; Posamezne Številke t Na* | S radne Din —‘60, ob ne* £ • / deljah Din 1*-. S ,TAB0E* iztirja Tsafc dan, nzrea . S ! nedelje in praanikor, ob 18. eri » ' J dainmom naslednjega dne Ut Etan e ! mesečno no poiti D 10—, » ino- g aenaUo D 18 —, doitaTjjjm na dom C D U-—, na lilaraio« D 10-—. ■ Inserali pv iogvron, m Naroi* w uri nprari .TABOBA*, ■ lUttlilOB, JtaŠISm ulita Star, i.. v 5 Poštnina plačana v gotovfn?« p* c/ r»fvrt dUK Posamezne SteTilhe t Na- radne Din —»50, ob ne« dcljali Din 1»—, UEEDNI^TkO so nahaja v Marf« bora, Jurčičeva oi. at. 4, i. nad-elropje. Telelon interurb. it. 276. UPRAVA bo ▼ Jurčičevi ulieifit. 4, pritličju, desno. Tale* ■‘oa at. 24. bllS pohlnooekoToi čnn štev, 11.787. Na. naročil« brez denarje ne ne ozira. — Jtakopisi se be Tiačejo. leto: III. Maribor, petek 12. maja 1922. Številka: 108. Uspehi agrarne reforme v Jugoslaviji. Na fchodu, Demokratske stranke na vranskem dne 7. t. m. jo nar. posla-dr. Kukovec govoril med dragim ‘udi o agrarni reformi ter izjavil: Ce bi usoda naroda bila v zvezi s Smerno .duševno višino množic, tedaj 1)1 danes marsikdo moral obupavati r,ad bodočnostjo Slovencev. Če, nam jo 6v°.i čas pretila katerakoli iiarodna ^varnost od narodnih nasprotnikov, Wiko smo se zanesli, da bodo vsak ^tisk rodil odporno moč in da bomo postavili vsak hip odločno na bra-^ za pravice narodove. Cim večja “e bila nevarnost, toni globlje je bilo ! poznanje iste, tem večja odločnost za ^rbo. Kor je danes vse to drugače, ‘“reabrižnost in razposajenost množi.« Jl&Hivena, .ni prijetno biti danes zaupnik naroda kot posl anee, aiko poslanec na svojo čast kaj drž L In ven-*lar se no more reči, da ni v vseh stvari nekega sistema, celo "občudovanja '"redna organizacija so spozna v ozad-p raznih manifestacij in drugih grdobi, kar bi želel pokazati na nekom vz-Wedu: v Koncem preteklega'meseca je v ^ančnem odboru narodne skupščine Minister agrarne reforme ob volikom JNiimanju poslancev naznanil št«'.'!!-* Sj^o-nspehih n grame reformo v naši S%vi. Podrobno je povedal/ kako so r^ižnjeni kmeti v Bosni postali svetni lastniki zemlje, koliko odšked-jo prejšnjim' gospodarjem plača-2°. kdaj je pričakovati ureditev kot 'Wršenp t-udi zakonitim potom. Poklicem je zastajali ob teh številkah! *^oro dih, ker so občutili', kako velika fctvar v korist ubogih slojev je tu v ^ku zadnjih' treh let dovršena, ki mo-Jjo, biti zn. vso bodočnost našega naroda merodajna. Tu bi naj poslušali oni kričači im7 poklicni demonstranti in P^estanti/ ki v Sloveniji reagirajo Kakor kašperli, če je sklican kak prodni shod zoper to ali ono odredbo, gi so pa z matematično točnost jo na Revnem redu vsaj vsak mesec par-Krat, . Minister 30 šel potem, na nadlogi "vojoga referata skozi Vojvodino, Hr-in Slavonijo in potem skozi ^ovenijo od eno agrarno direkcije do ter povedal steblo velikih pomnikov z nad 500 ha, z 100 do 500 ha Čmrlje, ix> narodnosti,, povedal skupno l^^rŠino veleposestniško zemlje, ki jo r razdeljena in koliko , ha je ostalo Tonikom, površino, ki je razdeljena J obdelovanje in sicer v 4-le>tni zakup r?»rovoljcem, malim domačim posest-.'koru, kolonistom. Videli smo, da je ^ilo zemljo okoli 200.000 rodbin, ki jt® (Prej našo imele. Če štejemo na rod-■^Ho 5 ljudij, vidimo, da je izven Bos. 1 milijon ljudij preskrbljen z last-r1,0 zemljo, kjer bodo imeli svojo samo. '^3no eksistenco. To ho moro biti brez j^ha za bodočnost naše države in vsi j^tiano, da bodo to le dobro vplivalo, J? ®rao kot demokrati srečna, da vidi-h 0 8 številkami podrobno izkazan ta-®aaten socialni napredek. !>•, Minister agrarne reformo Je opozo-kljiub temu naša javnost pra-|3ra stanja razmer ,no pozna in so da *. ®°stoma plašiti, da smo na slabi po- *» Ari X y v v • Dogodki v Beogradu. Zakon o delavskem zavarovanj«. Beograd, 11. maja, (Izv.) Včeraj . dopoldne je vlada sprejela zakonski • načrt o delavskem zavarovanju. Mini-> eteir Trifkoivic ga je predložil kralju v j podpis, Ninčič pri Pašica. Beograd, 11. maja. (Izv.) Min. prods. Pašii je da-nes sprejel ministra Ninčica, ki mu jo poročal o pogajanjih v Genovi. Trlfkovič pri kralju. Beograd, 11. maja. (Izv.) Včeraj popoldne ob 4. uri je bil namestnik min. predsednika, Trifkovie, pri kralju v avdijefloi. Minister je poročal kralju o pogajanjih glede izvedbe ,ra-pallske pogodbe in glede amerikan&ke-ga 'posojila. Move težkoče glede rapallske pogodbe. Beograd, 11, maja. (Izv.) Glasom poročil, ki jih je prejela vlada iz Genove, zadevajo podajanja v vprašanja rapallske pogodbe na nadaljine težknče. Dr. Ninčič je poslal obširno poročilo o položaju, ki ja nastal 310 intervenciji IJ^>yda Georgea, in je zahteval od beo-grajske vlade nove inštiiuiccije, ki so mu bile danes poslane. Zaenkrat se pričakuje točen predlog s strani strokovnjakov in šele poteon bo dan definitiven odgovor. Govori se, da so Italijani namenoma Lloyda Geon’gea napačno informirali, da mora kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev skleniti konvencije in trgovinsko pogodbo v smislu čl. 2. in 7. rapallske pogodbo in šele potem mora Italija izprazniti Ba-roš in tretjo cono. Te napačne italijansko trditve je naša delegacija z dokazi izpodbila in mhteva, da Italija najprej izprazni Baroš irft tretjo cono, šole po* tem se bo ^lopa'a trgovinska pogod- ba in konvencije, kakor je predvideno v rapalMd pogodbi. Po tej razpravi ni Lloyd Geongo nič več pripomnil in je zaključil s$jo, proseč obe stranki, naj stopita v zvezo z angleškimi eksperti, katere je določil, da preštudirajo podrobnosti. sporne zadeve in predložijo obširno poročilo. Naša vlada bo v arbitražo IJoyda Georgea privolila le, če Italija i.zpraizni tretjo ©ono in Sušak. V nas]Wotn&m slučajni je mogoča le ■arbitraž«, predsednika švicarsko ie-publiilte. ij - 1 Novo itaUjanslto intrige.' Beograd, 11. maja. (Izv.) Iz Genove je dobila vlada poročilo, da je povodom pogajanj za izvedbo rapallske pogodbo reški gu veni er Castelli s Skidkovichem in Wi,okelom prišel v Genovo, da prepriča: italijanske merodajne kroge o Škodljivosti izvedbe ra-pallsko pogodbe. Z genovske konference. Zastopnik papeža pri Lloydu George«. DKU Genova, 10. maja. Msg. 5^' 9? ®asa do ča#^, t vsem časopisju hrup zopor agrarno refoimo. jj.21 so nad, zmomjšanjem produlccije, «> ubija našo valuto, nad pada-,^Tedita v inostranstvu zaradi It8i^n^a k165tninske pravice. Govori še, . dobrovoljoo izkoriščajo čifiiti, odkupijo žetev, ker dobrovoljec sredstev, da si postavi hišo in z,lv^no_i'n orodje. Kaj je torej lastnike oropati njih zemlia Dr. BencS na dineju pri Vanderlip«. DKU Genova, 10. mtija. Vandcr-lip jo priredil na čast češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku dr. Be-nešu din er, na katerega so bili vabljeni glavni zaslopniki mednarodnih časopisov. Goste je pozdravil; Wandar-^ lip, nakar mu je odgovoril dr. Bense, | Ideja genovske konference se je gojila na Češkoslovaškem žo tri dolga leta, in tako intenzivno, da jo kljub večstoletnemu sovraštvu med Dunajem in Prago že v treh letih vzpostavljeno prijateljsko razmerje. Tudi v naši notranji politiki delamo v smislu rekon-struktLvne genovske politike. Dosegli smo uspehe, ki nikakor niso neznatni. Pa ne samo v političnem* tudi v gospodarskem oziru na.pram sosednim državam; smo se držali vedno teh smornic, kar dokazuje zbližanjo s sosedi v gospodarskem, finančnem in prometnem vprašanju. Ljuba Davldovič v Saiajev«. Zagreb, 11. maja. (Izvirno.) Dna 13, maja pride predsednik J)emokrat-sko' eta’anko Ljuba Davidovič v Sarajevo, kjer lw imel konferenco v demokratskem klubu. Japonci ne evakuirajo Sibirije. DKU Wladivostok\ 10. maja. i Japonci so evakuacijo Sibirijo odgo-j diili na nedoločen čas. Stavka steklarjev na Češkem končana. DKU Praga, 10. maja. Stavka . delavcev steklarsko Industrijo, ki je /trajala več mesecev, je končana. Ko-i lekt-ivna pogodba predvideva 10 xxl-: ertotno znižanje mezd. f Italijanski kralj obišče Benetke in Trst. i Benetke, 10. maja Italijanski kralj dospe dne 15. t, m. semkaj in bo ostal tu še 10. in 17., da si ogled® razstave in industrijsko pristanišče. Obisk ae zasebnega 7i”«v5fija. Iz CenotV Pjccardo, ki je žo v nedeljo *&topil v stik z Lloydom Georgeem glede zahtev svete stolice v Rusiji, je včeraj ponovno obiskal Lloyd Georgea ter mu izjavil,da cerk. glavar ne namerava s svojimi zahtevami otežkočiti pogajanj, ter tudi glede točko 3. svojih zahtev, to je vrnitev cerkvenega premoženja ne bo neizprosen. Sestanek zastopnikov dlžav. DKU Genova, 10. maja. Države, ki so sklicalo genovsko konferenco, so se danes sestalo v Pallazzo reale, kjer So razpravljale o raznih vprašanjih, s katerimi se še naj bavi konferenca. Določilo so je, katera vprašanja pridejo na dnevni red politične podkomisijo v svrko nadaljnih razprav0 S kratko besedo, vse je tako črno opisano, da se ubogi pijančki po slovenskih krčmah tudi tokrat pridružijo, da pod tako demokratsko vlado mora vso vrag vzeti. Minister agrarna reforme je povdarjal, da gonja v listih pride od perijode do petrijode z matematično točnost jo in da se že naprej ve, da bode prišla. Eden izmed poslan* cev je tu prekinil ministra, rekoč, da se pa tudi v naprej ve, da je vse to plačano in da 6e tudi lahko ugane, kdo vse to plača. Drugikrat zagrmijo spet škofje, kako kruta krivica se godi krščanski veri, kako je cerkev zatirana in se ista s tem goni ngiravnost v tabor nezadovoljnežev. Jasno, da mora bili to huda krivica zoper razne cerkve, če postane 1 milijon jugoslovenaki h poljedelcev svobodnih! Mi politiki, ki smo .pa skozi zadnja leta kljub vsemu temu neizprosno zagovarjali potrebo razdelitve zemlje v last onim, ki jo obdelujejo sami, in ki el obetamo od tega za bodočnost države v narodnem in socialnem pogledu najlepše sadove, mi se čutimo srečtie, če vidigno dokaiz, da so nismo varali. ... Jtuje kralj v Rim. Dne 21. pa bo na krovu ladje »Camillo Cavour« odpotoval v Trst. Program kraljevega potovanja šo ni natančno znan. Po zadnjih vesteh pride kra.lj_ v Trst sam, brez kraljice in princezinje Jolande. Divjanje fašistov na Reki. B a k a r, 10. maja. Sinoči so na Reki fašisti p odvzeli iz nepoznanega razloga »kazensko ekspedicijo« ter ujeli naše podanike Bračiča in Diračja v prisojnosti karabin&rjev. ju pretepli in odvedli na karabinjersko postajo v Zamet, kjer so ju zadržali v zaporu. Iinzen tega so ujeli v Drožicah uči-telskega kandidata iz Kastva^Dragoti-na Blečiča ter ga isto tako pretepli s pomočjo karabinorjev in alpinov. Pohode so nadaljevali fašisti vso noč. Ljudstvo so je iz strahu zaprlo v svoje domove. Stanje Bločiča je tdko opasno, da je zelo dvomljivo, ali bo ostal pri *ivljenjti DeSo in program češko*' $Sovaške narodne demo-kraešje. (Predavanje' dr. Avg. Relsnjana na do* mokratskem diskusijskem: večeru.) (Dalje.) ;v Zanimivo je bilo predsedstvo shodr^ v katerem so bili znani .politik dr. Kramar, nadalje en trgovec, šolski ravnatelj, kmet, trgovski sluga, obrtnik, učiteljica in en visokošolec. Prvi referat pa je podala s pregledom strankinega dela poslankinja. Hiška Purkinjeva, po&lanliinja v Pragi. _ V pregnantnih stavkih je slikala -volilno demagogijo in z njo oziko.zdru? žen egoizem interesnih skupin, proti katerim so je morala stranka boriti V prot okleni letu ter izvojevala s svoja stvairno politiko ,po strokovnjalcih iz vseh strok v važnih političnih vprašanjih lepo uspehe v smislu strankinega programa, zlasti pri mirovnih pogodbah v Tešinskem vprašanju, manjšinskem vprašanju, stališču napram Nemcem in Slovakom, v socialni ini gospodarski politiki, v kulturnem v-prašanju, kjer so delovali na rešitvi ločitve cerkve od zakona, prirejali nešteta. predavanja o Havličku, Hus« itd. in sodelovali pri izgradnji šolstva, enako so so brigali za uradniška vprašanja, za obrtništvo, za katero 60 priredili več strokovnih shodov, s stanovskimi referati. Stranka izdaja Za svojo pristaše obrtnike celo dva strokov« j na tednika in jo izgradila obširen pro-! gram za vse težnjo obrtnikov. < Tudi agrarci imajo v stranki pose* ' ben odbor, ki ima svoje posebne organizacije, katerih imajo skupaj čez 300. Za njo izdajajo poseben dnevnik in tednik. Posebej je organizirana tudi omladinal ki ima svoj list in , še v ča» sopirih, zlasti v »Narodnih Lfefvh« posebno rubriko za svoje težnje. Posebno močna jovtudi ženska organizacija stranke, ki ima tudi svojo rubriko v časopisih stranke in jo prirejala tudi posebne ženske shode, zlasti v volilni dobi in izdelala načrt za reformo občnega državljanskega zakona, po* ’ sebno v rodbinskem pravu. Strokovne organizacijo stramke imajo 5000 organiziranih članov in izdajajo svoj tednik, imajo svojo hranilnico, ki je imnjn v 11 mesecih že 3 milijono obrata. Nadalje imajo organizirana služkinja s 1050 članicami, ki podpirajo svoje članice v stiski in ob poroki in imajo tudi evoio kiu;žuioo . Tudi stranki" fisfc se 39 vkljub slabim razmeram dobro razvil in so ustanovili -v tern letu novi ljudski dnevnik »Narodno demokracijo«, novi tednik »Saanostatnost«, potom glasilo žen »Nova sila« in tedensko revijo »Narod«. Narodna demokracija ima sedaj skupaj 7 dne klikov in 35 tednikov, povrh tega tednik mlade generacije, tednike za delavce, žene in obrtno trgovsko organizacijo, ter dive (reviji. Poseben referat o organizaciji stranke je imel lekarnar Dlavola, ki je podal lepo psihologiČno sliko o strankarskem življenju, ki se spreminja, kakor bo spreminjajo naizori in interesi pristašev, M vstopajo v stranke, deloma iz političnega prepričanja delo-. ma iz stanovskih interesov in tretji le iz osebnih gmotnih koristi. Temu odgovarjajoče je fluktuirala tudi organizacija stranko, ki se je okrepila zadnji čas s koinzolidacijo vseh razmer. Omladina stranke je imela svoje posebno strankamako zborovanje s številnimi referati in izdelala za glavni zbor resolucijo, ki obsega v okviru programa stališče omladine,k narodnosti političnim, kulturnim, socialno gospodarskim in slovanskim vprašanjem. Debata so zelo obširno razpravljali o številnih aktualnih političnih vprašanjih, zlasti o Rusiji, uradniškem vprašanju in kulturnih potrebah. Ravno tako so zborovale posebej tudi delegatinje žensk, župnih organizacij, ter so referirale odlične javne delavke kot Vikova Punjeticka, pisateljici Ke-elerova, poslankinja Eliška Purkinjo-va, tajnica Sekerova in se je cela vrsta udeleženk priglašala k debati. V svoji resoluciji so so, izrekle za nacionalno politiko, nespremenibo ozemlja, republike, za enakopravnost žen uradnic, za ureditev učiteljskega vpraša-, nja in še raznih drugih ženskih teženj. ■ Na glavnem zborovanju pa so ref e-, rirali znani češki politiki dr. Kramar, dr. Rašin. dr. Lukavski in drugi. Poslanec dr. Lukavski je imel izčrpen in strokovnjaško izdelan referat o uradniških in .učiteljskih zadevah. Referat v podrobnostih nas ne zanima, ker so tukaj menda nekoliko drugačne razmere, kot. pri nas. Pririei/mjelno pa je'važno, da se je stranka izrekla in borila proti nivelizaciji uradi! ištvg, to je da bi imeli sluge enako plačo kot uradniki z akademiano izobrazbo, kakor so to zahtevale v svoji demagogiji socialistične stranke. Stranka pa zahteva za vse uradništvo posebno skrb države s tem, da podpira uradnike v raznih socialnih napravah in jim ustanovi uradniške komore. Poslankinja Rosolova je spregovorila o uradniških in učiteljskih zadevah iz stališča ženskega vprašanja, Radivoj Rehar: Kirke. (P remi j era Remčeve novitete v našem gledališču.) Močni smo mi Slovenci pravzaprav samo v liriki in novelistiki, bolj šibki pa smo v večjih koncepcijah, v romanu, a pred vsem v drami. Nimamo mnogo dramatičnih del, pa še tista so »po veliki večini slabše in srednje vr-ate. Najboljše so še vedno Cankarjeve stvari. Povojna doba nam je prinesla tri nove dramatične pisatelje Majcena, Novačana in Remca. Majcen je spisat doslej dve deli. »Kasijo« in »Dediče velikega časa«, obe sta vzeti iz nrojnega življenja v okupiranem Beogradu, obe kažeta talent in precej hotenja objeti novo amer izražanja, toda izkristalizirani nista, čeprav je drugo mnogo bolje posebno v tehničnem osziru. Novačan nam jo dal »Velejo«, Idelo ki je precej podobno po načinu obdelave, po karakterizaciji in po mnogih .podrobnostih delom Majcena. — Tretji, Remec, nam je dal najprej »Učiteljico Pavlo«, ki nosi na sebi še mnogo makov prvenstva, sedaj pa »Kirke«, ki se v vsem pTecoj približuje idetom prvih dveh, tako da vso trojico prav lahko izstavimo v eno in isto vrsto. In ta troji-ca ja predstavnica našega najnovejšega dramatičnega pesništva. V skupno pmimerjalno analizo te naše najnovejše umetnosti so ne (bom spuščal, ker si tu nisem stavil te naloge. To bom storil mogoče ob drugi priliki in na drugem mestu. Zaito se hočem omejiti samo na najnovejše iUančevo dola. na »Kirka«, k1 smo m ker je zlasti povdairjela, da mora enakopravnost žen z moškim pomeniti v javni službi tudi izpolnjevanje vseh dolžnosti, država pa se naj posebno ozira na vpakojenke. 0 obrtni politiki stranke je razpravljal poslanec Votruba., ki je naslikal položaj obrtništva in izdelal kratek program zahtevkov iu potreb obrtništva ter trgovstva, za katere izpolnitev se stranka v pretečeni dobi borila in se bo še v bodoče iu pri tem zahtevala zlasti izvedlx> starostnega in invalidnega zavarovanja obrtništva. Agrarni referat je imel senator Ždjarski, ki je označil stališče stranke napram agrarni reformi in ostalim specijelno češkim agrarnim vpraša-njam. , O delu stranke na polju socijalnega skrbstva je referiral. poslanec dr. Ma-tovšek, ki se je obširno pečal s socijal-nirn skrbstvom z ozirom na delavstvo, s socijalno in delavsko zakonoda jo, s sooijalnim gibanjem in političnem razvoju delavstva. Povdarjal je. potrebno, da tudi narodna demokracija organizira delavce. . (Konec prih.) Politične vesti. * V narodni skupščini je v seji 10. f. m, minister Živkovič na vprašanje posl. Reisnerja,, zakaj uradniška službena pragmatika še ni predložena narodni skupščini, izjavil, da proučuje načrt še min. komitet. Čim ta konča delo, so pragmatika predloži. * Dr. Beneš o rezultatih genovske konferenco. Češki ministrski predsednik in'zunanji minister dr. Beneš je izjavil nekemu časnikarju, da ga potok konference ni presenetil: Konferenca ne bo končala' brez vsakega u-speha, toda doseženi uspehi bodo neznatni. Gospodarska in politična situacij^, se ne bo mnogo spremenila. Najvažnejši evropski problem je sedaj vprašanje, kako naj bi se nemška gospodarska politika spravila v sklad z gospodarsko politiko drugih držav. * Občinske volitve v Albaniji. Kakor poročaj® iz Tirane, so se v zadnjih dneh vršile po vsoh albanskih mestih izvzemši Skader m Koricp občinske volitve, ki so izpadle ugodno za vlado. Zanimivo je, da je to prvi slučaj, ko se je v Albaniji volilo na podlagi splošno volilne pravice. Volilno pravico so imeli oni državljani, ki so dovršili 20. leto starosti. * Politika splošne paclfikncije Evrope. Lloyd George bo v slučaju neuspeha na genovski konferenci razpisal nove Volitve in stopil v volilno borbo z geslom: Politika splošno pacifikacije Evropo in ublaženje roparačijskoga problema na razumni podlagi. videli v torek prvič na odru v našem mariborskem Narodnem gledališču. Pisatelj je' deklariral svoje delo za veiižniško komedijo. Verižništvo je torej ona okolina iz katere izhaja ves dogodek in zapletljnj; Verižništvo pa je del pojavov, ki jih prinese s seboj vojna in povojna doba in zato je »Kirke« vojna, oriitjifna neposredno povojna Ijomedija. Čas, ki smo ga ravnokar preživeli in ki tja deloma še doživljamo, jo v svojih kontrastih,, vsebinah in socijalmh trzajih tako velik, da ga ravno radi njegove gorostasnosti ne moremo docela premerita in pojmi-ti; zato so tudi literarna dela, ki zajemajo svojo snovi iz nje tako redka, a še to po ogromni večini slaba, izhajajo preveč iz talnih in premalo iz sferič-nih perspektiv. Tudi Remčeva veriž-niška komedija bi zapadla v vrsto takih del, da jo ne dviga nekaj drugega, kar ji zajamčuje trajnejšo vrednost. In to drugo jo izraženo že v mitologič-nem imenu dela samega, ki ga je dobilo s primerjavo čarovnice Kirke, ki je spreminjala ljudi v svinje, le enega, Odiseja, ni mogla spremeniti; a ta njena moč izhaja iz denarja, vseobvladu-jočega namena. Ženska z denarjem bo vedno Kirke, pa naj bo verižnica ali ne. V tem leži cena, samo verižništvo pa je samo milje. V tem leži misel, v tem leži pa tudi poprišče za moraliziranje dn obsodbo, uresničenje namena. Remec je imel pri pisanju tega dela namen, moraličen namen do kivi izbičati to umazmiio družbo Čarovnice Kirke-, ter tudi njo ecmo. V to svrho je razpolovil družbo v prižnice Berte v dva dela: v enem se n&hajajo Berta, Weiss, ■Soklič, OreJiPik- (\šsiib<=a> JV'hč» Javor-0 - -'MKaMKos nwi m«» ■iimffii i i 'innriin— ■■»[—•—' * Kriza v Bolgariji. »Politika« ‘ poroča: Po vseh znamenjih soditi, se nahaja Bolgarija pred važnimi dogodki. Stranka' St ambu 1 in jskeiga se skuša z vsemi sredstvi vzdržati na vladi ter grozi vsem drugim strankam, celo samemu kralju. V skrajnem slučaju bi se Stambuliski koialiral s komunisti, s katerimi jo itak že vedno koketiral. Energični sklepi zaveznikov glede finančne kontrole nad Bolgarijo iu kratek rok, ki ja določen za definitiven odgovor, so poslabšali situacijo Stam-buliskega. Radi tega so bo takoj po povratku Stambuliskaga iz Genove vršil kongres zemljorad,njčke zveze, ki je bil prvotno določen sede na. 29. maja. Stambuliskij bo baje predložil kongresu demisijo svoje vlade in pozval kongres, to je ljudstvo, naj izvoli novo vlado. Na ta način hoče izigrati kralja in opozicijo. Ni pa mnogo upanja, da bo ta manever res tudi uspel. * Prekinjena pogajanja med Vatikanom in sovjetsko vlado. »Matin« izve, da so se pogajanja med Vatikanom in sovjetsko vlado razbila. Papež je prosil velesile, naj posredujejo med Vatikanom in sovjetsko vlado, da bi ee verskim institucijam vrnilo njihovo premoženje. * Egipčani proglasili Sudan za del kraljevine Egipt. Iz Fariza poročajo, da je egiptovski ustavodajni odsek sklenil, da bo Sudan tvoril del kraljevine Egiipt. Ta sklep je izzval velikansko senzacijo. * Meščanska vojna na Kitajskem in njeni vzroki. Velikanska kitajska država je po odpovedi cesarice-vdove Ivung-Yu in odstranitvi Mandžu-dina-stije republika, v kateri vlada predsednik in parlament, Sedanji predsednik Hsu-še-tšang je parlament razpustil, hoteč se popolnoma polastiti vlade. Tu pa so se mu uprli tri najmogočnejši guvernerji in generali, ki so v svojem področju proglasili vojaško diktaturo ter so med seboj začeli pobijati. Pri tem sta se združila na jugu generala TŠang-tso-lin in Wu-pe-fu, Id korakata proti Pekingu. Izid tega boja bo odločilen za razvoj ameriške in evropske trgovine na vzhodu. Dnetoia kronika. — Zakon o zaščiti delavstva in o delavnem zavarovanju je min. svet podpisal in bo te dni objavljen v Službenih Novinah. — Dolcgacija ministrstva financ opozarja na razglas štev. B II. 10-40 iz lota 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu in vsebuje popis meničnih blanketov nove emisije in določbo o zamenjavi starih emisij. Zamena wm>i mn ■ MwrMmma»-.' u n,*.«» g gmu m»n nik in Tone, v drugem pa Krševan, Janez in Roza. Predstaviteljica prvega dela jo Berta sama, Kirke, predstavnik drugega dela pa je filozof Andrej Krševan. Na eni strani jo hudo: nemoralnost, požrešnost, mateirijalizem, na drugi štreni dobro: moralnost,' skromnost, idealizem. Hudo in dobro se vodno bije med seboj, že 110 naravnih zakonih vladajočih vesolje, ne more živeti v mini skupaj; eno ali drugo mora podleči. Romee; ki je stal na stališču etičnih-in krščanskih nagibov, je podelil v svojem delu zmago dobremu nad hudim. Zmago odnesejo Krševan, Janez in Roza. Do tu je Remčeva ve-rižniška komedija vsi predipoeo.p-Hlopee Ja.rrss fs očistil biSo Osabnov, Pe*rTičav itd. in Bert n , drej sta ostala sama. Samota, cči^f'c_< kuge, je krog njiju in Andrej bi lahko začel.kar tu s poučevan jem te. Njeno amnezijo in neodou' strast do ver ižen ja, katere ji ne^1 ‘ nihče iztrebiti, bi bil tu lahko verjetnejše pokazal. Kuga, pom^. g(} iz hiše, bi bila ostala v bližini in ^ bila lažje vrnila in njena vrnite^’ bila bolj verjetna. Tudi PrC^ ,An Woissa bi izglodala tu bolj s? kakor pa izpolnjevalen prizor; iQ "r0<1-čno bi se dalo morda celo Katino ' ^ drugače, posebno če bi jo bil « vpletel že tudi v prejšnji dve in bi no bila tak deux es machma. cer pa bi autorju ostalo tu rn laigo več prilike za prisf.no in nfP* ^ Ijeno dejanje nogo na Bledu, obe bi pa tudi pozornice ne bilo treba P ^ minjaiti, kar bi mnogo pripom^ ... skrajšanju časa igre, ki je ma10 v Četrto dejanje jo zopet boljše, ce^,r(l. ne dosega prvega, rie morda po n nji vrednosti ali no celoti, arnpa načinu podrobne izdelave, ki 3« ^g. zestarela, o čemer pa spregovori .gn# 'zjieje. V splošnem pa je cehi ten . zgradba dela dobra, precej bolj pri »Učiteljici Pavli«. > (Konec pn^' ostudnemu obnašanju cerkl jamskega kipnika, ki Jurečiča kljub prošnji svojega predstojnika, dekana v Leskovcu, ni hotel spremiti na zadnji poti. 0 tem naj bi raje pisala »Straža«, nad tem naj bi se raje zgražala ter pri-- seJa'ti nied ljudstvo ljubezen, odpuščanje in mir, ne pa sovraštvo, nia-ščevanjo in aiemir. Sicer pa jo »Stra-zin« kes le zakrinkana rdečica, sramu nad svoj itn lastnim počenjanjem in počenjanjem njenih pristašev. — Grozen umor v Fecinjah pri Ptušu. V vasi Pecinje pri Ptuju sta živela zakonska Zelenko v večnem prepiru, katerega vzrok jo bilo moževo pijančevanje. Do hudega prepira jo prišlo mod njima tudi že pred kakimi osmimi dnevi. V prepiru je nesrečna žena pgrabila sekiro ter uda-, rila ž njo moža po glavi, ga pa le lahko ranila.. Prepir se je od tega dne neprestano nadaljeval ter postajal vedno estreši, tako da je žena končno sklenila, da mora moža na vsak način odstraniti. V noči od pondeljka na torek je previdno čakala, da je šel mož, ki se je zcipet vrnil domov pijan, spat ter da je zaspal. Nato je vzela sekiro, se mu približala ter mu z njo skoro docela odsekala glavo. Mož, je bil seveda teko j mrtev. Zono so naslednji dan aretirali ter odpeljali v zapor. To je zepet nova tragedija nesrečnega alkoholizma. — Iz Savinjske doline. Škoda, ki jo 3e povzročila lesnim trgovcem narasla Savinja — kakoršno pomnijo le najstarejši ljudje —, in ki so je zdela Prvotno večmilijonska, se je izkazala soda j, ko je voda že upadla, mnogo manjša. Les jo puščala voda marsikje sama, deloma pa so ga precej tudi polovili ljudje. A še več bi se ga lahko r®šilo, ko bi bilo .nekoliko več zanimanja in manj škodoželjnosti! Voda je Pobrala tudi nekaj brvi in narušila celo mest pri Pečici, ki jo sedaj za vozovni premet zaprt. Dopisi. — Kogaška Slatina. (Dopis.) Vse &ri vrve za šegi jo ,1922 so dovršene. Prihajajo že tudi prvi tujci. Vsi znaki kažejo, da bode naše kopališče letos 2qpct polno. Zdraviliška unrava pa se tudi resno trudi, da pcvzdicrie Rogaška Slatina v krog svetovnih zdravi-, iišč. Mariborska, oblast bo z Rogaško Slatino dobila v last blagoslovljen košček zemljo, ki ji bo ob pravom negovanju v .pravi ponos. Pohvalno moramo omeniti tečaje dr. Kol+erorja za masaže po modernih načelih in predavanje gospe Glinškove za sobarice e Prerodno tendenco. Iz Gornjo Savinjske doline. V našem dkraju se v zadnjem času zbirajo vsi Protidržavni elementi. Pri tem so dosegli klerikalci rekord. Uganjajo cele orgije in imajo tajno sestanke, katere vodi poslanec Pušenjak, namesto da hi v -Beogradu našo interese zastopal. Kakšne sadove rodijo njihovo organizacije, kaže slučaj, da je načelnik Orlov Mrevlje v Mozirju zadnjo nedeljo med mašo zaprl zadnja cerkvena vrata in le treznosti ljudstva jo pripisati, da ni prišlo do velike nesreče. Še lepše ha je, da je njegov tovariš Zovlje, zagrizen Orel, včeraj v Celju v navzočnosti več Mozirjanov tako blatil v go-' stilni našo mlado državo, da je policija tega in par drugih tičkov aretirala in bodo morali pri sodišču zagovarjati. Ubegli kolegi jim bodo pa sledili. — Nadnjo nedeljo pa je znana kapaciteta Novačan pridigal na Ljubnem o svoji republiki. Isti dan je jo bil tudi shod Socialdemokratov. Tako se zastruplja ®<&še pošteno gomjesavijsko ljudstvu. Sokolstvu in državno mislečim teožem pa se nasprotuje. Sramota! Rečica v Sav. dolini. (Dopis.) To bsdeljo — 7. m a.ja — nas je počastil s *voqo dobro naštudirano pridigo Paš j^aslužni« poslanec g. V. Pušenjak. Ker pa jo bil pripravljen le na pridi-?°> ne pa tudi na morebitno ugovarjanje in vprašanja svojih somišljeni-'k°y»,ki eo želeli sestaviti resolucijo, pa 4,111 imel vremena« in se mu je tako ^udilo na vlak, da nam je obljubil na stavljena vprašanja odgovoriti, kadar ^.Povrne iz Beograda z »zasluženimi mjetami.« Kako se že imenuje tak beg«, četudi ne muslimanski? Fiasko h blamaža? Gospod Vladko! Kakor Videli, vam rajše veruiemo, da. ie pri »Posojilnici«! vse v redu, kot’ pa stvari, katere ste menili, da narn^ boste lahko nemoteno natvezli. Pa ne čakajte predolgo s svojim obljubljenim, obiskom in odgovorom! Bog živi! — Ljubno v Sav. Dolini. Dopis. Izreden nov pojav, ki je privabil na »Foršt« ogromno množico domačinov Ljubencev, pa tudi Gornjegrajčane, Ksaverijance, Rečičane in celo Solča-vane(!) je bil zlet Mozirskega Sokola, ki nam je nudil preteklo nedeljo (7. t. m.) s krasnim izvajanjem prostih vaj Sokolov, Sokolic in naraščaja zares nepozaben užitek. Živel Mozirski Sokol! *— Ksaverij v Sav. dolini. Dopis. 0 g. župniku Vogrincu smo doslej vedeli povedati le samo najblažje. Naše najsrčnejše želje so, da bi nam to prvotno neomejeno zaupanje \ ne bilo v razočaranje. Trdno smo prepričani, da pridiga o »krščanskih« listih ni bila vaša, pa vas zato iskreno prosimo: Bodite nam tudi posihmal »naš dobri g. župnik,« ki se ne vtiče v to nesrečno razdirajočo politiko! H&Jborske vesti. Maribor 11. maja 1922. m 601etnica »čitalnice« — slavnost jugoslovenskega Maribora. V nedeljo dne 14. t. m. se vrši slavnostna proslava 601etnice mariborske slovenske matice »Slovansko čitalnice«. Opozarjamo občinstvo iz mesta ki okolice na to redko in častno slavnost, ki bodi narodni praznik jugoslovanskega Maribora. Ob 10. uri se vrši v ma.li dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor »Zveze kulturnih društev«. Ob 14.30 uri se vprizori v Narodnem gledališču opera »Prodana nevesta«. Ob 19.30 uri: V vseh dvoranah Narodnega doma proslava: 1. Slavnostni govor. 2. Živa slika. 3. A. Dvorak: »Humoreske«, godba. 4. L. Hudovernik, Naša zvezda, (Moški zbor). K. Mašek: »Pri zibeli«. (Moški zbor)-. Dr. G. Ipavic: Stoji v planini vas. (Moški zbor). Odmor. 5. Iz ljudske igre »Rokovnjači«: a. Ouver tura. b. Prizor: »Črni graben«. 6. O. Dev: Kdor hoče furman biti. (Narodna, mešan zbor). St. Pirnat: Na Gorenjskem je f letno. (Narodna, mešan zbqr.). M. .Hubad: Bratci veseli vsi.-(Narodna, mešan zbor.) 7. Marmornate slike s snremljevanjem godbe. S. E. Adamič, Zarja se zlati nad lesom. F. S. Vilhar: Na vrolu Bosne. V. Parma: Veseli pastir. (Moški zbor in godba). Na to je prosta zabava- in ples. Sodeluje: Mariborski Sokol, Glasbena Matica, pevsko društvo »Drava«. Čisti dobiček je namenjen Ljudski knjižnici. m Ambulatorij Protitubeidculoznc lige v Mariboru. V nedeljo, dne 14. maja 1.1. se vrši svečana otvoritev am-bulatorija Protituberkulozne lige. Ambulatorij je v Stolni ulici št. 5 v pr ram nadstropju ter sestoji iz treh prostorov: čakalnice, garderobe in ordina-cijske sobe. Vsi prostori so najmodernejšo urejeni in odgovarjajo najmodernejši bigi jeni. Že na stopnišču aa z belimi ploščicami vloženem zidu higi-jcnični pljuvalnik, enaki pljuvalniki so v čakalnici in orrlirncijsiki sobi. V čakalnici, ki je, kakor vsi prostori, z emnillakom belo prepleskana, je na oni strani dolga klop. Na nnsjpro-ni st.ra.ni levo od krasne, bole peči, ki je delo pečarja Heri+schga, je nameščeno obešalo, desno od poči pa so na, posebni polioi pljuvalniki za pacijgnte. Skozi steklena vrata se pride v garderobo, ki je predelana v dve popolnoma ločeni kabini, ki sta najmodernejše o-premtjem z obešali in drugimi potrebščinami. Skozi dvojna vrata, ki jih loči meter debeli zid, se vstopi v svetlo, najmodernejše opremljeno ordinacij-sko soho. Pccetniku pade v oči najprej moderna umdvalna naprava. Na 2 metra visoko s ploščioami obloženem zkiu j« umivalnik za roke in poseben nmivalmik za izpiranje posode, pljuvalnikov itd. Omare za instrumente medikamente in drugo so vdelaim v zid. V posebni zidni kotlini je vdoan desinfefctor. V‘kotu stoji visoka b<*'o peč iz delavnice mariborskega pečarja Heritschga. V nasprotnem kotu bo nameščena lična steklena hišica, V kateri bo ohranjena spominska knjiga s podpisi vseh darovalcev in podpornikov, ki so omogočili to - velikopotezno humanitarno akcijo. Vsi prostori eo opremljeni z najmodernejšimi električnimi svetilkami ki jih ie naklonila tvrdka »MelMroJa«. Vrata v okolici kljuk, kakor pisalno in druge m L se &o pokrite z 1 cm debelimi steklenimi ploščami, tako, da odgovarja ambala-torij vsem najmodernejšim higijenič-nim zahtevam. Posebna hvala za pravočasno izvršitev del pred otvoritvijo pa gre slikarju in pleskarju g. Zcloz-nyj.u, ki je v zadnjem trenutku priskočil na pomoč z vsem svojim osebjem tor osebno s svojim sinom, pomagal izvršiti zadaja slikarska in pleskarska dela. S ponosom lahko zremo danes na z velikim trudom in požrtvovalnostjo vseh slojev dovršeno delo, ki bo vsem podpornikom in pcvspešiteljem, kakor celemu Mariboru v trajen ponos, ostalim mestom pa v zgled in v spodbudo. Podrobnejše izpregovorimo še o priliki otvoritve same. m Pasivna resistenca v delavnici južne železnice na koroškem kolodvoru še traja dalje. Pričakuje pa se, da se bo delavstvo jutri zopet vrnilo h delu, ker je dospelo iz Beograda poročilo, da je vlada o zadevi takoj začela razpravljati in bo stvar v najkrajšem času ugodno rešena. m Darovi za Jugosl. Matico. Višji ravn. kaznilnice g. Fischer 10 Din., uradniki kaznilnice gg. Zupančič 30 Din., Ivan Fabič 10 Din. Zavodnik in Jakec 5 Din. Kazniiniški nameščenci so darovali drehižno preostanke pri plačah v skupnem znesku 82.70 Din. Gdč. Marica Krulc 5 Din. G. Knez Al. 10 Din. Vsem darovalcem najiskronej-ša hvala! m Zanimivo predavanje. V petek ob 20. uri predava v Ljudski univerzi (male Kazinska dvorana) g. dr. Ljud. Pivko: »Kaj narode, zlasti Slovane razločuje?« Upamo, da bo udeležba kar najobilnejša. m Jugoslov. Matica. Učiteljsko društvo za mesto Maribor in bližnjo okolico je pristopilo korporativno kot član k Ju gosi. Matici. m Darovi za Jugoslov. Matico, Sledeči člani »Kluba jugoslov. rez. častnikov v Mariboru« so 'darovali svoje dnevnice, ki so jih prejeli ob priliki prisege lanskega leta: po 35 Din.: g. Skaza; po-20 Din.: gg. J os. Mravljak in Polak; po 10 Din.: gg. Ferjančič, Gašperin, dr. M. Kovačič, Mravljak, Osterc, Srebre, Volčič, Zemljič, Skupaj 205 Din. Posnemaj tel m Odhod mariborske ubožne dece na jug. V soboto bo odposlala drž. krajevna zaščita dece in mladine v Mariboru deset slabokrvnih tuberkulozi podvrženih otrok, gojencev Drž. dečje stenice za dobo šest tednov v deško zdravilišče na otoku Lek rumu pri Dubrovniku. Med potjo se bo. deca ustavila en dan v Sarajevom, kjer -e bo nekoliko odpočila in oglodala mesto. Vodstvo Drž. dečje atanice j c oprem5 !o vse te otroke- s potrebnim novim perilom, obleko in polno prtljago tako, da bodo vsi otroci enotno oblečeni inoprein ljeni. Vse potne in druge stroške prevzame Oddelek za socijalno skrb, odsek za zaščito dece in madine v Ljubljani. Za koncem junija je že določena drega skupin«, takih otrok, ki bedo prebili počitnice ob morju. m Mesto venca na grob na Bledu umrli gospe Murysovi je daroval g. B. Sernec 100 K za Dijaško kuhinjo v Mariboru. m Dražba lovov v mariborskem okraju. Danes 11. t. m. se jo vršila dražba sledečih lovov: Sv. Jurij ob P., zakupnik Klug Miha iz Sv. Jurija ob P..’ letna zakupnina K 5100; Zg. Kungota, zakupnik Csdcor Alojzij iz Gradiške, letna zakupnina K 11000; Ploderšuica, zakupnik Jurij Grah iz Marije Snežne, letna zakupnina K 4200; Polička vas, zakupnik Jožef Platajs iz Poličke vasi, letna zakupnina K 9100; Slemen, zakupnik Maks Pipuš, Slemen, letna zakupnina K 9200; Spodnji Šentjakobski Dol, zakupnik Anton Šantl iz Jarenine letna zakupnina K 12100; Zgornji Šentjakobski Dol, zakupnik Franc Roj iz Zg. Šentjakobskega Dola, letna zakupnina K 7500; Špičnik, zakupnik Ivan Dreisiohncr iz Špičnika, letna zakupnina K 1800. ni Za ubogi vdovi smo nadalje še sprejeli: neimenovana 40 K; gospa Gala živila in otroško obleko. Vsem darovalcem izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo ter prosimo šo nadnljuih nadiK)£ m Za ubogi vdovi1 se je nabralo v kegljaški družbi trgovcev 200 K, za kar sc najiskrenejše zahvaljujemo! Spominjajte se bednih v veselih družbah! m Razgrajač. Z ozirom na notico, ki jo izšla predvčerajšnjim v našem listu kenstatiramo na prošnjo g. J., ker mu nikakor nočemo delati krivico, kakor ne nikomur, da ni razgrajal v Jezdarski ulici vsled pijanosti. Dne S. t. m. je prišel iz izleta v Radvanje domov. V Frankopanovi ulici se je igrala, oziroma letala okrog ob pozni uri kopica otrok, ki so ga začeli po nepotrebnem dražiti in vpiti »Anton trink ma nooh a Flaseheri.« To ga je samo-obsebi umljivo razburilo ter je hotel otroke kaznovati Eden izmed njih pa je bil tako pobalinski, da je zagnat vanj kamen ter ga ranil na obrazu, da nosi še danes vidne posledice ter bi mu bil 'kmalu izbil oko. Umevno je, da je šel potem v Jezdarsko ulico, kjer sta-aiije mladi hudodelec. Njegova mati pa je mesto da bi otroka kaznovala, pričela vpiti in zmerjati g. J. tako, da jo je v jezi in razburjenosti dvakrat potisnil za rame, ni je pa vrgel na tla. Da bi bil upil na stražnici »Fuj Slovenci!«, ni res, kaikor tudi ni res, da bi bil znan pijanec jn 'kaJilee nočnega miru. m Ubegli kaznjence Kampi, ki je s strelom iz samokresa smrtnonevamo ranil orožnika Škerteea, je po izvršenem činu zbežal proti Radvanju. Kakor se nam poroča, ga je zasledovalo orožništvo, pri čemur je sodelovalo tudi prebivalstvo. Sin oskrbnika betnav-ske graščine je s ta'el j al s puško za zlo-, čincem, ki mu je odgovarjal s streli iz samokresa. Pri cerkvi v Radvanju so je Kampi še enkrat obrnil preti zasledovalcem ter oddal pan strelov, nakan je zbežal proti Pohorju in izginil v? temnem gozdu. Nadab.no zasledovanje! je ostalo vsled teme brezuspešna —-j Kampi je mlad, čvrst fant, krog 19 let star ter zelo nasilen in surov. Opozar-’ jamo eitateljo, da se rega nevarne/,a varujejo. V slučaju na, da ga kdo kje( zapazi, naj takoj prijav^ bližnji orožniški postaji. Vest, da je obstreljeni! orožnik škrlec že umrl, hi resnična. m Nezgoda. Pomožni delavec v pivovarni Čefllgi 25-tefcni Alojzij Kobler, je prišel pri delu med kolesje- stroja* ki mu jo zmečkal tri prste leve reke. Rešilni oddelek mu je prožil prvo' pomoč. m Velika kavarna. Najmodernejša! kavarna v Sloveniji. Na razpolago tui in inozemski listi. Eleganten Bar. Dnevno koncertu , ,/;,A Narodno gledališče. Repertoar: * Četrtek 11. maja. »Dedni logar«« A1. Petek 12. maja ob 15. «Dedni logar*. Izv. Dijaška predstava. Predstave v Narodnem gledališčih Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vrše od sedaj naprej predstav« ob dvajsetih in ne več ob devetnajstih in pol 1,1 " . Kultura in umetnost x Iz razstave otroških del v Zagrc> bu. Veliko zanimanje, ki se kaže za to razstavo, dokazuje veliko število že do-šlih del iz vseh krajev naše domovine. Dnevno prihajajo razna vprašanja starišev, učiteljev in drugih interesentov, a »Preljetni Salon«, prireditelj te razstave, rad odgovarja na vsa vprašanja. Da bi pa tudi najširša javnost' izvedela natančnejše o tej razstavtjav-Ija »Proljctni Salon« sledeče: 1. Razstava otroških del se bo otvorila pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva 3, septembra t. 1. v Zagrebu v Kmetiškem paviljonu, a trajala bo mesec dni. 2. Razstavljena bodo dela otrok do 15. leta, katera so nastala iz lastne inicijait&ve in to risbe s svinČ« nikom, barvo in peresom; predmeti izdelani v lesu- ilovici, izrezani iz papirja, vezani z iglo; duševni produkti, kakor pripovedke, pesmi itd. Šolska dela in taka, ki so delana samostojno, tedaj pregledana ali prerisana so ne bodo vzela v ozir in tudi ne razstavila. 3. Poslana dela se bodo Vrnila, ako bodo označeno od pošiljatelja, da zahteva vrnitev. Stroške za pošiljanje ia Strin »TABOR* Maribor, 12 maja 1922,^ krnitev nosi! ^Proljetnl Salon«. ’4. fBredlmeiti se pošiljajo m aclreso »Pro-Ijeinega Salona« Zagrob, Iliča 5, najkasneje do 15. avgusta t.- I. 5. Odpo-žiljatelj mora točno označiti ime in priimek, prebivališče in staro®,t o(ro-Sta, kateri jo izdelal poslano delo. fcPiroljotni Salon« bo izdal povodom to (razstave strokovno (knjigo o dešiki n-»letnosti, za katero pišejo naši najlbolj-Si pedagogi in v katero bodo reproducirana najboljša dela iz razstave. Ko že vemo koliko smisla in fantazijo je pokazal naš narod v ornamentiki, ve-*ivu itd,, bo sigurno interesantno in wažn^ videti naš naraščaj im njegov odnošaj napnam okolici Prosimo vso prijatelje naše najmlajše generacije, da se zainteresirajo za to razstavo. *»’ 1 ■■ ,mr *—1 » V . ■ ■■■■ "> ■ ■ • i ■■i—i.i wmA 4 Ne pozabite naročnine! Gospodarstvo. Borza,' Nova raskrštja az botanike. »Gaza^bta del Popoio:< prinaša v eni SvojLli zadnjih številk najnovejša odkritja na področju botanike, ki izdajajo zanimive podrobnosti o tem, kako se rastlino branijo svojih sovražnikov, ki jim strežejo po življenju. Neka stepna miIcroakopionega preiskovanja listov gugal, dočiai je laliko oče brezskrbna se jo razkrilo drobne lečo, ki odražajo spal. Iznajditelj je kajpada sprejel ne* slike ktotako kakor človeške in žival- bnoj čestitk od raznih srečnih in ne* eke oči ali pa fotografična loča. Ocmu srečnih očetov, ki jih jo rožil ponoaft®* naj služijo to lečo rastlini, če no za ga vstajanja in zibanja plakajooifl oči? Rastline imajo torej čut tipa in naslednikov, vida, ima jo pa tudi čut okusa in kakor j * trdijo nekateri, celo čut sluha. Iz vseli < „ ,• , ....... teh najnovejših razkritij pa jo razvid- ’ , Jensko se _ v ^e^k^^bl^^arPoHelji «9 malo, no pr^eo^vias^oSS^svoJe j Ut 3° cc'3a Izvest zdela malo suniljive»_ in listo tako, da jim »cinca ves dan obseva samo robove, nikdar pa ne ploskov. [ lu izsledila šoferja in tudi nekaj ve® s — kakor si je želela lepa dama. šofer Nenavadna uporab'a elektrSčncga toka, ^ izjavil, da jo takoj, ko je dama fr Ženske zvijače. ; etcjpila, najel avtomobil nek eiegan- . “ . .. ften gospod, po njegovem mnenju brz* kionega teka. Vsakdo, ki se jo potego- zadevo še nadalje zasledovala, kljub val za nagrado, je moral doprinesti do- ^cmU) da je izjavila, da ni več potreb* koz, da mu opravlja elektrika n en a- n0i Rezultat preiskave je bil za d^tn® _ , .-. v. t . , vatlno sluzoo, za katero eo dosodaj so (vs&k«kor neprijeten: Bila je namreč Curlk, U. maja: (Predborzn. Izvinjo.) se rastlino hranijo zivah, ki so jun ne-, ni uporabljala. Prvo nagrado jo dobil omogCTlat imven tega pa jo imela »vo* Pariz 47,22, Zagreb 1.86, London 23.04,; varne. Dovolj jo, da opozorimo tu le , nek restavrator. .V svoji kuhinji jo dal jeRa' lj^Mka veiike--T* • J 1 * •- .1-----1 -»J-j-.1."—1-*—--1 r* - * ' * ' .) - * * 0.0675, Dunaj 3?ariz Berlin 80.50, Zagreb 31.25, Praga 1«U, Mi- J Pa sicer no store nič žalega in ji niso in nehote zavili v restavracijo, ki je da j; je bil ukraden. Res je sicer, da se lan' 462,50, Bukarešta 60.25, Ner.-york škodljive, samo »ailo, da jo te mravljo} bila vsled toga vodno nabito polna.! '-L; i_ _ Drugič je dobil prvo nerado nek go-; ^ pilstila v kof<* a seveda prazen, ker jo ’ bil o najel s* zel tUi 60.25, 87000, Budimpešta 11.20, Varšava 2.17. čuvajo paed neko drugo vrsto mravelj, Zagreb, 11. maja: (Predborza; poroči- so ji škodljive, ker grizejo njena kolo Zadružne banke v Zagrebu.) Dunaj , ranino. In mravlje, katero preživlja fi.16, Berlin 96, Praga 5.24, Budlmpt/Stn |37, Trst 24.65, London 1230, Pariz 2494, 1 rastlina, so ji hvaležne ter jo zvesto čuvajo. Kakor "hitro so pojavi v bližini 'Newyork 270. kaka nasprotna mravlja, ki bi se ra- ? \y , o— da navžila korenin in .listev rastline, U g Mariborski trg. Sejmsko poročilo 3° ^stIi”5ao mrav^® njcd ™z&lkaPu in 1 kozo. Skupaj 620 glav. Povprečne’f^aiere cene. za različne živalske vrste so bjle zb ■ ^ nd 1’ lz' ':e‘1!-’€JO /glKr ty.^ t t.,v t orne. Diuge love žuželke na svojo 'iste - k^Žive te^ ®'eKdo^:.P^el’ v0o>! ‘J.51 in cvetove s posebnimi lovil kami, jih po,debeli voh „8 do o4 K, umor0 ter potem vržejo na tla, 4očim do 40 K, plemenski voli 28—38 K, biki za klanje 26 do 33’50 K, klavne krave debete 28 do 32 K, plemenske krave 20 do 26 K, jkrave za klobasarje 15 do 18'K, molzne ikrave 22 do 37 K, breje' krave 22 do 37 K, mlada živhia 24 do 33-50 K. — Mesne c'e‘n e: Volovsko meso I. in II. vrste 56 do 60 K; meso bikov, krav in telic 56 do 60 K; telečje meso I. v^ste 60 K, II. vrste 56 K; svinjsko meso sveže 80-88 K. jih zopet druge izsesajo sobi v hrano, kakor pajki. Vse to dokazuje, do, imajo rastline čut tipa; pri nekaterih je ta čut celo jako fin. Znana je rastlina, ki takoj skleni svoje liste, kakor hitro se je kdo dotakne. Najnovejšo preiskave pa eo dognale šo nekaj dragega, kar je še vso bolj zanimivo, ter pomenja Ra botaniko pravo revolucijo, namreč, da ima*io rastline tudi — oči. Na podlagi spod, ki s svojo kuhinjsko vilo ni bil . ničfkaj zadovoljen, ker mu jo često zažgala pečenko in pecivo. Dal si je na- niekaj zadovoljen, ker mu jo Šesto za- j Kaikit 1W0dan. Po dogovoru a' i njo avtomobil njen ljm|S|3enfl< toda tokrat ji ni n-postavila fcubtirica jedila na ogenj, je | Kal:o ^ 60 pc^nojo z njenih ' uredila uro, ki jo v določenem casu j ^'bsta.la, o tem pa kroliiki molči. začela zvoniti ter tako opozorila kulra rico, da je jod kuhana oziroma pečena. Pozneje pa jo to eletkfcričino napravo * *l' šo v toliko izpopolnil, _ da jo ob enem vsled lehKonrlselnost!.1 , pogasila tudi e2:011 j in jo bilo taraj po- % j , polncma i^ldjaimicr, da bi se jed pri- DKTI Berlin,. 9. maja. Ea-_ smodila ali zažgala. Drugo nagrado jo poročajo liati iz Halle, je v ZweedflTJ“ dobil nek ljubezniv oče. Majhen sin-'i nastala težka eksplozija.. V poki ko^ ček, ki je bil razvajen, je ponoči jokal j kjer so bili poprej’ izpraznjeni izstrel' kakor hitro so ga položili v vociček. ki, jo več ?ensk -iskalo zavetja T>fW LjnbezMivi oče je ponoči neštetokt-at j nevihto. Basiravnn je kajenje preKJI vstal ter joka joče delo pestoval, da se j vedaeio, 4 je neka ženska prižgala ci- je zopet pomirilo. Končno pa mu je presedalo. Sklenil je, napraviti vozi-* ček na električni pogon, kar je takoj izvršil. Čim je dete zajokalo, je spojil posebno prirejen vozičeli z električnim tokom, tako, da se je sam zibal in garc-to in vrgla gorečo vžigalico n® tla., ki so biia’po«iT>ana z raztresenih smadniikonn. Nastala jo eksplozija i® hipoma je bila koča v ognju. Tri žen* ske so z.frorole žive, štiri pa so bi'*7 težko ranjeno. Pretrgana pesem PoljsVi spisala Ellza Orzes~knwa, prevel Vinko Alb!č. oVV' , (Dalje). (8) V/"'- "*■ i »Jabolka so za očeta, bonboni pa za otroke,« je vrtnih vrat ja srečala eno izmed tistih prijateljic, o katerih je bila včeraj pripovedovala Przyjemskemu in ki so jo varale. Ko se je bila takrat prepričala o svojem razočaranju, je objokovala izgubo in se žalostila zaradi tega, deklici ra ni oponašala, da jo je takrat, ko sta bili-še prijateljici, zasmehovala vpričo svojih znancev, _____________ ___________ _________ „„ itnenujoč jo perico, pestunjo in kdo ve kaj Se. Prijate- tekla in princšcnc stvar,i položila na mizo. Velike, IJici ni sta bili več, a odpustila ji je in včasih sta se še modre oči so se ji smejale pod sivimi obrvmi, clobrodu-J sestali in govorili. Vitka blondinka, sveža in rožnata ka-žen smehljaj ji je odpiral široka usta. Klara ji je šo en- kor pomlad, nališpana, s_ cvetlicami na dražestnem klo-krat poljubila roko. j buku, jo je objela in poljubila. — Klara,sc ob poljubih ni »Zakaj nočete sesti?« jo je .vprašala nekoliko raz- mogla ubraniti čustva, da so ti nežni dokazi lažnivi, tresena. '»Ker se mi tako mudi in bi tebe rada s sabo. Sedaj imaš Čas, da skupaj kaj opraviva. Kupiti si moram novo črevlje; poglej, kako hodim v starih...« Izpod črnega krila je pomolila veliko, ploščato nogo, ki je bila oblečena v, belo nogavico in pohojen, obrabljen črevclj od blaga. »Brez tebe si ne kupim novih črevljcv. Prevarlli samo zato, da povabijo knezovega tajnika in ga sprei* mejo. Ta človek pa jim je prečrtal ves račun in ni pr1”* šel. Škoda, tudi jaz sem bila zelo radovedna, da bi spO" znala tega gospoda Przyjemskega. Pravijo, da jemlao* lep mož, črnolas, jako vesel... in zabaven. / (Dalje prih.) ) vendar se jih ni branila, da bi ne užalila prejšnje prijateljice. Pavlinka jo je hotela obiskati, ker pa jc vrata flOVOdja in si0Ten.-nemSki našla zaprta, je obrnila. Na Klarino povabilo, naj gre z .J9 * njo nazaj, je odgovorila, da nima časa in da je samo za minuto prišla k njej, kajti s precej števiino družbo je bila za eno uro pozneje dogovoril^ izlet. Pojdejo v gozd in vzamejo s sabo raznih jedil, gotovo bo jako zabavno. Škoda, da Kiara družbe ne pozna, sicer bi sc morda Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila. me bodo in kdo ve, kako me še opeharijo, da bom kar, udeležila izleta črna. Razven tega potrebujem čipk, da obšijem'čepice; stara je že čisto raztrgana. Brez tebe ne kupim ničesar. Hitro kaj ogrni in me spremi.« Klara je molče poslušala in povešala glavo na prsi. Postala je žalostna, a se je premagala, pogledala kvi- »O ne,« jo je prekinila Kiara, opazujoč svetlo, bogato opravljeno obleko svoje vrstnice, »ne mogla bi hiše toliko časa puščati same.« »A oče?« »Oče popoldne spi. S Stankom ponavljam naloge.« šku iil rekla živahno: »Dobro, takoj pojdem, grem sa- — Sedaj sc jc hotela posloviti od Favlinke, ker se ji je mo še po ogrnjalo in klobuk.« To je hitro opravila. Ko mudilo domov, a to bi bilo nevljudno. Prijateljica je n f 1 1 1 * «1 1 i — 1 _ - ^ .1 n n a n I 1 rt r\ je sedaj Klara stala poleg gospe Mankovske, bi nikdo ne bil opazil niene slabe volje; saj je bila navajena, vedno zapostavljati lastno korist in drugim dajati na razpolaganje svojo osebo. Nikdar bi ji ne bilo prišlo na misel, da bi gospe Mankovski odbila prošnjo, naj ji pomaga pri opravkih. Ko sta zapustili stanovanje, jc Klara zaklenila vrata in ključ vtaknila v žep. Oče je imel vedno svojega s sabo. Ko sta šli skozi yrt, je rekla gospa Mankovska: »Ko v prodajalnci zmenjava denar, ti dam šolnino ca Stankota. Sedaj je treba plačati, kaj ne?« »Hvala vam lepa,« je zašepetala Klara. »Brez vaše dobrote ne yem, kakft bi mogli Stankota pošiljati v, gimnazijo.« »Oh, ni vredno besede! Roka roko umije. Kaj ne, da mi boš čepice obšila z novimi čipkami?« »Prav; rada.« — Pred vratci, ki so držala na cesto, sc je ozrla proti bezgovi uti, ki se je naslanjala na .visoka, iveje široko sireča drevesa. »Z Bogom!« je rekla in zopet jo je obšla otožnost. rAIi bo prišel in^je čakal? Ko je bila z materinsko prijateljico 111. dobrotnico vse opravila, je hitela domov;.tik korespondejit, prvovrstna m o S, cenj. podietjem takoj na razpolago. Pod pogoji tndi na deželo. Ponudbe pod ^Praksa* naupiaro „Tabora“. 725 2 1 ■ ’ S Sprejme so Sanska pisarniška moč. Ponudbe na upravo „Tnbora“ pod ,Zen;ka pisar-niika * Trtrovina » starinam' „Prl Orientalcu", Gosposka ulicn St. 27, kupuje in prodaja vse vrsde starin kakor tudi ra. ne *like, preproge, pohifllvo, porcelansko vioicdo itd. Zadojtui« karta, pridom pa dom. 737 Auiomatičn! glasovlr na pro-da;. Vrhanovn ulioa 28. 722 Kratok glasrovlr se po *elo niiki eeni proda. Naslov pove uprava. 724 3—1 Traži se jedan magacln* • ril imela vedno dosti povedati, sedaj jc še: pripovedovala, da je včerajšnji dan prebila v njeni soseščini, pri oskrbniku knežjega gradu; njena mati in njegova žena sta si prijateljici. , »Vedijo sem ti prigovarjala, da se seznani s Per-kovskimi, ko stanuješ tako blizu... a ti nisi hotela: Včeraj je bilo pri njih jako veselo, celo plesali smo nekoliko, samo nekaj je hodilo narobe: Gospod Przyjem-ski, ki jc bil napovedan za zvečer, ni prišel...« Klara je čutila, kako ji srce močneje bije, a premagala fc je, da ni trenila uiti s trepalnicami. Prijateljica ni smela opaziti, da je nestrpnov pričakovanega gosta sROznala prej, nego vsi clru 5,, Pavlinka na svoje pripovedovanje tudi ni pričakova-u odgovora, marveč brblja-/ • la dalje: »To dni jc namreč prišel knez Oskar In je pripeljal s sabo tajnika, gospoda Julija Przyjemskcga, ki ga knez jako ceni; nekajkrat je bil pri Perkovskih, seveda samo po opravkih... umljvo je, da se r.iora pogovoriti z« . n . . ,.____________e. nrinnrnfa oskrbnikom knežjega gradu in določiti razne stvari.Steni, penjenim odjemalcem s. pnporoc Perkovski so ga torej povabili v malo'večerno družba,! pravzaprav pa so, med nama rečeno, sklicali družbo i71t (flavu, Maribor, Aleksand^® cesta St. 44. 7*° Posostvo, tričelrt ure riliora, meri 7 oralov, ®a ^ nosnik, njive, gozd, poslJ0“8r“ sko poslopje, posobej h le v * povejo živino in svinjo, PrSL , Alojz Gselman, RoSpoh, ^lV najski jarek £t. J35. 720 5* Borova drva kako' tudi o«-* dfovesa se prodajajo n* bieijU, C?sta na Brez.a 55 ' 723 2-1 Zamenjam stanovanj« * Celju, obstoječe n likih, svetlih sob v kuhinje in pritiklin, ** 8tj!rni van.e s 4-^6, ietudi tobami v Maiiboru, , g goče v bližint parka, ®v „w koščkom vrta. — Naslov PQ. t uprava »Tabora1'. Naznanijo! N»zaanj»m, da bodem otvoril dr.e 12. novo mlekarno v Slovenski ulici št. 16, kjer se bode vedno dobro mleko in drugi mlečni izdelki j?o 2 dobival« inern' Bvan GoJob. Vpastiiiis io izdgialeU: KonzorcU -T»borK. rr Tiska: Mariborska f»si'*r«fl d d.