O 9 P! " 1 /4 | aO /d O V 1 JL U TIL oJf S JKI v APRIL 1981 — ŠT. 7 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXII. V TEJ ŠTEVILKI: SKLIC ZBOROV DELAVCEV • Prečiščeno besedilo statuta (priloga) Po sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, na referendumu 14. 10. 1980, je postal statut nepregleden. Spremembe se nanašajo na številne člene; nekateri členi so bili dodani, drugi opuščeni. Zato je delavski svet na seji 26. marca letos sprejel prečiščeno besedilo statuta, ki ga je izdelala strokovna služba kadrovsko splošnega sektorja. Tega objavljamo v prilogi današnje številke. SHRANITE GA! (Priloga je priložena le v glasilih, ki jih prejmejo aktivni člani naše tovarne). • Prijavnica za letovanje na Veliki planini Razpis za stanovanja v drugi polovici tega leta/ Obrazložitev dosežene proizvodnje v prvi četrtini leta Na podlagi določil 47., 48. in 49. člena statuta sklicujem zbor delavcev delovne organizacije preko zborov samoupravnih delovnih skupin, za obravnavo in sprejem PREDLOGA ZAČASNE DELITVE ČISTEGA DOHODKA ZA PRVO TROMESEČJE 1981, kot osnove za izdelavo periodičnega obračuna za to obdobje. Delavski svet bo na seji 23. aprila 1981 ugotovil, če je bil predlog na zborih delavcev veljavno sprejet, to je z večino glasov vseh delavcev delovne organizacije. Zbore delavcev po posameznih samoupravnih delovnih skupinah je potrebno sklicati v času od 21. do 23. aprila 1981. Datum in čas zbora določijo vodje SDS in z vabili na razglasnih mestih o sklicu obveste delavce svoje Predsednica DS: Marija Penčur Obrazložitev: Predilnica: V prvem četrtletju letošnjega leta smo dosegli dobre proizvodne rezultate. V primerjavi z letom 1980 smo izdelali za 10% več izdelkov. Če pa to proizvodnjo primerjamo s planirano smo to presegli za 5%. Doseženi so boljši rezultati pri mikani predvsem pa pri česani preji. Vspodbudno je predvsem to, da smo dosegli občutnejše povečanje proizvodnje predvsem pri zahtevnejših prejah, to je prejah, ki prinašajo več dohodka. Večjo proizvodnjo so omogočila predvsem ugodna naročila preje. Naročene so bile večje količine preje iz nižjih številk, kot iz bombaža tako iz sintetike. Te pa omogočajo doseganje večjega obsega proizvodnje. Zato je bila tudi povprečna Nm nižja skoraj za tri številke. Sukalnica: Sukalnica ni dosegla planiranih nalog. Izdelano je manj sukane, enojne previte in sukane previte preje kot smo planirali. Vendar nam primerjava z letom 1980 pokaže boljše rezultate. Za doseganje plana znotraj sukalnice ima velik vpliv številka preje in zahtevnost vitja preje. Zaradi izvoza so bile zastopane preje z višjim vitjem in nižjo proizvodnjo. Efektna sukalnica je dosegla skoraj enako proizvodnjo, kot v letu 1980. V tem oddelku imajo naročila preje največji vpliv na doseganje količinske proizvodnje. (Glej tabelo na 2. strani) Direktor proizv. sektorja: Niko Stamatovski Na zborih SDS bomo obravnavali kratko poročilo o gospodarjenju in doseganju plana v prvem tromesečju. V tej številki glasila je objavljeno poročilo o doseženi proizvodnji v tem obdobju, poročilo o finančnem poslovanju in predlog začasne delitve čistega dohodka pa bo objavljen pred zbori v Informacijah. PRED ZBORI SDS PREBERITE OBJAVLJENA POROČILA IN SE PRIPRAVITE NA OBRAVNAVO! Po obnovi strojev v naši tovarni so postali najstarejši predilni stroji v oddelku predilnica II. V drugi polovici tega srednjeročnega obdobja jih bomo zamenjali z modernejšimi. Ureditev skupnih prostorov in uporaba zaščitnih sredstev PRED OBRAVNAVO NA SDS V preteklosti lastniki podjetja niso skrbeli za ureditev garderob in umivalnic. Zaposleni delavci so odlagali obleke v lesene omarice, nameščene ob strojih. Na splošno so bili delovni pogoji P Opis ROIZVODNJA od I - III 1981 Obdob.ie od I-III za obdobje Indeks 1980 Plan 1981 1981 I-III 1981 -lil 1980 I-III 1981 Plan PREDILNICA Mikana preja 1.544 1.560 1.642 106 105 Česana preja 95 164 168 177 102 SKUPAJ 1.659 1.724 1.810 110 105 0 Nm 52.6 55.7 50,5 ASORTIMAN - količina Mikana bombaž.preja 854 746 818 96 110 Česana bom.preja 95 164 168 177 102 Mikana stan.preja 26 - 5 12 Mikana sint.preja 664 814 821 124 101 SKUPAJ 1.659 17724 1.810 110 105 ASORTIMAM - struktura Mikana bomb.preja 52 45 45 Česana bomb.preja 6 10 9 Mikana stan.preja 2 - " Mikana sint.preja 40 47 46 SKUPAJ 100 100 100 SUKALNICA Sukana preja 597 634 594 100 94 0 Nm 55,1 55,1 55,4 PREVIJALHICA Previta preja 1.521 1.551 1.489 113 96 Enojn.preja prev. 737 9?0 9J9 124 98 Sukana preja prev. 584 621 574 98 92 0 Nm 34,1 52,7 51.5 Efekt.suk.sk. 75 98 72 96 74 neprimerni, saj je bil v vseh proizvodnih oddelkih betonski pod. Po osvoboditvi so bili zgrajeni sanitarni prostori v predilnici I in II. Pri obnovitvi pred predilnice pa so bili tudi tu zgrajeni sanitarni prostori. Veliko truda smo vložili za ureditev garderob in umivalnic v ostalih oddelkih. Zaradi neprimerne lokacije, utesnjenih prostorov nismo mogli zadostiti vsem predpisom niti željam zaposlenih. Leta 1967 je bil (na osnovi drugega odstavka 52. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu) predpisan pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, ki so namenjeni za delovne in pomožne prostore. (Ur. list SFRJ štev. 27/67). S pravilnikom so bili postavljeni normativi za temperaturo in število izmenjav zraka v sanitarnih prostorih. Dolžni smo, da v najkrajšem času uredimo prostore po tem pravilniku. Ker se delavke, predvsem v predilnici I. in II. pritožujejo, da garderobe niso dovolj ogrevane, navajamo normative za te prostore: Normativi za temperaturo in število izmenjav zraka Prostor Temperatura zraka v stop. C Število izmenjav zraka v 1 uri Dovajanje Odvajanje Garderoba 16 1 Kopalnica 25 5 Umivalnica 16 1 Stranišče Prostor za žensko 14 4—8 osebno higieno 23 2—4 Jedilnica Prostor za občasno 20 3 3 ogrevanje delavcev Prostor za sušenje 20 2 delovne obleke 20 po izračunu GARDEROBE Garderobe morajo biti ločene za moške in ženske. Garderobni prostor mora ustrezati številu delavcev, načinu shranjevanja obleke in razmeram, v katerih se opravlja delo. Če je v prostoru več kot 50 delavcev, mora biti med omaricami najmanj 1 meter širok prehod. Garderoba mora biti v bližini umivalnic. KOPALNICE Kopalnice morajo biti predvidene posebej za moške in ženske in morajo imeti prostore za odlaganje obleke. Biti morajo v podjetjih, kjer delavke opravljajo delo, pri katerem se umažejo, se telo in obleka Pred 3. kongresom samoupravljalcev Trije kongresi samoupravljalcev — tri etape samoupravnega razvoja Drugi kongres - še bližje humani viziji socializma (Nadaljevanje s prejšnje številke) Drugi kongres samoupravljalcev je bil od 5. do 8. maja 1971. leta v sarajevski »Sken-deriji«. Delovno je sodelovalo 1757 delegatov in 43 predstavnikov naših delavcev na začasnem delu v tujini. Bilo je tudi 172 opazovalcev iz 40 držav, ki so predstavljali 119 organizacij. Razpravljalo je okoli 500 delegatov. Glavni referat z naslovom Ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družbi je prebral Edvard Kardelj. Da bi dojeli ves pomen tematike, ki so jo obravnavali na 2. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije, v glavnem mestu Bosne in Hercegovine, moramo imeti pred očmi vse s čimer se je samoupravljanje uresničevalo v času pred vsejugoslovanskim zborovanjem, kako in kateri dogodki so si sledili v letih med obema kongresoma. V letu 1963 smo sprejeli novo jugoslovansko ustavo s katero je postalo samoupravljanje neodtujljiva pravica delovnih ljudi in prebivalcev SFRJ. Ustava je razglasila nadaljnji proces deetatizacije in zamenjavo etatističnih družbenih struktur s samoupravnim. Osmi kongres ZKJ, ki je bil konec 1964. leta, je naznanil uvod v gospo- darsko in družbeno reformo, ki je sledila v letu 1965, in s svojimi cilji vztrajala pri samoupravljanju po strateški orientaciji družbe. Med drugim je ta reforma vztrajala pri izenačevanju pogojev gospodarjenja, kar je pomenilo enega od pogojev za stabilnost gospodarskih gibanj. V reformi niso bili zajeti sistem planiranja, sistem razširjene reprodukcije, devizni sistem in nekateri drugi elementi gospodarskega sistema. Pomanjkljivost je bila še v tem, da se niso uresničili nekateri predvideni cilji, kar je povzročilo zaostrovanje ekonomske in politične situacije pri nas. O tem je na drugem kongresu Tito dejal naslednje: »Za današnji trenutek je značilno, da je prišlo do nesporazumov in neskladij med povečanimi proizvodnimi silami in samoupravne zavesti na eni in današnjimi okviri družbenopolitičnega in ekonomskega sistema, na drugi strani. In prav zaradi preseganja gotove stagnacije v razvoju samoupravljanja in zaradi nujnosti ureditve odnosov v naši večnarodnostni skupnosti na novih temeljih, smo se odločili, da uvedemo večje ustavne spremembe.« Prihodnjič: Ustavni amand- maji Nada Djernovič — Tanjug VODJEM SDS IN VSEM DELAVCEM Predlagam, da na sestanke SDS vključite tudi točki dnevnega reda (kot delovni sestanek) za obravnavo problematike: a) vzdrževanje reda in čistoče v oddelkih, garderobah in sanitarijah; b) uporaba zaščitnih sredstev. Problematika za obe točki je objavljena v dveh člankih današnjega časopisa in ju pred sestanki preberite. Za sestanke se tako vodje, kot vsi delavci, pripravite s predlogi, kako odpraviti pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki jih je tako pri vzdrževanju reda, kot pri dosledni uporabi zaščitnih sredstev še veliko. Direktor proizvodnega sektoija: Niko Stamatovski 1. r. zmočita, se čezmerno znojijo in pri katerem nastaja veliko prahu ali neprijeten vonj. Ena prha sme biti največ za 20 delavcev. UMIVALNICE Umivalnice morajo imeti tekočo vodo, po potrebi tudi vročo. Opremljene morajo biti z napravami za sušenje rok. Če si delavci pri delu umažejo roke ali se močno znojijo ali delajo v prahu, sme biti ena pipa za največ 20 zaposlenih. STRANIŠČA Stranišča morajo biti ločena za moške in ženske. Od stranišč do najbolj oddaljenih delovnih mest ne sme biti več kot 100 metrov. Za največ 20 moških oz. 20 žensk je lahko eno stranišče. Poleg moškega stranišča mora biti tudi pisoar. POSEBNI PROSTORI ZA OSEBNO HIGIENO ŽENSK Prostori za žensko osebno higieno morajo imeti toplo in hladno vodo. Ta prostor mora biti ločen od drugih prostorov s prehodnim prostorom in mora imeti posebne, najmanj 1 do 1,50 kv. m velike kabine z umivalniki za umivanje rok. Če je zaposlenih do 300 žensk, mora biti na vsakih 50 zaposlenih žensk po ena kabina, na vsakih nadaljnih 100 zaposlenih žensk pa še po ena kabina. JEDILNICE Jedilnice morajo biti urejene za delavce, ki delajo v posebnih pogojih (močno znojenje, umazano delo, veliko prahu). KADILNICE Prostori za kajenje morajo biti urejeni povsod tam, kjer je zaradi tehnološkega procesa v delovnih prostorih in na dvoriščih kajenje prepovedano. Prostori za kajenje morajo imeti ustrezno zračenje. OGREVANI PROSTORI ZA DELAVCE, KI DELAJO NA PROSTEM Prostori za občasno ogrevanje delavcev morajo biti urejeni za delavce, ki delajo na prostem. Ce bi varstveni ukrepi in normativi, ki jih predpisuje pravilnik, terjali večje ali posebne investicije, sedanje stanje poslopja pa je takšno, da ne ogroža v večji meri življenja in zdravja delavcev, je treba prostore prilagoditi v roku, ki ga sporazumno določita delovna organizacija in pristojni inšpektor dela. Naše podjetje že ima odločbo republiškega inšpektorja dela, ki zahteva, da uredimo zgoraj navedene prostore po določilih tega pravilnika. Kako so urejene in vzdrževane garderobe, umivalnice, stranišča in drugi higienski prostori v naši delovni organizaciji? Članki o varstvu pri delu v Litijskem predilcu, razprava o varstvu pri delu na letni konferenci sindikata in razprava o varstvu pri delu v delovnih skupinah so vspodbudili slehernega člana delovne organizacije, da je spregovoril o urejenosti varstva pri delu v svojem delovnem okolju. Razveseljivo je, da smo se začeli zavedati, da smo delavci nosilci organiziranosti varstva pri delu in tudi odgovorni za urejenost varstva pri delu. Žal so posamezniki v razpravi ugotavljali napake, niso pa dali predlogov za odpravo posameznih pomanjkljivosti. Veliko je bilo ugotovitev o neprimerni uporabi in vzdrževanju pomožnih prostorov. V primerjavi s številom zaposlenih v delovni organizaciji po posameznih delovnih enotah, po številu in opremljenosti higienskih prostorov dosegamo normative, ki so predpisani v pravilniku o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, ki so namenjeni za delovne in pomožne prostore (Ur. list SFRJ št. 27/67). V higienskih prostorih so še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bomo morali odpraviti. Z montažo novih klimatskih naprav v posameznih oddelkih se je potreba po porabni vodi znatno povečala. Zato v higienskih prostorih predilnica I in predilnica II večkrat, zaradi premajhnega vodnega pritiska, ni tople vode. Rešetke na klimatskih napravah so večkrat zamašene z vlakni (predilnica sintetike) in so zato v teh oddelkih višje temperature. Ko zaposlene delavke ob zaključku izmene, vse prepotene od neugodnih klimatskih razmer, nimajo za umivanje tople vode, se upravičeno pritožujejo, posebno še v zimskem času, ko garderobni prostori v P-I in P-II niso ogrevani. V posameznih umivalnicah so odtočne cevi zamašene in zato niso vsi umivalniki uporabni (garderoba P-3). V posameznih straniščih je prezračevanje nezadovoljivo (stranišča v garderobi P-3, moško stranišče sukalnice). Sektor vzdrževanja bo v letu 1981 s tehničnimi ukrepi, zgoraj omenjene pomanjkljivosti, odpravil. Mojstri so dolžni vse okvare, ki se pojavljajo v higienskih prostorih javljati v obliki delovnega naloga, sektorju vzdrževanja. V letu 1980 smo imeli več namernih poškodb pri pipah, tuših, ko so bili posamezni deli ukradeni. Ti pojavi redkih posameznikov so vredni obsodbe. Nadaljevanje na 4. strani Tudi garderobe, umivalnice in sanitarni prostori morajo biti primerno očiščeni in urejeni. Za to smo odgovorni mojstri, snažilke in tudi delavci. Umivalnice morajo imeti tekočo vodo, tudi vročo. Ena pipa je lahko za največ 20 delavcev, če delajo v zaprašenem okolju. Paziti moramo, da v lijake ne zlivamo karkoli, da se ne zamašijo. V proizvodnem oddelku in garderobah sukalnice nadomeščamo izrabljeno plastično oblogo tal z novo. Razlika med temperaturo v oddelku in zunanjo temperaturo je kar velika, posebno še ob 7.30. uri zjutraj. Zaradi tega je potrebno, da se delavke oblečejo, ko gredo na malico. Kratki rokavi niso ravno najprimernejši. (Nadaljevanje s 3. strani) Večji problem je vzdrževanje higienskih prostorov Izgovarjamo se, da ni na vseh izmenah določenih čistilk za čiščenje higienskih prostorov. V predpredilnici je na vsaki izmeni čistilka, pa vendar je delovna skupina predpredil-nice ugotavljala, da higienski prostori niso higiensko vzdrževani. Iz teh pripomb se vidi, da tudi vsi uporabniki nimajo pravega razumevanja za red, higieno in čistočo v sanitarnih prostorih. Samo čiščenje higienskih prostorov je podcenjevano. Na razpise del in nalog čiščenja higienskih prostorov skoraj ni prijav. Posamezne čistilke so večkrat v bolniškem staležu in mojstri težko dobijo nadomestilo. Zato je potrebno spremeniti odnos do čistilk in tudi sami skrbeti za higieno. Sanitarni prostori so večkrat prepleskani, prav tako garderobne omarice. Žal se kaj kmalu pojavljajo na stenah vrat in stranišč neprimerni in vzbadljivi napisi, školjke so velikokrat zamašene z uporabljenimi higienskimi vložki. V letu 1981 bo potrebna korenita sprememba mišljenja in obnašanja vseh uporabnikov. Z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi strokovnih služb bo zagotovljena brezhibnost pomožnih prostorov in pravil- na uporaba. Več posluha bomo morali imeti, da bodo pomanjkljivosti, ki jih javljajo čistilke mojstrom tudi odpravljene. Prav je, da mojstri in druge odgovorne osebe večkrat pregledajo higienske prostore, ker se dajo posamezne pomanjkljivosti odpraviti in bo tako manj nejevolje in pripomb na račun neprimernih delovnih razmer v higienskih prostorih. Osebna varstvena sredstva in njih »uporaba« Pred leti je bilo veliko predlogov strojnih delavk za nabavo ortopedske obutve. V teh prizadevanjih je sodeloval tudi sindikat. Na zadnji seji DS, ko je bil na podlagi zdravniškega priporočila sprejet sklep o nabavi ortopedske obutve kot zaščite pred krčnimi žilami, za katerimi boluje nad 50 % žensk, so bile dane pripombe, da ortopedska obutev ni primerna. Upamo, da so to le pripombe posameznic in se bo večina delavk razveselila novosti, saj so morale do sedaj same plačevati tovrstno obutev. Služba varstva pri delu bo nabavila lahke platnene ortopedske čevlje. Ker mnoge delavke uporabljajo usnjene, bo možno, da platnene ortopedske čevlje v trgovini z doplačilom zamenjajo za usnjene. V primerih, ko posamezne delavke zaradi deformacij in drugih okvar ortopedske čevlje ne bodo mogle uporabljati, bomo te delavke preko zdravstvene službe napotili k ortopedu. Z pravilno uravnavo klimatskih naprav, ko v letnem času ne bo višjih temperatur, bo vedno manj ugovorov za uporabo ortopedske obutve. Ti so se tudi pojavljali pri kuhinjskem osebju v predilniški menzi. Danes te delavke ortopedsko obutev rade uporabljajo. Uporaba zaščitne vate proti škodljivim vplivom ropota V naši delovni organizaciji nivo hrupa presega predpisane normative, ki jih predpisuje pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Ur. list SFRJ št. 55/50). Avdiometrični pregledi zaposlenih v predilnici in sukal-nici in pregled slušnih organov pri osebah, ki niso uporabljale zaščitne vate in pregled istih oseb po uporabi steklene vate je dokazal, da se je slušnost po uporabi povečala. Zato je ugovor, da je nesmiselno uporabljati zaščitno vato neumesten. Zavod za varstvo pri delu SRS je v poročilu o rezultatih ekoloških meritev postavil zahtevo, da zaposleni na ogroženih mestih obvezno uporabljajo, kot varstveno sredstvo proti škodljivim posledicam ropota, zaščitno vato. Te zaščitne ukrepe je dolžna delovna organizacija izvajati, zato ni odvisno od posameznika ali bo zaščitno vato uporabljal, ali je ne bo. Uporaba osebnih varstvenih sredstev vsebuje določen odpor, saj so primernejši tehnični ukrepi, ki odpravljajo prekomerni ropot. Tudi v naši delovni organizaciji bomo sprejeli ukrepe (sanacijski program) za znižanje prekomernega ropota. Izvajanje programa pa bo y odvisnosti od razpoložljivih finančnih sredstev (nabava novih delovnih priprav in naprav, izolacija virov ropota z izolacijskimi materiali itd . . .). V sedanjih razmerah, ko ropot presega dovoljeno mejo je v naši delovni organizaciji edina rešitev: uporaba osebnega varstvenega sredstva, t. j. steklene vate. Za vse zaposlene, ki delajo v ropotu, so predvideni zdravniški pregledi slušnih organov. Franc Lesjak var. ing. Delavski svet delovne organizacije je na predlog komisije za varstvo pri delu sprejel sklep, da se za delavke v proizvodnji nabavi zaščitno sredstvo — ortopedsko obutev. Komisija je to predlagala zaradi tega, ker je bilo ob zdravniškem pregledu ugotovljeno, da ima več kot 50 % delavk krčne žile. Nekatere naše delavke že nosijo ortopedsko obutev. Tako npr. Ana Zupančič iz sukalnice zatrjuje, da se platneni ortopedski čevlji lahko nosijo in se v njih prijetno počuti. Na slikah vidimo primer, ko delavka nosi ortopedske čevlje in delavko z manj primernim obuvalom pri stoječem delu. 6. april 1941 25. marca 1941 je Cvetkovič podpisal izjavo o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Po tem so si dogodki sledili z bliskovito naglico. Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941 so nad speči Beograd priletela nemška letala in pričela odmetavati bombe. Letala so vzletela z romunskih, madžarskih in celo avstrijskih aerodromov in tri dni bombardirala Beograd. Hitlerje tej akciji dal ime »Ope-ration Bestrafung« (maščevanje) kot kazen, ker se je jugoslovansko ljudstvo izreklo proti pristopitvi k trojnemu paktu. V teh treh dneh je bilo ubito 17000 Beograjčanov. Hkrati so jugoslovansko mejo prestopile tudi nemške enote, ta vojska je šteH 7 tankovskih in 3 motorizirane ter 17 strelskih divizij. Takoj po letalskem bombardiranju Beograda so se ministri starojugoslovanske vlade zbrali na Avali, kjer je bil dogovorjen sestanek v primeru napada na državo. Beograd je zapustil tudi kralj Peter II. Ka-radžordževič. Vendar je mini-sterski svet izdal proklamacijo s katero so zatrjevali, da bo vlada skupaj z ljudstvom storila vse za obrambo države. Seveda na to v resnici ni nobeden mislil saj so kmalu zatem vsi zapustili »tonečo ladjo«. Kralj Peter je medtem prispel v Nikšič, kjer ga je čakalo letalo, da ga odpelje iz domovine. V posebnem letalu je bila njegova prtljaga. Ni mogoče ugotoviti koliko visokih vladnih funkcionarjev je tedaj pobegnilo v Grčijo, zagotovo pa 18 ministrov in 116 vladnih funkcionarjev, oficirjev in njihovih sorodnikov. Z letališča v Nikšiču je odšlo tudi državno zlato. Kolona avtomobilov, ki je pripeljala tja, je imela naloženih 166 zabojev z 8300 kg zlatih palic, druga kolona pa je pripeljala 38 zabojev razsutega zlata Narodne banke, ki je tehtalo skoraj tono in pol. V Nikšič so pripeljali tudi 82 vreč papirnatega denarja. V tujino je kralj odpeljal tudi vrednostne papirje in delnice in akcije mnogih tujih podjetij v Jugoslaviji, vse skupaj vredno več kot 120 kg zlata. Vodstvo stare Jugoslavije je bežalo, nemška armada in druge sile osi pa so s treh strani prodirale v Jugoslavijo. Dvanajsta armada je vdrla iz Bolgarije, Nemška armada je prodirala iz Avstrije, Italijani pa so 11. aprila zasedli Ljubljano. Lahko rečemo, da je bila vsa obrambna politika kraljeve vlade bolj naravnana na vdajo države in reševanje lastne kože kot na kakšno široko zasnova- no vseljudsko odporniško gibanje proti morebitnemu napadalcu. To kaže tudi podatek, naj bi se splošna mobilizacija razglasila šele 7. aprila, ko je bil že razrušen Beograd, oz. je bilo že prepozno. Le komunistična partija Jugoslavije se je že dosti pred 6. aprilom 1941 zavedala, da je napad na Jugoslavijo neizbežen in je v kratkem času po beograjskem puču začela ukrepati in napela vse sile, da bi ljudske množice prepričala o nujnosti obrambe domovine. HVALEŽNOST TOVARIŠU TITU Delegacija železničarjev bo položila venec na grob tovariša Tita; nad legendarnim mostom na vzkipljivi Neretvi pa bodo zasadili 88 drevesc v spomin na njegovo nepozabno ime in delo. Poleg proslav, ki jih prireja ŽTO Sarajevo, bo predstavljena tudi knjiga z naslovom »Partizanske železnice Jugoslavije« in odprta razstava o razvoju železnice v Jugoslaviji od 194Ido 1981. leta. Vse to bo prežeto z dogovori o hitrejšem razvoju in modernizaciji naših železnic, ki so v času energetskega pomanjkanja najracionalnejše prevozno sredstvo na kopnem. Veliko je razlogov za hitrejši povratek na pravi tir, saj so naši vlaki počasni, neurejeni in neefikasni. Zato se potniki in tovor prepočasi vračajo na tire, in zaradi tega še naprej bolj hvalijo, sicer dražji, vendar hitrejši cestni promet. VLAKI NA RAZVOJNIH PROGAH Železničarji in uporabniki železnic zaradi tega planirajo hitrejšo vožnjo po tirih razvoja, da bi »stara dama« manj kot do sedaj škripala po tirih. Do polovice tega desetletja je Aprilski dnevi so bili v marsičem usodni čas za odločitve partije. To je bil čas, ko je KP že začela pripravljati oboroženo vstajo in uključevati vse domoljubne državljane za upor proti okupatorju. To je bil začetek priprav za narodnoosvobodilni boj. V Litijo so prišli okupatorji 13. aprila. Pripeljali so se z motornimi vozili iz Radeč čez Veliko Presko. Nekaj zatem so prispele v Litijo tudi druge motorizirane enote s severne strani preko Vač. Takoj ko so prišli v Litijo, so okupatorji vzpostavili tudi nemško oblast in so v Litiji vzpostavili več nemških uradov. Npr.: v poslopju se- predvidena nabava 125 električnih lokomotiv, 46 dizelskih, 32 dizelskih premikalk, 137 garnitur motornih vlakov, 539 potniških in 14128 tovornih voz. Poleg tega predvidevajo precejšnja vlaganja v integralni transport, ki je osnovni pogoj za sodobni prevoz »od vrat do vrat«. Predvidevajo elektrifikacijo še okoli 1000 km prog in začetek gradnje nekaj novih. Vlaganja v železnico so brez dvoma upravičena, da ne rečemo danjega zadružnega doma se je nastanil gestapo; Nemška žandermarija se je naselila v poslopju obmejnega glavarstva; sedež nemških obmejnih straž je bil v Koblerjevi hiši. Nemci so zaplenili tudi gostilno LTška in jo preuredili v gostilno, v katero so smeli le Nemci. V Litiji je imel sedež tudi poseben železniški obnovitveni urad Bahnschutz (železniška zaščita). Meja med nemško in italijansko zasedbeno cono je bila 10 km južno od Litije, na Fclič hrubu, nato skozi Višnji grm, Razbure in proti Pilu, od tod pa proti Veliki Preski. nujna. S prehodom prevoza s cest na železnico bi letno prihranili, samo z zmanjšano uporabo nafte, okoli 3 milijarde dinarjev. Ta vsota bi se lahko povečala še za 1,3 milijarde din, saj toliko potrošimo za najem tujih voz. Zaposlili bi domačo industrijo tirnih vozil in kar je še važnejše, železnica bi bila usposobljena za masov-nejši prevoz, s tem pa bi se zmanjšali skupni stroški transporta, ki danes predstavljajo 17 do 20 % cene proizvodov, in so najvišji v Evropi. Železničarji se bodo dogovarjali tudi o utrjevanju medsebojnih vezi sodelovanja, ki so večkrat prerahle in zaradi tega vozijo vlaki po stranskih ,irih' D. L. Tanjug ODGOVOR NA VPRAŠANJE SDS Delavci SDS predpredilnice II izmena sprašujejo, zakaj delavci režijskih služb lahko dajo kri med delovnim časom in koristijo še dan dopusta, delavci v proizvodnji pa morajo dati kri v prostem času. Direktor kadrovsko splošnega sektorja Anton Primožič posreduje odgovor strokovnega kolegija: Delavci SDS predpredilnice imajo prav. Tudi režijski delavci bodo odslej lahko dajali kri le v prostem času. Za nagrado pa jim pripada en dan dopusta. Dan dopusta pa ne pripada tistemu delavcu, ki mu iz kakršnegakoli razloga ne vzamejo krvi. Skratka. Udeležencu krvodajalske akcije — darovalcu krvi pripada prosti dan, da se lahko udeleži odvzema krvi, oz. da dan po odvzemu lahko še počiva. V naši tovarni je veliko krvodajalcev in bi hkratna odsotnost z dela prizadela proizvodnjo, zato je izjemoma možno izkoristiti prosti dan tudi kasneje. Pač v dogovoru Z mojstrom. 15. april - dan železničarjev Praznik železničarjev Jugoslavije 15. april bo tudi letos obeležen z vrsto manifestacij v vseh železničarskih organizacijah, zaključna proslava pa bo v Jablanici. Kraj legendarne bitke za ranjence ni slučajno izbran. Tik pred generalnim štrajkom revolucionarnih železničarjev, ki je bil 15. aprila 1920. leta, so se v bližnjem Konjiču sestali uporni delavci s proge, kjer jim je, o pomenu boja za lepši jutrišnji dan, govoril revolucionar in član CK KPJ, Ivan Kardelj. Zato bodo na tem mestu odkrili spominsko ploščo. Razpis za stanovanja v drugi polovici tega leta Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj Predilnice Litija, razpisuje odbor za stanovanjska vprašanja prednostno listo za čas od 1. julija do 30. decembra 1981. V vrstnih blokih na Rozmanovem trgu smo rezervirali eno enosobno in eno dvosobno stanovanje. Razpis bo trajal od 15. aprila do vključno 30. aprila 1981, prijave bo zbirala tov. Vlasta Grom, v kadrovsko splošnem sektorju. Delavec, ki prosi za stanovanje ali ga hoče zamenjati, mora v tem času izpolniti v kadrovsko splošnem sektorju vprašalnik, ki velja kot prošnja. Vsak prosilec podpiše vprašalnik in s tem prevzame moralno in ma- terialno odgovornost, da je navedel pravilne podatke. O tem se prepričajo člani odbora z ogledom stanovanja. Če odbor ugotovi, da podatki niso točni, opozori prosilca, da navede točne podatke oz. jih odbor sam po- pravi in obvesti o tem prosilca, V razpisnem roku je dolžan delavec predložiti še dodatno dokumentacijo (npr. zdravniško potrdilo, potrdilo o številu družinskih članov, potrdilo o osebnem dohodku za leto 1980). Zdravniško potrdilo ne sme biti starejše od dveh let. Dodatne dokumentacije, ki bo predložena odboru za stanovanjska vprašanja po razpisnem roku, odbor za stanovanjska vprašanja ne bo upošteval. Poleg tega opozarjamo prosilce za stanovanja, ki se bodo prijavili na razpis, da predloži- jo tudi ustrezne podatke o kvadraturi in o drugih stanovanjskih razmerah. Po končanem razpisu in po končanih ogledih stanovanj bo odbor za stanovanjska vprašanja sestavil osnutek prednostne liste, na katerega bodo imeli delavci pravico vložiti pismene ali ustne pripombe v roku 8 dni po objavi, odboru za stanovanjska vprašanja, nato pa bomo po objavi le teh sestavili predlog prednostne liste, ki bo tudi objavljen v Litijskem predilcu in tudi na oglasnih deskah. Vlasta Grom Predstavljamo vam upravnika počitniškega doma Novigrad Ker Veno Pajer, ki je bil več prejšnjih let upravnik počitniškega doma v Novigradu, letos ni mogel sprejeti tega dela, smo v Delu objavili dela in naloge upravnika in tudi vsa ostala dela in naloge v našem počitniškem domu. Za upravnika se je prijavilo kar deset kandidatov iz različnih krajev Slovenije (nihče iz Litije). Sprejeli smo tov. Nikolo Ružiča. Je upokojen aktivni častnik JNA. V gostinstvu dela že 10 let in je služboval na Rabu, Selcah pri Crikve-nici kot direktor hotela turističnega podjetja Alpe-Adria iz Ljubljane. Kasneje je bil vodja gostinske dejavnosti na letališču v Pulju. Prišel je na sestanek s komisijo za letovanje, na katerem seje želel seznaniti z mnogimi podrobnostmi iz našega počitniškega doma. Prav vse gaje zanimalo, razumljivo, saj bo letos on vodil delo v domu. Skoraj dve uri je postavljal vprašanje, na katere je odgovarjal tov. Veno Pajer in na ta način predajal posle. Kdaj se začne in kdaj konča sezona? Koliko je zaposlenih v domu? Koliko je lahko gostov? Ali so z dobavitelji hrane sklenjene pogodbe? . . . in še in še. Vprašanj kar ni bilo konca. »Kako pa je poskrbljeno za družbeno samozaščito, protipožarno varnost in ostalo,« je še dodal na koncu k svojim številnim vprašanjem. Povedali smo mu, da je vsak naš delavec dobro poučen, kako ukrepati v primeru požara in gosti v Novigradu so naši delavci. Tudi gasilnih aparatov je dovolj, le napolniti jih bo treba. V Novigradu je bil le v mestu, in ne ve natančno, kje je Pineta. Ko bo videl bo vse bolj jasno in 20. maja bodo pričeli z delom s polno paro. Ne bo pretežko — toda poiskati moramo še nekaj strežnic in pomočnico kuharice. Na oglas se jih do danes ni dovolj prijavilo. Brez njih pa ne gre. Tudi tov. Nikola bo poizkusil poiskati katero — saj ima nekaj znancev in znank po Sloveniji, ki se ukvarjajo z gostinstvom in gotovo se bo našla katera, da nas reši zagate. Pogovarjali smo se še o kuhinji in kuhi ter o tem kaj naši ljudje najraje jedo. Tov. Nikola se je čudil, da ne maramo rib. »Seveda«, je dejal. »Ribe morajo biti pravilno pripravljene! Kaj pa Škampi? Ali ste jih že jedli? Zakaj ne bi poiskusili?« Mislim, da ima prav. Zakaj ne bi na morskem dopustu jedli več morske hrane. Domače imamo že doma, skozi vse leto, dovolj! Mislimo, da bo Nikola Ružič zelo dober upravnik in da bomo zadovoljni z njegovim delom. M. M. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju V ponedeljek 23. II. 1981 so se pričele občinske športne igre v kegljanju. Tekme so potekale ob ponedeljkih in četrtkih vse do30.III. 1981 ko so bile zaključene. Organiziral in vodil jih je Kegljaški klub Litija. Za to tekmovanje se je prijavilo deset sindikalnih ekip in to: Gostinsko podjetje Litija, Lesna industrija, Predilnica, Združenje obrtnikov, Gradmetal, Tovarna usnja Šmartno, Cen-tromerkur, Mizarstvo, Industrija apna Kresnice in ekipa vozačev, ki se vozijo v službo v Ljubljano. Tekmovanje je potekalo v disciplini 4 x 100 lučajev. Vse tekme so bile dobro obiskane in tudi zelo borbene. Končni vrstni red pa je: 1. Vozači 8 zmag, 2. Predilnica 8 zmag, 3. Gostinci 7 zmag, 4. Lesna 6 zmag, 5. Obrtniki 5 zmag, 6. Gradmetal 4 zmage, 7. Centromerkur 3 zmage, 8. Usnjarna 2 zmage, 9. 1A Kresnice 1 zmaga, 10. Mizarstvo 1 zmaga. Pravila določajo, da v slučaju istega števila zmag odloča vrstni red medsebojna srečanja. Naša ekipa je na ta način zasedla drugo mesto. Za ekipo predilnice je tekmovalo sedem tekmovalcev, in to: Žnidar Franci Kos Toni Vizlar Jože Mešič Franci Mladenič Jani Kos Janko Koprivnikar Lojze 407 keglj. 7 400 keglj. 9 399 keglj. 7 385 keglj. 6 372 keglj. 3 360 keglj. 3 360 keglj. 1 Ekipa Predilnice je dosegla soliden uspeh, saj vemo, da brez treninga ni mogoče doseči več. Tudi zanimanje za kegljanje upada. Temu pa je krivo pomanjkanje sredstev in stanje na kegljišču. Saj na takem terenu ni mogoče imeti rekreacije organizirano. Za popravilo pa gostinstvo namenja premalo sredstev. V soboto 11. 4. 1981 je bila svečana podelitev pokalov in plaket za občinsko prvenstvo in sindikalno tekmovanje. Jože Vizlar PREDILNICA LITIJA 4f 1886-1981 LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Komisija za letovanje in družbeno prehrano objavlja razpis za letovanje v počitniški koči na Veliki planini za čas od 17. maja do 15. novembra 1981. Prijave bo zbirala tov. Vlasta Grom, v kadrovsko splošnem sektorju v času od 15. aprila do vključno 30. aprila 1981. Prednostni kriteriji za leto- nini _oz. je bival pred več kot vanje na Veliki planini se niso 2 letoma; spremenili. 1. prijavljenec še ni bival 2. prijavljenec je bival v po-v počitniški koči na Veliki pla- čitniški koči pred 2 letoma; 3. prijavljenec je bival v počitniški koči preteklo leto; 4. prijavljenec je bival v počitniški koči v tekočem letu; Vsako od navedenih skupin bomo razdelili še na naslednje podskupine: a) delavci, ki preteklo leto v počitniških domovih PL niso letovali PREDILNICA LITIJA V LITIJI p. o. PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč________________________________________________________________ (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za----------dnevno letovanje v izmeni od______________do Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od _______ do______________ Za letovanje prijavljam še: Ime in priimek leto rojstva sorodstvo zaposlen pri 2. 3. 4. 5. 6. 7. Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta . a) sem delovni invalid................................... DA NE b) udeleženec NOV........................................ DA NE c) samohranilka oz. samohranilec...........................DA NE d) delam v nočnem delovnem času...........................DA NE e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane....................DA NE (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem--------nepreskrbljenih družinskih članov. (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši število družinskih članov.) V____________________________, dne___________________________________Podpis nosilca prijave Z navedeno izmeno se strinjam. ________________________ Podpis vodje enote Potrjujem prejem prijave dne-------------------- Podpis b) delavci, ki so preteklo leto v počitniških domovih PL letovali. Prednostno pravico do koriščenja počitniškega doma na Veliki planini bomo določili na podlagi točk, ki jih delavec pridobi: — za delovno invalidnost, udeležbo NOB, za opravljanje dela v nočnem času — 10 točk; — samohranilci oz. samohranilke — 10 točk; — oba zakonca zaposlena v PL — 10 točk; — za vzdrževanje vsakega nepreskrbljenega družinskega člana — 5 točk. V primeru, ko v posamezni skupini pridobi več delavcev enako število točk, bomo upoštevali še delovno dobo v PL, pri čemer imajo razporeditveno prednost delavci z daljšo delovno dobo v PL. f Akontacija^, kot lansko leto Tudi v letošnjem letu bo potrebno v skladu s sklepom komisije za letovanje in družbeno prehrano in na podlagi določil pravilnika o letovanju v počitniških domovih Predilnice Litija po razporeditvi prijavljen-cev za letovanje v PD Novi-grad, Fažana, Runke in Gozd Martuljk ... plačati akontacijo v višini 250,00 din na osebo. Akontacijo bodo morali plačati v roku 15 dni po prejemu obvestila o letovanju. Akontacijo vrnemo prijavljencem samo v primeru, da niso mogli koristiti letovanje zaradi višje sile (smrt, bolezen .. .). Cena letovanja na Veliki planini je s 15. majem 1981 za člane kolektiva 20,00 din dnevno, za nečlane pa 60,00 din dnevno. Tudi za letovanje na Veliki planini je potrebno po sklepu komisije za letovanje in družbeno prehrano in na podlagi določil pravilnika o letovanju plačati akontacijo, ki pa naj ne bi presegala 250,00 din na osebo. V kolikor bodo prijavljeni in razporejeni koriščenje počitniške koče odpovedali brez upravičenega razloga (upravičeno le smrt in bolezen), akontacije ne bodo dobili povrnjene. Torej, če želite letovati na Veliki planini v času od 17. maja do 15. novembra 1981, ne zamudite in najkasneje do 30. aprila 1981 oddajte prijavnico v kadrovsko splošnem sektorju. Vlasta Grom Podpisan dogovor o cenah Dogovor o izvajanju politike cen v letu 1981, ki naj bi bil po letošnji resoluciji o razvoju SFRJ sprejet do konca januarja, je slednjič tudi podpisan. Podpisniki sporazuma so soglašali, da je potrebno odločno in učinkovito ukrepati in s tem zagotoviti, da bo rast cen proizvajalcev za četrtino, drobno-prodajne cene in življenjski stroški za petino in cene uslug za desetino počasnejši, od rasti cen v lanskem letu. Povedano v procentih pomeni to, da zgornja meja rasti cen proizvajalcev ne bi smela presegati 30%, maloprodajne cene bi se povečale za največ 32%, življenjski stroški za okoli 30% in cene uslug za 20%. Prav gotovo je to težka, toda ne tudi neuresničljiva naloga. Zagotoviti je potrebno pogoje, ki jih predvideva resolucija, da ustvarimo ekonomske in druge ukrepe ter aktivnosti, ki imajo za cilj zaviranje rasti cen. Potrebna bo disciplina pri praktičnem izvajanju zakona o cenah in sporazuma o izvajanju politike cen. Z uporabo nadomestil za nekatere artikle v potrošnji bomo dosegli, da povečanje cen proizvajalcev ne bo v celoti vplivalo na povečanje cen v maloprodaji. Da bi zaščitili življenjski standard se cene mleka in jedilnega olja ne bodo povečale do konca septembra tega leta. Če bi se povečale cene kruha in moke bi z nadomestili popolnoma krili razlike med sedanjimi in novimi cenami, da ne bi priza- dele potrošnike. Nadomestila za posamezne vrste mesa bodo, v dogovoru s sindikatom, potrjene do konca marca letos, razmišljajo pa tudi o možnosti uvedbe nadomestila pri morebitnem povečanju cene sladkorja. Pri izvajanju politike cen bo treba težiti k temu, da postane nivo cen mesnih in mlečnih izdelkov enakovreden cenam odkupne živine in mleka. Da bi preprečili in odpravili motnje na enotnem jugoslovanskem trgu, so s sporazumom precizirani proizvodi in usluge za katere je predpisana neposredna kontrola cen. Ti so: nafta in njeni derivati, plin, električna energija, premog, naročnina za radio in televizijo, dnevno informativni listi, PTT usluge, razen uslug v mednarodnem prometu, železniški in cestni promet in osnovni prehrambeni artikli (olje, sladkor, sveže meso, mesni izdelki, mleko, mlečni izdelki, moka in kruh). Za komunalne usluge bo po republikah izdelan program gibanja njihovih cen s težnjo, da bi naraščale znatno počasneje kot lani in da ne bi preveč povečevale življenjskih stroškov. Prometni davek se ne bo povečal. Če se bo po prvih šestih mesecih pokazalo, da so proračunski prihodki družbeno-po- Nove cene v menzi Od 1. aprila letos so se cene v naši menzi spremenile. V začetku je bilo nekaj negodovanja, saj so tudi informacije o tem kasnile. Povečale so se cene posameznega blaga po izbiri, pri točilni mizi. Za blok dobimo še vedno enako kvalitetno malico kot prej, in cene kosil so za člane naše delovne organizacije ostale nespremenjene 36.— din, le da dobimo bloke po tej ceni samo v pisarni družbene prehrane. Pri točilni mizi se dobe bloki po višji ceni, za zunanje sodelavce. Cena teh je 48.— din. V menzi tudi ni mogoče kupovati z bloki za malico blaga po izbiri, ampak lahko dobimo za blok topli obrok ali paket hladnega obroka, ki je objavljen nad točilno mizo v menzi. Skratka! Za blok ne bo več: »En putrček, šoke c, roladica ... Koliko še ostane ...? Bom še dodal.. . Sedaj pa še ...« itd. Izbirate lahko le med toplim in tremi hladnimi obroki. Za denar so pa cene višje. litičnih skupnosti večji od planiranih, se bo znižala davčna stopnja, zlasti za tiste proizvode, ki bremenijo življenjske stroške. Razvojno komponento bo le izjemoma možno vključevati v ceno, kar je danes splošna praksa. Niti izjemoma pa ne bo mogoče vzpodbujati razvoja posameznih dejavnosti s pomočjo cen, dokler ne bo sprejet sporazum o tem. Predvideno je, da bo sporazum o teh izjemah sprejet konec prvega polletja letos. Predvideno je tudi, da pregledajo, povečane cene po 1. januarju in da se v tridesetih dneh vse cene uskladijo z zakonom in politiko cen potrjeno z resolucijo. Cene tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki ne bodo tega upoštevale, bodo vrnili na nivo, kot je bil 31. decembra lani. Prav tako bodo tudi skupnosti za cene pregledale vse svoje odločitve o spremembah cen, in sprožile pobudo za pregled prihodkov proračuna družbeno-političnih skupnosti, ki so s prometnim davkom vplivale na povečanje cen- V. Gajič — Tanjug PRIŠLA - ODŠLI Prišla: 2. 3. 1981 Ivana Gorišek, Litija, C. kom. Staneta 14, predilnica sintetike 3. izmena. Odšli: upokojitve: 2. 3. 1981 Valentina MEDVEŠEK, Litija, Trg na Stavbah 6, rezerva predilnice; 20. 2. 1981 Marija OBLAK Litija, C. Zas. Bataljona 50, čistilna kolona sukal-nice. POŠKODBE V marcu sta bili le dve obratni poškodbi, kar je vsekakor razveseljivo. Tako imamo do konca marca 1981 šestnajst poškodb; to so obratne poškodbe in poškodbe na Doti na delo in z dela. L Po končanem snemanju kopsov je snemalka kopsov, Smiljka Male tič, s sodelavko nameravala pretresti kopse preje iz škatle v kontejner. Ob stre- Pismeni sporazum — odpoved delavca: 30. 3. 1981 Jelena DŽOR-D ŽE VIČ, Litija, Šmarska c. 2, zbiralnica cevk; 31.3.1981 Darja LAPAJNE, Litija, Prvomajska 4, čistilna kolona predilnice bombaža V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 3. 1981 zaposlenih 1054, od tega 717 žensk in 337 moških. M. ŠRAJ s a je sodelavka škatlo izpustila in je zato padla snemalki na palec desne noge in ji ga poškodovala. 2. Ko je Jože Škafar, poslu-ževalec čistilnih in rahljalnih agregatov, iz prašne komore nesel bombažne odpadke proti vozičku, je z gležnjem desne noge zadel kovinski rob vozička in si ga poškodoval. A. Krhlikar ',W3ricL .kjE HotEi /t/ T F ViTKE.- cCl^sr/čitE 'NVerio' 3£ L/PE-Tl h*co' JE TA* kemCA-A o>7Ti-bvtfc VMA2AA/0 PčRjlo. Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.