•J
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
e
PLANIKIN SEJEM OBUTVE I potrošniški krediti
PRED TOVARNIŠKO PRODAJALNO V KRANJU PETEK 30.8.2002 od 8hdo 19 J1SOBOTA 31.8.2002 od 8hdol5h OBUTEV ŽE OD 1000 SIT DALJE
Gorenjska y Banka
Banka << poAubom
S 1.H.2002 nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 66 - CENA 160 SIT (14 HRK)
OGLAS
Kranj, torek, 27. avgusta 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Festival z dušo
Po desetih koncertnih večerih se je v nedeljo končal jubilejni 20. Festival Radovljica. Letos v znamenju sožitja glasbe, poezije, plesa in gledališča, sicer pa bogat z renesančno, baročno in klasicistično glasbo ter hkrati dopolnjen Z glasbo 20. stoletja in najnovejšimi deli. Tokrat smo namreč slišali kar šest novitet, od tega štiri slovenske. Bravo. Poslušalci so tudi letos prišli. Tradicionalno prizorišče, atrij radovljiške graščine, ki ponuja dvesto in še nekaj sedežev, je bil vsakokrat napolnjen tako rekoč do zadnjega sedeža, Linhartova dvorana, namenjena večjim zasedbam in kompleksnejšim nastopom tudi ni samevala, le tokratno "zunanje" prizorišče v Kranju se kljub kvalitetni zasedbi z. večjim obiskom ne more ravno pohvaliti. Seveda je v Radovljici festival v vseh teh letih postal stalnica, ljudje so se preprosto navadili nekaj avgustovskih večerov preživeti v družbi dobre glasbe. Prav tako je kulturi, kljub temu da ta ni vedno namenjena širokim množicam, nadvse prijazna tudi Občina Radovljica, ki vsa ta leta organizatorju, zadnjih šest let je to Društvo ljubiteljev stare glasbe, namenja izdatno podporo. Več, ob nepredvidenih stroških, festivalni proračun je letos sicer znašal 36 milijonov tolarjev, ponavadi tudi nesebično priskoči na pomoč. Festival je v zadnjih letih "prepoznalo" tudi Ministrstvo za kulturo, ustvarjanje slovenskih novitet in promocija naših skladateljev zagotovo je v državnem interesu, prav tako so sodelovala veleposlaništva in kulturni centri nekaterih tujih držav, iz. katerih so prihajali nastopajoči. Zal pa se, kljub odmevnosti, nekaj koncertov je tudi neposredno prenašal Radio Slovenija, v festivalu še vedno ne želijo prepoznati nekatera velika gorenjska podjetja oziroma organizacije. Z generalnim pokroviteljem bi si neutrudni snovalci festivala v veliki meri prihranili, za naše razmere žal tako značilnega nabiranja "še zadnjega denarja" za dopolnitev končnega festivalskega proračuna. Ko gre za visoko kvalitetno raven nastopajočih, organizator namreč ne popušča, in prav je tako. Igor Kavčič
Tržičan obvlada motorno žago
Tržič - Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni je odprl svoje duri. Poleg številnih aktivnosti, ki navadno spremljajo take prireditve, v okviru radgonskega sejma potekajo tudi kmetijska in gozdarska tekmovanja. Prvo je bilo že v nedeljo, 25. avgusta, ko seje na poligonu Zavoda za gozdove Slovenije na državnem tekmovanju pomerilo 14 ekip in 42 posameznikov - lastnikov gozdov iz vse Slovenije. Med posamezniki je bil najuspešnejši Tržičan Marjan Meglic iz ekipe območne enote Kranj. Njegov ekipni kolega Viktor Markelj seje uvrstil na deveto mesto. Ekipno so zmagali predstavniki OE Postojna, ekipa OE Kranj pa je bila četrta (na sliki spodaj).
Na četrtem državnem sekaškem prvenstvu, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije prvič organiziral v Gornji Radgoni, so se ekipe in posamezniki pomerili v spretnostih dela z. motorno žago, in sicer v prežagovanju, podžagovanju, kleščenju in podiranju na balon.
Tekmovanje je odprl Jože Sterle, državni sekretar za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Ogledali so si ga številni obiskovalci sejma, saj so bili prizori na tekmovališču slikoviti in zanimivi, vzdušje pa zagreto tekmovalno. Namen tekmovanja je spodbujati lastnike gozdov za čim večjo usposobljenost in potrebno opremljenost za varno delo v gozdu. Več o prvih dneh radgonskega sejma na kmetijski strani. S. Š.
Angelska nedelja-Šuštarska nedelja
Prireditve, ki spadajo v sklop Šuštarske nedelje in bodo potekale ves teden v Tržiču, so svoj začetek doživele z odprtjem razstave, ki pripoveduje o preteklih Šuštarskih nedeljah.
Tržič - V Galeriji Atrija občine Tržič je bila v petek zvečer otvoritev razstave, ki nas vodi po stopinjah petintridesetih Šuštarskih nedelj. Razstava je delo avtorja Lada Srečnika in nosi naslov Angelska nedelja - Šuštarska nedelja.
Na otvoritvi razstave sta bila v uvodu predstavljena dva video-spota ansambla Mirko s prijatelji -Šuštarska nedelja v Tržiču, katere besedilo izhaja iz serije ljudskih pesmi, in Tržiška punca, ki sta bila narejena v produkciji DPa-pler's. Kulturni del programa je
zapolni] z igranjem na harmoniko Mirko Šlibar, razstavo pa je odprl tržiški župan Pavel Rupar. Po otvoritvi smo si prisotni ogledali razstavo, v atriju občine Tržič pa je sledil še celovečerni koncert ansambla Zarja.
Razstavljeni so izrezki iz časopisov, razglednice, videokasete, spominki, denarnice in podobno, kar obiskovalca razstave popelje preko Šuštarskih nedelj nazaj v preteklost, do samega začetka. Prikazan je tudi košček poletne kolekcije Peka za leto 2003. Vsa-
ko leto so se za Šuštarsko nedeljo spomnili kaj novega, našli kako novo zamisel. Tako so avgusta 1998, na primer, odkrili in blagoslovili znamenje zavetnikoma čevljarjev Krišpina in Krišpnjana. I .etos je ena taka bolj segava zanimivost izbor Naj noge, kjer so prijave dosegle pri ženskah številko 45 in pol, pri moških pa kar 57. Ugiba se tudi številka noge trži-škega župana.
Slednji je razstavo tudi odprl, se zahvalil Ladu Srečniku za idejo in izrazil veselje, daje možno razvoj
in potek Šuštarskih nedelj sedaj videti na enem mestu, kar doslej ni bilo možno. Zahvalil seje vsem sodelujočim, organizatorjem in sodelavcem Šuštarske nedelje in dodal, daje za ohranjanje tradicije nedelj moč mlajših rodov nujno potrebna. Čevljarski praznik v Tržiču ne sme zamreti, saj je obiskovalcev iz leta v leto več.
Alenka Brun, foto Tina Doki
«tf * «««
o o o
<H <H <H
9770352666018
Ponedeljek je najnevarnejši dan
Lani se je zgodilo največ poškodb pri delu v ponedeljek, ki mu sledita sreda in četrtek. V ponedeljek je po prekinitvi dela konec tedna težje začeti z delom.
Poškodbe največkrat prizadenejo prste, dlan in zapestje.
Ljubljana - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
je objavilo poročilo o poškodbah pri delu, ki so se lani /godile v Sloveniji. Skupno jih je bilo registriranih 25.176, kar predstavlja 31,8 poškodb na tisoč zaposlenih, kar je nekoliko manj kot leta 2000. Posledica 34 poškodb pri deluje bila smrt, kar je 4,29 umrlih na 100.000 zaposlenih. To je precej več kot leta 2000, koje bilo število umrlih na 100.000 zaposlenih 3,28. Na delu se je zgodilo 21.484 poškodb oziroma 27,1 na tisoč zaposlenih. Na poti na delo oziroma z dela pa se je zgodilo 14,7 odstotka poškodb. Glede na mesec je bilo največ poškodb marca, ki mu po številu poškodb sledita maj in oktober. Razen aprila in julija je bilo vse druge lanske mesece poškodb manj kot leta 2000. Zanimiva je ugotovitev, da se je leta 2001 največ po-
škodb pri delu zgodilo ob ponedeljkih, in to kar 20,4 odstotka. Ponedeljku sledijo torek, še predvsem pa sreda in četrtek. Najpogostejše ponedeljkove nesreče niso le značilnost lanskega leta, ampak se to dogaja že nekaj zadnjih let. Razlage so različne. Eni pravijo, da se zgodi ob ponedeljkih največ nesreč zato, ker je ta dan največ dela. Drugi pa trdijo, da so pogoste ponedeljkove nesreče posledica počitek ob koncu tedna in je v ponedeljek težje začeti z delom. Poškodovani so različni deli telesa. Nad tretjina poškodb prizadene prste, dlan in zapestje. Sledijo skočni sklepi in stopala, noge, roke, trup in glava.
Leta 2001 se je pri delu poškodovalo 4466 žensk in 17.018 moških. Na tisoč zaposlenih je pri moških trikrat več poškodb kot pri ženskah. To razmerje je že nekaj let nespremenjeno. Leta 2001
se je poškodovalo največ delavcev na tisoč zaposlenih v starostni skupini do 20 let in v starostni skupini od 21 do 25 let. Nad skupnim povprečjem, ki znaša 27,1 poškodb na 1000 zaposlenih, je še starostna skupina od 26 do 30 let. S starostjo število poškodb na tisoč zaposlenih počasi upada, tako da je najmanj poškodb na tisoč zaposlenih v starostni skupini nad 61 let. Najbolj "ogroženi" so mladi delavci, pri ženskah pa ni izrazito izpostavljene starostne skupine.
O varnosti pri delu govori tudi poročilo inšpektorata za delo za leto 2001. Poškodbe pri delu so še naprej problem, čeprav se delodajalci vedno bolj zavedajo pomena zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar terja tudi nova zakonodaja. Najpomembnejša je "izjava o varnosti" z oceno tveganja. V prihodnje jo bodo morali izdelati
(«3
Za pogovore ni nadomestila
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik zavrača kritike o zgrešeni manjšinski politiki in
preveliki popustljivosti do oblasti.
tudi kmetje in samozaposleni. V pogosto napisana v tujih jezikih, večini podjetij, zlasti manjših, ni-   ki jih delavci ne razumejo. Prema-
Kranj - Na vprašanje Našega tednika iz Celovca o uspešnosti njegove politike je Bernard Sadovnik, sicer doma iz. Globasnice, kjer je tudi podžupan, dejal, da so Slovenci na Koroškem v zadnjih letih marsikaj dosegli, na primer dokončno rešitev za dvojezične vrtce, na kar je bilo treba čakati dvajset let. Ozračje v deželi se je zboljšalo, kar kažejo tudi ankete o dvojezičnosti in pristopu Slovenije k Evropski uniji. Po njegovem mnenju so pogovori edini način /a rešitev problemov slovenske manjšine na Koroškem. Vsaka ra-dikalizacija bi bila škodljiva. Predsednik Sadovnik je glede na" možno trgovino s Haiderjem dejal, da za dvojezične napise ne bo nobenega barantanja. Tisti, ki so v naši narodni skupnosti za trdo linijo, se želijo poceni profilirati na moj račun, je povedal Sadovnik. Takšnega populizma ne zagovarjam pri večini, še manj pa pri manjšini, je dejal. Glede napisov iščemo rešitev, ki bo ustrezala razsodbi ustavnega sodišča. "Ko Sadovnik še ni bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, skoraj nihče ni vztrajno in
Srbski minister v Sloveniji
Ljubljana - Na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta bo na delovni obisk v Slovenijo prišel minister za kmetijstvo in vodno gospodarstvo Republike Srbije Dragan Veselinov. Minister, ki ga bo spremljala tudi številna delegacija kmetov in novinarjev, se bo v Sloveniji mudil do sobote.
Pomen obiska ministra Dragana Veselinova je velik, saj ta vodi celotno kmetijsko politiko v Zvezni republiki Jugoslaviji; ministrstvo za kmetijstvo namreč na nivoju zvezne države ne obstaja. Pogovori o bilateralnih odnosih bodo namenjeni poglobitvi sodelovanja med Republiko Slovenijo in ZRJ oziroma Republiko Srbijo, s poudarkom na kmetijskem področju ter možnost intenziviranja pogajanj o Sporazumu o prosti trgovini. Sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in ZRJ je namreč v zaključni fazi, odprta so le še nekatera vprašanja na področju kmetijstva. Ministra pa bosta izmenjala tudi stališče glede razmer v ZRJ, še posebej glede položaja kmetijstva in agroživilske industrije.
Minister Dragan Veselinov si bo ogledal tudi 40. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ter obiskal nekatera slovenska agroživilska podjetja.
Bernard Sadovnik
dosledno zahteval postavitve niti tistih krajevnih napisov, ki jih je zagotavljal zakon. Ker me pa nekateri ne prenašajo, se že med pogajanji govori o zadevah, ki jih
nihče od nas ni sklenil. Resnica je, da že dolgo ne gre za stvar, ampak za obračun, ker je Sadovnik samo zidar in ne doktor". Predsednik Narodnega sveta je dejal, da ga za nobeno odločitev ni strah vprašati ljudstva. Ničesar ne bo prodal. Vsako odločitev bo morala potrditi večina slovenske narodne skupnosti. Pozdravil je boljše sodelovanje z. drugo slovensko organizacijo, Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, in njenim predsednikom dr. Marjanom Sturmom. "Sicer sedaj nekateri funkcionarji spet kritizirajo dobro sodelovanje, vendar je dejstvo, da sva bila izvoljena za predsednika zastopniških organizacij. Nekateri naju spet iz osebnih interesov želijo izigravati. V to vrsto igre ne bom privolil. Potrebno je zaupanje. Nekateri ptički že žvrgolijo, da že kujejo neko tretjo silo v narodni skupnosti. Vemo,
da so se v preteklosti vsi tovrstni načrti izjalovili in da bo tako tudi v prihodnje."
Bernard Sadovnik je napovedal, da Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij ustanavljata skupno medijsko hišo, ki bo kmalu izdala novi časopis. To bo prvi korak k notranji strukturni reformi. Za ohranitev slovenskega radijskega sporeda pa bo potrebno tudi boljše sodelovanje novega Radia 2 in slovenskih sporedov na ORF.
Med Slovenci na Koroškem se zadnje čase namreč pojavlja nezadovoljstvo, da vodstvo Slovencev preveč pristaja na kompromise s koroško in avstrijsko oblastjo, da je preveč popustljivo in da celo sedi za isto mizo s predstavniki brambovskih in nacističnih organizacij.
Jože Košnjek
Društvo izgnancev Tržič razvilo
svoj prapor
"Sama sem v bunkerju. Ne vem, kaj bo z menoj. Veliko trpim     je napisala sedemnajstletnica na stene enega izmed bunkerjev, od koder so bili potem ljudje odpeljani, izgnani v tujino. Pisalo se je leto 1941.
Podijubelj - Društvo izgnancev Slovenge Tržič je preteklo soboto praznovalo 61. obletnico izgona Slovencev z ozemlja, ki so ga okupirali tuji okupatorji in deseto obletnico ustanovitve svoje krajevne organizacije. Razvili pa so tudi prapor društva.
Razvijanje prapora
Župan občine Tržič Pavel Ru-par je izgnancem in članom društva, ki jih je okoli sto, izkazal precejšno čast in priznanje, ko je sprejel boterstvo za njihov prapor in ga tudi razvil. Poleg tržiškega župana so bili na prireditvi Društva izgnancev Slovenije Tržič prisotni še profesorica Ivica Zni-daršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 ter Zdenka Kaplan, predsednica Komisije za stike s kraji izgnan-
stva in prisilno delo. Predsednik Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Tržič Alojz Zabkar je v svojem govoru poudaril, da je bilo preveč prelite krvi, da bi strahote slovenskega naroda zatonile v pozabo: "Dolga in mučna je bila pot nazaj v domovino, mnogi pa so svojo trnovo pot končali v grobovih, ki so raztreseni po vsem tretjem rajhu," je še dodal. Društvo je veliko članov izgubilo že v teh letih, tako da so
se umrlim udeleženci in gostje prireditve poklonili z. minuto molka.
"Polnoštevilna udeležba na naših srečanjih je najboljši dokaz, da zgodovinski spomini preraščajo v druženje in delovanje. Združeni na državni ravni smo močnejši pri uveljavljanju naših pravic. Zato sem s tega mesta dolžan izraziti posebno zahvalo Komisiji za stike s kraji izgnanstva in prisilno delo in predsednici DIS profesorici Ivici Žnidaršič, ki deluje v korist slovenskih izgnancev, beguncev in drugih žrtev vojnega nasilja.
Leto 2001 je bilo obdobje, ko se je dokončevala dejavnost uveljavljanja odškodnin za prisilno delo. Z našo pomočjo je bilo izpolnjenih čez 70 obrazcev po nemškem in okrog dvajset po avstrijskem zakonu. Ostale so upravičenci izpolnili sami ali preko ZZB. Dočakali smo tudi, da izgnanci oziroma upravičenci postopoma prejemajo odločbe o pravici do odškodnine za psihično in fizično trpljenje," je povedal Anton Žab-kar, ki seje veselil, da jim je kljub vsem težavam uspelo priti do svojega prapora, ki bo članom društva kot simbol zmagoslavno plapolal ob veselih in žalostnih dogodkih.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
majo lastne službe za varnost in zdravje pri delu. Lani se je tudi zmanjšalo število delavcev, ki so bili usposobljeni za nuđenje prve pomoči v primeru nesreč. Pogosto zaposleni niso pravočasno in dovolj temeljito obveščeni o novih tehnologijah in nevarnostih. Tudi opozorila pred nevarnostmi so
lo doslednosti je tudi pri uporabljanju osebne varovalne opreme. To velja še posebej za zaščito pred padci v globino, pri nošenju čelad na gradbiščih in zaščitnih očal. Na uporabo zaščitne opreme so premalo pozorni tudi nadrejeni.
Jože Košnjek
Ameriška senatorja nas pomirjata
Slovenskim politikom sta zagotovila, da članstva v Nato ne bodo povezovali s podpisom sporazuma o imuniteti ameriških vojakov pred mednarodnim kazenskim sodiščem.
Ljubljana - Znana ameriška senatorja John McCain in Fred Thompson sta zaključila obisk v Sloveniji. Srečala sta se z najvišjimi predstavniki države: predsednikom republike Milanom Kučanom, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem in zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. V težko pričakovani izjavi za javnost sta povedala, da ni povezave med ameriško podporo članstvu v Nato in podpisom sporazuma o imuniteti pred mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC). Sloveniji sta se zahvalila za podporo v vojni zoper terorizem in povedala, da Združene države Amerike svojih zaveznikov nikakor ne silijo v izbiranje med Evropsko unijo in Nato. Takšnega stališča Amerika nikdar ni imela in je šlo za napačne interpretacije. Združene države Amerike nočejo spora z Evropsko unijo, prav tako pa tudi ne, da bi se morebitna nasprotja odvijala na hrbtnih kandidatk za članstvo v Nato in Evropski uniji. Senator John McCain, tudi nekdanji predsedniški kandidat, je bil uvrščen med 25 najvplivnejših ljudi v Združenih državah Amerike. V Sloveniji je povedal, da Združene države Amerike marsikje po svetu branijo svobodo drugih ljudi. Ameriški davkoplačevalci so sedaj še pripravljeni plačevati za mirovne operacije. Razpoloženje med Američani se lahko spremeni, če se bodo odnosi med Združenimi državami Amerike in Eivropsko unijo zaostrili. Prav tako Američani ne bodo pristali na dejstvo, da bi njihove vojake postavljali pred razna sodišča zunaj Amerike. Jože Košnjek
i
Slovenija naj zaščiti Jorasa
Slovenska ljudska stranka bo ocenila sporazume - Slovenska ljudska stranka v izjavi za javnost ostro obsoja aretacijo Joška Jorasa, predsednika narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki in svetnika v občini Piran, zaradi izobešanja slovenske zastave. To je ustrahovanje slovenskega državljana, ki gaje Republika Slovenija dolžna zaščititi, so zapisali v izjavo. Slovenija je dolžna ohraniti svojo suverenost, pridobljeno z. dnevom osamosvojitve. Izvršilni odbor stranke bo proučil nastalo situacijo v odnosih med Slovenijo in Hrvaško in ponovno sprožil razpravo o že parafiranem sporazumu o meji in doslej sklenjenih sporazumih s Hrvaško. Slovenska ljudska stranka ob tem poudarja, da se je vedno zavzemala za dobre odnose s Hrvaško.
Da bo slovenska oblast zaščitila Joška Jorasa, pričakuje tudi Socialdemokratska stranka Slovenije. S tem dejanjem je Hrvaška pokazala, da ne želi umirjati položaja, ampak ga želi še zaostrovati.^
Ostra v obsodbi početja hrvaških oblasti je tudi Nova Slovenga. Še posebej zato, ker Jošku Jorasu odločbe o prekršku niso bile nikoli izročene in zato niso pravnomočne in izvršljive. Aretacija je zato dokaz politične samovolje hrvaških oblasti. Nepojemljivoje, daje dal hrvaški sodnik policiji iz. Buj trajni nalog za nadzor Jorasove hiše. Taka pooblastila je imela le tajna policija v času totalitarnih režimov. Jorasa bi morala zaščititi slovenska policija. Nova Slovenija predlaga, da bi morali sodniku za prekrške iz Umaga zaradi kršitve človekovih pravic prepovedati vstop v Slovenijo, državljani pa naj v znak solidarnosti z Jorasom izobesijo slovenske zastave. J.K.
Borčevsko srečanje na Puču
Škofja Loka - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka vabi na 23. srečanje borcev Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja. Srečanje bo v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri v Martinj vrhu na kmetiju Puč. Na srečanje so vabljeni tudi borci drugih enot, ki so delovale v Selški in Poljanski dolini ter širše na škofjeloškem območju, njihovi svojci, prijatelji in znanci. Srečanja imajo dolgo tradicijo. Prvo je bilo septembra leta 1944, naslednja, že po vojni, pa so bila v raznih krajih škofjeloškega območja. J.K.
Ljudje bodo nad vračili vlaganj v telefonsko omrežje razočarani
Čeprav so nekateri roki, ki jih predvideva zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, že začeli teči, na ministrstvu za informacijsko družbo opozarjajo, da
se še ne mudi. V občini Gorenja vas - Poljane so že vse pripravili.
Ljubljana, Srednja vas v Poljanski dolini - Ker so že kmalu po objavi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje začeli na Ministrstvu za informacijsko družbo dobivati veliko klicev in vprašanj državljanov, zlasti o tem, kdaj in kje oddati zahtevek za vračilo vlaganj v telefonsko omrežje, so sredi julija objavili sporočilo za javnost, v katerem opozarjajo, da se s tem še ne mudi. Začeli so sicer teči nekateri roki, ki obvezujejo omenjeno ministrstvo in občine, da začnejo s pripravami. Mi smo se pogovarjali s Francem Žagarjem, predsednikom posebne komisije za pripravo podatkov o vlaganjih v telefonijo v občini Gorenja vas -Poljane, saj so tam to delo že opravili.
Kljub temu da se vse polemike o Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje pravzaprav še niso polegle, pa sc je na Ministrstvo za informacijsko družbo, ki jc bilo pripravljavec zakona, vsul plaz klicev in vprašanj državljanov o tem, kje in kdaj je potrebno vložiti zahtevke za vračilo vlaganj v telefonsko omrežje. Razu-
Franc Žagar
mljivo: ljudje so slišali, da so vračila po zakonu, ob katerem je bilo v parlamentu, še več pa izven njega, veliko hude krvi, pošteno okleščena, zato bi radi čimprej dobili vsaj tisto, kar jim pripada. Bistvo sporočila Ministrstva za informacijsko družbo je strnjeno v naslovu: "Z zahtevki vračila vlaganj v javno telckomunfkacijsko omrežje se še nevmudi!"
Na potezi je najprej minister in občine
Res sicer je, da so z objavo zakona v Uradnem listu 4. julija in njegovo uveljavitvijo naslednji dan, začeli teči nekateri roki. Tako mora biti do začetka oktobra na Svetu Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo imenovana posebna komisija, ki bo morala v treh mesecih pripraviti tabelo o višini pri-ključnine v posameznih časovnih obdobjih in območjih Slovenije ter o višini prispevka za SIS, izračunano v nemških markah. To tabelo mora sprejeti minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar in objaviti v Uradnem listu, saj je razlika med vlaganji in to priključnim) merilo za to, koliko bo država od vloženega vrnila. Drugi rok, ki ga predvideva zakon, pa zadeva lokalne skupnosti - torej občine. V roku dveh mesecih, torej do 5. septembra, morajo občine izdati predpis, v katerem bo podrobno določen način, kako bodo sestavili seznam fizičnih oseb, ki so preplačalc telefonski priključek, kako bodo ugotavljali sorazmerne deleže vračila ter pogoje in roke za vračanje deležev. Ker gre pretežno za dopustniški čas, ta naloga ni tako nedolžna in enostavna.
Državljani pridejo na vrsto po štirih mesecih
Poziv za vlaganje zahtevkov za vračila bo v Uradnem listu objavila zgoraj omenjena komisija, pri čemer bodo imeli upravičenci štiri mesece časa, da vložijo zahtevek pri krajevno pristojnem državnem
pravobranilstvu glede na sedež nekdanje PTT organizacije ali SlS-a, za katera so bila opravljena vlaganja. Pri tem na ministrstvu opozarjajo, da jc pomembno ločiti dve vrsti fizičnih oseb oziroma posameznikov: tiste, ki imajo sami pogodbe neposredno z nekdanjo PTT (predniki Telekoma), in tiste, ki so vlagali v lokalno skupnost (najpogosteje je bila to krajevna skupnost) in jc le-ta imela pogodbo s PTT. V drugem primeru je namreč lokalna skupnost (torej v večini KS) tista, ki bo vložila zahtevek za vračilo, ko bo denar vrnjen pa tudi sama razdelila sorazmerne deleže posameznikom.
Država bo vračala preko posebnega sklada
Da je vračanje denarja kar precej "okleščeno", seveda najbolj zgovorno prikazuje tabela, po kateri naj bi upravičencem vrnili od 20 do 40 odstotkov vloženega, odvisno od tega, kdaj so bila vlaganja opravljena. Za vračanje bo država ustanovila poseben sklad s posebnim evidenčnim računom v okviru državnega proračuna, vir denarja pa bo kupnina od prodaje državnega deleža Telekoma Slovenije. Vračanje naj bi se začelo v roku treh mesecev po izvedeni privatizaciji Telekoma po vrstnem redu prispetja doseženih poravnav oz. sklepov sodišča. Na podlagi vloženih zahtevkov na državnem pravobranilstvu bodo tam pripravljeni predlogi pisne poravnave, te pa bo potrebno skleniti najkasneje v treh mesecih. Če ta poravnava ne uspe, se v dveh mesecih začne nepravdni postopek pred sodiščem. Ker bodo verjetno težave s podatki in dokumentacijo, je pomembno določilo zakona, po katerem je Telekom dolžan
upravičencu predložiti podatke in omogočiti vpogled v dokumentacijo. V primerih, ko kot upravičenec nastopa lokalna skupnost (v večini torej KS), mora v dveh mesecih po sklenitvi poravnave na krajevno običajen način objaviti seznam fizičnih in pravnih oseb, ki so preplačalc telefonski priključek. Začetek vračanj bo v Uradnem listu objavila omenjena posebna komisija, lokalna skupnost pa je dolžna vrniti deleže vračila upravičencem v roku 30 dni po prejemu vračila. Del sredstev, ki je bil /bran v lokalni skupnosti v obliki samoprispevka, mora ta skupnost nameniti izključno za investicije v infrastrukturo. Ker ljudje večinoma nimajo dostopa do Uradnega lista, na Ministrstvu za informacijsko družbo vabijo vse zainteresirane, da si ogledajo zakon na spletni strani tega ministrstva: hup: // mid.gov.si.
\ ?F  i *
^fefek^^ ... _____ ^
Nekdanja (velika) občina Škofja Loka je morala pred gradnjo telefonskega omrežja po občini zgraditi tudi vozliščno centralo. Bodo uspele naslednice pridobiti vsaj nekaj od teh velikih vlaganj?
Zbrati dokumentacijo ne bo enostavno
Iz. vsega navedenega je mogoče slutiti, da priprava zahtevkov za vračanje vlaganj v telefonsko omrežje ne bo enostavna. Poglavitni vzrok za razočaranje upravičencev je seveda v dejstvu, da se ne vrača vse vloženo, pač pa le dokazana vplačila in ne vloženo delo in prispevan material. V veliki večini primerov so namreč akcije gradnje telefonskega omrežja slonele na delu, tudi večino drogov so prispevali ljudje. Vračanje preveč vloženih sredstev pa bo odvisno tudi od tega, kako natančno so bile akcije gradnje omrežja vodene in dokumentirane in celo tega, kako se je v dobrem desetletju, ali celo dveh. s to dokumentacijo ravnalo.
V Poljanski dolini so pohiteli
Tega se je očitno zavedal gore-njevaško - poljanski župan Jože Bogataj, ki je že ob začetku priprav zakona pomislil tudi na potrebo po urejenih podatkih. Že kmalu, v začetku lanskega oktobra, je poklical k sodelovanju svetnika DeSUS-a Franca Žagarja, ki se je s telefonijo ukvarjal tudi v širšem prostoru. Bil je namreč predsednik SlS-a za PTT promet Gorenjske, bil predsednik odbora za izgradnjo vozliščne centrale v Škof ji Loki in pozneje predsednik občinskega odbora nekdanje občine Škofja Loka za izgradnjo telefonije, ki je na območju (danes štirih občin) usklajeval akcije gradnje telefonskega omrežja. S tem pa njegovega sodelovanja in prizadevanj še ni bilo konec: bil je tudi predsednik gradbenega odbora za gradnjo telefonskega omrežja v Krajevni skupnosti Poljane. Župan je imenoval posebno komisijo, v kateri so bili zastopniki vseh krajevnih skupnosti in po dogovoru o metodah in načinih dela, so začeli zbirati podatke. Zastavljena naloga pa se je po besedah Franca Žagarja pokazala bolj zahtevna, kot so pričakovali. Zelo je namreč odvisna od tega, kakšen odnos so imeli do dokumentacije v posamezni KS in kako so to dokumentacijo shranili. Najlažje je bilo tam, kjer v KS ni bilo kadrovskih zamenjav, k sodelovanju pa so povabili tudi vse tiste, ki so akcije tedaj vodili. Zbrali so naslednje podatke: kdaj
je potekala akcija, kdo je v njej sodeloval, koliko je dal denarja, koliki) je opravil delovnih ur in koliko materiala je prispeval. Namen, da se pravočasno, tako rekoč "na zalogo" brez*hitenja in dovolj temeljilo pripravijo, so dosegli. Zbrani podatki so na občini in od nadaljnjih predpisov in rokov je odvisno, kdaj in kako jih bo občinska uprava uporabila.
Ljudje bodo razočarani
Ob vsem tem je Franc Žagar povsem prepričan, da bo med upravičenci še veliko razočaranja. Podatki namreč kažejo, da so bili prispevki med v večini med 1500 in 3000 nemškimi markami, kar jc znatno manj, kot se danes pogosto navaja in celo trdijo posamezni udeleženci. Zelo verjetno tudi zaradi tega, ker je bilo pred desetletjem ali celo dvema desetletjema veliko težje prispevati takšen denar, kot danes. Druga krivica je po Žagarjevem mnenju ta, da ni možnosti za vračilo vloženega dela - v Poljanski dolini je bilo v povprečju pri akcijah potrebno opraviti od 70 do 90 delovnih ur, in prispevkov v materialu, saj je veljal kar nekakšne dogovor o tem, da vsak prispeva po dva drogova. Iz svojega gozda, ali / nakupom, ali pa za vsak drog opravi še dodatnih 5 delovnih ur. Zlasti tisti, ki so akcije vodili, so opravili še znatno več: Franc Žagar ima evidenco, da je opravil 600 ur, od tega 400 ur v svojem prostem času. Že površni izračun pokaže, da bodo ljudje v povprečju dobili med 20 in 30 tisoč tolarjev vračila, ob čemer se lahko že postavi vprašanje, ali se sploh izplača voditi vse te zapletene postopke. Zakon, ki sproža kar celo kampanjo, na takšen način, za drobiž, v negotovi prihodnosti, zagotovo ni pravičen. V komisiji so tudi na podlagi svojega dela pripravili svoje predloge za dopolnitev zakona, vendar očitno njihov poslance dr. Bajuk z njimi v državnem zboru ni uspel.
Upravičene
bi bile tudi občine
Posebno vprašanje, na katerega opozarja Franc Žagar, pa je vračanje sredstev lokalnim skupnostim. Nekdanja (velika) občina Škofja Loka je namreč, če je želela omogočiti gradnjo telefonskega omre-
žja po svojem zelo razpršeno poseljenem terenu, morala v Škofji Loki izgraditi vozliščno telefonsko centralo, napeljavo kabla po dolini (celo iz. občinskih sredstev za SLO), posamezne krajevne skupnosti pa SO ob akcijah vlagale znatna lastna sredstva, včasih tudi na račun njihovih drugih nalog in področij. Žal tudi zanje veljajo nizki odstotki vračanja sredstev. Podatke o vložkih KS so /brali, občina Škofja Loka pa se bo morala glede vložkov v vozliščno centrale verjetno še potruditi. Županu je Franc Žagar svetoval, da se o tem sestanejo in pogovorijo predstavniki vseh pravnih naslednikov - vsi štirje župani.
Štefan Žargi
@©IMilviJJ©3MGLAS"
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-gtas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15, ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Končan prvi del velikega občinskega programa
V treh mesecih in pol so v Suhadolah zgradili kanalizacijo, obnovili vodovod, javno razsvetljavo in asfalt. Župan Tomaž Drolec napovedal nadaljevanje kanalizacijskega programa po občini.
Planina pod Golico ima novi panoramski tabli
Planina pod Golico - V soboto, 24. avgusta, je krajevni praznik praznovala tudi KS Planina pod Golico, ki je bogatejša za dve radoživi turistični panoramski tabli, ki bosta oblikovalcem pomagali pri doseganju turističnih in planinskih ciljev. Kulturni program so popestrili nastop duhovite folklorne skupine .lulijami iz Hrušice, mladi kulturniki, gobarska razstava TD Golica in slastni gobov golaž.
Suhadole - Župan občine Komenda Tomaž Drolec, predsednik vaškega odbora Suhadole Franc Pibernik in Jure Rešet, direktor izvajalca Rešet, d.o.o., so v petek na začetku Suhadol v občini Komenda v spremstvu narodnih noš odprli vgrajeno kanalizacijo, obnovljen vodovod in asfaltirano cesto z vgrajeno javno razsvetljavo. S tem so v občini uspešno in po programu, ki so ga pred tem razložili občanom na zborih, uresničili v treh mesecih in pol prvi del velikega projekta.
Zgrajena kanalizacija, na katero se bodo zdaj lahko priključili vaš-čani Suhadol, je dolga dobrega pol kilometra. Z njo so uredili tudi odvodnjavanje za meteorne vode, pet ponikovalnic in odvod v potok Pšato. Z obnovo primarnega vodovoda pa so uredili tudi sedem hidrantov za požarno varstvo vasi. Vzporedno z vgrajevanjem in urejanjem komunalne infra-
strukture pa so uredili tudi javno razsvetljavo za trinajst novih javnih luči, kakršne že imajo v Mostah in kakršne bodo po vsej občini. Na celotnem komunalnem gradbišču v Suhadolah, ki krajanov ni preveč motilo, so obnovili
Podpisali pogodbo o izmenjavi študentov
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju je z univerzo VVestern Ontario iz Kanade podpisala pogodbo o izmenjavi slovenskih in kanadskih študentov ter o izmenjavi in sodelovanju na področju raziskovanja. Na tej univerzi študira veliko kanadskih Slovencev, na leto pa se bodo izmenjali 3 do 4 študenti.
Kranj - V četrtek, 2. avgusta, jc v dekanati) Fakultete za organizacijske Vede univerze v Mariboru, prišlo do pomembnega podpisa pogodbe o izmenjavi študentov. V ta namen je Slovenijo obiskal dekan kanadske univerze VVestern Ontario, prof. dr. Brian Timnev, ki je z dekanom Fakultete za organizacijske vede, prof. dr. Jo-žetom Florjančičem, podpisal pogodbo, ki se je pripravljala dobri dve leti in bo v veselje obeh univerz, ter slovenskih in kanadskih Studentov prvič realizirana v prihodnjem študijskem letu. Univerza VVestern Ontario, ki leži na obronkih reke Thames v Ontarij-skem Londonu in je oddaljena 200 km od Toronta, je ena izmed najstarejših in ena izmed petih najvišje rangiranih univerz v Kanadi. Na njej študira med 6000 Studentov letno tudi veliko otrok kanadskih Slovencev, kar je dalo pogodbi o izmenjavi študentov še večji pomen. Poleg izmenjave študijskih izkušenj in idej je bil to tudi eden poglavitnih razlogov, zaradi česar se je univerza VVestern Ontario odločila za izmenjavo, saj bi na tak način kanadskim Slovencem omogočila možnost spoznavanja z domačo kulturo, po kateri hrepeni čez lužo že več rodov. Za univerzo VVesteren Ontario je to prva pogodba, podpisana z eno izmed držav centralne Evrope, saj je do sedaj izmenjavala študente le z razvitimi državami, kakor sta Velika Britanija in Avstralija. Njihove izkušnje so zelo pozitivne, zato pričakujejo uspešnega sodelovanja tudi s Slovenijo. Obe strani nudita študentom svoje posebnosti.
Izmenjava bo uspešnim slovenskim in kanadskim študentom, ki jih bosta izbrali vodstvi obeh fakultet, omogočala spoznavanje druge kulture in študij različnih predmetov, ki bodo dopolnili in obogatili njihov študijski program. Za določen program bosta predlagali obisk predavanj, ki bi bili za posamezno smer najbolj primerni, študentom pa prepustili tudi svobodno izbiro predmetov. Tovrstna obogatitev študija se je po izkušnjah univerze VVestern Ontario vselej odlično obnesla, saj so si študentje resnično razširili obzorje in s tem pripomogli k izmenjavi znanstvenih izkušen in strokovnih znanj, ki sta oplemenitili tudi znanstveno bazo obeh univerz, študenti pa sebi omogočili več strokovnosti in izkušenj na svoji bodoči delovni usmeritvi. Tega se nadejata tudi obe univerzi, ki sta si po študijskem programu zelo sorodni. Obe državi bosta krili svoje stroške študija, način pridobitev teh sredstev pa ni pomemben. Fakulteta za organizacijske vede je pred kratkim gostila študenta iz Chichaga, ki gaje v celoti "prevzelo" podjetje živila iz. Kranja. Študij naj ne bi znašal več, kakor študij v matični državi, v gostujoči pa poteka tudi postopek urejanja možnosti pridobitve štipendije, če bodo imeli študenti visoke ocene.       Katja Dolenc
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Ribiški piknik
Žeje - V soboto je imela svoj piknik pri Ribiškem domu ob ribnikih v Žejah tudi Ribiška družina Tržič. Povabljeni so bili številni gostje, predstavniki gorenjskih ribiških družin iz Radovljice, Bleda, Jesenic in Kranja, ter člani tržiške ribiške družine.
Ribiška družina Tržič obstaja že od druge polovice štiridesetih let. Gospodar ribiške družine jc Janez Čadež. Njegova naloga je skrbeti in dobro gospodariti v ribiškem okolišu Tržič. Pravi, da jim trenutno kaže zelo dobro: "Vode so bogate, pa tudi veliko lovnih dni je. Družina ima okoli dvesto članov, skupaj z. mladinci. Članstvo še narašča. Odprti smo za vse in imamo eno najnižjih pristopnin."
Piknik je uspel, k čemur je veliko pripomoglo lepo vreme. Udeleženci pa so poleg zaužite ribe lahko metali tudi obtežilnik, kar je posebna ribiška igra ali kupili kako srečko, saj je imel srečelov več okoli tisoč dobitkov. A.B.
tudi asfalt. Tako so v petek vsi skupaj z županom in občinskimi svetniki proslavili uspešno dokončanje prvega dela velikega komunalnega programa, ki občino
čaka še v prihodnjih nekaj letih, ko naj bi na celotnem območju uredili komunalno infrastrukturo, kakršno so zdaj v prvem delu v Suhadolah.
Župan Tomaž Drolec je na svečanosti, ki sojo domačini obogatili z. dobrotami, poudaril, daje izredno zadovoljen z uresničenim programom in se hkrati zahvalil za sodelovanje vaščanom Suhadol, saj ni bilo lastninskih težav pri soglasjih za uresničitev projekta. "To nam je velika spodbuda za nadaljevanje programa v drugih delih občine. V Suhadolah smo lahko le zaradi tako dobrega sodelovanja vseh Suhadolcev naredili tako veliko. Ureditev v Suhadolah nas je veljala 57 milijonov tolarjev, če pa ne bi bilo sodelovanja in bi morali plačevati odškodnine, bi naredili veliko manj." Andrej Žalar
Sonja Guban
Otroci v Pacugu
Radovljica - Prejšnji petek je na morje odpotovala skupina 33 otrok iz radovljiške občine, katerih letovanje je že sedmo leto zapored organiziral Center za socialno delo Radovljica. Kot je povedala Metoda Bole iz. centra, so v skupini otroci iz rejniških družin in otroci, ki sodelujejo v programu Za srečo otrok. V počitniškem domu Kolinske v Pacugu bodo ostali do četrtka, v šestih dneh pa bodo spoznavali okolje, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, se igrali igri socialnega učenja in podobno - vse s ciljem spodbujanja samozavesti in odprtosti otrok. Program podpirajo ministrstvo in občine, letos pa je pokroviteljstvo nad letovanjem prevzel radovljiški poslanec Bogomir Vnučec. U. P.
Prijetna krajevna skupnost vasi Planina pod Golico, Plavški rovt in Prihodi praznuje vsako leto krajevni praznik 24. avgusta, na dan, koje bil leta 1381 podpisan Ortenburški red, ko je grof Friderik izdal prvi rudarski red, ki seje nanašal prav na Planino pod Golico. 24. avgusta pa praznuje tudi sv. Jernej, ki je med drugim tudi zavetnik rudarjev in pastirjev. Sonja Guban, tajnica krajevne skupnosti Planine pod Golico, je pojasnila, da so bile takrat podeljene prve pravice rudarjem in topilničarjem v bližnjih rudnikih železove rude, ki jih drugje v tem času še ni bilo. Lani je zato krajevna skupnost ob veliki obletnici imela temu primerno veliko praznovanje, saj so pripravili projekt promocije tehniške dediščine, za katerega so ob sodelovanju z. občino Jesenice pridobili sredstva iz programa Phare. Izdali so transkripcijo Ortenburškega rudarskega reda, zanimivo didaktično igrico Podkev sreče, v kateri je prikazana pod od kopanja rude do izdelave podkve in zgibanko kraja.
Letos je krajevna skupnost praznovala že sedmi praznik, predsednik Dušan Lavtar pa se je v govoru zahvalil za dobro sodelova-
nje z vsemi društvi v kraju: borcem, agrarni skupnosti, posameznim športnikom, mladim kulturnikom, turističnemu društvu, gasilcem in društvu podeželskih žena. 22. septembra je napovedal otvoritev prenovljene cerkve, napeljavo kabelske televizije pa prihodnje leto. Zaradi velikih investicij v preteklem letu, ko so napravili del vodovoda, je v letošnjem letu krajevni skupnosti ostalo namenjenih manj sredstev, vendar jim je kljub temu omogočilo izpeljati sanaciji Belega in Črnega potoka ob sotočju in udor pri Savskih jamah ter izdelati dve zanimivi panoramski tabli, za katere je poleg občine Jesenice prispeval sredstva upravni odbor Turističnega društva Golica.
Tabli sta napravila Cene Razin-ger in Andrej Maver, ki prav radoživo in simpatično predstavljata pomembne turistične točke in planinske postojanke. Ena je panoramskega značaja, druga pa informira o zanimivih točkah.
Turistično društvo Golica je ob prazniku pripravilo prijeten program: v Štafel inovi hiši gobarsko razstavo, Folklorna skupina Julijami je zaigrala in zaplesala par domačih, nastopili so mladi kulturniki in citrar Karli Gradišnik, vsi pa so se ob žičnici, ki žal tudi letos ni obratovala, najedli slastnega gobovega golaža, ki ga je pripravila gobarska družina.
Katja Dolenc
Blejska Dobrava je praznovala
V soboto, 24. avgusta, je na igrišču večnamenskega poslopja, ki je eden najbolj pomembnih pridobitev, po osamosvojitvi Slovenije letos že tretjič praznovala krajevna skupnost Blejska Dobrava. Za seboj ima vrsto realiziranih projektov, pred seboj pa načrte, ki so odvisni tudi od investiranja občine in države.
Blejska Dobrava - Praznik krajevne skupnosti Blejska Dobrava se praznuje v spomin na prvo uspešno sabotažo Dobravskih partizanov med drugo svetovno. Zaradi partizanskega spomina se je po osamosvojitvi na praznik nekoliko pozabilo, a ker do sedaj ni bilo nobenega drugega predloga dan praznika, so se začeli krajani ponovno združevati. Predsednik krajevne skupnosti Danijel Až-man je ob letošnjem praznovanju povedal, daje krajevna skupnost v preteklem letu asfaltirala nekaj 20 kilometrov ceste, kolikor je bilo na razpolago denarja. "V zadnjih letih smo zaključili z. ureditvijo večnamenskega objekta, v katerem so gasilci, TVD Partizan, sedež KS, kulturno društvo Vintgar, vrtec in šola, njegove notranjosti in okolice, ter rešili odvodnjavanje v Blejski Dobravi in na Lipcah. Med občino in KS prihaja do kratkih stikov, saj ima KS svoje potrebe, občina pa jih realizira po svojih odločitvah in KS nima velikega vpliva na to, kam se razdeli denar iz občinskega proračuna. Bolj pravično bi bilo, da bi imela KS svoj proračun, iz katerega bi denar porabljala po svojih potrebah," je poudaril Danijel Ažman. KS Blejska Dobrava ima načrte, ki čakajo na občinsko pomoč. To so ureditev obvozne ceste za Blejsko Dobravo, ker gre ves promet za pokopališče skozi vas, kar za KS ni nedopustno in niti sprejemljivo, saj je to preveč prometa za tako majhen kraj, zato vztrajajo pri obvozu mimo Dobrave in upajo, da bo kljub zahtevnemu finančnemu zalogaju prišlo do realizacije. To ostaja tudi prioritetna naloga, ki ostaja stalna. Na osnovni šoli so že uveljavili sitem devetletke, za katerega bodo v pri-
hodnost zgradili dodatne učilnice. Veliko ostali projektov pa je povezanih s starimi problemi, kakor je ureditev parkirišča na pokopališču, ureditev dovozne poti do Blejskega vintgarja, s katerim je pove-
zana vas, saj je cesta zaradi neurejenega lastništva še vedno makadamska in se zaradi udorov na plazovitem področju samo posipava. Dostop do Vintgarja, ki je naravna znamenitost Slovenije, je
s te strani nemogoč. Zato v KS upajo, da se bo k reševanju problema vključila tudi država. Idej in načrtov je s strani ljudi na Blejski Dobravi veliko, vendar se kot ponavadi zatakne pri sredstvih. Na letošnjem praznovanju so poleg športnih nagrad podelili tudi dve posebni nagradi zaslužnim krajanom: Anton Arh je prejel nagrado za dolgoletno delo v KS, kulturno društvo Vintgar pa za številne uspehe ob prihajajoči obletnici osemdesetletncga delovanja. Za veselje je poskrbela godba na pihala Jesenice - Kranjska Gora, nastop pevskega zbora Vintgar, kvartet klarinetistov, borci so podelili vence, člani gasilskega društva pa izvedli vajo s sto let staro škropilnico. Obiskali so jih tudi predstavniki iz Breznice pod Rož-co na Koroškem, s katerimi je Blejska Dobrava pobratena.
Katja Dolenc
Danijel Ažman
Kmalu rekonstrukcija ceste na Trnju
Prejšnji četrtek je Direkcija RS za ceste zaključila razpis za izbiro izvajalca ureditve regionalne ceste v naselju Trnje v Železnikih.
Železniki - Vrednost celotne investicije je 300 milijonov tolarjev, od tega mora občina Železniki zagotoviti tretjino sredstev. Dela naj bi se začela oktobra in bodo zaključena v približno letu dni. V občinskem proračunu so za rekonstrukcijo ceste na Trnju že letos zagotovili 25 milijonov tolarjev.
"Za rekonstrukcijo regionalnih cest na Trnju, križišča Češnjica in drugi del ceste v Selcih bomo morali iz občinskega proračuna v naslednjih dveh letih zagotoviti 200 milijonov tolarjev," je o finančni obremenitvi proračuna povedal domači župan Mihael Prevc. V tem času namerava v Občini Železniki pripraviti tudi vso potrebno dokumentacijo za izvedbo obvoznice na Plavžu. Pred kratkim je občinska uprava izdelala tudi
Investicijski program za modernizacijo lokalnih cest za obdobje 2003 do 2010. Ugotovitve iz analiz kažejo, da bo potrebno vsako leto preplastiti ali asfaltirati vsaj 3,5 kilometra lokalnih cest, kar bo skupaj stalo približno 700 milijonov tolarjev. Od skupno 106 kilometrov občinskih cest jih je sedaj že 63 kilometrov asfaltiranih. V letošnjem letu so asfaltirali ali preplastili približno 6,5 kilometra cest, katerih skupna vrednost del
je znašala 70 milijonov tolarjev. Letos so dodatno namenili sredstva za pripravo na asfaltiranje v Davči, Sorici in Martinj Vrhu, zato je bil skupni strošek obnove 100 milijonov tolarjev.
Novo kvaliteto bivanja z novo asfaltiranimi odseki cest so tako pridobili prebivalci ob lokalnih cestah Jesenovcc - Martinj Vrh, Sorica - Soriški potok, Močilarjev grič - Podgrivar, Selca - Sevnica, preplastiteve pa so se veselili še v Podlonku, Golici in Kališah. Razen lokalnih cest so bile urejene tudi javne poti v Dražgošah, Oj-strem Vrhu, na Zalem Logu, v Dašnici in na Čcšnjici.
Boštjan Bogataj
•••••••
KULTURA / kavka@g-glas.si
Končan 20. Festival Radovljica
Festival, ki bi ga pogrešali
S "Slovenskim večerom" v soboto in glasbeno gledališkim nastopom v nedeljo se je končal letošnji, jubilejni 20. Festival Radovljica. Dober obisk in obilo dobrih glasbenih
vibracij napovedujeta uspešno nadaljevanje v prihodnjih letih.
S koncertnima večeroma v soboto in nedeljo so se končala poletna druženja v okviru letošnjega, jubilejnega 20. Festivala Radovljica. Med 12. in 25. avgustom seje na treh lokacijah zvrstilo deset glasbenih dogodkov, na katerih so poslušalci lahko uživali tako ob dobri glasbi kot ob sožit-
Branka Potočnik Krajnik, od začetka dirigentka De profundisa
ju le te s poezijo, plesom in gledališčem. Letošnji festival jc tako dobil novo razsežnost, in je ob konceptu, ki ga zadnjih šest let uveljavljata organizator, Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, in umetniška vodja Tjaša Kranjc, nedvomno prerasel motive, zaradi katerih je pred dvajsetimi leti festival nastal. Seveda izvajanje stare glasbe in s tem predstavljanje glasbil, ki so dotlej nekako samevala v muzejskih zbirkah, še vedno ostaja njegovo osnovno vodilo. Festival namreč nadaljuje poslanstvo v ponovnem odkrivanju stare glasbe, hkrati pa nam poskuša predstaviti novo glasbeno produkcijo za te posebne inštrumente. Pri tem nas še posebej vsako leto razveseljujejo v Sloveniji prvič izvajane novitete ali pa sploh krstne izvedbe skladb napisanih posebej za radovljiški festival tako slovenskih kot tujih avtorjev.
Na sobotnem "slovenskem večeru" smo tako slišali kar tri prve izvedbe: Igorja Majcna za moški
Monteverdija, pri katerih je za predhodnico zboru ob instrumentalni spremljavi čembala in viole da gamba z arijama iz oper Orfej in Kronanje Popeje zablestela mlada mezzosopranistka Barbara Koželj. Kot zapisano, smo na koncertu, ki gaje bilo v neposrednem prenosu moč poslušati tudi
na 3. programu Radia Slovenija, slišali še dve noviteti. Pevci in pevke De profundisa so bodisi v moški ali samo v ženski zasedbi predstavili tri skladbe Igorja Majcna, s subtilno predstavitvijo skladbe Gaudeamus, Dine Slama, pa je z igranjem na violo da gamba in glasom navdušila Irena Pa-
Lutke v sožitju z glasbo.
in ženski zbor, mezzosopran, kljunasti flavti in violo da gamba. Dine Slama za violo da gamba in glas ter Brine Jež - Brezavšček za mešani zbor, kljunasto flavto, violo da gamba in čembalo. Prav s slednjo, skladateljica ji jc namenila naslov Ta zasmili mesec je
z.ablestel Komorni zbor De pro-fundis, ki je bil pod vodstvom dirigentke Branke Potočnik Krajnik tudi nosilec večjega dela sobotnega koncerta. Če je bila publika ob uvodnih Gallusovih skladbah še nekoliko zadržana, se je razživela ob delih Claudia
Komorni zbor De profundis sodi v sam vrh slovenskega zborovskega petja.
Kamniški likovni Montmartre se je "prijel"
Društvo ljubiteljev starega mestnega jedra, umetnosti in kulturne dediščine na kamniški Šutni pripravilo letos že četrto srečanje slovenskih slikarjev in kiparjev. Prireditev je postala tradicionalna, starodavni Kamnik pa v svoje goste privablja vsako leto več umetnikov in obiskovalcev.
Kamnik - Likovna kolonija, ki seje začela v četrtek, 22. avgusta, z zborom umetnikov v Hramu Lužar, je za nekaj dni združila več slovenskih umetnikov, ki so kolonijo obiskali prvič in že večkrat. Do sedaj so na srečanjih sodelovali že Rado Jerič, Apolonijo Zvest, Zdenko Huzjan, Črtomir Frelih, Vinko Železnikar, Mišo Kokovnik, Bogdan Potnik, Ivo Kordaš, Marjan Skumavc, Lojze Adamlje, Polde Mihelič, Andrej Schlegl, Tomaž Schlegl in nekateri kamniški slikarji. Letošnje leto so na povabilo Društva ljubiteljev starega mestnega jedra, umetnosti in kulturne dediščine, ki želi s kolonijo za nekaj časa prebuditi najstarejši del mesta, nekoč srce Kamnika, obiskali Alojz Berlec, Blaž Degleria, Dušan Lipovec, Karel Pečko, Janez Knez, Boštjan Jurečič, Veljko Toman in Nataša Prestor. S svojimi štafelaji so zasedli različne
Veljko Toman že drugič zaseda svoje mesto.
točke pod Malim gradom in pritegnili pozornost številnih mimoidočih. Lepo vreme jim je bilo naklonjeno in izpod čopičev slovenskih mojstrov so nastale prepo-
znavne podobe starega Kamnika in okolice, predvsem v akrilni tehniki in seveda v stilu, lastnemu posameznemu umetniku. Glavni motiv je bil tudi letos Kamnik,
Tretja barva je rumena in je otroštvo
i
Pri založbi Didakta je izšel še zadnji del "barvne trilogije" francoske pisateljice in esejistke Noelle Chatelet, roman z naslovom Deklica in sončnice. Avtorica tokrat razmišlja o otroški ljubezni.
Z romanom Deklica in sončnice, tako kot predhodna dva, ga je prevedla Tadeja Krečič Scholten, so pri Didakti izdali še tretji, zadnji del tako imenovane "barvne trilogije" francoske pisateljice Noelle Chatelet. Prvi del, roman z naslovom Dama v modrem, je izšel pred petimi leti, pisateljica, ki je bila lani gostja na Mednarodnem pisateljskem srečanju Pen na Bledu, je takrat predstavila drugi roman Ženska v rdečem, v zadnjem delti Deklica in sončnice, ki je pred nami, pa z rumeno, barvo sončnic pisateljica sklene trilogijo. Če je prvi roman v modri barvi umirjenosti hvalnica starosti, upočasnjenemu življenjskemu ritmu, ko uspešna poslovna ženska srednjih let želi izstopiti z vlaka podivjanega življenjskega ritma, je druga knjiga v znamenju rdeče, barve strasti, ko starejša ženska prevzame od mlajše veselje do življenja in njeno erotično energijo, ter se pri sedemdesetih
zopet zaljubi. Rumena, barva zadnjega romana, je barva otroštva.
Glavna junakinja romana Deklica in sončnice je šestletna Matilda, ki s svojo mamo na deželi pre-
življa brezskrbne počitnice. Ko se ji na deželi pridruži vrstnik Remi, barve, vonji in zvoki dežele naenkrat postanejo drugačni. Deklica in fantič se imata rada na preprost in iskren način, kot se imajo radi lahko le majhni otroci. Prvo ljubezen hčere in materin strah pred vero v ljubezen pisateljica mojstrsko opisuje tudi skozi naravo in idilično pokrajino, skozi tenkočutna zaznavanja zvokov in barv okolice, ki obdaja glasne junake. Z vsemi tremi romani Noelle Chatelet končuje svojo barvno trilogijo, v katero je postavila žensko v treh ključnih trenutkih življenja, ko je hkrati presenečena in pretresena zaradi sprememb, ki se ji dogajajo. Vse tri romane je avtorica napisala med leti 1996 do 2000, zaslovela pa je z. zbirko novel Zgodbe o ustih, za katero je leta 1987 prejela tudi prestižno Goncourtovo nagrado za noveli-stiko.
Igor Kavčič
predvsem staro mestno jedro, umetnikom pa so prepustili tudi lasten izbor. Nekateri od njih so kakšno delo prinesli že od doma.
Alojz Berlec jc domačin in seje likovne kolonije udeležil že večkrat. Vesel je, da se v Kamniku odvija tak likovni dogodek, ki počasti staro mesto s tovrstnim obujanjem. Boštjan Jurečič iz Ljubljane je kolonijo obiskal prvič in mu kot mlademu slikarju pomeni predvsem širjenje likovnega obzorja. Oba sta bila postavljena na ulici pred Hramom Lužar in slikala zanimiva pročelja starih hiš, ki so v različnih svetlobah dneva navduševala tudi Veljka Tomana iz Rakitne. "Kamnik je zanimiv tudi za slikarje, ki izbirajo bolj zahtevne motive," je pripomnil in dodal: "Sam sem izbral bolj preproste motive. Zanimal me je grad na hribu in fasada hiš, kakšen detajl. Letos slikam na istem mestu že drugič. Vsak motiv, tudi če delaš istega iz drugega zornega kota, je zanimiv, saj se vselej nahaja v drugačni svetlobi. Kolonijo pa rad obiščem tudi zaradi družbe." Nataša Prestor iz Laz pri Planinskem polju se je kot kiparka udeležila kolonije vsako leto. "To so vselej zanimiva srečanja, na katerih umetniki vzpostavimo veliko kontaktov in prijateljstev. Naredila sem keramični kipec Pri
Dušan Sterle
stari mami." Dušan Sterle, vodja kolonije in slikar, je poudaril, da je namen prireditve tudi druženje umetnikov različnih zvrsti. Letos so gostili glasbenike klasike in jazza, na umetniškem večeru pa so se spominjali slikarja Jožeta Tisnikarja, ki je na kamniškem Montmartru tudi slikal. Skupaj z njegovimi znanci in prijatelji, pesnikom Dane-tom Zajcem, slikarjem Karlom Pečkom in radijcem Silvom Terškom so obujali igrive spomine. Na zaključni dan, v soboto, so v Hramu Lužar odprli razstavo nastalih likovnih del, ki jo vsako leto obišče več obiskovalcev. Ti so se že prireditve že navadili, saj po njej sprašujejo že čez leto. Društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili prireditev: Matevžu Kirnu iz Calcita, Ivu Pireu iz Nove Ljubljanske Banke in županu Tonetu Smolnikarju, še posebej pa Majdi in Stanetu Lužarju iz Kamnika. Društvo želi v prihodnje k sodelovanju pritegniti tudi tuje umetnike, razmišljajo pa tudi o koloniji za amaterske slikarje iz Kamnika.
Katja Dolenc
Bejbe ali Kako osvojiti punco
V četrtek zvečer bo v Donici v Radovljici gledališka predstava skupine Fantazija Drugačne Vrste.
Radovljica - Kako osvojiti punco s priročnikom za pecanje'.' Kako osvojiti punco brez. priročnika za pecanje? Katera je fraza, kije osvojila tisoč bejb? Zakaj so samoglasniki pomembna stvar? Odgovore na vsa ta vprašanja bodo razkrili v četrtek ob 20. uri igralci ljubljanskega gledališkega društva Fantazija Drugačne Vrste na travniku Donica v Radovljici. Društvo deluje drugo leto, sedež ima na Fakulteti za družbene vede, v njem pa deluje tudi nekaj Gorenjcev. In s kakšno igro se bodo predstavili v četrtek? Naslov predstave je Bejbe, avtorje Eric Berlin, režiserki pa sta Nika Savinšek in Katja Stušek. Igrali bodo Ana Zupan, Katja Verderber, Lili Žagar, Blaž. Brane, Aljoša Vrbelič, Jan Drsič in Nataša Globočnik. Premierno so Bejbe uprizorili v Ljubljani, po besedah ene od režiserk Katje Stušek pa si po četrtkovi radovljiški prvi reprizi želijo gostovati še drugje na Gorenjskem. Pa še to: predstava v Radovljici bo potekala na prostem, na travniku med parkiriščem, policijsko postajo in tržnico, s čimer naj bi skušali oživiti ta nekoliko pozabljen predel mesta. Kot obljubljajo v Fantaziji Drugačne Vrste, Bejbe gledalcev zagotovo ne bodo pustile (kulturno) nepotešenih. U. P.
hor. Flavtistka Mateja Bajt, jc bila ob igranju na kljunasto flavto najbolj prepričljiva v skladbi Vzhod - zeleno - pomlad op. 94 Makija Ishiija. Komorni zbor De profundis je še enkrat znova dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega zborovskega petja, predvsem pa je njihov nastop toplo pozdravilo občinstvo Festivala Radovljica, saj prvi dodatek Čje so tiste stjezice ni bil dovolj. Ob rob sobotnemu koncertu, ki je bil prestavljen v radovljiško graščino, je potrebno zapisati, da so nastopajočim gostoljubje žal odpovedali v župnijski cerkvi sv. Petra, saj naj preveč posvetna vsebina Mon-teverdijevih skladb po mnenju cerkvenih oblasti ne bi sodila v cerkev.
Letošnji festival seje pred polno Linhartovo dvorano zaključil v nedeljo z glasbeno gledališkim dogodkom, spevoigro Filemon in Bavkida in izvrstnim muziciranjem Salzburške dvorske godbe in lutkovno animacijo gledališča Piccolo Teatro Espresso iz VVurzburga. Primeren konec za nova pričakovanja na 21. Festival Radovljica. Igor Kavčič,
foto: Gorazd Kavčič
Poslikali bodo lončene sklede
Kranj - V četrtek, 29. avgusta, od 10. ure naprej, bo v Mestni hiši v Kranju potekala počitniška delavnica z naslovom Poslikava lončenih skled po navdihu vzorcev iz lončevine v zbirki Gorenjskega muzeja. Po vodenem ogledu etnografske zbirke s poudarkom na keramiki bodo udeleženci delavnice poslikavali sklede v tako imenovani "engoba tehniki", skledice pa bodo po žganju odnesli domov kot spomin na prijetno preživeto poletno dopoldne. Delavnica je primerna za otroke od 8. leta starosti naprej, mlajšim boste seveda pomagali starši, cena delavnice, ki vključuje vodstvo, skledo, material in žganje sklede, pa je 600 sit. I.K.
Kiselfestove ustvarjalnice
Kranj - Letošnji Kiselfest, ki se že celo poletje odvija na vrtu Gradu Khiselstein, gre počasi h koncu. Tako bo ta četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri, na sporedu lutkovna predstava Janko in Metka s Cvetom Severjem, sledile pa ji bodo otroške lutkovne ustvarjalnice (izdelovanje lutk, glasba, strip, risanje...). Zadnja predstava letošnjega Kiselfesta bo na sporedu prihodnji četrtek, nastopil pa bo Cirkus Bambinus v izvedbi Teatra Cizamo. I.K.
Svetniki in godovi
Avguštin in Janez brez glave
Redovi na Slovenskem
Danes, 27. avgusta,' godujeta Monika, mati sv. Avguština, in Cezarij, škof. Zato danes godu-jejo tiste Slovenke, ki jim je ime Monika ali Moni. Monika. ki je bila poročena s poganom Patricijem, je rodila dva sinova: Avguština in Navigija. Avguština sta dala v šole, vendar je šel na kriva pota in mati je jokala in molila, da bi začel drugačno življenje. Čez. devet let je bila prošnja uslišana.
Njeno življenje je čudovito opisal sin Avguštin. Umrla je leta 387 in je pokopana v Osti j i. Jutri, 28. avgusta, bo god njenega slavnega sina Avguština, škofa in cerkvenega učitelja. Razen njega bosta godovala jutri še Hermes, muče-nec, in Pelagij Istrski, tudi muče-nec. Avguštin je bil izobražen in mojster govorništva. Študiral je v Kartagini in nato odšel v Rim in Milan. Nanj je veliko vplival mi-
lanski škof Ambrozij, ki ga je krstil. Avguštin se je vrnil v rodni kraj Tagaste v Afriki, kjer je veliko pisal. Njegova dela so osnova za teologe, filozofe in sociologe. Umrl je leta 430. .
V četrtek, 29. junija, bo praznik med Slovenci zelo spoštovanega mučenika Janeza Krstnika. V četrtek bosta tudi godova Sabine, mučenke, in Bronislave, redovnice. V četrtek bodo godovali Ja-
Grossarl, 24. avgusta - "Pater Besel je bil junak, težko je reči, da je bil svetnik, vse je prenašal, ne da bi se pritoževal in si s tem pridobil naklonjenost," je o Rudolfu Beslu minulo soboto v Grossarlu na Salzbur-škem dejal pater Klemen. Ob 90-letnici rojstva in 25-letnici smrti so se njegovemu spominu poklonili fara-ni Stare Loke in sosednjih župnij, za poln avtobus se jih je nabralo, saj je mnogim medvojni župnik Rudolf Besel še vedno v zelo lepem spominu. Romanje so pripravili s sodelovanjem Muzejskega društva Škofja Loka, predsednik Pavel Florjančič pripravlja za Loške razglede spominski članek o Rudolfu Beslu in med potjo smo veliko izvedeli o njem. Na kratko bi lahko rekli, da je bil med vojno k nam poslan, da bi učil nemško, vendar se je sam naučil slovensko. Več o njem v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa. M.V.
Evangeličani augsburške veroizpovedi
Ljubljana - Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi je v Sloveniji organizirana v 13 občinah z. okrog 18.000 verniki. Začetki omenjene cerkve segajo v 16. stoletje, ko so reformatorji Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in drugi položili temelj slovenskemu jeziku ter hkrati izdali prve knjige v sloven-
ščini. V obdobju protireformacije je bilo gibanje zatrto. Ohranilo se je le na vzhodu Slovenije, ki je bil pod madžarsko upravo, v dveh občinah, nato pa so znova začele naslajati nove evangeličanske občine. Da se je ta Cerkev obdržala, imajo velike zasluge prekmurski duhovniki, ki so bili aktivni na literarnem in vzgojnem področju.
Organiziranost evangeličanske cerkve na Slovenskem je določena s statutom iz leta 1977. Izdaja mesečnik Evangeličanski list in Evangeličanski koledar. Cerkev je članica Svetovne luteranske zveze in Konference evropskih cerkva. Nekaj članov evangeličanske cerkve augsburške izpovedi jc tudi na Gorenjskem. J.K.
nezi, Ivani, Ivane in Ivanke.
Zgodba o mučeništvu Jane/a Krstnika jc znana. Oblastnik Galileje Herod Antipa se je oženil z ženo svojega polbrata Herodiado. Tako kot mnogim se je Janezu Krstniku to gnusilo in to je povedal Herodu, ki ga zaprl v trdnjavo ob Mrtvem morju. Herod in njegova nova žena sta Janeza spoštovala, vendar sta se ga bala. Na praznovanju Herodovega rojstnega dne je plesala tudi Herodiadina hčerka Šaloma, ki ga je tako očarala, da ji je bil pripravljen izpolniti vse želje. Po materinem naročilu si je zaželela glavo Janeza Krstnika, kar je Herod izpolnil. Zato pravijo četrtkovemu godov-niku tudi "Janez brez. glave".
V petek, 30. avgusta, bodo godovali Feliks (Srečko), škof in mučenec, Adavkt, mučenec, in Gavdencija, mučenka. Med vsemi je najbolj znan Feliks oziroma Srečko. Bil je škof v Tuniziji za čas cesarja Dioklecijana, zadnjega preganjalca kristjanov, ki jim je vzel vse pravice, jih preganjal in požigal njihove domove in knjige. Tudi od njega so zahtevali, naj jim izroči knjige, pa jih ni hotel. Zaprli so ga, mučili in nazadnje v Italiji usmrtili z. mečem. V svetniškem koledarju katoliške cerkve je okrog devetdeset Feliksov.
V soboto, zadnji dan avgusta, bodo godovali Rajmund (Rajko) Nonat, redovnik, Pavlin, škof, Jožef iz Arimateje in Nikodem.
Svetniški koledar septembra pa začenjajo Lgidij (Tilen), opat, in Verena, devica, ki imata god v nedeljo, 1. septembra, v ponedeljek, 2. septembra, pa bo imel god Emerik, knez.    J. Košnjek
Obnovljena kapela v Tamarju
Rateče - Planica - Planica vabi na blagoslov obnovljene kapele v Tamarju. V nedeljo, 1. septembra, ob 15. uri bo ljubljanski pomožni škof Lojze Uran blagoslovil v kapeli v Tamarju nove mozaike, ki jih je izdelal p. Ivan Marko Rup-nik. V predprostoru kapele pa bo odkrito tudi obeležje v spomin na vse žrtve planin, ki so se ponesrečili v bližnjih gorah. Lepo vabljeni!
Kranj - Na Slovenskem ima re-dovništvo bogato zgodovino. Katoliška Cerkev pozna ženske redove, moške redove in svetne ustanove. Po podatkih Rimskokatoliške cerkve deluje v Sloveniji naslednji ženski redovi: Franči-škanke Brezmadežnega spočetja, Frančiškanke Marijine misijonar-ke. Hčere krščanske ljubezni (usmiljene sestre) sv. Vincencija Pavelskcga, Hčere Marije Pomočnice, Karmeličanjc, Red ubogih sester sv. Klare - Klarise, Magda-lenke, Marijine sestre Čudodelne svetinje,  Misijonarke ljubezni,
Kongregacija Šolskih sester de Notre Dame, Sestre Križniškega reda, Sestre svetaga Križa, Skupnost Lovola, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, Uršu-linke in Zagrebške usmiljenke. Moških redov je 12. Ti so Cister-jani, Benediktinci, Dominikanci, Frančiškani, Jezuiti, Kapucini, Kartuzijani, Klarentinci, Križniki, Lazaristi, Minoriti in Salezijanci. Svetne ustanove pa so Don Bo-skove prostovoljke, Družina Kristusa Odrešenika in Mala Franči-škova družina.
J.K.
France Prešeren (1800-1849) in Turjaška Rozamunda
France Prešeren je prvi slovenski pesnik, ki se je na svoj način dotaknil tematike, kolje islam. To je storil v Sonetnem vencu in Turjaški Rozamundi. Dejstvo je, daje bilo takrat na Slovenskem zelo malo literature o islamu, zato tudi večina prebivalcev o tej veri ni vedela kaj dosli. Poglejmo, o čem je pisal Prešeren. V Sonetnem vencu muslimane omenja samo enkrat in jih omenja kot "mohamedan-ce". To je napačen izraz in o razliki med muslimani in "mohame-danci" bom pisal malo kasneje. Drugače je s Turjaško Rozamun-do. Pesem govori o lepoti Roza-munde na Turjaškem gradu. Bila je čast dežele domače. Imela je veliko snubcev, med njimi pa je bil tudi Ostrovrhar, ki je bil všeč Rozamundi, zato so se začeli pripravljati na poroko. Med pripravami je Rozamundina leta vprašala Ostrovrharja, ali obstaja lepše dekle od Rozamunde. Odgovoril jc:
Pod cesarjem sedaj najlepši cvet Turjaška roža rase; sestra bašetova v Bosni, sonce vse lepote zdanje po vsem svetu razglašena, ako slave glas ne laže, sama bi utegnila biti lepši od neveste vaše.
Seveda, Rozamundi ni bil všeč odgovor, zato mu je iz ljubosumja rekla, naj pripelje lepotico iz Bosne, da bi se tudi sama prepričala. Ostrovrhar je to tudi storil. Odšel je v Bosno in rešil "bašetovo lepo sestro". In kako se pesem konča?
Bolj ko lepa Rozamunda, lepši Lejla mu dopade, v grad Turjaški je ne pelje, na svoj grad domu jo vzame. Cvet junakov, Ostrovrhar, ji srce nedolžno gane. Vero zapusti Mahoma, turške šege in navade; ko bila se naučila vseh resnic je vere prave, jo je krstil, potlej njiju je poročil grajski pater.
In kaj je storila Rozamunda?
Rozamunda grede v klošter, čast ljubljanskih nun postanek
Pesem pove vse, vendar bi se kljub temu osredotočil na verz, ki pravi, da je Lejla zapustila vero Mahoma. Lejla naj bi prestopila v krščanstvo, v tem primeru pa je Mahoma v bistvu Mohamed (mir z njim), kar še enkrat dokazuje, kako napačne predstave o islamu so imeli na Zahodu v tistih časih.
Ahmed Pašič (odlomek iz knjige "Islam in muslimani v Sloveniji")
Kattlo
Belvi
Krtini    98.3 MMz
Glasbene želje: 04 231 60 80 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
Radio Belvi, d.o o.. SmanMa 6.4000 Kcanj
PREJELI SMO
Vodilna mesta in privilegiji da, odgovornosti ne
Slovenija je podedovala balkanski način vodenja in odločanja. Zaradi nepoštenega in malomarnega vodenja države in gospodarstva, propadajo številne tovarne in ustanove. Tovariši in gospodje srčno radi vodijo in odločajo. Nimajo pa nobene odgovornosti, posledic svoje polomije tudi ne nosijo. Gospodje imajo bajne plače, za eno njihovo mesečno plačo mora povprečno plačani delavec dobro delati vsaj dve leti. Ob odhodu v pokoj vodilnim pripada odpravnina, tudi do šest milijonov sit. Potem dobijo še za podpis konkurenčne klavzule nekaj milijonov, itd.
Delavci ob odhodu v pokoj dobimo minimalno odpravnino, mnogi tudi nič. Pokojnine so majhne, razmerje med najvišjo in najnižjo je nekje 10:1. Za revščino nižjega sloja prebivalstva Slovenije, ki jo povzroča kriminalno bogatenje, sta kriva vlada in državni zbor. Ta državni zbor je namenoma uveljavil zakone, ki so kar se da nejasni in zamegljeni. Taki z.akoni se potem uporabljajo in zlorabljajo na razne načine in v razne namene.
V Sloveniji nobena parlamentarna stranka ne zastopa interesov nižjega sloja prebivalstva. Za te gospode smo mi brez vrednosti ali nujno zlo.
Slovenija nujno potrebuje stran-
ko, ki bo zastopala predvsem interese nižjega sloja slovenskega naroda.
Stranka naj bo organizirana, vodena in oblikovana tako, da prevara volivcev ne bo mogoča. Stranka mora biti last vseh njenih članov, ne posameznika ali skupine posameznikov. Člani stranke morajo imeti pravico voliti vodstvo stranke, če bo potrebno, ga tudi odstaviti. Nikakor ne sme priti v vodstvu stranke do izraza: stremuštvo, sla po oblasti, materi-alizem, podkupljivost, prevare, itd.
Ivan Skodlar, Luže
"Intelektualno" poročno potovanje
Zagotovo razne turistične agencije in drugi ponudniki počitniških potovanj in izletov največ pritožb dobijo poleti, ko je turistična sezona na vrhuncu, ko je na "delu" največ zoprnih gostov, ko so vodiči in drugi turistični delavci prezasedeni. Pa vendar bi h kopici raznih pripomb rad dodal še svojo izkušnjo s turistično poslovalnico Alpe Adria v Kranju in agencijo Intelekta iz Murske So bate. To pa zato, ker ni šlo za klasičen poletni oddih, pač pa za poročno potovanje, kjer bi človek pričakoval (tudi glede na ceno), da se turistični delavci potrudijo še malce bolj. Naj na začetku pojasnim, da si skrbniki najinega izleta zaslužijo tudi celo vrsto po-
hval, a ker se dobro blago samo hvali, se bom osredotočil na grajo pomanjkljivosti, ki so si ji jih privoščili. Pritožba na obe agenciji je bila sicer dolga štiri strani, za potrebe pisma bralcev, pa bom opisal le najhujše spodrsljaje.
Po posvetu z uslužbenko turistične poslovalnice Alpe Adria sva se odločila za grški otok Les-bos, hotel (bungalovi) Deljinia (menda luksuzni hotel s štirimi zvezdicami, cena za teden dni na osebo za nočitev z zajtrkom, ki so ga res postregli vsak dan na terasi s pogledom na mesto in morje pa je bila 125 tisočakov). Uslužbenka Alenka je namreč svetovala te bungalove kot idealne za poročno potovanje. Agencija, ki je organizirala oddih v Grčiji, jc bila Intelekta. Nekaj obrobnih spodrsljajev (neobveščenost, vrste, let s postankom, slabo znanje angleščine z.a Intelektine tuje goste, slaba informiranost vodičk na Lesbosu,...) je bilo že na poti do hotela, kjer pa se je nama pripetilo najhujše, kar se mladoporočencema lahko. Receptor naju je s kombijem popeljal iz hotela proti bungalovu, odprl vrata in ga razkazal. Nič posebnega. Kot veliko podobnih namestitvenih kapacitet na naši obali ali pri južnih sosedih. Velika soba z belimi stenami, desno vgradna omara, levo majhna kopalnica s straniščem, naravnost velika soba z veliko teraso. V sobi pa - dve ločeni in v steno vzidani postelji, vsaka seveda vzidana na svoji "steni", vmes pa poldrugi meter prostora. Uslužbenka v Kranju nama je torej za poročno potovanje svetovala in prodala
bungalove z ločenimi posteljami! Najina jeza in razočaranje sta bila upravičena. Intelekt ina vo-dička Renata ni ponudila niti ene pametne rešitve, postelj se ni dalo potegniti skupaj, vsi bungalovi so bili enaki, soba v hotelu (bistveno cenejša, a denarja verjetno po zamenjavi ne bi dobila nazaj) je bila le ena in sicer namesto s pogledom na morje s pogledom na grmičevje. Vse ideje za rešitev problema sva ponujala midva in ne vodička, ki je najine ideje le pospremila z. "to pa verjetno ni mogoče, bom preverila na Intelekti, a tam zdaj ni nikogar..." Izkazali pa so se grški turistični delavci, ki so ročno iz hotela v več kot sto metrov oddaljeni bungalov prinesli francosko posteljo in jo naslednji dan montirali v najino sobo. "We wont to make you hap-py!" je bil njihov odziv. Odziv "naših " pa: "Bom preverila, če je sploh možno!" To je razlika med slovenskimi in grškimi turističnimi delavci.
Preživela sva lepe in romantične medene tedne na Lesbosu, a resnici na ljubo po najini zaslugi in ne zaslugi naših turističnih delavcev. Spodrsljajev Intelektinih vodičk - bili sta dve, a je ena od njiju na očitek, zakaj nista spremljali gostov na precej oddaljeni fakultativni izlet z osli, kjer sta podali napačne informacije o časovni oddaljenosti izhodišča, odgovorila, da nimata časa, češ da je toliko govorilnih ur (štiri na teden v enem hotelu po pol ure v štirih hotelih) - je bilo še nekaj. Gostje so jima najbolj zamerili, da sta prodajali fakultativne izlete, na
katerih sploh še nista bili in o njih nista imeli pojma, gostje pa smo tako kupovali mačka v žaklju. Imajo pa Intelektini vodiči svoje združenje, ki ga oglašujejo tudi na Internetu. Imenuje se "sekta ", njihov moto pa je: "Kako delati in se pri tem še zabavati!" No, nekateri pa se raje zabavamo, ko je čas za zabavo, delamo pa, ko je treba delati. Bi se tega morda navzeli tudi pri Alpe Adria in Intelekti?
Primož Knez Kranj
Ne samo državo...
Ne samo državo, pač pa Zavarovalnica Triglav v svoji mogočnosti rade volje za nos vodi tudi številne naivne državljane. In tako je tudi spodaj podpisani, ne kriv ne dolžen, padel v "nategovalske postopke " njihove družbe.
V začetku maja sem pri Trebnjem doživel prometno nezgodo. Povzročitelj trka je bil (o, smola!!) obvezno zavarovan pri "Triglavu ". Ko smo izpolnili vse potrebne formularje, sem se še isti dan odpravil na urejanje zadeve na kranjsko enoto. Takoj sem jih opozoril na specifičnost mojega primera: "Da sem svobodni umetnik in da potrebujem vozilo za opravljanje svoje dejavnosti (lajnanje)."
Napotili so me k pravnici, gospe Nuši Rozman. V telefonskem pogovoru mi je razložila, da moram zahtevku za plačilo nadomestnega vozila (za čas izvedbe popravila) priložiti dokazilo o registraci-
ji samostojnega izvajanja dejavnosti. Rečeno - storjeno.
A glej presenečenje, ko sem s strani cenilca Mateja Jelovčana (11. junij 2002) prejel poravnalni predlog. "Odbitek 9.600 sit - nadomestno vozilo - glede priznanja najema uredite vse potrebno z matično enoto OE Ljubljana." V telefonskem pogovoru mi zagotovi, kako ni z zahtevkom nič narobe, pač pa imajo oni sistem dela, da ta del zahtevka ureja matična enota. OK. Kličem v Ljubljano -za moj primer je zadolžen gospod Aleš Zupan. Pravi, da bodo zadevo takoj uredili, ko dobijo dokumentacijo iz Kranja. Do danes (25. julij 2002) nobenega odgovora. Ko pokličem, me gospod prosi, če lahko še enkrat kličem čez deset minut, ko bo proučil spis (po več kot enem mesecu!). Kasneje pa mi pove, kako mi ne pripada plačilo uporabe nadomestnega vozila, pač pa edinole plačilo javnega prevoznega sredstva. Halo-oo?!? Zaprosim za pismen odgovor na moj zahtevek. Gospod Zupan odvrne, da gre žal v ponedeljek na dopust in bom najbolj verjetno odgovor dobil, lakoj ko se vrne nazaj v službo (čez štirinajst dni).
Takole vidite se dogaja človeku, ko ima opraviti z največjo slovensko zavarovalnico. Res pa je tudi, da mi je klepar, ko je izdal nadomestno vozilo, napovedal natanko tak razplet zgodbe. Kaj češ, očitno mije usojeno, da bom umrl na-
Rastislav Rastko TEPINA, 4000 Kranj, Strmov 7
Torek, 27. avgusta 2002
DRUŠTVA, PODLISTEK / stojan.saje@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
upokojencev Komenda je organiziralo 14. avgusta
Praznik dejavnosti in pomoči
Društvo upokojencev Komenda je organiziralo 14 "tradicionalni piknik" pri Lovskem domu na Križu.
V gozdu pri Lovskem domu seje v popoldanskih urah zbralo cca 260 upokojencev iz sosednjih društev upokojencev in domačih, s katerimi društva sodelujejo, na področjih športa, rekreacije, pohodništva, plani-narjenja in izletništva. Med udeleženci je bila tudi skupina upokojencev društva Moravče. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zadovoljiva, seje pohvalil predsednik DLJ Komenda, gospod Janez Ki-movec. V uvodu je vse navzoče prijateljsko pozdravil, želel prijetno druženje, v družabnih igrah in srečanju prijateljev in vabljenih društev. Med udeleženci je bil tudi župan Tomaž. Drolec, Občine Komenda, predsednik DU Kamnik, gospod Stane Simšič, podpredsednik DU Moravče, gospod Ladislav Ocepek in drugi predstavniki društev.
Skupno druženje na pikniku je bilo enkratno. K temu so pripomogli družabne igre, ples, dobra hrana in pijača.
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik so konec tedna slovesno proslavili 120-letnico delovanja društva.
Kamnik - Kamniško prostovoljno gasilsko društvo jc bilo ustanovljeno 14. avgusta pred 120 leti. Kmalu po ustanovitvi takratne prostovoljne požarne hrambe pa so se zaradi denarnih težav skoraj razšli. A so takrat, leta 1900 le našli izhod iz težav, da so ohranili delovanje društva. Po prvi svetovni vojni so jih skoraj zadušile politične spremembe v strankarskih zamenjavah takratne stare Jugoslavije. A so se prav tako s ciljem pomagati človeku obdržali. Tudi druga svetovna vojna društva in članov ni uničila.
Po končani vojni so zavzeto nadaljevali z delom in so že 1955. leta preuredili orodišče. Kasneje so preurejevali prostore, nabavljali vozila in opremo in veliko pozornost namenjali izobraževanju ter praktičnim vajam. Potem so se preselili v nov velik gasilski dom na Perovem. Velika operativna pridobitev pa je bila nastanitev osmih družin v gasilska stanovanja v gasilskem domu. Tako seje PGD Kamnik v 120 letih oblikovalo v sodobno humano organiza-
cijo, ki uspešno opravlja svoje naloge na področju izvajanja javne gasilske službe in poleg gašenja opravlja tudi zahtevne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Društvo je danes razvrščeno v tako imenovano peto kategorijo in je osrednja gasilska enota, ki ima 87 operativnih članov. Sicer pa je v društvo včlanjenih 171 članov in
članic in med njimi je kar 55 mladih. Ob še posebej poudarjenem nenehnem izobraževanju članov ima danes društvo tudi primeren vozni park in drugo opremo, da lahko pokriva naloge ob nesrečah /. nevarnimi snovmi, pri tehničnem reševanju na območju Kamnika, Komende in Mengša.
V gasilskem domu opravljajo tudi servisiranje vseh gasilnih aparatov in manjša popravila ter
zagotavljajo 24-urno dežurno službo. Zato so sodobno opremili tudi dežurno sobo, kjer računalniško beležijo javljanja, odrejajo akcije in so učinkovito povezani z. drugimi službami ob različnih nesrečah.
Za svoje delo so letos dobili dve pomembni priznanji. Marca letos jim je poveljnik Civilne zaščite R Slovenije podelil zlati znak civilne zaščite, v začetku julija pa je predsednik države Milan Kučan podelil delegaciji Kamnika ob 120-letnici delovanja društva častni znak svobode R Slovenije.
Po slavnostni seji in dveh dneh odprtih vrat so v soboto gasilci od Glavnega trga skozi Kamnik do gasilskega doma pripravili veliko parado, na slovesnosti pred domom pa^ razvili nov društveni prapor. Že pred tem pa so na slavnostni seji podelili priznanja Gasilske zveze Kamnik in predsedstva Gasilske zveze Slovenije, ki je med drugim s plamenico 1. stopnje odlikovalo Jožeta Oblaka, starejšega in prav tako PGD Kamnik. Andrej Žalar,
slika Gorazd Kavčič
Preddvorski samoi astniki bi radi izdali katalog
Preddvor - Likovno društvo Preddvorski samorastniki je mlado društvo, ki je bilo ustanovljeno konec junija lani, svojo prvo razstavo slik in skulptur pa je imelo ob občinskem prazniku. Do sedaj šteje 20 članov različnih starosti, največ od njih je slikarjev, nekaj kiparjev, rezbarjev, pa tudi ljubiteljev umetnosti.
Mlado likovno društvo Pred-dvorskih samorastnikov deluje dobro leto, ustanovljeno pa je bilo predvsem zaradi skupnih interesov, ljubezni do likovnega ustvarjanja in plasiranja svojih del v javnost. Ob neformalnih druženjih v "oštarijah" so prišli do spoznanja, da jc v okolici kar nekaj likovnih amaterjev. Ideja o združenju v društvo seje prijela, saj je preddvorski župan Miran Zadni-kar, ki je bil ustanovni član društva in prav tako rad likovno ustvarja, podprl nastanek društva.
ki je svojo prvo razstavo napravilo ob lanskem občinskem prazniku. Predsednik društva Uroš Pre-mru je povedal, da društvo združuje preddvorske in člane z. Jezerskega, Šenčurja in Kranja različnih poklicev. Med amaterskimi likovniki je kar devet slikarjev, trije kiparji, vitražistka in več ljubiteljev umetnosti, starih od 15 do 90 let, kljub
Besnica - Gasilska zveza Mestne občine Kranj je v soboto organizirala v Besnici gasilski živ-žav za mlade gasilce. Na gasilski živ-žav so bili poleg vseh gasilskih društev mestne občine povabljeni vsi, ki imajo veselje do gasilske organizacije. Na živ-žavu je bilo precej zabavno in glasno. Mladi so se pomerili v karaokah, raznih družabnih igrah in drugih aktivnostih. Pa tudi vreme jim je šlo na roko.      A.B., foto: Tina Doki
društvu pa člani ustvarjajo individualno v različnih tehnikah: akvarel, akril, olje, od smeri pa predvsem realizem, tihožitja, nekaj je tudi abstraktnih smeri.
Svojo prvo skupinsko razstavo so imeli v Kulturnem domu ob lanskem občinskem prazniku. V šoli so si sposodili panele, za katere je bilo potrebno narediti še stojke. Druga skupinska razstava jc bila ob božiču, naslednja pa ob letošnjem občinskem prazniku. Člani društva imajo tudi samostojne razstave v lokalih bližnje okolice. Skušajo vzpostavili slike s sosednjimi amaterskimi društvi, s katerimi bi se radi povezali in izmenjali razstave, vendar o njih vedo bolj malo. Upravni odbor društva se redno sestaja na sestankih in ima načrte, ki pa se največkrat zataknejo pri organizaciji in pridobitvi finančnih sredstev. "Imamo veliko željo, da bi izdali kratek katalog, v katerem bi bili predstavljeni člani društva in njihova likovna dela. Zbiramo podatke, fotografije slik in tega seje nabralo že veliko," je omenil predsednik Uroš Premru, "a žal se financirajo le programi. Edina možnost je pridobitev sredstev od sponzorjev." Člani društva se lahko udeležujejo nekaterih likovnih
kolonij, za katere društvo nameni del sredstev iz. skupnega proračuna, vendar je zanimanja bolj malo, saj delajo predvsem individualno. V mesecu marcu načrtujejo še eno skupinsko razstavo. Ob letošnjem letu gora razmišljajo tudi o sodelovanju s planinsko zvezo, s katero bi priredili skupinsko razstavo slik in fotografij na temo gora.
Mirjam Pavlic je članica društva že od samega začetka. Slika na olje, platno, ustvarja akvarele.
Njeni glavni motivi so narava in tihožitja. Razstavljala je že kar veliko, slikanje pa ji pomeni neke vrste hobi, veselje.
Eva Serpan je ravno tako prisotna pri društvu že od samega začetka. Samostojnih razstav je imela že vsaj devet. Njen glavni motiv je vir življenja in vse, kar je povezano z. njim. Je absolventka visoke strokovne šole slikarstva pred diplomo. Katja Dolenc, Alenka Brun
Ocenjevanje medu v Naklem
Naklo - Ob 70-letnici čebelarstva v Naklem organizirajo čebelarji ocenjevanje medu. Vzorec je potrebno osebno prinesti 9. septembra 2002, med 8.00 in 16.00 uro, v Dom kulture Naklo, Kranjska cesta 1. Vzorec medu mora imeti etiketo, s katere je razviden točen naslov čebelarja, vrsta medu; ter izjavo, da so med nabrale njegove čebele in da je slovenskega porekla. Vzorci morajo biti oddani v dveh polkilo-gramskih steklenih kozarcih s kovinskimi pokrovi. Med bodo ocenjevali 17. septembra 2002 od osme ure zjutraj, v Domu kulture Naklo
DRUŽINSKI NASVETI
O babicah in dedkih (2)
Damjana Šmid
V moderni dobi in v hitenju za materialnimi dobrinami ali zgolj v boju za preživetje velikokrat pozabljamo na tradicijo. Občudujem ljudi, ki se ukvarjajo z ohranjanjem starih običajev, takšnih in drugačnih, saj s tem ohranjajo naše vezi s preteklostjo in z vsem. kar je naredilo svet, takšen kot je. Prav je, da tudi otroci spoznavajo stare običaje in življenje v preteklosti, saj se jim zdi skoraj pravljično. Pri ohranjanju teh vezi so nam lahko v pomoč stari starši, ki poznajo preizkušen odgovor na marsikatero vprašanje. So nekakšna vez in prisotnost ter povezava starih staršev in naših otrok nam daje neki občutek nadaljevanja življenja in logično povezavo družine v širšem smislu. Nemalo staršev pa zameri svojim staršem njihove napake pri vzgoji in se nikakor ne morejo prebiti čez hladen zid sovraštva in zamere. Nekdo je rekel, daje delati napake človeško, znati odpuščati pa nebeško. Vsi starši v danem trenutku naredijo najboljše, kar znajo in zelo redki so star ši, ki bi napake delali z. željo, da bi škodovali otrokom. Moderna psihologija in napotki /a življenje nas učijo, kako pomembno je samospoštovanje. Informacije, ki smo jih dobili kot otroci o naši vrednosti in o nas samih so temelji za sedanje življenje in za sprejemanje samega sebe. Pa vendar se prevečkrat v odrasli dobi obnašamo kot otroci in za pomanjkanje samospoštovanja krivimo naše starše. Seveda je njihova odgovornost, saj smo jim bili zaupani kot enkratna bitja, pa vendar se vprašajmo pri vzgoji svojih otrok, mar ne delamo tudi sami napak? V vsakem primeru lahko človek naredi iz sebe nekaj najboljšega in pri tem je vse odvisno od nas samih. Lahko pa vse življenje gledamo nazaj in s prstom zamerljivo kažemo na starše, ki so nas vzgajali. Pomanjkanje odpuščanja in zamera sta nalezljivi stvari, ki se / lahkoto naselita v srcih naših otrok. Zato je potrebna še toliko večja modrost, da znamo realno pogledati na svoje življenje in prevzeti odgovornost za tisto, kar se nam dogaja v tem trenutku, lina izmed metod za odpuščanje je odkrit pogovor s samim seboj in metoda pisanja dnevnika. Na-pišimo pismo svojim staršem in jim povejmo o vseh bolečinah in o vsem lepih stvareh, ki smo jih doživeli kot otroci. Pišimo o svojih strahovih in o tem, kako je biti njihov otrok. Pisati je treba brez razmišljanja, kajti vse prevečkrat je naše razmišljanje preračunljivo. Dnevnika najbrž ne bomo dali nikomur prebrali, najpogumnejši pa ga bodo mogoče dali svojim staršem. To je dober način, da se vidimo kot otroci, da spoznamo svojo sedanjo vlogo staršev in da odpustimo svojim staršem. S tem pa jim damo možnost, da bodo svojo jesen življenja uživali brez. občutkov krivde, mi pa bomo pomirjeni s svojim življenjem.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Muhasta pisma
Ko je bil Kersnik še v Gradcu, se je maja 1873 sam ponudil Josipu Jurčiču, da napiše kak podlistek za Narod. Urednik mu je odgovoril: "Dobro. Le res daj!" In res, 17. maja so izšla Muhasta pisma /., kot avtor je bil podpisan Baptista. Izkazalo se je, da je bilo pismo več kot le muhasto. Bodoči pisatelj je v njem napadel takratnega kranjskega deželnega predsednika Auersperga - cesarjevega namestnika na Kranjskem - in številka je bila zaplenjena. Ker se je v drugem pismu v enako zajedljivi maniri lotil kranjskega nemštva, je pismo "konfiscira!" Jurčič sam - ko ga sploh ni objavil. Je pač presodil, da bi bilo to v tistem času nespametno. Kersnika pa je tako spravil v "nevoljo in maloupnost". Vse skupaj je doživel kot blamažo.
Da je bilo res tako, se vidi iz to-lažilnega in hkrati spodbudnega pisma, ki mu ga je 27. maja iz Ljubljane pisal nekdanji sošolec in prijatelj Julij Polec. "Dragi Janko! Tvoje zadnje pismo sem sprejel. Čuditi se moram, da te je po prvi nesreči zapustil pogum še dalje pisati. Kolikim možem so se delale spočetka najhuje zapreke, a to jih ni osupnilo, delali so še ne-utrudljiveje, ako ne na ta, pa na drugi način. Pišeš, da si naredil 'fiasko'; kako k tej besedi prideš, ne vem ter Ti samo navedem sodbo o Tvojem listku, katero je izrekel Levstek, ki gotovo ne hvali vsakega; rekel je: 'Naj piše to, kdor hoče, jaz ga ne poznam, a pisati zna jako dobro.' G. stric Hoef-fern, kteremu seveda Tvoje ime nisem imenoval, je slutil v Baptistu Zamika ali pa Stritarja, - Jurčiču je prav žal, da pri sedanjih okoliščinah mu nadaljevanje muhastih pisem ni mogoče. Hvalil je zelo tvojo pisavo, a svetuje Ti sedaj pisati kar hočeš, bodi si znanstvenega ali pa beletrističnega zapopadka. Vem, kako nerodno
Fran Leveč, Kersnikov vzgojitelj in prijatelj.
je, ako se Ti vse prestriže, kar si imel lepo napeljano. Dokaj gradiva bi ti tudi dala ljubljanska staroslavenska gnjila svojat, a sedaj bi to ne bilo politično, prej bi to bilo mogoče po volitvah. Jurčič Ti sedaj svetuje poskusiti se v noveli. Tudi jaz se temu njegovemu svetu pridružim, saj Ti za to gradiva in možnosti ne bo manjkalo; značaje poznaš, v krasni naravi vedno bivaš in tudi časa Ti ne primanjkuje. Namesto da bi šel v pisarno s pravdajočimi kmeti napolnjeno, ter tam oprašene, suhoparne akte prepisoval, ideš v svojo sobo pi-sajoč, kar Ti um in srce v pero nareka. Bojim se, da bi se sedaj po tej mali nezgodi ne polenil; bi imel jaz Tvoje zmožnosti, ne drž.al bi, brez da bi bil slavohlepen, roke tako križem kot Ti. Torej na delo, Levstkova kritika o Tvojem prvem večjem poskusu naj Te k temu spodbuda ..."
Pa poglejmo, kako se je začelo prvo od Muhastih pisem, ki je ostalo tudi edino. "Čudno, jako čudno se mi dozdeva, da je toliko ljudi na Kranjsko-
Slovenskem. katerim se za malo zdi. da je tisti grof Aleš Auersperg. ki gotovo ni več študiral nego drugi, ki niso grofje, postal in ostal :e toliko časa c. kr. deželni načelnik. V našem razsvetljenem času. t katerem je vsaka vednost za tak velikanski korak napredovala in še napreduje, so se tudi umni kmetovalci zadosti prepričali, da je posebno pri živalih in njihovi reji odločilen zlasti rod in da je muerztalsko pleme tisočkrat boljše nego naše in da se sujfolška praseta v vsakem oziru odlikujejo od hrviUskih. Kaj čuda torej, da je tudi turjaško pleme posebno dobro za visoke, zaupanja vredne službe. Pruski in drugi princi so vsi rojeni vojskovodje (in tudi pri nas so sinovi 'prvakov' ž.e zavoljo očeta prvaki). - Grof Aleš Auersperg je torej najbolj sposoben, Slovence na kisli vodi požirati, ker so Že njegovi starodavni očaki Slovencem tlačanom kožo drli in ..."
Ostro in duhovito, mar ne! Sledi nenadni obrat v ljubezen in pomlad. "'Pardon, častita, draga gospi-ca, oprostite, da sem tako prozaičen sedaj, ko je pomlad tukaj, vesela zelena pomlad. " Se pravi pomladni izliv in preden se spet loti turjaškegii grofa, zapiše: "Pa nikar ne hodiva sentimentalna, nego hvaležni bodite blagim ženam rojenicam, da so Vas tako obdarovale, saj ni vsak tako srečen. Meni so dale pero in jaz, ga darujem vam. "
Zaključil se je tabor za Mlade nadzornike v Vratih
Mladi za ohranitev naravne in kulturne dediščine Evrope
Parkovno - naravoslovni dnevi - tabor Mladi nadzornik, ki se ga je v Vratih udeležilo šestnajst osnovnošolcev iz neposredne okolice parka so se končali. Udeleženci tabora so ob zaključku prejeli certifikate in posebno obleko Federacije Europarc za mlade nadzornike.
Mladi nadzornik je pilotni projekt, zasnovan za izvajanje praktičnih programov dejavnosti parkovne nadzorne službe, in namenjen mladim, ki živijo znotraj ali v bližini štirih v projekt vključenih zavarovanih območij. Ciyi projekta so ustvariti mrežo mladih, ki sodelujejo pri varovanju narave in nastopajo kot zagovorniki svojega zavarovanega območja; izboljšati ozaveščenost glede naravnih, kulturnih, družbenih in ekonomskih vrednosti zavarovanih območij. Krepiti prijateljstvo in skupinsko moralo med mladimi in njihovim vključevanjem v doseganje skupnih naravovarstvenih ciljev. Poleg tega projekt podpira panevrop-sko sodelovanje med partnersko zavarovanimi območji, ki si med seboj izmenjujejo informacije in izkušnje. ,
Projekt mladi nadzornik je financiral Splošni okoljski sklad bavarskega ministrstva za razvoj dežele in okoljske zadeve, tako da je bil za udeležence tabor popolnoma brezplačen. Pri nas je bil koordinator projekta s strani Triglavskega narodnega parka vodja naravovarstvene nadzorne službe, Martin Šolar. Ko so dobili projekt iz strani Federacije Europarc, so obenem dobili tudi pogoje, kako ga izpeljati. Eden izmed pogojev je bila
Martin Šolar
tudi vključitev mladih, ki zelo aktivno sodelujejo in delajo na projektu. Tako so za vodjo tabora povabili k sodelovanju Marjeto Al-binini, absolventko gozdarstva. Njena glavna naloga je bila predvsem priprava in potem izpeljava programa. Program je bil sestavljen iz vsebinskega sklopa in sklopa spoznavanja dela nadzornika, kjer se je mlade učilo, kako vzpostaviti komunikacijo z obiskovalci, prepoznavanje in popisovanje habitatov in
Marjeta Albinini
vrst, razumevanje medsebojnega vplivanja, izvajanja znanstvenih študij, varovanje vrst, spoznali pa so se tudi z osnovnimi vzdrževalnimi deli med naravnimi in kulturnimi vrednotami.
"Tabor je trajal deset dni. Otroci so spoznali namen parka, delo in vlogo nadzornika. Celoten program je vključeval postavljanje nekih informacijskih tabel, urejanje poti, spoznavanje živali, komuniciranje z obiskovalci. Imeli so očiščevalne akcije, se spoznali z delom pravega nadzornika. Srečali so se tudi z nekaterimi lažjimi oblikami kršitev, kar je bilo za njih še posebno zanimivo," je povedala Albininijeva.
Otroci so bili stari od dvanajst do petnajst let. "Na tabor smo povabili okoli osem šol v okolici parka. Od Tolmina, Radovljice, Bohinja, do Zgornjesavske doline. Glede na možnost in število smo videli, da lahko s posamezne šole sodelujeta po dva učenca. Od tu naprej smo potem prepustili možnost izbire šolam. Predvsem mentorjem Planinskih krožkov, pa tudi drugih bolj naravoslovnih krožkov. Triglavski narodni park je bolj "gorski park", in zato je bil neki pogoj vključenost osnovnošolcev v planinske krožke, ker so tako nekaj osnov že poznali," nam jc pojasnil Šolar.
Odpadki naj se z vami vrnejo v dolino
Vse več ljudi se podaja v gore, zato ne bo odveč opozorilo, ki ga vodstvo planinske organizacije vsako leto, že več desetletij, posreduje obiskovalcem našega prečudovitega gorskega sveta.
Žal pa vsako leto ugotavljamo, da se neprijetne posledice obiska gora, po končani sezoni, še vedno kažejo v trganju cvetja, neurejenih smetiščih ali celo nasmeteno-sti ob poteh. Nekateri odpadki lahko pri živalih, ki med smetmi stikajo za hrano, povzročijo resne poškodbe. Tudi kurjenje ognja je kljub romantičnosti trenutka lahko zelo nevarno. Požar uniči gozd, ki je potreboval desetletja, celo stoletja, daje zrasel.
Zato ne odmetavajte odpadkov, ne kurite ognja, vse, kar ste prinesli v gore, naj se z vami tudi vrne v dolino.
In, Če na izletu, ob delu ali razvedrilu opazite nepravilnosti ali naletite na probleme, za katere menite, da so posledica človekovega pretiranega poseganja v okolje, vas prosimo, da svoja opažanja sporočite Komisiji za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (el. naslov: info@pzs.si, telefon: 01/434 30 22 int. 106). Sporočite tudi, če boste izvedeli za načrte, za katere menite, da niso najbolje prilagojeni okolje-varstvenim zahtevam. Veliko lažje je namreč ukrepati takoj, kot pa tedaj, ko je škoda že povzročena. Opozorite obiskovalce gora, naj skrbijo za čistočo in ohranijo
neokrnjeno naravo tudi našim vnukom.
S skupnimi močmi in organizirano bomo lažje ukrepali, posredovali in iskali ustrezne rešitve ter tako poskušali čim bolj ohraniti naš prečudoviti in ranljivi gorski svet. A.B.
Podelitev certifikatov šestnajstim mladim "rangerjem".
Tabor je bil torej financiran s strani bavarske vlade in federacije Europarc, ki je pravzaprav velika družina evropskih parkov. Združuje več kot 300 narodnih in naravnih parkov širom po Evropi. Organizacija izvaja različne projekte. V Nemčiji ima svojo glavno pisarno, katere naloga je v prvi vrsti pridobivanje denarja za različne projekte. V nekaterih nemških parkih v poletni sezoni take oblike dela z mladimi že potekajo.
Že od 1973 se Federacija posveča izboljšanju kakovosti zavarovanih območij in njihovega upravljanja, da bi tako pomagala za prihodnje generacije ohraniti Evropo v vsej njeni raznovrstnosti. Želi v bistvu na praktični ravni olajšati izmenjavo izkušenj, informacij, tehničnega in strokovnega znanja ter osebja med svojimi članicami, in tako okrepiti in razširiti mrežo zavarovanih območij Evrope.
Ob besedi nadzornik marsikdo pomisli najprej na nekega policaja, ki je zadolžen za rastlinstvo in živalstvo. Šolar pravi, da prvi vtis ob besedi nadzornik velikokrat res sproži podobna sklepanja. Sploh če ljudje stvari ne poznajo: "Delo nadzornika je sicer tudi ugotavljati kršitve in preganjati kršitelje. V glavnem pa je bil cilj
letošnjega tabora predvsem spoznati pestro paleto dela nadzornika, ki je v tujini, pa tudi pri nas vse bolj usmerjena v informiranje obiskovalcev.
Delo nadzornika poteka na terenu. Tam je zato, da obiskovalcem
svetuje, pomaga, veliko pa je popolnoma fizičnega dela, na primer, za turizem: opremljanje poti, postavljanje tabel, počivališč. Otroci so se z vsem tem spoznavali. Naš veliki cilj je, da na tej prvi generaciji rangerjev, kakor se tudi Mladi nadzorniki (predvsem v tujini) imenujejo, delamo naprej. Najprej še s pomočjo tujega denarja, potem pa bomo z lastnimi viri poskušali vsako leto izpeljati podoben tabor, pridobiti kakih petnajst otrok in z njimi postopno delati tudi čez leto, tako da se znanje pridobljeno na taboru nadgradi.
Nedovoljeno šotorjenje, hrup, odpadki, nedovoljeno parkiranje in kurjenje ognja so prekrški, ki jih nadzorniki preganjajo, vendar se povsod v Evropi in po parkih delo vse bolj usmerja v preventivo. Ljudi je vedno potrebno najprej opozoriti, potem šele ukrepamo."
Največji izziv, s katerim se danes soočajo zavarovana območja,
je najti ustrezne načine, s katerimi bi prikazali, da so ohranjanje narave in kulture ter trajnostna raba naravnih virov bistvenega pomena za vsakdanje življenje ljudi. Za uresničevanje teh naporov pa ni nujno, da se lokalne skupnosti poistovetijo s cilji zavarovanih območij.
Mladi predstavljajo srce lokalne skupnosti, ki se nahajajo znotraj zavarovanih območij ali na njihovem robu. V prihodnosti bodo morda postali njihovi zagovorniki in varuhi ali pa bodo v zavarovanem okolju našli delo. Če se jim omogoči aktivno sodelovanje pri delu zavarovanih območij, jih lahko tudi naučimo, da bodo razumeli cilje teh območij ter cenili naravne in kulturne vire, ki jih varujejo. V povračilo bodo mladi deležni bogatih in pomembnih izkušenj in se bodo v izjemnem naravnem okolju blizu svojega doma naučili uporabnih delavnih veščin. Alenka Brun, foto: Tina Doki, Gorazd Kavčič
Tabor je bil med drugim namenjen tudi spoznavanju živali, kar so otroci počeli na Špevti nad Bivakom II
Nova "zabava" adrenalina željnih voznikov
Precej obiskovalcev Kranja je v sobotnih večernih urah lahko doživelo "razposajenost" dirkačev kar v centru mesta.
Se spominjate starih filmov, ki so zelo nazorno prikazovale avtomobilske dirke? Dva voznika se s svojima jeklenima konjičkoma postavita vzporedno in potem "švis" po nekajmetrski cesti preizkušata hitrostne sposobnosti avtomobila, njegov zavorni sistem in lastne živce. Adrenalin narašča. Kdo bo prvi, kdo bo boljši.
Policisti zasegli prepovedano drogo
Prometni policisti so ustavili voznico in ob varnostnem pregledu vozila naleteli na večjo
količino lepo zapakirane konoplje.
Bistrica pri Naklem - Na koncu gorenjske avtoceste je patrulja Policijske prometne postaje Kranj minulo soboto ustavila 32-letno Jeseničanko K.F., voznico osebnega avtomobila VW golf.
Pri varnostnem pregledu vozila so policisti našli PVC paket, prelepljen z rjavim lepilnim trakom, kar je značilno za pakiranje prepovedanih drog. O dogodku so obvestili kriminaliste UKP PU Kranj, ki so prevzeli nadaljnji postopek. Zaradi suma, da je v vozilu še več takih paketov, so kriminalisti takoj naslednji dan na podlagi odredbe OS Kranj opravili preiskavo vozila in pri tem našli še 29 podobnih paketov, težkih skupaj 19 kilogramov, v katerih je bila prepovedana droga kanabis. Ostali poznamo drogo tudi pod imenoma konoplja oziroma pod bolj domačim imenom trava. Voznici K.F. so policisti odvzeli prostost in jo pridržali do zaslišanja pri Zaseženi paketki droge kanabis, ki skupaj tehtajo preiskovalnem sodniku v Kranju. Zaslišanje je bilo kar 19 kilogramov. Če vse skupaj preračunamo v predvideno za včeraj. A.B.  denar, je končni znesek precej visok.
Na Policijski upravi Kranj so nam razložili, da je bilo v soboto zvečer na prostoru bivšega Gorenjskega sejma res zbranih okoli dvesto, tristo ljudi. Bili so pretežno radovedneži, ki so opazovali dirkanje avtomobilov. Kranjski policisti so imeli informacijo v zvezi z dirkanjem že nekaj časa. Preverili so jo in ugotovili, da se na imenovani lokaciji dejansko odvijajo neke dirke, na katerih je ta večer sodelovalo okoli deset "adrenalinskih" voznikov z avtomobili.
Ko je prispela policija, seveda niso dirkali. Policisti so opravili razgovore s prisotnimi posamezniki, vendar nihče ni nič točnega vedel. Vsi so bili skupni le v izjavi, da naj bi posamezniki res dirkali. Policisti so prisotne zaprosili, naj se razidejo, in ti so to upoštevali. Pravzaprav niso prejeli nobene prijave, da koga te dirke motijo, in na mestu dogodka policisti niso zaznali ne kršitev cestnopro-metnih predpisov niti kršenja javnega reda in miru, pa tudi prisotni so s policisti lepo sodelovali in upoštevali njihova opozorila.
Tovrstno dirkanje je prepovedana zabava, zato so se policisti od-
ločili, da bodo na dirkače še malce popazili. Ti so se s sejmišča selili v center Kranja, na cesto pred veleblagovnico Globus, kjer sicer niso dirkali vzporedno, le nabirali so kroge okoli stavbe. Najbolj zagnani dirkač se je celo vrtel okoli lastne osi na križišču med Globusom in gimnazijo v Kranju.
Ljudje so jih opazovali s pločnika in si mislili svoje. Ko so dirkači ugotovili, da je policija prispela, so se malce umirili in svojo dejavnost prav potihem "prenesli" na Primskovo pred Mercator. Tam so se spet začeli nabirali radovedneži, vendar jih je, tokrat že tretjič, spet razgnala policija. Potem so se dirke za ta večer zaključile.
Policija v Kranju meni, da se bo tovrstno dirkanje verjetno nadaljevalo, vprašanje je le izbira lokacije. Organizacija tovrstnih dirk naj bi potekala preko dogovorov po internetu. Pojav dirk so policisti opazili že tako v Ljubljani kot v Kamniku. Vprašanje je le, ali je dirkanje v Kranju pravzaprav nova lokacija za Ljubljano in Kamnik ali gre za popolnoma nove voznike, za novo lokacijo.
Alenka Brun
Oh, ta svinjska rebra!
V Zabreznici je mesar udaril petnajstletnika. Prvi pravi, da je šlo za vzgojni klofuti, ker ga naj bi najstnik nesramno zmerjal, drugi pravi, da je prejel močne udarce za prazen nič in da zaradi njih slabše sliši.
NEZGODE
Zaprl pot mopedistu
Zabreznica - Vsaka medalja ima dve plati in tudi v pričujočem primeru je tako, katera ima lepši lesk, pa je vprašanje, na katerega si boste bralci odgovorili kar sami. Primer iz Zabreznice, kjer naj bi lokalni mesar v svojem lokalu udaril 15-letnega vaščana, jc v vsakem primeru poučen in v opozorilo ostalim, ki se bodo znašli v podobnem položaju.
Poklicala nas je družina Flisar -Ravnik iz Zabre/.nice, da naj bi tamkajšnji mesar Anton Mali večkrat udaril njihovega 15-letnega Matica. Kasneje je njegova mati Sonja razložila: "Bilo je v soboto. Hčerko Anjo sem poslala v mesarijo, da je kupila nekaj stvari. Med drugim tudi svinjska rebra. Kasneje sem na računu opazila, da so bila rebra dvakrat zaračunana, enkrat 0,99 kilograma, drugič 0,0978 kilograma. Skupaj z Maticom sem ju poslala nazaj, da bi račun reklamirala."
"Prijazen sem bil"
Matic pravi, da sta s sestro vstopila v vaško mesarijo: "Pozdravil sem šefa in mu povedal, da jc rebra dvakrat zaračunal, poleg tega pa, da je sestri dal sveža rebra, naročila pa je suha. Mesarje kar naenkrat planil za menoj in me trikrat udaril po levem ušesu. Za prazen nič. Nato sva stekla ven, on pa za nama, vpil in naju zmerjal. Zelo sem se ustrašil. Kasneje smo poklicali policijo, kije prišla šele po eni uri in 40 minutah. Povedali so nam, da so bili že prej pri mesarju." Matica so peljali tudi k zdravniku, saj, kot pravi, mu je za ušesom nastala zatekli-na. Dežurna zdravnica je v zdravniškem izvidu zapisala, da fant toži za glavobolom in slabšim sluhom. Napotila gaje na slikanje.
Mati Sonja je razložila, da so se kasneje oglasili pri mesarju in ga povprašali, zakaj je udaril fanta,
in je odvrnil, da je Matic jezikal. "Zares ne vem, zakaj je mesar ponorel, saj ga poznam kot mirnega človeka. Sem njegova redna stranka, res pa je, da sem mu dolžna okoli 11 tisočakov, ampak bi mu konec meseca plačala. Saj ni prvič, da sem pri njem ostala dolžna. Mojega sina ne bi smel udariti, tega ne bom pustila, zato ga bom tožila. Prijavo sem poslala tudi tržni inšpekciji," je še dejala Sonja Flisar - Ravnik.
"Sprovociral me je"
Anton Mali stanuje v sosednji Breznici. Njegova zgodba se v nekaterih podrobnostih razlikuje. "Cirkus, ki ga zganjate okoli tega dogodka, je povsem nepotreben," je dejal ob našem obisku, nato pa opisal, kaj se je zgodilo: "Ko je Anja prvič prišla nakupovat, je izbrala rebra, jaz sem jih dal na elektronsko tehtnico in spravil v spomin. Ko sem jih na njeno željo še razkosal, pa sem opazil strdek, zato sem vzel drugi kos in ga ponovno stehtal, z računa pa sem pozabil zbrisati prejšnji kos. Kasneje se je vrnila skupaj z Mati-cem, in ko mi je omenila, da sem dvakrat zaračunal rebra, sem se takoj spomnil na napako in jo priznal. Z Maticem se sploh nisem pogovarjal, ker je Anja kupovala in ne on.
Anji sem nato dejal, da bom preveč zaračunani znesek odštel od njihovega "pufa", da ne bomo komplicirali. Takrat pa jc Matic
Matic in Anja Flisar - Ravnik.
planil pokonci in me začel zmerjati, kaj omenjam "puf", saj da sem sam čisto "zapufan" povsod okoli, da tako vsi govorijo. Pogrelo me je, da mi tak fantič, ki je zelo nesramen in nemogoč, govori o ne vem kakšnih "pufih". Meni, ki že vse življenje pošteno delam in plačujem račune. Opozoril sem ga, kaj govori. Po tretjem opozorilu, ko ni prenehal govoriti o "pufih" in me dodatno ozmerjal s sočnim izrazom, mi je bilo vsega dovolj. Dal sem mu dve klofuti, a le vzgojni, če bi ga močno mahnil, bi moral droben, kakor je, pasti po tleh. To sem kasneje priznal tudi policistoma. Neumno je, da sem se pustil spro-vocirati, a tako je bilo, nimam kaj skrivati," je razložil Anton. "Ko so kasneje prišli do mene, je Ma-tičev očim Zvone, ki je za samo zgago, skakal vame in mi grozil, Matic pa se je v ozadju rogal in mi žugal s prstom. Na srečo sem ohranil mirne živce in jih samo napodil z dvorišča. Sicer pa Fli-
sar jevc poznajo vsi, kar sosede povprašajte," je še dodal mesar.
Simon Šnhic
Lesce - Prejšnji teden je gorenjska policija obravnavala precej prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki koles z. motorjem, ki so se pri tem vsi po vrsti hudo poškodovali. Tako smo že v petek poročali o nesrečah v Žiganji vasi in Radovljici, kjer sta jo huje skupila voznika z motorjem 15-letni Č. K. iz Tržiča in 54-letni N. L. z Lesc, ki pa nesreč nista povzročila. Pri Mostah (Žirovnica) pa se je poškodoval tudi 16-letni R. Z. iz. Žirovnice, ki seje kot sopotnik peljal na kolesu z motorjem, potem ko sla z motorjem zapeljala v bližnji hudournik.
Tudi v prometni nesreči na Alpski cesti v Lescah, ki se je pripetila minuli četrtek zvečer, seje hudo poškodoval 15-letni voznik kolesa z motorjem G. M. iz okolice Radovljice. Nesrečo je z nepravilnim premikom vozila povzročil 66-letni Nizozemec J. F. Nizozemski turist je na Alpski cesti zapeljal na kolesarsko stezo in se ustavil, saj je nameraval polkrožno obrniti. Ko je zapeljal nazaj na cesto, je bil premalo pozoren, saj ni opazil 15-letnega G. M., ki seje na mopedu pripeljal mimo. Nizozemec mu je zaprl pot, in čeprav je G. M. zavil v levo, se trčenju ni mogel izogniti. Mladenič je pri tem padel na cestišče in obležal s hudimi poškodbami. Na kraju nesreče mu je prvo pomoč nudila radovljiška zdravnica, nakar so ga z reševalnim vozilom prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Bik napadel gospodarja
Škofja Loka - V okolici Škofje Loke je prejšnji teden bik napadel 66-letnega H. P. in ga hudo poškodoval. H. P. je hranil živino v svojem hlevu, koje opazil, da bik ni privezan in se sprehaja po hlevu. Ko ga jc hotel privezati, je bik gospodarja z rogovi večkrat udaril v telo. Pri tem mu je zlomil golenico in več reber. Z reševalnim vozilom so 66-letnega kmeta odpeljali na urgenco Kliničnega centra v Ljubljani, kjer je ostal na zdravljenju. S. Š.
OSMRTNICA
Umrl je naš sodelavec
MATJAŽ JURGELE
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Gorenjska banka, d.d., Kranj
KRIMINAL
Garaža je bila odklenjena
Kranj - Na Ručigajevi cesti v Kranju je oškodovanec pozabil zakleniti garažna vrata, kar je v petek v jutranjih urah izkoristil neki nepridiprav, ki je brez. pomislekov ukradel mobilni telefon nokia 3210. Lastnika je oškodoval za 25 tisoč tolarjev.
Turist ostal brez vsega
Bohinj - V avtokampu Zlatorog v Ukancu je neznani storilec prejšnji teden vlomil v avtomobil volksvvagcn passat. V njem je zase našel mobilni telefon, nahrbtnika z oblačili, denar in plačilne kartice. Belgijskega turista je s tem olajšal za okoli 420 tisoč tolarjev.
Izginili računalniki
Jesenice - V noči na minuli petek je nekdo vlomil v upravno stavbo podjetja na Jesenicah. Odnesel je prenosni in namizni računalnik, polnilec za telefon, ključa blagajn in okoli 70 tisoč tolarjev gotovine. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša okoli 600 tisoč tolarjev, s samim vlomom pa je neznani storilec povzročil še za 300 tisoč tolarjev škode.
V isti noči je bilo na Jesenicah vlomljeno tudi v prodajalno z računalniško opremo. Vlomilec je prerezal jekleno vrv, ki je varovala razstavljeni prenosni računalnik compaq, in 419 tisoč tolarjev vreden računalnik tudi odnesel.
Tudi v Kranju so te noči vlomili v trgovino z. računalniško opremo. Neznani storilec jc z naviranjem odprl izložbeno okno, v katerem je bil prenosni računalnik, za ka-
terega bi moral pošteni kupec plačati 290 tisoč tolarjev. Vlomilec na plačilo seveda ni pomislil...
Odnesel zlatnino
Gorenja vas - Pred dnevi je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Gorenji vasi, katere lastnik je bil na dopustu. Vlomilec je v spalnici našel zlatnino, vredno okoli 250 tisoč tolarjev, in jo seveda odnesel.
S.Š.
OSMRTNICA
Čeprav nam nihče ne more vrniti trenutkov razkošja v travi, veličastja v rožah, ne homo žalovali, temveč si našli pot v tisto, kar nam še ostane. Wordsworth
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oči in dedi
PROF. VALENTIN KAVČIČ
ravnatelj Gimnazije Jesenice
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 28. avgusta 2002, ob 17. uri na pokopališču na Breznici pri Žirovnici. Na željo pokojnika cvetje hvaležno odklanjamo v korist Bolnišnice Jesenice.
Njegovi: žena Ana, sin Blaž z Veroniko in vnukinji Katarina in Klavdija Jesenice, 26. avgusta 2002
Poškodba pri nakladanju bagra
Železniki - Pri nakladanju bagra na tovorno vozilo seje minuli teden v Železnikih poškodoval 54-letni delavec cestnega podjetja S. M. iz Kranja, ki je nakladanje spremljal ob strani.
Bager so na tovornjak nakladali na parkirnem prostoru. Ko so bager zapeljali na mostnici, po katerih naj bi stroj spravili na tovornjak, je strojnik slišal pok v eni izmed mostnic, vendar delavca, ki sta pomagala pri nakladanju, nista opazila vidnih poškodb.
Kasneje seje izkazalo, da popustil vijak, ki drži vodilo leve mostnici. Za ta vijak seje med nadaljevanjem nakladanja zapela jekleniea in nato pod silo tudi odpela od vijaka. Zaradi tega pa je zanihala leva mostnica in udarila 54-letncga S. M., kije stal v bližini. Nudena mu je bila zdravniška pomoč, nato so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani, kjer je ostal na zdravljenju. Kot poroča policija, delavci med nakladanjem niso uporabljali varnostnih čelad. O dogodku so obvestili delovnega inšpektorja in državnega tožilca.
Delavcu stisnilo roko
Škofja Loka - V loškem podjetju LTH seje minuli petek dopoldne pri delu poškodoval 45-letni H. K. iz Kranja. Kranjčan je nadziral pravilno namestitev hladilne skrinje v stroju za zalivanje poliuretanske mase. Ena od skrinj se je nepravilno namestila v stroj in delavec je poskušal z. roko popraviti njeno namestitev, a pri tem ni preklopil na ročno vodenje stroja, čeprav bi moral. Zaradi tega mu je stisnilo roko ob tekoči trak. Poškodovano roko so mu oskrbeli v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer je ostal na okrevanju. S. Š.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš
ravnatelj
VALENTIN KAVČIČ
profesor
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Sodelavci in dijaki Gimnazije Jesenice
GORENJSKI GLAS »10. STRAN
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 27. avgusta 2002
Mountain bike klub Kranj je bil že osmič zapored organizator spusta z gorskimi kolesi s Sv. Jošta
Atraktivna proga znova navdušila kolesarje in gledalce
Več kot tri tisoč ljubiteljev atraktivnega kolesarskega spusta s Sv. Jošta je uživalo v nedeljski dirki, na kateri se je najbolj izkazal Janez Jamnik z Raven na Koroškem, najbolj nesrečno pa je dirko končal mladi Trboveljčan Nejc Barlič z zlomljenim vratnim vretencem - Polovica sponzorskega denarja zbranega z dirko bo znova namenjena kranjski
porodnišnici za nakup aparata CTG.
Sv. Jošt nad Kranjem - Letošnja tekma v spustu /. gorskimi kolesi je na pobočje Svetega Jošta /vabila še več gledalcev kot prejšnja leta, saj je bilo vreme tako njim kot tekmovalcem izredno naklonjeno.
Prireditev se je sicer začela že s petkovim neuradnim in sobotnim uradnim treningom, zares pa je šlo v nedeljo, ko seje na tekmi, ki je hkrati štela za slovenski pokal in (odprto) državno prvenstvo, zbralo več kot sedemdeset tekmo-
valcev in tekmovalk, med njimi tudi petnajst tujih.
Najatraktivnejša proga v Sloveniji
"Naš klub je organizator spusta z gorskimi kolesi z. Jošta že osmo leto po vrsti, četrto leto zapored pa del denarja, zbranega s spon-zorskimi sredstvi - saj vstopnine na tekmo ni - podarimo kranjski porodnišnici. Letos bomo prispevali za nakup aparata CTG za
Janez Jamnik je najhitreje premagal strmine Sv. Jošta.
spremljanje srčnega utripa ploda. Sicer pa ima naš klub trenutno med petdeset in šestdeset aktivnih članov, za nemoten potek prireditve pa skrbimo prav vsi. Priznanje nam s svojim obiskom vedno znova naklonijo gledalci, ki jih pride na tekmo med dva in tri tisoč, letos pa mislim, da jih je bilo celo več kot tri tisoč. Tudi tekmovalci radi pridejo na Sv. Jošt, letos je bilo ob domačih na startu tudi precej tujcev: Avstrijci, Italijani, Hrvati in Čehi. Naša proga je vsa leta praktično enaka, opravimo le nekaj manjših popravkov, pripravljati pa jo začnemo cn teden pred tekmo. Proga je zagotovo ena najtežjih v Sloveniji, je zelo atraktivna in zanimiva. Se pa dogajajo tudi lažje in malce hujše nesreče, letos jo je skupil mladi Trboveljčan, vendar po mojih podatkih poškodba k sreči ni težja," je po dirki povedal predsednik Mountain bike kluba Kranj Gora/d Čopek, ki skupaj s člani kluba že načrtuje novo prireditev, ko naj bi bila drugo leto na dirki še močnejša udeležba tujih kolesarjev:
Igor Salamon in Ines Hižar junaka Krvavca
Cerkve - Peti gorski tek na Krvavec je bil znova pravi tekaški praznik. Eminentni tek je leto po evropskem prvenstvu, za izvedbo katerega Cerkljani še vedno dobivajo samo pohvale, veljal za državno prvenstvo in peti tek v sezoni za slovenski pokal. Hkrati pa je bil tek od spodnje postaje žičnic do vrha smučišč na Zvohu, oz. od Gospince do vrha Zvoha za mladince in dekleta, torej tokrat znova izpeljan na prvotni trasi, izbirni tek za nastop na svetovnem prvenstvu septembra v Innsbruc-ku. Udeležba 166 tekačev tako sploh ni presenečenje.
"Gorski tek se kar lepo razvija. Presenetljivo veliko tekačev se zbere na startu, glede na to, za kako zahteven šport gre," je bil na množico 100 članov in veteranov na startu presenečen Sandi Ma-rinčič iz. Vodic, sicer znani jadralni padalec, ki je na tek pripeljal kar celo družino. Le žena zdravnica je bila gledalka. Ker gorski tek velja za najbolj enostavni šport - presenečenj ni veliko - vse se odvija le na osnovi tekaških/pohodnih sposobnosti, je bilo na Zvohu tudi hitro vse jasno kot vreme.
Najpomembnejši domači tek v sezoni sta po pričakovanjih dobila v velikem slogu prva favorita Igor Šalamun in Ines Hižar, tekačica Olimpije. Šalamun, ki seje že udomačil v kamniškem klubu KGT Papež, je za 1:12 minute izboljšal tudi dosedanji rekord teka tokrat četrto uvrščenega Jožeta Čeha (Lenart). Nov rekordni čas teka od dna do vrha krvavških žičnic, mimo Davovca, Gospince, v Tiho dolino, mimo doma na Krvavcu je 54 minut in 56 sekund. "Letos sem že izgubil rekorda na Grintavec in Sv. Primož, enega pa sem tokrat dobil nazaj, kar je bil nemara moj prvi cilj," je samostojni tek na rekord opisal Šalamun. Naslov državnega prvaka v teku navkreber je pri njem že tra-
Na startu tekme na Krvavcu.
dicija zadnjih osmih let, ki jo je prekinil le lani, ko na teku na Kriško goro ni nastopil, dobil pa potem naslov v teku gor-dol. 13 prvenstvo v teku navkreber je med dekleti dobila gospodična vzdržljivosti v hribih Ines Hižar. Da bi izboljšala lastni rekord teka, soji na strmini zmanjkale štiri sekunde. Sestre Tine, da bi jo ogrožala, ni bilo na start zaradi bolezni. "Še v petek sem bila s fakulteto na planinskem pohodu na Triglav, zalo sem utrujena. Zmorem hitreje. Ker sem imela zjutraj povišan srčni utrip v mirovanju, sem vedela, da ne bo nič z izboljšanim časom," je pristavila Ines, ki bo imela v prihodnjih letih veliko dela z obetavno 15-letnico Matejo Kosovelj, tokrat že drugo v cilju. Sicer prvakinjo med mladinkami. Med mladinci je prvak njen brat Mitja.
Na Gorenjskem so okolja, kraji, ki v gorskem teku oz. nasploh v hribovskih športih prevladujejo. Žiri na primer. Marko Šubic je z bronasto kolajno med člani dosegel največji uspeh kariere, Goran [kič je bil presenečenje na osmem mestu, trener Borut Malavašič 14., absolutno, sicer 12. med člani. Njegovi varovanci, Peter La-
movec srebro med mladinci in Neli Mlinar četrta med mladinkami. V njihov okoliš sodi tudi Lojze Oblak, tretji med starejšimi veterani, ki se posebej pripravlja na triatlon Jeklenih. Vasica Godešič morda prispeva največji delež udeležbe, sad pa je mladinka Petra Draksler, druga med mladinkami. Okoliš Begunj zastopa Boštjan Hrovat (7. med člani). Škofje Loke Matjaž. Cotar (9.), Šenčurja Klemen Triler (17.) "Triglavski" tekač Franci Tcraž jc bil deseti med vsemi in drugi med mlajšimi veterani, za Stojanom Melinccm i/ Kobarida, prvim zasledovalcem Šalamuna. Prva soseda Hi-žarjevih iz Medvod je Petra Šink, pritekla bron med članicami. Kamničani KTG Papež, pa imajo poleg "sposojenega" Šalamuna še cel kup visokih mest; Sebastjan Zarnik absolutno peti, Matej Krebs šesti. Metod Močnik (13.), Tomo Petek (15.), Ivan Urh tretji med veterani A, Uroš Tomec je prvak med starejšimi dečki, Katja Tomec tretja med deklicami. Klemen Markuš drugi med mlajšimi dečki. Reprezentanca bo zafadi nekaj odpovedi dokončno sestavljena v prihodnjih dneh. Metod Močnik, foto: Gorazd Kavčič
"Naše ambicije so, da tekmovanje postane še močnejše, kar pomeni, da se bomo drugo leto pri mednarodni kolesarski zvezi prijavili /a tekmovanje, ko bodo točke s tekme štele tudi za svetovni pokal. To pa pomeni, da bo tekmovanje še zahtevnejše in še bolj atraktivno. Upamo, da bomo imeli pomoč sponzorjev. Letos jc bila naš generalni sponzor Mestna občina Kranj, pomagali pa so še: LDS, Elan, Zavarovalnica Triglav, Lek, Zavarovalnica Slovenica, Center Mladih Kranj, Avtohiša Vrtač Kranj, Hervis sport, Alpetour Remont Kranj, Fotokopiranje Bil-ban, Adria pool, Občini Preddvor in Šenčur, Dcžnikarstvo Jenko, Kolinska, Gorjan Franci - Globus, lokal dr.Fig, Panelektronik, Uni-lever, Radio Antena 1, Tomas sport, Dom na Sv. Joštu, Bantale comerce diskont Tržič, Kolesarski center Giant Kranj, Dark Dog, Bar Stara Pošta, Poet, Klimatske inštalacije Belehar in še nekateri drugi, ki se jim za denarne in praktične prispevke najlepše zahvaljujemo," v imenu kluba pravi Gorazd Čopek. '
Pogumni Jamnik najhitrejši
Seveda ves trud organizatorjev ne bi bil vreden veliko, če ga ne bi nadgradili pogumni tekmovalci in celo nekaj tekmovalk, ki so se poganjali s Sv. Jošta proti njegovem vznožju. Na 3,8 kilometrov dolgi progi je na koncu v najmočnejši moški kategoriji slavil Janez Jamnik (Fanatic Enduro) s časom 4:21,40, drugo mesto je osvojil Rok Podbevšek z. dobrimi štirimi sekundami zaostanka, tretji pa je bil Tadej Trobovšek (oba Calcit Kamnik).
Za spuštaše so padci nekaj običajnega, prehuda.
sreča pa je, če poškodba ni
Od članov domačega kluba je bil najboljši Črt -  Biil Šlivnik
(MTB Klub Kranj), študent Fakultete za šport, ki je osvojil četrto mesto. "Odkrito povedano, seje treba zahvalili organizatorjem, ki so izvrstno izpeljali tekmo. Kot tekmovalec sem bil res zadovoljen z vsem po vrsti in upam, da bo še kaj tako dobrih prireditev. Zame je dirka z Jošta zagotovo ena najlepših tekem v Sloveniji in na koncu sem zadovoljen tudi z uvrstitvijo, saj sem imel pred kratkim težave s poškodbo in se nisem mogel najbolje pripraviti," je poudaril Črt, sicer doma iz Slovenskega Javorni-ka pri Jesenicah, ki se ob uspešni
m sponzor spusta z gorskimi kolesi "Jošt 2002'
karieri, v kateri nastopa tudi na največjih tekmovanjih (želi si nastopiti tudi na olimpijskih igrah), zahvaljuje vsem, ki mu pomagajo pri opremi (Scott. Vcps, Svat,..) in pripravi kolesa.
Dobro pa so morali kolesa in mišice imeti pripravljene tudi ostali tekmovalci, posebno tisti, ki so zmagovali v svojih kategorijah. Tako je bila med ženskami najboljša Italijanka Flavia Tracchi (Pro bike riding team) s časom 5.31:63, drugo mesto je osvojila Tanja Jerman (MTB Trbovlje) s časom 5.33:37, tretje pa Nika Vrhovnik (Calcit Kamnik), s časom 6:11:92.
V mladinski konkurenci je naslov državnega prvaka s časom 4.39:11 obranil Boštjan Volf (Snurfclub), ki je zmagal pred Andražem Jeršinom (MTB Trbovlje) in Italijanom Cristianom M urarom.
Pri amaterjih je slavil domačin Borut Zupan (MTB klub Kranj) s časom 4.40:65, drugo mesto je osvojil Robert Markič (Snurfclub), tretje pa Hrvat Josip Zorko (Šišmiš) Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Začetek tudi v gorenjski nogometni ligi
Konec tedna so izžrebali pare osmine finala nogometnega pokala Slovenije, k ekipi Britofa pa 11. septembra prihajajo nogometaši Maribora Pivovarne Laško.
Kranj - Konec tedna so nogometaši v najmočnejši slovenski ligi Si.mobil odigrali že 6. krog. Najbolj razburljiva je bila tekma v Velenju, kjer je ekipa Rudarja gostila Vega Olimpijo, ki seje prvič predstavila z. Robertom Prosineč-kim. Ta je zabil tudi odločilni gol, Vega Olimpija pa je zmagala 1:2 (1:0). Ostali" rezultati: CMC Pu-blikum - Koper Sport Line 3:3 (2:2), Gorica - Korotan 2:1 (0:0), Ljubljana Viator&Vektor - Primorje 0:4 (0:0), Dravograd -Mura 2:1 (2:1), Maribor Pivovarna Laško - ERA Šmartno 0:0. Na lestvici vodi ekipa Kopra Spori Line s 13 točkami.
V 2.SNL je ekipa Triglava gostoval pri Livarju v Ivančni Gorici ter izgubila z. 1:0 (0:0). Dom-ž.alčani so doma gostili GPG Grosuplje in z rezultatom 1:1 (0:1) iztržili točko. Na lestvici vodi ekipa Jadrana Pivovarne Mahnič z 9 točkami.
S 3. krogom se je nadaljevalo tudi prvenstvo v 3.SNL - center. Ekipa Šenčurja Protect GL je gostila Factor Šmartno in izgubila
0:1 (0:0), ekipa Kamnika je z. SLT Centrom Slovan igrala 0:0, Avto-debevc Dob in Vrhnika Blagomix sta se razšla z rezultatom 2:2 (1:1), Slaščičarna Šmon in Britof sta igrala 3:3 (1:2), Rudar Trbovlje in Zarica 0:0, Alpina in Svoboda 2:2, Elan 1922 in Status Kolpa pa 4:3 (2:2). Na lestvici s po sedmimi točkami vodijo Svoboda Ljubljana, Factor Šmartno in Britof.
Ta konec tedna pa so 1. krog odigrali tudi nogometaši v 1. gorenjski ligi. Rezultati: Ločan -
VATERPOLO
Domel Železniki 2:0 (0:0), Naklo - Sava 2:0 (0:0), Visoko - Horvej Jesenice 1:5 (1:3), Lesce - Vele-sovo 0:1 (0:0), Bitnje - Polet 0:2 (0:1).
V prostorih Nogometne zveze Slovenije pa so v petek izžrebali tudi pare osmine finala slovenskega pokala. Na Gorenjsko prihajajo aktualni državni prvaki, saj bo ekipa Britofa v sredo, 11. septembra, doma gostila Maribor Pivovarno Laško. Domžalčani se bodo pomerili z. ekipo Korolana.
Vilma Stanovnik
Kranj in Ljubljana sta se predstavila
Kranj - Prejšnji teden je v Beogradu potekal 12. svetovni pokal FINA CUP, na katerem so na koncu prvo mesto osvojili vaterpolisti Rusije, ki so v velikem finalu premagali ekipo Madžarske z 9:10. Veliko tekmovanje pa je izkoristil tudi predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Jože Jenštcrle, ki je v Beogradu predstavil evropsko prvenstvo, ki bo drugo leto v Kranju in Ljubljani. V Kranju bo namreč nastopilo 12 moških ekip, v Ljubljani pa 8 ženskih. Najboljše tri ekipe tega prvenstva se bodo nato predstavile na svetovnem prvenstvo v španski Barceloni. J.M.
David Špiler je nastopal za slovensko reprezentančno ekipo evropskih mladinskih rokometnih podprvakov
Pri igranju rokometa res uživa
Borbenost, iznajdljivost, predvsem pa užitek pri igri so najpomembnejše lastnosti 19-letnega Davida Špilerja iz Križev pri Tržiču, ki se je skupaj z ostalimi našimi igralci mladinske rokometne reprezentance prejšnji teden iz evropskega prvenstva v Gdansku vrnil s srebrno kolajno - Ob koncu tekmovanja so ga organizatorji razglasili
za najboljšega igralca prvenstva na levem krilu.
Križe pri Tržiču - Slovenski rokomet je v zadnjih letih doživel že veliko lepih in zmagoslavnih trenutkov, enega najlepših pa so prejšnji teden dočakali člani naše mladinske rokometne reprezentance, ki so v Gdansku na Poljskem osvojili srebrno kolajno in postali podprvaki Evrope. Boljši od njih so bili le domačini, Poljaki. V naši ekipi je pomembno vlogo igral tudi David Špiler iz. Križev pri Tržiču, ki je svojo rokometno pot začel v domačem kraju-
Kaj misliš, od kod tvoja ljubezen do rokometa?
"Za šport sem imel veselje od malega. Prav težko se spomnim, kaj vse sem treniral ... karate, ples, plezanje, namizni tenis, košarko ... V šestem razredu osnovne šole pa je prišel na našo šolo Andrej Kavčič, zelo dober in priznan rokometni trener, ki nas je fante videl igrati rokomet. Začel seje ukvarjati z nami, tukaj v Krizah smo začeli trenirati, prijavil nas je na prva tekmovanja. Res nam je šlo dobro, saj smo bili vsako leto boljši in dosegali smo lepe rezultate tudi v slovenskem merilu. Prvo leto smo bili osmi do šestnajsti, nato že peti do osmi, leto kasneje četrti, nato tretji in drugi ... Če bi ostali skupaj, bi se lahko zgodilo še marsikaj. Tako pa smo imeli v Tržiču preslabe pogoje, nismo imeli primerne dvorane, bili smo domačini v Kranju, ker je bil Kranj pač najbliže. Zato nam tudi ni več uspelo ostati skupaj. Ker pa sem želel
David Špiler je med največjimi upi slovenskega rokometa.
napredovati, sem se nato priključil ekipi Preddvora."
Že zelo mlad si zaigral za ekipo škofjeloškega prvoligaša Terma. Letos odhajaš k slovenjegraške-mu Preventu. Zakaj?
"Ko sem igral za ekipo Preddvora, so me opazili rokometni strokovnjaki iz. Škofje Loke in tako sem pred dvema sezonama postal član Terma. Igranje pri prvoligašu mi je bilo všeč, imel sem precej spodbude, čeprav je bilo v klubu tudi nekaj pomanjkljivosti. Da sem po zadnji sezoni iz Škofje Loke prestopil v Prevent. pa jc bil odločilen odhod trenerja Ilije Pi-ljeviča, ki jc prav tako loški klub zamenjal za slovenjegraški. Trener Piljcvič me jc namreč veliko
naučil, je res odličen trener in tako sem se tudi jaz - na povabilo iz. Preventa - odločil, da grem v nov klub. V Slovenj Gradcu sem dobil stanovanje in pred evropskim prvenstvom smo že tri tedne trenirali skupaj, sedaj pa znova odhajam na treninge in priprave."
Pri devetnajstih letih gotovo še nisi končal s šolanjem. V katero šolo hodiš?
"Sem dijak športne gimnazije v Šiški, kjer imam individualni status, tako da delam šolo po izpitih. Vendar pa izpite delam redno."
Kako pa se je začelo z nastopi za reprezentanco?
"Za reprezentanco igram že kakšne tri, štiri leta, vendar pa doslej še nisem nastopil na kakšnem večjem uradnem tekmovanju. Tako je bilo to evropsko prvenstvo na Poljskem - razen igranja kvalifikacij - zame prva res velika preizkušnja, saj sem se pred zadnjim evropskim prvenstvom v Luksemburgu poškodoval."
Pred odhodom na Poljsko je bil cilj reprezentance, da osvoji peto mesto. Ste fantje in trener vedeli, da ste se sposobni boriti celo za kolajne?
"Ja, po uspešnih kvalifikacijah, ko smo premagali ekipi, kot sta Španija in Nemčija, smo že nekako vedeli, koliko smo vredni in da lahko igramo za kolajno. Vendar pa tega cilja nismo želeli izpostavljati, morda tudi ne zaradi medijev, saj se je trener bal dodatnega pritiska."
Za velike uspehe pri ekipnih športih je navadno pomembno,
Visoki cilji mlade košarkarske ekipe
Radovljiški košarkarji so že začeli s pripravami na novo sezono, v kateri se želijo dokazati s pomlajeno ekipo in atraktivno igro.
Radovljica - Radovljiški košarkarji so s treningi na novo sezono začeli v sredini tega meseca, trajali pa bodo vse do 10. oktobra, ko se začne prvi krog tekmovanja v 1. B SKL. Tako bodo imeli na voljo dva meseca, da se dobro pripravijo na letošnjo že sedmo sezono v drugoligaški konkurenci.
Ekipo sta od lani zapustila le odličen strelec Zoran Kešelj, ki bo svojo košarkarsko pot nadaljeval v Banja Luki (Igokea) in center Miloš Cujevič, ki se je odločil za nadaljevanje kariere v Kranju. Ogrodje ekipe se je tako od lani le malce spremenilo.
V ekipi ostajajo in seveda marljivo trenirajo: Primož Samar, Boštjan Šmid, Miha Sfiligoj, Matej Bunderla, Aljaž Urbane in Gaber Rekelj. Lani so manj priložnosti dobili Matija Steg-nar, Gašper Budkovič, Janez Rozman in Peter Jensterle, tu sta še povratnika Andraž Starič in Igor Vincetič. Med okrepitvami velja na prvem mestu omeniti nosilca zlate medalje z. M EP (Ohrid 2001) Matica Vidica, veliko pa v klubu stavijo tudi na dva odlična mlada organizatorja igre Marka Dimnika in Đorđa Đoki-ća. Na kaljenju v KK Radovljica pa bo eno sezono tudi Jan Mesič. Matic, Marko in Jan so bili lani člani KK Bežigrad, Dorde pa je v Radovljico prišel kot prost igralec.
Veseli tudi dejstvo, da je v Radovljici kot trener članske ekipe (in tudi ekipe do 20 let) ostal Tone Corel. Ob Tonetu bodo v klubu kot glavni trenerji delovali Še Janko Stanek (mladinci in kadeti), Miran Cilenšek (Vesela košarka), kot trener pa se v klub vrača tudi nekdaj trener članske ekipe Roman Dežman. Trenerske zadolžitve je po novem dobil tudi Primož Samar, sicer diplomant Fakultete za šport, ki bo skozi vso sezono skrbel za telesno pripravljenost članske ekipe.
"Menim, da s to ekipo ne bi smeli imeti težav z obstankom v 1. B SKL. Rad bi pohvalil upravni odbor kluba, na čelu s predsednikom Simonom Zoretom, ki je v klub pripeljala prave igralce. V ekipi imamo tako dva mlada igralca, ki sta v zadnjih dveh letih dobila medaljo na MEP (Aljaž Urbane je letos na MEP osvojil srebrno medaljo op. p.), ostali pa ne zaostajajo prav dosti. U O kluba se trudi, da bi v našo sredino pripeljali še izkušenega visokega igralca. S tem bi cilji seveda še nekoliko porasli. Prav za konec bi rad poudaril, da vsa šestnajsterica igralcev enakovredno konkurira za mesto v ekipi," pravi trener Tone Corel.
Dalj časa so znani tudi dolgoročni cilji KK Radovljica. Košarkarski delavci v Radovljici so si namreč kot dolgoročni cilj zadali igranje v 1. A SKL v sezoni 2005/06. Ekipa je sicer zelo mlada, a s trenerjem, kot je Tone Corel, mladi igralci lahko le napredujejo. Če bo ostalo ogrodje te ekipe skupaj vsaj še dve sezoni, se za izpolnitev ciljen ni potrebno bati. A za tisti "pravi boj" za pr-voligaško konkurenco bo vendar-
KOSARKA
le potrebno v Radovljico pripeljati izkušenega visokega igralca. To pa so le novi izzivi za vse delavce v KK Radovljica. Predsednik KK Radovljica, Simon Zore, je ob tem povedal: "Lani smo se sicer za las izognili izpadu v 2. SKL. Toda tudi, ko nam je kazalo zelo slabo, od svojih ciljev nismo odstopili. Letos smo ekipo ponovno okrepili z. novimi mladimi igralci, kajti zavedamo se, da je prihodnost le v mladi perspektivni ekipi, na čelu s kvalitetnim trenerjem. Zavedamo se, da delujemo na prostoru, kjer je ogromno odličnih športnikov (olimpijska zmagovalca Iztok Čop in Luka Špik, odlični plavalci z. Alenko Kejžar, Tamaro Sambrailo in Anjo Klinar na čelu, večkratni svetovni prvaki v padalstvu na čelu z Ireno Avbelj ... op.p.) in kjer skorajda ni več možno priti do novih sponzorjev. Vendarle bi na tem mestu prosil vse, ki imate radi radovljiško košarko, da nam pri uresničitvi naših ciljev kakorkoli pomagate. Veseli borno vseh sponzorjev, prav tako pa bomo veseli vsakega novega gledalca, ki se nam bo pridružil na tribunah SGŠ v Radovljici." Goran Lavrenčak
da je moštvo res uigrano - tako na igrišču kot zunaj njega. Je bilo pri vas tako?
"Kot ekipa se res odlično razumemo. Čeprav smo iz različnih koncev Slovenije, se družimo tudi v prostem času. Res smo pravo moštvo, med nami ni zavisti. Morda se v tem razlikujemo od prejšnjih tako imenovanih "zlatih" generacij, ki so imele odlične posameznike, vendar so prišle le do petega mesta, saj se kot ekipa nekako niso mogli prav ujeti."
Ob koncu tekmovanja so te izbrali za najboljšega igralca evropskega prvenstva na levem krilu. S čim misliš, da si se tako izkazal?
"Mislim, da z borbenostjo in iznajdljivostjo. Moje običajno mesto namreč ni levo krilo, navadno v klubu igram na poziciji-enega zunanjih igralcev, srednjem, levem ali desnem. Vendar pa sem dokazal, da lahko dobro igram tudi na krilu."
Kaj ti pomeni rokomet?
"Kar nekaj časa sem iskal svoj šport, resno sem razmišljal celo o košarki, danes pa mi seveda ni žal, da sem se odločil za rokomet. Mislim, da imam za to igro res vse sposobnosti, najbolj odločilno pa je, da v rokometu res uživam."
Rokomet je precej groba igra. Nekaj težav s poškodbami si že imel?
"Edina resna poškodba je bil zlom prsta na nogi, to je bila edina resna poškodba in še sedaj imam železo v nogi. Ostalih hujših težav pa zaenkrat na srečo ni bilo, čeprav udarcev, posebno na nos, ne štejem več."
Pred teboj je še kar veliko rokometnih let, prvi velik preizkus za reprezentanco pa je nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Braziliji, kamor ste se z drugim mestom na Poljskem uvrstili neposredno. Kakšne načrte delaš sam pri sebi?
GORSKI TEK_
Prijave za Slovenski alpski maraton že prihajajo
Preddvor - Klub Trmastih iz Preddvora bo v soboto, 14. sep-
Vaška košarka
Kropa - Ob letos obnovljenem kroparskem bazenu se je v soboto v prelepem vremenu pomerilo 7 ekip v trojkah. Po pričakovanju je, po devetih tekmah predtekmovanja. zmagala ekipa Kerovi 191, na čelu z nosilcem srebrne medalje na letošnjem MEP, Aljažem Urbancem. V ekipi so bili še Gašper Budkovič, Igor Vincetič in Alen Maric. Najstarejši igralec celodnevnega je bil Miro Franko, letnik 1950.
Rezultati - polfinale: Kerovi 191: White S 21:15, Kronce : Pizzera Račka 21:18, sedmo mesto: veterani Kropa, za peto mesot C bar Kropa : The team Radovljica 21:15, za 3. mesto Picerija Račka Dolenjske Toplice : VVhite s Radovljica 22:2, za 1. mesto: Kerovi 191 Radovljica : Kronce Kranj 21:13.
Le nekaj kilometrov stran so se na Lancovem zbrali na vsakoletnem turnirju štirih vasi. Letos je pokal za zmagovalca pripadel košarkarjem Brd. Rezultata: za 1. mesto Brda - Spodnje Lancovo, za 3. mesto: Zg. Lancovo : Lipnica 23:22. Goran Lavrenčak
tembra, organizator Slovenskega alpskega maratona, na katerem pričakujejo več kot sto domačih in tujih tekmovalcev.
Kot je povedal vodja organizacijskega odbora Iztok Boltez, je za 50-kilometrsko preizkušnjo prijavljenih že 48 tekačev iz desetih držav. Trasa maratona bo enaka kot lani. Start bo ob 8. uri v Preddvoru, tekači pa se bodo podali prek vasi pod pobočji Storžiča (Mače, Bašelj, Golnik, Križe) do Tržiča ter se povzeli na Kofce. Najlepši del poti bo po planinah pod Košuto, nato pa se bodo podali pod Plešivec in mimo Pečovnika ter se spustili na Jezersko, kjer naj bi bili najhitrejši že okoli 12. ure. Na progi je 1.290 metrov vzponov in spustov.
"Novost letošnje prireditve je 10-kilometrski tek s startom in ciljem na Jezerskem. Start teka bo na športnem igrišču ob 10. uri, cilj pa pri Planšarskem jezeru. Na progi je 150 metrov vzponov in prav toliko spustov. Za razliko od 50-kilometrskega teka se tekači na krajši progi lahko prijavijo tudi zadnji dan do pol ure pred startom," pravi Iztok Boltez, ki obljublja, da na Jezerskem 14. septembra ne bo dolgčas niti navijačem in ostalim obiskovalcem, saj pripravljajo tudi spremljajoč program, ki ga bo vodil Kondi Pižorn. Vse ostale podatke o SAM - u lahko najdete na spletni strani www.boltez.si/maraton ali pa Iztoka Bolteza pokličete po telefonu 041 647 509.
Vilma Stanovnik
David uživa v igri in se odlikuje po borbenosti ter iznajdljivosti.
"Najprej me čakajo klubske obveznostim, nato pa priprave na svetovno prvenstvo. Če bom dobro igral, me počasi čaka trkanje na vrata članske reprezentance in igranje za člansko reprezentanco
TEK NA ROLKAH
je zagotovo moja največja ambicija. Seveda to pomeni tudi igranje na največjih članskih tekmovanjih, morda kdaj tudi na olimpijskih igrah." Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Smučarski tekači uspešni v Italiji
Kranj - Minuli konec tedna so se v Galiu v Italiji tekači ŠD Planica, TSK Bled in SK Črna udeležili tradicionalnega memoriala Fabia Crc-stanija v teku na rolkah, ki velja za največjo tovrstno tekmovanje v srednji Evropi. Med več kot 200 nastopajočimi iz. osmih držav so slo venski tekmovalci dosegli dobre rezultate. Člani so se pomerili na 11-kilometrski progi. Zmagal je Italijan Pillercotter, najboljša Slovenca pa sta bila tekmovalca ŠD Planica, Soklič na petem in Jakša na sedmem mestu. Člani so se pomerili tudi v 400-metrskcm sprintu na izpadanje, kjer je bil naš najboljši znova Soklič na petem mestu. Članice so tekmovale ha 6,5 kilometrov dolgi progi, na kateri je bila najhitrejša Italijanka Belmondova, Nataša Lačen (SK Črna) pa je na tretjem mestu za njo zaostala dobro minuto. Pri mladincih je bil naš najboljši Zupan (TSK Bled), kije bil drugi, Grilc (ŠD Planica) pa peti. Pri mladinkah sta bili najhitrejši Slovenki Baričeva (ŠD Planica) in Rimahazijcva (TSK Bled) na drugem oziroma tretjem mestu.
Rezultati: člani - 1. Pillercotter 30:24, 2. Fauner 30:53. 3. Marioti 31:09 (vsi Ita), 5. Soklič 31:58, 7. Jakša 32:15 (oba ŠD planica); člani šprint - 1. Yutsen (Fin), 2. Pertille, 3. Catarinussi (oba Ita). .% Soklič; članice - 1. Belmondo 19:54, 2. Santer 20:04 (obe Ita), 3, Lačen 21:04 (SK Črna); mladinke - 1. Aguarez 22:42 (Špa), 2. Barič 23:59 (ŠD Planica), 3. Rimahazi 24:05 (TSK Bled); mladinci - l.Fernandez. 16:32 (Špa), 2. Zupan 19:38 (TSK Bled), 5. Grilc 21:07 (ŠD Planica). B.T.
Z rolkami znova v Tržič
Tržič - Tudi letos bo Tržič prizorišče mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah. Prireditev bo letos že deseta, potekala pa bo to soboto, 31. avgusta, v okviru tradicionalne "Šuštarske nedelje". Tekmovanje poteka od Tržiča proti vasi Lom, proga pa je za različne kategorije različno dolga. Tako na 4,5-kilometrski progi tekmujejo mlajši in starejši dečki ter deklice, na 6,5-kilometrski progi tekmujejo mlajši mladinci in ostale ženske kategorije, na najdaljši. 8,5-kilometrski progi pa starejši mladinci, juniorji. člani in veterani. Start prve kategorije bo ob 9.30 uri, start zadnje pa ob 11.30 uri. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri pri domu krajanov v Lomu, kjer bo med 12. in 14. uro potekal zabavni program s tekmovanjem članov častnega odbora. V.S,
KOLESARSTVO__
Pester kolesarski vikend
Kranj - V soboto je bilo na dirkališču v Stražišču državno prvenstvo za dečke. Izmed Gorenjcev se je z dvema naslovoma državnega prvaka najbolje izkazal Nejc Rakuš iz kolesarskega kluba Perftech Bled. Rakuš je bil med dečki B najboljši v disciplinah vožnja na 2000 m in vožnja na 500 m. Med dečki C je tri medalje osvojil Savčan Tomaž. Šerek in sicer v disciplinah, vožnja na 500 m je bil tretji, v kriteriju in v vožnji na končni cilj pa je bil dvakrat drugi. Med dečki A se je v vožnji na 2000 m izkazal še Savčan Matej Abruč s tretjim mestom in njegov klubski kolega Tadej Bernik s četrtim mestom na 500 m.
V soboto in nedeljo je na Štajerskem potekala prva etapna kolesarska dirka za mladince "Po Štajerski". V konkurenci 100 kolesarjev $0 se izkazali tudi mladinci Save. saj so od treh etap zmagali kar dve. Miha Švab je zmagal drugo etapo gorski kronometer, Gašper Pilar pa tretjo etapo. V skupnem seštevku je po treh etapah Miha Svab osvojil drugo mesto, Janez. Rozman pa je osvojil modro majico /a najboljšega gorskega kolesarja. TJP.
V starih glasbilih je duša preprostega človeka
Darko Korošec iz Ljubljane se že sedem let ukvarja z izdelovanjem starih slovenskih in tujih glasbil. Do sedaj mu je uspelo izdelati kar 29 različnih glasbil, na katere se da tudi igrati. Delo mu je v izziv in veselje, in pred njim so še številna glasbila, ki bi jim rad ponovno vdahnil življenje.
Je edini mojster v Sloveniji, ki se je lotil izdelovanja starih glasbil v tako velikem obsegu.
A pol do veselja in uspeha, ki mu ga prinašajo danes njegova glasbila, je bila dolga. Po poklicu je sicer električar in je bil zaposlen v Iskri v Stcgnah. dokler ni šla v stečaj. Nato je moral najti druge vire zaslužka in je nekaj časa opravljal tudi razna akvizi-terska dela. V eni od poletnih sezon je na morju spoznal izdelovalce nakita in se poizkusil tudi sam. Bil je eden prvih v Sloveniji, kije delal specialni kovan nakit iz poldragih kamnov. V Ljubljani na Tromostovju in na Čopovi ulici pa je s prihodom Perujcev nastopila velika konkurenca s cenejšim perujskim nakitom. Prodaja se je ustavila, zato jc vse skupaj prodal in šel v Azijo za pol leta. V Indiji in na Sri Lanki seje navdušil nad bambusom. Sprva je izdeloval manjše kolibice in nekaj pa ga je pripeljal kar s seboj domov: V Sloveniji se je razgledal, če kje raste in ga je našel na Primorskem, kjer ga je veliko. Po vrnitvi je bilo potrebno začeti novo pot. Na potovanju je od popotnikov Spoznal didžiridu. staro avstralsko glasbilo, ki ga je zelo prevzel, zato ga je napravil kot prvo glasbilo iz bambusa. Začel se je učiti igrati nanj, /raven naredil še kakšno ropotuljico in hitro imel dve, tu različna glasbila, na katere je igral. To gaje navdušilo in pokazala se mu je pot naprej. Najprej je začel iskati literaturo slovenskih ljudskih glasbil, naredil lončeni bas, trstenke in lubnato piš-čal. Komisija je glasbila ocenila pozitivno, tako daje odprl obrt in začel delati le tri glasbila in di/.i-ridn. Dobil je izhodiščno točko izziva: iskati literaturo in delati raznorazna ljudska glasbila, ki jih ni na našem trgu, ki so pozabljena, ki jih nihče več ne vidi, ne dela. Vsako leto je bilo na spomlad nekaj več časa za raziskovanje, in vsako leto našel dva, tri nova glasbila. To si je /adal, splejal in tudi naredil. V šestih, sedmih letih delovanja obrti mi je uspelo izdelali 29 starih glasbil, na katere se lahko tudi igral
Slovenske trstenke.
Katera slovenska glasbila, ki so bila včasih zelo uporabljena, so danes pozabljena ?
Najbolj poznan je bil nedvomno lončeni bas. gudalo, čuki muki, prda, vugaš, vipljenak... Teh imen je bilo, kolikor je bilo vasi. Pri nas je bil zelo razširjen in najdlje se jc zadržal v Beli krajini. To je bilo eno lepših ritmičnih glasbil, saj nismo poznali bas kitare. Harmonika, lončeni bas in trstenke so bili slovenska glasba, zato sem lončni bas začel izdelovati po stari tradiciji tudi kot prvo glasbilo. Bilo je veliko težav, saj so opne večkrat počile, tako da je bilo potrebno strankam tolmačiti, da ga morajo imeti doma na določeni temperaturi. Vendar so opne še
Avstralski didžiridu za dušo.
vedno pokale, saj lončeni bas ni bilo namensko glasbilo kakor harmonika, na katerega bi se dalo igrati leta in leta, saj so gopodinje v teh črnih loncih kuhale. Kadar je bil pust ali ob kakšnih drugih večjih praznikih, so doma zaklali svinjo, dali meh na lonec in igrali, dokler ni počil, nakar so lonec ponovno uporabljali za kuho. Tu je nastopilo prvo spoznanje, da je stara ljudska glasbila problem prenesti v dolgotrajno uporabo. Zato sem lončenemu basu posvetil še toliko več pozornosti, kako naravne materiale usposobili in obdelati, da bi bila trajna. Lahko bi dal kakšen pergament ali plastiko, vendar to potem ni več stara tradicija. Sčasoma sem po številnih uspelih in neuspelih študijah prišel do svoje tehnologije, po kateri sedaj delam in sem daleč naokoli edini, ki je dosegel kvaliteto i/ naravnih materialov. To je bil tudi moj nadaljnji izziv izdelovanja vseh glasbil in jih priredititi za Evropo, saj zahtevajo afriška in azijska glasbila /a evropsko področje drugačno izdelavo, ker imamo tu drugačno klimo in drugačne razmere: centralno ogrevanje, vlaga in podobno. S tem je bilo kar nekaj dela.
Za Slovenijo so značilne še trstenke. ki so v svetu poznane kot Panove piščali, a so bile pri nas drugačne. Podatki o starih glasbilih so slabi, nekaj malega zvem na različnih sejmih. Slovenske trstenke 80 bile edinstvene v svetu, saj so jih izdelovali iz trstike, zelo tankih palčk, da je igralec lahko igral tri različne tone, ob straneh pa je imel še solo varianto. Morala jc biti tanjša cev in jo zapreti s čevljarsko smolo. K sreči sem našel starejšega čevljarja, ki jo je še imel. Naslednje glasbilo je bilo lubnata piščal. ki so jo delali pastirji pomladi, ko je drevo, leska ali karkoli drugega, začelo dobivati sok. Lubje so potolkli, notranji del balka pa so imeli /a spreminjanje višine tona. Piščal ni bila namenjena daljši uporabi, saj so jo uporabljali le dva, tri dni, ko je lubje oddajalo zvoke in jo, potem ko seje les posušil, zavrgli in
izdelali novo. Problem je napraviti repliko. Sam sem pri izdelavi v notranjosti uporabil kovino in jo predelal kot inekcijo iz. batka. Spomladi so delali lubnate piščali, jeseni pa trstenke. Na tak način so preživljali kratek čas. Ko sem naredil ta tri glasbila, je sledilo raziskovanje. Pred leti se je našel podatek, da so v Sloveniji delali tudi haloško žveglo. ki je bila v svetu prav tako edinstvena. Potrebno je bilo najti sredico slive, najti nekoga, ki bi jo posekal in najti podatke za izdelavo. Pri tem sodelujem z etnologi, s katerimi poizkušamo kaj narediti, z. muzeji, dobrodošle so osebne izkušnje. Ali si izdelal še kakšna druga slovenska glasbila?
Letos sem na razpisu za pristen ljubljanski suvenir izdelal čivnik, ki so ga uporabljali tičarji iz Trnovega v Ljubljani, ki so ptice lovili in gojili, pri lovu pa z njim oponašali glas ptice. Janez Bogataj iz Obrtne zbornice mi je dal izhodiščno točko o namenski uporabi čivnika pred 200 leti za lovljenje šoj. Z njim sem se pred tem že ukvarjal dve leti in mi ga je le uspelo izdelati.
Ali katera od slovenskih etno glasbenih skupin uporablja inštrumente, ki sijih ti naredil?
Pri nas je najbolj poznana skupina Kurja koža. Oni tudi sami izdelujejo glasbila, je pa kar nekaj skupin, ki jih tudi uporabljajo. V zadnjih dveh letih je opaziti večje zanimanje s strani folklornih skupin iz različnih krajev Sloveniji, ki sem jih že oskrbel z inštrumenti. Vzamejo haloško žveglo. trstenke, lončeni bas... Nekaj jih je shranjenih tudi v muzeju glasbil na Ptuju, v Zagrebu, v Južni Ameriki in ostalih tujih državah.
Je v zadnjem času kaj več zanimanja za slovensko ljudsko glasbo in njena glasbila?
Odkar jih jaz izdeluje, mislim, da je. Vprašanje je, kako je bilo prej. Če gledam samo lončeni bas, ki so ga v manjših izvedbah najprej kupovali tujci kot suvenir, ki so rekli, da so v mladih letih nanj tudi igrali. Zadnja leta pa se
je začelo dogajati, da ljudje pridejo z namenom, da bi določen inštrument radi imeli in ga uporabljali. Kot glasbila so zanimiva. Haloška žvegla je bila zadnja izdelana 1962 leta. Odkar jih izdelujem, sem jih kar nekaj prodal in se tudi uporabljajo. Včasih je bil velik problem najti nekoga, ki izdeluje stara glasbila.'Pri lončenem basu je bila zanimiva zgodba pri Pasijonu v Skofji Loki, kjer je bila tudi skupina ljudi, ki je igrala na lončene base. Ko so videli mojo stojnico, so se nad inštrumenti začudili, saj so jih iskali po vsej Sloveniji in šli celo na Češko k mojstru, da jim jih je naredil.
Posebnost pri mehu je bila, da se je sirkovo palico oslinilo, da je prst drsel po palici in izvabljal zvok...
Da, s slino, vodo, z. vinorn ali pa še čim drugim. Včasih so bile na veselicah zelo hude stvari. Danes se uporablja voda, saj zaradi vode in palice nastopi trenje in s tem zvok. Koža je svinjski mehur in še nekaj stvari, s katerimi premažem opno, da je dalj časa uporabna.
Materiali za inštrumente so bili navadno naravni, nekateri napravljeni celo iz plodov, na primer bučk?
To jc prekmurska bučka, ki so jo pri nas uporabljali tudi za vino in vodo, saj so dobro držale tekočino. Povsod po svetu, kjer ni bilo keramike, na primer v Afriki, so v ta namen uporabljali izvotljene buče. Naredili so tudi glasbilo. Marakeš jc bolj afriško glasbilo. Na osnovno obliko različnih oblik in zvokov, lahko je bila tudi keramična, se je napletel različen material, semena, ki so ostala notri, pa so dajala zvok. Lahko so jih dali tudi ven in so dobili drugačen zvok.
Raziskoval si tuja glasbila...
Se vedno je bil didžiridu tisti, ki mi je dajal duha in dušo in vso energijo, tako da sem zanj še posebej delal študijo, kako ga narediti in ohraniti za naše razmere. Izdeloval sem ga in je tudi edino glasbilo, na katero učim igranja, saj zahteva zaradi svoje specifike krožno dihanje, ki se gaje potrebno naučiti. Zal bi mi bilo, da bi ga kupec kupil in imel samo za okras. Želim, da ljudje nanj igrajo.
Kaj ti osebno daje in pomeni didžiridu ?
Verjetno zvok in sam izziv, kaj vse se da iz njega izvabiti. V osnovi je to votla palica, močan resonator, ampak, kaj vse se da iz njega izvabiti, preseneča. Še po
všeč ali pa ne. Če so jim, lahko to postane "pozitivna" zasvojitev. Širom po svetu ga zaradi krožnega dihanja že dalj časa uporabljajo za zdravljenje ljudi. Učijo jih tudi igranja in že samo poslušanje zvoka blagodejno vpliva na psiho in notranje organe. Jaz imam dojenčka, kije poslušal didžiridu, še ko je bil v trebuhu in pri treh mesecih, ko še nimajo socialnega nasmeha, se je široko nasmehnil, ko gaje zaslišal. Od prvega dneva uživa in verjetno zato, ker je to najbolj prvinski zvok in ima najnižjo oktavo, izvor zemlje. Avstralci so ga včasih uporabljali za sporazumevanje, tako kot danes mobitel.
Je v Sloveniji, kakšen igralec, ki se je pri tebi učil igranja na didžiridu in je potem nastopil kot glasbenik v skupini?
Sam sem imel skupino Uluru in jo štiri leta vodil, v kateri smo igrali avtorsko glasbo na domača in tuja ljudska glasbila in nismo
Nekaj slovenskih in tujih glasbil.
igrali avstralske glasbe, kot je to bilo včasih napačno razumljeno. Februarja sem jo kot vodja zapustil zaradi managerskega dela, saj na dveh stolčkih nisem mogel več sedeti. Verjetno skupina še obstaja. To so bili moji prvi učenci. Začelo seje s petnajstimi Ijud-
različnih velikosti, do azijskih bobnov, saj je imela vsaka država svojo obliko. Od Indonezije, Afrike, pa do Irana je okvirno štiri, pet vrst bobnov. Tu je še azijsko strunsko glasbilo, predhodnica kitare. Ko sem to naredil, sem se lotil hrvaške bisernice. Letos razvijam češki fujar, slovaške dude... Pred kratkim sem jih naštel 29, osem je slovenskih, ostali so tuji.
Ali dobiš vse materiale za izdelavo pri nas?
Materiali so v glavnem vsi slovenski, razen pri n'tari, azijskem strunskem glasbilu, je uporabljen kokos, ki je bil kupljen v trgovini.
Ga ni problem dobiti?
Pri materialih je največji problem dobiti ga. To je edini dejanski problem. Ce pogledam samo bučo. Mene na sejmu marsikdo vpraša, kako se buča posuši? Od stotih bučk, kijih dobiš še zelerie, se dobro posuši le deset. Nobeden jih v ta namen ne suši več in kot kupec sem odvisen poznati človeka, ki to še goji in sadi, ki ve, kdaj jo obrati. Za bambus sem na Primorskem odkril lep gozd še iz časa Jugoslavije, saj so ga izvažali cele vagone, česar nisem mogel verjeti. Rabili so ga za ribiške palice. Ta gozd zdaj kar malo obdelujem, ga sekam, saj tako veliko bolje raste. Za ostala glasbila pa je potrebno dohiti človeka-ki mu je glasbilo všeč in kije pripravljen za določeno izmenjavo in sodelovanje posaditi določeno stvar. Že pri sirku, ki se je nekoč uporabljal za lončeni bas, jaz pa sem ga nadomestil z. leseno lakirano bukovo palico, je bil problem. Včasih je vsaka kmetija nasadila sirk in ga uporabljala za sirkovo metlo in krtačo, danes ga ne sadijo več, ker ga uvažajo iz Makedonije. Torej je bilo potrebno dobiti kmeta, ki ga je bil pripravljen posaditi. Materiali in podatki, kako izdelati, so največkrat problem.
Boš šel še kaj raziskovat v Azijo ali kam drugam?
Nič več. Takrat je bil takšen čas, sedaj pa imam družino.
Rad ima stara glasbila, ki imajo lepe naravne zvoke.
Trenutno razvija češki fujer, oz. slovaške dude.
dvajsetih letih igranja bomo odkrili povsem nove zvoke. Daje neomejene možnosti igranja. Ima najbolj zemeljski in najbolj pristen zvok. Ljudem so didžiriduji
mi, z vztrajnim delom so odhajali, na koncu nas je ostalo osem, s katerimi smo resno delali. Rad sem igral, vendar sem se letos odločil, da bom več pozornosti posvetil raziskovanju in izdelavi glasbil. Izdali smo tudi CD in imeli veliko koncertov. Koncert na Trnfestu je obiskalo rekordno število ljudi.
Pa ostala glasbila, ki jih še izdeluješ? Tale veliki rožič?
No, velikega rožiča ne izdelujem, je naravno glasbilo, ki so ga v Južni Ameriki uporabljali v divjini za odkrivanje kač, kasneje pa tudi kot ritmično glasbilo. Izdelujem še harfice, kalimbe, rag-lje, okarine, tarabuka bobne, troblje, klove, drumeljce, zapestne ropotulje, afriške bobne, džembe
Pa te ima, da bi odkril še vet glasbil in da ti bi jih uspelo narediti?
Da. To sem si zadal. Rad bi napravil čim več različnih glasbil na katera se bo dalo igrati. To mi je v veselje in izziv. Po mojem so bila to ena najlepših glasbil, ki so izvirala iz. človekove duše in starega znanja. Naravni zvoki.
Kaj pogrešaš igranje?
Pogrešam, sploh didžiridu in včasih, ko se peljem v delavnico, se mimogrede ustavim na Ljubljanskem gradu, kjer je čudovita akustična kapelica in si za pol ure zaigram za svojo dušo. Čas je problem sodobnega človeka, saj kar naprej nekam norimo, zato si je ?a take stvari potrebno vzeti čas.
Katja Dolenc, foto: Tina Dok'
Torek, 27. avgusta 2002
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Država pomaga bolj
simbolično
Uradnih podatkov o pomočeh države tekstilni industriji v letošnjem letu še ni. V Gorenjski predilnici v Škofji Loki si
prizadevajo uresničiti sanacijski program.
Škofja Loka - Podatki o pomočeh države tej panogi sicer še niso uradni, vse pa kaže na to, da bo ta pomoč znatno manjša od pričakovanj. Med kandidati na razpise ministrstva za gospodarstvo je bila tudi Gorenjska predilnica in o uresničevanju sanacijskega programa te družbe in skromnem uspehu pri pridobivanju podpore države smo se pogovarjali z direktorjem mag. Miho Ješetom.
Letos ste pripravili sanacijski program Gorenjske predilnice. Kako se uresničuje?
"Za nami je prvi, lažji del tega programa, ki smo ga kar uspešno uresničili. Predvsem je šlo /a zmanjševanje števila zaposlenih, pri čemer je večina delavcev odšla po naravni poti. Več jc tudi prostovoljnih izhodov, kot smo pričakovali - boljši, nadpovprečni še vedno dobijo relativne) dobro zaposlitev v drugih podjetjih. V drugem kvartalu se je število zaposlenih zmanjšalo za 42 ljudi, od tega jih je 19 že delalo v drugih podjetjih. Dopustniških mesecih se nam je sicer zaposlenost nekoliko povečala, vendar niso naš problem le stroški delovne sile, pri nas so za rentabilno proizvodnjo previsoki vsi stroški. Največ nam pri reševanju prezaposlitev pomaga družba TCG Unitech, za katero smo celo prevzeli nekatera dela. Program zmanjševanja delovne sile za približno 100 ljudi bo po mojem mnenju do konca leta v celoti uresničen." Vse povedano zadeva proizvodne delavce. Bodo potrebna krčenja tudi v režiji?
"Tudi v režiji bo potrebno zmanjšati število delavcev, kar pa menim, da bo trši oreh, ki ga bomo morali streti v naslednjem letu. Tam verjetno ne bo šlo le s prerazporejanjem. Strokovni delavci nas sicer že zapuščajo - nekaj izhodov je bilo celo takih, ki si jih nismo želeli, težje bo z administrativnimi močmi. V proizvodni režiji bo potrebno zmanjšati za 10 do 15 ljudi, kar naj bi bilo uresničeno do prihodnjega februarja, v skupni režiji pa še za 20 do 30 ljudi, pri čemer naj bi približno polovica odšla po naravni poti. Pričakujem, da bodo ukrepi po
tržnih razmer, smo v določeni meri tudi optimisti, saj smo prepričani, da bomo znali naš program razmeram prilagoditi. Ugotavljamo, da mora biti v proces naših izdelkov vključena barvarna, saj smo doslej barvali le tretjino, razmeram prilagajamo tudi organizacijo, na primer z združitvijo predilnice volne in preje." Tudi letos ste se prijavili na razpise ministrstva za gospodarstvo namenjene prestrukturiranju proizvodnje, s kakšnim uspehom?
"Predilnica sodeluje na teh razpisih že nekaj let zapored, letos celo v nekaj manjšem obsegu, saj so imele naše hčerinske družbe lani izgubo. Od petih hčerinskih družb je pozitivno posloval le Lo-kateks in imajo neustrezno kapitalsko strukturo, to pa je pogoj za udeležbo na razpisih. Družba Lo-
Očitno skuša država že pri tako skromnih sredstvih še privarčevati, saj je pomoč dodeljena le za uresničene investicije, ki pa so vedno manjše od načrtovanih. Tudi pri kadrovski pomoči smo dobili le za 12 odstotkov prijavljenega programa. Gre za dodatna usposabljanja delavcev, ki jih zahteva nova tehnologija in očitno bo potrebno tudi ta program prilagoditi razpoložljivemu denarju." Kakšne rezultate poslovanja pričakujete v letošnjem letu?
"Poleg že omenjenih posegov pri kadrih je v teku sproščanje nerabnih prostorov, saj prav sedaj poteka selitev strojev in druge opreme. Del teh prostorov bomo prodali, del pa jih oddali v najem. Ce hočemo preživeti letošnje leto, se moramo dezinvestirati vsaj za nekaj sto milijonov tolarjev, pa tudi likvidnostni pritiski so pre-
sanacijskem programu učinkovali nekaj let, nato pa nas čaka večji generacijski osip, ko se bo prilagajanje v bistvu obrnilo: proizvodnjo bomo morali prilagajati razpoložljivim kadrom. Od leta 2006 do 2010 kaže na povprečno 26 upokojitev letno, zato se lahko zgodi, da bomo postali po tem obdobju aktivni zaposlovalci." Kateri so še drugi ukrepi?
"Naša glavna naloga ostaja postopno čiščenje programa in kupcev, selekcija proizvodov le na tiste, ki imajo dovolj dodane vrednosti. Dokončno se moramo posloviti od ekonomije obsega. Kljub relativno nizkim cenam, stroški še vedno rastejo in cenovne škarje sc tako razpirajo. Dogaja se celo, da določeni programi, ki so kazali, da bodo rentabilni, postopoma tonejo in resnično sproti moramo skrbeti, da bomo proizvajali le tisto, kar se izplača. To seveda pomeni tudi dobro prodajo in da prodano dobimo plačano. Kljub omenjenim težavam in še vedno očitnemu poslabševanju
kateks je sodelovala na treh razpisih: na razpisu za razvoj novih izdelkov in trgov - na razpisu sredstev za spodbujanje izdelčne in tržne usmeritve, s programov Pletivo - skrb za zdravje, razpisu za investicije v opremo in razpisu za kadrovsko prenovo. Na vseh treh razpisih smo dobili skromnih 9 milijonov tolarjev, kar pomeni 20 odstotkov zaprošenega na prvem od omenjenih razpisov, pri investicijah pa celo le 10 odstotkov.
prosto preveliki. Podobno je že s prvim polletjem: proizvodno smo bili nekaj pod pozitivno ničlo in le prodaja osnovnih sredstev nam je omogočila pozitivno poslovanje. Dczinvestiranje je potrebno tudi zaradi stroškov selitve in plačevanja odpravnin, pripraviti se moramo na prihodnje leto, ko teh rezerv ne bo več."
foto:
Štefan Žargi, Gorazd Kavčič
Bo povezovanje pomagalo tekstilcem?
Tudi na Modnem utripu - osrednjem slovenskem strokovnem dogodku o trženju mode niso mogli mimo težkega
položaja slovenske tekstilne industrije.
Ljubljana - Pretekli teden je vsekakor v precejšnji meri zaznamoval osrednji slovenski strokovni dogodek o trženju mode - že 5. Modni utrip pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije, kjer niso mogli mimo sedanjega težkega položaja slovenske tekstilne, oblačilne in usnjarsko-obutvene industrije. Kljub zelo nizkim plačam, ki jo prejemajo zaposleni v tej industriji, so te še vedno precej višje, kot so plače npr. na Kitajskem, kamor svetovna podjetja množično selijo tekstilno proizvodnjo.
Na problemski okrogli mizi. ki sojo pretekli ponedeljek organizirali v okviru letošnjega Modnega utripa, je bilo slišati precej zanimivih podatkov. Sekretar zborničnega združenja za tekstilno pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Smole je opozoril, da so razmere v tej panogi bolj zaskrbljujoče, kot v svoji analizi izvajanja programov prilagajanja v obdobju od leta 2000 do 2002 ugotavlja gospodarsko ministrstvo. To med
drugim meni, da se tekstilna, oblačilna in usnjarsko-obutvena industrija sicer že dlje časa spopada z izgubami, vendar pa je trend v sektorju od leta 1998 pozitiven. Prihodki panoge so se lani res povečali za četrtino, vendar pa so se hkrati povečale tudi izgube.
Proizvodnja še upada
Te so po besedah Smoleta znašale 1,8 milijarde tolarjev, med-
SCT znižuje izgubo
Ljubljana - Pretekli ponedeljek je na redni seji Nadzorni svet SCT, d.d., obravnaval poslovanje družbe SCT, d.d., v prvem polletju. Iz poročila družbe je razvidna realna rast, za deset odstotkov višja realizacija, kar vse je omogočilo, daje izguba s 567 milijoni tolarjev za tretjino nižja od načrtovane. Nadzorni svet je ugotovil, da poteka poslovanje v skladu s poslovnim načrtom in priporočil upravi dosledno uresničevanje programa prestrukturiranja družbe, ki ga ta izvaja skupaj s Svetovalno hišo A.T. Kearnev. Glede na strukturo poslovanja in obseg poslov, ki jih je pridobila družba SCT doma in v tujini, je pričakovati v prihodnje pozitivne rezultate, saj so že vidni učinki pri zmanjševanju stroškov dela, člani nadzornega sveta pa so se seznanili tudi s poročilom o izvajanju projekta finančnega prestrukturiranja in dali soglasje k prodaji dveh nepremičnin. Š.Z.
tem ko jc leta 2000 izguba panoge znašala 0,9 milijarde tolarjev. Še slabši so poslovni rezultati za prvo letošnje polletje, in sicer se je za več kot deset odstotkov zmanjšala proizvodnja v tekstilnih, pa tudi usnjarsko-predcloval-nih podjetjih, zvišale so se zaloge, število zaposlenih pa se je v tekstilni proizvodnji zmanjšalo za 10 odstotkov, v usnjarsko-predelo-valni pa za sedem odstotkov, je nekaj polletnih podatkov nanizal Smole, ki poudarja, da ni nobenega razloga za optimizem.
Pri plačah ni primerjave
S sekretarjem združenja se je strinjal tudi predsednik uprave Industrije usnja Vrhnika Izidor Derganc, ki je med drugim poudaril, da na Kitajskem povprečna plača zaposlenega v usnjarski panogi znaša 120 dolarjev. To slabi konkurenčno sposobnost slovenskih podjetij v tekstilni industriji, posledično pa to pomeni tudi nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih, izvoza ter števila podjetij v panogi.
Je rešitev v povezovanju?
Kljub temu tekstilci poudarjajo, da lahko v prihodnje preživijo, če se bodo čim hitreje prilagajali trendom, priložnosti pa se po mnenju Derganca kažejo tudi v
GOSPODARSKI KOMENTAR	
	Strah ima velike oči
n	
	Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Mešanica strahu pred motnjami v dobavi surove nafte z Bližnjega vzhoda in tržnih zakonitosti je pretekli teden spet povzročila precejšen skok cen nafte. V Londonu je bilo za sodček severnomorske nafte Brent treba odšteti slabih 2H dolarjev, cena ameriške surove nafte pa je na drugi strani Atlantika za kratek čas presegla 30 dolarjev. Če upoštevamo izkustveno pravilo, da se svetovna gospodarska rast ob leto trajajočem dvigu cene nafte za 5 dolarjev zmanjša za četrtino odstotne točke, je ob dejstvu, da se svetovno gospodarstvo spet nahaja na robu recesije, višja cena nafte zadnja stvar, ki jo le-to potrebuje. Toda ob ameriških grožnjah Iraku ostajajo najini trgi še naprej zelo živčni.
Irak leži na svetovno drugih največjih zalogah nafte, ki so ocenjene na dobrih 100 milijard sodčkov, kar bi ob sedanji stopnji proizvodnje zadoščalo za nadaljnjih 100 let. Zato je razumljiva bojazen naftnih trgov o motnjah v dobavi črnega zlata, če bi se Američani spustili v nevarno pustolovščino zrušenja iraškega diktatorja Sadama Huseina. Ta bojazen pa je lahko tudi nekoliko precenjena, saj so sankcije Združenih narodov in katastrofalna ekonomska politika gospoda Huseina že močno zmanjšale iraško proizvodnjo nafte. Večjo skrb povzroča vprašanje, kaj se utegne zgoditi z naftnimi polji v Kuvajtu in Saudski Arabiji, kjer leži četrtina vse svetovne nafte. Tamkajšnji uradni predstavniki se, v nasprotju s svojo politiko v Zalivski vojni leta 1991, vse bolj oddaljujejo od ameriškega nasprotovanja gospodu Huseinu. V krhki politični atmosferi na Bližnjem vzhodu z vsemi svojimi medsebojno sprtimi in maščevalnimi nasilniškimi rezani tudi prekinitev dobav nafte s širšega območja ne moremo povsem izključiti. Obstaja celo verjetnost, da se bo spremenila ameriška politika do Saudske Arabije, ki je bila dolgo časa najožja zaveznica ZDA na Bližnjem vzhodu, a so se njuni odnosi po 11. septembru skrhali, saj je bilo kar 15 od 19 samomorilskih ugrabiteljev letal saudskih državljanov, kakor je tudi domnevni vodja teh napadov Osama bin Laden. Saudska vlada tudi ni podprla ameriške intervencije v Afganistanu, saj se boji protestov svojih državljanov, ki, kakor se zdi, bolj kot skorumpirano vladajočo dinastijo podpirajo gospoda hin lutdna. Hkrati se povečujejo tudi saudske trgovske vezi z Irakom.
Saudska Arabija pa po drugi strani skuša z lobiranjem za zmanjšanje proizvodnje uveljaviti svojo disciplino v organizaciji OPEC in obdržati ceno nafte nad 25 dolarji, kar je precej nad ceno, ki bi jo priznal trg v odsotnosti OPEC-a. Saudska nafta je sicer najceneje proizvedena, saj porabijo samo en dolar, da iz zemlje načrpajo sodček, ocenjeno pa je, da saudska birokracija potrebuje 15 dolarjev na sodček za vzdrževanje same sebe in svojega ekstravagantne ga javnega sektorja. A ponudba nafte na svetovnem trgu ni več tako togo upravljana s strani OPEC-a, kot je bila v času prvega naftnega šoka pred tridesetimi leti. Na tržišču se je pojavila Rusija, ki kot druga največja izvoznica s svojo potrebo po denarju in skupaj z ostalimi nečlanicami OPEC-a redno spodkopava prizadevanja naftnega kartela za zmanjšanje svetovne proizvodnje in posledično zviševanje cen. ZDA, kot največji uvoznik nafte, so tako v trenutku, ko se krhajo njihove vezi na Bližnjem vzhodu, še toliko bolj zainteresirane za ohranitev dobrih vezi s svojim nekdanjim največjim sovražnikom, Rusijo.
Uporaba interneta pod nadzorom
dejstvu, da potrošniki in trgovci vse pogosteje sprašujejo, ali je pri proizvodnji določenega izdelka bilo prisotno izkoriščanje delovne sile, kakšne kemikalije so se uporabile in podobno. Slovenska podjetja pa bi morala razmišljati tudi o večji povezanosti, če želijo ostati konkurenčna na razvitih trgih. Povezati in vzpostaviti modno verigo je bil tudi cilj že petega Modnega utripa. Modna industrija lahko namreč, po besedah vodje projekta Arturja Mužiča, doseže visoke stopnje dobičkonosnosti, vendar pa je potrebno dodano vrednost oplemeniti znotraj modne verige.
Le ministrstvo je premalo
Ministrstvo za gospodarstvo si sicer prizadeva pomagati podjetjem v tej panogi. Žal pa so sredstva, ki jih za to namenja prenizka, slabo pa je po besedah Smoleta tudi to, da je program prilagajanja slovenske tekstilne, oblačilne in usnjarske predelovalne industrije notranjemu trgu Evropske unije, postal zgolj program gospodarskega ministrstva in ne cele vlade. Za uspešno uresničitev programa oziroma učinkovito podporo prestrukturiranju tekstilni in usnjarsko obutveni industriji je potrebno tri do petkrat več sredstev.
Š. Ž.
Maribor - Mariborsko podjetje Org.TeND. ki na področju programske opreme za nadzor uporabe interneta zastopa podjetje SurfControl, ugotavlja vse več zanimanja slovenskih podjetij za nadzor in politiko upravljanja dostopa do internetnih strani. Tako opremo med drugim uporabljajo že Hermes SoftLab, Aerodrom Ljubljana, Iskratcl, Pile in Komunala Novo mesto. Večina podjetij jc namreč doslej nudila zaposlenim neomejen dostop do interneta. pri čemer pa so se srečavala s preobremenjenostjo linij, uporabo interneta v neslužbene namene in zmanjšanjem produktivnosti zaposlenih. Z uporabo rešitev podjetja SurfControl, kije eno redkih podjetij na trgu spletnega varovanja s celovito programsko opremi) za nadzor in upravljanje interneta, lahko podjetja vpeljejo t.i. nivo sprejemljive uporabe interneta in tako povečajo varnost podjetja pred vdorom virusov ter nepoob-
laščenim pošiljanjem zaupnih dokumentov. Poleg tega lahko s to programsko opremo zaposlenim onemogočijo dostop do spletnih strani, ki niso pomembne in primerne za poslovanje podjetja, filtrirajo neprimerno elektronsko pošto in jo razvrščajo po pomembnosti ter izločajo reklamna sporočila, ki motijo delovni proces. S tem lahko podjetja povečajo produktivnost zaposlenih, ki pa morajo biti s kontrolo seznanjeni.
lanieni. S. Ž.
■IARC
CEMENTNI IZDELKI
Medvod* M.. 01 361 7936
Betonski
TLAKOVCI
SALON ZAVES C. Staneta Žagarja 4 KRANJ
TEL.: (04) 23-444-30
UGODNE OTVORITVENE CENE 1. teden 10 % otvoritveni popust
Tujci kupujejo ljubljanski Lek?
Ljubljanska borza je minuli petek ustavila trgovanje z Lekovimi delnicami. Neznani kupec želi kupiti uspešno
farmacevtsko družbo Lek.
Ljubljana - V Novi Ljubljanski banki so Belgijcem prižgali zeleno luč, moči se merijo tudi pri nakupu Pivovarne Union, zdaj pa se obeta še prevzem farmacevtske delniške družbe Lek, ki je nedavno prejela vabilo na pogajanja o ponudbi za odkup vseh delnic. V Lcku so bili minule dni precej skopi z informacijami, po neuradnih podatkih pa naj bi šlo za tujega kupca, ki naj bi z nakupom Leka okrepil svojo položaj na vzhodnih trgih.
Minulo soboto seje v osrednjem slovenskem dnevniku pojavilo obvestilo družbe Lek, v katerem so med drugim zapisali, da so 22. avgusta prejeli dopis z vabilom k pogajanjem o morebitni ponudbi
za odkup vseh delnic družbe izdajatelja. Lek je o pobudi obvestil tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev, potencialni ponudnik pa želi do začetka pogajanj ostati neimenovan. Po besedah uprave
Junijski primanjkljaj najnižji letos
Ljubljana - Junijski slovenski blagovni izvoz je manjši od izvoza v enakem obdobju lani. Letos se tudi ni zgodilo, da bi bil junijski izvoz enak marčnemu ali bi ga celo presegel.
Leka je pobuda rezultat dogovorov, ki jih je uprava že opravila in kar kaže na možnost, da se je pripravljena pogajati o odkupu svojih delnic oziroma o prevzemu. V obvestilu so še zapisali, da bo odločitev o morebitnem začetku pogajanj znana v naslednjih dneh, o čemer bodo borzo, agencijo za trg vrednostnih papirjev in javnost nemudoma obvestili, tako kot določa veljavna zakonodaja.
Uprava ljubljanskega Leka je o ponudbi za nakup obvestila tudi Ljubljansko borzo, ki je minuli petek začasno ustavila trgovanje z vsemi Lekovimi delnicami. Novica o prevzemu Leka je bila precej nepričakovana, saj na borzi pred Lckovim razkritjem namere niso
zaznali večjih nihanj v prodaji Le-kovih delnic in tudi glasnejših pogovorov o morebitnem prevzemu v zadnjem času ni bilo zaslediti. Domača podjetja in investicijske družbe imajo v Leku 26-odstotni delež, posamezniki 24-odstotne-ga, Kapitalska družba ima dobrih 14 odstotkov Lekovih delnic, nekaj odstotkov manj pa ima Slovenska odškodninska družba. Junijsko borzno gibanje je med drugim zaznamovala tudi rast Lekovih delnic, vendar je Lekova uprava tedaj zanikala možnost prevzema, zato jc bila sedanja objava ponudbe za odkup delnic ljubljanske farmacevtske družbe za marsikoga še toliko večje presenečenje. Renata Škrjanc
1 KOLIKO JE VREDEN TOLAR		- 27. 8. 2002	
	nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	nakupni/prodajni
MENJALNICA	1 CHF	1 USD	1 EUR
HRANILNICA LON, d.d. Kranj	154,50 156,50	232,00 236,50	227,60 228,30
HIDA - tržnica Ljubljana	154,10 154,60	234,10 234,90	228,00 228,30
ILIRIKA Jesenice	153,50 155,50	233,00 237,00	227,40 228,40
ILIRIKA Kranj	153.50 155,50	233.00 237,00	227,40 228,40
INVEST Škofja Loka	154,10 155,50	234,10 236,20	227,50 228,50
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	154,06 155,91	234,02 236,83	227,17 228,48
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	154,00 155,60	233,40 236,00	227,50 228,40
ŠUM Kranj		236 26 00	
VOLKSBANK-LJUD. BANKA dan*	154,08 155,88	234,04 236,52	227,18 228,53
PBS D.D. (na vseh poštah)	154,09 155,65	234,06 236,39	227,21 228.42
TALON Škofja Loka	154,00 155,90	232.00 235,90	227,70 228,60
VVILFAN Jesenice supermarket Union		586 26 96	
VVILFAN Kranj		236 02 60	
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor	530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h		- 18h)
VVILFAN Tržič		596 38 16	
povprečni tečaj	153,19 155,65	233,37 236,32	227,46 228,43
Manjši je bil tudi uvoz, kar je vplivalo na boljšo pokritost uvoza z izvozom. Tako kažejo začasni podatki Slovenskega statističnega urada, po katerih jc Slovenija junija letos izvozila za 916 milijonov evrov, kar je 0,1 odstotka več kot junija lani, uvozila pa je za 917 milijonov evrov, kar je /a 6,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Junijski primanjkljaj je le 1,4 milijona evrov, kar je najnižji letošnji mesečni primanjkljaj in celo najnižji primanjkljaj po letu 1999. Lanska junijska menjava je povzročila za 64 milijonov evrov primanjkljaja, letošnja pa 1,4 milijona evrov, pokritost izvoza z uvozom pa je bila junija namesto 93,5-odstotna, tolikšna je bila lani, 99,8-odslotna. Letošnji junijski izvoz je znašal 207 milijard tolarjev, kar je 4,3 odstotka več kot junija lani, uvoz. pa je bil za 2,4 odstotka manjši.
Uvoz in izvoz sta se zmanjšala, po podatkih Slovenskega statističnega urada je bil letošnji junijski izvoz realno za 0,8 odstotka manjši od izvoza junija lani, uvoz pa se je realno zmanjšal za 3,1 odstotka. Na omenjenem uradu ugotavljajo, da se je primanjkljaj zmanjšal predvsem zaradi boljše menjave z. južnoslovanskimi državami in nekdanjo Sovjetsko zvezo, z državami Evropske unije pa je imela Slovenija v letošnjem prvem polletju 0,62 milijarde evrov primanjkljaja, kar je dobrih 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V blagovni menjavi z. državami nekdanje Jugoslavije je imela Slovenija v prvem polletju 668 milijonov evrov presežka, kar je 23 odstotkov več kot lani, z državami Sovjetske zveze pa 58,7 milijona evrov presežka ali kar 188 odstotkov več kot lani.
R. Š.
Gorenjevi sušilniki sušijo bankovce
Velenje - Naslov ni novinarska potegavščina, še manj laž, saj so Gorenjeve sušilnike za perilo nedavno koristno uporabili tudi za sušenje denarja. Katastrofalne poplave, ki so pred kratkim prizadele Češko, so povzročile škodo tudi v tamkajšnjih bančnih trezorjih. Voda je zmočila nekaj deset milijonov čeških kron. Voda sicer ne bi smela poškodovati bankovcev, vendar je papir izgubil kakovost, zato ga bo tamkajšnja Centralna banka vzela iz obtoka in ga nadomestila z novimi. Pri zamenjavi mokrih bankovcev bodo imele prednost fizične osebe, bankam pa bo Centralna banka zamenjala le 'suh' denar, zato ga morajo praški bankirji pred zamenjavo posušiti. Pri tem si pomagajo tudi
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
DELAVEC V KIOSKU; ned. č.; slov. j. - gov.; do 18.09.02; VI-VAL D.O.O., BRITOF 290, KRANJ
LIVAR; d. č. 6 mes.; do 30.08.02; ALMOS D.O.O., ZMINEC 30, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
OBDELOVALEC LESA
POMOČNIŠKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; 1 mes. poskus, dela; do 30.08.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA
MIZAR
MIZAR - PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 30.08.02; JELOVICA-LESNA INDUSTRIJA D.D. MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
MIZAR - PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 30.08.02; JELOVICA-LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA
MIZAR; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 29.08.02; JELOVICA -LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA
MONTER MONTAŽNIH GRADENJ; d. č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; lahko pripravnik, del. izk. zaželene; do 06.09.02; MLINAR TEAM D.O.O., GORENJESAVSKA C. 15, KRANJ
PRODAJALEC
PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME V ŠK. LOKI; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - zaht.; kat. B; poznavanje računal, stroke; do 18.09.02; SUN RISE D.O.O., ALPSKA 50, LESCE
KLJUČAVNIČAR
UPRAVLJALEC HIDROELEKTRARNE; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 03.09.02; BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ, PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ
ORODJAR
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS, UPRAVLJANJE STROJEV, OSTALA DELA; ned. č.; 5 I. del. izk.; volja do znanja, čist, vesten, vzajemen, lahko drug poklic kovinarske ali podobne stroke; do 03.09.02; DUMIS MLAKA D.O.O., ORETNEKOVA POT 9, KRANJ
ŠIVILJA
ŠIVANJE COPAT; d. č. 4 mes.; do 06.09.02; ANDREJ D.O.O., BAVDKOVA UL. 34, KRANJ
KNJIGOVEZ
STROJNI IN ROČNI KNJIGOVEZ; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 10.09.02; KNJIGOVEZNICA TISKARNA RADOVLJICA, LJUBLJANSKA C. 56, RADOVLJICA
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - BANDAŽER; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; lahko pripravnik, del. izk. zaželene; do 06.09.02; MLINAR TEAM D.O.O., GORENJESAVSKA C. 15, KRANJ
AVTOLIČAR
AVTOLIČAR; d. č. 12 mes.; do 30.08.02; DRAKSLER IZIDOR S.P., ZASAVSKA C. 36B, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
BLAGAJNIK; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; urej. besedil - osn.; do 30.08.02; SKB BANKA LJUBLJANA, EKSPOZITURA RADOVLJICA, ŠERCERJEVA UL. 18, RADOVUICA
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 9 mes.; slov. j. -gov.; kat. B; do 30.08.02; VAJ-DEC DAMJAN S.P., UL. PRVOBORCA 6, JESENICE
KUHAR
KUHAR; d. č. 3 mes.; kat. B; do 31.08.02; STARMAN G & T D.O.O., STARA LOKA 22, ŠK. LOKA
KUHAR; d. č. 6 mes.; do 04.09.02; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ
KUHAR; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 30.08.02; BOBEN MARUŠA S.P., LJUBLJANSKA C. 4, BLED
NATAKAR
NATAKAR; ned. č.; do 18.09.02; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ
NATAKARICA; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 30.08.02; MLINO D.O.O., SP. GORJE 50A, ZG. GORJE
TOČAJKA - NATAKARICA; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 30.08.02; TRADEMILL MEJAČ & CO., POT OTMARJA NOVAKA 3, JESENICE; št. del. mest: 2
NATAKAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 30.08.02; MIF-TARI ENVER S.P, UL. TONČKA DEŽMANA 10, KRANJ
UPRAVNI TEHNIK
SODNA ZAPISNIKARICA; d. č. 2 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; državljanstvo RS, preizkus hitrosti pisanja na stroj; do 27.08.02; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL. 2, KRANJ
delna objava
z Gorenjcvimi sušilnimi stroji, kajti najbolj mokrih bankovcev niso mogli posušiti z likalniki in feni. Veliko čeških bank je moralo del svojih prostorov spremeniti v sušilnice. V banki ČSOB je v akciji sušenja bankovcev sodelovalo 30 oseb, trajala je pet dni, o njej pa zaposleni zaradi varnostnih razlogov niso smeli govoriti. Gorenje je svojimi izdelki na češkem trgu prisotno že trideset let, podjetje v Pragi obstaja deset let, letno pa na Češko proda okoli 70.000 gospodinjskih aparatov.
R.Š.
Interbrew Laščanom ponudil odkup vseh Unionovih delnic
Ljubljana - Niso redki, ki pravijo, da pivovarska vojna, ki letošnje poletje pregreva ozračje, traja že predolgo. Nedolgo tega so se bili v Pivovarni Laško še pripravljeni pogovarjati in dogovarjati z belgijskim Interbrevvom, potem pa je Pivovarna Union dnevni red septembrske izredne skupščine (2. septembra) razširila z napovedano dokapitalizacijo. Laščani so bili ogorčeni, Interbrevv pa jim je poslal tudi pismo, v katerem jim ponuja možnost odkupa vseh Unionovih delnic.
Ponudbe in pravila igre se spreminjajo iz. dneva v dan, zadnjo besedo o prevzemu pa bo rekel urad za varstvo konkurence, ki bo odločil, s koliko glasovi bo Pivovarna Laško lahko sodelovala na omenjeni skupščini. Pivovarna Laško je za Unionovo delnico ponujala 91.000 tolarjev, belgijski Interbrevv pa 90.000 tolarjev. Na izredni skupščini naj bi odločali tudi o dokapitalizaciji Pivovarne Union v višini 850 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi se osnov-
upokojencev \ Kranj
objavlja prosto delovno mesto:
ZDRAVSTVENI TEHNIK - NEGA
za določen čas (z možnostjo podaljšanja)
Zahtevani pogoji:
* zdravstvena šola
* 3 leta delovnih izkušenj v bolnišnici
* opravljeno pripravništvo in strokovni izpit
* znanje slovenskega jezika
Nastop dela: september 2002.
Prijave z dokazili pošljite do vključno 5. 9. 2002 na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi.
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Vabimo vas k vpisu v naslednje izobraževalne programe za odrasle za šolsko leto 2002/03:
SREDNJEŠOLSKO
POKLICNO
IZOBRAŽEVANJE:
- Trgovec
- Trgovec -prekvalifikacija
OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE -
BREZPLAČNO
SREDNJEŠOLSKO
TEHNIŠKO
IZOBRAŽEVANJE:
- Ekonomski tehnik
- Ekonomsko-komercialni tehnik (samo 4. letnik)
- Turistični tehnik Informativni vpis:
- Prometni tehnik
- Računalniški tehnik
VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
- Visoka upravna šola
VSEM NAŠIM UDELEŽENCEM NUDIMO BREZPLAČNO UČNO POMOČ
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica Tel.: 04/53 72 400 Elektronska pošta: info@lu-r.si
ni kapital družbe povečal za 5,4 milijarde tolarjev. V Pivovarni Union so pri vplačilu novih delnic odprli vrata le Interbrewu, kar je razburilo Laščane, ki imajo 46-odstotni delež. Uniona in se z dokapitalizacijo, v kateri bi Interbrevv postal lastnik 50-odstotnega deleža Pivovarne Union, ne strinjajo. Poleg tega Laščani upajo, da se ne bo ponovila zgodba zadnje Unionove skupščine in jim urad za varstvo konkurence ne bo skrčil glasovalnih pravic, na julijski skupščini so lahko nastopili le z. dobrimi 24 odstotki glasov.
Vodstvo Pivovarne Laško je pri omenjenem uradu vložilo vlogo za izdajo soglasja za vseh 46,2 odstotka glasovainih pravic in v primeru, da bo urad za varstvo konkurence ugodil njihovemu predlogu, Union s predlogom do-kapitalizacije ne bo uspel, saj ne bo imel dovolj glasov, za sprejetje dokapitalizacijc potrebuje 75 odstotkov glasov. Odločitev urada naj bi bila znana še danes. V Pivovarni Laško menijo, da bi v primeru, če jim bo urad spet priznal enako število glasovalnih pravic kot na julijski skupščini, to po njihovem mnenju pomenilo zeleno luč tujemu prevzemu. Laščani so prejeli tudi pismo Interbrewa, v katerem jim belgijski pivovar ponuja odkup vseh Unionovih delnic, in sicer po ceni 95.000 tolarjev. Interbrevv je s pismom seznanil tudi urad za varstvo konkurence, z omenjeno ponudbo pa spet potrdil svoje, že večkrat povedano stališče, da se nakupu Uniona ne namerava odpovedati. Poleg tega so v pismu tudi zapisali, da ponujena cena ni dokončna, ampak so se o njej z Laščani še pripravljeni pogajati. Če bi Laščani sprejeli njegov predlog, bi moral Interbrevv plačati razliko v ceni delnic tudi ostalim delničarjem, temu strošku pa bi se lahko izognil v primeru, če bi na septembrski skupščini sprejeli predlog dokapitalizacijc Pivovarne Union.
Renata Škrjanc
Borza julija uspešna
Ljubljana - Ljubljanska borza je imela julija 40,15 milijarde tolarjev prometa, kar je za 8,9 milijarde tolarjev več kot junija. Najuspešnejši jc bil 16. julij, ko je bilo na trgih omenjene borze sklenjenih 1.217 poslov v skupni vrednosti 11,5 milijarde tolarjev, karje največ v zgodovini Ljubljanske borze. Največji delež so imele delnice investicijskih družb (61,2%), sledile so obveznice (25,4%) in delnice pooblaščenih investicijskih družb (12,8%). S kratkoročnimi vrednostnimi papirji ni bilo poslov, delež pokojninskih bonov pa je bil 0,6 odstotka. Julija se je največ trgovalo z delnicami Pivovarne Union, Leka, Pivovarne Laško in Petrola, z njimi so opravili 76 odstotkov julijskega prometa. R. Š.
• •••• ••
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
Namesto stare podrtije, sodobni poslovni center
Nepremičninsko in investicijsko podjetje IC Dom, d.o.o., bo v naslednjih dveh letih v Kranju zgradilo poslovni center in parkirno hišo. Zaradi pripomb sosedov so spremenili načrt. Dovoljenja za rušenje nekdanjega doma JLA še nimajo.
Kranj - Kranjsko podjetje IC Dom, d.o.o., ustanovljeno je bilo pred dobrimi tremi leti, se ukvarja z nepremičninami in investicijskim inženiringom, njihov največji projekt je gradnja poslovnega centra na Nazorjevi, ki ga bodo gradili v dveh fazah, trenutno pripravljajo še dva podobna projekta, Kranju pa se obetajo tudi nova stanovanja.
Ivan Marjek
Minuli teden so položili temeljni kamen za gradnjo Poslovnega centra IC Dom, v katerem ho 4000 kvadratnih metrov poslovnih površin, zemljišče so kupili lani ob stečaju Gradbinca. Omenjeni center, gre za dve poslovni stavbi, bodo gradili v dveh fazah. Prva se je že začela in naj bi se končala februarja prihodnje leto, tedaj bodo, na zemljišču nekdanjega doma JLA, začeli graditi še drugo poslovno stavbo, ki bo končana spomladi leta 2004, v njej pa bo 6000 kvadratnih metrov poslovnih površin. Stavbi bo povezovala skupna parkirna hiša s 180 parkirnimi mesti, ki bo prva parkirna hiša v Kranju. Tretjina parkirišč bo namenjena uporabnikom poslovnih prostorov, ostala mesta pa bodo služila javni parkirni hiši. Z njo naj bi v tem delu
Kranja, kjer je sedaj kronično primanjkovalo parkirišč, odpravili težave s parkiranjem, po besedah Ivana Marjeka, direktorja podjetja IC Dom, pa se za parkirišču zanimajo tudi okoliški stanovalci. "Z dograditvijo prve stavbe bodo
zgrajena le parkirišča v I. etaži, v celoti pa bo garažna hiša končana / dograditvijo celotnega poslovnega centra in tedaj bo na voljo vsem uporabnikom," jc pojasnil Marjek.
Projekte za Poslovni center IC Dom jc pripravil Arhitektni biro Nadižar, gradbena dela pa bo opravilo Primorje Gradbinec GIP. Investitor poslovnega centra je podjetje IC Dom, gradnja prve in druge laze poslovnega centra pa bo stala 2,6 milijarde tolarjev. Do-
Prva faza poslovnega centra bo končana v začetku prihodnjega leta.
brih 25 odstotkov omenjene vrednosti bo zagotovil investitor, ostalo kupci prostorov, za kvadratni meter poslovnih prostorov pa so kupci morali odšteti povprečno 300.000 tolarjev. "Objekt bo nad-standarden in klimatiziran, fasada bo stekleno kamnita, za tak objekt v Ljubljani bi bila cena zagotovo vsaj za 30 odstotkov višja od naše. "V prvi poslovni stavbi bodo A banka, Primorje Gradbinec GIP, Zavarovalnica Maribor, Ministrstvo za obrambo, tožilstvo, notarstvo, odvetniška pisarna ter podjetje IC Dom, v drugo stavbo pa naj bi se preselila davčna uprava, vendar dogovori še potekajo. Zaradi pripomb bližnjih stanovalcev je podjetje IC Dom moralo spremeniti prvotni načrt; objekt so znižali za eno nadstropje in ga odmaknili od blokov. V poslovnem centru ne bo stanovanj in koncertne dvorane, investitor pa še vedno nima dovoljenja za rušenje nekdanjega doma JLA. "Jeseni bomo spet dali vlogo za lokacijsko in gradbeno dovoljenje za rušitev doma JLA. Upam, da pripomb zdaj ne bo, v primeru izsiljevanja pa bomo tudi mi zahtevali povrnitev povzročene škode. Če ne bo zapletov in bomo dovoljenja kmalu dobili, bomo dom porušili
Zelena papirnica podjetniški izziv
Kranjska Gora - Gea college je tudi letos v Porentovem domu pripravila poletni tabor za Zoisove štipendiste Kreativna šola poslovnih idej, ki se ga je udeležilo 25 dijakov iz vse Slovenije, med njimi tudi devet z Gorenjskega. Na enotedenskem taboru so se mladi udeleženci prelevili v podjetnike in pripravili pet podjetniških projektov, od katerih je zmagal projekt Zelena papirnica, d.o.o., proizvodnja papirja iz industrijske konoplje.
Poletni tabor, ki ga financira Zavod RS za zaposlovanje, je nagrada Zoisovim štipendistom in hkrati izziv za spodbujanje njihove podjetniške ustvarjalnosti. Udeleženci tabora so pod strokovnim vodstvom na predavanjih, vajah in delavnicah v enem tednu izdelali poslovni načrt, hkrati pa se naučijo tudi javnega nastopanja. Udeleženci letošnjega tabora so bili razdeljeni v pet skupin in vsaka od njih je pripravila svoj podjetniški projekt. Mladi podjetniki so se tokrat odločili za naslednje projekte: komuno za zdravljenje odvisnikov Nasmeh, Zeleno papirnico za proizvodnjo papirja iz. industrijske konoplje, za domiselno sledenje izgubljenih oseb in predmetov prek mobilnih operaterjev, za iskanje zaposlitev v tujini in za izdelavo celostne podobe podjetij. Snovalci se posameznih projektov lotijo od zamisli do izvedbe, manjkati ne sme niti finančni načrt, ki pokaže, kako uspešna in donosna bi bila zamisel tudi v praksi.
"Povpraševanje po taboru je iz leta v leto večje. Zal lahko vsako leto sprejmemo le 25 dijakov, vsaj 30 jih je letos še želelo sodelovati. Pripravili smo tudi več okroglih miz, na katerih so sodelovali uspešni podjetniki in strokovnjaki, ki so med drugim predstavili poslovanje lastnega podjetja in borzne družbe, svetovne trende v trženju in svetovno uspešna podjetja, ekonomiko poslovanja in podjetniško tveganje. Projekti so zanimivi in med mladimi spodbudijo podjetniško miselnost, saj je prav, da svojo prihodnost vidijo tudi v podjetništvu in samostojni poti, ne le v državnih službah. Poleg lega je tabor priložnost tudi za druženje in razvedrilo," je povedala Tina Golobic, vodja tabora in projektov na Gea college. Mla-
di udeleženci so minulo nedeljo tabor končali z zaključno predstavitvijo podjetniških projektov. Zmagal je projekt Zelena papirnica, d.o.o., proizvodnja papirja iz industrijske konoplje, ki ga je pripravila podjetniška skupina: Anja Kovač, Meta Polh, Sandra Hanc, Marko Turk in Nejc Ki-kelj. Projekti so večinoma uresničljivi tudi v praksi in zanimiv podjetniški izziv, kar potrjuje tudi lanski tabor, kjer je eni od skupin uspelo poslovni načrt celo prodati, njeno zamisel mladinskih počitniških hotelov je kupila Stu-
Nagrajenci zmagovalnega projekta Zelena papirnica, d.o.o., (z leve): Anja Kovač, Meta Polh, Sandra Hanc, Marko Turk in Nejc Kikelj.
dentska organizacija Slovenije. Včeraj seje v Kranjski Gori začela Poletna šola podjetništva za štu-
dente, ki ga pripravlja Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Obrtniški vrh na vrhu Triglava
Obrtniški pohod na Triglav se je v zabavno-športnem vzdušju končal v Ribnem.
Ribno - Minuli konec tedna so se slovenski obrtniki podali na Triglav. Tradicionalni, letos že 18. obrtniški pohod na Triglav je tudi tokrat pripravila Območna obrtna zbornica Radovljica, udeležilo pa se ga je 190obrtnikov S tridesetih slovenskih   območnih obrtnih
zbornic. Pohodniki so se v petek zbrali na prireditvenem prostoru v Ribnem, od koder so se z avtobusi odpeljali v dolino Kot. Ustavili so se pri Staničevi koči in po krajšem postanku pot nadaljevali do doma na Kredarici, kjer so prenočili, zvečer pa so se udeležili tudi
maše v triglavski cerkvi. Med pohodniki so bili tudi: gostitelj predsednik radovljiške obrtne zbornice Franci Ažman, radovljiški župan Janko S. Stušek. predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Miroslav Klun, predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavi i-njek in Obrtniški pevski zbor z, Notranjskega. Letošnjim pohod-nikom je bilo naklonjeno tudi vreme, zato so se lahko povzpeli na vrh Triglava, čemur so se minula leta zaradi slabega vremena morali odpovedati.
Za varnost pohodnikov sta skrbela Miro Pogačar iz Gorske reševalne službe Slovenije in zdravnica Eiva Pogačar, dr. med. Obrtniški pohod seje v soboto popoldne končal na prireditvenem prostoru v Ribnem, kjer je organizator poskrbel /a športne igre, zabavo in pogostitev, pohodniki, ki so se obrtniškega pohoda udeležili 10 in 15-krat ter najstarejša pohodni-ca in pohodnik pa so prejeli priznanja in nagrade.
R. Š., foto: lina Doki
Pred gradnjo drugega dela poslovnega centra morajo porušiti nekdanji dom JLA, dovoljenja še nimajo.
Center IC Dom bo namenjen poslovno-upravnim dejavnostim.
še letos, vsekakor bomo zaščitili dobi sodoben poslovno-upravni
svoje interese in materialno ško- center ter garažno hišo," je dejal
do. Radi bi čim prej uredili kare Marjek.
ob domu, ki, tak kol je, ne služi Renata Škrjanc,
ničemur in čas je že, da tudi Kranj foto: Gorazd Kavčič
Gorenjska^* Banka
Banka .< posluhom
EKSPOZITURA BLEIWEISOVA CESTA 1
V KRANJU, BO ZARADI PRENOVE
ZAPRTA
Cenjene stranke obveščamo, da bo zaradi prenove ekspozitura na Bleivveisovi cesti 1, predvidoma do konca oktobra, zaprta.
Dokumentacija imetnikov tekočih računov ekspoziture Bleivveisova cesta 1, bo zato začasno preseljena v ekspozituro Gorenjske banke na Bleivveisovi cesti 4. Tam bodo komitenti lahko opravili vse storitve, vezane na dokumentacijo tekočega računa, dvigi gotovine pa bodo za vse komitente možni v ostalih ekspoziturah Gorenjske banke, kot tudi na vseh bančnih avtomatih.
Hkrati Vas obveščamo, da bodo v tem času, ekspoziture v Kranju:
• Bleivveisova cesta 4,
• Prešernova ulica 6 in
• Globus - Koroška cesta 2, poslovale neprekinjeno:
• ob delovnikih od 8. do 18. ure,
• na dan izplačila pokojnin od 7. do 18. ure in
• ob sobotah od 8. do 12. ure.
Gorenjska^* Banka
Banka <i posluhom
Slovenska kmetijska politika ni zavožena
Tako je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But na sobotni otvoritvi kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. Za nas bodo veljala enaka pravila igre kot
za druge v evropski uniji in tudi enake pravice.
Gornja Radgona - V soboto so na razstavišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni odprli 40. jubilejni mednarodni kmetijsko živilski sejem, na katerem se na dobrih 50.000 kvadratnih metrih zunanjih in pokritih razstavnih površinah predstavlja 1480 razstavljavcev iz 21 držav. Sejem, ki ga bo obiskalo nad 100.000 ljudi, bo letos nekoliko krajši, kot je bil pretekla leta. Trajal bo do sobote, 31. avgusta. Vsak dan bo na sporedu zelo bogat in zgoščen program, od posvetovanj in razstav do prikazov uporabe strojev in orodij. Posebej se predstavljajo vladne in nevladne institucije, ki delujejo na področju kmetijstva in ž.iviistva. Jutri, 28. avgusta, ob 14. uri bo razprava o prihodnosti slovenskega kmetijstva v Evropski uniji in skupni kmetijski politiki unije, na kateri bosta sodelovala tudi slovenski kmetijski minister mag. Franc But in veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Ervvan Fouere.
Ko je direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec začenjal sobotno otvoritveno slovesnost, je dejal, daje bil običajno na dan otvoritve sejma dež. Letos je bilo dežnih kapelj že dovolj, zato naj bo več vinskih. Radgonski sejem sedaj vsem, ki so vlagali vanj, bogato vrača in jc ogledalo dogajanj v kmetijstvu in živilski industriji. Njegova vloga se je spremenila.
mevanju kmetijstva, prostora in njegove prihodnosti. "Zagotovo pa velja tudi, da je kmetijska politika skupna in zato tudi edina mogoča ter da od nje ni odstopanja. Kako težko je najti kompromis o njenih najmanjših spremembah, se kaže tudi v aktualnih pogovo-
treben političen kompromis. Obeti niso slabi. Že v letu 2003 bo raven neposrednih plačil v Sloveniji iz 54-odstotnega povprečja Evropske unije dvignjena na 75 odstotkov. Ob tem pričakujem, da bo dosežen tudi dogovor o dvigu le-teh v letu 2004 na višino 100 od-
Na sejmu je tudi razstava najboljših slovenskih plemenskih bikov.
rih članic Evropske unije o bodočih spremembah na tem področju. Ker je dogovor, koje dosežen, veljaven za vse, torej tudi za Slovenijo kot članico Evropske unije, je upravičeno pričakovanje in zahteva Republike Slovenije, da je v teh pogajanjih enakopraven partner," je dejal kmetijski minister. "Pričakovanja mnogih v Sloveniji,
Razstavni prostor kranjske biotehniške šole.
Bistvena je težnja h kakovosti, zato so v okviru sejma organizirana številna strokovna ocenjevanja. Skupno je bilo ocenjenih nad 1800 kmetijskih in živilskih izdelkov. Sejem je vpet v prizadevanja za preživetje slovenskega kmeta in podeželja, je dejal direktor Pomurskega sejma.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je dejal, daje model evropske kmetijske politike izgrajen tudi kot odgovor ali celo upor zoper pretiranim procesom globalizaci-je, ki ne prispeva h kvaliteti živ ljenja in zunanjemu izgledu krajine, pač pa k zaraščanju in opuščanju kmetovanja. Takšen notranji, samozaščitni model skupne kmetijske politike, ki vedno več poudarka daje razvoju podeželja, je po meri tudi slovenskemu razu-
ki se v zadnjem času neupravičeno krepijo, da bo pri nas po vstopu v Evropsko unijo drugače, so napačna. Zato sem prepričan, da slovenska kmetijska politika ne more biti zgrešena, zavožena, kot skušajo trditi nekateri, saj bi v tem primeru bila zavožena kvečjemu skupna evropska politika, h kateri se prilagajamo. Nesmiselno je tiščati glavo v pesek in prepričevati samega sebe, da bodo zate
stotkov." Minister je dejal, da neposredna plačila plačujemo zato, da olajšamo preživetje ob delujočem trgu, da potrošnik lahko kupi cenejšo hrano, živilska industrija pa surovino po sprejemljivih cenah. Plačila so tudi odškodnina, ki jo mora priznati družba proizvajalcem za vzdrževanje kulturne krajine in poseljenosti, kar morajo biti posebne vrednote slovenske družbe. Opozoril je na usodno povezanost kmetov, živilske industrije in potrošnikov. Ob tem seje treba zavedati, da je kupec s svojo ozaveščenostjo, pravicami in zahtevami kralj, ker ima možnost izbirati. Slovenija mora po ministrovem mnenju graditi na kakovosti in ekološko neoporečni proizvodnji, ki zagotavljajo višjo ceno in večjo državno pomoč. To je priložnost za Slovenijo. Kupci so pripravljeni plačati več za izdelek, ki ima več okusa inje bolj zdrav.
Kmetje smejo zahtevati dogovorjeno
Sejem je odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Pri tem je dejal, daje letošnji najbrž eden zadnjih pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, zato je lahko eno od aktualnih meril slovenske pripravljenosti za to dejanje. "Zdaj ni več dvoma, da razumevanje kmetijstva kot državne panoge vodi v slepo ulico. Za spreminjanje miselnosti ima nedvomno precej zaslug tudi naš minister Franci But. Država tudi ne povzroča suš, poplav in drugih
Kdor želi kaj pomeniti v kmetijstvu, mora na radgonski sejem, pravi Igor Stare iz Gorenca.
Bučni trojček - Na vrtu Blaža Rehbergerja v Mačah nad Preddvorom so iz enega nastavka zrasle tri buče. To je redkost, ki zasluži objavo v Gorenjskem glasu. Foto: Gorazd Kavčič
veljala neka posebna pravila, če je jasno, da temu ne more biti tako. Tudi za nas bodo veljala enaka pravila igre, enake obveze, in upam in verjamem, tudi enake pravice. Pri tem mislim na izenačitev višine neposrednih plačil v Sloveniji s tistimi, ki veljajo za proizvajalec v Evropski uniji najkasneje v letu 2004. Tukaj in pri tem imajo slovenski proizvajalci hrane vso mojo podporo, ker je tisto, kar kot država smemo, zmoremo in tudi moramo storiti. Verjamem, da z dobro voljo in s pogledom, usmerjenim v prihodnost, zmoremo najti tudi ža to po-
naravnih nesreč. Mora pa biti jasno, kje lahko država posega v kmetijstvo in kje so kmetijski pridelovalci in predelovalci sami odgovorni za svojo dejavnost in se na državo ne smejo zanašati. Od nje smejo pričakovati le, kar je vnaprej dogovorjeno, tudi neposredna plačila, da bo lahko deloval trg in da bodo kmetje mogli ohranjati poseljenost slovenske krajine in uravnoteženo naravno okolje. To, kar je dogovorjeno, pa smejo tudi zahtevati. Potrebna je tudi solidarnost, ki jo že dolgo poznajo v članicah Evropske unije in v uniji kot celoti. Nihče ne
Predsednik republike Milan Kučan, ki je odprl sejem, v spremstvu direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca in vinske kraljice.
sme ostati sam, ko ga okoliščine pahnejo v stisko, in nihče ne .sme svoje stiske prevaliti na druge, tudi na državo ne. Težko je verje-
šitve za njegovo prihodnost," je dejal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. "Slovenija je del povezanega sveta, odvisna od
Agromehanika na radgonskem sejmu.
ti, da bi protestno zlivanje gnojnice pred vladnim poslopjem prispevalo k novi miselnosti, ki jo potrebujemo, da bi razumeli vsa neskladja našega kmetijstva in podeželja ter skupaj našli dobre re-
ravnanj vseh drugih, najprej pa od svojih lastnih ravnanj, od odnosa do svoje države in dežele. Naš slovenski mikro svet bo preživel s svojimi dragocenimi posebnostmi samo, če bomo odgovorno skrbeli
zanj in ga znali vključevati v pozitivne razvojne tokove Evrope in globalnega sveta. Za takšna zahtevna dejanja pa potrebujemo dialog v medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Prepiri in izsiljevanja peljejo drugam, v izni-čevanje energij, ki jih potrebujemo za ustvarjanje prihodnosti. In za prihodnost nam gre, za prihodnost vseh, ne le ene ali druge dejavnosti. Za prihodnost Slovenije"
Na sejmu tudi Gorenjci
Na seznamu razstavljavcev na radgonskem sejmu jih je z Gorenjskega dobrih deset. Večinoma se vsako leto udeležujejo radgonskega sejma, saj pride sem vsak, ki hoče kaj pomeniti na kmetijskem in živilskem trgu. Sedaj, ko v Kranju ni več sejma, je Radgona glavna priložnost za predstavitev. Nekateri sodelujejo na sejmu že nad dvajset let, na primer Agromehanika Kranj, ki ima na letošnjem sejmu enega največjih zunanjih razstavnih prostorov, družinsko podjetje Gorenc (Igor Stare) s Spodnjega Brnika, Crei-na iz Kranja in Tovarna kos in srpov TOKOS iz Tržiča. Med razstavljavci so še Kmetijska mehanizacija iz Trboj, Vreček Agro iz Kranja s škropilnicami in namakalnimi sistemi, Živila, Merkur, Oljarica iz Britofa, G ros iz Kranja, Strojno ključavničarstvo Kuhar, Korotan iz Struže-vega in Kmetijski center Lah iz Komende. Na razstavnem prostoru slovenskih kmetijskih šol pa se tudi letos predstavlja Srednja biotehniška šola iz Kranja. Razstavni prostor, ki ga vodita profesorici Urša Frelih in Sabina Še-gula, celovito predstavlja kmetijo in poklice, za katere izobražuje šola, od mlekarja in cvetličarja do kmeta.
Jože Košnjek
Odprto pismo slovenskih rejcev prašičev vladi in poslancem Republike Slovenije
Spoštovani g. predsednik vlade RS, dr. JANEZ DRNOVŠEK, cenjeni ministri Spoštovani g. predsednik državnega zbora RS, BORUT PAHOR, cenjeni poslanci
Ljubljana, 23. avgusta 2002
Slovenski rejci prašičev, združeni v Gospodarsko interesno združenje Prašičereja Slovenije, se zelo dobro zavedamo nujnosti prilagoditve naše dejavnosti na poslovanje v okolju odprtega evropskega trga, tudi na področju kmetijstva. V zadnjih letih hitimo s tehnološkim prilagajanjem domačih rej in s strukturnimi spremembami, da bi se čim bolje prilagodili ostalim evropskim rejam. Enako skušamo prilagoditi tudi našo organiziranost in produktivnost, merjeno tako s tehnološkimi kot tudi s kadrovskimi merili. Smo branža, ki ima dovolj potencialov za poslovanje v pogojih odprtega trga tako na področju proizvodnih kot tudi prodajnih parametrov, kljub temu da poslujemo v okolju, ki se od evropskega še vedno razlikuje po strukturnih neskladjih, višjih stroških strokovne infrastrukture, veterine in celo predelave živalskih odpadkov, poverjene monopolnemu izvajalcu.
Od vseh Vas, spoštovani kreatorji pogojev gospodarjenja v Republiki Sloveniji, ne pričakujemo brez-
bile še bistveno nižje, če jih Kmetijsko ministrstvo februarja ne bi uravnotežilo s posebnimi carinskimi dajatvami na uvoz svinjskega mesa.
Panoge s področja predelave živil so deležne pred-pristopnih pomoči, obenem pa imajo tudi možnost prostega uvoza surovin po dumpinških cenah, ki jih ponujajo izvozniki mesa iz držav, kjer se od časa do časa pojavljajo tržni presežki. Tako je slovenski trg neprestrano pod pritiskom subvencioniranega mesa iz različnih držav. Pričakujemo, da nas država ne bo izpostavljala nelojalnim pritiskom tujih presežkov in dokler bo potrebno s posebnimi carinskimi dajatvami na uvoz svinjskega mesa nevtralizirala izvozne subvencije, s katerimi druge države uravnavajo odkupne cene za svoje rejce.
Naj navedemo primer. Julija letos je Madžarska uvedla (preračunano izforintov) 26,5 tolarja izvoznih subvencij na kilogram žive teže svinjskega mesa, v začetku avgusta pa je to obliko spodbujanja domače vzreje povečala na 36,3 tolarja z.a kilogram. Ver-
pogojne zaščite, ampak le pravočasno in smotrno jamemo, da vam ni treba posebej predstavljati pred-
uravnoteženje ekonomskih ukrepov, ki vplivajo na naše poslovanje in socialno varnost. Ne želimo protekcionizma, le ureditev gospodarskega okolja na podoben način, kot je to urejeno v drugih, čeprav kmetijsko bolj razvitih in urejenih evropskih državah.
Slovenski rejci prašičev srno v preteklem obdobju preživeli hudo ekonomsko krizo, od katere si še nismo opomogli. Letos smo bili prisiljeni svoje razvojne načrte uresničevati v okoliščinah, ki nikoli niso dosegle uradne kalkulacijske cene Kmetijskega inštituta Slovenije in so se gibale v višini 90 do 110 odstotkov povprečne evropske cene, kar sicer omogoča preživetje, omejuje pa možnosti razvoja. In prav možnost razvoja je tisto, kar od države pričakujemo. Jasno je, da je prašičereja v EU sorazmerno slabo zaščitena, vendar pa si ne moremo zamišljati, kje dobiti denar za investicije v tehnološko usposobljenost in produktivnost, če se bo kumulativna odkupna cena gibala okoli 1,1 evra (24H SIT/kg žive teže). Takšen cenovni nivo nas sili, da se ekonomsko izčrpavamo v zaenkrat še nepotrebnem konkurenčnem boju z mnogo bolj razvito in usposobljeno zahodno konkurenco in imamo zato manj možnosti in časa za prilagajanje. Letošnje odkupne cene bi
nosti, kijih imajo živinorejci v tej poljedelsko visoko razviti državi pri nabavi krme, pa tudi v bolj liberalnem odnosu do uporabe nekaterih surovin, ki so pri nas prepovedane. Verjamemo tudi, da je resorno ministrstvo sposobno nemudoma odpraviti prenagljeno potezo, s katero je odpravilo posebne carinske dajatve na uvoz svinjskega mesa (UL RS 71/02), saj grozi, da bo ponovno razplamenela ekonomsko in razvojno krizo slovenskih rejcev prašičev. Ogroženi so ekonomika domače reje prašičev pa tudi tradicija, z.aupanje v zdravo in bolj varno slovensko meso, ki smo jih mukoma ohranjali v preteklih desetletjih, ter še cela vrsta posrednih učinkov, ki jih ima slovenska prašičereja na nacionalno gospodarstvo in socialno varnost precejšnjega dela slovenskega prebivalstva.
V pričakovanju, da boste s svojim delovanjem tudi vi pripomogli k takojšnji odpravi dumpinškega uvoza svinjskega mesa in s tem zagotovili bolj stabilne ekonomske pogoje, da bo vstop v EU tudi za našo panogo čim manj boleč, ostajamo z. dolžnim spošto-
vanjem!
GIZ PRAŠIČEREJA SLOVENIJE Mag. MARKO VIŠNAR, dr. vet. med.
predsednik
Internetni vtisi tujcev o Sloveniji
Čudovito deželo morate bolje tržiti
"Pozdravljena, Slovenija - čudovito deželo morate bolje tržiti v Severni Ameriki. Ljudem namreč pogosto postavim testno vprašanje, kje je Slovenija, in v večini primerov dobim napačen odgovor. K vam prihajam spet letos za dva meseca - v Laško in okolico. Vse najboljše! " (Jack, Sault Ste. Mahe, Kanada)
Takole je napisal Jack i/ Kanade na spletni strani Slovenske turistične organizacije www.slovenia-tourism.si, v klepetalnici, kjer lahko tuji in domači gostje izrazijo svoje vtise, mnenja in tudi pripombe o Sloveniji in njeni turistični ponudbi, pa tudi o spletni strani, ki predstavlja Slovenijo.
Ker se letošnja turistična sezona izteka, smo se z računalniško miško sprehodili po klepetalnici in poiskali nekaj najbolj zanimivih zapisov tujcev, ki so letos letovali pri nas ali pa obisk šele načrtujejo. Zapisovalci vtisov prihajajo z vsega sveta, od Kanade, Avstralije, Malte. Izraela, ZDA. pa do Pakistana in celo Nigerije. In marsikdo od njih je za našo deželo prvič slišal slučajno, ko je naključno brskal po medmrežju. Še en dokaz več, kako pomembna je tudi predstavitev Slovenije na svetovnem spletu.
"Sledila sem navdušenju prijatelja Jacka nad neodkritimi lepotami Slovenije. Prejšnji mesec sem v Sloveniji preživela pet dni v spremstvu slovenskega prijatelja, ki je bil krasen vodič po deželi. Videla sem vse, od čudovite arhitekture do prijaznih ljudi, starinskih vasic do neverjetnih naravnih znamenitosti, kot so doline in slapovi... Definitivno mora še več ljudi izvedeti, kaj vse ponuja Slovenija..." (Viva, Sudburv, Kanada)
"Živjo, z veseljem bi rada povedala, da je moj novi najboljši prijatelj doma iz. Slovenije, ime mu
je Damjan, spoznala pa sva se na delu v kampu. Damjan ima veliko spoštovanje do vseh ljudi. Zato sem zelo ponosna na Slovenijo, da V njej vzgajajo takšne otroke. Čez. pol leta bom verjetno obiskala Slovenijo. In komaj čakam, kajti Slovenija je tako čudovita! To poletje sem se naučila res veliko o tej deželi, o kateri prej nisem slišala še nikoli. Hvala, Slovenija, in se kmalu vidimo!" (Leah, Kan-sas City, ZDA)
"Ljubljana je najlepše mesto Evrope! Ljubim Slovenijo!" (Yves, Quebec, Kanada) - zapis v slovenščini]
"V Sloveniji sem bil že večkrat in videl sem različne kraje, od Kopra in Portoroža do Postojne in Predjame, Ljubljano, Bled, Bohinj. Novo Gorico, Kanal ob Soči, Tolmin in Bovec. Čisto vsak kraj, ki sem ga obiskal, je nekaj posebnega! Vaša dežela je mešanica kulture in narave - kot nobena druga dežela na svetu! (Ivan, No-venta di Piave, Italija)
"Slovenijo nameravamo obiskati prihodnji mesec in iščemo prenočišče. Zanima nas tudi, kje bi lahko jahali konje. Hvala!" (Dalit, Kiriat-Uno, Izrael)
Triglav
Južni teca| 15.160
Ljubjjana 49 km
lanc 627 km 1
Rio de Janeiro 9.667 km
fork 6.806 km
Rim 533 km '
"Moškim iz Lagosa je všeč spletna stran Slovenije.! (Fred Ajudua, Lagos, Nigeria)
"Pozdravljena, Slovenija - čudovito deželo morate bolje tržiti v Severni Ameriki. Ljudem namreč pogosto postavim testno vprašanje, kje je Slovenija, in v večini primerov dobim napačen odgovor. K vam prihajam spet letos za dva meseca - v Laško in okolico. Vse najboljše! " (Jack, Sault Ste. Marie, Kanada)
"Zdravo, Slovenija! Pravkar smo se vrnili s tritedenskih počitnic v Sloveniji. Spet smo se imeli odlično v vaši prelepi deželi! Naslednje leto se seveda spet vidimo! (Carla Rotterdam, Nizozemska)
"Kako naj se Slovenija primerja z drugimi deželami sveta, ko pa ima nekaj, česar nima nihče - čudovite jame. Tržite Slovenijo v svetu!" (Ekoturistično združenje Islamabad, Pakistan)
"Živjo, sva mlad par in Slovenijo bova obiskala letos že tretjič zapovrstjo. VVe love Slovenia! Toda zanima naju - ker sva stara samo 21 in 22 let, če je v bližini Portoroža, Ankarana, Izole in Kopra kakšna dobra diskoteka." (Froey in Ravmond, Alesund, Norveška)
"I love Slovenia. Obiskal sem spletno stran in zdaj bi rad vsem povedal: vsakdo bi moral obiskati to čudovito deželo. Rad bi izvedel
več o zgodovini Slovenije in ostalem, mi lahko pomagate, priporočite spletno stran?" (Ali Rao, Karachi, Pakistan)
"Mi lahko pošljete nekaj vaših prospektov - pri nas zelo težko dobimo informacije o Sloveniji?" (Chris, Hamrun, Malta)
"Kako cool, pravkar sem odkril, da sem v zgodnjih devetdesetih smučal v Kranjski Gori. Slovenci ste nooori! Spomnim se kravjih zvoncev in kosmatih oblačil, imeli smo se odlično, tudi smučanje je bilo enkratno!" (Bobby, Liver-pool, Anglija)
"Moja družina izvira iz. Slovenije in tam imam sestro - Senčar -a sem izgubila stik. Zdaj vem, zakaj so moji starši imeli domo-tožje. Hvala za zanimivo spletno stran." (Irene, Castlemaine, Avstralija)
"Moji stari starši so iz Slovenije, iz Ribnice. Dekliško ime moje stare mame je bilo Starič. Začel sem načrtovati obisk Slovenije spomladi 2003. Rad bi izvedel za najboljšo potovalno agencijo, ki ima karseda veliko znanja o Sloveniji. Star sem 68 let in bom potoval sam, zato bi rad, da bi mi nekdo organiziral potovanje. Imate kakšne informacije o tem? Govorim samo angleško. Hvala vnaprej." (Robert Adamich, Redwood C it v, ZDA)
Urša Peternel, loto: Gorazd Kavčič
Kakšne prireditve si zasluži Bled
Ali rokovski koncert sodi v središče Bleda
Na Bledu je bilo že večkrat slišati očitke, češ da postaja letovišče ostarelih počitnikarjev, medtem ko mladina nima kaj početi, saj prireditev za mlade sploh ni. Tako so se mnogi razveselili dvodnevnih prireditev za mlade z imenom ŠIK FEST, ki so ga letos drugo leto zapored organizirali blejski študentje. A namesto zadovoljnih obrazov je deset
dni po prireditvi na Bledu predvsem veliko ogorčenja in jeze, saj se je vse skupaj sprevrglo v prvovrsten škandal.
Na eni strani so jezni študentje, ki so prireditev morali zaključiti že ob deseti oziroma enajsti uri, na drugi strani pa so razjarjeni hotelirji, ki so zaradi glasne rokovske glasbe, ki je odmevala po Bledu, bojda dobili kopico pritožb svojih gostov. Da bi bil škandal še večji, pa je natanko v istem času kot rokovski koncert na Promenadi v cerkvi potekal vrhunski koncert deškega zbora iz St. Petersburga. Tako je "tuljenje zvočnikov" z rokovsko glasbo motilo ubrano deško petje...
Vse to odpira širše vprašanje, kakšne prireditve sploh sodijo v središče Bleda in na kakšne goste blejski turizem sploh računa. So to res zgolj ostareli sprehajalci, ki si želijo predvsem miru, ali pa so to tudi mladi, ki bodo čez nekaj let reševali turistični utrip tega gorenjskega turističnega bisera?
program športnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, oba večera pa so pripravili rokovski koncert. A študentje nikakor niso mogli doumeti, zakaj jim je občina izdala dovoljenje za prireditev v soboto le do enajste ure zvečer, v nedeljo pa samo do desete ure zvečer. Kot je povedal Klemen
Ubrano deško petje se je mešalo z bobnenjem rokovske glasbe.
Študentje naj gredo spat ob desetih
Najprej so bili užaljeni študentje. Klemen Pangerc, predsednik Kluba študentov Bled, ki je pripravil dvodnevno druženje mladih, pravi, da naj bi bili glavni cilji prireditve šport, izobraževanje, kultura in zabava. Prireditev naj bi. tako študentje, prebudila zaspani Bled. Tako seje v soboto in nedeljo prek dneva odvijal pester
Pangerc, so se počutili prikrajšane, saj se vse ostale prireditve na Bledu lahko odvijajo vse do ene ure ponoči. "Tudi lani smo imeli dovoljenje do enih, pa ni bilo niti enega problema, niti ene same intervencije," je dejal Pangerc, Kot naj bi izvedel na občini oziroma Direkciji za turizem, naj bi jim dovoljenje za prireditev skrajšali lc do enajste oziroma desete ure zaradi pritožb hotelirjev, podučili pa naj bi jih tudi, da za-
radi strukture gostov takšne prireditve niso primerne za Bled. Občina in Direkcija naj bi, tako Pangerc, podpirali dogodke, namenjene starejšim od 40 let. Tako naj bi v prihodnje pristojni močno razmislili, ali bodo študentsko prireditev sredi Bleda sploh še dovolili. Na očitke hotelirjev, češ da je nabijanje rokovske glasbe motilo številne goste v hotelih, pa je Pangerc odgovoril, da so mnogi gostje ob igranju skupine The stroj ploskali z balkonov...
"Česa takšnega v dvajsetih letih ne pomnim!"
Da so dobili predvsem veliko pritožb gostov, pa trdijo v blejskih hotelih. V Grand hotelu Toplice so bili denimo nad dogajanjem na Promenadi ogorčeni, pomočnik direktorja in vodja prodaje Toni Vidic je denimo celo dejal, da ga je sram, da je domačin in da dela v turizmu. "Česa takšnega v dvajsetih letih dela v turizmu ne pomnim!" Nekateri blejski hotelirji so sicer že nekaj dni pred ŠIK FEST-om prireditev skušali pisno preprečiti, a neuspešno, po Vidičevih besedah pa se je vse skupaj izteklo še bolj katastrofalno, kot so pričakovali. Ogorčenje je zbujala predvsem zvrst in jakost glasbe in po Vidičevih besedah so številni gostje zaradi tega imeli uničena kar dva počitniška dneva. Njihove reakcije naj bi bile z eno besedo grozne. Vidic je sicer dejal, da nikakor niso proti prireditvam za mlade, vendar pa po njegovem mnenju rokovski koncerti ne sodijo v središče Bleda, temveč, denimo, na nogometno igrišče na obrobju. Treba pa se je tudi zavedati, da je struktura gostov na Bledu drugačna kol v nekaterih drugih razvitih turističnih krajih, je dodal sobesednik, za nameček pa je vse skupaj sovpad-
lo z verskim praznikom (Marijinim vnebovzetjem), zaradi česar so na Bledu imeli drugačno populacijo gostov. Vsekakor ne takšno, ki bi uživala v divjih rokovskih ritmih in poskakovanju dolgolase mladine...
Starejši gostje so tisti, ki plačajo
Da rokovski koncerti ne sodijo na Promenado v samo središče Bleda, meni tudi prva dama blejskega turizma Eva Štravs Podlo-gar, direktorica Turizma Bled. Kot je dejala, je območje jezerske sklede nadvse občutljivo in tudi najmanjši hrup odmeva po vsem kraju. Poleg tega po njenem mnenju tovrstna glasba ni primerna za goste, ki so bili v tistih dneh na Bledu. In četudi ne marajo rokovske glasbe, sojo bili kar dva večera prisiljeni poslušati. "Zaradi morda tristo ljudi, ki so prišli na koncert, je bilo glasbo, ki jim ni všeč, prisiljeno poslušati vseh dva tisoč gostov," je dejala Šlravs-Podlogarjeva in opozorila na preprosto dejstvo, da so pač hotelski gostje tisti, ki prinašajo Bledu denar. "Moramo upoštevati mnenja tistih, ki nam prinašajo denar," je še dodala. Po njenem je bil termin ŠIK FEST-a neprime-
In kaj o vsem skupaj pravijo na blejski občini (koncerta ruskih dečkov se je udeležil tudi župan, ki je bil zaradi hrupa s Promenade, ki je odmeval po cerkvi, menda zelo razburjen)? Pojasnilo je kratko: "Ob tej priložnosti bi radi pojasnili, da smo trajanje prireditev na prostem omejili na 23. uro na priporočilo blejskih hotelirjev, in sicer zaradi pritožb gostov v blejskih hotelih."
ren, saj jc potekal v špici sezone, na drug datum pa študentje po njenem niso hoteli pristati. Prav tako niso hoteli niti slišati za drugo lokacijo, denimo Pristavo, ker naj bi na Promenadi prek dneva zaslužili več na gostinskih stojnicah...
"Tuljenje zvočnikov" motilo ubrano deško petje
Da bi bil škandal še večji, pa je ravno v času sobotnega rokovske -ga koncerta v blejski cerkvi potekal vrhunski glasbeni dogodek -koncert enega najboljših zborov
na svetu, deškega zbora M. I. Glinka iz Si. Petersburga. Kot je v ogorčenem pismu bralcev zapisal eden od obiskovalcev koncerta dr. Avguštin Mencinger, so čudovito melodijo preglasili "tuleči, skoraj kilometer oddaljeni zvočniki... Dirigent in fantje so bili zmedeni, spreminjali so spored in izpuščali pesmi, ki bi jih zaradi pianisima ne slišali. Bil sem ogorčen in prepričan sem, da tudi ostalih preko 300 poslušalcev. Počutil sem se prevaranega, ogoljufanega..."
Urša Peternel
Slabša sezona na Bledu
Kljub manjšemu številu nočitev pa naj bi bil izkupiček enak ali celo boljši kot lani.
Bled - Z blejskega Turizma Bled so sporočili prve podatke o uspešnosti letošnje turistične sezone. Od januarja do 18. avgusta letos so na Bledu v hotelih, kampu, gostiščih in penzionih našteli manj nočitev kot v enakem obdobju lani. Letos so našteli skupaj dobrih 285 tisoč nočitev, medtem ko so jih lani nekaj več kot 300 tisoč. Skupno število prenočitev je tako letos manjše za pet odstotkov.
Letos je na Bledu prenočevalo predvsem manj domačih gostov -kar za 18 odstotkov manj, medtem ko je bilo tujih za štiri odstotke manj. Zlasti slab mesec je bil februar, indeks je po pojasnilu Eve Štravs Podlogar s Turizma Bled slabši predvsem zaradi velike prireditve, ki seje dogajala v letu 2001. Slabša kot lani sta bila tudi meseca junij in avgust, medtem ko sta bila maj in julij boljša kot lani. Med tujimi gosti so prevladovali Nemci, Angleži in Nizozemci. Glede na lani se je povečalo zlasti število gostov iz. Izraela, Avstrije in Nizozemske. Za razliko od prejšnjih let, ko je največ ruskih gostov obiskalo Bled pozimi, so letos opazili porast števila v poletnih mesecih. Zanimiv pa je tudi porast števila izraelskih gostov junija in julija.
In čemu na Bledu pripisujejo letošnje skupno manjše število nočitev? Eva Štravs Podlogar pravi, da so bili letos zaradi prenove več tednov zaprti hoteli Golf. Park in Grand hotel Toplice. Vendar pa, kot dodaja, v nekaterih hotelih poudarjajo, tla so kljub nekoliko slabši zasedenosti zabeležili enak ali celo boljši poslovni rezultat glede na strukturo gostov in cene. Tudi sicer v Turizmu Bled menijo, da se v prihodnje na Bledu morajo posvetili bolj kvaliteti kot kvantiteti, zavedajo pa se. da višje cene lahko dosegajo samo ob dobrih, eelo izvrstnih storitvah. Zanimivo pa je tudi, da se kljub slabšemu vremenu z. zelo dobro sezono lahko pohvalijo v Kampu Zaka. U. P.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 4.9.; Madžarske toplice od 7.9. do 13.9. in od 14.9. do17.9.2002; Lenti 31.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; Medžugorje od 6.9. do 8.9.; Zdravilne točke ob Bukovniškem jezeru - izvir sv. Vida 1.0.: Prevoz: možnost plačila na čeke.
AVTOBUSNI PREVOZI AMBROŽIČ, s.p.	Letovanje v Španiji od 19.9. do 27.9.; Aqualand - nočni Gardaland 31.8.2002 tel.: 572-54-27, 031/723-823
METEOR, CERKLJE Stara cesta 1 4207 Cerklje	Nakupovalni izlet v Lenti 14.9., 21.9. in 5.10.; nočni Gardaland 30.8.; tel.: 04/25 28 300, 041/660 658
	PREDAVANJA IZ TEORIJE VSAK PONEDELJEK OB 9. IN 18. URI. Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem
1    I     A, B, C, E, H	vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Stritarjeva 5 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
Modna konfekcija KROJ Škofja Loka Tel.: 04/502 10 38	Zaradi preselitve skladišča organiziramo od 29. do 31. avgusta razprodajo modelov pomlad poletje 2002. Znižanje do 70 %! Prodajalna KROJ Kidričeva c. 81, Škofja Loka
GLASBENA ŠOLA RAGLJA KRANJ tel.: 04/23-23-561 GSM: 041-549-675
Vpis otrok in odraslih za šol. I. 2002/03 v tečaj električnih klaviatur, šolo kitare, harmonike, klavirja in klarineta. Otroke od 4 do 6 let vabimo k predšolskim glasbenim uricam. Informativni dnevi: 27., 28., in 29. 8. 2002 popoldne v učilnici v vrtcu Mojca Kranj.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve +
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v torek, 27. avgusta, ob 14. uri bo v rotundi Abanke v Tržiču otvoritev razstave "Skrivnostni svet obutve" ob jubilejni 35. Šuštarski nedelji. V petek, 30. avgusta, ob 20.00 uri, bodo v šotoru na parkirišču tovarne Peko nastopili Pihalni orkester Tržič, pevski zbori, Plesni klub M in skupina Krila. Ob 16. uri bo otvoritev nove Osnovne šole Tržič.
Petkovo popoldne v parku
Pokljuka - Triglavski narodni park pripravlja v sodelovanju z Društvom Jarina Bohinj v petek, 30. avgusta, na Pokljuki še zadnjo, četrto delavnico Petkovo popoldne v parku za domačine in obiskovalce parka. V programu avgustovske delavnice je ogled mo-krišč pod Javorovim vrhom in obisk kmetije na Goreljku, kjer si bodo udeležnce lahko ogledali izdelovanje skodel in se tudi sami preizkusili v tej spretnosti. Otroci bodo lahko sodelovali na ustvarjalnih delavnicah. Zbirno mesto udeležencev je pri kapeli na Goreljku ob 16. uri.
"En šiht na koš"
Orehek - Drulovka - Tudi letos, to pot že četrtič, pripravljajo v Krajevni skupnosti Orehek - Drulovka košarkarski turnir. Letošnji nosi naslov "En šiht na koš" Drulovka 2002 in bo potekal v soboto, 31. avgusta, med 9. in 17. uro. Po zaključku turnirja naj bi kranjski župan ali podžupan svečano predal uporabi ograjo okoli igrišča, ki jo je na pobudo KS financirala Mestna občina Kranj. Pravtako se bo v uporabo predalo dva obnovljena košarkarska igrišča, ki so jih krajani s pomočjo KS obnovili sami.
Vesela harmonika
Senica - Krajevna skupnost Seni-ca prireja odprto nagradno tekmovanje Vesela harmonika Senica 2002, ki bo v petek, 30. avgusta, ob 19. uri pri Domu KS na Spodnji Senici. Ljubitelji diatonič-ne harmonike, vaše prijave sprejema Milan Tehovnik, Zg. Senica 22/a, Medvode do četrtka, 29. avgusta, do 20. ure pisno ali po tel.: 01/36-12-916. Po končanem tekmovanju bo vrtna veselica, na kateri vas bo zabaval ansambel Tihojla. V primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 7. septembra, ob 19. uri.
Srečanje članov AMD Škofja Loka
Škofja Loka - Avto moto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 7. septembra, s pričetkom ob 13. uri V. tradicionalno srečanje članstva, njihovih svojcev in prijateljev avto moto
športa v Crngrobu. Športniki društva bodo pripravili srečelov, razne zabavne igre ter pijačo in jedačo. Za glasbeno plat pa bo poskrbel ansambel Jocker iz Škofje Loke. Srečanje bo v vsakem vremenu.
Prireditve na Bledu
Bled - Od 27. do 29. avgusta bo v Golf in Country Clubu Bled potekalo Mednarodno državno prvenstvo za mladinke in mladince. Foto klub TNP vas vabi na odprtje razstave avtorja Nika Rupla, ki bo jutri, v sredo, 28. avgusta, ob 19.30 uri v hotelu Astoria. V petek, 30. avgusta, bo na Mini golf igrišču, od 10. do 22. ure, potekal turnir v mini golfu: 9. Handicap turnir. V soboto, 31. avgusta bo v kampu Bled cel dan potekalo 11. mednarodno srečanje zračno hlajenih WV hroščev. V Golf in Coun-try Clubu Bled bo golfski turnir: Davidoff - Mercedes Benz BTC in-door golf. Od 10. ure dalje bo v Zdraviliščem parku sejem domače in umetnostne obrti. V nedeljo, 1. septembra, bo na promenadi, med 9. in 11. uro, 11. mednarodno srečanje zračno hlajenih VVV hroščev in razstav vozil. V Zdraviliškem parku bo od 10. ure dalje sejem domače in umetnostne obrti. Ob 17. uri pa se bo začel otroški program, kjer bo nastopil Blejski plesni studio in plesna delavnica. V ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 uri bo v kavarni hotela Park večer gorenjske folklore.
Izdelovanje poslikanega pohištva
Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vabi otroke v muzejsko delavnico Izdelovanje poslikanega pohištva, ki bo potekala do petka, 30. avgusta, vsak dan od 9. do 14. ure.
V Gardaland
Gorenja vas - Poljane - Socialdemokratska mladina pri 00 SDS Gorenja vas - Poljane organizira izlet v Gardaland, ki bo v soboto, 31. avgusta. Odhod iz Poljan bo ob 4. uri zjutraj v smeri Žirov. Prijave do četrtka, 29. avgusta, po tel.: 041/494-019 ali 031/301-962.
50 let bivaka Iskra
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi po starih stezah in prehodih na bivak v Kočni - 50 let bivaka Iskra, ki bo v nedeljo, 15. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. (Druga skupina ob 10. uri izpred hotela Creina.) Odhod bo z osebnimi avtomobili. (Druga skupina dopoldne z avtobusne postaje Kokra.) Dodatne informacije in prijave: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 ali ob sredah od 17.
do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijevo je do 11. septembra.
Kolesarski izlet
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v soboto, 31. avgusta, na kolesarski izlet - po Selški dolini do gostilne v Podro-štu. Zbirno mesto bo pred DU Škofja Loka, ob 8. uri. Da ne boste ostali lačni in žejni vas prosijo, da se predhodno prijavite v prostorih DU (vsako sredo in petek od 8. do 12. ure ali po tel.: 51-20-664. V primeru slabega vremena bo kolesarski izlet preložen na kasnejši datum.
Potočka zijalka - Olševa
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška in planinska sekcija organizira izlet do Potočke zijalke in na vrhova Olševe. Z izrednim avtobusom se boste odpeljali izpred hotela Creina, v četrtek, 12. septembra, ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave v društveni pisarni.
Kopalni izlet v Moravče
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Terme 3000, ki bo 11. septembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Pohod na Vajnež
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela organizira 4. tradicionalni pohod na Vajnež - 2014 m, ki bo v soboto, 31. avgusta. Odhod je med 6. in 8. uro izpred doma Trilobit na Javorniškem Rovtu. Pov-ratek bo na Pristavo, kjer bo poskrbljeno za prehrano in zabavo.
Vače - Sveta gora
Domžale - Društvo diabetikov Domžale vas vabi na pohod Vače - Sveta gora, ki bo v soboto, 31. avgusta. Pot boste prehodili v obe smeri v približno treh urah. Proti koncu je ta pot precej strma, na voljo bo tudi lažja in krajša pot. Zbirno mesto bo ob 8. uri na avtobusni postaji v Moravčah. Prijave sprejema Mirjam Beden, tel: 01/721-32-92, med 11. in 13. uro do 29. avgusta. Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane na pohod. Zbirno mesto bo na parkirišču Iskra TEL na Laborah, v soboto, 31. avgusta, ob 7. uri. Prijave sprejema po 16. uri Ivan, tel.: 257-14-51 ali 031/485-490 do 29. avgusta.
Izlet v Dolomite - Tri Cine
Dovje - Mojstrana - Planinsko drušvto Dovje - Mojstana vabi v soboto, 7. septembra, na izlet v Dolomite - Tri Cine. Odhod bo ob 5. uri iz avtobusne postaje v Mojstrani. Pohod okoli Cin je nezahteven in primeren za vse udeležence, ki morate imeti s seboj ve-
ljavno listino za prehod državne meje, osebno pohodno opremo -priporočljive so pohodne palice. Izlet bo v vsakem vremenu. Informacije in prijave z vplačili sprejema pisarna sruštva, tel.: 5895-100 do četrtka, 29. avgusta.
S kolesi na srečanje upokojencev
Kranj - DU Kranj organizira kolesarsko turo na Srečanje upokojencev Gorenjske v Komendi, ki bo 5. septembra. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri izpred stavbe društva, Tomšičevi 44 v Kranju. V primeru dežja vožnja s kolesi odpade.
Artiška sadjarska pot
Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi izlet v manj znane kraje spodnje Štajerske na pohod po Artiški sadjarski poti. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 29. avgusta, ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Pot ni naporna, višinska razlika je le 100 m, vendar zaradi možnosti blata, priporočajo primerno obutev ter vremenu primerno obleko. Prijavite se v društveni pisarni do srede, 28. avgusta, oziroma do zasedbe avtobusa.
Izlet na morje
Kranj - Društvo diabetikov Kranj v soboto, 31. avgusta, organizira izlet na morje. (Izlet je bil planiran za 7. septembra, vendar je ladja ta dan zasedena, zato je izlet prestavljen za en teden prej). Odhod avtobusa z avtobusne postaje Kranj bo ob 7. uri. Za izlet se lahko prijavite vsak dan med 16. in 22. uro po tel.: 031/343-171 do zasedbe avtobusa oziroma do 28. avgusta.
Metlika z okolico
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane v Belo krajino, ki bo 10. septembra z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva na Tomšičevi 4.
Planinski izlet
na Veliki Draški vrh
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pru Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje organizira planinski izlet na Veliki Draški vrh -2243 m. Izlet bo 11. septembra, odhod posebnega avtobusa pa bo ob 6.30 uri iz avtobusne postaje v Svetem Duhu in bo ustavljal na vseh postajališčih Dorfarje, Žabnica, Sp., Sred. in Zgornje Bitnje do Globusa v Kranju. Planinski vodniki priporočajo opremo za visokogorje. Prijave za izlet z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v manjšem avtobusu.
Kopanje v termah Topoiaica
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za enodnevni kopalni izlet v termah Topolšica, ki bo v petek, 20. septembra. Vplačila sprejemajo vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure v pisarni društva na Begunjski 10. Obveščajo pa tudi, da bo pisarna društva od 2. do 12. septembra zaprta.
Na Goli otok
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vas vabi na otok hudega trpljenja naših ljudi - Goli otok. Izlet bo v torek, 24. septembra z odhodom ob 4. uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva, pri čemer vas prosijo, da se prijavite čimprej.
Srečanje
upokojencev Gorenjske
Kranj - Tudi letos Društvo upokojencev Kranj organizira prevoz na tradicionalno 12. srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 5. septembra v Komendi na hipodromu. Posebni avtobus bo odpeljal ob 8.30 uri izpred hotela Creina v Kranju, v četrtek, 5. septembra. Uradni del srečanja se prične ob 10.30 uri. Nadaljevalo pa se bo s kulturnim programom in zabavnim
delom, ko vas bosta zabavala ansambel Nagelj in ansambel DU Komenda. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na tradicionalno srečanje upokojencev, ki bo v četrtek, 5. septembra, na hipodromu Komenda in ob vsakem vremenu, ker bo srečanje pod šotorom. Prijave z vplačilom polovične cene za avtobusni prevoz prejemajo vsi poverjeniki društva. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 5. septembra v Komendi. Odhod avtobusa z Bele bo ob 7. uri in iz Preddvora ob 7.15 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki. Vabijo vas na prijetno druženje z gorenjskimi upokojenci.
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 5. septembra na hipodromu v Komendi. Za avtobusni prevoz je poskrbljeno. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Prijave zbirajo poverjenice. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 5. septembra, na hipodromu v Komendi. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure. Odhod iz Škofje Loke bo ob 8. uri izpred avtobusne postaje. Cerklje - DU Cerklje obvešča svoje člane, da bo organiziran brezplačen avtobusni prevoz na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 5. septembra v Komendi. Prijavite se lahko pri svojih poverjenikih ali v pisarni društva.
Srečanje upokojencev v Pliberku
Pliberk - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 31. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, z začetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4.
Obvestila +
DU Škofja Loka obvešča
Škofja Loka - DU Škofja Loka poziva udeležence, ki so se že udeleževali kopanja v prejšnji sezoni, da se za novo sezono 2002/2003 obvezno predhodno prijavite v društvu do 20. septembra proti plačilu akontacije. Po tem datumu bodo vpisovali nove interesente za kopanje.
Tečaj šolanja psov
Hrušica - Kinološko društvo Fido Hrušica vabi v jesenske tečaje šolanja psov - Fidotovo malo šolo, začetni in nadaljevalni tečaj ter agilitv. Začetek bo v ponedeljek,
2. septembra, ob 17. uri na vad-bišču KD Fido. Informacije: 583-67-30 ali 23-51-920.
Od morij do vrhov
Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo barvnih fotografij in predvajanje diapozitivov Od morij do vrhov, razstavlja Niko Rupel. Odprtje bo jutri, v sredo, 28. avgusta, ob 19.30 uri v hotelu Astoria na Bledu. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili Liza -čelo, Blaž - klarinet in Rok - klavir Šparovec, učenci Glasbene šole Radovljica. Razstava bo na ogled do 2. oktobra.
Fotografije iz nahrbtnika
Lipanca - Ob mednarodnem letu gora 2002 Planinsko društvo Bled vabi 1633 m visoko v Blejsko kočo na Lipanci na prodajno razstavo Fotografije iz nahrbtnika, avtorja Mateja Rupla. Odprtje razstave bo ob dnevu blejskih planincev, v nedeljo, 1. septembra, ob 15. uri. Razstavo bo odprl predsednik PD Bled Janez Petkoš, ki bo predstavil tudi nekaj svojih pesmi. Razstava bo na ogled do konca leta.
Spomini s festivalov 1997 - 2001
Radovljica - Festival Radovljica ob XX. Festivalu Radovljica 2002 v sodelovanju z Društvom ljubiteljev stare glasbe Radovljica vabi v prostore Gorenjske banke, poslovna enota Radovljica, Kranjska c. 16 na razstavo barvnih fotografij Spomini s festivalov 1997 - 2001. Avtor fotografije je Matej Rupel. Razstava je na ogled do 31. avgusta, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Čudovite energije bivanja
Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej Jesenice - enota Kranjska Gora vabita v galerijskih prostorih Liz-njekove domačije na Borovški cesti 63 v Kranjski Gori na ogled razstave slik diplomirane slikarke Mojce Vilar - Čudovite energije bivanja. Razstava bo na ogled do 15. septembra.
Predavanja
O hujšanju in zdravi prehrani
Kranj - Jutri, v sredo, 28. avgusta, ob 17.30 uri bo v Zavodu za zdravstveno varstvo, Gosposvet-ska ulica 12, Kranj predavanje o hujšanju in zdravem prehranjevanju po Hellerjevi metodi. Predstavili vam bodo knjigo "Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zasvojeni" in "Hellerjevo šolo hujšanja". Heller-jev prehranjevalni program odpravi odvečne kilograme za vedno in uspešno zniža visok krvni pritisk, sladkor in holesterol. Vstopnine ni.
Osnovna šola Stražišče Kranj Šolska ulica 2, 4000 Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA MATEMATIKE
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, 2 leti) od 1. 9. 2002, s polnim delovnim časom.
Pogoj: pedagoška izobrazba ustrezne smeri v skladu z ZOFVI.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izboru boste obveščeni v zakonitem roku.
GOSTILNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje t
! PAT T?DnA Avsenik Gregor s.p.
J)        UftbCKtjA     glasbeni program: t-HJJJkti-^HMIJJIIM^fcnlasheni večer z "GAŠPERJI" l:J^I!»cliW:W.|IU4:fcalasbeni večer z "GREGORJI" fcfflfflE»<lill:W.llU4:to glasbeni večer z "RAZPOTIMIKI" lL'r?!Binii»^J.l.lJ.l,I.IJifcntroško popoldne "FLIP SCHOVtf" s plesno akrobatsko skupino "FLIP" ob 17.30 uri Začetek glasbenih prireditev ob 19. uri.
Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333-402
RJ4
Torek, 27. avgusta 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
GORENJSKI GLAS -19. STRAN
Test: Renault Vel Satis 3.0 dV6 Initiale
Izvirnost je bila edina rešitev
V orkestru prestižnih limuzin že dalj časa ali kar po tradiciji prvo violino igrajo avtomobili nemškega porekla. Francoski Renault v tej druščini doslej ni imel posebnega uspeha, a vendar se niso odrekli želje, da bi bilo kdaj tudi drugače. Nemške tekmece tako že nekaj mesecev napada vel satis, velik in oblikovno zelo samosvoj štirikolesnik, ki skuša
pomesti z dosedanjim limuzinskim pojmovanjem.
Sicer pa vel satis sploh nima tri-prostorske karoserijske zgradbe, ampak je videti kot velika in temu primerna prostorna kombilimuzi-na. Renaultovi oblikovalci so šli daleč, morda celo predaleč, in zunanjost tega avtomobila bo še dolgo časa vzbujala pozornost zabe-
dalo glede na zunanje mere pričakovati tudi več.
Potniška kabina je podobna razkošno opremljeni dnevni sobi, ki seveda razvaja z. vsem, kar se spodobi v tem avtomobilskem razredu, na primer s samodejno klimatsko napravo z ločeno nasta-
Namesto klasične triprostorske karoserije, vel satis ponuja kombilimu-zinski zadek z ukrivljenimi prtljažnimi vrati in velikimi lučmi.
ljeno s pozitivnimi in verjetno z vitvijo tudi za zadnji del, ali z. vr-
nič manjšim številom odklonilnih hunskim radiem in s sodobnimi
reakcij. Alije Renaultova obliko- telekomunikacijskimi sistemi,
valska filozofija pravilna oziroma Prednja sedeža sta prostorsko zelo
ustrezna za privabljanje kupcev, izdatna, voznik'in sopotnik imata
se bo izkazalo šele čez nekaj časa, občutek, da sedita v foteljih, med-
vendar za zdaj velja, da je vel sa- tem, ko zadnja klop ponuja manj
tis občutno drugačen od tekme- od pričakovanj in kljub karoserij-
cev. To se razkrije že ob prvem ski višini so glave potnikov precej
pogledu, saj pokončna in ozka ža- blizu strehe,
rometa skupaj z dvojno režasto Skoraj odveč je posebej poudar-
masko hladilnika opazovalca do- jati, da so konstruktorji zelo veli-
besedno silita k popolnemu ogle- ko pozornosti namenili tudi var-
du. Nenavadnost vel satis izžareva nosti. Armaturna plošča je izjem-
tudi z. visokima bokoma in še bolj no mogočna, na instrumentnem
z zaokroženim zadnjim steklom, delu pa so analogni merilniki, ki
kije del prtljažnih vrat. Pod njimi jih dopolnjujeta zaslona potoval-
je 460-litrski prtljažnik, ki je na nega računalnika ter nadzora de-
pogled sicer velik, vendar bi se lovanja radijskega sistema in sa-
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: ........ ...........kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
Mere:......................d. 4.860, š. 1,860, v. 1,577 m
Medosna razdalja:..............,................2,840
Prostornina prtljažnika: .............................460
Motor: ........................šestvaljni, turbodizelski, 24V
gibna prostornina:............................. 2958 cem
moč: .....................130 kW/177 KM pri 4400 v/min
navor:............................ 350 Nm pri 1800 v/min
najvišja hitrost:...............................210 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................10,5 s
poraba EU norm.: ..................6,8/12,0/9,4 1/100 km
maloprodajna cena: ....................... 9.950.000 SIT
zastopnik:......................Renault Slovenija, Ljubljana
0prostornost in udobje potniške kabine, varnostna oprema, udobje med vožnjo
■"sporna" zunanjost, povprečen prtljažnik, neokretnost, neodziven menjalnik
KAJ PRAVI ONA?
Vel satis bi le težko zmagal na lepotnem tekmovanju, saj se zdi kot prevelika in preveč naki-čena kandidatka za naslov najlepšega dekleta. O notranjosti nima smisla izgubljati besed, saj zadovoljuje tudi zelo razvajene potnike, precej več pripomb pa leti na delo za volan-skim. obročem. Avtomobil je namreč odločno prevelik za iskanje parkirnih prostorov in premalo okreten za vožnjo po ozkih cestah.
modejne klimatske naprave. Ob vsem skupaj se majhna analogna ura na desni strani zdi povsem nebogljena. Vel satis je že drugi Re-naultov avtomobil, pri katerem kontaktni ključ nadomešča elektronska kartica. S tem pa tehničnih novosti še ni konec, med njimi je tudi samodejna ročna zavora, ki se aktivira, ko avtomobil nekaj časa stoji na mestu in sprosti, ko voznik ponovno spelje.
Renault vel satis hoče postavljati nova merila v razredu velikih limuzin, zato se opazno razlikuje od nemških tekmecev, ki so doslej po tradiciji uživali največji sloves v tem avtomobilskem razredu.
dinamike. Nekoliko zadrego rešuje možnost elektronsko nadziranoga ročnega pretikanja (pet sto-
Megalomanska armaturna plošča z analognimi merilniki in zasloni za telekomunikacijske sisteme združuje francosko eleganco in moderne tokove.
Renault je v vel satisu prvič preizkusil tudi šestvaljni turbodizelski motor z neposrednim vbrizgom po skupnem vodu. Sestvalj-nik s 3,0-litrsko gibno prostornino in s 177 konjskimi močmi je sodoben pogonski stroj, ki ga odlikuje miren in kultiviran tek, na papirju pa tudi dobre zmogljivosti, zlasti veliko navora v nižjem območju vrtljajev. Vendar pa njegova energičnost nekoliko zbledi v kombinaciji s samodejnim prilagodljivim menjalnikom, ki ga pri Rena-ultu imenujejo proactive. Njegove reakcije so za motorno moč prepočasne, kar bo še posebej motilo voznike, ki si želijo veliko vozne
Razvoj avtomobilov s pomočjo kozarcev za vlaganje
Avtomobili morajo imeti svoj vonj
Avtomobil ne more in tudi nikoli ne bo brez vonja, pravijo strokovnjaki Audijevega oddelka za analizo vonjev, ki mu pravijo tudi "ekipa nosov". Nekateri vonji v potniški kabini so namreč lahko za voznika in potnike moteči, drugi pomagajo ustvarjati prijetno razpoloženje.
Neprijetne izparine iz. plastičnih delov, usnje, ki zaudarja po ribjem olju aii predpražniki, iz katerih veje vonj po čebuli, v Audijc-vih avtomobilih nimajo mesta. To velja tudi za zdravju škodljive snovi, sicer pa imajo pri Audiju zelo stroga merila, ki jim podvržejo več kot 500 različnih avtomobilskih delov. Vodja "Audije-vih nosov" diplomirani kemik Heiko Luessmann-Geiger pravi, da bi bil avtomobil brez vonja enak, kot da v njem ne bi ničesar slišali. Njegova petčlanska ekipa s tremi "ženskimi" in dvema "moškima" nosovoma je vključena v najbolj zgodne razvojne faze posameznega avtomobila, stalno pa preverja kakovost vonja tudi v serijskih avtomobilih. Iz tekoče pro-
izvodnje vsak dan vzamejo nekaj vozil in jih v laboratoriju za kemične analize podrobno prevoha-jo. Ocenjevalna lestvica ima šest stopenj, enica pomeni brez vonja, šestica pa nevzdržno. Za preizkuse uporabljajo običajne kozarce za vlaganje v katere zaprejo posamezen del in pokrijejo s tesnilom, ki nima vonja. Zaprt kozarec v peči segrejejo na 80 stopinj Celzi-
ja, nato pa vseh pel kontrolorjev opravi ocenjevanje. Povprečje vseh ocen je končni rezultat preizkusa. Poleg tega postopka pri Audiju opravljajo še drugačne preizkuse: v kubični meter veliki ogrevalni komori iz. legiranega jekla proučujejo celotne sklope, na primer armaturne plošče, ocenjevanje poteka s pomočjo cevi, na katere so pritrjene maske - na ta način se prepreči vdor vonjev iz okolice. Nazadnje je na vrsti ocenjevanje celotnega avtomobila. V ta namen segrejejo notranjost, v kateri člani ekipe ocenijo, kateri tleli imajo prevladujoč vonju. Sicer pa vonja, ki bi ustrezal vsem kupcem, enostavno ni, pravijo pri Audiju, in tisto, kar nekomu zelo diši, je lahko za drugega nevzdržno.
Matjaž Gregorič
penj), v vsakem primeru pa je potrebno računati s povprečno porabo 10,6 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov.
NA KRATKO
* Stuttgartski Porsche bo pomagal žrtvam nedavnih katastrofalnih poplav v vzhodnem delu Nemčije in v ta namen tako sprostil 2 milijona evrov sredstev. Prvi človek Porscheja dr. VVendclin NViedeking je izrazil solidarnost z. žrtvami v imenu vseh zaposlenih. Porsche je v vzhodnonemškem Leipzigu pred kratkim odprl tudi svojo tovarno.
* Tovota jc na evropskih trgih v letošnjem prvem šestmesečju dosegla nov prodajni rekord. Od začetka leta do vključno konca junija je bilo prodanih 410.841 Toyo-tinih avtomobilov, kar jc 15,1 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju, tržni delež pa seje s 3,7 povzpel na 4,5 odstotka. Na slovenskem trgu je Tovota s 629 avtomobili (lani v enakem obdob-
Vel satisovo podvozje je naravnano pretežno na udobje, čeprav se vzmetenje na cestne grbine odziva dokaj čvrsto. Kljub temu so povratne informacije z vozišča na volanu dokaj šibke in v hitro voženih ovinkih se vozniku poraja občutek nelagodja. Zlasti na mokri cestni podlagi pa se pri speljevanju pojavlja vrtenje pogonskih koles v prazno, medtem, ko pri večkratnem zaporednem naglem zaviranju zavore izgubijo precej svoje učinkovitosti. A ker je avtomobil izdatno oborožen z vso mogočo nadzorno elektroniko, ni bojazni, da bi ob manjši vozniški nepazljivosti prišlo do česa hujšega, saj napake velikodušno odpravlja serijsko vgrajeni elektronski sistem stabilnosti.
Pri Renaultu so prepričani, da je nastopil čas, ko bo marsikaj v avtomobilskem svetu drugače; tudi skupina v katero sodi vel satis. kjer so doslej veljala bolj ali manj ustaljena nenapisana pravila. Na vprašanje ali jc bila oblikovna in siceršnja drugačnost prava izbira,
ju 427) prav tako napredovala pri tržnem deležu, ki seje z 1,4 povzpel na 2,2 odstotka.
* Tudi pri češki Škodi so se odločili za pomoč prizadetim v poplavah, ki so prizadele češko prestolnico in druge kraje. Skupaj s pooblaščenimi prodajalci bo tovarna zagotovila tisoč avtomobilov, ki bodo posojeni lastnikom v poplavah uničenih avtomobilov znamke Škoda. Gre za modele fa-bia, ki jih bodo lastniki uničenih ali občutno poškodovanih vozil lahko brezplačno uporabljali do 30 dni.
* Mazda v Evropi beleži odlične rezultate, kljub dejstvu, da ekonomski položaj avtomobilske industrije na splošno ni preveč rožnat. S prodajo 14.833 avtomobilov v letošnjem juliju je Ma/din
Prostorna in svetla potniška kabina potnikom nudi vrhunsko udobje, ki ga je spredaj nekaj več kot na zadnji klopi.
bodo odgovorile prodajne številke in takrat bo tudi jasno ali je bila Renaultova drugačnost korak v pravo smer.     Matjaž Gregorič
tržni delež v Evropi še za 0,2 odstotka večji, kot julija lani. Junijski tržni dele/ 1.3 odstotka pa je bil sploh najvišji v zadnjih tridesetih mesecih. Se posebej je spod buden uspeh na zahtevnem nemškem trgu, na katerem se je Mazda med japonskimi znamkami avtomobilov prebila na zavidljivo
drugo mesto.
* Gumarski proizvajalec l)un-lop, ki jc sicer del koncerna Go-odyear je predstavil novo letno pnevmatiko SP sport 01, ki je namenjena avtomobilom z visokimi zmogljivostmi. Med lastnostmi posebej izstopajo športnost, varnost in liha vožnja. V nekaterih dimenzijah bo pnevmatika na voljo tudi z Dunlopovim sistemom DSST, ki tudi v primeru predrtja in izgube tlaka zagotavlja še 80 kilometrov varne vožnje s hitrostjo 80 kilometrov na uro. M.G.
DODATNA OPREMA
za vse vrste avtomobilov
pk£ar
Mlakarjeva 2 b, Kranj "V tel.: 04/2381-150, www pro-car.si
Rabljena vozila
Na našem pokriteril Centru na Laborab v Kranju vas čaka največja izbira rabljenib vozil vseh znamk in letnikov (več kot HO vozil)
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Renault Clio 1,2 RN 1993rdeča 450.000,00
Lada Niva 1,7 1995 bela 450.000,00
Daevvoo Nexia 1,5 gtx sv,cz,es 1995 met.siva 460.000,00
Fiat Punto 55 s 1995 srebrna 699.000,00
Kia Sephia 1,5 Is sv,cz,es,2x air 1998 zelena 860.000,00
Daevvoo Nubira 1,6 sv,cz,es,2xair 1998 bela 980.000,00
Renault Clio 1,4 conf. sv,cz,es 1997 rdeča 980.000,00
VW Polo 1,6 classic, sv,2x air 1996 zelena 1.160.000,00
VW Passat 2,0 gl abs,sv,el.paket 1995 črna 1.180.000,00
Rover 214 si sv,cz,es 1997 met. siva 1.230.000,00
Renault Šafrane 2.0 sv,cz,es,air 1993 zelena 890.000,00
VVVGolf 1,4 sv,cz,es,2x air 1997 bela 1.260.000,00
RENAULT
vvvvvv.alpetour-remont si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
♦ O VOZILO ZGAKANCIIO k Kl IVIV
- SV: SKRV0 VOLAN
I / l.l \ IK\I Ml / \KI I l'\MI
R RADIO ■ KS ELKKTR DVIG STEKEL
\IK MRBAG
Vse za vaS avto na enem mestu:
♦ IVndai.i VOZil Ranautl    ♦ Z.i\ .iro\ Ulje m registracija vozil
KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ \ zdr/.m aiijf vozil
♦ Najem vozil
♦ VTelU vozil
♦ odkup m prodaja raM|«ih vozil »Tehnični pregledi osebnih, tovornih m priklopnih vozu
Končno bo tudi Volksvvagen vstopil v razred kompaktnih enoprostorcev
Sveži Touran, odhajajoči Golf cabrio
Potem ko so pri nemškem Volksvvagnu že pred časom najavili svoj vstop v razred kompaktnih enoprostorcev, se bo prihodnjo pomlad s krepko zamudo to tudi zgodilo. Na cesto bodo namreč poslali novinca z imenom touran, ki se bo moral za kupce boriti s kar nekaj močnimi tekmeci. Hkrati se Volksvvagen počasi poslavlja od golfa
cabrioleta, ki so ga tik pred upokojitvijo izdelali še v posebni seriji.
Volksvvagen bo s touranom vstopil v avtomobilski razred, kjer doslej še ni imel svojega predstavnika, vanj pa so ga očitno zvabile obetavne prodajne številke. Ime novinca je skovanka besede tour, ki simbolizira udobno potovanje in končnice večjega enoprostorca sharan. Sicer pa bo novinec med kupce prišel s kar krepko zamudo, saj je bil sprva napovedan že pred skoraj poldrugim letom, vendar Volksvvagnovim vodilnim možem ni bila povšeči notranjost s samo petimi sedeži.
Tako bo imel touran možnost postavite sedmih sedežev tako kot Oplov model zatira. Karoserijske linije ostajajo zveste Volksvvagnovim značilnostim, kot so maska hladilnika z vzdolžnimi režami in velikim znakom, sorazmerno togi karoserijski robovi in stranska smerna kazalca vdelana v bočni ogledali po zgledu nove prestižne limuzine phaeton. Volksvvagnov kompaktni enoprostorec bo dolg 4,39 metra, širok 1,79 širino in visok 1,63 metra, s temi merami pa bo prekašal neposredne tekmece. Tudi zato bo v prtljažniku pri petih postavljenih sedežih (toliko jih bo v serijski opremi) zavidanja vrednih 600 litrov prostora. Notranji arhitekti so za sedmerico sedežev določili tri vrste, v prvi
sta dva, v drugi trije in zadaj dva. Po tovarniških obljubah je mogočih več kot 500 različnih postavitev, za nameček pa je v notranjosti še 39 različnih odlagalnih po-
mobila so pri Volksvvagnu namenili novo generacijo bencinskih motorjev FSI (z neposrednim vbrizgom goriva) in preverjene turbodizle TDI z zmogljivostjo od
lic in predalov. Potniki bodo v to-uranu varovani s šestimi varnostnimi vrečami, na vseh sedežih bodo tudi tritočkovni varnostni pasovi in v prvih dveh vrstah še aktivni vzglavniki. Med aktivnimi varnostnimi elementi bodo v avtomobilu protiblokirni zavorni sistem z asistenco pri naglem zaviranju in elektronski sistem stabilnosti. Za pogon novega avto-
74 kVvVlOO KM) do 100 kW/136 KM. Motorna moč se bo na pogonski kolesi lahko prenašala s pomočjo serijskega šeststopenj-skega ročnega menjalnika, v ponudbi pa bo za doplačilo tudi šest-stopenjski samodejni menjalnik z možnostjo elektronsko nadzorovanega ročnega pretikanja. Prvi Volksvvagnov kompaktni enoprostorec, ki ga bodo izdelovali v to-
varni v VVolfsburgu, bo prvim kupcem na voljo v prvi četrtini prihodnjega leta. Sicer pa se vodilni nemški avtomobilski proizvajalec postopno poslavlja od golfa cabrioleta, ki ga v sedanji podobi izdelujejo od leta 1993, vmes pa je bila pred štirimi leti opravljena prilagoditev četrti generaciji. Golf zgoraj brez sicer velja za uspešnico, saj so ga izdelali in
prodali v več kot 280.000 primerkih. Tudi zato so se pri Volksvvagnu odločili za izdelavo posebne serije z oznako last edition (zadnja izdaja), s katero želijo ugoditi predvsem avtomobilskim zbiralcem. Golfa cabrioleta last edition v Nemčiji skupaj s posebno ponujajo za 25.740 evrov; avtomobil je na voljo v štirih različnih barvah karoserije, ki jih je mogo-
če kombinirati z dvema odtenkoma platnene strehe, na kolesa so nataknjena 15-palčna aluminijasta platišča znamke BBS, v notranjosti pa so športni sedeži, usnjen volan, klimatska naprava in kakovosten radijski sprejemnik. Pod motornim pokrovom je znani 2-litr-ski bencinski štirivaljnik s 85 kVV /115 KM). Matjaž Gregorič, foto: Volkswagen
Moto test: BMW F 650 CS
Iz terenca v mestni športnik
BMW F 650 CS je posrečena kombinacija enduro in športnega motocikla. Njegova prednost je predvsem v nezahtevnosti upravljanja. Zagrizeni ljubitelji bavarske znamke motociklov so vseskozi trdili in to menda še vedno počnejo, da mali F 650 ni pravi BMW, ker nima kardanskega prenosa moči in bokserskega agregata. A še dobro, da v Munchnu ne poslušajo le svojih zvestih strank, v tem primeru novih sploh ne bi dobili.
F 650 je namreč uspešnica, kljub temu da ne sledi hišni tehnični filozofiji. To pa je celo zelo dobro, saj se je tudi cestno-mestni F 650 CS izkazal za odlično vodljivega in nezahtevnega, kar pa za boksersko gnane s kardanom opremljene motocikle iz hiše BMW ne bi mogli ravno trditi. Veliko inovacij oziroma
drznosti so Bavarci izkazali tudi pri oblikovanju in CS je zopet primerek zelo nekonzervativnih oblikovalskih prijemov, ki potrebujejo nekaj privajanja. Izbuljeni prednji žarometi so pač nenavadni, razpotegnjena bočna linija tudi. Celotna silhueta pa se na prvi pogled zdi močno neposreče-na, a hudomušnega Bavarca se
TEHNIČNI PODATKI:
Motor: ......................enovaljni, štiritaktni. 649 cem
Moč: ......................37 kW/50 KM pri 6500 vrt/min
Navor: ..........................50 Nm pri 5000 vrt/min
Teža: .......................................191 kg
Posoda za gorivo: .............................17,3 litra
Zavore spredaj/zadaj: ..............kolutne 300 mm/240 mm
Vzmetenje spredaj/zadaj:   . . .teleskopske vilice/hidravlični blažilnik
Hitrost: ....................................170 km/h
Maloprodajna cena: .......................1,761.200 SIT
Zastopnik: ...........................Avto Aktiv, Ljubljana
rn okretnost, lahkotno upravljanje, prožen motor, udobje, jermenski L—> prenos moči
||| tresljaji v višjih vrtljajih, nepregledni merilniki
C3 ,		BERLINGO Furgon 1,4 1.850.000 SIT (z D D V) LEASING - poslovni najem	
		LE ŠE V AVGUSTU!	
Vozila na zalogi!		Posebna ugodnost ob nakupu avtomobila.	
XSARA EXCLUSIVE 110 KM z vso dodatno opremo že za 2.929.000 SIT			
BERLINGO SUH s klimo		- 2.990.000 SIT + 300 I goriva	
C5 Hdi -		4.524.000 SIT	
A	Avtohiša Kranj Pot za Krajem 38, 4000, Kranj - Labore, tel.: 04/201 59 50 A1, d.d.. Vodovodna 93, Ljubljana, p.e Kranj		Tudi za < vas imamo ^^jr**' rešitev
kaj hitro navadite. Po nekaj dnevih vožnje (tudi po zaslugi voznih lastnosti) vam F 650 CS zleze pod kožo, še zlasti če od motocikla pričakujete veliko uporabnosti in nezahtevnost. CS namreč pooseblja ta dva pojma z udobno držo za krmilom, ki je nekoliko nižje kot pri modelu GS, nizkim sedežem, ki je primeren tudi za nižjerasle (celo dekleta z višino 1,65 metra dosežejo tla) in zelo lahkotnim upravljanjem. Težišče motocikla je za enduro zasnovo dovolj nizko, krmilo razprto in položaj dovolj pokončen in naraven, da teže niti ni čutiti ob manevriranju motocikla. Zato je CS primeren partner tudi v mestu. K prijaznosti svoje prispeva tudi rotaxov 649-kubični enovaljnik, ki so ga v BMW-ju temeljito dodelali in ga nadgradili
z vbrizgavanjem goriva. Agregat je še zlasti za enovaljno zgradbo precej miren in vleče že od 2.000 vrtljajev naprej brez vidnega upada moči in navora. Visokih vrtljajev ne mara, se pa zato oddolži s prožnostjo in dovolj uglajenim delovanjem. Nekaj k uglajenosti pripomore tudi jermenski prenos moči (ta je zamenjal verigo pri modeloma F 650 GS in F 650 GD), ki mehkeje prenaša moč na kolo in obljublja manj sunkov ter
cukanja. Jermen je povsem nezaščiten pred umazanijo in peskom in poraja dvome o trajnosti. A na BMW servisu so nam zatrdili, da bi moral zdržati 40.000 kilometrov. Druga prijetnost je vdolbina v navidezni posodi za gorivo (prava posoda je ujeta v okvir pod sedežem), v katero je moč namestiti torbo, čelado ali kovček. Naš preizkusni je imel torbo, ki je
pogoltnila nekaj kosov prtljage za vikend na morju in še kakšno malenkost. Če pa se s CS-om odpravite v mesto, pa lahko v torbo pospravite tudi mape formata A4 in še marsikaj. Ob tem se CS dobro počuti tudi na podeželskih cestah, najraje prepletenih s krajšimi zavoji, kjer pride do izraza živahen agregat in lahkotno upravljanje. Daljših ovinkov ne mara, tudi moči mu zmanjkuje, saj 50 konjičev ni vsemogočnih. Na avtocesti pa se tudi ne počuti najbolje. Nekje do hitrosti 140 km/h pleksi še ščiti voznika, pri polni hitrosti pa se močnemu pišu pridružijo še moteče vibracije na stopalkah in ročicah. S končni vtis "malega" cestnega BMW-ja F 650 CS je vseeno zelo prepričljiv zato mu lahko oprostimo tudi dokaj visoko ceno, ki seže do skoraj 1,8 milijona. To vsoto se splača odšteti, kajti CS zna biti zelo dober partner tako nezahtevnim kot malo bolj izkušenim voznikom, ki od motocikla pričakujejo nezahtevnost in uporabnost.
Miloš Milač
Opel Signum: želja po pridobivanju kupcev drugih znamk
Novo dojemanje poslovnega razreda
Po limuzinski in športni komhilimuzinski različici vectre bo Opel kmalu pokazal še tretjo karoserijsko izvedbo novega avtomobila. Gre za nekakšen prestižni kombi, ki mu bo ime signum, z njim pa pri Oplu računajo, da jim bo med kupci, ki iščejo poslovni avtomobil, uspelo speljati tudi tiste, ki se ozirajo po drugih znamkah.
Novi signum bo očitno nadomestil do nedavnega največji Oplov model ornega, ki so ga pred kratkim nehali izdelovati. Novinec pa ni več klasična limuzina, ampak s podaljšano karoserijo inovativno oblikovan kombi. Avtomobil je za 4 centimetre daljši od limuzinske vectre in ima kar 13 centimetrov daljšo medosno razdaljo, prav zaradi nje pa veliko notranjega prostora.
Signum je avtomobil poslovnega razreda, pravijo pri Oplu, kjer so za novinca zasnovali tudi inovativni sedežni sistem. Zadnji sedeži se lahko pomaknejo za 13 centimetrov nazaj glede na osnovni položaj, naslonjala se lahko nagnejo pod kotom 28 stopinj, vsi trije sedeži pa se lahko tudi zložijo. Če je tako, signum lahko sprejme več kot 1400 litrov tovora, medtem ko je osnovna prostorni-
na prtljažnika 480 litrov. Sicer pa sedežni sistem nudi tudi uporabno sredinsko konzolo, ki jo skriva prilagodljiv sredinski sedež, ki lahko služi tudi zgolj kot naslon za roke. Opel bo v signumu prvič ponudil tako imenovanega pomočnika na poti (travel assistant), ki je nameščen med obema zadnjima sedežema. V sebi skriva dve zložljivi mizici, majhen hladilnik, koš za smeti, držalo za pločevinke s pijačo, električno vtičnico, enoto za DVD predvajalnik in ločeno upravljanje audio sistema. Signu-mova notranjost je zanimiva tudi nad glavami potnikov, kjer so v letalskem slogu omarice za shranjevanje drobnarij.
Med novostmi bo Opel v tem avtomobilu prvič predstavil tudi tri nove motorje: prvi hišni bencinski motor z. neposrednim vbrizgom go-
riva z 2,2 litra gibne prostornine in 114 kW/155 KM, 2,0-litrski turbo motor s 129 kW/155 KM in še 3,0-litrski turbodizelski šestvaljnik s 130 kW/177 KM. Signum se bo ponašal tudi z interaktivnim voznim sistemom (1DS), prilagodljivimi dvojnimi ksenonskimi žarometi in klimatiziranim voznikov sedežem, kije nastavljiv v osmih smereh.
"S signumom avtomobilskemu svetu pošiljamo močan signal," poudarja Oplov vodilni mož Carl Peter Foster, ki si od novega modela obeta, da bo speljal nekaj kupcev tudi drugim avtomobilskim znamkam, ki imajo modele v tem velikostnem razredu.
Matjaž Gregorič, foto: Opel
MALI OGLASI
8201-42-47
8201-42-48
8201-42-49
fax:201-42-13
APARTMA -PRIKOLICE
PORTOROŽ - oddamo nov, opremljen APARTMA s pogledom na morje, Tf 041/757-550 nošo
APARATI STROJI
Za simbolično ceno prodam KOMPLET TV ANTEN z ojačevalcem. Tf 041/907-981
PRALNI STROJ Gorenje, servisiran prodam 15000 SIT. Tf 533-82-87 11250
Prodam ZAMRZOVALNO OMARO 6 predalov, stara 4 leta (35000 SIT). Tf 031 /677-
017 11254
Prodam 4 leta star vgradni HLADILNIK Gorenje, cena po dogovoru. Tf 040/851-571
11267
Prodam dobro ohranjen vgradni kombinirani ŠTEDILNIK Corona. Tf 2572-019, 041/822-224_11273
Prodam SLAMOREZNICO. Tf 041/803-144 11319
PRALNI STROJ Gorenje 800 obratov/centrifuga, brezhiben, prodam. Tf 041/878-494 11320
GARAŽE
Zagotovite si svojo garažo še pred zimo -prodamo jo v Bistrici pri Tržiču. Inf na Tf 041/845-792_9989
Prodam VRSTNO GARAŽO na c. Revolucije na Jesenicah. Tf 041 /735-044 11307
GLASBILA
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena - 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53IV202 25 66
KRANJ, Visoko - parcela 2.300 m2 za nadomestna gradnja hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V Trzinu prodam VRSTNO HIŠO takoj vse-Ijivo. Tf 514-6-795, 040/534-662 11252
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, Tf 530-65-55, 041/680-925
10294
ODKUPUJEMO HLODOVINO in CELULOZNI LES SMREKE IN JELKE. KGZ.z.o.o. Fužinska lil. 1, Šk. LOka, Tf 51-60-341, dopoldan 10340
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. PLAČILO TAKOJ. AVTO ŽAGAR d.o.o., Tf 512-84-84, 041/644-207_10541
Kupim VETERNICO za izkop krompirja. Tf 5141-142_ir__
Kupim 7 m BUKOVIH DRV s prevozom, tr 041/895-075 11293
Kupim TRAKTOR TOMO VINKOVIČ od 18 do 23 konjskih moči, ohranjen, po realni ceni. Tf 5331-250, 041/608-656 11324
Prodam KLAVIR izdelovalec Jakob Capka približno iz I. 1850. Cena po dogovoru. Tf 204-31-14 11272
Digitalni KLAVIR Roland RD 600 (mehanika Kladivc) in TC Intonator za točno petje. Tf 040/298-998 11328
GR. MATERIAL
MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5/a, Maribor, 02/480-11-17, 041/639-146 10419
Prodam TERMOPUTZ, 300 vreč, ugodno. Tel.: 041/758 11 80_
Ugodno prodam malo rabljena LESENA GARAŽNA VRATA, š. 2.30 x v 2.5 m. Tf 23-
24-538_11247
Zelo poceni prodam OKNO Jelovica 140x120 z roleto. Tf 2331-199 11268
RADIATORJA 2 kosa, nova, še zapakirana, prodam 50% ceneje, mere 100x40 cm. Tf 040/518-972 11330
HIŠE KUPIMO
Kupimo starejšo HIŠO, lahko je potrebna manjše adaptacije, na relaciji Šk. Loka - Lesce. Tf 040/831-251 10364
HIŠE PRODAMO
Šk.Loka - Luša: Novogradnja, III. gradbena faza, cca 250m stan. površine, parcela 1054m2, mirna sončna lokacija. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_______
Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mionFRAST- nepre-mičnine 041/ 626 581 04/ 234 40 80
CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 43 mio FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80,041/ 734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad. fazi, parcela 500 m2, cena 23 mio FRAST ne-premičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581
Kranj-prodamo več hiš višjega cenovnega razreda. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
POLJŠICA PRI GORJAH: Na zelo mirni lokaciji prodamo starejšo hišo na parceli v izmeri cca. 700 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: Oddamo opremljeno garsonjero v I. nadst. V izmeri 20 m2. CENA: 41.000 SIT+str. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Na zanimivi lokaciji oddamo poslovni prostor v izmeri 41 m2. Nahaja se v pritličju in je primeren za pisarniško dejavnost. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
OREHEK, v IV. gradbeni fazi prodamo pritlično/enodružinsko hišo, stara 2 leti, 400 m2 zemljišča, CK- plin, inštalacije za vse priključke, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - BLIŽINA ZDRAVSTVENEGA DOMA, prodamo delno obnovljeno starejšo vilo, na parceli 753 m2, CK na olje, tel., prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m, parcela 1.646 m2, cena ■ 58,8 mio SIT, možen nakup tudi parcele 1.000 m2 s hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče - prodamo stanovanje v 1. nadstropju hiše cca 80 m2, CK v hiši, parcela 1/2 od 480 m2. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodam ravno, zazidljivo parcelo 1767 m2, v Zg. Bitnjah ob glavni cesti, voda, elektrika na parceli, izredna lokacija. Tf 041/404-960, 2572-092 11112
Na Bregu pri Drulovki prodam ČUDOVITO PARCELO za gradnjo stanovanjske HIŠE (nadomestna gradnja). Tf 041/647-257
POSLOVNI STIKI
Posojilnica GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. U 040633-903, 04/531-56-64 int. 284. 9907
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO
KRANJSKA GORA, v pritličju, poslovne stavbe ŠPC, prodamo poslovni prostor, v podaljšani III. gradbeni fazi, 35,82 m2, možnost prevzema takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - 330 m2 v novem objektu v industrijski coni za trgovske namene, parking zagotovljen, oddamo ali prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO
Primskovo - oddamo 2 pisarni, primerni za mirno dejavnost. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80 041/ 734 198
KRANJ - v centru mesta na glavni ulici trgovino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MOTORNA KOLESA     RAZNO PRODAM
Prodam TOMOS SPRINT I. 99, kot nov, skoraj nevozen, s čelado, cena 90.000 SIT. "B 031 /433-921 11274
Ugodno prodam TOMOS AVTOMATIK, dobro ohranjen, z računom. Tf 5330-139
11280
OBLAČILA
Ugodno prodam nov, siv, polister HLAČNI KOSTIM jesenski št. 46. "B 531-57-31, po 20. uri 11249
OTR. OPREMA
Globok VOZIČEK Peg Perego modro-zelen karo, velika kolesa, I. 2000, prodam, Tf 040/206-195 11266
OSTALO
Ugodno prodam AKVARIJ 70x145x50 s pripadajočo opremo. "B 5330-139 11279
PRIDELKI
Prodam RDEČO PESO, rdeče in rumeno KORENJE, ČEBULO, ZELJE. Tf 041/517-
551 11251
Prodam drobni KROMPIR. "B 250-12-54
11260
Prodam krmilni KROMPIR in HRUŠKE. Je-rala, Podbrezje 218, 530-66-44 11266
Prodam KROMPIR za krmo. Matijovc Je-glič, Podbrezje 192_naei
Prodam kvaltetno DOMAČE ŽGANJE. Tf 041/995-047 naoe
Prodam KROMPIR za ozimnico. Možna dostava. B 041/969-095 11310
Prodam JEDILNI KROMPIR in KROMPIR za krmo. B 513-29-75, 041/857-703 11325
KIS iz neškropljenih bobovcev in SUHO SADJE ugodno prodam. Tf 5725-254 11333
PODARIM
Dobrim ljudem, ljubiteljem živali PODARIM dve PSIČKI, črno in rjavo, stari 3 mesece, manjše rasti, dobri čuvajki. IT 031 /375-267
11001
Podarimo 2 MUCKA, vajena pasje družbe. Tf 040/591-688, 53-33-298_____
Podarimo MLADE LJUBKE MUCKE. Tf 5955-061_11243
Mlado, črno, mešanko PSIČKO, nižje rasti, staro 6 tednov, oddamo. Tf 031/67-40-57
11263
Podarimo PSIČKA, starega 4 mesece, črne barve, srednje rasti. Tf 23-25-79, 040/26-24-86 1131a
Podarim PSIČKA mešančka, manjše rasti, črnobele barve, star 8 tednov. Tf 031 /798-485 11321
POSESTI PRODAMO
ŽIRI-okolica, kmetija, hiša 80 m2 in 12 ha posestva, izredno lepa lega, prodamo. OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 949; 01 2561000.
GORENJA VAS-Okolica, bivalen vikend, 75 m2, parcela 450 m2, delno obnovljen, prodamo. OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 949; 01 2561000.
Kranj - zazidljiva parcela 5.000 m2 za poslovno dejavnost, komunalno opremljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Tupaliče: zazidljivo parcelo 2.000 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Medno: zazidljiva parcela 878 m.2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodam PARCELO za vikend v Poljanski dolini. Tf 040/231-419 noes
KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosob-no stanovanje s kabinetom. Zaželen nizek blok Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POUE, kupimo dvosobno stanovanje s kabinetom ali trisobno stanovanje do 14 mio SIT, za resno stranko, ki prodaja lastno enosobno stanovanje. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kupim STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Tf 041/681-510 noes
STAN. OPREMA
Poceni prodam dve PISALNI MIZI - veliko in majhno. Tf 2331-476 11271
Prodam TRIDELNO OMARO komodo, nočni omarici, francosko posteljo, cena po dogovoru. Tf 2380-740_11278
Ugodno prodam OMARO. Tf 031/287-
244 11343
STORITVE
Prodam BRUNARICO, 5 x 4 m. 041/ 626 581._
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. Tf 041/718-019 10975
Prodam hrastove DESKE in PLOHE, krompir, čebulo ter plinske jeklenke. Tf 040/384-187 hib9
Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK, PRALNI STROJ, HLADILNIK in dva JOGIJA. Tf 232-40-58_11285
Prodam SUHA MEŠANA DRVA. Tf 518-23-24 11291
STOP! Nudimo uspešno pomoč pri zasvojenosti z drogo. Posredujemo vse inf. o Ibo-gainu. Tf 041/761-728 11302
Ugodno prodam suha BUKOVA in MEŠANA DRVA. Tf 51-28-160 11323
RAČUNALNIŠTVO
Prodam osebni RAČUNALNIK 150 Mhz za 40.000 SIT. Tf 232-82-72 11827
STANOVANJA ODDAMO
Kranj - mestno jedro: 4SS,135m2, pritličje, vsi priključki, primerno tudi za študente, prevzem možen takoj. Cena 100.000,00 SIT, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_
Kranj-mestno jedro: 2SS, 48m2, l.nad.vsi priključki, opremljena kuhinja, prevzem možen takoj, 3 mes. predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj-nebotičnik: 4SS, 87m2,14.nad, vsi priključki, oprema po želji, 6mes.predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
ODDAMO: Planina 3 - enosobno in ŠTIRI-SOBNO STANOVANJE; Kokrica-DVOSOB-NO, Stražišče-TRISOBNO, Radovljica - 2ss, Kranj- 1/2 meščanske vile, Preddvor- hišo. FRAST-d.o.o. 04/234 40 80,041/ 734 198_
Kranj, Planina -1 SS 40 m2, 1 SS 45 m2, 2 SS + K 80 m2 brez opreme, 4 SS 87 m2 z delno opremo, Stražišče - mansardno stanovanje z vso opremo, ločen vhod; smer Preddvor - hišo v dveh etažah izven Kranja s parcelo 2.000 m2, Golnik - 3 SS v hiši, v 1. nad., z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25_
Oddam DELNO OPREMLJENO stanovanje v Sr. vasi. Tf 2511-808, 041/390-422
11003_
ODDAM SOBO s souporabo sanitarij. Tf 51-34-228 11275
ODDAM manjše enosobno STANOVANJE samski ženski. Tf 51-25-285 11283
PLANINA III enoinpolsobno stanovanje, komplet opremljeno, lepo. Najemnina ugodna, ODDAM. Tf 23 15 600, 040/200 662, 041/774101 PIANOVA NEPREMIČNINE
ODDAM GARSONJERO v Hrašah pri Lescah v izmeri 20 m2, pritličje, lasten vhod, enoletno predplačilo. Tf 531-21-33, po 15. uri ii305
STANOVANJA KUPIMO
Kranj - za znano stranko kupimo TROSOB-NO STANOVANJE do 17,5 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 734 198
Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ - PLANINA kupimo več garaž za znane stranke! Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
SENČILA ASTERIKS, Rozman Pet-er,s.p.,Senično 7, Križe, Tf 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMAR-NIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5%
popust! 4228
ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Tf 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, Križe 10027
Izvajamo klasični Termopuz fasade, klasična barvna Teranova, z našim ali vašim materialom, z odrom. Tf 041/414-038, 031/655-389, Radovan Anđeličinoski s.p,, Pot na Lisice 6, Bled 10222
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarpt, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Tf 041/680-751, 01/839-46-14, Adro-vič&Comp.,d.n.o., Jelovška 10, Kamnik
STROJNI OMETI
HITR0-KVA1ITETN0-UG0DN0
TabeR
-d.o.o.-
Britof 152, Kranj Tel.; 040/633 702
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506"13-rt0 fax: 04/512-08-88
U
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vpisujemo v visokošolska programa
VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT VISOKA UPRAVNA ŠOLA
srednješolske programe
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK (PTI) BOLNIČAR - NEGOVALEC TRGOVEC
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Informacije: 04/506-13-70,506-13-60 www.lu-skofjaloka.si
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov-hitro in po ugodni ceni. Tf 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, Zakal 15, Stahovica
Izvajamo VSA GRADBENA DELA, od temelja do strehe, notranje omete, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje. Tf 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 10455
PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA Z MATERIALOM ALI BREZ. Kolgeci Nuhas.p., Struževo 3 a, Kranj Tf 031/442-779, 031/830-416 10468
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE, STANOVANJ. JB Splošna zakl. dela, Zlato polje 3 c, Kranj, 031/379-256, 23-81-900_19553
Zidarstvo ina fasaderstvo izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, novogradnje, adaptacije, z materialom ali brez. Tf 2027-031, 041/760-614. Bytyqi Halim, s.p., Glavni trg 14, Kranj 10994
Izvajamo vsa gradbena dela, fasade, keramiko, slikopleskarska dela. Nudimo gradbeni oder in vse materiale. Tf 041/624-623, Gradbeništvo in posredovanje, Kočnik Sta-nislav.s.p., Orehovlje 2a, Kranj 11262
STANOVANJA NAJAMEMO
ŠENČUR, BLIŽNJA OKOLICA, NUJNO naj-amemo stanovanje za tričlansko družino, obvezno vsi priključki, lahko tudi polovica hiše ali manjša samostojna hiša. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NA RELACIJI KRANJ - LJUBLJANA v mirni okolici, najamemo neopremljeno enodružinsko hišo z najmanj tremi spalnicami, garažo, tel. linijo in enostavnim dostopom do avtoceste, za poslovneža iz tujine. Najem s 1. oktobrom ali 1. novembrom letos, za obdobje najmanj 3 let. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
STANOVANJA PRODAMO
Medvode: Prodamo zelo lepo garsonjero, renovirano, 21 m2, IV. nad, kuhinjska nišša ločena, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661_
Lesce: Prodamo zelo lepo garsonjero 21 m2, kuhinjska niša ločena, II. nad, balkon, vsi priključki, takoj vseljiva, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120 , 041/755-296,040/204-661
Poljane nad Šk. Loko: Prodamo popolnoma obnovljeno 3SS 135m2 z vsemi priključki in 220m2 vrta in 4SS v I. nad, 145m2 z 170m2 vrta, takoj vseljivo vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661
Kranj- Planina I: 1 SS, 44m2, 12. nad, vsi priključki, funkcionalna razporeditev,
KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, balkon, vsi priključki, primerno tudi za mirno poslovno dejavnost, vredno ogleda, cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj-Planina I: 2SS+2kabineta, IV.nad, 89m2, renovirana kopalnica in WC, vsi priključki, zelo lepa lokacija. Kranj - Planina I: 2SS+2kabineta, 89m2,1, nad, vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Planina II: Prodamo zelo lepo 2SS, 68m2, II.nad, vsi priključki, urejen nizek blok, ugodni plačilni pogoji. Kranj - Planina II: 2ŠS, IV.nad, vsi priključki, zelo lepo, takoj vseljivo, ugodna cena. ITD t NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. PlačHa takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, dvosobno 60 m2, VP, vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo. OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 949; 01 2561000.
ŽIRI, trosobno, 76 m2, 2. nad., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo. Cena: 12.247.200,00 SIT OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 949; 01 2561000.
PLANINA 2: prodamo 1ss, 50 m2, 12,2 mio.FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
ŠKOFJA LOKA - prodamo urejeno 2ss, 62 m2, 14,2 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
DRULOVKA: prodamo sodobno dvoetažno stanovanje. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
Kranj- prodamo več štirisobnih stanovanj. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
KRANJ - ČIRČE, v 6-stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra 2002.
Na voljo sta še dve stanovanji in sicer dvosobno stanovanje v pritličju, 58,73 m2 ter trisobno stanovanje, 89,70 m2, v I. etaži. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem _________| in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
KRANJ - MLAKA - v novem poslovnostano-vanjskem objektu je na voljo še enosobno stanovanje z garderobo, 64,60 m2, v pritličju. Stanovanje je vseljivo takoj in opremljeno z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
SVI I NI PRI MI<":NINI
NT PRT MIČNI NE
RIM ESTAfE i-mi.//w»
04/781 KHK) 04/70? 44W
ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh stanovanj, PH00793MA
GOLNIK; 465 m2, tri stanovanja v hiši, parcela 800 m2, možen dokup poslovnih prostorov za turistično - gostinsko dejavnost. PH00851MA
DVOSOBNA STANOVANJA
PLANINA; 57,m2, dvosobno, nadstropje 2/4. PS00786JN
ZG. BELA; 160 m2, enodružinska, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu. PH00857JN
PLANINA; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev. PS00834JN
PLANINA III; 62 m2, dvosobno, nadstropje 7/7, velik balkon, razgled. PS00668MA
BAŠEU; 150 m2, idilična vikend lokacija, lahko dvostanovanjska, 2000 m2 parcele, opremljena po dogovoru, vseljiva takoj, oddamo. OH00797MA
PLANINA II; 82 m2, 2,5 sobno, nadstropje 2/7, dva balkona. PS00842MA
BAŠELJ; 180 m2, 26 let, visokopritlična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2. PH00873MA
TRŽIČ - Deteljica, 61 m2, dvosobno, obnovljeno, delno opremljeno, nadstropje 1/4. PS00820MA
VODOVODNI STOLP; 55 m2, dvosobno, nadstropje 4/4, CK. PS00839JN
TRI IN VEC SOBNA STANOVANJA
PLANINA I; 89 m2. 2+2 sobno, nadstropje 4/7, dvigalo, lep razgled, adaptirana kopalnica. PS00870JN
VODOVODNI STOLP; 63 rn2, trisobno, potrebno obnove, nadstropje 4/4, plin do vrat. PS00792MA
VODOVODNI STOLP; 74 m2, trisobno, nadstropje 3/4, adaptirano, CK-plin. PS00782JN
KRANJ - center; 135 m2, obnovljeno trisobno, pritličje obnovljene meščanske hiše, CK, PS00865MA
NAKLO; 67,25 m2, obnovljeno, trisobno + bivalna kuhinja, p/1, CK, primerno za invalide, možna menjava za manjše stanovanje, PS00715MA
TRŽIČ - Deteljica; 75 m2. trisobno, nadstropje 1/5, CK. PS00871JN
KRANJ; 600 m2, luksuzna, poslovno-stanovanjska, dvojna garaža, klet in pritličje primerna za posl. dejavnost, parcela 515 m2. PH00844MA
KRANJ - Klanec; 112 rr>2 stanovanjske površine, dvojček, parcela 414 m2, odlična lokacija. PH00801TJ
OREHEK; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele. PH00702MA
STRUŽEVO, 220 m2, 3 leta, atrijska tlorisa 15 x 6m + 6 x 7m, 600 m2 parcele, CK-olje. PH00705MA
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, PH00746JN
HOTEMAŽE; 300 m2, novejša, enodružinska, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, PH00856JN
CERKLJE - Poženik; 280 m2, dvostanovanjska, parcela 998 m2, obrobje vasi. PH00809MA
BLED; 340 m2. prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2, čudovita lega. PH00841MA
BLED - Kontno; 326 m2, dvostanovanjska, čudovito urejena zunanjost in notranjost, razgled, 877 m2 parcele, PH00872MA
POČITNIŠKI OBJEKTI
GOLNIK - Svarje; 111 m2, 10 let, zidan bivalni vikend, kvalitetno grajen, vsi priključki, velika terasa z razgledom, 500 m2 sončne parcele. PV00880MA
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, lasten parkirni prostor, PV00822MA
STISKA VAS pod Krvavcem; 100 m2, tloris 5,5 x 6,5 m, bivalni vikend - brunarica, sončna parcela 711 m2. PV00761MA
ZAZIDLJIVE PARCELE
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna. PZ00770MA
MOŽJANCA; 484 m2, sončna, naselje vikendov, rahlo v hribu, razgled. PZ00823MA
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. PZ00674JN
POSLOVNI PROSTORI
STRUŽEVO; pisarne in proizvodno skladiščno dvorano, skupaj 170 m2, ugodno oddamo. OP00879TJ
NA PLANINI kupimo urejeno enosobno stanovanje v nižjem nadstropju, z balkonom in CK. Cena: 10 mio SIT.
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
•••••••
ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej.zalar@g-glas si
Torek, 27. avgusta 2002
GLASBENIKI MESECA
JULIJ/AVGUST 2002 Pripravlja Andrej Žalar
Predvsem lastne skladbe
Praznično in veselo v Podhomu
Ob krajevnem prazniku smo bili skupaj s krajevno skupnostjo Gorje na prijetnem družabnem srečanju.
Čeprav je vzornik ansambla Zarja ansambel Franca Miheliča. ga ne posnemajo. Na nastopih, teh pa med letom ni malo, igrajo predvsem lastne skladbe. Te se tudi pogosto vrtijo na radijskih postajah. In s temi so letos spomladi navdušili tudi na prireditvah Gorenjskega glasa Veselo v pomlad. Čeprav ansambel v eeloviti prvotni zasedbi trenutno Zaradi pričakovanja pevkinega veselega dogodka "počiva", jo bo njena sestra že v septembru nadomestila na nastopih, ki jih imajo po pogodbi. Sieer pa pričakujemo, da bo Zarja z nami tudi jeseni oziroma ob koncu leta, ko se bomo po Gorenjskem spet srečevali pod naslovom Veselo v novo leto.
Ansambel Zarja je tudi poznan, da poleg lastnih narečnih skladb nastopa v   gorenjskih narodnih
nošah. In v zvezi z nošo je tudi anekdota, ki se ansamblom sicer tudi dogajajo. Ko se je Zarja leta 1997 prvič odpravljala na štever-janski festival, so bili vsi zelo razburjeni, še posebej pa pevka Sonja. Med vožnjo je potem šelc na italijanski strani opazila, da njena gorenjska narodna noša ni čisto popolna. Vsi dodatki, od robčka, nogavic, predpasnika so bili v kovčku, ni pa bilo obleke. Ta je ostala doma obešena v omari in pripravljena, dajo Sonja posebej skrbno odnese v avto. Začelo se je pomirjevanje, da ji bo že katera od pevk posodila obleko. A žal se to potem na festivalu in njenem nastopu ni zgodilo. Sonja je nastopila v navadni poletni oblekci in na odru ni prav nič mislila na to, kako bo pesem zapela, ampak le, kako bo čimprej odšla z. odra.
Tokrat smo bili skupaj z godbeniki iz Mengša.
Gorje - Po petkovi svečanosti pri spomeniku padlih v Spodnjih Gorjah, ko so nastopili učenci osnovne šole in oktet Lip Bled je bila v gasilskem domu v Podhomu slavnostna seja krajevne skupnosti Gorje ob krajevnem prazniku. Predsednik krajevne skupnosti Alojz Poklukar je na seji orisal
delo in razloge za to, da nisi dosegli načrtovanih ciljev. Na seji pa so podelili tudi priznanja.
Praznovanje pa so v krajevni skupnosti Gorje nadaljevali potem v soboto v Podhomu. Tokrat so se v krajevni skupnosti odločili, da bodo praznovanje pripravili podhomski gasilci. Pred veselico
Srečanje starodobnih vozil
GLASBENIKI MESECA - JULIJ/AVGUST 2002
Kje bi radi slišali ansambel Zarja letos Veselo v novo leto?
Ime in priimek .....................................j Kamnik - Društvo starodobnih vozil Kamnik je v soboto pripravilo
f ov                                                                        j drugo srečanje lastnikov starodobnih avtomobilov in motorjev. Tokrat
Pošta                                                                             j se je iz. različnih krajev države zbralo okrog dvesto lastnikov vozil, ki
I so se po dopoldanskem startu v Kamniku podali na vožnjo skozi Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. j sosetinje ončine Komendo, Šenčur in Cerklje. Vsi udeleženci tokrat-124, 4001 Kranj. ; nega zanimivega srečanja, ki so vzbudili povsod precejšnjo pozornost, ....... J so nazadnje dobili priznanja in nagrade prireditelja. A.Z.
Glasba treh dežel na Studencu
Studenec pri Domžalah - Kulturno društvo Miran Jare, TV Slovenija in Radio Slovenija pripravljajo 15. mednarodni koncert Kulturni poletni festival 2002 pod naslovom Glasba treh dežel. Srečanje glasbenih skupin, ansamblov in pevcev iz. Avstrije, Italije in Slovenije bo v soboto, 31. avgusta, ob 21. uri v pokritem poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah.
Nastopili bodo iz Avstrije: ansambel Steierische Kirtags Husi in trio Tonča Feiniga; iz Italije: oktet Odmevi in skupina Nastwille girls; iz Slovenije: Policijski orkester Ljubljana, Nuša Derenda, Pija Brodnik, Marko Kobal, Katrinas, pevski zbor LIRA Kamnik, ansambel Gašperji, ansambel Slapovi z. Ivanom Hudnikom, Hano in Borisom Kopitarjem, ansambel Lojzeta Slaka, glasbena skupina Družina Dovč, Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc in ansambel Nagelj. Gostje večera bodo: Betka Šuhelj, Mojca Blažej Cirej in Maja Sumej. Koncert bosta povezovala: Maja Moli in Janez Dolinar. Vstopnice so v prodaji: v trgovini NAKUP v Kamniku, v Golfturist Domžale, v Kavarni Veronika v Kamniku, v Gorenjskem glasu (mali oglasi) Kranj, Zoisova 1 - tel: 04/201-42-47 in dve uri pred koncertom na Studencu.
Andrej Žalar
NAGRADNA IGRA
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Koliko CD-plošč je izdal Moby?
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 2.9. 2002).
Podelili bomo 2 CD-ja Založbe Dallas Records. Nagrajenca iz prejšnje nagradne igre:
UROŠ ŠPENKO, Selo 37, 1217 Vodice; MIHELA NAKRST, Hribarjeva 11, 1234 Mengeš
35. ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU
1.9.2002
Nagradno vprašanje:
Kakšno številko čevljev nosi gospod Pavel Rupar, i župan najbolj čevljarske občine v Sloveniji?
Župan občine Tržič gospod
Pavel Rupar nosi čevlje št.................... |
Ime in priimek........................... j
Naslov ................................ !
Kupone pošljite na Turistično društvo Tržič, Predilniška c. 2, 4290 Tržič ali oddajte v pisarni turističnega društva na istem naslovu (odprta od 7. do 15. ure) najkasneje do sobote, 31. 8. 2002, naslednji dan, na Šuštarsko nedeljo pa bo javno žrebanje ob 16. uri na veliki šuštarski veselici z ansamblom VITA v prireditvenem šotoru na parkirišču ob tovarni Peko. Izmed pravilnih odgovorov bodo z izžrebani trije enakovredni (15.000 SIT) nagradni paketi z bonom za nakup čevljev, zmajem petelinjega jajca (ulitek livarstva Kavar), knjigo Barvni spev Dovžanove soteske in zgoščenko ansambla Mirko s prijatelji.
Izmed vseh prispelih kuponov bo izžrebanih 10 prejemnikov bona za gostinske storitve v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori nad Kranjem.
Navzoči izžrebanci pa bodo takoj prejeli še majico Gorenjskega glasa.
VABLJENI NA ŠUŠTARSKO NEDELJO V TRŽIČ
GLAS
Turistično društvo Tržič
4!o o
ODDAJ
'Prijatelji
P-ADIA
0 CNJIŠČE
HALA TIVOLI LJUBLJANA NEDELJA   22. SEPTEMBER OB 18. URI J
PREDPRODAJA VSTOPNIC
pon - pet: 700 -14.00 ® 0I/5I2 II 26
ansambel Svetlin ansambel Modrijani ansambel storile
Alfi NlpiC In njegovi muzlkantje ter Avsenlkov tercet
Vitezi celjski Slovenski muzlkantje
ansambel Spik ansambel Fantje z vasi
ansambel Nagelj duet Brigita In Boštjan ter ansambel Vrhovec ansambel Braneta Klavžarja Mladi Dolenjci ansambel Vrisk Fantje s Praprotna ansambel Marela
Franci Trstenjak Erna Urbane Matjaž Merljak Ida Bas Jože BartolJ Danica Godec Martin Krpan in njegova cesarost
VAŠA PESEM: Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:   Radio Ognjišče, Štula 23.
PREDLOG TEGA TEDNA 1. Fontana želja - Pax p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid
Popevke: 2. Po domače - ans. Pogum        Glasujete lahko tudi na internet naslovu
1. Svet vrti se - Sound Attack http:/radio ognjišče s
2. Kličem te - Rebeka Dremelj
3. Sploh se veš - Nataša Nardin     \m in priimek NZ-viže:
1. Zavriskaj in zapoj - ans. Nagel) Naslov
2 Iskrice • ans Primoža Založnika
3 Nikoli ne pozabi - Trio Pogladič pošta: .......................................................
Prireditev smo pripravili skupaj s KS Gorje in predsednikom Alojzom Poklukarjem (prvi z desne).
pa smo skupaj z vodstvom krajevne skupnosti pripravili veselo srečanje v Gorenjskem glasu. Pozno popoldne so praznovanje začeli godbeniki iz Mengša, ki so navdušili s svojim nastopom na začetku in potem na koncu programa z daljšim promenadni koncertom. Zelo prijetno in kvalitetno so se predstavili s tremi pesmimi Gorjanski fantje in številne obiskovalce jc navdušila Folklorna skupina Bled. Z nami na prireditvi je bila poleg harmonikarice Angele Sterk iz. Gorij tudi harmo-nikarica, svetovna prvakinja, ki je igrala tudi predsedniku države Milanu Kučanu in državnikom med letošnjim srečanjem na Brdu
pri Kranju, Kristina Pahor iz Kranja. Kristina je na nedavnem državnem prvenstvu osvojila tudi srebrno medaljo in pokal za najbolj priljubljeno harmonikarico na prvenstvu. Zapela je tudi med občinstvom poznana po nastopih z. Gorenjskim glasom priljubljena Tjaša Križnar iz Šenčurja, z nastopom pa je popestril veselo srečanje tudi Valentin Antonijo, ki je tudi tokrat s svojim nastopom razgrel občinstvo v Podhomu. Program pa smo sklenili z ansamblom Karavanke, ki je potem v nadaljevanju skrbel za veselo razpoloženje ob sobotni sklenitvi letošnjega krajevnega praznika.
Andrej Žalar
Mladi pevski talenti vabljeni na Prvi glasek Gorenjske
Jesenice - Na Radiu Triglav se že zavzeto pripravljajo na tradicionalno zabavno glasbeno prireditev Prvi glasek Gorenjske, ki bo tudi letos potekal v organizaciji Radia Triglav. Organizator tako vabi mlade glasbene talente, stare od 5 do 15 let, na prireditev Prvi glasek Gorenjske 2002, ki bo 26. oktobra na Jesenicah. Nastopajoči se bodo tudi letos pomerili v dveh kategorijah; mlajši do 4. razreda in starejši od 5. do 8. razreda OŠ. Vsi mladi, ki v sebi čutite pevski talent, v prijavi napišite svoj rojstni datum, naslov, telefonsko številko in naslove treh slovenskih skladb, ki bi jih radi zapeli. Starši naj za tiste, ki bodo nastopali v kategoriji mlajših, poskrbijo, da bodo izbrali otrokovi starosti primerne pesmi. Prijave pošljite do 2. septembra 2002 na naslov: Radio Triglav, Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice, s pripisom Za Prvi glasek Gorenjske ali po elektronski pošti na naslov: tajnistvo@radiotriglav.si. Vsi prijavljeni bodo o avdiciji obveščeni po pošti. I.K.
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje, 55,60 m2 v mansar-di, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - GOGALOVA, prodamo zelo lepo, adaptirano garsonjero z ločeno, opremljeno kuhinjo, 25,60 m2, visoko pritličje, Z lega, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - T. VIDMARJA, prodamo takoj vseljivo, enosobno stanovanje 39,20 m2, 5. nadstropje, z vsemi priključki in balkonom. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO, prodamo enosobno stanovanje z obnovljeno kopalnico, 38,50 m2, visoko pritličje nizkega bloka, balkon, CK, takoj vseljivo. Agent Kranj, tel. 04-23-
80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo enosobno stanovanje, 39,20 m2, pritličje, nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - T. VIDMARJA, prodamo ohranjeno, dvosobno stanovanje, 65,50 m.2, vsi priključki, sončna lega, velik balkon, lep razgled, vseljivo najkasneje 15. novembra Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZOISOVA, prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 51,32 m2, balkon, vsi priključki, nova, opremljena kuhinja, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - PLANINA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80m2, J lega, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
ŽELEZNIKI-RACOVNIK, v pritličju hiše, prodamo v celoti obnovljeno dvosobno stanovanje, 40,60 m2, CK-na olje, TEL., južna lega, nova kuhinjska oprema, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo kompletno adaptirano trisobno stanovanje, v mansardi večstanovanjske hiše, cca. 75 m2 stanovanjske površine, lastniško parkirišče v izmeri 20 m2, prevzem možen po končani adaptaciji, cena 15 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo zelo lepo trisobno mansardno stanovanje, 73 m2, 2. nadstropje, starost 15. let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - J. PLATIŠE, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO prodamo trisobno stanovanje z balkonom, 72,23 m2 + klet 4,03 m2, III. nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - Kebetova: 2,5 SS 57 m2 v 3. nad., obnovljeno; 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v 1nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 1 G 29,8 m2 v 5.nad., cena = 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v
2. nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., cena= 14,9 mio SIT, 2 SS 62,5 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena = 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 G 29,6 m2 v 3,nad., takoj vseljivo, cena = 9,2 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., cena ■ 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 33 m2 v 1. nad., prazno, cena - 8,6 mio SIT, 1 SS 36 m2 v l.nad., cena ■ 6,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BISTRICA PRI TRŽIČU: DETELJICA - prodamo 2 sobno STANOVANJE, 64m2, 8.nadstropje, lep razgled, cena 12,5 mio SIT. Inf. « 041/845-792 9988
Prodam GARSONJERO v starejši hiši v centru Tržiča, prenovljena, lepa, 3. nadstr., cca 22 m2, souporaba sanitarij. V 031/782-386_9990
BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 2. nadstr. nizkega bloka na Kovorski c, 39 m2, prodam. Cena 9,5 mio SIT. P 040/831-251_9991
V centru Tržiča prodam STANOVANJE 100 m2 s centralno kurjavo, možnost plinske napeljave + 50 m2 podstrešja, 041/718-022
KRANJ dvosobno stanovanje v hiši, pritličje, obnovljeno, CK, ugodno prodam. Cena 8,5 mio SIT. « 23 15 600, 040/200 662, 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE
GOLNIK dvoinpolsobno STANOVANJE (56 m2), 3. nad, priključki, balkon, cena ugodna, prodam. V 23 15 600, 040/200-662. 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE
TRŽIČ BISTRICA, enoinpolsobno STANOVANJE, 2. NAD/4, BALKON, PRIKLJUČKI, UGODNO PRODAM. V 23 15 600, 040/200 662, 041/774-101 PIANOVA NE-PREMIĆNINE_
JESENICE dvosobno stanovanje (56 m2),
3. nad. priključki, balkon, ugodno prodam. V 23 15 600 , 040/200 662 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE tiaco
Torek, 27. avgusta 2002
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Sp. Gorje - oddam opremljeno 2 ss, balkon, CK, SATV, parkirišče. TP 00-41-786-591-232 11313
VOZILA DELI
"CITROEN" AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni delu. Odkup avtomobilov. B 50-50-
500 10626
Prodam neregistrirano AVTOMOBILSKO PRIKOLICO.     2571-435 u284
VOZILO KUPIM
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj. Uredim prepis in odvoz. "B 031/770-833 nooe
VOZILA
ROVER 418 TURBO DIESEL,LET 93, SREBRN, EL OPREMA, 90 KM, OHRANJEN, 89.000 KM, 790.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O.,TEL;04-5319-118
MAREA 2.0 HLX,LET 99, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, 1.860.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118_
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET SREBRNA, 46.000 KM, AVTOMATSKA KLIMA, EL OPREMA, ABS, KOT NOVA, 2.750.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL;04-5319-118_
XANTIA 1.8 KARAVAN,LET 96, MET ZELENA, KLIMA, AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118
ESCORT 1.6 ICLX,LET 93, MET ZELEN, ■ 5V, OHRANJEN, 490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118
PEUGEOT.405, LET.1992, OHRANJEN, BEL, 390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118_
LAGUNA 2.0,LET 95, BELA, ALU, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
MONDEO 1.8,LET 93, MET SIV, KLIMA, REG 6/03, 750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
VOLVO S 60 2.4,LET 2001, MET MODER, 18.000 KM, VSA OPREMA, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
MEGANE 1.6 16VCOUPE,LET 2001, SREBRN, 30.000 KM, SERVISNA, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FORD,GALAXY 2.3 LET 98, SREBRN, AVT KLIMA, 2X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 7 SE-DEŽEV.ZELO OHRANJEN, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OPEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN,LET 99, MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.9 TDI AVANT.LET 98, RDEČ, 4X AIR BAG, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, SERVISNA, KOT NOV, 2.980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4.1.8 TURBO AVANT 180 KM,LET 98, MET MODER, 87.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
BRAVO 1.6,LET 99, MET MODER, KLIMA, 1.LASTNIK, SERVISNA, EL OPREMA, ALU, 1.680.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PEUGEOT, 206 1.6 XS,LET 2000, MODER, KLIMA, EL OPREMA, 1.LASTNICA, SERVISNA, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118. OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI. NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM ,SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118. PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118
SEAT CORDOBA 1.6 SIGNO VARIO, I. 2000, 1. lastnica, reg. do 2/03, prevoženo 58000 km, servisna knjiga, veliko opreme, prodam. B 031/652-634_iq539
Prodam R 4,1. 90. g 531-56-30 11255
Prodam R CLIO 1.2 Bebop, I. 95, servisna knjiga, cena po dogovoru. B 040/346-130
11256
Prodam karamboliran RENAULT 5, letnik 92. B 041/971-183_11257
Prodam FIAT JUGO. B 2561-109, 031/449-656_nzei
Prodam R 5 CAMPUS, I, 90, rdeč, 150.000 km, 1. lastnik, cena po dogovoru. "B 041/722-592 11269
Prodam R CLIO 1.4 RT, I. 96, lepo ohranjen, nove gume. B 041/322-400 11277
TEMPRO I. 96, dobro ohranjeno, reg. do 4/03, cena po dogovoru, prodam B 031/517-276 11287
R 4 RDEČ, letnik 10/91, ugodno prodam. Cena po dogovoru. B 232-44 84, 040/716-518 11294
Prodam SEAT CORDOBA 1.4 I. 99, 1. lastnica, 40.000 km, zelo lepa. B 031/745-
705 11303
RENAULT LAGUNA 1.8 16 V RXE, I. 98, vsa oprema, klima. B 041/341-567, 25 95
690 11309
PAJERO terensko vozilo, I. 86, 2500 B, srebrne barve, nekaj opreme, prodam. B 5743-100 ' 11322
MilGfINTflR
WM 01 Bratov Praprotnik 1 0, NAKLO ■L—J Tel./(ax: 04/25-76052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^J*S>? AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV^MONROt¥
KADETT 1.2 karavan, I, 83, zelen, reg, celo leto, ohranjen, cena 150.000 SIT. B 041/612-137 H329
Prodam FIAT BRAVAO, letnik 1998, cena po dogovoru. B 041 /350-262 11334
Prodam odlično ohranjeno FORD FIESTO 1.1 IC, I. 93, 45000 km, prvi lastnik, cena po dogovoru. "B 031/311-420 11335
ZAPOSLIM
SNAŽILKO za čiščenje gostinskega lokala zaposlimo. Nedelje prosto. B 041/793-018, Zrno,d.o.o., Kranj, Bleivveisova 69, Kranj 10927
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. Sobote, nedelje prosto. B 041/793-018, Zrno,d.o.o., Bleivveisova 69, Kranj
10978
Zaposlimo prijazna dekleta za pomoč v strežbi Old English house. B 041/350-114, . Frantar Dejan,s.p., Predilniška 16, Tržič
11005
Redno zaposlimo AGENTE s fiksno plačo in terenskim dodatkom. SK.d.o.o., Stegne 3, Ljubljana, 041/669-785 11033
Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanja. "B 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 11034
Iščemo AVTOLIČARJA, priučenega ali DELAVCE. Draksler Izidor.s.p., Zasavska c. 36 b, Kranj, B 233-50-60 11037
Zaposlim FASADERJA ali SLIKOPLESKAR-JA. "B 041/633-452, Knific Tomaž,s.p., Hav. nas. 38, Šk. Loka 11044
AVTOKLEPARJA zaposlim 280-85-00, Matevž Ribnikar s.p., Jezerska c. 86 b, Kranj no4R
Iščemo mlajšo upokojenko za celodnevno pomoč pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. B 01/7878-409_n£47_
Zaposlim ELEKTROINSTALATERJE. B 041/767-309, Bohinc Brane,s.p., Podbrezje 32, Naklo 11098
Takoj zaposlimo mladega NATAKARJA z delvnimi izkušnjami, starost do 26 let, lahko tudi pripravnik. B 25-22-000 ali 041/423-833, Gostilna Zaje, Lahovče 9, Cerklje 11110
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). B 041/604-413 ali 04/59 57 995, SK, Slovenska c. 29, Ljubljana 11242
Zaposlimo DELAVCA v računovodstvu. Pogoji: šolska izobrazba najmanj V. stopnje, najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih del in poznavanje kompletnega dela v računovodstvu. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10.9. 2002 na KOLI ŠPED d.o.o., Savska cesta 22, Kranj 11276
Za direktno prodajo redno ali honorarno zaposlimo nekaj ZASTOPNIKOV. Za uvajanje in prevoz poskrbljeno. Pridružite se dobro organizirani skupini, ki ve kaj hoče. Jan-comm.d.o.o., Retnje 54, Križe, 041/617-132,041/513-664 11296
V Kitajski restavraciji v Kranju zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO z ustrezno izobrazbo. Huan Gong d.o.o,, Gosposvetska 1, Kranj B 202-72-61, po 11. uri 11314
Iščemo ŠTUDENTKO za redno pomoč v trgovini s tekstilom LOOK, Mestni trg 7, Šk. Loka. Prednost imajo kandidatke s končano srednjo trgovsko, ekonomsko, upravno ali aranžersko šolo. Delo je za daljši čas. B 515-12-00, 031/676-209 Harjen d.o.o, Frankovo n. 165, Šk. Loka_11315
Zaposlim NATAKARJA-ico. B 041/692-821, Intertrend d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor 11316
Redno ali pogodbeno zaposlimo KUHAR-JA-ico(lahko upokojenka). Nedelje proste. Gostilna pri Viktorju, Partizanska 17, Kranj, 040/236-074 11337
Gostišče Dežman na Kokrici nudi prosto delovno mesto vodja strežbe, zato zaposlimo redno ali pogodbeno NATAKARJA-ico z ustezno strokovno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj. Pismene prijave sprejem-mo do zasedbe delovnega mesta na gornji naslov, kjer nudimo tudi podrobnejše informacije. Intersport.d.o.o., Betonova 2, Kranj
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščemo delo - zidarska dela, keramičar-Stvo....041/845-792 ima
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
1Vo)lH%*lt»UT
Dinamično delo iide strokovnjake!
V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribueijo in prodajo dnevno svežega peciva. V pekarni v KRANJU vabimo k sodelovanju za POGODBENO DELO
DISTRIBUTER
Od kandidatov pričakujemo lastno prevozno sredstvo -kombi bele barve, velikosti najmanj 15 m3, osebno urejenost in komunikativnost. Izbranim kandidatom ponujamo redno in trajno sodelovanje, redno in stimulativno plači k), dinamično delo, dodatno strokovno izobraževanje ter delo v regiji bivanja. Pisne vloge pošljite na naslov uprave:
i  /L   j DON DON d.o.o.,
j Ar> ) Laze 16
' p-p- 546
LH2?UB 4001 Kranj
Iščem delo, ki bi ga opravljal na svojem domu. B 040/389-518 11290
ELEKTROTEHNIK telekomunikacij išče delo, primerno izobrazbi, prevajanje, instrukcije agnleščine. tf 204-52-75, Igor 11332
ZAHVALA
Kako bi pozabili,
kar smo najbolj ljubili?
ŽIVALI
6. septembra bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE, 20 tedenske RJAVE JARKI-CE. Zbiramo naročila. Žabnica 39, B 2311-
767 10977
Prodam čb BIKCA in TELIČKO za pleme. Gorice 19, 2561-596 11244
Prodam MLADIČA aljaškega malamuta, samček, čistokrven, brez rodovnika. V 041/878-512 11253
Prodam TELIČKO simentalko, stara 14 dni. B 041 /366-923 11258
Prodam 2 tedna staro TELIČKO simentalko. B 5725-202 11270
Prodam 6 mesecev starega ŽREBIĆKA, črnega ponija. B 580-19-14 11282
Prodam 120 kg težkega BIKCA simentalca. n3-12-237 11286
Podam 8 dni starega BIKCA čb in SILO-KOMBAJEN SK 80. Oman, Sr. Bitnje 6
11288
• PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. B 041/724-144 11295
KRAŠKE OVČARJE, mladiče, z rodovnikom, dobrih čuvajev in odličnih staršev, prodamo. B 02/685-30-01 11304
Južno ameriške ČINČILE, 15 družin in 100 mladičev, z vso opremo, prodam. Cena 500 000 SIT. "B 02/719-44-26, 040/802-696 Anka Zorman, Libanja 1, Ivanjkovci 11308
Prodam TELICO simentalko, cca. 400 kg težko in PŠENICO. B 041/584-048 11312
Prodam 10 dni starega čb BIKCA. V 041/357-944 11326
TELICO čb v 9. mesecu brejosti, prodam. B 01/3613-279_11331
Prodam TELIČKO simentalko 10 dni staro. B 2522-816_11336
GRAHASTE in RJAVE JARKICE prodam. Globočnik Vilko, Letališka 14, Voglje Šenčur, 041/644-221 11338
Podarim prijazno KRAŠKO OVČARKO me-šanko. B 031/256-848 11339
Prodam TELETA SIMENTALCA, star 3 mesece. B 51-46-906 11340
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, teleta, krave, ovce, jagnjeta. B 041/650-975
11099
Kupim BIKCA simentalca do en teden starega. B 031/281-875 11289
(R)
RADI6DMEV
90.9, 97.2. 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
fes
les 3, do o  jz Prestranka zaposli
PRODAJALCA TALNIH IN STENSKIH OBLOG
v svoji trgovini v Trgovskem centru Dolnov v Kranju. Pogoj za zaposlitev so ustrezna izobrazba, izpit B kategorije in starost do 35 let. Želene so delovne izkušnje, komunikativnost in pripravljenost za delo v našem kolektivu. Dodatne informacije dobite po telefonu 04/20 42 714. Prošnje s kratko predstavitvijo pošljite do 5. 9. 2002 na naslov: LES 3, d.o.o., Ulica padlih borcev 34, 6258 Pres-tranek.
TOMO KREMZAR
z Golnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem S.V. K). MOTB in g. Jeriču za opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala in hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Golnik, 27. avgusta 2002
V SPOMIN
Odšel si tja, kjer ni solza,
ni trpljenja, ne gorja,
kjer v tišini ti zdaj mirno spiš.
Lučka vedno ti gori, nihče ne ve, kako boli, ko teb, dragi Jani, več med nami ni.
Jutri, 28. avgusta, bo minilo žalostno leto, kar nas je zapustil dragi
JANI STROJ
iz Dvorske vasi
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke.
Pogrešamo te vsi, ki smo te imeli nuli
Dvorska vas, avgust 2002
ZAHVALA
Le utoni, utoni za goro, le ugasi, sonce, luč svetlo,
oj padi, padi gosti mrak, prinesi srcu mir sladak!
(Gregorčič)
Ob izgubi naše dobre mame, babice, prababice in tašče
LJUDMILE TROJAR
roj. Trpin, p.d. Boltrčeve mame iz Ojstrega Vrha
se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji prišli poklonit ob njenem slovesu. Hvala sosedom, prijateljem, sorodnikom, dr. Koširju in patrona/ni službi ZD Železniki. Hvala g. župniku za besede tolažbe. Hvala vsem, ki seje boste spominjali in postali ob njenem grobu.
ŽALUJOČI VSI NJENI
OSMRTNICA
Umrla je naša upokojenka
MARIJA ŽONTAR
iz Virmaš 142, Škofja Loka
Pokojnica bo ležala v mrliški vežici na pokopališču Lipica danes, v torek, 27. avgusta 2002, od 9. ure dalje. Od nje pa se bomo poslovili isti dan ob 17. uri. Sodelavko bomo ohranili v lepem spominu!
Delavci Odeje, d.d., Škofja Loka
ZAHVALA
Ob tragični izgubi sina in brata
DOMNA VIDMARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za moralno in materialno pomoč.
Nina, Matej, Edina in Brane Vidmar Škofja Loka, 22. avgusta 2002
V SPOMIN
Danes, 27. avgusta 2002, mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
IVAN PIRC '
Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj. *
VSI NJEGOVI
OPRAVIČILO
Pri zahvali za pokojnim Štefanom Novoselom mlajšim, smo pomotoma izpustili zahvalo Prostovolj nem u gas i 1 s ke n 1 u društvu Ribno in iskreno zahvalo g. župniku Zdravku Hajniharju za lepo opravljen pogrebni obred.
Sorodniki
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
leti WKyuSBK;
7: ASToHj j
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
_ ^^^^^^^^
TOREK	SREDA	ČETRTEK
7		
*••		
od 13 "C	od 13 "C	od 14 °C
do 22 °C	do 20 °C	do 22 °C
Danes, v torek in jutri, v sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. V četrtek bodo čez dan še krajevne plohe, popoldne pa se bo postopno zjasnilo.
Plešoča tekočina, človek v zraku, obraz, ki te gleda povsod...
Vse to in več kot 30 domiselnih eksperimentov je na voljo obiskovalcem vesele Hiše eksperimentov, ki se je lotila dokazovanja fizikalnih zakonov na igriv in poučen način po načelu "naredi sam". Vsak konec tedna pripravijo tudi zanimive znanstvene dogodivščine, v katerih so fizikalni in kemični zakoni podrobneje razloženi. Ob tem se nehote
vprašaš, kako je to mogoče?
Ljubljana - Na Trubarjevi ulici že Šesto leto deluje Hiša eksperimentov, v katero se obiskovalci vračajo vedno /nova. saj jim ponuja doživeta Spoznanja naravnih zakonov, o katerih smo se učili predvsem v osnovni in srednji šoli. Vendar pa razstavljeni eksperimenti niso na voljo samo otrokom, ki jih je na obisku sicer največ, ampak vsem. ki jih zanima zabavno spoznavanje fizikalnih in kemičnih zakonov. V prostoru, ki
je žal premajhen za vse duhovite domislice znanstvene ekipe, ki vodi Hišo eksperimentov, so razstavljeni eksperimenti i/, področij znanosti, tehnike in okolja, napravljeni tako. da jih obiskovalci lahko izvajajo sami. Učenje na "lastni koži" je najbolj učinkovita šola, pravijo v Hiši. Za cilj so si postavili 200 dO 300 poizkusov, vendar so trenutno omejeni s prostorom. V svetu imajo podobne hiše že dalj časa.
-teOMARDO.JtfHAJ SE, NO, ŽE K5KMI S TEM HELIKOPTERJEM.' DELO tfAJU JAKAf (C&m,
šenje nad spoznanji. Znanost je lahko tudi zabavna in ni samo za knjižne molje... Obiskovalce že pri vhodu navdušijo ogromni milni mehurčki, dolgi tudi po meter in pol. Zanimiva je naprava za dokazovanje psihične uravnovešeno-sti, ki temelji tudi na fizičnem ravnovesju. Lahko postavite tudi rekord, če ne boste dolgo časa
Hišo eksperimentov sta ustanovila dr. Gorazd Planinšič, ki je
trenutno zaposlen na Fakulteti za matematiko in fiziko in direktor dr. Miha Kos, ki vodi v Hiši ma-nagerska dela. Študentje, bodoči učitenji fizike, vodijo predavanja 0 delovanju posameznih zakonov, v razstavnem prostoru pa vsakemu obiskovalcu rade volje razložijo delovanje posameznih ekspe-rimetnov in z njimi delijo navdu-
Na Bledu zbirajo tudi plastiko in pločevinke
Bled - Na blejskih kopališčih in v kampu so prek poletja poskusno postavili ekološke otoke, na katerih je v ločene zabojnike poleg papirja in stekla mogoče oddati tudi plastiko in pločevinke. V prihodnjih dneh bodo ločeno zbiranje štirih vrst odpadkov razširili po vsem Bledu in na še obstoječe ekološke otoke, kjer so doslej zbirali papir in steklo, namestili še ločene zabojnike za plastiko in pločevinke.
Kot je povedal vodja komunalnega oddelka pri Infrastrukturi Bled Anton Potočnik, so izkušnje s poskusnim ločenim /biranjem plastike in pločevink v kampu' in kopališčih dobre. Zlasti izkušnje i/, kampa dokazujejo, da so tujci ŽĆ precej osveščeni glede po-
mena ločenega zbiranja odpadkov, medtem ko bo domačine bržkone treba še ozaveščati. Nabralo seje zlasti veliko plastike, pa tudi pločevink, vmes pa se žal najdejo tudi druge smeti, tako da je potrebno naknadno razvrščanje. Po besedah Antona Potočnika bodo v začetku septembra ločene zabojnike za plastiko in pločevinke namestili tudi na že obstoječe ekološke otoke po Bledu, na katerih jc bilo doslej mogoče ločeno oddati papir in steklo. Razmišljajo pa tudi 0 tem, da bi vsem gospodinjstvom razdelili posebne vreče z napisom Plastika, ki bi jih uslužbenci komunale redno odvažali. Tako /brano plastiko kasneje stiskajo in reciklirajo, medtem ko pločevinke predelajo v železarni. V blejski občini tudi nameravajo uredili posebno zbirno dvorišče na dvorišču za upravo na Rečiški 2, kjer bodo občani lahko oddali večje kosovne odpadke, denimo odslužene pralne stroje in podobno. Na Bledu so pripravili petletni načrt zmanjševanja količine odpadkov, prek ločenega zbiranja
naj bi količino odpadkov, ki jih je treba odvažati na deponijo Mala Mežakla, zmanjšali za 40 odstotkov. Stroški odlaganja odpadkov na Mali Mežakli so namreč viso-
ki, a čeprav bodo višji kot doslej tudi stroški ločenega zbiranja odpadkov, bo celotni učinek zagotovo pozitiven.
U.P.
Novorojenčki
V obeh gorenjskih porodnišnicah seje pretekli teden rodilo 38 otrok, in sicer v Kranju 31 in na Jesenicah 7.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 31 novorojenčkov, od tega 14 deklic in 17 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.620 gramov, najlažji pa je bil prav tako deček s 1.960 grami.
V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 7 otročič-kov, in sicer sami dečki. Kazalec na tehtnici je na prvem tehtanju poka/al 4.240 gramov najtežjemu dečku, najlažjemu dečku pa 3.400 gramov.
mahali po /raku! Požrešni mehurji jedo drug drugega in se podijo po gosti tekočini zlate barve, dva človeka se šepetaje lahko pogovarjata z dvema "satelitskima krožnikoma" na razdalji 20 metrov, pa ju ne bo nihče slišal, plamena gorijo z različnimi barvami... Ko se utrudite, se lahko ule-žete na posteljo z žeblji in postanete fakir brez duhovnega treninga, za trenutek tudi zalebdiš in dobiš občutek breztežnosti, obraz, ki vam s pogledom sledi povsod, vas zbega, v trojnem ogledalu, kjer se pokaže tisoč tvojih dvojnikov se ti pa zrola!... Res je zelo zabavno in poučno. Noro! Za vse otroke od 5 do 99 let!
Katja Dolenc
Danes izšel Gregor
Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa
Danes izšla Ločanka
Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane
LOČANKA
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 34. KROGA, z dne 25. 8. 2002
03, 06, 07, 08, 12, 19, 23 in dodatna 26
Izžrebana LOTKO številka: 740097
V 35. krogu LOTA je za SEDMICO predvideni sklad 20 milijonov SIT
za dobitek LOTKO pa 6 milijonov SIT