restjivran-tih. hotelih in takozvanih "beer-gardnih". Posledice te odredbe so se kaj kmalu pojavile. Zdaj moreš dobili pivo pri vsakem šoštarju in žnidarjn. pri vsakem brivcu in groeerju in v vsaki bezniei. Poleg piva je pa tudi dosti vina rn žganja na razpolago. Polovičarstvo se nikjer ne obnese. Polovična odprava prohibi-eije je naj bolj ii doka* aa to. "O L A 8 NARODA' HEW YWW, ft4TU*D*Y, JVM* 3, «833 THB LA&OS8T BLOVXNK DAILY MIRKOVA ZADNJA POVEST Tako si tedaj. naS ljubi Mirko, j Tedaj je bil dvanajst- trinaj^tlet-moško držal besedo iu najmanjše .sestrice, vsak je uie.-eeu da m' ni*i kjer so ti pripravljali fantovski Uanu ico. prijazno kamrico, ki i«:;: oVnašev za bolno mamio :n oč«-..kna na vrt. Sel -i le oddale«* mirne j ta na fronti. Vea-sih jim je zjutraj de-al: "Otroei. ali naj Vstanein 11» Po ilolgi bole-7.iii je umrla v Cleveland)! Marv I »a vri«"-. ■ rojena Dremel. stara 40 lei. Rojena je bila v vasi Velika llova Gora. fara Kopa. V ('K1 vel a udu je bivala 2:1 let. Zapiha soproga, .sina in tri hčere. — Frank Jasi levic je bil v pon-deljek ubit v tovarni American Steel & Wire Company iv Pleve-! land u. K as razbeljene žice. katero Vži Lvlieniu mlad osti - k * __; Stisni FRAXK T KO 11A 'WIIHIIIIIIi >;!lll!tl!lllimill!ltlllllHIIHmn^ 1111111111W ( Xadttf jf va tije. J Milka mu je pisala, da ji je bijo \sel-ina in sam ni vedel, kaj bi strašno hudo za očetom. Sama ni mogla več ostati v hiši. K sebi je maju prišel domov. Saiuo cam oče in mati. Havnal jih je. jim bil lastnoročno napisal, kar je naj- je vrtil okoli kolesa Ne je maho-1 VtH' ^ »^m J«' >»" J«' >»« Ui naselil v doma.'i hiši.. kuhal. jih vzgajal in \v*ak večer m«»-'milejega vedel in znal. Ob to pfe?i«t ma zapletel okoli njegovega vra-i T**1® "<>k" *eu>*ko ^arejših let. ki nekaj dni ti pripravljali fantovski lil z njimi rožni venec in nešteto ' >0 udarjali zadnii nt rini Mirkove- tu in um mereči žile" p.;i „,rJJ< h,la si,mslia iu n*""*'«. Nadalje šlo drugo net ti rekel in svetoval. Kdino mu je mogel reči. j«- bilo. na To '.Ml počaka, gotovo bo -»ri- ix'etne hiš« . s«- ozrl proti njej. se (>o svoji navadi nasmehljal ran e-hnil »•» roko v pozdrav, pa nadalje. z njimi rožni venec in nešteto'^ udarjali zadnji utripi Mirkove- tu in mu pre rezal žile Bil je mr- J< mi* samHk{| Xaila.'jtf šlo drugo obvestilo. .a srca. tev. pred no so ga pripeljali v bol- ** Ml,ky l*otUa* ni,j sk»*> vse bolj razodeto in Potem so ga odnesle nežne tovn- nheo. . j P TJ priti domov m da 11111 ni treba | Tone j«, pa rekel. v katerem bo -.kuham močnik ali pa vam r i poved njem povesti.1" In takoj .-e j« val svojo pot p> ravnem polju, oglasilo od vseh strani: *'Mirno, lokh-r ni.si slednjič sredi božje nj; povesti, povesti, prosimo!" I11 Mir- |ko je iZ-ačel zajemati iz tajnega s ve »a svoje duše in pripovedoval in ve našel izbranega kotička iu legel vanj. In ni pomagal »:«k in stik tako milih ti svojcev, ne >r«*ni «lr-get zvestili tovarišev, ii«* vseh drugih. ki »m o >«• zbrali okrog tehe in te klicali; ležal si nam in tog in pripovedoval. da so potekale ure kakor minute in je minul dan in prišel večer, da otroci niti opazMi ni>o. Ttiko jih je duševno nasitil. riške roke in ga vsega prekrile /. — V ponedeljek zvečer ii.a.iskim cvetjem iu Kotorska Ho- minul v Clnvelandu za operacijo ka ga je častno spremila, ko je od- na slepiču Josip Ogrin. star pet-hajaI na večni dopust. Domačija ga * uajst in pol leta. Zapušča poleg v domovino j«' bil zopet opusti«. Detroitu je umrl Valentin Ohraniti je hotel še več dena-ja pa je noben klic te ni mogel predrai i-' da .so telesno lakot « pozabili. >;.m ti. Ali te je bila tako utrudila po* .'J liog je bil s temi otroci in je viriei Sj« j dolga j«' res bila : od s^rajtu ga ] v njih nedolžna srca. P.il je z nji-»i.ga našega morja dn osrčja I mi, ko so stradali in trpeli vsakršno slovenske zemlje. In tako samotni; > pomanjkanje ter ob večerih v strani neznana .ie bila pot! I';: is ' hn in upu prisluškovali v noč. ali bodi tedaj počivaj iu snivaj. Jaz ; se oh hiši ne oglasi materina ali I pa ho«Vni prav tiho pri|»ov<*dovati j 'nn r»«k<» Mina. [ dežno obvaroval smrti očeta in ma---- , ter. Bila sta mlada >če in mati. U> v* i Tako mi Mirko v črnih vojnih !.*-jima je rodil pr\i otrok in sta mu! tih potekala zorna mlada leta. - — • lala ime Mirko. Pot«*in »o pril-aja- ; Klednjie. po tteskoni-no iloigem ča- li brat j«* in »>extrie»* in vsi so imeli'su. je bilo vojne vendnrb* kone«- in mehko posifljico in bel kruh * M Mirko je prišel domov. Ze'ja \seg« po.-etk i pa je pre/ala zla sir j učiteljev iu Mirka samega, da hi se ča in jih nek«h* \>e skupa j |T>gnii!a dalje šolal, se pa vendar ni mogla pod rodne .streli«', \ raznih r« 'c. ; izp »Initi. Kil je najstarejši in no-gol«* iu lačni*. T«*daj j«* i«dš»- n«*e p.« 1 trebovali so ga doma; žrtvovat* se -vetu iskat kruha, mati pa s.- j.- ' je moral za mlajše. Oh ve«"erili, ko ■ >t: 1H-1 /otekla v mrzlo najeto izbo j je priši I iz službe v mestu, je oče /;ipiiMM nega predmestja. —O."*.- j" Mirka učil kol ar-1 va. da bi niog«>I IhmI'1 in hodil in slednjič prišel do kasneje postati samostojen mojster. I oga'ega moža. ki mu je i/.rrči" Mirk-> se je i«« raje izu<"-i| m-etovega \ ,1/11«» .službo. I»il-i je to v trenotkit, i rokodelstva in obiskoval fudi e.a-ko je v njem ž«* prekipevala br:d i ilaljevalno obrtno šolo. kjer prelepa je letaleeva smrt. ko v sr cu še cvete in na livadi klije m:\j. T. J. 100 LETNICA PARNE PIŠČALKE umrl John Traven. ŽRTEV OTROŠKE IGRE J Pred kratkim je našel neki «le* lavee v okolici Prage na |v«ljt: ! mrtvega 13-letuega dečka z zeva-' jočo rano na <"-elu. lire za sinčka F. Kratchovila ki se je z dvema tovarišema igi*al na polju. Kn «le-ček je prinesel dve flobertovki. etui je bila stara in obrabljena, ilrug^ Lefii lkij-'t je ,-^iivozil vlak na progi leiee.ster - Swanningtoti v voz. sta g;i vlekla- dva konjiča. i>i »a popolnoma zdrobil. >-kali. Tonetu se je pa čas zdel kr.s j povedal, da bo še slabše zanj in j,» .sprejela z enako častjo in vso žalujočih staršev dve sestri in tli! V** Ulis°l za »korašnji povratek j lahko bo še bol j raz.H-aran. Na vsak svojo ljubeznijo. Pokopali so gr« v brate, domači zemlji in njegov grob bo«'o! — V negovale Ijnlte domače roke. Ztires:' Pimar. v Denverju. Colo, pa je !t0r vir,,li tl«nr»v. Milki je bolj *.....-1 ----------------poredko pisal. češ. kadar dospem i domov, ji boni pa vse ustmeuo Jurij ' natančno razodel, i Nekega tlne je pa okstal. kot zadet od strele. Dobil je pismo, ki pa ni bilo od Milke. Pisala mu j. ženska, ki jo je Milka vzela k se-i bi : Dragi prijatelj. Tone! ! Zelo se bos prestrašil mojega po-! ročila. Samo toliko ti omenim. k » 1 liknr mi je znano. Nekaj dni je hi-; la Milka silno otožna. Večkrat sem ; jo opazovala, k-i je imela objokane oči. Neka j hudega jo j«* m'»i alo težiti, meni pa nikakor ni hotelu povedati. Ko sem bila pa nekeg:« večera vrnila. Milke ni bilo doma. Na mizi sent zagledala listek, s -ie-dečo vsebino: Draga Rt-'za ! Opr*»-jstite mi. ker Vam liatagam nee*»-trebno skrb. Jaz >eni o Med pogovorim je nanj in ustrelila. it;ua pikaj bi Mirki v kolarstvu s hrepere- iščalko para. In slavni izumitelj se štola se ni sprožila, drugi strel i« sten j. IN*.. na>nariil svojim mlim.čimi krili svojega srea ? Želja po ie takoj lotil dela. Izdelovalec gd- i pa počil, deček je kriknil in s. r. "*u . vest in že >•• je zdelo, da bi < višji izobr» prej zuit'sjilo iu ki«' boste pravili v nm-išnico ininiesto dimov ! — Saj ni tako hudo. kakor v misliš. .Ce je Milka še živa. jo boš že našel, če je pa mrtva, liog ne «|aj te nesret-e. ti pa tmli ni»"- ne po inaga. ako prideš domov nekaj dni prej ali pozneje. Tone se je odločil počakati š** nekaj dni. kakor mu j«1 Matevž svetoval. Čakal ni pa dolgo, kajti k.>-maj |n*ti dan je d"bil že drugo ui smo. S tresočima rokama ga je odprl iu začel čitati: — Dragi Tone! Ne vetu. če '' «• Ravnatelj igralnice je poroe«]. kako s.* je Monte ('arlti veselil r»ri-hoda -nekega ameriškega milijonarja. Ko ]ta je bogatin izgubil HM) dala rje v. je vstal od mize ter izjavil, da gre rajši na siirehoil. k;ikršne še ui bilo od Jtačetka -sve-la. V s,* je moralo na vojno iu Mir j priklenilo nase kov iH*i' me« I prvimi. Vsi lepi r*«i | pravi ji. «la ji' (r I vi. Kakor razvidi«, sem sedaj siiv.ajijo to pismo še dobilo v Ameriki aH s a ga o. na Tvojem pONCstvu in ga oskrbi;- „e VSt>euo st.ln Ti napisala teh pai 111 ga odvedla lia 1 -___ ,„,........ .„ ________ A __ .. 1 družin ice ipremila vse lokomotive s parrlud piščalkami. Pozneje se je seveda uhlika prvotne piščalke močno iz- NEMŠKI RAMO V PRAGI Češkoslovaški minister za narodno zdravje dr. Spiua je te tlni govoril v praškem radiu o predmetu so bili porušeni, oslula ' resničnih poklicev. Tedaj je nje- J premenilfi je I-rez liranitelja in bra ni tel j« in j gova duša neomejeno razmahnila j si iz predmestja i/.s-lila na kmete. 1 svo»a mlada krila in si u pokorila j v hišo samskega strica, ki ga je bi-1 mrtvi stroj kakor živo. ubogljivo la med prvimi zakrila gališka ru- J bit je. "a I Ko je nek'«" vozil častue goste, je \a kun Jih revščina ni bila inani- neka gospa opaziht. da nosi njegov :a. pač pa so bili otroci, ki so se na j I ai roplati številko 1-«. Prestrašila se raje stiskali okr g mamice. to .. . J ,..,.,. . . , t Radio 111 politika . Nemcem je na ist.ir»|si iu po*ennn lustra giu m1 m h*m ie tola vedno ho lert n a te-ku napisala v spomin toole bese- ' .......... . . , r. . . . I , •« I vaški oficijelni krogi uvideti, da je 111 / .radi pomanjkanj;! 111 \>ega li- - de. — < e je Mirko kdo spomnil na » - s- , I * .. 1 treha češkoslovaškim Nemcem uo- ! >oi »lenega got*M \is*krat blizu sni r- . nevarnost, ki vsak trenotek preži na } , , ^ . , , - , , ... v. - • voliti posebno radijsko postajo. -- n tako 1 e moral Mirko prevzeti tetah«, je odgivoril : Najlepša je . .. . . . . , . . .. . ' .... ., . . Najpre^e so Nimici lahko o je tudi Matevž prebral pismo. ; je bila jzanj stotako uganka vsa žalostnih vrstic, tiroza me ko s«*!ii prejela za pero znanim, da Milke ni več vim i! — Priloženo pisanje Ti bo vse razodelo. kaj iu kako .m* je zgodilo ž njo. Pismo mi je poslala nežna na ženska z Dunaja. Tako sem Midi dobila Milkin kovčeg, nekaj njene obleke in nekaj drugih reči. -I-t.' sem vsa objokana in se nikakor ne morem potolažiti. Nič manj mi ni hudo kot hi mi lastna hčerka umrla. Nobenega obstanka nimam na tvojem domu. zato nestrpno pri eaknjem Tvojega prihoda. — Z Bogom, težko pričakujoča Te. Terezija Čep. (Dalje prihodnjič.* NATAKAR - NATAKARICA -VOHUN I/. Marseille« pori>r-a:o o zanimivi špionaž.ui zgo«thi. V malem pri-Islj.niščii ('as-iss.i aretirali lepo natakarico. ki so jo gostje klicali /'i Sii/aii'i. Ko .-o na policiji preiskali |t » lepo natakarico, so ugotovili, da j je moški. Suzana j,- pred policijo i>.|M»ve«labt. d;i j«- dijak in da se iinenu.ii* Schwindelhatiimer. Pod-ji-tnik dijak je izjavil, da j<» Ukai -lužbo \ uradu generalnega štaba t* da tam ga niso hoteli, češ. da tii sposoben za vohuna. Dijak je miti sklenil. kazal. d:> ima vse spretnosti vohuna. Xatr. <.* je preoblekel \ deklico in stopil \ služb pri nekem policijskem komisarju in svojo službo k«»t sobari co prav dobro opravljal. Potem j« - n ' OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Htm urno rmU članstvo, pmt pu vsi Sloftnd ▼ ftil okoHcL I -II pil III mm . 11...... .. 1 ..t-^ztt: t on u kuse so mm J Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN oor HEW YOEK, SATURDAY, JUHE S, 1833. • THE LARGEST SLO VENT DAILY ta U. 8. A. ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H DVA MOZA IN VIHRAVA ŽENA DIVJA RACA IZUMIRA 33 — Trpljenje bom seveda zelo potreboval. Za pretil mi je že z nekaterimi strogimi odločitvami. Danes zjutraj nii je rekel, da naj bom pripravljen, takoj, ko bo odprta oporoka starega očeta, kar •e bo zgejo. — Hvala Bagu, s tem je ustrelil iv zrak. Oba, moja sestra in jaz veva, da je stari ore v svoji oporold določil drugače. Samo E/va Marija in ja>z veva natančno za vsebino oporoke ^n A rt ur Mertvns no doživel nekaj razočaranj. kiajti o tem mu ni ničesar povedal, četudi mu jed ruga če pmsem zaupal. Po določbi .te ojM>roke post an«- I ttodenbergova vila z. vsem pohištvom in pritiklinami moja last in last Eve Marije, v poravnavo za to. da je stari oče sezidal za mojo leto vilo Melanijo in jo opremil s pohištvom. In ker je stari oče ve-' del, da se jio.se bno ne razumeva z Jolando in Egonom, nama je hotel prihraniti, »la bi morala živeti skupaj z Mentensovo družino, kir bi se drugače jmi Mt*rtenxovi želji prav gotovo zgodilo. Zato je do-' ločil, da naj obdrživa svoje .stanovanje v Rodenbergovi vili. dokler sama nočeva imeti drugače. Poleg tega je Eva Marija. Ji vala Bogu. it- tudi polnoletna in ni več odvisna twl Mertensa, kakor sem žalibog jaz. Za slučaj, da se moja sestra poroči, naj se prijateljsko ilomenim ž njo ai svoje sobe. Za sedaj na to ni msliti. Stari oče je dobro vedel, da med Etvo Marijo in menoj ne bo prišlo nikdar d » prepira. Zato sva zavarovana proti prisilni odločbi Arturja Merten-i sa. Moja seslra seveda se ne bi nikdar hotela preseliti v vilo Me-j ianija. t«»
  • otem bi Mertens prenehal s svojim sovraštvom do mene. V meni samo sovraži dediča, ki je dobil prednost. Ako bom res nekega dne gospodar eelega podjetja, potoni tudi za mene ne bo ni-kak(» čisto veselje, kajti Mertenes bo tudi še pot^m o*tal na svojem mestu kot trgovski voditelj podjetji. Samo strie Ludvik bi mogel odpustki, ako bi se slučajno vrnil, ker mu kot edinemu Ro-denbergovemu sinu pripade eel a lastnina. Stari oče je hotel biti pravičen proti dobri teti Melaniji, in. ker njen sin ni bi] določen, tla bi podedoval tovarne, temveč ja?.. je zato določil, da ostane njen mož tudi pod menoj prvi za menoj. Strie Ludvik bi bil samo oW-«an. da bi pri tovarnah imel pol eg sebe samo mene ln nikogar drugega. Tako je določil stari oče. Ta oporoka ie preeej zamotam: tfvar. toda pri vsem tako jasna in določna, da je vse uravnano Strie Lodvft bi smeda moral teti Melaniji. moji sestri in meni iz-plačat, delež pri tovarnah. To bi moral storiti tudi jaz. kadar bi postal g«wp«Hlar po.ljet.ia. Zato si morete misliti, gospod doktor kako zelo s. želim, da bi bil strie Ludvik še pri življenju in da bi se nekega dne vrnil. Potem bi jaz saj brl prest. Toda žal. da se to ne fto rodilo. Mertens bo vedno siten in JeaHIo ga bo. da tudi kot moj varuh ne bo mgH nastopati po svoji »volji/ Pazljivo ga Rernd i>o*li»ša. -Nato pa pravi resno: — Komaj si je mogoče misliti, da bi bil vaš strie Ludvik še pri življenju in tako boste morali vedno računati z ravnateljem Mer-j t»a«om. Za »vaš mir in vašo varnoat je tedaj neobhodno potrebno, di: ' ** njegova moč do vas zlomi. Prav gotovo vidi samo v vas oviro, da hi se poeutil popolnega gospodarja, kajti. ako vi ne bi več bili pri življenju, bi imel kot zastopnik svoje žene popolno pravico smatrati se gaspodArj« eelega podjetja. Henrik *i potisne lase s Čela. — Tako je Ml tudi o tem je v oporoki natančno določeno, da Mertens prevzame za slučaj, da se mi pripeti kaj človeškega, kot zastopnik »roje žene in otrok ter moje sestre najvišje vodstvo to va»rn. Ktari oče je stavil nanj preveliko zaupanje. — Ker je bil sam prepošten. da bi mogel spoznaiti človeka, ka-korien je Merten*. Proti vašemu staremu očetu je vedno igral komedijo. Seveda so »vam vezane roke. da bi se mogli kdaj rešiti njegove oblasti, ako bodala ne obrnete in ne napravite Mertensa neškodljivega. Samo, ako ae kdaj »kaže nevrednega, da bi bil vai varuh in ako moreva eljal ženo. Kamendrovski se je seznanil s svojo pn-znejšo ženo Heleno že v einijme -ji v Berlinu. Svarili so ga. naj je ne vzame. češ. da je nepoboljšljiva lažnivka. Kljub temu se je z nj'» oženil in v dveh letih je izgubil vse premoženje. Preselil seje v Pariz, kjer je postal natakar in šttfov zaupnik. njegova žena je pa dobila službo v modnem salonu. Nekega dne M' je »>a- seznanila Helena v baru z bivšim ruskim od vet n ikoni Domhrovskim. s pust*! lovem. ki je bil prravi mojster v de lauju dolgov, katerih seveda ni vračal. Mož je znal pregovorili vsakega kdor je imel kaj pod pa-eem. Čeprav je bil 20 let starejši (»d lepe Helene, ji je znal kmalu pridobiti njeno sree. Z izposojevim denarjem je vodil njo in njenega moža po nočnih lokalih, p i gledališčih iti kinematografih. Mož spočetka ni slutil, kaj tiči za njegove radodarnostjo kmalu mu je po-.1;> la zadeva sumljiva in trd» je prijel ženo. češ. da ima razmerje z Domhrovskim. Imel je v rokah že nepobitnc dokaze, pa je vendar žena odločno tajila, da bi jo vezalo z Dombrovskiin intimni razmerje. Seveda je Dombrovski tajil in tako je šlo vse gladko še nekaj mesecev. Nekega dne je pa Kanieiidro\>k:i odšla z (bnna in pustila možu samo kratko obvestilo, da se je namenila \ Berlin. Iz Pariza jo je popihah*. z Dombrovskiin in od svojega mo ža se je hotela ločiti. Kamendr« v-ski si je vzel n 'eno nezvestobo i.ik> k srcu. tla je začel pipi vati. fez nekaj mesecev .sta se pa zaljuh'ju-ca zopet pojavila v Parizu. Ka-mendrovska je poslala po CHlvetni ku svojemu možu izjavo, tla bi j.» podpisal in s tem privolil ločitev t'.aknia. Mož je izjavo podpisa1 in kazalo je. da se bo vse srečno izteklo. Nič hudega bi ne bilo. tla »ii hotela lepa Helena svojega moža in svojga ljubčka pomiriti. Tekmeca >ta se srečala in Kamendrovski je molče pognal Doinbrovskei.iu kroglo v glavo. Zepeljiva Helena je pred sodiščem solznih t»či pripovedovala, da ima svojega moža še vedno rada. Kot priča je bila zaslišana tudi druga ljubica Dombrovskega. Fran-cozin'a Dangejeva. ki je pnstolov-ea celo gmotno podpirala. Dombrovski je imel namreč istočasno dve ljubici. Francozinja je pred sodiščem izjavila, tla je bil dan. k > je Kamendrovski Dombrovskega u-strelil, j»rvi dan, ko je njen bivši ljubček v polni meri plačal s\oj dolg. Obtoženec je bil oproščen, za kar se mora zahvaliti znamenitemu pariškemu zagovorniku dr. Arsenu. Divjim racam v Evropi grozi «.o-polno iztrebljenje. Lov nanje se ie namreč v mnogih deželah prelevil iz športa v kupčijo. Navzlic o-brambnim meram, ki .so jih privzele posamezne drža v t za zas'ilo divje race. se ni nevarnost iztreb I Ij^ija dosti zmanjšala. Nekatere dežele delajo v nasprotni smeri s i tem, da so osnovale vabišča z.a dtv-t'e race. Anglija ima danes 21 takšnih vahišč. Nemčija 11. Belgija pa L Angležem gre vsekakor priznanje, da lovijo divje race samo za sport. Vsako leto jih pobijejo komaj par .sto kljunov. 1'gotlnejše pa stojijo stvari na llolaudskein. kjer imajo že daius 14.1 umetnih vabišč. v Gelderlnn-du, v južnem Hrabantu in na severnem Holantlskeni. Statistik:«, o uničevanju divjih rac v teh vabi ščih se zadnja leta spoli ne objavlja. Pravijo, tla ozirom na industrijo konserv. ki pretira v lo vu na divje race in noče niti za las odstopiti svojih pridobljenih "pravic" za ubijanj* perutnine. Vendar pa je neki holandski stro-ktivni list nedavno objavil Številke i c pok »nčavanju divjih rac. List m.v va;a. da pade Asako leto pod svinčenimi zrni brezdušnih lovcev na jHolandskem (»kolu tisoč divjih I rac. Streljajo jih ;h! 27. julijo d.» 114. februarja, časih celo do pob v = -, ce marca. Zaščitna doba je tore i daleko prekratka in posledica i"jr;! je, da žival izumira. Pri-atelji divje race so za t » v zadnjem času pod-vzeli potrebne korake, tla bi :>e po-j daljšala zaščitna doba. kar bi vsaj nekoliko ublažilo sedanje brezglav. uničevanje, ki se mora končati s popolnim if-trebljenjem. Naročite se va "GLAS NARODA", največji sl&renstki dnevnik v Združenih drŽavah. ZAKAJ VENEJO CVETI? Botanik prof. Schumacher se je obširno bavil s problemom, k-iko \enejo cveti. Pgotovil je. da j>* »b razcvetenju sestavljanje beljakovin v rastlini že končano iu se pričenja čestokrat že razpad beljakovin. To razpadali :e uničuje prot »-plazmo, ki sestoji v glavnem iz beljakovin. stanični sok uhaja in četni lUti se prične^sušiti. Pri raznih rastlinah se je ta proces izvrši v različnih časih, v teku enega dne ali celili mesecev, n. pr. pri orhidejah. Meti procesom venitve prehaja dušik, ki je z.i rastlino še posebno važen, v po dobi beljakovinskih razkrajnih produktov ii7 venečega lista in osta?:e tako rastlini ohranjen. Vzroki za razkrojne procese in proces venitvr še niso dobro znani, gre pa liržko ne za delovanje posebnih encimov, ki nastajajo v zvezi z razevetenjem iu oploditvijo. NAJBOLJŠI SLQVENSK1 ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 Mali Oglasi imajo velik uspeh LJ OCMDEC 0 POLOŽAJU V Pl Sik Ml Kitajski prestolnici Pekingu bi-jejo zadnje ure. Potnik, ki je imel pred kratkim priliko vidt-ti z lastninim očmi položaj. prijMiveduje o tem poraizne • vtise. Široka ulica, ki drži na p(»sta-jo. kaže, koliko je .pretrpela Kitajska v vojjii z Jajxmci. Koder so nekoč švigali avtomobili in dr-drali vozovi, se vlečejo danes vojaški odtle^lki. Smrt jim jt- udarila žig na čelo. Izmozgani so in izpiti. dobesea so večinoma sama okostja; to so žive. zgovorne priče s>edanjuga položaja. na Kitajskem. Katastrofalen je tudi položaj v bolnišnicah, kjer je vse uma.^uio. Mrčes razeda žrtve in ranjenci zaman čakajo, kdaj jih zdravniška pomoč odreši trpljenja. Zdnavil je malo. Peking je. da.n:s mesto smrti, zato se ni čuditi, če najdeš dane/; tam matere, ki prodajajo lastne otroke, dečke iu deklice. Vlada je takšno kupčeivanje sicer prepovedala. pa kaj pomaga, ko nima nobene avtoritete, tla bi zabranila strahote, ki jih je prinesla krvava vo;aia. SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ TRAVEL BUREAU ZIC WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE KmiiiiHi.inm ■flri SHIPPING v NEWS ^ 8. Junija: Leviallmn v Cherboutf 7. junija: Deuisthland v Ctifcrbourg llfi etigui iu v Clierbours 8. junija: Augustus v CSenoa Bremen v Bremen 3. Junija: Stutent)j>.m v Hoiilugn« Minni-wuska v Ch^rbuurf 10. junija: Paris v Havre 14. junija: Pres. H j-ditie v Havre Majestic v Cherbourg New Yotk v Cherbourg Aquiiitiua v Cherbouig 15. junija: Cuiite tli Savola v Genua le. Junija: Eurupa v Bremen Petinluttu v Havre Kottei'tluin v UuuIiikiih 17. lunija: Brilani'. v Cobh lie «le France v Havre 21. Junija: Vulmnia v Trst Albert Kalifu v Cherbourg Miinliallun v Havre l»e Cras>e v Havre 33. Junija: C»lyiii|n<- v Cherbourg ftlinetonka v Havre Veelidiin v lU»ull.. n " r-h -rbi.iirg 28 ion la: IVrt ii-.:iii» \ •-|M"lM.nrg I Uittii ■ a CI- l l»iiir( y. Jt»»ii»: Come crande v Oem.a 10. lunila: Malmlir v rht-rl^inre Statemlam v Hntilot:iie 1. Julija: T":«ris v Hnvr» Ijifayetld v Havre 3. Julija: Kur.'i>a v Bremen 5. Julija: Saluiuia v Trst Ai|uitat»a v Cherbourg I'ruiM liland v Cherbourg 7. Julija. lie de Franre v Huvr« 8- Julija: Conie di 8Uvola v Henoa 11- julija: Breniefi v Hremen 12. julija: .\»-w York v Cherbourg " »lympw V Cherbourg 14. Julija: Hotterd.im. Uotterdam 15. julija: I'hamplain v Havre Hex v Cenoa Berengarla v Cherbourg 18. Julija: I.evUithan v Cherbourg 19. julija: Manhattan v Havre Albert Uallln v Cberbouri 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: I-afnyette v Havre Kuropii v rtiemen Stltendam v Boulogne 26. julija: Hamburg v Cherbourg Pres. l'oosevelt v Havre 27. julija: Hremen v Premen 28. julija: Veeralam v Rnulotrne lie de France v Havre julija: ViiIi'mdIh v Trst Aqiiltania v Cherbour» V JUGOSLAVIJO Preku Havre Na Hitrem Eksnresppm Parniku PARIS io. j r SIJ A 1. .Julija — //. .1 rt/ust o ILE DE FRANCE /T. Junija — 7. Julija CHAMPLAIN 'Ji. Junija — /.». Julija NI CKE CENE DO VSEH DELOV J L GOSI. A VI JE Za pojianila in potne ust* vpra-•alte nai« p„oblai£en« ay*nt* SrcacK J^ne Ml STATK STRKKT. N'KW YORK HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY NEW YORK, N. Y. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: ILE DE FRANCE" preko Havre----- Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane za tja in nazaj pa samo . — 17. JUNIJA ... .$ 101.23 .. . .$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA ......$ 102.34 ......$ 182.00 Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane za tja in nazaj pa samo .. Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.