............V tr&tg,^ \ \
— VLJfeI t
}
St. 68.	V Trstu, v saDoto 25. novembra 1882.	TcfcaLJftl.
EDINOST
(jiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V edinMti J« Ml«.
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in $abolo o poludne. Cena	Vsi dovifi se pošiljajo Uredniltvu »vil Torrenta« Tin. Huala; vsak mora biti
za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt letu t gld. 50 kr. — Posamezne	frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interni i (razne vrste nazna-
itevilke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Tr»t« ]"> S kr., v Gorici in v	nila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi
A|dovi£iiil poOkr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravništvo »vit Z on t a 5«.	črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Trstu vode Brkinom brez škode.
Veliko let sem uže tržaško časnikarstvo brez razločka barve jad ikoje in tržaško ljudstvo mrmra zaradi pomanjkanja dobre vode in se jezi na komisijo, katera je imela nalogo, da Trstu preskrbi dobre in pitne vode in v zadostnej množini; a znano je, da je komisija kakih 16 do 20 let itudi-rala, da pa so se tej komisiji te Studije tako dopadale, da bi še odslej rada študirala, da se niso uže sami mestni očetje, v prvej vrsti pa župan, naveličali večnih komisij in večnega troška za te komisije in Studije. Slabi jeziki govore, da so bile te komisije za nekatere jako lukrativne in da so stale toliko denarja, da bi se bilo lehko z onimi troški pokrilo najmanj 7 del dražega vodovoda iz Bistrice v Trst. Znano je! da ie mesto kupilo mline pri sv. Kancijanu z namenom, da tam napravi potrebni mehanizem za vzdi-
S ovanje vode Reke in napeljanje te zadnje v Trst.
L kesneje so naši inženirji prišli na to, da ta voda ne bi zadostovala, ampak da je treba vzeti tudi izvrstno »Bistrico« na izvirku v Ilirskoj Bistrici. Pogajanje z lastniki mlinov in pilnic na Bistrici in Reki je to Komisijo zopet ustrašilo, da je začela uže na to misliti, da popolnoma opusti oni projekt; zatorej se je lotila drugih projektov, katerih je kar deževalo od vseh Btrani; vsak, kedor je znal le za kako vodo, ponujal jo je v Trst: tako na priliko vodo Mrzlek, ki je pod sv. Goro l1/, ure onkraj Gorice, potem Hubel v Ajdovščini, Rižan v Istri, vodo Timava pri sv. Ivanu poleg Devina, pa še en tucat drugih studencev, rek in najsmešnejših projektov. A komisija se ni hotela ozbiljno poprijeti nobene druge vode, nego Rliana v Istri in Timava pri sv. Ivanu; napravila je resnično tudi načrte, kako bi se pripeljalo eno ali drugo teh voda v Trst; te študije so trajale več let, požrle mnogo denarja, a menda še do denes niso dovršene.
Mej tem pa je tuli društvo, ki ima v rokah dosedanji vodovod z Nahrežine v Trst, začelo iskati novih studencev in se je trudilo dokazati zboru, da bode ono s pomnoženimi studenci, katere je našlo v znožju Krasa, moglo Trst preskrbovati se zadostno in dobro vodo. Toda ta trditev se je tukaj smatrala kakor zopetno zavlačenje nujne zadeve, in ker so pri omenjenem društvu tudi nekateri konservativci, katerih naši rudečkarji ne morejo trpeti, zato so baš ti v zadnjem času, akopram so poprej sami vso stvar zavlačevali in je vodna komisija prav za prav njihovo testo, — stvar z večo silo pospeševali in si dali be-
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Cesar Franc je prišel dvakrat v Trst 1. 1816 in 1818. Prvikrat, ko je prišel od Gorice sem, slovesno so ga sprejeli Tržačani uže na goriŠkej meji pri Križu, kder so pozneje postavili dva kamenita stebra kot spomenik tega sprejetja, ki še dan denes stojita na istem mestu. Ves Trst je bil na nogah, vse hiše, ulice ozaljŠane, vojaki toliko cesarski kot domači brambovci in okolični bataljon v polnej prazničnej (gala) opravi. V spremstvu cesarjevem je bil mej druno plemenito gospodo i prvi minister knez Klemen Meternih. Ves teden se je cesar mudil v Trstu obiskovaje razne ustanove, cerkve, tvornica itd. Celo v slavonskej cerkvi so
Eostavili spomeniško ploščo z napisom o tem po-odu cesarjevem.
Trgovinski promet se je onega leta dokaj po-vzdignoi, kajti uvozili so v Trst robe za 45 milijonov vrednosti, a izvozili za 3*2 milijonov gld. Po nasvetu kneza Meterniha, kojemu je bilo avstrijsko trgovinstvo jako na srcu, ustanovi se v Trstu posebna trgovinska komisija, katera je 1. 1824 prenehala.
Z odlokom cesarskim 3. avgusta 1816 se zopet ustanovi »ilirsko kraljestvo«, a temu ni bila več Ljubljana glavno mesto kakor za francoske dobe, ampak Trst. Hrvatska in Dalmacija se ločito od Ilirije 1. 1822, pa prav jezik hrvatski se je z val do najnovejše dobe tudi »ilirski« jezik, kakor ga še dandenes imenujejo tu pa tam zlasti Italijani (lingua illirica = croata). A pesen pravi:
Meni je srce ilirsko — ili pak hrvatsko itd.
Ostalo je ime Ilirija do 1. 1848. Prvi buditelji hrvatske narodne zavednosti so iz te dobe »ilirske«.
sedo, da bodo odločno delali samo za en projekt, to je: za napeljanje vode Reka-Bistrica. Sklep zadnje seje mestnega zbora se more torej smatrati kakor sunec levičarjev in ves nagib sklepa kaže, da levičarji nočejo več vedeti za noben drug projekt, nego za imenovani, »conte qne coute«. Neverno sicer, kaj je zdaj napeljalo levičarje k takej odločnosti, ako pomislimo, da so prav oni vso stvar toliko let pošiljali ad ca-lendas graecas; a brez uzroka se to gotovo ne godi, vendar pa utegne ta uzrok biti v prvej vrsti osob-nega in še In v drugej političnega, strankarskega značaja. Da tako sodimo, do tega rias je navedla zadnja seja mestnega sveta, v katerej je referent komisije za vodo predlagal sicer v prvej vrsti Reko-Bistrico, a le pogojno, ako ne bi bila preteška in predraga eksproprijacija, v katerem slučaju predlaga v drugej vrsti Rižan in v tretjej vrsti Timav. A svetovalec dr. Piecoli (skrajni levičar, v ostalem c. k. notar) je precej protestiral proti takemu zavlačnemu sklepu in njegov drug dr. Gonsolo, je odgovoril podžupanu Dimmerju, ki je zagovarjal predlog komisije, prav ostro, da je v predlogu komisije skrita nevarnost za dober projekt, in da bi bila ž njim puŠčena odprta vrata za nadaljna, dolgotrajna zavlačevanja in za nadaljne študije. Da je bil g. Ditnmer s tem odgovorom nekam razžaljen, kaže njegova replika, v katerej se zavaruje proti sumničenju.
Dr. Piccoli-jev predlog, da se vzame obzir iz-ključliivo samo na projekt Bistrica-Reka, in da se precej izvoli nova komisija izmej zbora, katera to stvar odmah vzame v roke z vso eneržijo, bil je sprejet z veliko večino, ker zanj so glasovali ne samo vsi levičarji, temuč tudi 10 desničarjev.
Stvar je torej dognana; in ako se ne motimo, bodo zdaj v mestnem zboru delali z vso silo, da prej ko prej dobomo omenjeno vodo v Trst. Levica je dokazala za zdaj tudi sd Številkami, da bi oni velikanski vodovod ne bi) le pasiven za mesto, ampak aktiven. Gospodje namreč računijo, da bi vsaka hiša priŠtedila samo na troških za odstranjenje odpadkov in nesnage 50 gld. na leto, torej skupno več nego 150.000 gld., potem računijo, da ' dosedanji vodovod Aurižina stane Tržačane 150.000 gld. in naposled jemljejo v pošte v vodno množino 2800 konjskih močij, katero bi moglo mesto odstopiti obrtnijskim podjetjem, kar bi tudi neslo mestu 280.000 gld., skupaj bi imelo torej mesto od omenjene vode dohodkov 580.000 gld. Naj vodovod stane 7 milijonov gld. (izračunilo se je le nekaj nad 6 mili-
Uže I. 1814 je hotel na Dunaji mladič Gjuro Sporer izdavati novice: »Ilirske novine«, pa ni dobil ni toliko naročnikov, da bi izašla prva Številka. 22 let pot^m je izdal navdušeni Hrvat Ljudevit Gaj časnik: »Danico ilirsko« in vsa mladina je bila vznešena za to ime. V Trstu se je tudi učil »ilirski« jezik v trgovinsko pomorskej šoli kot prosti predmet, v on t j šoli, ki se je odprla bila 1. 1817, in je 1. 1820 dobila naslov akademija in 1. 1844 pa trgovinsko-pomorska akademija (»accadetnia di Commercio e Nautica«), katera je po častnej stopinji uvrščena mej filosofične visoke Šole. A zaman iščeš mej predmeti te šole slovanskega jezika, kot da je trgovcem in mornarjem nepotreben. V istem lepem poslopji akademije je tudi mestna biblioteka (knjižnica), ki hrani do 50.000 knjig, a i tukaj so knjige slovanske bele vrane. Znamenita je v tej knjižnici zbirka knjig nekdajnega tržaškega plemiča in unetega avstrijskega patriota dr. Dom. Rossetti-ja, ki je pustil 7000 knjig večinoma od nekdanjega škofa tržaškega Enea Silvija Piccolomini in od slovečega talijan-skega pesnika Fr. Petrarca. (Piccolominea in Pe-trarchesca.)
Grozna lakota je bila po vseh primorskih pokrajinah 1. 1816 in 1817, tako da so v bolj od mest oddaljenih pokrajib celo od lakote umirali ubogi ljudje. Ko puščavniki so neki jedli korenike in travo, »naj bo slama ali seno, le daje polno Črevo«. Privrelo je sila dosti sestradanih beračev v Trst iz Istre, Krasa, Goriškega in Furlanskega, in meščani so podarili znatne milodare, da so 1. 1817 razdelili mej uboge 26.000 goldinarjev. Ustanovila se je hiša ubozib (instituto dei poveri), ki se je odprla v 1. dan januarja 1819. Vlada je pomagala s tem, daje ukazala zidati javna poslopja, napravljati ceste, da so ljudje toliko zaslužili, da niso trave grizli. A draginja je biia velika: vagan pšenice je stal do sedemdeset goldinarjev. K malu potem pa se je bilo zboljšalo in so prišle jako rodovitne letine.
Zopet 1. 1818 pride cesar Franc s cesarico Ka-
jonov) vendar bi zuoraj omenjena renta dajala nad TL obresti na kapital.
Z 7% pa hi se ne plačali le obresti, temuč ostalo bi tudi toliko za amortizacijo kapitala, da bi po kakih 25 do 30 letih ostal vodovod mestu brezplačno in ne bi prebivalstvu naložil nobenega bremena. A omenjeni dohodki bi se Še pomnožili po večej porabi pitne in druge vode za obrtnijo in po oddajanj n vode kraškim občinam. Da ne bi se dobil potrebni kapital od kake banke ali konsorcija, o tem še dvomiti ni, pravijo naši mestni očetje in mi jim v tem obziru prav dajemo. Da le zazna »haute finance«, da je kaj zaslužka, uže tudi ona prihiti Trstu na pomoč z mnogimi finančnimi projekti, zasluži se tudi pri finansi-ranju tega podjetja na desno in levo v Trstu in drugod, a baš v tem obziru bi moralo mestno ssvetovalstvo dobro paziti, da bi se preveč ne grešilo glede morda presanguiničnega pričakovanja rente. Pa o tej stvari bomo imeli morda boljšo priliko govoriti, kadar bo stvar uže bolj zrela.	.
Hočemo se le še malo ozreti po Krasu, ker važni interesi prebivalcev od precej onkraj Trsta pa do Ilirske Bistrice so spojeni s tem za Trst tako važnim praŠanjem. Tržaški mestni zbor je torej zdaj odločno za napeljanje Bistrice in Reke v Trst; on ima uže vse drugo v svojej roki, tudi za denar ne bo v zadregi. Edina zadrega, katera g.i čaka, bode ta, kako pogoditi se s prebivalci onih krajev, k<ier tečete omenjeni vodi, kako odškolovati mnogo mlinarjev in druge obrtnike za to, da zgube svoj zaslužek. — Se drugo važneje prašanje je to, ali bode sploh prebivalstvo onih krajev mirno gledalo, da se mu vzame velik del tako potrebne vode, kajti važno prašanje je tudi to, ako so oni mlinarji posestniki, obrtniki izključljlvo gospodarji voda, katere rabijo zdaj v svojo korist, ali se mora tekoča reka smatrati kot privatna lastnina, ali ne bo vse prebivalstvo onih krajev protestiralo proti temu, da se mu vzame za življenje tako važen element, kakor je voda?
Stvar je torej jako kočljiva, kakor vedo uže naši čitatelji, ki so čitali uže razne dopise v našem listu, ki so bili protivni namenom tržaškega mesta in posestnikom ob Reki. Po starem so bile vode lastnina grajŠČinska, grajščine so imele oddsjati ribji lov in vso drugo porabo nekaterih vod in menda tudi Reke, v novejšem času imajo občine in zasebniki pravico do porabe vode; a s tem še ni dokazano, da so izključljivo lastniki takih voda; saj še posestnik gozda iz višjega državnega in narodno-gospodarskega obzira
rolino v Trst, ter se ustavi teden dni ogledajoč in obiskujoč šole, cerkve, tvornice in javne ustanove. Zlasti pohvali Tržačane, da so napravili šetališče sv. Andreja od Trsta do Sčedne. Tudi Lipico in lokavsko jamo »Vilenico« obiščeta visoka gosta. Cesarica obišče pod tujim imenom nunski samo-
I stan, da jo nune niso precej spoznale, in ko so željo izrekle, da bi kaj rade videle cesarico, rečeta: »Jaz sem cesarica«. Nune se prestrašijo in klečeč za zamero prosijo, a cesarica bogato obdarivši samostan se poslovi. Spomenik tega cesaričinega pohoda ie napisan zlatimi črkami nad obokom pred glavnim altarjem nunske cerkve sv. Giprijana. Prav tačas je dodelal amerikanski konzul trgovec John Allen prvi parnik (vapor) v Trstu, ter ga poskušal pred začudenimi Tržačani. V 4. dan decembra 1818 je ta parnik »Karolina« prvikrat odplul v Benedke, in je k malu redno vozil mej Trstom in Bened-kami. Pobočna kolesa na lopate ko pri mlinih so takrat gonila parnlke, a pozneje 1. 1829 je v Trstu prvi poskus parnike z vijakom (svedrom) goniti napravil Slovan, Ceh, Jožef Resel, gozdarski uradnik v Trstu. Dandenes so skoro vsi parniki na vijak. Kakor na kopnem železnice skoro ves trgovinski
Eromet posredujejo, tako po morju parniki in vedno olj v kot potiskajo ladije jadranice. V Trstu se je i. 1833 ustanovilo velikansko trgovsko društvo zdaj imenovano avstro-ot; ersld Lloyd, kot središče za pozvedbe in pospešen je trgovine sploh kot prvi oddelek, a drugi oddelek Lloyda je parobrodno društvo, ustanovljeno 1. 1836, da posreduje vožnjo v Dalmacijo. Grško, Carigrad, Smirno in sploh vsbodne dežele. To društvo je imelo v početku svojega delovanja 1. 1836—37 le 7 parnikov, a sedaj jih ima 76 in posreduje vso avstrijsko pomorsko pošto. V novejšem času so poskusili zvezo z Ameriko in s Kino, a prihodnost pokaže, je li bode naša država mogla uspešno tekmovati s pomorskimi društvi drugih držav ali ne.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
ne more gozda rabiti tako, da bi raba bila na školo občnemu dobru. Toliko već velja to načelo glede voda, o katerih ni bila Še nikoli izrečena izključljiva lastnina privatnih osob. Tekoča voda je morda potrebna ix higijeničnih in gospodarskih obzlrov vsemu okraju; torej je skoro nemogoče, da bi se mogla taka voda odvzeti prebivalstvu vsega okraja, na korist drugemu prebivalstvu in pa zasebnikom.
Te je torej juridično in ekonomično prašanje, katero utegne našemu mestnemu zboru delati Se veliko preglavic — in ako jih tudi premaga, to bo skoro gotovo stalo veče žrtve, nego morejo še denes računati gospodje od komisije in je v tem obziru morda podžupan Dimmer celo prav imel, ko je omenil, da lahko temu projektu nasprotujejo take ovire, katere utegnejo postati neodstranljive. Vsa ta zadeva je torej
firišla na neko novo bolj pozitivno stopinjo. Mi že-imo, da bi se po mogočnosti rešila ugodno na eno in drugo stran; da bi Trst dobil v resnici izvrstno vodo, a da bi tudi ljudstvo, katero prav za prav je bilo dosedaj gospodar te vode, tudi imelo svojo trajno korist od tega. Kakor znano, ne misli Trst na to, da bi odvzel dolini, po katerej t tč« Reka, vso vodo; on hoče le en del te vode upotrebiti, ako je to mogoče, da to puste ondotni prebivalci, pa drage volje; ali onim srenjam, ki vsled tega vendar nekaj svojega žrtvuio, morala bi nastati na vsak način vsled žrtve tudi kaka korist, in ker mesto Trst more plačati,
frav zato naj se tirja in naloži žrtvi primerna od-kodnina v novcih, katera more trajno /.boljšati socijalne ri'zmere onega prebivalstva, kajti take žrtve, kakor je odstop vode na Krasu, največje so Žrtve in te zahtevajo primerno obilega odškodovanja.
Mi govorimo tukaj popolnoma nepristransko, a kakor prijatelji in zagovorniki slovenskega ljudstva, paziti inoramo na njegove potrebe in koristi in zatorej še enkrat poudarjamo, naj se prebivalci ob Reki ne prehite, naj se ne dajo loviti po posredovalcih, pred vsem pa naj dobro preudarijo, ako je mogoče, da mestu Trstu prepuste tako vodno moč brez svoje velike škode v zdravstvenem in gospodarskem obziru. Želeti je, da bi to bilo mogoče in to ne le samo na korist Trstu, kateremu bi napeljatev Reke resnično koristila dosti v gmotnem i zdravstvenem pogledu zarad dobrote vode in ker bi ta tekoča voda vsak dan odstranjevala vse velike mase ekskrementov, ki zdaj po Trstu časi prav zelo kužijo zrak, in kar pro-uzročuje nenavadno veliko smrtnih primerljajev v tem mestu; ampak tudi na korist naših Brkinov, .katerim je silno potrebno, zboljšanje njihovih gospodarskih razmer.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor ni sklican v 2. ampak v 5. dan decembra. V prvej seji se postavi na dnevni red drugo branje novele k obrtnemu zakonu. Imel bo vsled do* polnilnih volitev 16 novih poslancev, 9 teh pristopi k desničarjem, 6 k levičarjem, 1 je minister (baron Pino).
Dr. Smolka}Q v imenu nezbrane poslanske zbornice čestital po posredovanji cesaričinega vrhovnega dvornika cesarici h godu, in dobil od tega najmilostnejšo cesariČino zahvalo.
«Wiener Zeitung« razglaša izvršilno naredbo trgovskega ministra glede zakona o poštnih hranilnicah. — O tej zadevi bomo Še natančniše govorili.
Avstrijska vlada ni hotela sprejeti vabila albanskih glavarjev, naj avstrijska vojska zasede Albanijo, ali generalni avstrijski konsul v Škodri tudi ni hotel naznaniti albanskemu deželnemu glavarju imen onih Albancev, ki so ga nagovarjali, naj Avstrija zasede deželo.
Dunajski stavci, ki so odpovedali delo, ostali so stanovitni. Zadnjo tsedeljo so imeli zbor, v katerem so vsi govorniki naglašali, da se vedo v postavnih mejah in skletioli so to le resolucijo: Zbor izreka, da so bili doslej storjeni koraki poverjenikov glede tarife popolnem pravilni in da se bo nadaljeval pričeti boj za obstanek.
V	Inomostu se je 22. t. m. odprl deželni zbor z navdušenim pozdravom na cesarja. Deželni glavar je naglašal cesarjevo milost, ki se je tudi zdaj kakor V6dno poprej pokazal pravega očeta, in deželni zbor nagovoril, naj izreče zahvalo vojaštvu, deželnim strelcem, žandarmeriji, dariteljem in pomožnim družbam. Deželni namestnik je v svojem odgovoru zagotovil vladino podporo po povodnji poškodovanim in poudarjal, naj ljudstvo ne zgubi poguma in zaupanja, ker skupno prizadevanje vseh faktorjev pod mogočnim cesarjevim zaštitom in nebeškim blagoslovom deželi zopet k blagostanu pripomore.
V	Galiciji, kakor znano, prišla je duhovščina v neko nasprotje z vlado. O metropolitu Sembratoviču smo o svojem času uže poročili, da je odstopil; zdaj mu je vlada določila 6UOO gld. letne pokojnine; on zapusti Galicijo ter je menda uže na potu v Rim, kder hoče do smrti ostati. — V veleizdajskej pravdi obsojeni pater Naumovič pa je ekskomuniciran.
Ogerski državni zbor je 23. t. m. v generalnej debati sprejel zakonski načrt, po katerem se bodo smeli ogerski bataljoni uvrščevati v avstrijske polke. Ta načrt se je sprejel z veliko večino. — Poslanci skrajne levice tega zbora hočejo osnovati protiju-dovski klub.
I\ Himoda na Ogerskem se poroča, da so se tam pojavili napadi na j ude. Vojaki so šli tja, da red narede.
Vnanje dežele.
Srbija žaluje, umrl je danes teden iz srbsko-turške vojne slavnoznani general Ranko Alimpič. — Pa še druga, veliko večja nezgoda je zadela Srbijo. Znano je, da je srbska vlada odstavila metropolita Mihajla i da je to vse srbsko ljudstvo, posebno pa duhovništvo silno razburilo. Nazadnje se je ta stvar
izročda v razsodbo vrhovnemu metropolitu v Carigradu i ta je razsodil, da je bilo odstavljenje beli-grajskega metropolita Mihajla nepostavno i da se novo imenovani upravitelj ne more pripoznati. To pa v srbskej cerkvi mora napraviti velik razpor, me] ljudstvom pa največjo nevoljo. Ne verujemo, da bi sedanja srbska vlada, i naj jo Še tako kralj sam podpira, mo^la prebiti ta udarec.
Ruski časniki so tega prepričanja, da Angleži Egipta več ne spuste iz rok i da sueški kanal porabijo za svoje namene, Turčijo pa prepuste neizogibnej osodi. Oni menijo, da je blizu čas delitve sveta, da Turek mora iz Evrope, ter da se začno puliti za balkanske delele Slovani, Nemci in Grki. — To prepričanje imamo tudi mi; da bo Turek v malo letih iz Evrope segnan, to je tako gotovo, kakor amen v očenafiu, a bojimo se, da bo takrat vsa Evropa krvav pot potila v vesoljnej vojni in bedi.
Italijanski kralj je v 2-. dan t. m. odprl državni zbor. V prestolnem govoru je mej drugim rekel: «Z veseljem in ponosom pozdravljam vas, zastopnike domovine, pomnožene po svobodnem sodelovanji vsega ljudstva. Ćudavredne preuredbe dajo nam tolažljivo gotovost, da je italijansko ljudstvo zrelo za svobodo. Naša dolžnost je, da mirno dovršimo pridobitve, katere nam dajo pravo veljavo in spoštovanje izobraženega sveta. Z ozirom na jasno voljo dežele se poležejo politiške razunetosti, in vi boste vso skrb lahko obračali na to, da spopolnite administrativne državne uprave.« — Ko je kralj navel razne predloge in posebno hvalo dajal vojski na suhem i na morju, nadaljeval je: u Naši odnošaji do vseh zunanjih vlad so prijateljski in srčni. Od vseh dobivamo dokaze sočutja in dobrohotnosti, katere povračamo, ker pogodbe strogo spolnujemo in se v svfctu velesil vde-ležujemo z lojalno politiko, ki meri na to, da se obrani mir in utrdi sprava mej narodnimi interesi in interesi Evrope.« Kralj je potem posebno omenil prijateljstva z Nemčijo in sklenol: «Danes je Italije usoda v vaših rokah. Viktor Emanuel, kateremu ste
Eriznali naslov: oče domovini, vodil je italijansko judstvo k neodvisnosti ter mu dal jedinost, moč svobode i mogočost slave. — Nobena tuja moč doma in zunaj doma ne zadržuje več popolne svobode vašega delovanja. Z veselim očesom in mirno se lahko posvetujete ter rešujete velika socijalna praŠanja našega časa*. Zbornica je kraljev govor z gromovito pohvalo sprejela.
V	italijanskem državnem zboru je bil 23. t. m. za načelnika zopet izvoljen Farini z 386 glasovi mej 405.
V	berolinskem deželnem zboru je finančni minister
Sredložil proračun za leto 1883, iz katerega se vidi, a se bode moralo pokriti 31.8 milijona s zajmom. Pri Štirih najnižjih razredih davkoplačevalcev se ima davek znižati, primanjkljaj, ki iz tega nastane, pa namestiti z obdačenjem vpijančljivih pijač in tobaka.
Angleški časniki poročajo, da se v Londonu snide te dni evropska konferenca, katera končeno vredi plovitvo po Donavi. Ćas bi res uže bil, ker to prašanje se uleče uŽe leta in leta.
Časnik •Times« prinaša zitoini spis zoper Arabi palo. Tožen je, da je ukazal Aleksandrijo opleniti in zažgati ter Egipčane ščuval k oboroženju zoper namestnega kralja. Zagovorniki pa trdć, da hočejo dokazati, da v Egiptu ni bilo upora, ker je turška vlada odobrovala ravnanje vodij vojaške stranke. Namestni kralj se dolgo ni mogel odločiti, nazadnje pa je odobril brambo zoper Angleže. Arabi ni hujši, nego je bil Abd-el Kader ter ga ne sme zadeti hujša osodn.
V	južnej Arabiji so vstali zopet nemiri. Krivega proroka poslanci ljudstvo ščujejo; turška vlada je sklenola poslati vojake v one kraje.
Zadnjič smo poročili, kakor smo posneli iz dru-zih časnikov, da je kolera v Meki nehala. Novejša poročila mejtiarodne zdravstvene komisije pa prekli-cujejoprvo poročilo turškega nadzornika in pristavljajo, da je 12% angleških vojakov za kolero zbolelo.
Dopisi.
Ketnara, pri Trstu 20. nov.
Neusmiljena morilka difteritika le noče ponehati daviti in roditeljem pobirati nedolžnih otročičev v Lonjeru, Rocolu in v Žavlab. Umrlo je bilo minoli mesec 10 otrok za to boleznijo. Pojenjala je bila nekoliko časa, in strah in groza otroke iraajočih roditeljev je bil zginol; ali zopet je dva otroka kar naglo zadavila, uže ležita v mrtvašnici, in čuje se od druzih, da jih je počela duŠiti. Istinito je grozna bolezen ta, ker otroka tako hitro položi na — mrtvaški oder. Pa kaj pravim — mrtvaški oder — ne, tega ni treba, ker otroke nemudoma morajo iz hiše odpraviti in v mrtvašnico prenesti, kar gotoVo žalost roditeljev in drugih otroke ljubčeih toliko bolj pomnoži, ker otroka pred malo malo časom veselega — kar v hipu odneso — mrtvega 1 Oh kako je hiša — prazna 1
Kličejo zdravnika, saj ga tudi morajo, sicer jih čaka globa od 20 gl. in več, oziroma toliko časa zapora. In zdravnik ne more, ker ne zna, pomagati. Zapiše sicer zdravila, s katerimi se mora otrok trpinčiti. predno dušico vzdahne. ali zdravnik jesam prepričan, da zdravila otroku nič ne pomagajo!
Pred nekoliko časom sem čital v enem slov. časopisov debelo tiskano prav veselo naznanilo: »Difteritika ozdravljiva 1«*) Nemškega cesarja soproga namreč je razpisala darilo toliko tisoč (menim da 5000) cekinov onemu zdravniku, ki bi iznašel zdravilo zoper to morilko otrok. To je bila storila o priložnosti, ko je bila le ta bolezen enega njenih od nje presrčno ljubljenega unuka zadavila. Zdravniku se je posrečilo najti takov lek. Hvala Bogu, gotovo je vsak prija-
•) To je bilo v »Edinosti«, posneto iz nemških časnikov, a zaceli smo dvomiti o resnici, ker ne moremo misliti, da ne bi se tako zdravilo objavilo.	Uredn.
telj otrok vskliknol! Minolo je uže toliko časa, v katerem je uie toliko ljubih otročičev difteritika v naročju žalostnih mater zadavila, in zdravniki ne vedo ne za tisto ne za drugo zdravilo zoper to grozovito bolezen. Zato bi se drznol na Nj. Veličanstvo cesa-tico nemške drŽave in na dotičnega zdravnika staviti sicer ponižno ali nujno prašanje, je-li kaj resnice na tem veselem oznanilu —? in ako je kaj resnice t. j. ako je dotični zdravnik prepričan, da je z njegovim zdravilom mogoče davico odpraviti —, zakaj tega svetu ne naznani ?
O naših gg. zdravnikih ne morem tako slabo soditi, da bi oni kar nič ne popraševali po leku zoper to bolezen—?!
Želel bi da bi kak človekoljub Nj. Vel. nemškej cesarici in dotičnemu zdravniku te le besede raztol-mačil: Velič. pomagajtp, ako znate za lek, ne odlagajte ga naznaniti. Bodite prepričani, da žalostne matere, katerim ta morilka ljube otročiče iz naročja trga, le-te, ako ne bolj, gotovo pa toliko ljubijo, kakor je V. Vel. svojega unuka ljubilo 1
G. g. zdravniki poprašajte za to zdravilo pri nemškej cesarici ali pri dotičnem zdravniku. Ako sta onadva prepričana, da je bolezen ozdravljiva, gotovo lek zoper njo Vam naznanijo.
_ s	»elftnskef« okraja.
Pozor 1 atorski in baseljski občinarji, volitve občinskega starešinstva so nam predvratmi, združimo se, bodimo složni, pregovor pravi: »Sloga jači, nesloga tlači«, da se ne bodemo potem za ušesi praskali, zdaj je čas, da si zberemo može, kateri bodo skrbeli za prid občine, ne pak samo zase. Možje za tako važen posel morajo biti značajni in razumni, ne pa le ponosni. Starešinstva mora tudi z delom in dejanjem kazati, da je res kaj, ne pa ničla. Ne sezajmo po premladih, ker jim manjka skušenj, volimo prave može I Gorje nam, ako se sedanje stanje ne predru-gači, ker v zadnjih letih se za občino prav nič ni storilo. Zatorej bo trebalo posebno gledati, da se izvolijo novi vestni in značajni možje, ki bodo za vse skrb imeli, ne pa le sami zas6. Združimo se in volimo take, ki bode za občino skrb imeli, da stare grehe poravnajo.
lae KOpersltef« okraja, 10. nov.
V	četrtek 9. t. m. smo napravili nekoji učitelji in druge odlične osebe iz Brega izlet k tovarišu — prijatelju v Črnikal. Zdravko nam je razkazoval ta-mošnjo okolico in podrti ne starih gradov. Popoludne nas je peljal v svojo sobo-celico ter nas prav bogato in z okusnimi jeli pogostil. Rekli smo marsikatero in o marsičem »Srajali«. Kakor je naša navada, da pri tacib prijateljskih shodih tudi kaj koristno — potrebnega rečemo, in če se da, tudi izvršimo. Ta dan smo rešetali uže tolikokrat prerešetano in presejano, premlačeno in pretolčeno okr. učit. knjižnico v Kopru. Pa mlati, kakor ti je ljubo in drago, prosi ponižno ali postavno zahtevaj, filijale, katere so povsod dru-
5od, tu ne dobiš; in če smo tudi volili slovanski od-elek, ki bi imel priskrbovati in oskrbovati knjige tej knjižnici, ne dobiš v njej več slovanskih nego 24 darovanih zvezkov družbe sv. Mohora; in če pošlješ koga v oddaljeni Koper z slovenskim pismom [>o knjigo, suvajo ti ga iz jedne sobe v drugo, in slednjS dobiš mesto uŽe tolikokrat plačane knjige — dobiš: »cosa vuole con questa mostra seri tura«. Tedaj mi smo rekli pri tem shodu v Črnemkalu: »kaj h ... bomo pa plačavali!« — In zdaj jeden vstane ter reče: Veste kaj, tovariši 1 skušnja nas je uže dosti izučila, da bode iz te moke teško kedaj kaj kruha za naše na-daljno izobražen je; — ustanovi naj si knjižnico naše društvo samo!« Vsi smo pritrdili. Predsedništvo »slov. učit. društva za koperski okraj« misli uže koj te dni sklicati odbor, da to reč pretrese, potrebno ukrene, in hajd na delo I
Z Notranjskega, 19. nov.
(Družba sv. Mohora) je podala letos svojim udom šest knjig različnega zapopadka. Kar zadeva večino druŽbinih udov, bodo je| knjige gotovo po godu, na kar je vedno tudi ozir jemati, akoprav nekaterim druŽbine knjige ne godijo. Jedino, Česar bi bilo od družbe še Želeti, to je, naj bi svojim udom podajala nekoliko več beletrističnega, poučnega in zabavnega berila, (vendar naj mimogrede omenimo, ako se to doslej na željo marsikaterega ni zgodilo, da to ni družbina krivda, kar se nadalje v dopisu razvidi} ter naj hi vzlasti prelepe Staretove »Občne zgodovine v izdaji ne ustavljala.
V	oziru na manjše in uže nekaj let se zmanjšujoče Število udov nas močno žalosti, katerej nepovoljnoj stvari pa pravega uzroka ne vemo. Bilo bi pač želeti prav nasprotno, da bi slavna in Slovencem prekoristna družba pridobivala si čedalje veče število udov, kar bi pričalo o našem narodnem probujeBji ter imponiralo našim nasprotnikom in drugim.
Nič manj nas ne žalosti tudi odtezanje duševnih moči poznatih slovenskih pisateljev, dočim družbin odbor vendar vsako leto razpisuje lepe nagrade v spodbudo pisateljem, zaradi tega nam zdi se svet »Ljublj. Zvona« — naj bi se družbin odbor obrnol s prošnjo do boljih pisateljev in pesnikov — popolnoma odveč. Isto tako nam ne ugaja njegov svet v zadevi izdavanja vezanih knjig. — Nikar tedaj preveč popra, kder, ga ni treba, kajti mnogo jedi je boljih brez njega nego z njim. Vezane knjige izdavati je Iz več nziogov popolnoma nemogoče. Prvi razlog je uže preveliko število udov. Vzemimo okroglo štev. 25.000 udov, torej bi trebalo vezati, ako vsak ud dobi šest knjig, najmanj 150.000 knjig, na katere bi morali udje potem Bog zna koliko časa čakati, v katerem oziru bi večja Škoda bila nego korist.
Bolje je tudi, da si da vsakdo sam po lastnej volji in okusu knjige vezati, in vzlasti si ne moremo misliti, da bi knjigovezi, k itere bi družba najela, za nizko ceno čedno in trdno vezali. Tem manj se moremo sprijazniti z mislijo, na kak način bi bilo bolje
EDINOST.
zastran vezanih knjig ude precej za dve knjigi odško-dovati. — Tudi to, da bi se knjige v enakej velikosti izdavale, ni na pravem mestu, ker različna vsebina tirja tudi različno velikost.
K vsernu temu moramo pa še pristaviti, da so nas mnogi nasveti, — pa brez zamere — nekako čudno dirnoli. Kdor je zmožen, nuj prime za pero in kaj boljega spiše, gotovo mu bode družba in udje bolj hvaležni, nego za same poduke.
Konečno izrekamo še srčno željo, noj bi domoljubi povsod ljudstvo spodbujali, da se vpiše v to prekoristno družbo; premožneji domoljubi naj bi pa vsaj vsak v svojej vasi za katerega letnino plačali, katerim načinom bi se število udov izdatno pomnožilo, v kar pomozi Bog 1
SI, Juri pri Kranjif 20. nov.
Dne 17. t. m. zvečer smo gledali jako močno burjavo ali tako zvani tečajni sij. K malu po solnčnem zahodu jame postajati nei>o na severo zapadu rudeč-kasto ter je postajalo vedno močneje i slednjič čisto kot kri rndeče. V sredi ove nebne rudečine pa se je videl \aioUilo bel trak, i je bil, stoječ po konci, nekoliko proti jugu nagnen. L. 1870. smo opazovali takov nebni prikazek, prav mnogokrat, a tako krasnega, tako čisto rudečega. kot je bil on danji, nismo še videli. — To je pač lepo tpričalo, kako veličanstvo je Oni, A* vlada brezbrojne svetove! *)	Fr. Zorman.
Domače in razne vesti.
Ukaz pravosodnjega ministra, da morajo vsi tisti gospodje c. k. sodnijski uradniki, ki hočejo službovati in v službi napredovati, dobro znati oba deželna jezika, torej tu li slovenskega, oziroma hrvatskega, došel je tudi tukajšnjej c. k. višjej sodniji.
—	Vsled tega se mnogo mlajših gospodov uradnikov zdaj kaj pridno uči slovenščine, iščejo slovnice in učitelje in nekateri, kakor se sliši, prav dobro na-predujo v slovenščini. Tako je prav; kajti ako se mora Slovenec, ki hoče kaj postati na domačej zemlji, naučiti italijanščine in nemščine, zakaj pa ne bi se učili tudi Italijani in Nemci slovenščine, ako hočejo pravico delati slovenskemu ljudstvu? — Taki ukazi k malu odstranijo mržnjo do našega jezika in naroda, ki še v nekaterih uradniških krogih vlada, in izvrši se polagoma program sedanjega ministerstva: pomir-jenje narodov in njiuov napredek na duševnem in gmotnem polju. — Čas je bil, da seje to zgodilo, kajti žalostno je uradovanje po tolmačih na Primorskem.
Imenovanja. Ministerski prvosednik je imenoval g. Viljema viteza Jetmar-ja za c. k. okrajnega glavarja, in ostane na Voloskem, kder je dozdaj vodil glavarstvo; g. \. Schaffenhaner-ja, dosedaj c. k. okr. komisarja v Sežani, pa za c. k. namestniškega tajnika.
—	Veseli nas posenno imenovanje zadnjega, ker je slovenskega jezika v govoru in pisavi prav dobro zmožen in je bil dosedaj nam Slovencem pravičen.
CSomp. Aleksander vitez ttchemerlt c. k. namestniški svetovalec, dosedaj okrajni glavar v Tolminu, poklican je v svojej lastnosti kakor svetovalec k namestn istvu v Trst, kder mu dež. vlada izroči važen referat; ta gospod pozna dobro razmere primorskih Slovencev ; on je tudi zmožen slovenščine v govoru in pisavi, vsled Česar se nadejamo, da bode nam Slovencem pravičen in koristen na novem mestu. Za voditelja okrajnega glavarstvu v Tolminu pa pride gosp. Schaffenhauer, novo imenovani namest-niški tajnik.
Davkarskega kontrolorja oziroma
adjunkta služba je razpisana za Primorsko. — Terja se od prosilca, da ima potrebno preskušnjo, in da zna deželna jezika, torej tudi slovenski.
Seja mestnega Zastopa« V sredo zvečer je bila zopet važna seja tržaškega mestnega zastopa.
—	Župan Bazzoni najprej naznani, da svetovalca Artelli-ja ni mogel pregovoriti, da bi preklical svojo odpoved, a Mauser, da še ostane, če mu bode sveto-valstvo prizanašalo mnogokratno odsutnost od sej.
—	(Skoda, da ni ostal pri sklepu, kakor Artelli). Potem predlaga asesor dr. Slokovicb v imenu šolskega odseka, naj zbor dovoli letnih 240 gld. za napredo-valni kurz za nemški jezik za učitelje mestniti ljudskih šol, kateri predlog je bil sprejet z veliko večino. (Gotovo glede tega, da stvar le navidezna ostane). Asesor Pimpacb nadaljuje potem s poročilom komisije za preskrbovanje Trsta z vodo. — Po dolgej, tudi ojBtrej debate se je sklenolo z veliko večino to le: 1) Za najboljše preskrbovanje z vodo smatra zbor to, da se napelje v Trst 12000 kubičnih metrov vode iz Bistrice, najmanj 28000 kub. metrov pa iz Reke, katera množina izvrstnih teh voda bode zadostovala ne le za alimeiitame, domače in javne, temuč tudi za obrtnijske namene, 2) imenovati se ima komisija 10 udov mestnega zbora, katera ima pod vodstvom župana precej pregledali dotične projekte in zboru staviti konečne predloge. — To je jako važen sklep, ker zdaj je vendar upati, da iz dolgoletnih dragih študij res postane kaj, da vendar enkrat dobomo dobre, zdrave vode, kar bi bilo Trstu Še bolj potrebno, nego železnica. O tej zadevi govorimo na drugem mestu.
f Ciosp. Karol Drago vi u n veliki trgovec, vojaški podjetnik, Častnik dež. brambe, poveljnik in vitez mnogiti avstrijskih in zunanjih redov in konzul Monakovega v Trstu, umrl je na nagloma včeraj zvečer. — Mož j« storil mnogo dobrot v Trstu in bil je tudi podpornik naših slovenskih društev. — Bodi mu zemljica lenka!
Odprava proste luke tržaške je menda bliže, nego se v obče sodi. Dvorni svetovalec Bazant
•} Mi smo o tej prikazni govorili uže v predzadnjem listu ter omenili opazovanj v tržaškem glavnem brzojavnem uredu. Zdaj pa se poroča lz Amerike, da so tudi ta-moSnji telegrafski uredi v Istem času opazovali prav enake prikazni, kukor v i*jU	Uredu.
biva uže čez en teden v Trstu, da vse zadevne naredbe na licu kraju izdela, od tod pa poj de v Benetke in Genovo, da se tudi tam poduči o tej važnei zadevi. — Močno govore, da bode prosta luka v Trstu nehala uze z novem letom, a bolj verjetno je, da se to zgodi še le s 1. julijem 1883.
mina preiskava. Pri načelniku, blagajniku in tajniku tržaške klobučarske zadruge je bila zadnji vtorek ostra hišna preiskava, ker je bil utrjen sum, da hrani društvo taka pisma, ki provzročujejo hudodelstvo ali prestopek.
Iz zapora izpuščena sta bila zadnji vtorek, L. Modenese in L. Padovan,ki sta bila sumljiva, da sta se vdeležila atentata v 2. dan avgusta. Bila sta v preiskavi in zaporu 110 dni. Državni pravdnik je ustavil daljšo preiskavo.
Hrvatje na iržadkej razstavi so vendar imeli tudi praktičen uepeh; posebno pa usnjarji in barvarji varaždinski, ki so v Trstu dobili veliko naročeb. Tudi vina so Hrvatje mnogo prodali, sodarji, tkalci in mizarji tudi niso odšli brez poslov; mnogo hrvatskih preprog so nakupili tržaški gospodje, mnogo lepe posode so naroČili pri hrvatskih so-darjih in gospod Hofferer je tudi prodal svoj izvrstni klavir in razstavljene orgije; razen tega je pa zadnji dobil naročilo tudi v Sežani; on napravi za ondotno jarno cerkev velike oglje, ki bodo stale nad 2000 gld. in jih g. HefTerer slovesno izroči za veliko-nočne praznike. Torej so Hrvatje vendar prav pogodili, da so se tako odlično vdeležlli tržaške razstave.
Oglas ffledč ponarejanje hrane. Naš magistrat je izdal strog ukaz, da morajo prodajalci na ponarejeno surovo maslo in drug živež prilepiti poseben listič z napisom: »ponarejeno« (artificiale), to zarad tega, da ljudje, kateri živež kupujejo, vedo, da ni naraven, ampak umetno napravljen. Prestopnike proti temu ukazu zadene kazen 50 gld.
Statistika Llojda. Arsenal avstrijskega Lloyda v Trstu daje delo 2144 maŠinistom, drugim rokodelcem in delalcem in kakim 1H0 uradnikom in tehničnim vodjem; v arsenalu dela 26 parnih strojev, ki imajo 1000 kronjskih moči, ti gonijo 265 raznih strojev za izdelovanje zopet drugih strojev za ladije, in diugih predmetov za delanie ladij. V ta namen
Sorabi Lioyd„ vsako leto 7000 kub. metrov lesa s kranjskega, Štajerskega in Koroškega, nad 32.000 metr. stotov železa in jekla iz Štajerskega, nad 6000 metr. stotov drugih kovin z raznih dežel, 110000 metrov platna zajadra iz Moravskega; 2800 metr. stot. vrvi iz Trsta in 70000 metr. stot. raznega materijala za kurjavo, večinoma iz Ogrskega. — Parni-kov ima Lloyd 78, Ki nosijo skupaj 1200000 metr. stotov. Lloyd zdaj dela še več velikanskih novih ladij.
Za Egipt iščejo v Trstu ljudi za novo žandarmerijo in pa tudi uradnikov, rokodelcev pisarjev itd. Mnogo takih ljudi, ki hrepenč po boljšem kruhu, je od tukaj uže odšlo v Aleksandrijo.
Stepla sta se v sredo zvečer dva slovenska težaka ne daleč od železnične postaje; poznani Luka S. iz Skofjeloke in Ivan O. V jezi zgrabi O. za britev in ž njo a tako močno rani v čelust, da so ga morali precej peljati v bolnišnico. O. pa je popihal iz Trsta, da ni sledu za njim. — Pijanstvo čestokrat naše ljudi spravlja v velike nesreče, priporočamo torej našim težakom treznost, zmernost in štedljivost, pa bode precej veliko boljše za nje.
Brodarsko društvo »Adrla« na Reki bode dobivalo od ogrske vlade letne podpore 400000
{;ld. in pomnoži Število svojih parnikov od 7 na 20. n to uže za zdaj. — Delajo se torej velike priprave na Heki in v Trstu, da bi le bilo tudi dosti vožnje, posebno pa izvoza. — Nadalje je sklenolo v zalivu ■MartinŠica« napraviti velikanski arsenal. Načrti, ki so bili napravljeni poleti, sprejeli so se brez promembe.
Mestno starešinstvo Ljubljansko je včerajšnijej seji izvolilo gosp. prof, Suklje-a za zastopnika ljublj. mesta v deželnem šolskem svetu. To je bilo mogoče, ker so došli v sejo tudi neinškutaciji, v imenu katerih je protestoval dr. Suppan proti tej vo-litvi. — Mi menimo, da je s tem pri kraju zadrega in da se ne bo na ničev protest nobeden oziral.
Razpisana Je služba druzega učitelja na enorazrednej ljudskej šoli v Logatci. Plača znaša 400 gld. Prošnje se imajo vložiti do 17. decembra 1.1.
Odlikovanje. Gosp. dr. Valentin Miller, stolni prošt in mnogoletni vodja družbe sv. Mohorja odlikovan je z redom železne krone tretje vrste.
Stekel pes je pri sv. Jakopu ob Savi vgriznil 4 ljudi. -— Nikedo ni poznal, da je bil pes stekel in ker so se vsem Šterim rane hitro zacelile, so mislili, da so iz vsake nevarnosti; a Še le čez mesec začne eno po psu vgrizeno ženo po roki trgati in v kratkem se pokaže, da je stekla; umrla je v strašnih bolečinah. Pri enem tudi vgriznenem možu kažejo se zdaj enaki simptomi: misliti si je lehko v kakem strahu živeta še ostala dva po psu vgriznena možka.
Pri pogrebu Danlčlčevem so bile deputacije iz vseh strani Hrvaškega, od srbske vlade in srbskih učenih društev. Za „Slovensko Matico" je bil
firofesor Vodušek, za „Dramatično društvo in Čitalnico, van Hribar. V imenu hrvatskega naroda je slovo jemal od pokojnika profesor Armin Pavic.
Lepe tirolske goveje živine je sedaj, vsled grozne nesreče po povodnji mco^o na prodaj. Kdor si je hoče omisliti, naj se poda v Bruneck, Welsberg, Silian in Lienz ob koroško-tirolskej železnici. Tam poizve pri županih več. Ljudje nijmajo krme in so prisiljeni živino prodajati.
»Dle Adrla« von A. v Lerchenfeld. Verlag A, Hartleben in Wien. To z 200 ilustracijami okrašeno, in v »Edinosti« uže parkrat priporočeno delo se k malu dovrši, V zadnjih zvezkih (do štev. 17) nahajamo mej drugimi mično opisan stari Dubrovnik, Boko z njenimi posebnostmi, otok Kerf; in na po-
brežju italijanskega poluotoka Brindizi, Jakin in vsa znamenita mesta in kraje gori do Ravene. V zadnjih treh zvezkih bode govor vzlasti o Benedkah, in potem pride na vrsto ilustrovan dodatek, obsegajoč pomorske stvari, (zvezek velja 30 kr.)
G. članom naznanja podpisani, da se od 1. decembra prične redna telovadba in to vtorek od 8—8 ure, in v soboto od 7—10 ure, v lastnej telovadnici via Goroneo št. 23, [pri Judtmanu). K obi lnej vdeležbi vabi.
Odbor.
Dražbe.
V Sežani posestvo Karola Polaj v Merčah, 29. nov., 22. dec., 31. jan. — V Pazinu hiša in hlev Janeza Filipič Malin ar v Lindaru, cenjena 570 gld., 11. dec., 11. jan., 9. febr. — V Tolminu posestvo Andreja Kovacic lz Kobarida, cenjeno 3.570 gld., 1(J. dec., 19. jan. — V Sežani posestvo Marije Dujec iz Rodika, 4. dec., (zadnjikrat). — V Sežani posestvo Antona DroŽina iz Vareje, 18. dec., (zadnjikrat). — V Gorici posest\o Stetana Primoslč v Pevnu, cenjeno 1.461 gld , 22. nov., 22. dec., 22. jan. - V Pazinu posestvo Janeza in Marije Cinkopau iz Gračišča cenjeno 221 gld., 5. dec, 8. jan., 3. febr. - V Pazinu zemljišče Josipa Benko vič iz Pična, cenjeno 253 gld., 4. dec., (zad-dnjikrat). — V Pazinu posestvo Janeza in Marije Cinko-pan, iz Gračišča cenjeno 487 gld., 7. dec., 9. jan., 5. febr. — V Kanalu posestvo Josipa Gabrijelčic iz Velenda. cenjeno 1.130 gld., -i. dec., 13. jan., 13. lebr. — V Tolminu posestvo Josipa Grunter iz Seduie, cenjeno 1.680 gld., 2t, nov., 22. dec., 22. jan. — V Pazinu posestvo Armlda Me-car iz Cerovelj, cenjeno 957 gld, 15. jan., 15. febr., 14. mare. — V Komnu posestvo Antonije Ščuka lz Tomažo-vice, cenjeno 450 gld., 21. dec., 23, jan. — V Tolminu hiša in travnik Lukeža Zgaga iz Podbrda, cenjena 1.870
5Id., 23. nov., 22. dec, 23. jan. — V Tolminu zemljišča osipa Luzar iz Sedul«, cenjena 1.800 gld., 28. nov., .zadnjikrat). — V Trstu posestvo Mateja Ravber iz Opcin, cenjeno 2.794 gld., 7. dec, 8. jan., 5. febr. - V Kanalu posestvo Magdalene Dugar iz Kozarske, cenjeno 550 gld., 9. dec., 13. jan., 10. febr. — V Podgradu posestvo Janeza jvančič iz Tatre, cenjeno 600 gld., 21. dec., 22. jan.
Zahvala.
Blagorodni gospod Julij pl. Kleinmayr, c. k. profesor na ženskem izobraievališči v Gorici je blagovolil poslati predsedniStvu »slov. učit. društva za koprski okraj• 3 zvezke: »Zgodovina slovenskega slovstva« in 5 sešitkov: »Pripomoček zgodovini slovenskega slovstva*, da je razdeli ob priliki občnega učit. zborovanja v dan 9. t. m. mej soude tega društva, za kar se blagemu g. darovalcu v imenu ob-darovanih najtoplejše zahvaljuje.
V Dolini 20. novembra 1882.
Predsednlitvo.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupčije mlabova, uže nizke cene Še padajo. — Rio gld. 34 do gld. 55. — Santos gld. 45 do gld. 56.—, S. Domingo gld. 50 do gld. 56, Java
gld. 58 do gld. 62__, Portoricco gld. 83 do gld. 110—»
Ceylon plant. od gld. 83 do gld. 1,30, Moka gld. 124 do gld. 132.—, Poper Singapore gld. 62 do gld. 65, sladka Skorja gld. 47 do gld. 49.
Sladkor. — Vsled veče ponudbe in slabe prodaje se cene Še vedno pomikajo nazaj. — Sladkor v vrečah velja gld. 30 do gld. 33'/«.
Olje. — Ker terjajo imetniki v Italiji in v Le-vanti više cene, je bilo še precej kupčije in so cene poskočile. — Jedilno velja denesgld. 40 do gld. 43.—, namizno gld. 52 do gld. 63.
Sadje — v dobrem obrajtu. Pomeranče, limoni od gld. 3 do gld. 6—, fige v vencih gld. 18.—, opaša gld. 21—, navedne cvebe gld. 15 do gld. 20.—, Eleme gld. 24 do gld. 34, Sultanina gld. 28 do gld. 43.—, rožiči I. gld. 9.
Riš. — Ker dobaja malo blaga iz Italije, so cene visoke, trdne z nagibom, da še poskačijo. Italijanski gld. 17 do gld. 23lL Rangoon gld. 12'/, do gld. 13.
Petrolje. — Cena se vedno trdna, a stalna na gl. 10.—, pa z nagibom, da postane viša.
DomaČi pridelki — Malo kupčije z fižolom, katerega cene so: rudeči gld. 101/,. bokinec gld. II1/,, koks gld. 127, do gld. 13.—, beli gld. 11.—, mešani gld. 8 do gld. 9.—, Maslo gld. 86 do gld. 94.
Žito — v slabom obrajtu, cene šibke.
Les. — Kupčija se nekoliko oživlja; doŠti prašanja vtegne biti Šele na spomlad posebno za izvoz v Egipt. — Žatorej naj naši trgovci dobro pazijo. Gene so zdaj le za malenkost boljše.
Seno — vedno po stari ceni od gld. 1.70 do gld. 2. po kakvosti.
'Varčnost.. Nova zaloga izdelanih oblek za može, fantiče in mala dekleta slavnoznane tovarne
Leopold Tedesko & Comp.«
*	z Dunaja
0 Prosnitz-a in Pressburg-a,
fl v Trstu, Corso it. 1091% na voglu velike go stilne »Aquila nera« pri
*	Aleksandru tost
™ ponuja bogato zbirko elegantnih oblačil, jako trdno delanih iz dobrega, garantiranega blaga, bodisi izbornega, bodisi navadnega, na debelo, ali pa na drobno po stalnih fabriških cenah.
HUP
EDINOST.
Borsno porodilo.
Borsa je bil i včeraj Še precej animirana, a proti koncu je zmagala zopet mlahovost. — Avstrijski drž. papirji"pa so pri vsem tem iskani in njih kurzi trdni.
Dunajftka bor*»
dne 24. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76	gld. 20 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	» 95 »
Zlata renta..........94	» 10 »
58/o »vst- ven ta........91	• 55 »
Delnice narodne banke..... 830	» — •
Kreditne delnice........ 290	» — »
London 10 lir sterlin......119	» 05 »
Napoleon...........9	» 46'/, »
G. kr. cekini.........5	»66»
100 državnih mark.......58	» 40 »
Hiša na prodaj.
V Trfttn v najlepšem položaju, ki nese nad 8°/0 čistih, kar se da dokazati, z velikim dvoriščem in vodnjakom je na prodaj zarad preselitve lastnika. Pogoji so ugodni, in en del kapitala lehko ostane na hiši. Kupci naj se oglisijo pri naiem opravniStvu.
„LA VERIFICA"
izhaja 7-, 18. in 27. vsacega meseca.
list za vsa uradna izŽrebanja, toliko avstrijskih, kakor tudi inostranskih srečk, katerih dobitki niso bili Se izplačani, prinaša vse finančne novosti, številke loterije avstrijske in italijanske itd.
Vtak naročnik dobi v januvarja Izkaz vseh Izžrebanih areČek od prvega Žrebanja do konee leta 1882 in koledar za žrebanja za leto 1883.
Uže precej dobiva, list tleti, kateri ae precej naroči za leto 1883, brezplačno tore] v novembm in decembra
SIT Naročnina ee sprejema vsak dsn
Pogoji naroČbe :
Od 1. januvarja do 31. decembra: Trst v uradu gld. 1.70 — na dom poŠiljan gld. 2 — za vse dežele austro-ogrske gld. 2.50, inostransko 8 frankov v zlatu, izvan poštne zveze 10. frankov v zlatu, — posamezne Številke 8 soldov. O^ravništvo in uredništvo pri Oiuseppe Zoldan, Uir/olo Verlfloa di tutte Estrazioni e CatnbTo Valute, blizo palače deželne vlade
BC v TR8TIJ	4-3
Prava isterska vina.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se je v Trstu ravnokar odprla
ZALOGA ISTERSKIH VIN Corela Stadion St. 7
katera razpošilja isterska vina z svedočbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Isterska vina najflneje vrst« v sodčkih
od 30 in več litrov za domačo rabo po sledeči ceni: Teran namizni najfinejši gl. 30 ) t „ , . .
« navadni	« 2* i 1 Hekt-brez BOda
postavljen (francol na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne krčme itd. po naj ugodnejšej ceni. Razpošiljate v se vrši najhitreje na vsako naroČbo
z spoštovanjem Zaloga, isterskih vin Corsia Stadion 7, Trst.
GOSTILNA ADELSBERG
Via Ghega, Si 6.
Podpisani si jemlje čast p. m. občinstvu vdano naznaniti, da bode od denes naprej vsaki dan od 10 uri predp. do 2 ure popoludne čestitim gostom fitregel z francosko in domačo najboljšo kukinjo: in sicer se bode kot posebnost nahajalo: Jutre, v nedeljo: Lamn avx r.hampignons. ponedeljek.- Blanquelte ae veau, vtorek.- Ragailt de mauton atix, v sredo: Bocufbraise pommis. Točilo se bode poznano izvrstno Steivfeldsito pivo. Za mnogobrojmi obisk priporoča se	spoštljivo:
L. Baranlcclil.
Nič več kašlja
(10-2)	Prsni čaj
napravljen po lekarničarjn O. B. Rovis, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaislj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala In zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov.	' -
Ta čaj ie sestavljen iz samih rastlin In čisti kri, Ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 eoldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za pre-atenje života in proti madrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 aoldov.
PlaSter in tudi tinktura proti knrjim očesom in debeiej koži - cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 aoldev - Ena stekienlea tinkture 40 aoldov.
Edina zaloga v Tretu v lekarni Rovie, v fiorlol v lekarnah Crlatofolettl in Pontoni.
Zaloga R. Malti
Via del Tintore 7
ima v zalogi razne baŽe kave, riŽa, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. - Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram : Ceylon, Menados, Mokka, Java, Santo«, Ri0, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Hiž 1 Kilogram : Oitiiski I. Ostilski 11. Rangoon I. Rangoon II 26 20 |8 |6 Južno sadje vsake baze po najnižih cenah.	10-4
Razprodaja konkursne mase
po sodniSko določenih cenah! Le na DUNAJI, Bauernmarkt Nr. 18,
It Dunaj) Bauernmarkt lt.
S. SGHEIN
Posnetek trn Inventarja ••
■a Dunajl lauernmarkt 10.
„avltla in temnosiva. . . Cisto volneno blago, francoska prevleka, dvojna 8ir. Cheviot, Cista volna . . .
Velour-rlpse......
Angleiki pled kariran . . .
„ Cista volna . KaHmiri rt vojni feroki barv« „po modi . . . . • ■ ; Cis a olna, double kaimiri najnovejše mode barve . Flanele, najfinejšo vrate . . Pled najraodarnMldesin Cista voltia dvoj nato fiirok . • Sukno i a * enako naroizjo, brnalct izdelki 140 cm. 8ir. Arabi Clotta v najnovejših
barvah .......
1 koa 4/4 30 vat. remeratud-
škrga platna.....
1 kos 6/4 90 vae. rSincratad-
skeua platna.....
1 koa 4/4 freivaldakega platna 1 „ 5/4 »
6.60 6.— 7.50
4/4 Idnbcrskejja „	„ 7.B0
T,i» JI* » *	„ 7.75
1 koa 50 vat. rumbur. tkanine	8.75 l kos 60 vat. rumburMke nnj-
finejgo tkanine .... „ _
Kijuht? sut posteljo plat. 4)1	M—.65
Nagivi is atl aa . , . . .	J—.26
Naiivi is danrat ....	„—.35
1 mizni prt 3|4 damast . .	„ 1.10
1 sarvijeta damaat ....	„—.80
Damast za ter Ce . 1 . .	,. —.25
TaraiS« surova plat n ina . .	,,13 i 15
»risalka /a steklu in prah .	„—.12
TaraCa za ribanje, teBke . .	„—.70
3J4 prt za kavo......,—.38
■iJ4 prt sa kavo, barv. damaat	„ 1.50 girting, beli, le teHke vrate
10 vatlov......... 6.25
S posteljna prta in 1 namizni prt v ripsu........ 7.—
!'■ . T IIJJBU ...... |
Žepne rute z robom, najflneje iz-
ptatna........,»—.30
Žepne rute z robom 1 kos . „ —. 8 Barhentl aa obleko k koam^aai „35i40 Barhenti pikvu in vrvica . „30135 Itacen t«ga velika zbirna enojno in dvojno Širokih finih V0| nenih tvarin, francoskih katmlrov, Crnih In v vaeh barvata.	a>—1
Cena aa Meter Je natanko razvidna na vaakeaa ko.u, lako v prodajalnlcl, kakor v oglednlol. NaroČila v delelah ae toSno livriujejo.
Blisceča se raspela
mojoteroko plastično izdelana, In občudovanja vredna.
Te raspela so barvana s c. k. privi-lipiranim, v temi blličečlm se kristal-nlmi barvami, katere so trajne in nepo-^ škodljive, in kakor se kranlce le ponoči svltle, prav v taki krasoti raznih, svitlih barv se svitle po no5i po podpisanih nov? »najdena in edino po njih delana bllicica ao raspela.
20" Jamči ae za trajao la briljantno svetilno moč
Cena enega komada gld 3.75, fineja Izdelanega gld. 4.50, aajflneje a poata-
__mentom gld. 6,
Raapoilljajo oe proti predplačilu ali pa a poitnim povzetjem. Naročiti se morejo izključljivo le pri
Klingl 8e Baumann na Dunaju,
Stadt, TegetthofTstrasse Nr. 3. . NJ , Pon»«i»n]®'" •• opominja, na vaakem raspelu Je zadej tiskana naia firma.	5-1.
Dunaj!	Dunaj!
Čujte, glejte, strmite!
OskrbniKtvo falirane v«llke «nglo-brl(ISk« fkbrlke arebrnlh ladelkoo prodaje vse i/delke zelo pod fabriBko ceno. Kdor polije, ali ae naroČi pv povzetji, S gld. 30, dobi prav krasno namiznino i/, nnjflncjgnga anglo-brl-tlHkega arekra (ki je poprej veljala 40 gld.) Vaak naroCuik dobi pismeno poroltvo, da namiznimi ostane 10 let bota.
A namiznih notev, % izvrstno jekleno oatrino, 6 pravih »ngl. br. srebrnih vilic iz enepa kosa,
0	tniMirnih angl. br. srebrnih nnmlzrih llic,
1	telko ungl. br. srebrno veliko klico za juho, 6 izvrstnih angl. hr. Srebrnih podnolnikov,
6 angleških desertnih ploaCkov, 1 izvrstna popernioa in oukrovnten, 6 najlepših cizeliranih prezentlr ploICkov, 6 lepih masivnih kupic zu jnj a, 6 najlepših a- gl. br. srebrnih lilo za jajca, 6 krasnih najfinejin ploSCkov 2a cuker,
1	tajnica najflneje vrste,
2	krasna salonska aveCnika,
"TTtosov. V dokaz, da meje naznanilo.
Bf nI Mleparlj«
zaveiujnm ae Jnvno, Co blago ni ih> volji, vzeti ga nazaj brez ugovora.
Kdor hoCe tedaj dobiti za avoj denar dobro in pristno blago, ne pa Iz-meCek, naj so, dokler Je kaj zal' ge, zaupljivo obrne uaine.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna lalopa anglo-brit. fabrike srebrnih Izdelkov II./fcfci#a«fvo#M 20 » Frak aa ClSCenje zboruj omenjenoga blaga ao dobiva v veftjih IklaUah pri meni. — Skatlja velja 15 kr.	t«—)
Odlikovanje prve vrste na razstavah v Evropi. Ameriki in Australiji.
Ces. kralj.
$
prlviligirana
Zaloga stekla J. Schreiber & Neffen
NA DUNAJU	m. ^
AL8ERGRUND, LIGHTEN8TEINSTRASSE N. 22 m 24 PRA«a UeuplalK »1, neu. — DUNAJ, Stadt. Te«retkoir»tra«sc 9. — budapbst Wailinerga««© 18.
Največja zaloga razne steklenine za domačo rabo, za gostilne in kavarne.
N. 1906.
Posebnost:
N. 1930
Prešano in lito steklo.
EdinasUvnoznana prvain najveća tovarna prešanega in litega stekla.
N. 1623
Vrče, bokalete, kozarce, kupice za^ vino, kozarčke za rakijo, krožnike, sklede, ||Gr&ZbivljiVG
imenovane.
___ Vedno novosti
Posoda za posladek, Meisenska slikarija, svitla, okrašena in pozlačena.
Prodaja, na debelo in na drobno. Cene stalne.	3-2	lave«.
Lastnik, druBtvo »EDINOST«. — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.