Oof»n'n» olafans v eotovlni l.6tO LVIfi.
V Uubltenl. v četrtek, dne 9 maia 1929
St. 105
st 2
Din
Naročnii«a
Dnevna izoam
za aržavo SHS
mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meiecno 40 Din nede lska izdala ceiole no vJuoo-slavlfl 120 Din. za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 150 in 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2*50, veliki po 3 in 4 Din, v uredmSkem delu vrstica po 10 Din o Pn večicm □ naročilu popust
Izide ob 4 zl ulro)
razen pondelJKa In dneva po prazniku
Ureant&tvo le t Kopliarievi ulici Al. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nclranldrana pisma se ne. sprejemalo UrcaniSlva leleton Al. 20S0. unravnlštva Al. 2328
Žalostno poglavje
Današnji časopis ima tem važnejšo nalogo in tem večjo odgovornost, čim bolj se moderno življenje zapleta, čim več vprašanj nastaja in čim bolj rabi družba v tenf kaosu jasnih in zdravih nazorov in trdnih moralnih smernic.
Je pa značilen pojav našega časa, da dobršen del časopisja te naluge ne vrši, da se cesto ne zaveda, kakšnega usodnega pomena je njegov način pisanja za množico, ali pa, ce se zaveda, da nima čisto nobenih načel m nobene orientacije razun te, da čim več zusmži. Če nima dnevni tisk nobenega drugega namena nego je ta, ki se da doseči le z veliko naklado, potem te jasno, da se bo posluževal vsakega sredstva, da pridobi čim več čitateljev. In ker je množica danes ravno v najbolj važnih vprašanjih življenja zelo des-orientirana, ker je njen okus plehek, njena praktična usmerjenost pretežno materialistična, ker ne išče sama od sebe globine, ampak le to, kar je senzačno in kar miče slabe strasti, zato ni ničesar lažjega, ko delati dobiček z zadovoljevanjem in ustrezanjem nagonom nižje vrste Tako te vrste tisek narod boljinbolj demoralizujc in ruši temelje zdrave človeške družbe.
Ta destruktivni učinek časopisja, ki ne ume-va svojega kulturnega in etičnega poslanstva v narodu, je tem hujši, ker čitatelj časopisu verjame kot nepogrešljivi instanci, ki ne more oznanjati drugega, ko samo čisto resnico in to za primeroma zelo majhen denar. Takemu časopisu ni treba, da bi svoje nazore utemeljeval, sploh mu ni treba nobenega nazora niti doslednosti v svojih nazorih, on umejc učinkovati hujše nego katerakoli sistematično izvedena in oznanjevana kriva filozofija, zgolj po svojih noticah, po inter-vjuvih. po svojem tonu in načinu pripovedovanja in lahkega kramljanja, po samih kričečih in vabečih naslovih in sentimentalnih lažimoralnih opazkah ter sentencah k dnevnim dogodkom, po neverjetni drznosti in apodiktičnosti svojih sodb.
Nek poseben način, kako kvariti ljudstvo, so »ankete« k raznim vprašanjem življenja, h katerim se lahko oglašajo čitatelji vsivprek, brez ozira na svojo izobrazbo in moralno ali socialno kvalifikacijo. Izbirajo se pa seveda vprašanja, ki so kajpak aktualna in pereča, pa tudi posebno težka in kočljiva in zahtevajo ravno zato ne samo velikega znanja in temeljite izobrazbe, ampak tudi visokega moralnega nivoa od vsakogar, ki hoče nanje odgovoriti. Mnogim časopisom pa je tega kriterija kaj malo mar; njim ni zato, da bi se kakšno še tako važno vprašanje človeške družbe resnično razjasnilo in z zdravim čutom reševalo, ampak samo zato, da se napravi z odgovori senzacija, da se izrečejo čim bolj drzna ali v gotovih krogih popularna, čeprav moralno brezvredna, zgrešena in naravnost škodljiva ter pogubna mnenja. Ali je res treba, da vsak osel pove svoje mnenje k temu ali onemu vprašanju? Ali pa vsak nedorasel moralni slabič, plitvež in manjvrednež, ali pa vsaka poljubna mlada, lah-komišjena, če že ne izprijena gospodična?
Največ odgovornosti mora čutiti vsak javili In kulturni delavec, prav posebno pa časnikar, kadar se obravnavajo vprašanja, ki se tičejo najvažnejšega odnosa v človeški družbi, odnosa med moškim in žensko. Prav je zadel sloveč publicist, ki je nedavno v svetovni reviji prav to vprašanje označil kot prvo, kardinalno in najbolj usodno vprašanje naše dobe. Če se odnos med moškim in žensko prav ne uredi, so zaman vse družabne reforme. Ves nadaljnji razvoj sodobnega človeštva je od tega odvisen, ves ustroj našega socialnega in celo političnega življenja v bodočnosti — vprašanje, ali naša kultura zatone ali se obnovi! In vendar se od strani izvestnega časopisja nobeno vprašanje ne obravnava bolj površno, neresno, lahkomišljeno in frivolno, kot ravno to. Namesto, da bi se rešitev iskala v utrditvi na monogamiji sloneče družine, ki je temelj naše družbe in kulture, v poglobljenju, povzvi-šenju in olepšanju erosa, v stanovitnosti ljubezenske vezi in iskanju duhovnih temeljev in vezi, ki bi mogle oba spola zopet čim globlje in trajnejše zvezati medseboj, se celo tiste vezi, ki šc obstojajo, s plitkim in moralno nizko stoječim pisanjem rahljajo in uničujejo. Če pomislimo, da dandanes dnevnika ne čitajo samo odrasli, ampak tudi komaj godni otroci, ki so šele začeli hoditi v šolo, si lahko predstavljamo usodne posledice takega čtiva na bodoča pokolenja.
Kakšna škoda se s tem prizadeva narodu in državi, tega se malokdo zaveda; večkrat tudi tisti ne, ki so predvsem poklicani, da varujejo te nenadomestljive socialne dobrine Bila bi naloga časnikarjev, da v tem oziru storijo, kar jim veleva vzvišenost njihovega poklica, njihov važni položaj v družbi in stopnja njihove umske in srčne izobrazbe.
Cerkev in Ijudsko-solski zakon
Skupen nastop katoliškega in pravoslavnega episkopata avdienca nadškola dr. Rodiča in škofa dr. Letica
Danes
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Konferenca škoiov dr. Bauerja, dr. Rcdiča in dr. Careviča, ki se ie te dni vršila v Zagrebu, je sklenila, da z ozirom na časopisne vesti o vsebini novega ljudskošolskega zokona odpotuje delcgacija katoliškega episkopata v Belgrad in zaprosi za avdicnco pri Nj. V. kralju. Episkcpat je zaprosil za to avdienco telefonično že iz Za-I greba. Avdienca je določena za jutri dopoldne ob 11.
V imenu katoliškega episkopata odide k
Nj. V. kralju z vsem materijalom belgrajski nad-: škof dr. Rodič, v imenu pravoslavnih škofov škof in član pravoslavnega sv. Sinoda dr. Letič.
Oba zastopnika velikih institucij bosta še enkrat spričo zbranega materijala poudarila načelno stališče katoliške in pravoslavne cerkve, zlasti pa predložila zahteve h konkretnemu načrtu ljudskošolskega zakona, zlasti k točki, ki govori o verskem pouku, o plačevanju duhovnikov, ki poučujejo verouk, 111 o ukinitvi zasebnih šol.
»
e
Spomen ca prekmurske deputac:je kralju in vladi
Belgrad, 8. maja. (Tel. Slov.) V Belgradu se mudi deputacija prekmurskih kulturnih in drugih javnih zastopstev, ki jc predala predsedniku vlade glede prekmurske gimnazije v Slovenski Krajini spomenico, v kateri zahteva popolno državno gimnazijo v Murski Soboti. V spomenici se navaja:
Slovenci iz Slovenske Krajine smo šele z zc-dinjenjem debili kulturno in politično osvoboje-lije. Gimnazija v Murski Soboti je bila prva jugoslovanska šola, ki se je ustanovila v Slovenski Krajini. Ustanovila se je z razpisom bivšega po-verjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani 30. septembra 1919, dočim je vojaška sila vkorakala v Slov. Krajino šele 12. oktobra 1919.
Novi zavod se jc začel nadvse lepo razvijati. Število dijakov je naraščalo. V gimnazijo so prišli dijaki iz ljutomerskega in gornjeradgon-skega okoliša. Gimnazija šteje osem razredov. Državna oblast vzdržuje samo nižje štiri razrede. Višje štiri razrede pa vzdržuje kuratorij v Murski Soboti. Državna gimnazija v Murski Soboti je bila s čl. 138 f. zak. za 1927-28 reducirana na štiri nižje razrede. Prosvetno ministrstvo je dovolilo, da sc višji razredi s pravico javnosti na zasebne stroške vodijo naprej.
Materijalno stanje prekmurskega ljudstva je neugodno. L. 1925 jc bila velika povodeni. Leta 1926 je kuga med živino napravila ogromno škodo. Leta 1928 je toča povzročila nad 60 milijonov škode. Kljub tej katastrofi je prekmurski narod vzdrževal sam štiri razrede, ker sc je zavedal velikega pomena kulturnega zavoda.
Murska Sobota je središče Slovenske Krajine. Tu je središče uradov in uradništva, katerih otroci posečajo ta zavod. Murska Sobota je gospodarsko središče. Vsi državni, nacionalni, gospodarski in politični momenti govorijo za popolno esemrazredno državno gimnazijo v Mur-
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Zakon o državnem tožiteljstvu od 21. marca 1929, ki je slopil v veljavo dne 23. marca 1929, je postavil vse državne pravdnike na razpoloženje in odredil, da sc mora vse osobje državnega pravd-ništva na novo postaviti. Obenem je zakon na novo zboljšal gmoten položaj državnih pravd-nikov, ko jih je s leni povečini uvrstil v boljše skupine in priznava posebne državnopravdni-ške doklade tistim, ki službujejo v prvi instanci. Zakon spreminja tudi službene naslove. Državno pravdništvo se bo odslej imenovalo državno tožilstvo, državni pravdnik pa državni tožilec.
Ukaz, s katerim se nanovo postavljajo vsi državni tožilci in njih namestniki, je že podpisan in bo te dni v Službenih Novinah objavljen.
V Sloveniji, kakor tudi ua Stolu sedmo-rice, oddelek B v Zagrebu, ki je vrhovna instanca za Slovenijo In Dalmacijo, obdržijo vsi državni tožilci dosedanje funkcije in dosedanja službena mesta. Razpored oseb z navedbo skupine pri vsakem posamezniku je torej ta-le:
A)	Oddelek vrhovnega državnega tožilstva v Zagrebu: starešina (2. skupina) Složi-Ic Anton, namestnik (3,a skupina) Dominico Niko.
B)	Višje državno tožilstvo v Ljubljani (za celo Slovenijo: višji državni tožilec (3. sk.) dr. G rasel 1 i Milko, namestnik višjega državnega tožilca (3. sk.) dr. Munda Avgust.
C)	Državno tožilstvo;
1. V Ljubljani: državni tožilec (3. sk.) dr. Ogorevc Hobort, namestniki: Lavren \ik Vilko (4.a sk.), dr. Mastnak kivo (4.a sk.), dr. Fella-her Julij (5. sk.).
ski Soboti. Zato v imenu narodne kulture prosimo, da podprete popolnoma to našo prošnjo za popolno gimnazijo, in sicer baš ob 10-letnici, ko Slovenska Krajina praznuje svoje osvobojenje.
V deputaciji so bivši narodni poslanec Jože Klele), murskosoboški župan Josip Lenko, Franc Čeh, predsednik trgovskega gremija in podžupan Murske Sobote, Janez Nemec, podpredsednik gremija, Štefan Mesaric, stavbenik in občinski odbornik, Štefan Vi-ško, župan v Salovcih, Jakob Rajh, komisar okrajnega zastopa ljutomerskega.
Deputacija se je prijavila pri maršalatu dvora, da bi bila sprejeta pri Nj. Vel. kralju v avdienco, da bi Nj. Vel. kralja povabila, da bi sc udeležil proslave desetletnice osvobo-jenja in da bi ga zaprosila, naj odloči, da ostane popolna državna gimnazija v Murski Soboti.
Nadalje je deputacija obiskala ministra za socialno politiko dr. Drinkoviča. Izročila 11111 je obširno spomenico glede prekmurskih delavcev, ki naj se v sezoni zaposlijo z državno pomočjo. Deputacija se je pri ministru priložila, da je bilo Prekmurje pri razdelitvi javnih del prikrajšano. Minister je obljubil, da bo dal denar za zidavo štirih vodnjakov. Prekmurske delavce bo zaposlil pri gradbi pančev-skega mostu. Obljubil je, da bo tudi v drugih ozirih šel Slovenski Krajini na roko. —- Deputacija bo jutri obiskala še druga ministrstva.
Prekmurska delegacija je obiskala prosvetnega ministra Božo Maksimoviča in mu predala spomcnico. Razložila mu jc potrebo obstoja prekmurske celotne državne gimnazije. Prav tako j« delegacija obiskala prometnega ministra dr. Korošca in z njim na dolgo razpravljala o prekmurskih zadevah.
2.	V Mariboru: državni tožilec (4.a sk.) dr. Jiinčič Ivan, namestniki: dr. Hojnik (4.a sk.), dr. Zorjan Matko (4.a sk.) in Sever Franc (6. skup.).
3.	V Celju: državni tožilec (3. sk.) dr. Požar Joško, namestnika: dr. Rus Davorin (4.a sk.) in dr. Juhart Albin (5. sk.).
4.	V Novem mestu: državni tožilec (4.a sk.) Barle Gustav, namestnik Kovač Franc (4. sk.).
Žel. tarife za tekstilno blago
in baker povišane
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Prometno ministrstvo je povišalo tarife za tekstilne proizvode in so sedaj uvrščeni ti proizvodi v najdražji tarifni razred I.-I., torej kot blago, ki prenese vsako železniško vozarino. Prav tako jc ministrstvo povišalo tarif za baker in je sedaj baker v istem tarifnem razredu kot tekstilni proizvodi. Tako izdelki tekstilnega blaga kot baker so dragoceno blago. Bilo bi nesoci-alno, čc bi za tc dragoccnc stvari veljal znižan tarif. Tarifno povišanje znaša pri enem metru blaga le 10 par (od 20 na 30 par). Pri vsem tem je pomisliti, da en vagon tekstilnega blaga predstavlja milijonsko vrednost.
Načrt sredn'ešolshega zakona
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor je Vaš dopisnik zvedel, je tudi načrt srednješolskega zakona gotov. O podrobnostih še ni bilo mogoče dobiti informacij. Na tozadevno vprašanje se in na splošno zatrjevalo, da so v srednješolskem za' 01111 isti principi, kot v ljudsko-šolskem, dalje, da so protežira realna smer srednje šole in da se pro* udita pra'.lična smer ii: ilttli naše mladine, ki dornšča.
Uprava le vKopliarlevi ui.Ai.b^ Čekovni račun: f./ul>ljana Alev. 10.650 In IO.349 aa inseiale, SarajevoA1.7363. Z.aareb Al. 39.0U, Prana In Dunal Al. 24.797
Trgovci proti
t. proracannu
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Finančni minister Šverljuga je prejel od ljubljanskega trgovskega gremija brzojav, v katerem gremij prosi, tla finančni minister odloži odločitev o potrditvi ljubljanskega proračuna, dokler ne prispe v Belgrad protest • ljubljanskih trgovskih krogov, ki je na poti. Brzojav naglaša, da je proračun v nasprotju z, določbami finančnega ministrstva, ki je določilo v svoji okrožnici, da se občinski davki ne smejo povišati. Prav tako je proračun v nasprotju z določbami f humanega zakona.
Preosnova žel. ministrstva
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) V prometnem ministrstvu je izdelan načrt uredbe o preosnovi tega ministrstva. Uredba določa število oddelkov (9) in število odsekov v posameznih oddelkih. Nadalje določa kompetenco oddelkov ter število uradništva v njih, v glavnem pa se bavi s kompetenco ministra in peterih železniških ravnateljstev v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Subotici in Belgradu.
Ta uredba z zakonsko močjo še ne bo izšla tauo kmalu, ker bo potreba še mnogo debate. Čujemo, da bo minister v kratkem pozval v Belgrad vse ravnatelje oblastnih" ravnateljstev, da čuje še njihovo mnenje. Uredba namreč določa nekak kompromis med bivšo uredbo, ki je določevala posle ministrstva, ko je bilo še glavno ravnateljstvo, in pa med uredbo predsednika vlade, ki jc določila na splošno število oddelkov in smernice ministrstev, Radi tega je v uredbi tudi določba, da se postavijo ministru trije pomočniki.
Kakor nadalje doznavaino, bo tendenca ministrstva pri izvedbi te uredbe ta, da se v primerni obliki tudi na zunaj uzakoni gotova gibčnost in iniciativnost lako ravnateljstev kakor ludi ministrstva. Trenje se mora odstraniti. Uredbo trenutno proučuje glavni inšpektor celotnega prometa Ješa Popovič.
Inšpekcijsko potovanje
min. dr. Drinkoviča
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.') Minister za socialno politiko dr. Mate Drinkovič odpo-tuje jutri za deset dni v Dalmacijo. Njegovo potovanje ima značaj inšpekcijskega potovanja. Pregledal bo zdravstvene institucije ter socialnopolitične institucije ter nadzoroval javna dela, posebno bo pregledal gotova industrijska podjetja v Dalmaciji, kjer so se v zadnjem času dogodile velike nesreče in jc prišlo ob življenje nekaj dclavccv.
Poletni delovni čas v uradih
Belgrad, 8. maja. (Tel. Slov.c) V ministrstvu se proučuje, kako naj bi se poleti razvrstil nedeljen delovni čas. Kakor smo nedavni: javili, se bo v vseli ministrstvih zopet uvedel poletni nedeljen delovni čas. Predsedni-štvo vlade je izdalo navodilo, da mora znašati delovni čas sedem ur. V ministrstvih ne š- vršijo posvetovanja, ali naj bodo uradne ure od 7 do 2 ali od pol 7 do pol 2.
Belgrajske vesti
Belgrad, 8. maja.
Vojni minister general Hadžič sc je danes vrnil v Belgrad. Prav tako so se vrnili ministri dr. Korošec, Kumanudi in Šverljuga.
Prometni minister dr. Korošec jc bil takoj po svojem prihodu sprejet od Nj. V. kralja.
Šef presbiroja Marjanovič jc s pomočnikom Tersibasičem nastopil svoje mesto in pričel s pripravami za ureditev tega urada.
Pogajanja z Romunijo se bodo jutri nadaljevala.
Zakonski načrt o agrarnih odnošajih v Južni Srbiji jc gotov. Zaradi tega se mudi na licu mesta minister Frangeš, da prouči tamošnje agrarne razmere, zlasti turških veleposestnikov.
Mednarodna konferenca dela sc bo vršila 30. maja v Ženevi. Delovni program jc bil žc objavljen. Gre za prisilno delo, oziroma kuluk ter ukrepe za preprečevanje nezgod pri delu v tovarnah. Naša delegacija šc ni določena.
Neposredni davki za 1. 1928.-29. znašajo 1.738,852.769 Din, torej 60 milij. več kot leia 1927.-28.
»Službene Novine« prinašajo pravilnik o zdravstvenem dnmu v Cerkljah ob Krki.
V Turčijo smo v zadnjih sedmih dneh izvozili 500.000 kg pšenice v vrednosti 4 milijone dinarjev. 7.a la mesec imamo naročila za 1,500.000 kg.
Pomemben govor
nadškofa dr. Batserja
»Obzor«, kar je tudi vredno zabeležbe, objavlja mesto uvodnika govor nadškofa dr. Bauerja, ki ga je ta govoril na svečani seji jugoslovanske Akademije, katere pravi član in protektor je nadškof. Iz globokega in nad vse pomembnega govora nadškofa posnemamo:
»Trije ideali so, h katerim teži naša duša: resnica, lepota in dobrota. So to ideali, ki se jim more človek resno približati in ki jih tudi z največjim naporom ne more nikdar doseči.
Spoznanje, znanost, s kako velikimi napori in žrtvami si je krčila pot, da se tem bolj približa idealu — resnici. Koliko hipotez se je ustvarilo, koliko metod spremenilo, da se odkrijejo tajnosti, ki nas obkrožajo in katerih del smo tudi mi sami. Napredek na tem polju in zlasti v tehniki je ogromen in tako očiten, da ga mora vsakdo priznati in se mu čuditi Človek plava po zraku in obvladuje oba zemeljska pola, njegov govor in njegove misli pa prodirajo skozi eter po dasetlaj ne slutenim, a kaj šele vidljivimi valovi, človek ie že davno odkril in določil mnog« zakone, ki vladajo v vsemirju in glej, osokoljen od neslutenega napredka znanosti, že preiskuje in išče pota, da sam prodre zemeljsko atmosfero in prodre do drugih nebesnih teles: tako vzpodbuja človekova želja za spoznanjem, za resnico. Pa če bi mogel človek prošiniti tudi na nebeška telesa, na planetne sestave, ali bi morda s tem pogasil svojo željo za rcsnico? Ne bi! Ker vse to njegovo znanje bi ga morda napravilo oholega, vseeno pa ne bi bile odkrite vse tajnosti. Ker nad vsem tem je bitje, čegar obstoj je neomejen, torej tudi n°omejena resnica: Bog, pra-izvir vse resnics. Omejiti stremljenje za spoznanjem samo na omejeni, ali še slabše, le na materielni svet, ne pa vprašati za najvišjo resnico, pomeni okrniti naša naravo, pomeni hojo po stezi, ki vodi v propast tako posameznika, ko družbe.
Drugi ideal, za katerim stremi človek, je lepota in ustvarjanje lepote v ritmiki in harmoniji črt, barv, likov, valov, zvokov in mi-sli. Lepota, kakor pravijo filozofi, ni nič drugega ko odsev resnice in čim večji in očitnejši je ta odsev, tem večja je tudi lepota. Kakor pa ima resnica svoj praizvir v neomejenem bitju in svoje objektivne zakone, trko tudi lepota. Lepota vzbuja v človeku posebno čustvo vzvišenosti, ki je za človeka izvir najbolj čistega uživanja. Vse to pa najde človek v vsej polnosti in čistoti v neomejenem božjem bitju. Zato so samo od Boga navdahnjeni umetniki ustvarjali mojstrska dela, katera bo občudoval svet, dokler bo stal.
Tretji in ncjvišii ideal je dobrota. Dobrota je predmet volje in edini formelni razlog hotenja, ker karkoli hočemo, hočemo zato, ker je dobro ali se nam vsaj zdi dobro ... Za človeka jc torej dobro vse ono, kar v kateremkoli oziru odgovarja njegovi težnji in kar ga more izpopolniti.
Dobrota seže tako daleč, kakor seže daleč samo bitje tja do neomejenega bitja, ki je izvir vse dobrote. Omejeno bitje je samo toliko dobro, kolikor ima obstoja in je zato samo do gotove mere dobro, samo neomejeno bitje je neomejena absolutna dobrota. Kako neizmerna je torej množina predmetov za našo voljo, za naše hotenje! Omejiti voljo na katerokoli omejeno dobro, pomeni obenem ohraniti našo naravo, ker samo v neomejenem dobru je naša končna svrha in naša končna sreča. Zato je naša volja, ki gre na omejeno dobro, vezana, da ne sme nič hoteti, kar bi jo oviralo, da doseže končni cilj. V tem je bistvo moralnega zakona, ki veže človeka v vsem njegovem življenju in delovanju.
Stanje, v katerem se nahaja narod z ozirom na te tri ideale, tvori njegovo kulturo. Če se ti ideali odtrgajo od vsake zveze z neomejenim bitjem, z izvirom resnice, lepote in dobrote, potem grozi propast kulturi in narodu. Zgodovina nam daje ostrašujoče pri- i mere. Velike kulture starih BaHloncev, Asir-cev, Ninivečanov, Feničanov so propadle in ubila jih je nemorala. In Rim, ki je združil v sebi vse pridobitve starih kultur, čegar legije 1 so prodrle skozi dežele, njegove ladje pa vla- I dale na vseh morjih, v katerem se je zbiralo zlato, znanje in sila vsega civiliziranega sveta, pa tudi vse napake in po vsej razuzdanosti in poltenosti je prišel tako daleč, da je mogel Plinij zapisati besede: »Ni bolj bednega in oholega stvora, kakor so ljudje. Najboljše, kar je dano človeku, je to, da se more sam usmrtiti.« Da pa je tej teoriji odgovarjala • tudi praksa, dokazujejo samomori, ki so se množili do brezštevilnosti. Tudi rimsko cesarstvo je s svojo kulturo propadlo, ker ni moglo več nositi svojih lastnih napak.
In danes, kakor da bi bili na izpremembi dobe. Materialistični duh zadnjih desetletij jc v premnogih ljudeh razrušil vzvišene ideale resnice, lepote in dobrote ter vse ljudsko stremljenje ukoval v spone spolne prirode in s tem razplamtel v človeku živalske instinkte in jim dal pravico, da oni vladajo nad človekom. In samo orjaški materialni napredek, do katerega so nas privedla globoka raziskovanja znanosti, uporablja ta duh za propad
Nova krha pariške konlerenee
Pariš, 8. maja. (Tel. Slov.) Predlog Owena Younga reducira zahteve, ki so jih zavezniki prvič stavili, za okoli 200 milijonov mark na leto. Ker nobena delegacija upniških držav ni hotela dovoliti koncesij, je Ovven Young prevzel mesto razsodnika in stavil predloge za i-evizijo razde-ljevalnega ključa, v katerem pričakuje v interesu sporazuma največjih koncesij od Belgije in Anglije. Francija bi po tem ključu bila dosti na dobrem. Njene zahteve v znesku 50 milijard za obnovo bi bile prikrajšane samo za okoli 6.5 milijarde frankov. Njena povprečna anuiteta se računa na 1.75 milijarde zlatih mark, od katerih bi bilo na razpolago 500 milijonov za mobilizacijo. Anglija, ki je za poravnavo svojih predplačil Ameriki in za prispevek za domijone zahtevala okoli 3 milijarde mark, bi se imela zadovoljiti s 650 milijoni mark. Zdi se pa, da niti londonski politični niti finančni krogi s tem nočejo biti zadovoljni. S tem je težko doseženi napredek zadnjega tedna resno ogrožen. Nemška zahteva za možnost poznejše revizije plačilnega načrta je sledeča: Vsota, ki naj bi se po ameriškem predlogu dala na razpolago za mobilizacijo, naj bi znašala 600 do 700 milijonov nuut, za ostalo pa naj estane v veljavi transferno varstvo .Za polovico estanka se sedaj predvideva moratorij za nabavo te vsote, ki naj bi omogočil prekinjenie 2 do 3 let ne samo za nakazilo, temveč tudi za zbiranje te vsote. Veljave te klavzule niso priznale vse zavezniške države. Konferenca je radi vseh teh težkeč zopet pred težko krizo in zdi se, da je izginilo upanje, da bi bila končana pred Binkcštmi.
Pariz, 8. maja. (Tel. Slov.) Končno mnenje pariške strokovne konference je sedaj dogotov-ljeno. Razen številk listi izjavljajo, da je Youn-gov načrt prinesel Angležem neprijetno presenečenje. »Journal« smatra, da se je že od začetka vedele, da bosta Anglija in Belgija morali nositi stroške za Youngovo formulo o sporazumu. An-
gleška nevolja pa je upravičena spričo dejstva, da so bile angleške zahteve znižane na približno 20 odstotkov, dočim sta Italija in Francija prizadeti samo z majhnimi redukcijami. O dr. Scha-chtovih pridržkih poroča »Petit Parisien«, da so po obliki in vsebini taki, da mora sedaj izbruhniti v konferenci neozdravljiva kriza. Young najprej ni hotel sporočiti zaveznikom popolne nesprejemljivosti Schachtovih pridržkov, temveč je čakal, cla dr. Schacht svoje pridržke ublaži. Kakor pišeta »Matin« in »Journal«, so bili nekateri pridržki tako nemogoči, cla so po združenem prizadevanju Owen Vounga in Stampa že propadli. Vsi listi dalje tudi poročajo, cla je dr. Schacht pri pogajanjih z Youngom in Stampom zopet izgubil potrpežljivost. Naenkrat je smatral za odveč, da bi sploh še formuliral svoje pridržke. Njegova rezerviranost je povzročila veliko nervoznost in celo ogorčenost. »Journal« poroča, da je dr. Schacht zahteval zahtevano klavzulo o redukciji v obliki jamstvene klavzule po vzorcu Caillaux-Churchi!lovega dogovora o dolgovih.
London, 8 maja. (Tel. »Slov.«) »Times« pišejo o novi krizi v reparacijskih pogajanjih. Anglija mora v zadnjem trenutku odkloniti sprejem pogojev, pri katerih sestavljanju niti niso vprašali njene delegacije. Konferenca bi imela določiti samo višino in število anuitet. Morebitna sprememba pri razdelitvi plačil med zavezniške države pa mora ostati pridržana konferenci dip'omatov. — »Daily Te-legraph« javlja, da jc angleška vlada odločena, držati se striktno Balfourjeve note kot skrajne meje o tem, kar je pripravljena popustiti. — »Morning Post« ljuto napada Ovven Younga in označuje njegov kompromis kot namerno sovražno postopanje, ker ga ni prej sporočil onim, ki so pri tem interesirani. — »Financial News« poročajo, da bodo Youngov načrt sprejele vse dclegacije, razen angleške.
Pred zasedanjem male antante
Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pride v Belgrad 20. maja zjutraj. Istega dne pride romunski zunanji minister Mironescu. 20. maja popoldne bo konferenca z zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudija, ki se bo nadaljevala 21. in 22. maja. Popoldne 22. maja bodo ministri odpotovali v Koviljačo na izlet, kjer bc-do prenočili. 23. maja odpotujejo v Sarajevo. 24. maja v Dubrovnik. S temi izleti bo dokončano to zasedanje Male antante.
Proslava 10 Setmce
Velike Rommmje
Bukarešt, 8. maja. (»Avala«) V petek se prično svečanosti v proslavo desetletnice ustanovitve velike Romunije. Bukarešt je danes okrašen z zastavami. Vse se pripravlja na sprejem gostov iz države in ingzemstva. Svečanosti se prično s slovesnim sprejemom 200 romunskih delegatov iz Amerike, ki se ude'-> že državne proslave. Vladno namestništvo, diplomatski zbor, dostojanstveniki, parlamentarci odidejo v četrtek na bojišče Malasesti, kjer bodo počastili, spomin vojakov, ki so padli v boju za narodno zedinjenje. Svečanosti se bodo 21. maja v Alba Julii, kjer se je proglasilo pred desetimi leti narodno zedinjenja.
Dunajska vremenska napoved: Jasno, toplo, morda lokalne nevihte.
Ferdinand m B@r$s
Sofija, 8. maja. (»Avala.:) Bolgarski finančni minister Molov je dobil obvestilo, da je prišlo do sestanka med kraljem Borisom in njegovim očetom Ferdinandom. Kje sta se sestala, se ne ve.
I gos
Bukarešt, 8. maja. (Tel. »Slov.-:) Minister za trgovino in industrijo Madgearu jc na vprašanje izjavil v parlamentu o gospodarskem položaju Romunije, da je sedanja vlada prevzela po liberalcih težko dedščino. Plačala je že tri milijarde dolga domači industriji. Kljub temu pa se obtok papirnega denarja ne poživi, ker je navedena vsota samo krila inozemske dolgove industrije. S sredstvi, ki so vladi še na razpolago, bo dajala vlada naročila samo domači industriji, da bo denar ostal doma. Nujna inozemska naročila se bodo plačala še !e po 1. januarju 1930. Minister je zahteval, naj se kritika o delovanju vlade ne vodi v parlamentarnih klubih, temveč pred parlamentom.
Komunistična demonstracija
Pariz, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Francoski komunisti so danes dopoldne pozvali delavstvo, da ustavi delo za čas 1 minute, da se pri tem spominjajo berlinskih žrtev.
London, 8. maja. (Tel. »Slov.«) V Bom-bay je prišlo danes zopet do spopadov n;ed fanatičnimi Moplahi in udeleženci neke indijske procesije, pri kateri je bilo ranjenih mnogo oseb.
____ _______t—:____J-
M Id tiiatci mitu uupi^ucn vi'/-
segava le z neprestano prenapetimi živci ljudi, tako poraja nenasitljiv pohlep za njego-
vimi bogatimi plodi in razuzdanim uživanjem — ker se ceni kot edino dobro in edin namen. Temu služi'tudi umetnost, ko jc izgubila smisel za ideale. Trganje za dnevnim močnim efektom je njen cilj. V to svrho se nenaravno pospešujejo linije in denaturirajo barve; abstruzni (temni) akordi divjaških grl hočejo mesto naravnih domačih narodnih manifestacij glasbe postati temelj nebotičniške velike nove fabrikacije tonov, zablodna in nenaravna čustva ter bolestne misli hočejo v vagantnih izraznih oblikah odpraviti divne vtise najbolj svetlih velikanov poezije: vse zato, ker ne trpe idealov in hoče služiti samo čutni strani človeka. In še hujše: materialna sredstva te kulture sc obračajo proti njej sami. Pod vodo in nad zemljo se širi potuhnjena vojna in njeno sedaj v glavnem strupeno orožje groze zadušiti tudi milijone udarcev mater in otrok. Strašno umiranje bo unl^iio cvetoča velika mesta, žarišča te kulLire in iz naše cvetoče Evrope bo nepregledna fizična in duševna Sahara.
Kot notranja priprava k temu pa se pro-lija razkrajajoča atmosfera skozi življenje rodbin in družabnih ustanov, skozi državne in socialne organizme ter suha zavist gleda na vse, kar je višje, bolje in bogatejše od nje.
Ali bo današnja Evropa sploh mogla ustaviti to propadanje?
Krščanstvo ima v sebi božansko silo, s katero preraja in dviga narode. 2c se opaža, kako se tudi v najbolj naprednih narodih vedno bulj irudijo učenjaki in državniki, da usmerijo ljudsko pol k poti pravičnosti in -Ijtibe.Tni. j ki jo je pokazalo krščanstvo Cim preje pri- i
Proslava 500letnice Device Orleanske
Pariz, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Predsednik republike Doumergue, ministrski predsednik Poincare, vojni minister Painleve, prosvetni minister Barteu in maršal Petain, kakor tudi predsednika senata in poslanske zbornice so se danes odpeljali v Orleans, da se udeležijo 500 letnice Ivane d'Are. V njihovem spremstvu so opazili tudi angleškega veleposlanika v Parizu Tyrella. Bili so sprejeti z največjimi slovesnostmi in v spremstvu 70 cerkvenih knezov so šli v katedralo, v kateri je bila slovesna služba božja v prisotnosti papeževega delegata. Današnje slavnosti so se končale s slavnostno pojedino, na kateri je akademik Hano-tai proslavljal devico Orleansko kot svetnico iu vojskovodkinjo in jo primerjal z Ludvikom XIV., Napoleonom in maršalom Foahom.
Potovanje dr, Seipla
Dunaj, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Bivši zvezni kancler dr. Seipel bo v soboto odšel na dopust. Potoval bo po Sredozemskem morju od Trsta preko Aten v Carigrad, vračal pa se bo z železnico po Balkanu in bo pri tej priliki potoval tudi skozi Jugolsavijo.
Odstavljen general
Varšava, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Maršal Pilsudski je kot notranji minister odstavil poveljnika poljskih obmejnih čet, generala Minkieviča in njegove posle poveril nekemu generalu i/, vojnega inšpektorata. General Minkievič je dolžil člane vlade, češ, da je j imel žalostne skušnje, da visoki funkcijo-j narji otežkočujejo svojim namestnikom pre-I vzem urada s tem, da pri svojem odhodu uničijo važne akte ali pa jih jemljejo s seboj.
D robne vesti
Sofija, 8. maja. ( Avala.:) Danes je prišel v Sofijo madjarski nadvojvoda Josip Franc in njegova žena Ana, ki sta gosta ma-djarskega poslaništva v Sofiji.
Sofija, 8. maja. ( Avala«) Ministrski svet je odobril pogodbo o ureditvi bolgarskega dolga nasproti Diskonto-Gesellsehaft.
Dunaj, 8. maja, (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister dr. Schurff pripravlja zakonski načrt za subvencijoniranje Donavske paroplovne družbe. Zv ezna vlada bi si pri tem zagotovila primeren vpliv pri vodstvu družbe.
Belgrad, 8. maja. (»Avala.«) Poljski slikar Januš Pavel Jauovvski je prišel v Belgrad. da kot delegat poljske likovne umetnosti stopi v zvezo z našimi likovnimi umetniki, da bi priredili reprezentativno razstavo jugoslovanskih umetnikov v Varšavi in poljskih v Belgradu.
%
Koncert „Mariborts"
Koncert, ki ga je priredilo slov. pevsko društvo Maribor.: v veliki dvorani »Union., nain je nudil globok vpogled v liho pa vztrajno delo lega samozavestnega, po najvišjih ciljih hrepenečega pevskega društva. Spored je bil pester in popolnoma slovenski. Zastopani so bili Sattner, Ipavic, Schvab, Adamič in Premrl. Težkih in najmodernejših pesmi sicer nismo slišali, vendar pa to dejstvo druš;vu ni v nečast in jc znak pravega spoznanja svojih moči. Ker je vzelo na spored le pesmi, kj iih je moglo popolnoma obvladati in dobro podati. Zato je bil splošen vtis tudi prav dober.
Z neko nesigurnostjo so sc vračale Sattnerjeve »Lastovke« v planinski raj in so zapustile hladen dih ostre zime. Toda kmalu so se ogreli pevci in poslušalci. V toplem, lahnem fantovskem spevu Ipavčeve :.Ej tedaj« jo vriskal brezskrben smeh
dejo ti najboljši na krmilo, tem preje bo nastal na svetu mir: notranji mir in harmonija src in mir med narodi in državami.
Veliki duh ustanovitelja in prvega pokrovitelja te naše akademije je globoko spoznal to veliko resnico. Zato je ustanovil našo akademijo z razpelom v sobi in v sijajnem govoru pokazal, kaj dolgujejo znanost; ljubezni razpetega božjega Sina. »Verujte mi,« pravi med drugim, »vse, kar se je dosedaj na tem svetu storilo vzvišenega, se je storilo s složnim delom svete vere in znanosti in učeni ljudje, ki so znali s svojim umom in srcem vzljubili eno in drugo, so najbolj slavni ljudje in njih dejanja večne vrednosti in koristi.«
In dalje: »Resnica je, da je vera z znanostjo v najbolj ozki zvezi in stokrat je v narodnem življenju dokazana rcsnica, da sledi pokvarjenost srca in potrtost duha povsodi, kjer je razpelo izgubilo svojo moč.«
V testamentarnem govoru, ko se je blagoslovila ta palača in otvorila galerija, pa je v divnem govoru pokazal na vpliv vere na umetnost. Glavno misel pa je izrazil z besedami: da sta Bog in vera večen vir ideal-nosti in vzornosti, in da se mora človek temu idealu vseh idealov dostikrat približevati, da nc samo na verskem, temveč tudi na civilnem polju umetnosti i: 'varja spomenike, ki jih more določiti samo Bog s svojo slavo in svojo lieumrljivostjo«.
Stremimo zato za temi večnimi ideali z vsem svojim bitjem, ne obnovimo svoje narave v njenem najbolj vzvišenem in najbolj [JoiViRnit:m delovanju uma in volje, temveč hodimo nepolni ljudje.
bolj plašno in okorno dobrikali... Krepko, neustrašeno, zapovedujoče so kresovale Adamičeve »Tri devojke«-, da je mladega Marka kar vrglo v naročje lepe Ane Vroče hrepenenje po toplem jugu, po mladem življenju je vzbudila prisrčna Premrlova Pesem žerjavov«, ki je zelo razvnela poslušalce in jc bila vzorno podana. Trpkost; ki se je zgostila do obupa, je ostro zvenela iz Adamičeve Vragove neveste ; pri grandiožni Adamičevi skladbi : Ecce doler« so nam nagajiva trobila skoraj izvabila vzklik: qualia dolor —- kaka muka!
Zbor je zelo dobro discipliniran in v naj. lepšem razvoju. Mlad je, svež, neustrašen in vztrajen. Razumljivo je, da mladi glasovi .še in- morejo imeti mehke polnosti in topline zrelih žens-ih glasov. Zato tega pri drugem allu sploh pričakovali nismo. Naravno je ludi, da so mladi glasovi še oslri in ozki, pa tudi sveži, kar srno občudovali pri sopranu. Bas se je od zadnjega koncerta ze'» razkošatil in ko bo svojo silo v višini spojil ša s fineso, bo ga vsakdo z užitkom poslušal.
Temperamentno, sugestivno in sigurno je vodil zbor dirigent g. Janez Ev. Gašparič, ki bo s svojo energijo in zmožnostmi gotovo dovedel zbor šc do visoke stopnje. Večjo važnost nego na vezno podajanje polaga na solidno in sigurno potjo.
Posebna privlačna sila za koncert je bila gospi. Pavla L o v š e t o v a , ki je sedaj po svojem po-vraiku iz Amerike prvič javno nastopila. Izredno visoka kultura njenega glasu ustvarja skupno z njenim že naravno lepim organom najvišji užitek. Njeno petje ni mrtvo, mehanično, ona vso doživlja iu zato njeno petje sega lako globoko v duša... Zapela nam je dve Pavčiivvi, eno Parmovo, eno Škerjancevo in eno LajoviČevo pesem, fceleli bi jo v kratkem slišati pri samostojnem koncertu.
Na koncertu ie nastopil tudi operni pevec g. Neralič, ki je s svojim polnim in mogočnim glasom zapel dve Ipavževi in eno Devovo pesem
Solisla je spremljala pri klavirju gdč. Minka Zacherlova.	—e. —I.
izgotavljamo lepe obleke po meri prav poceni. Botrom nudimo ugoden nakup modernega blaga za obleke. DRAGO SClHVAB, Ljubljana.

/ /
aj/e novega
Koledar
maja. Kristusov
vnebohod,
Četrtek, 9. Gregorij Noe., Beat.
Petek, 10. maja. Janez Av. Antonin, Nikolaj, kardinal, Gordijan. — Solnce vzide ob 4.18 in zaide ob 7.15. t
Sobota, 11. maja. Frančišek H., Žiga. — 12., 13. in 14. maja mrzli aciji: Pankracij, Ser-vacij, Bonifacij.
Prosvetni dan
v Gorjah pri Bledu
Prosvetna zveza v Ljubljani priredi letos v Gorjah ob priliki 50 letnice kat. bralnega društva in blagoslovitve novega doma velik prosvetni dan. V soboto 15. junija zvečer se vrši akademija, v nedeljo 16. junija dopo'dne tabor, popoldne pa telovadba, koncert pevskega okrožja Radovljica in vrtna veselica. Na to večjo prireditev v poletju opozarjamo že sedaj vsa gorenjska društva in prosimo, da bi društva ne prirejala ta dan nikakih prireditev.
Izlet Jugoslovanov na Grško
Atene, 5. maja.
V sobolo 4. maja zjutraj ob 8 smo vzeli slovo od rodnega mesta naših prvih narodnih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda, od internacionalnega Soluna. V Solunu smo si ogledali jugoslovansko svobodno cono in grško pristanišče, dalje razne zanimivosti mesta kakor cerkve, med njimi tudi cerkvico, posvečeno v čast sv. Cirilu in Metodu. Slovenca, ki se sprehaja po Solunu in misli na slavno zgodovino naših pradedov, obhajajo tu posebne misli in sanjava, otožna čustva. Mesto je danes v razvoju po svoji ugodni luki. Nove. moderne stavbe rastejo kot gobe iz tal. Leta 1916 je skoro polovico mesta pogorelo vsled nesreče. Neka žena je pražila ribo, a vnelo se je olje in požar se je bliskoma razširil na vse strani. Danes šteje mesto nad 300.000 prebivalcev. Tu v Solunu vlada pravi kaos. Celo mesto je ena sama velika trgovina. Vse kupčuje, prodaja, kupuje. Promet v mestu samem je velikanski, a v pristanišču trgovsko življenje še ni razvito. Naša država ima v Solunu svojo kolonijo do 8000 duš, večina Srbov, ki imajo svoj klub, kjer se shajajo. Naša svobodna cona meri okrog 60.000 kv. metrov in jo šele uravnavajo. Vodi jo g. gen direktor Sava Božič, ki se mnogo trudi za razvoj naše svobodne cone in njene trgovine. Več o tem drugič.
Jugoslovanska svobodna cona ima v prvi vrsli ta pomen in namen, da se naše blago vkrcava in izkrcava brez nadzorstva grških carinskih uradnikov in brez plačevanja carine grškim carinskim uradom
Mesto Solun s pristaniščem leži v grški Macc-doniji, kjer živi še nad 300.000 Slovanov. Od Soluna do naše meje pri Gjevgjeliji je okrog 60 km. Solun leži na južnem koncu znamenite prometne ceste Belgrad-Solun ter ima zelo ugodno lego za splošni svetovni promet iz vzhoda proti zapadu in od severa na jug, torej za svetovno trgovino za Levanto in preko Sueškega prekopa v Indijo in Japonsko. Videli smo velikansko japonsko trgovsko ladjo, ki je pripeljala s seboj pšenico za Grško, katera je za Grke cenejša kot naša!
»Prosta cona« ima za našo državo velikanski gospodarski pomen, kajti za Srbijo je izvoz in uvoz veliko bližji, torej ugodnejši kot na Jadranu. Grki cenijo visoko moč in bogastvo naše države, nas spoštujejo in uvažujejo. Nas so v Solunu zelo prijazno sprejeli in kretali smo se povsod čisto svobodno. Tudi na železnici nam niso delali najmanjših zaprek. Mesto Solun ima v svoji sredi vse narodnosti: grško, turško, bolgarsko, španjolske Žide, katerih je do 10 tisoč; dalje pa tudi Francoze, Angleže, Ruse itd. Francoska vzdržuje tu svojo trgovsko akademijo! Solun je za Grke in za Jugoslovane veliko gospodarsko oporišče. Grki se silno trudijo, da bi luko in mesto čimprej restavrirali. kajti mesto je med vojno vsled operacijske baze, na kateri je slonela solunska fronta, zelo trpel, zlasti pa po požaru 1.1916 — Trgovina in promet se bosta tu razvila v nedogledne dimenzije, kajti tu se srečava cel svet. — I udi za Slovence ima Solun velik pomen, zlasti za lesno trgovino.
Danes na pravoslavno veliko noč (nedeljo) smo v Atini (Atenah), kjer si bomo v treh dneh ogledali glavne znamenitosti: umetnost, frgovino, industrijo in pristanišča! O tem kmalu kaj več! Dr. Rožič.
Stanovanjske odpovedi v Ljubljani
Pod tem naslovom smo prinesli dne 7. maja t. 1. poročilo, da je pri okrajnem sodišču v Ljubljani od 1. januarja t. 1. do sedaj vloženih 731 stanovanjskih odpovedi. I< temu nas prosi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani za priobčitev pojasnila, da so v številu teh odpovedi zapopadene vse odpovedi celega sodnega okraja ljubljanskega, torej ne samo iz mesta Ljubljane; da so med temi tudi odpovedi lokalov in v novih hišah, nadalje je veliko število takih odpovedi, ki so bile napravljene že za 1. maj 1928, a so se sedaj samo ponovile. Med njimi je tudi 153 odpovedi, ki jih je vložil mestni magistrat ljubljanski za najemnike v svojih hišah. Ker je bilo za majev termin vloženih santo okrog 140 odpovedi, mestna občina pa jih je sama vložila 73 v majevem terminu, iz česar sledi, da je mestna občina ljubljanska sama odpovedala več stanovanj kakor vsi ostali hišni posestniki v celem sodnem okraju ljubljanskem. Ce ima mestna občina vzroke za odpovedi, jih imajo brez dvoma tudi hišni lastniki.
OBLEKE
Jamske in otroške bluzo 111 nogavice dobite nuj-cneje v trgovini 1. TOMŠIČ, Sv. Petro c. 38. —
Napredek naših letovišč
Kranjska gora, 8. maja.
Kranjska gora nalikuje mestu, a je le navadna vas, kar je pa v mnogih ozirih najbolj prav. Zakaj bi bili prešerni? Boljše poštena in snažna vas, kakor neznatno in umazano mesto. Prebivalcev ima Kranjska gora zdaj nad 700, lo število se pa ob navalu tujcev jxxlvoji; stanovanjskih tliš je 141, vmes so nekatere prav lejie. Zidale se bodo v bližnji bodočnosti še mnoge nove stavbe in stavile po regulacijskem načrtu. Tudi nov vodovod je na vidiku, k| je zelo potreben, posebno, da se uapajališča za živino, ki so semtertja ob glavni ulici, premeste bolj v skrito ozadje, in pa, da se napelje voda po hišah.
Poletna sezona se bliža, ljudje se mrzlično pripravljajo nanjo. Slikarji in zidarji imajo polne roke dela. Nove hiše zidajo, stare izboljšujejo, tako da bo precej več sob za letoviščarje na razpolago, kakor prejšnja leta. Novo kopališče bo po vsej priliki otvorjeno junija. Zdaj planirajo svet, da postavijo okrepčevališče in kabine. S podjetnikom so nekaj navskriž. ker se baje ni držal povsem pogodbe. Dotok in odtok vode ne delujeta brezhibno, dno v bazenu je defektno, bazen sam je dobil nekaj razpok, kar je pa zaradi izrednega mraza po zimi razumljivo. Torej še dovolj skrbi in morda celo tožba. Letoviško društvo v Kranjski gori je privzelo novo ime »Tujsko prometno društvo za Kranjsko goro in okolico«, tudi je razmeram primerno izpremenilo pravila. Oboje je prav: ne samo poleti, tudi po zimi. da vsak letni čas prihajajo sem tujci, in razmere so zdaj pač drugačne, kakor so bile pred vojno. — Bogoslovci nameravajo v Martuljku pri svoji koči postaviti tudi kapelico, da bodo mogli tisti, ki so že mašniki, v njej opravljati sv. mašo.
Za nadalieva*no šolstvo v mariborski oblasti
Maribor, 7 maja 1929.
Oblastni komisar mariborske oblasti je tudi letos dovolil podpore našim obrtnim, trgovskim in gostilničarskim šolam v skupnem znesku 113.600 dinarjev. Položaj pri teh nadaljevalnih šolah v mariborski oblasti se ni v tekočem letu spremenil v bistveni meri. Razmerje razredov 111 učencev je ostalo isto; zato so tudi podpore, pode jene na podlagi ključa napram razmerju učencev in razredov, ostale iste kakor lansko leto Gostilničarskima nadaljevalnima šolama v Celju 111 Mariboru se je podelila podpora 9000 Din (Maribor 5000. Celje 4000). Občini obrtnim nadaljevalnim šolam v mariborski ob asti, so se jx)delile sledeče podpore Braslovče 1800, Celje 8000 Črna 12C0, Dolnja Lendava 2200, Gomilsko 1100, Gornja Radgona 1300, Guštanj 1300, Konjice 1200, Ljutomer 1600, Marenberg 1400, Maribor 18.000, Murska Sobota 3600, Mula 1600, Ormož 1100, Ptuj 5000, Rogaška Slatina 1300, Rogatec 1100, Ruše 1000, Slovenjgradec 1400, Slovenska Bistrica 1600, Sp. Polskava 1000, Središče 1500, Sv. Jurij ob juž. žel. 700, Sv. Lenart v Slov. goricah 2100. Sv. Lovrenc na Pohorju 1000, Sv Pavel pri Pre boldu 700, Šmarje pri Jelšah 1100 Šmarje ob Paki 1C00. Šoštanj 1800, Teharje 600, Velenje 1600, Vitanje 600, Vojnik 1100, Vransko 600. 2alec 1900. — Trgovskim nadaljevalnim šolam mariborske oblasli so se razdelile podpore v skupnem znesku 10.700 dinarjev in sicer: Celje 2500. Maribor 3700, Poljčane in Slov.^ Bistrica ca. 1300. Ptuj 1800, Slovenjgradec 700 in Šoštanj 700. Izrekamo željo, da bi imenovane obrtne, gostilničarske in trgovske nadaljevalne šole ob navedenih jjodporah mogle pokazati tudi letos tako lep napredek in uspeh kakor v prošlem letu.
Poučno potovanje v Bolgarijo
»Učit. Fer. Savez« priredi v začetku meseca avgusta poučno in manilestacijsko j>otovanje v Bolgarijo. Slovenski učitelj-ferijalci so v zadnjih letih priredili več poučnih potovanj po naši državi in leta 1926 se je udeležilo poučnega jiotovanja po CSR tudi jugoslovansko fer učiteljstvo. V teh počitnicah pa pohiti slov. fer. učiteljstvo v Bolgarijo, da spozna svoje jugoslovanske brate in njihovo zemljo in deluje za zbližanje z Bolgari.
Program potovanja obsega najlepše in zgodovinske kraje v Bolgariji in bo trajalo 10—14 dni Stroški okrog 1200 Din (3000 levov, stan, hrana, vožnja). Vizum je brezplačen. Vsak udeleženec naj pošlje polni list na naslov: B. Velev, sekretar — Bolgarsko poslaništvo — Belgrad s pripombo, da potuje z UFS Na bolgarskih že eznicah ie že dovoljen 50-odstotni popust. Na že'jo iz Sofije vabimo tudi učitelje mešč. šol in profesorje, da se prijavijo za izlet. Prijave sprejema podpisani Skupno o prijavo naj pošlje vsak priglašenec znesek 30 Din za članarino UFS in 100 Din' Garancijski znesek, ki se pred potovanjem v Bolgarijo vrne Priglasi se sprejemajo do 8. junija. — Za UFS: Slavko Mrovle, gl. pov. Slovenjgradec.
Ob tO letnici mariborske Glasbene Matice
Maribor, 8. maja 1029.
Jubilejne svečanosti mariborske Glasbene matice, ki si je tekom svojega desetletnega snovanja priborila priznanje enega najvažnejših kulturnih či-niteljev v naši obdravski prestolici gredo danes v višek. Ob 10 doj>oldne se vrši v veliki unionski d\ 'orani inanifestacijski zbor s slavnostno besedo društvenega predsednika ravnatelja dr. ,1. T o -111 i n š k a, ki bo razgrnil sliko o delovanju in snovanju mariborske Glasbene matice. In bo spregovoril tudi Janko A r n u š, neumorni predsednik pevskega zbora Na slovnostnem zboru se bodo izročile diplome častnega članstva društvenim prvo-boreeni — dr. U. Ravni k u, prvemu predsedniku; gdč. Mariji R o z 111 a 11 o v i, s s Oskarju D e v u, ravnatelju dr. J. T o 111 i n š k u. Janku A r 11 u š u lev novosadskemu pevskemu društvu »Nevem, ki je bilo prvo diplomo svojega častnega članstva podelilo mariborski Glasbeni matici in ki se mu naša Glasbena matica ob svoji desetletnici s lo odliko oddolžujo Na sporedu slavnostnega zboru je tudi svečana blagoslovitev društvenega praporja. Obred blagoslovitve izvrši stolni kanonik dr. Maks V r a-b e r. Po slavnostnem zaključku običajnih formalnosti (nagovor kumice dr Zore Ravnikove, zabijanje žebljev itd.) se izroči prapor zastavonoši g. davčnemu upravitelju S e v e r i u. prvemu društvenemu praporščaku Drevi ob pa nastopi v veliki unionski dvorani Matični pevski zbor z izbranim ter skrbno naštudiranim programom, ki bo njen sloves še bolj povzdignil in dokumentiral. Višek večera bo brez dvojbo nastop ss. Deva, ki je pred 10 leti utiral pot Glasbeni matici; nastopil bo s pevci, ki so bili pred 10 leti prvič zapeli pod njegovim mojstrskim vodstvom. Ob desetletnem jubileju kličemo mariborski Glasbeni matici v zarje drugega desetletja: Naj živi Glasbena matica v novo rast in veličino; novo desetletje naj jo vodi v sijaj šc velifastnejših uspehov in priznanj.
Lepi uspehi naših obrtnih učenk
Ljubljana, 8. maja.
Danes popoldne ob štirih je bila otvorjena v v telovadnici šentjakobske dekliške šole v Ljubljani razstava ročnih izdelkov učenk ženske strokovne nadaljevalne šole. V slikovitem redu se vrste risbe in praktični izdelki modistk, krojačic šivilj in pletilj. Razstava sama nazorno dokazuje odličen pomen ženske strokovne nadaljevalne šole kako: tudi presenetljive uspehe ženskega obrtnega naraščaja, ki to šolo obvezno obiskuje. Razstavljene risbe in ostali izdelki so izvršeni z izredno ljubeznijo, pestro raznoterostjo in brez vsakega šabloniziranja. Krasni so vzorci dekorativnih jxDskusov, podanih sicer po navodilih učitelja odnosno učiteljice, a čvrsto obeleženih z neodvisno fantazijo in lastno iznajdljivostjo učenk. Dekorativne kombinacije barv na klobukih ali posameznih delih ženskih toalet, na zastorih itd. so okusno izvedene in učinkujejo nevsiljivo.
S hvalevredno marljivostjo 111 natančnostjo so izdelane tudi krojne risbe Baš tu je videti, da nudi šola svojim gojenkam toliko strokovne izobrazbe, da jim po dovršeni učni dobi ne manjka veliko do samostojnosti.
Šolo obiskuje sedaj v treh razredih 111 devetih vzporednicah 326 učenk Pouk traja 7 mesecev, v vsa kem razredu tedensko po 8 ur. Šolo subvencionira država, a zlasti mestna občina, dalje TOI, oblastni odbor. Poučujejo učiteljice srednje tehnične šole.
Razstava bo otvorjena še na praznik Vnebo-
hoda,
Kako je svak kolo kradel
Ribnica, 8. maja.
Neki Stružanec je prišel preteklo nedeljo v ribniške zapiore obiskat svojega svaka. Da ni šel prazen k njemu, je v gostilni g. Klinarja kupil steklenico vina, da mu nekoliko polajša gorje zapora. Ko vinca ni bilo več, je steklenico v gostilni vrnil. Do tu je vse lefio in prav krščansko. V veži pa je stalo kolo nekega trgovca. Struški stric nekaj časa ogleduje kolo, pa si misli: Kako bi bilo fletno, ko bi kar zajahal kolo in se popeljal po bliskovo proti Strugam, mesto da bi turistal čez goro. Pa ga iz-kušnjava premaga, zajaše lepo kolo in Iiajdi! Vso zadevščino je opazovala gostilničarjeva Slavka, ki pa je mislila, da je za kolo pograbil pravi lastnik. Trgovec pa je debelo jx)gledal, ko kolesa ni našel več v veži. Kajpak da je Slavka fmvedala, kako je s kolesom ročno odjadral stric, ki je bil nesel svaku vino v zajoor. Za orožnike pa je taka stvar čisto lahka. Kar v zajx>r so šli vprašat svaka, kdo je bil tisti svak ali stric, ki mu je bil prinesel vina. Ko so dobili natančen naslov dobrotnega svaka, pa kar čez goro v Struge. V joonedeljek jc struški svak že lepo v spremstvu orožnikov jjeljal zapeljivo kolo ix> trgu. Sedaj se pa tolaži s tem, da 11111 bo zopet oni svak povrnil dobroto in mu polajšal gorje zapora s s adkim vinčkom. Upamo, da se prejšnji prizor sedaj ne bo ponovil, zakaj ribniški orožniki so spretni tiči. Je pač smola s temi kolesi!
Nova slovenska I ara v Ameriki
»Ameriški Slovenec- od 11. aprila poroča ii Johnsto\vna Pa.:
»Torej 10 mesecev smo potrebovali, da smo ustanovili novo faro za Slovence v Johnsto\vnu. 15. marca t. 1. je škof v Altooni John McCort, ustanovil i faro sv. Male Terezije. Na Veliko noč smo slovesno in javno razglasili novo faro, ko je bilo navzočih 300 ljudi našega naroda. Dosedaj smo imeli službo božjo pri Hrvatih, a sedaj, ko imamo svojo faro, bomo v najem vzeli najlepšo dvorano na Broad St. in jo bomo priredili za cerkev in notri postavili lep altar sv. Tereziji. V tej začasni cerkvi bo 19. maja : prvo sv obhajilo za slovenske otroke, meseca septembra bo pa birma in prvi misijon. Ustanovili bomo kot drugod razna cerkvena društva: za žene inaterno društvo žalostne Matere Božje, za fante in može društvo Najsv. Imena, za dekleta društvo svete Terezije in za otroke društvo Angela varha.
Ko bomo imeli v najemu dvorano, bomo imeli vsak dan mašo ob 8. ob nedeljah in praznikih pa ob 8 in pol 11 Večernice bomo imeli meseca maj-nika in junija vsak večer ob pol 8. Maja bomo častili Marijo, junija Jezusovo srce. Temu Srcu se bodo začele junija posvečevati naše družine.. V najemu bomo imeli dvorano toliko časa, da naberemo pri domačih faranih, pri svojih prijateljih Slovencih iu drugod, toliko denarja, da bomo lahko sezidali cerkev in šolo.«
Tako se v Ameriki ustanavljajo novo župnije.
Prvi kopalci v Savi
Tomačevo, 8. maja 1929.
Kopalna sezona je otvorjena. Že pred dnevi je bilo opaziti ob Savi v Tomačevem prve kopalce iz Ljubljane, ki jih je sedaj vsak dan več. V deroči tok Save jih sicer še ne mika, ker je tam voda premrzla, pač pa veselo brodijo in plavajo po stranskih kotanjah in plitvejših mestih. Zaenkrat gre tem zgodnjim obiskovalcem Save bolj za solnčenje na kamenitem produ, kot za osvežujočo kopelj. Med prvimi kopalci so bili kajpa moški, ker so v splošnem jx>gumnejši in bolj utrjeni od žensk. Včeraj pa sta se pojavili na Savi tudi dve ženski, ki sta sicer šli do kolen v vodo, a sta se nenadoma premislili in se zadovoljili samo s solnčno kopeljo.
Pri tej priliki moramo omeniti žalostno okol-nost, da se nekateri izletniki, ki prihajajo k Savi, vedejo zelo nedostojno, v nekaterih primerih naravnost pohujšljivo. Izletnikom bi bilo tudi priporočati, naj bodo skrajno previdni glede ognja in naj ne mečejo tlečih ogorkov svaljčic in cigar v suho travo, ker bi utegnili po neprevidnosti zanetiti požar in povzročiti občutno škodo.
Na konici
NOŽA
v malo vo ie po iedi prašek
MAGNA
pospešuje PREBAVO — urejuje STOLICO
od-straniuje takoj
zdravi
odvisno želodčno kislino gorečico
bljuvanje - vzdihovanje - slab duh iz ust in želodca;
že'odčni in črevesni fure v želod u, hemeroide, bolezni na jetrih
katar,
V lekarnah in drogerijah 1 zavoj z navodilom Din 4-
„Kako dobre so bite klobase"
Ježica, 8. maja.
Zadnjič enkrat je bilo par malih deklic v neki vasi naše občine tako prestrašenih, da so se skrivale pred orožniki, ki so jih iskali. Končno so ' starši izvlekli mlade paglavke iz skrivališč in pri-| čelo se je med jokom in trepetom zasliševanje:
»No, Danica, kako je bilo ono nedeljo pri j :>Jožetu« na Jezici? Koliko vas je bilo? Koliko 1 ste pojedle in popile? Kdo je plačal »ceho«?<
»Pet nas je bito. Vsaka jo pojedla meseno klobaso, en kruh in popila pokalico. Oh, kako dobre so bile klobase! Računa je bilo 32 Din in vse pošteno plačano.«
»Pa je gostiteljici še kaj denarja ostalo?«
>0 ja, imela je še polno pest kovačev. Oh, da bi jaz imela toliko denarja!«
Zgodba je pa ta-le: Pri nekem posestniku Je služilo 11 letno dekletce. Revica je olrok nesreče, razorauih vojnih časov, ko je bil mož v vojni, a žena sama doma. Tako je prišla deklica na svet, že ob rojstvu v spodtiko ljudem. Otrok je zrastel pri tujih ljudeh, ki niso mogli nadomestiti matere in očeta. Vsem drugim pa je postala v spodtiko. Dekletce si je zaželelo dobrin, ki so jih deležni samo tisti, ki imajo denar. Pa je zlezla, ko ni bilo gospodarjevih nikogar doma, skozi okno, vzela denar in si kupovala sladčice. Neke nedeljo je povabila celo družbo otrok v gostilno, kjer so se gostili. Takrat je zmanjkalo gospodarju 000 Din in je prišel na sled. da jemlje denar dekletce.
Zgoraj omenjena slika je ena izmed tisočev rak-ran na telesu našega naroda. I11 sedaj se pra-šajmo: Kdo ima na vesli otroka in njegov zločin?
Nočni gost na Borzi dela
Vlomilčeva smola.
Ljubljana, 8. maja 1929.
V torek jioiioči je dobila ljubljanska borza dela nenavaden obisk, prvi te vrste, odkar ta ustanova obstoji. Z dvorišča Delavske zbornice se je neznan zlikovec vzpel na straniščno okno borze dela, ki jc nekaj nad dva metra od tal. Okno je bilo odprto, kar je jx)djetnega vlomilca zafieljalo, da se je odločil za to jx>t v borzni urad. Iz stranišča je krenil na hodnik, kjer pa je naletel na zaklenjena steklena vrata. Že je bil odluščil kit, da bi odstranil šipo iz vrat, kar je opazil, da tiči na notranji strani ključ v ključavnici. Natrl jc šipo blizu ključavnice, da je mogel z roko skozi in odkleniti vrata. V uradne prostore je prišel docela neovirano, ker so bila vrata nezaklenjena. V.omilec se je spravil kar na vse mize zaporedoma, nasilno odpiral zaklenjene predale in iskal plena. Nezaklenjenih predalov se ni dotaknil. Ker ni našel v prvi sobi zaželjenega plena, se jc odpravil v šefovo pisarno. Tudi tu je vlomil v zaklenjene predale in ogorčeno razmetal jx)pisane papirje, na katerih so bile same številke. Razočaran je nato odšel v moško čakalnico in skočil od tam skozi okno na ulico. Po raznih nezaklenjenih predalih so bili manjši zneski denarja, ki ga tat ni iztaknil. V skriti blagajni pa je bilo 3890.50 Din gotovine, za katero bi se bil vlomilec brez dvoma obliznil, če bi mu bila prišla v roke. Tako je pa odnesel zgolj smolo, a na šefovi mizi zapustil tako jasne sledove prstnih odtiskov, da mu bo radi tega nemara šc nerodna predla. Vlom je prvi opazil danes zjutraj uradni sluga, ki je prišel čistit pisarne. Obvestil jc telefonično policijo, nakar so prišli trije detektivi in si ogledali sledove, ki jih je bil pustil vlomilec.
Kopališče Ofelciienfrerg
Avstrija, Štajerska
Sloviti zdravilni vrelci, moderne zdraviliške naprave. — Odlični zdravilni uspehi pri
katarih, astmi, emphystmu, boleznih srca
Najlepše okrevališče! Zahtevajte prospekt!

Ostale vesti
*k Akademija J. O. Z. v Ljubljani (vršila se bo v soboto, dne 18. maja t. 1., ob pol 9 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona). Kdor hoče dobiti vpogled v orlovsko delo na polju telesne vzgoje, naj nikar ne zamudi prilike. Na sporedu so proste, ritmične in simbolične vaje, orodna telovadba in ljudski plesi. Slovenke nastopijo z rajanjem »pod lipo«, Hrvati pa bodo plesali svoja narodna kola.
■k V Prago! Veliko jih je še, ki se nameravajo udeležiti orlovskih dni v Pragi; prijavili pa se še vedno niso in odlašajo S prijavo od dne do dne. Da bo potovanje dobro pripravljeno in za vse udobno, je potrebno, da vemo končno število vseh udeležencev. Zato prosimo vse one, ki se nam hočejo pridružiti, da vpošljejo nemudoma svojo prijavo na naslov: Jugoslovanska Orlovska Zveza, Ljudski dom, Ljubljana. Sprejemamo še prijave za III. razred in za II razred s stanovanjem v konviktu. Po 1. juniju 1929 ne sprejmemo nobenih prijav več. Torej odločite se in se prijavite! Potrebna pojasnila dobite v časopisih ali pa se vam na željo sporočijo. — Pripravljalni odbor.
•k Povodom najvišjega odlikovanja ljubljanske univerze je poslala tudi ljubljanska Glasbena Matica Nj. Vel. kralju zahvalno brzojavko. Nato je dobil predsednik Glasbene Matice od ministra dvora sledečo zahvalo: •Gospod predsednik! Nj. Vel kralj je blagovolil odrediti, da Vam sporočim njegovo srčno zahvalo za izjavo udanostr katero ste poslali prilikom odlikovanja ljubljanske univerze. — Minister dvora D. Jeftič.«
ir Občinski odbor mestne občine Radeče je podal Nj. Vel. kralju zahvalno brzojavko, ker je dovolil ljubljanski univerzi, da nosi ajegovo ime
* Dar Nj. Vel. kralja svojemu rojstnemu mestu. Nj. Vel. kralj Aleksander je daroval svojemu rojstnemu mestu Cetinju lastni portret, ki je bil dne 6. t. m. na slavnosten način odkrit S slavnosti je bila odposlana Nj. Vel. udanostna brzojavka kraljevih vojakov.
•k Izplačilo in prevoz na draveljskem predkoiodvoru. Po vztrajnem prizadevanju našega bivšega poslanca g. Smodeja se je izvršilo že lansko leto povoljno izplačilo odkupnine za zemljo, ki je bila odvzeta med vojno mnogim draveljskim posestnikom za zgradbo predkolodvora v Dravljah. Letos pa se je po naklonjenosti železniškega ministra g. dr. Antona Korošca zgradil in otvoril tako željeni prevoz na občinski poti čez železniško
•k Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna .Franz-Josef«-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preiskusili »Franz-Josef«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
progo na draveljskem predkoiodvoru. Za ta čin se prizadeti obema gospodoma iskreno zahvaljujemo. Pohvaliti moramo tudi železniško direkcijo in njeno progovno sekcijo, kakor tudi podrejeno osobje in se jim zahvaliti za vestno in pospešeno izvršitev poverjenih jim poslov
•k Kongres Zveze bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije so bo vršil v Ljubljani v dneh od 18. do 20. t. m. Na kongres bodo prišli zastopniki organizacij baučnili uradnikov iz vse države, pričakujejo pa tudi gostov iz inozemstva. Zveza naproša javnost, da poskrbi za kar najprijetnejše bivanje tujih udeležencev kongresa v slovenski prestoJici.
•k Delo jugoslovanske-italijanske mešane komisije. Dne 7. t. m. je pričela poslovati v Kaši vu italljansko-jugoslovanska mešana komisija, ki bo glasom nettunskih konvencij določila mejo obmejne cone, kjer bo prebivalstvo uživalo ugodnosti, predvidene v teh konvencijah. Te ugodnosti obstoje predvsem v prostem uvozu in izvozu živil. Nadalje bo komisija določila, na katerih mestih bo dovoljen prehod meje za osebni in tovorni promet, kar je važno zlasli za posestnike, ki imajo svoja zemljišča onstran meje.
k Čas št. 7, ki bi moral iziti 20. aprila, te je zaradi tehničnih zaprek zakasnil; izide pa te dni.
k Prijave za romanje na Trsat se prihodnji teden zaključijo! Kdor se še ni odločil, pa želi o Binkoštih na Trsat in otok Krk, naj zdaj nikar več ne odlaša, sicer bo ostal — doma! Podrobna pojasnila da i brezplačno Sveta vojska \ Ljubljani.
•k Pravilnik i zamejičevanje katastrskih občin je izšel \ Uradnem listu št. 48 od 8. maju.
•k V zahvali rodbine Polach je v včerajšnjem listu neljubi tehniški pomoti izostalo ime pevskega /bora Glasbene Matice« pod vodstvom gosp. Z. Prelovca.
■k Za binkoštni izlet na Koroško je še nekaj mest prostih Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj sjx>roči Prosvetni zvezi svoj naslov in pošlje potni list do sobote, dne 11. t. m.
•k Razkrinkana organizacija tihotapcev.
V	Starem Kašlelu v Dalmaciji so finančni stražniki te dni odkrili organizirano družbo tihotapcev hercegovinskega tobaka na debelo. Na kolodvoru so našli oblastni organi veliko skladišče hercegovinskega tobaka. Organizacija je tihoiapila tobak v Zagreb, kjer se je razprodajal Preiskava v tej novi tihotapski zadevi obeta baje zanimiva razkritja.
k Jauransko morje in dalmatinska obal
je cilj mnogih izletnikov v bodočem poletju. Izlet na turistovskeni parniku od Sušaka do Kotorja in nazaj bo 31 julija do 6. avgusta Izletniki bodo obiskali najbolj znamenite kraje v Hrvatskem Pri-morju in Dalmaciji. Skupino bo spremljal stro-kovno-naobražen voditelj. Vožnja, hrana in stanovanje od Sušaka do Kotorja in nazaj na Sušak stane 1400 Din za osebo, in to II. razred. Priglase za izlet sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 do 13. julija.
•k Vreme. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 763-1. termometer maksimum 22.0" C, minimum 10.0" C; v Mariboru: bar. 2(52.2, termometer maks. 23.0° C. min. 11.0° C; v Zagrebu: bar. 702.9, term. maks. 25 0" C. min. 13.0" C; v Belgradu: bar. 763.0. term. maks. 27.0» C, min. 12.0» C; v Skopi ju: bar. 702.8, term. maks. 28 0» C, min. 9.0° C; v Splitu: bar. 763.2, term. maks, 23.0" C, min. 15.0° G.
V	vseh navedenih krajih ie bilo mirno vreme, v Mariboru in Zagrebu ' nekoliko oblačno, drii^od lepo jasno.
■k kubična računica za rezan in tesan les sestavil Mirko Logar. Poleg že naznanjene kobične raeunice za okrogel les je izšla pravkar tudi razpredelnica /.a rezan iu tesan les, ki se odlikuje s tem, da pokaže rezultate v ku-biinili čevljih: izračunana je kubična vsebina za vs ko število tramov. Ta izredno praktična kubična računica velja 50 Din. Oba dela skupaj vezana t. j. kubična računica za okrogel, rezan in tesan les |>a veljata 45 Din. Kdor hoče imeti vezan prak;ičen kubičen računar za
vse potrebne mere in zu vsako število hlodov in tramov, naj si torej nabavi to ručunico, ki jo je sestavil Mirko Logur. Za vsakega, ki les prodaja ali kupuje, je knjiga uujno potrebna;
ima tudi zelo praktično žepno obliko. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Lj Ijani.
igo ub-
'ti/.MV/M.oa&ii
•k Klub ljubiteljev ptičarjev poziva vnovič svoje člane, naj takoj prijavijo svoje vpisane lise za binkoštno razstavo. Lastnike |isov opozarja klub da bodo priznani najboljšemu psu iKisame/.uili glavnih pasem n. pr. nemškemu kratkodlakarju. nemškemu resavcu. nemškemu dolgodlakar ju, pointerju, seterju, co-cker- spanielu in- springer- spnnielu naslovi ■zmagovalec Jugoslavije«. Razveu tega dobi vsak zmagovalce še dragoceno častno darilo kluba. Razven tega dobi vsak zmagovalec še dragoceno častno darilo kluba. Takojšnje prijave naj st- pošljejo na naslov Anton Schuster, Ljubljana, Mestni trg 25 ali pa Poslovalnici razstavnega odbora, Miklošičeva cesta 20. Tel. 2779.
•k Na binkoštni razstavi psov bo razstavljenih tudi nekaj prav lepili Cocker-spauielov. Ta lična živalica je splošno znana, malokdo pa ve, du je ta navidez le za igračkanje sposobni psiček izredno uporaben za lov. Domovina Co-cker-spaniela je Anglija, kjer pa je postal luksuzen psiček, ki ga imajo angleški aristo-kratje za okras svojih razkošno opremljenih salonov. Tudi naša kraljica i"- nrecej.šnjo število teh ljubkih živalic. Coc- ianiel je postal šele v rokah nemških kiiu ov zopet oni lovski pes par excellence, za katerega ima že po svojem temperamentu in po svojih telesnih sposobnostih vse pogoje. Dočim ga porabljajo Angleži največ za lov na fazane in kunce, ga uporabljajo Nemci kot uporabnostnega psa, ki je dorastel vsem panogam malega lova. Ta pes je neprekosljiv v šarjenju po goščavah in v vodovju, zaraslem /. bičjeni. Rnvnotako je prvovrsten pri delu po sledi obstreljene divjačine ter pri iskanju in donašanjii jerebic. Pri tem pa je treba poudariti njegovo lieutrud-ljivost, hitrost, izboren nos in njegov živahen temperament, ki omogoča njegovo uporabo tudi v loviščih, ki niso bogata na divjačini. Čc omenimo, da nese ta psiček, ki je visok največ 41 cm in tehta 7—10 kg. zajca, ki je težak 4 do 5 kg, potem je s tem dovolj označena njegova porabnost. Jugoslovenski lovci poznajo žal še premalo tega psa. Ogleda jo naj si ga pri binkoštni razstavi.
~k Razstavni odbor za prireditev bin-koštne razstave psov v Ljubljani je podaljšal termin za prijavo psov do 11. t. m. ob 18. Kdor torej doslej še ni prijavil svojih psov, naj to nemudoma stori, ker je tako v interesu razstave kakor ludi vsakega posameznega razstavljalca, da bodo razstavljeni psi točno navedeni v razstavnem katalogu. Prijavljenih je že mnogo prvovrstnih psov, med niimi tudi neka i inozemskih. Razstavni odbor podaljšuje prijavni termin zaradi teaa. ker še doslej ni dobil rešene svoje prošnje za dovolitev popustov pri prevozu razstavljenih živali, razstavijalcev in obiskovalcev. Zamudniki naj torej izkoristijo podaljšanje termina in pošljejo prijave na Poslovalnico razstavnega odbora v Ljubljani. Miklošičeva cesta 20, tel. 2779.
■k Vsaka Slovenka mora imeti »Slovensko dekle«. V enem mesecu je bilo te knjige prodane nad 700 izvodov! To pove več kot vsako hvalisanje! Stane broš. 12. vez. ?0 Din in se naroča pri Brezalkoholni produkciji v Ljubljani št. 10. Kdor pošlje denar (lahko tudi v znamkah) naprej, io dobi poštnine prostol Naročite takoj, da ne boste pozabili I
*	TRAJNO KODRANJE in BARVANJE LAS, izpopolnjeno z garantirano trajnostjo, samo v dam-skem salonu E. M A RES, MARIBOR, Gosposka 27.
•k OPOZARJAMO na današnji oglas tvrdke GUSTIN.
•k AN KER ^-policc. Posestnike starih »An-ker*-polic opozarjamo, da je mogoče slare police prav ugodno konvertirati. Pojasnila daje tukajšnja podruinica, Kralja Petra trg 8.
★	OBISKOVALCI ROGAŠKE SLATINE se opozarjajo na »Obiivski dom- v bližini kolodvora s 40, dobro opremljenimi sobami, katerih cene so od 20 do 70 Din. V pred- in posezoni 33% popusta.
-M- LEP SPOMIN na birmo je dobra ura, zlatnina, ki jo kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
it URE 7jA BIRMO najceneje Slavko Rus, Dunajska cesta 9.
Zobozdravnik
dr. Avgust Schweiger
Prešernova ulica št. 52
radi dopusta ne ordiniro
od 9. do 21. maja 1929.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Dnevno in nočno službo vršita: Piccoli na Dunajski cesti, Bakarčič ua Sv. Jakoba trgu. — V noči na soboto: Eahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
#
Pepca le dobila služb o
Na skrajnem koncu predmestja stanujeta Pepca in njena mati. Ni velika soba, kjer imatu nameščeno svoje borno pohištvo, ampak svetla je, polna solnca, bleščeče snažnosti in ponižne skromnosti.
Pepeina mati je že dolgu časa vdova, ki uživa majhno pokojnino za pokojnim možem. Če bi nc bii Pepci umrl oče prezgodaj, bi bila postala učiteljica, I »ar bi bila zelo rada. Z majhno pokojnino pa vdova ni mogla šolati svoje edinke iu jo je dala izučiti za modislko. Tako je Pepca postala namesto učiteljice modistka ter se navsezadnje morala sprijazniti tudi s tem.
Izučila se je za modistko in ko je prejela učno spričevalo, je postala brezposelna. To je bilo še pred Božičem. Srčno je želela Pepca, da bi mater presenetila za praznike s kakim lepim darilom. Mnogo poti je napravila, da bi dobila službo, da bi zaslužila in mogla sebi in materi olajšati življenje. Ni se ji posrečilo. Dan na dan se je vračala domov iz mesta s potrtim srcem in žalostno dušo. Božični prazniki so Pepci minuli v nadi, da bodo velikonočni lepši.
Ali tudi Velika noč je minula, iie da bi Pepca imela službo.
Star gospod, upokojeni državni uradnik stanuje tam v bližini in vsak dan čita časopise. Svetoval je Pepci, naj išče med malimi oglasi ponujene službe. Več tednov je Pepca nato vsak dan iskala med oglasi kako primerno službo in ko jo naletela na »modistko«, je brž hitela na označeni naslov. Navadno pa je prišla prepozno, ker je bilo mesto že oddano.
Oni dan pa ... Nekdo je v »Slovenčevih« malih oglasih iskal modistko. Pepca je izstrigla oglas iu se napotila Z utripajočim srcem je vstopila v trgovino z ženskimi klobuki in plaho vprašala po lastnici trgovine.
»Čitala sem vaš oglas, v katerem iščete modistko. Če mesto še ni oddano, bi prosila, ako...«
»Nobene še uisem sprejela, dasi je bilo od osmih pa do sedaj, ko je ura deset, že 12 modistk pri meni. Kje ste bili nazadnje zaposleni?
»Začetnica sem, gospa.«
»Kje ste se izučili?«
Pepca je povedala.
»Kako pa drugače z vami? Kolike -" Oari?«
»Osemnajst let.<
»Kje stanujete?«
»Pri materi.«
»Kje je vaša mati?«
»Vdova po železničarju.«
RaiToemtinaciJsko termalno kopališče DOLEI\)SKE TOPLICE
(Toplice pri Novem mestu) bo edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rhenmatizmu, neuralirijali, ženskih boleznih i.t.U. — Kopališčne uanrave so vseskozi neposredno n« izvirkih. - Sezona od 1, maja do 30. septembra,— Železniška postaja Straia-Toplice, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cene znižane, posebno v pred- iu po se/.oni.
I. Bunin:
Glas tajinstvenega
Nepoznano, oddaljeno in preteče, vabi človeka od najmlajših let. Izmed pravljic, katere sem poslušal kot otrok, so mi bile najdražje oue, ki so pripovedovale o izrednem in čudnem: V neki deželi, v nepoznanem carstvu, v trikrat devetem kraljestvu .. Onstran gora in dolin, onstran sinjega morja ... Car-Devica, Modra Vasilisa ...« Ruski prevod Don Kihota«, po katerem sem se naučil citati, slike v tej knjigi so me popolnoma zmešale. Sanjal sem o gradovih, utrjenih stenah in stolpih, oklepih in mečih, dvobojih in bitkah. Mravljinci so mi lazili po hrbtu, če sem mislil na viteški udarec z mečem po pleču klečečega mladeniča z razpuščenimi lasmi. Obiskal sem tekom svojega življenja tnalodane vse znamenite viteške gradove v Evropi in sem se večkrat čudil: kako sem si mogel, kakor navadni deček na deželi, na kmetih, tako točno predočiti nekdanje viteško življenje? Bil sem celo vnet katolik. Še danes pomenijo za me atenska Akropola, Baalbek, Tebe, Pestum, carigrajska sveta Sofija in celo stare cerkve po ruskih kremljih neizmerno manj kakor gotske stolnice. Kako so me pretresle orgle, ko sem prvič (v mladeniških letih) vstopil v katoliško cerkev, dasi je bila to zgolj skromna cerkvica v Vitebsku. Zdelo se mi je takrat, da ni na zemlji bolj divnih glasov kakor to grozno, škrtajoče. votlo grmenje,
1 Aprila f. L je izšel v Parizu roman Življenje Arsenjeva« Biinina. lega največjega živečega ruskega pisatelja. Pomeni višek njegovega ustvarjenja iu nedvomno največji dogodek v ruski književnosti zadnjih desetletij. Po svoji globini se lahko ^iTjorjo Tonli 7. »Otroškimi leti Leva Tolstega, a predočuje nam razen osebne rasti ludi dragoceno porajanje svetovnega nazora. Prinašamo odlomek, ki je značilen za versko ruvstvovanje avtorja kot neločljiv del ruskega kulturnega razvoja.
sredi katerega kljub vsemu kličejo in slavo-slovijo v odprtih nebesih angeljski glasovi...
Don Kihotu sc sledili morje, križarke, Robinson, oceanski in tropski svet. Slike v Robinsonu in veliki orumeneli zemljevid zemeljske oble z neizmerno praznino južnega morja in pikami polinezijskih otokov so me očarali za vse življenje. Ozki čolni, nagi ljudje z loki in sulicami, velikansko izrezljano perje orjaških palm in preprosta koča v njih senci —vse sem občutil kakor svoje, znano, kot da bi šele včeraj zapustil to kočo, še včeraj sedel poleg nje sredi rajske tišine zaspanega in sijajnega tropskega popoldneva, sredi nepremičnega pripeka. Koliko sladkih in pestrih sanj, koliko pristnega doinotožja sem doživel ob teh slikah! Pierre Loti pripoveduje o »čarobnem in razburljivem« vtisu, ki ga je imela nanj beseda »kolonije; v otroških letih. Toda Loti piše: »Marsikatere stvari so spominjale malo Tončko na kolonije: papiga, zbirke školjk in žuželk. Na podstrešju so ležale ko-žuhovine nekih zveri, čudne vreče, zaboji z ohranjenimi naslovi antilskih mest). Kaj slič-nega pa sem imel jaz v svoji vasi sredi ruske ravnine? In vendar sem se tako izredno mogočno spomnil vseh teh stvari, da -eni moral ugotoviti mnogo pozneje pri potovanju v Esipt in Nubijo: da, da. res je vse natančno tako, kakor sem si to prvič predstavljal pred tridesetimi leti!
Kolonije! Poznal sem zgolj kolonialno blago v edini trgovini bližnjega mesteca: cimet, s katerim so pripravljali paslio (velikonočno jed iz skute in smetane) in pretirano sladke, črne. bleščeče rožiče, ki so se dobivali na božičnem sejmu. Najvišji sijaj sem videl — v cerkvi. Moje oko je bilo vajeno zgolj žita na polju, trave, bližnic, s kolomazom prepojenih
i..—	i -	.....,—	1...X 1:1.—
ivmeCiMil iwjtrn.it'.. '.aivnjenm i\u. iiimiviii vu-
kelj, srajc iz debelega domačega platna. Moje uho je bilo vajeno tišine, žvrgolenja škrjan-ikov, kokodakanja in piskanja v komiku. Glo-
boka kupola s sivolasim, mogočnim Zebaotom, ki je razprostiral dlani vrh vijoličastih kepa-stih oblakov in svojih vihrajočih valovitih oblek, svete podobe v zlatih okvirjih, kakor svetla, zlata grmada vroče plapolajoče tenke voščene sveče, masne obleke, vzvišeni in samo napolumljivi svečani molitveni jezik, dišeče kadilo, ki se je dvigalo iz rožljajoče srebrne kadilnice — vse se mi je dozdevalo kraljevsko, razkošno, praznično in je veličastno
navduševalo moje srce ...
* * *
Potem sem bil sprejet v gimnazijo, in oče z materjo sta me zapuščala skoro v.sako soboto, ker sta morala i/, mesta v graščino. Samo ta dan sem mogel l ečer k bdeniju v malo cerkvico Povzdiga sv. Križa, najbližjo gimnazijo, v eni izmed obrečnih malih ulic.
Bože ti moj, kako so mi ostali v spominu oni tihi in žalostni večeri koncem jeseni, ko sem stal pod mrkimi, nizkimi oboki te cerkvice! Navadno smo prišli mi, gimnazijci, veliko poprej in čakali v napeti tišini pa temi na začetek službe. Razen nas ni nikogar v cerkvi — samo po kotih klečijo temne postave maloštevilnih starih ženic. Ni slišati nobenega glasu razen njih vročega molitvenega šepetanja in rahlega prasketanja redkih sveč pt; lučk pred oltarjem. Somrak je vedno bolj gost. Sinjimi v ozkih oknih je vedno bolj li-lasta in žalostna: tam umira večer. Zdajci se razlegajo mehki koraki duhovnikov, ki v toplih oblekah in globokih galošah korakajo v oltar. A tišina in pričakovanje traja še dolgo potem. V oltarju, onstran z rdečo svilo zagrnjenih carskih vrat se vršijo neke skriv-nosttie priprave. Ko se odprejo •— lo učinkuje vedno nekam nepričakovano preteče — še dolgo in brez besed kadijo Prestolu, dokler ne- stopi naposled ven dijakon s pulglasiio-sveČanlm pozivom: Vozstanitel«, dokler mu ne odgovori i/, globine oltarja ponižen in žalosten poČelni glas: .Slava svjaioj i jedino-
suščnej, i životvorjaščej, i nerazdelnoj Trojice« — ter pokrije ta glas tiha in ubrana zbo-rova glasba: »Ami-inj...«
Kako me vse to razburja! Sicer sem še deček, podraslič, a za vse to sem dovzeten od svojega rojstva. Tekom zadnjih let sem tolikokrat doživel to pričakovanje in napeto tišino pred začetkom bdenija, tolikokrat sem poslušal le besede in ^aininj«, ki jim vedno sledi ler jih pokriva, da je vse to postalo nekako del moje duše. Zdaj že vnaprej pozna vsako besedo službe božje in se na vse odziva s podvojeno, prisrčno, sorodno pripravljenostjo. »Slava svjatej, jedinosuščnej« — čim zaslišim ta znani, ljubi glas, ki slabotno prileti iz oltarja, y.e preleti vse moje telo sladek trepet in stojim potem kakor zaračan do samega konca.
»Priidite pokloimsja, priidite poklouim-sja« — »Blagoslovi, duše moja, Gospoda- , slišim jaz medtem, ko župnik, pred katerim koraka dijakon s svetilnikom, tiho bodi po vsej cerkvi, se priklanja svetim podobam in jo v molku napolnjuje z dišečim kadilom. Solze mi pi ivrejo v oči, ker trdno vem, da ni in ne mora biti ničesar prek rasneišega in višjega od tega na zemlji. Naj trdijo nekateri, slabo obriti dijaki starejših razredov, da sploh ni Boga. Na svetu ni ničesar boljšega od tega, kar doživljam sedaj, ko poslušam glas duhovnika, petje in gledam zdaj rdeče lučke z medlo zlatim ozadjem starinskega ikonostasa, zdaj svetega božjega viteza, blagovernega kneza Aleksandra Nevskega, ki je naslikan v naravni velikosti, v popolni vojni opremi, čeladi in oklepu na pozlačenem stebru poleg mene. S krščanskim trepetom si je spoštljivo pritisnil roko na prsa in dviga v nebesa grozne pa pobožne oči...
A sveti inlsterij gre vedno naprej. Carska vrata se odpirajo in zapirajo, da spominjajo zdaj na našo ločitev od izgubljenega raja, zdaj na lo, da ga zopet vidimo, Čitajo se divne sve-tilniške molitve, izraz žalostne zavesti naše ze-
Med. Univ.
Dr. Ivo Bafžel)
specijulist za kožne in spolne bolezni je začel
orciinlrati rta Miklošičevi cesti št. 7
(paluča Vzajemne posojilnice) od 10— 12'/2 in od 2'/,—4 (Zdravljenje kožnih bolezni z rentgen žarki)
»Dobro. Na prvi pogled ni i ugajate. Pustite Jcnjižieo tu iu pridite jutri lia delo. Štirinajst dni boste na poskušnji. Ta čas boni poizvedeln, če se morem v vsakem oziru zanesli na vas. Šest 1110-distk imam, sama dobra, poštena dekleta, ker drugačnih ne moreni sprejemati. Glede zaslužka vam bom povedala potem, ko boste pokazali, kakšnega dela ste zmožni. Na svidenje!
Tako je Pepca dobila službo in jo ima še sedaj, ker je dobro opravila skušnjo in ker se je njena delodajalka tudi prepričala, da je Pepca dobro in pošteno, a ubogo dekle.
Pastirček
Ljubljana, 8. maja.
Oni dan me je zaneslo v prav posebno mrtvašnico, ki se ji pravi mestna klavnica. Ravno senianji dan je bil in živine je bilo na »placu« nič koliko. In ob takem času marsikateri živini huda prede, posebno 3e, če je količkaj mršava, da ji rebra štrle kot »lojternice« pri vozu. Seveda ni s tem rečeno, da Ljubljančani samo mršavp živino jemo. Tako sklepanje bi bilo napak. Zakaj videl sem z lastnimi očmi vola, ki je bil tolik, da bi bilo treba samo še enega takega nanj postaviti, pa bi prav lahko z jezikom obračal »tu velike kazalce na grajskem stolpu, seveda, če bi se hotel grajski stolp le toliko ponižati. V klavnico sem šel, pa je že tako hotelo, da sem zagledal kar prec prav Helen prizor. Itdečeličen fant, tako pri štirinajstih letih, je gnal naravnost proti klavnici čredo ovac, ki sta jim na-čeljevala oven in kozel. Kakih deset korakov pred klavnico čreda naenkrat zrevoltira: ne naprej, ne nazaj! Kot na povelje je obstalo vse. Fant v zadregi, priganja, tolče: nič! Nazadnje se je pa le izkazalo, komu prej zleze strah v pete: kozel se obrne in — nazajt Fant seveda za njim, ampak pozabil je ukazati ostalim: mirno! Vse se je obrnilo nazaj. Po dolgem dirkanju, kakršnega vsak dan uradno izvršujejo pastirčki na gmajni, se je fantu posrečilo, da je svojo čredico uredil in počasi porival naprej. Tik pred vrati pa ovce z voditelji stopile zopet v štrajk. Ni kazalo seveda drugega kol to, da sem se po dolgili letih spet vživel v leta svojega pastirovanja in tako se je posrečilo, da sva čredo zavlekla viribus unitis v klavnico, kjer jih je takoj prevzel mlad mesarski poba. Takrat pa, da bi vi videli fanta! Udrle so se mu po zardelih licih solze, ki so mu lezle prav v usta, da si jih je moral B rokavom brisati. Še enkrat je prav milo pogledat Evojo živino, nato pa ušk! ven, kakor da bi 11111 za petami gorelo. S čredo je potem prav nakratko obračunal mesarski nož.
0 Kolektivna razstava R. Jakopiča bo
trajala lo Se nekaj dni. Zbrana so na tej razstavi prvič in skoraj gotovo tudi zadnjič najznačilnejša dela iz njegove mladostne dobo do danes, ltaz-stava se preseli prihodnji mesec v Zagreb. Omogočeno je vsakemu, ki ima dobro voljo, da si jo ogleda, ker, kdor je revež in nima gmotnih sredstev, jo lahko obišče brezplačno. Seveda, kdor jo srečnejši od leh in razpolaga z denarjem, temu ni nikakor zabranjeno, da plača več, kol je določena vstopnina.
O Francosko predavanje na univerzi. Pod pokroviteljstvom Francoskega instituta v Ljubljani so bo vršilo v soboto, 11. maja, ob pol sedmih zvečer v slavnostni univerzitetni dvorani predavanje g. prof. Reya s skioptičninii slikami o predmetu: »Le sentiment de l'anti([uite dans l'art Jran^ais (Le Lyrisme)<'. Opozarjamo, da je g. profesor Rey, ravnatelj arheoloških izkopnin v Albaniji, odličen znanstvenik in da je njemu pripisovati mnogo važnih izaiajdb, ki so vzbudile pozornost med omikanim svetom. Člani in prijatelji Francoskega instituta in francoske kulturo so
Birmanske oblekce
v vseli velikostih po zelo nizkih cenah dobite edinole pri tvrdki BELIHAR & VELE-PIČ, Ljubblj.M estnitrgl 3. Oglejte si zalogo!
iskreno povabljeni, du prisostvujejo lemu predavanju
(o Poročil se je g. Franc Mayr, natakar v ■ IJnionu , z g«o. Marijo 1'ipp, trgovko s sadjem, hčerko železu, pod uradnika g. Ivana Pippa. Bilo srečno!
0 Filozofi! Danes z vlakom ob IK pride 00 zagrebških filozofov. Udeležijo se polnoš %'iliio sprejema na kolodvoru. — Odbor DSFF.
© IJpravu Narodnega gledališču v Ljubljani vljudno vabi vse člane Narodnega gledališča, du se udeleže pogreba umrlega člana orkestra g. Frana Kali n e. Pogreb se vrši danes popoldne ob 5 i z mrtvašnice splošne bolnice nu pokopališče k Sv. križu.
0 Zgradba Trgovskega doma. Prejšnji teden so pričeli delavci na oglu Simon Gregorčičeve in Bleivveisove cesto kopati temelj za zgradbo novega Trgovskega doma. Delo dokaj naglo napreduje in bodo delavci že tc dni začeli zidati temelj. Zgradbo vodi stavbna Ivrdka Miroslav Zupan.
© Dostop v novo mestno hišo na Poljanski cesti je brezpogojno vsakomur prepovedan. Izjemna dovoljenja za o^led hiše lahko izda le župan.
0 Maša na Rožniku. Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev vabi vse člane in prijatelje za 12. maj ob desetih k sv. maši na Rožnik. — Odbor.
© Z živilskega trga. Na včerajšnjem živilskem trgu je bilo mnogo prometa. £e nekaj dni dovažajo okoliške kmetice na lig domačo salalo-berivko, ki uspešno tekmuje z vrtnarsko tako glede kakovosti kot glede cene. Po dinarju merica salate, kolikor je kdo želi. — Za krompir postaja nekoliko stiska, vendar ga je za silo še dobiti po 2 do 2.50 Din kg. Gospodinje se prito-ž.ujejo, da je krompir slab, zmrznjen, nagnit in da ga pride toliko v odpadke, da slane tisto, kar je zdravega do 5 in še več dinarjev kilogram. — Veliko povpraševanje je bilo po semenskem fižolu, ki ga celo na deželi marsikje primanjkuje in hodijo kmetje ponj na ljublianski trg. — Mlečnih izdelkov je bilo na včerajšnjem Irgu več kot druge dneve. Veliko je bilo prodanih peteršiljč-kovili in drugih sajenčkov, ludi cvetličnih. Sedaj je čas vrtne obdelave in to se tudi na trgu pozna. Cena jajcem se je v splošnem ustalila na 1 Din.
© Javna borza dela v Ljubljani. Delo ie na razpolago: moškim: 5 kmečkim hlapcem, -J gozdnim delavcem, (i navadnim delavcem, 11 ze-lezostrugarjeni, 1 stroj, ključavničarju, 2 elektn-karjema, 1 kurjaču, 2 mizarjema, 2 rezbarjema, 2 tkalcema. 1 bakrokollarju, 8 krojačem, 43 zidarjem. I fasad, zidarjem, 31 lesarjem, 2 soboshkar-jeina 2 pomož. delavcema, I boln. strežniku, 7 ■vajencem; ženskam: 1 stenotipistinji, 1 tamburira-rici, 3 delavkam, 2 mlajšima natakaricama, 2 va-
ienkaina.	...... .« .
0 Pred bolnišnico umrla. Iragicen slučaj se je pripetil v Ljubljani v torek zvečer. V Kresnicah ie tri in pol letna posestnikova hčerka Bai-bara Ribič jedla fižol in sicer tako hlastno, da j je ušel drobci, f.žolček v sapnili. Oče n. mogel
drugače pomagati otroku, kot da jc napregel konja in odpeljal otroka v Litijo k zdravniku. Toda zdravnik je spoznal kritičnost položaja, in ker sam ni imel potrebnih inštrumentov za operacijo, je. svetoval, naj gre otrok v ljubljansko bolnišnico. Z nočnim vlakom so odpeljali otroka v Ljubljano in na kolodvoru ga je prevzel rešilni voz ter odpeljal proli bolnišnici. Tik pred bolnišnico je otrok izdihnil v rešilnem vozu. Rešilni voz je otroka nato odpeljal v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
0 Na avtobus je čakal. Delavec France S. je zelo trmast človek. f'akal je na avtobus pred frančiškansko cerkvijo. Pečnikarjev avtobus pa ,-e je vstavil kakih 20 korakov vstran od Franceta.
Prav do mene mora priti! si je mislil France in se. postavil sredi ceste. Avto je res prišel do Franceta, ta pa se ni hotel umakniti in ga je avtobus podrl. K sreči je dobil France le malo kazen za svojo trmo, kajti pri nesreči si je raztrgal le suknjič Lahko pa bi se mu zgodilo seveda še kaj hujšega. France je potem še vedno vztrajal pri svoji trmi in je ovadil šoferja stražniku. Zgodilo pa se bo najbrže, da šofer ne bo nič kaznovan, pač pa bo moral odšteti France nekaj kovačev. — Kaj vse trma stori!
O Pretep v Spodnji Šiški. V noči od torka na sredo so se slepli neki ponočnjaki na Gasilski cesti v Spodnji Šiški. V pretepu je nekdo sunil večkrat z nožem mestnega delavca Luko Dražeta. Luko je prepeljal rešilni avto v bolnišnico, kjer so ga obvezali. Sedaj jc ranjenec že izven nevarnosti.
© Vlom. V tiišo št. 13 na Krakovskem nasipu je v torek vlomil nezndan tat. Vrala je odprt s klanifo, predale v hiši pa z vitrihom. Pobral je 215 Din, nato pa izginil, škodo trpi lastnica hiše Ana Komar.
© Čegava so kolesa. Lani so v Ljubljani pokradli sila koles. Policija pa tudi ni držala križem rok in je polovita precej tatov in nekaterim odvzela kolesa. Lastniki koles so se le v malo slučajih pobrigali za svojo lastnino in so najbrže prepričani, da svojih koles ne bodo videli nikoli več. Sedaj čaka na policiji še vedno kakih deset koles svojih lastnikov. Vsi oni, katerim so bila lani pokradena kolesa, naj si ogledajo zaplenjena kolesa na policiji, morda je med njimi tudi njihovo. Splača se že.
© Zastrupiti sc jc hotelu. 18 letna M. I. s Poljanske ceste je včeraj v opoldanskih urah nu Mir ju potižilu neki bel prašek, nakar se jo zgrudila v silnih želodčnih krčili. Ker je šlo očividno zn zelo nevarno zastrupljen je, je bil poklican rešilni avto, ki je dekle prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno. Vzrok po-
izkušenegu sainouniora ni znan.
*
© FILZ KLOBUKE, domske in moške, kemično čisti in lika tovarna JOS. HE1CU. Izvršitev « 21 urah.
O KEMIČNO SNAZENJE OBLEK. -ŠIMENC, Kolodvorska 8.
Maribor
Kopališče na Fetberfevem otoku
H.
Po načrtu, ki ga je izdelal mestni stavbni urad, se nahaja na zapadnein koncu velikega bazena prostor za solnčenje; en del tega prostora je namenjen sohični kopeli na pesku, drugi pa soh.ceiiju na >spričnah«. Severno cd malega bazena sc bo razprostiralo prostrano igrišče za deco. Predno bodo mogli otroci na igrišče, pojdejo se pod prhe Na južnem delu tega velikega bazenskega kompleksa pa bo ogromen prostor za športnike; tukaj se bode, uveljavljali šjjortniki v vseh športnih panogah. Prostor bo prirejen za dirke vseh vrst. ravno tako pa tudi za posamezne zimskošportne panoge.
To je le v glavnih (»tezah načrt, po katerem se namerava gradili kopališče na Felberjevem otoku. Celokupen proračun se predvideva na dva in pol milijona dinarjev tako, da sc bo kopahscc gradilo v dveh etapah. Tudi je gradbeni program zamišljen v takem okviru, da sc bo kopališče v bodočih letih lahko spopolujevalo v nadaljnih etapah.
V najtesnejši zvezi z gradnjo kopališča na Felberjevem otoku pa je cel kompleks drugih vprašanj Predvsem dovoz kopalcev iz notranjost: mesta k otoku; ni bistvo vprašanja v samem dovozu, ampak v čim cenejšem in hitrejšem dovozu, ludi se lii storjen končnovcljaven sklep glede lega, ali naj sc zgradi od obrežja do otoka brv ali most, a i pa naj zaenkrat zadostuje prevažanje kopalne publike z brodom. In ravno tako še ne obstoja prav nobeden načrt, ki bi sc opiral na prevažanje kopalcev 7 desnega (stiideuiškega) brega ua Felberjev otok. Saj jc čisto gotovo, da bodo ludi Studenčani prihajali na Fclberjev otok v goste.
Zdi se pa, da vsa ta vjjrašanja zaenkrat še niso aktualna, ker so dela za gradnjo šele razpisana in ker s kopališčem na Felberjevem otoku tudi letos
nieljske slabosti in brezpomočnosti ler našega prizadevanja ubrati pot k Bogu. Cerkveni oboki se vedno bolj toplo iu sijajno razsvetijo od sveč, katere prižigamo v znak človeške vere v bodočega Odrešenika ter upanja, ki žari v človeškem srcu. Trdna vera v brezmejno božje usmiljenje doni iz zemeljskih prosilnih molitev velike ektenije (litanij): >0 svyšnjeni miru i spaseniji duš naših... O mire vsega mira (sveta) i blagosostvojaniju svjatih Božijill cer-kvej...« In potem doni zopet pa zopet isti slabotni, ponižni glas, ki tako mirno rešuje vse naše brige in skrbi: »Jako podobajet Tebe vsjakaja slava, čestj i poklonenije Otcu i Sinu
i Svjatomu Duhu vsegda i nyne i prisno i vo veki vekov...<
Ne, to ni res, kar sem pravil o gotskih stolnicah in orgijah. Saj se nisem nikoli plu-kal v teh stolnicah tako kakor v vaški cerkvici Povzdiga sv. Križa tekom onih temnih pa tihih večerov. Stopil sem po slovesu od očeta in matere pod njene nizke oboke, v njen molk, toploto in somrak res kakor v rojstni dom. Vse to me je prevzelo, ko sem poslušal v svojem dolgem gimnazijskem plašču žalostno ponižno pesem: »Da ispravitsja inolitva moja jako kadilo pred TobojiK. Poslušal sem potem veličastno sladko molitev učitelja in mučenca Afinogena: »Svele tiliij — svjatyja slavy bezsmertnago — Otca nebesnago — svja-togo, blažennago — Iisuse Hristel...« Naslajal sem se v mislih ob čudežnem razodetju, sliki nekoga mistično divnega Zatona, ki ga sem gledal ob glasovih: »Prišedše na zapad solnca, videvše svet večernij, pojem Otca, Sy-na i Svjatogo Duha, Boga...« Kako sem vzlrepelal, kadar sem pokleknil v onem skriv-
nostnem in žalostnem trenutku, kdaj zopet začasno zavlada po vsej cerkvi globoki molk, zopet pogasijo sveče, da jo zagrnejo v temno starozavezno noč. Zategnjeno, rahlo, komaj slišno se je potem kakor od daleč zaslišalo predrazsvetuo veliko slavoslovje: : Slava v vy-šnjih Bogu — i na zemlji mir — v čeloveceli blagovolenije ...« s leni strastno-obupnim in blaženim trikratnim ihlenjem sredi molitve: :>Blagosloven jesi, Gospodi, nauči mja oprav-danijem Tvojim!«
Kaj je privabilo v moje oči le vroče in vzvišene solze, katerim sem se tako navdušeno udajal, čeprav sem že v tem času bil trd, oprezen in nezaupen? Morebiti je največ vplival neki žalostni vpogled v bodočnost, tajno razodetje, katerega sem bil deležen v teh trenutkih: vpogled v usodo vsakega bitja na zemlji in ne samo v vso mojo lastno bodočo usodo...
Pariš, 1928.
DAMSKE POMLADNE PLAŠČE
Kasha in Couvercot	od Din 400 naprej
krasne modne bluze	od Din 70 naj)rej
krila gladka in plisse	od Din 80 naprej
obleke volneno od 220, perilnc od Din 75 naprej F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejto si razstavo v izložbi!
Birmansko darila
v veliki izbiri po znižani ceni
L. Vllhar, urar, LluMtana
Sv. Petra cestn ''fi
bržkone ne bo nič. Sicer jc pa čisto pravilno, da se pri gradnji predvidoma inipozantnega kopališča ne sme prenaglili. Mariborčani se bodo najbrže tudi v letošnji kopalni sezoni morali sprijazniti z lanskoletnimi kopalnimi tradicijami — tam pod Schiuiedc-rerjevini posestvom in pa pod provizohiimi prhami v Kaferjevem kopališču.
*
□	Usposobljcnoslni izpiti so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja dr. M. Potočnika od 2. do 7. maja. Dopolnilni izpit so položili: Anton Golia, Josip Koglot, Anton Skubin, Marija Mahnič. Celotni izpit so položili: Marija Benko, Ivo Ceh, Albin Cič, Jožela Conč, Adolf Draksler, Pavla F.rker, Roma Furek, Lambert Gerbič, Ludovik Grafenaiier, s. Jama Amalija (odlika), Franja Jerala, Marija Lovrenčič, Albin Mohorko, Bogomir Regeršek, Hinko Snuderl in Sabina Trobec. F.na kandidatka je bila reprobirana.
□	Podoknice, ki so jo na predvečer jubilejnih svečanosti priredili Matičarji kumici društven, prapora dr. Zori Ravnikovi, so se udeležili Mariborčani v obilnem številu. Pevceni-|x>dokničarjeiii se je zahvalil dr. Rudo f Ravnik, ki je naglašal izreden pomen Glasbene Matice v kulturnem življenju obdravske prestolice.
□	Objava. Z ozirom na poročilo v včerajšnjem :>Jutru : o mojem klientu g. Hrastelju objavljam, da mi je g. Franc llrastelj naročil vložiti zasebno tožbo radi razžaljenja časli zoper ovaditeljico Milko tožbo radi razžaljenja časli zoper Milko Pihler. — Dr. Veble.
□	Postaja Sv. Lovrenc na Pohorju se s 15. majem prekrsti v Puščavo - Sv. Lovrenc.
□	Za avtobusno progo Maribor-Gradcc. Kakor izvemo, so na predlog Oeslcrr. Bundesbahncii v teku pogajanja za otvoritev direktnega avtobusnega prometa na progi Maribor—Gradec. O zadevi sc bo tudi razpravljalo na prihodnji seji mestne občinske uprave.
□	Materinski dan, ki ga je nameravalo priredili tukajšnje slovensko žensko društvo v nedeljo, 12. t. ni., sc je moral iz tehničnih razlogov preložili na pozneje.
□	V Pluj jioleli prihodnjo nedeljo slov. pevsko društvo Maribor, kjer priredi koncert. Prijatelje ^Maribora- vabimo, dn se tega izletu udeleže v čini lepšem številu. Kdor se hoče ob lej priliki jioslužiti polovične vožnje, naj se zglasi pri društvenem tajniku v Cirilovi tiskarni vsaj do sobote zvečer.
□	Hasanaginico, to veličastno žaloigio, uprizori v petek, dne 24. t. m., v tukajšnjem Narodnem gledališču Ljudski oder. Pred uprizoritvijo poda profesor dr. Dornik kulturno-zgodovinsko obiležje Ha-sanagiuice. Znižane dramske cene. Predprodaja vstopnic od 21. maja najprej v Cirilovi prodajalni lia Aleksandrovi cesti ler pri gledališki blagajni.
□	Emil Langlet, znani švedski časnikar iu publicist iz Stockholnia, predava jutri zvečer ob 20. uri v kinu Ajx>lo o Danski. Predavanje spremlja krasen film, ki kaže življenje in vrvenje danske dežele.
□ Elektrifikacija mariborske okolice lejio napreduje. V Lojterspcrgu bodo v najkrajšem času dovršena elcktrifikacijska delu. Pri pogajanjih s predstavniki kamniške občine jc liu-stul radi vprašanja elektrifikacije dela Itošpo-ha majhen zastoj in sc bo moral prvotni načrt glede jjostuvitve transformatorja bržkone iz-premeniti. Danes pa sc vrši sestanek zastopnikov mestnega električnega podjetja s predstavniki Sv. Petra in Zrkovccv; upamo, du se bo tudi tukaj dosegel sporazum v zadevi elektrifikacijo omenjenih krajev. Knkor znano, se predvidevajo za elektrifikacijo Sv. Petra in Jer-iiovcev stroški v znesku 285.000 Din. V dogled-nem času sc prično tudi pogajanja za elektrifikacijo Brezja.
□	»Miss Dalmacija« prispe dne 14. t. 111. zo-iict v Maribor iu bodo imeli Mariborčani zopet priliko, da si ogledajo to prvovrstno športno letalo; za nabavo letala te vrste jc tudi v Mariboru prijavljenih precej interesentov
□	Z delovnega trga. Takoj dobijo zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 3 Žagarji, 1 lesostrugar, 1 tapetnik, 2 čevljarja, 2 krojača in 5 mizarjev.
Birmancu se podari dobra ura. - Stalna vrednost, trajen spomin. Čudovito po ceni pri I.Peteln, urar, Maribor, Gosposka ulica 5.
□	Obrtno gibanje. Obilno pravico so dobile v mesecu aprilu sledeče tvrdke: 1. Goleč, čevljar; Z. Vodušek modistinja; F. Kenda, trgovina; F. Rozman, sejmarslvo; R. Kalle, trgovina s pisalnimi stroji; O. Dadien, mehanik, M. Werdonig, šivilja; F. Oblak, trg. s tehničnimi predmeti; V. Danko, Irg. /. meš. blagom; 1. štancer, Irg. /. vinoin; Ljudska tiskarna, knjigoveštvo in A. Venko, trgovina z radio, električnimi predmeti ter motornimi vozili. — Izbrisanih je bilo v teku meseca aprila 18 obrtnih pravic.
□	Smrtna nesreča. V Smoliiicih v Slovenskih goricah so delavci g. Otipana Valentina Kavčiča odkopavali ob robu globokega prepada hrastov štor. Potem, ko so štor odkopali, se je štor odkotalil proti prepadu. Pri tem je po nesrečnem naključju prišel župan pod štor, ki jc |x>tegnil nesrečnega gospoda /iijiana v prejiad ter mu čislo zdrobil prsni koš. Na dnu prepada so našli splošno priljubljenega župana Valentina Kavčiča mrtvega.
□	Blaznikove ponočne šetnje. lam okoli koroškega kolodvora so opazili lekom zadnjih noči moškega v spodnjih hlačah; blodil je okoli kolodvora in prenašal razne svetiljke, časopise in košare, lil je trkal J50 vratih kolodvorskih pisaril. Končno sc je izkazalo, da gre za nekega Karla M , ki sc mu je omračil um. Revčka uili v bolnico ne morejo spraviti, ker je prostor, namenjen slaboumnim, zaseden.
| j V obeli stanovanjskih hišah oblastnega ko-misarijata ob Strossniajerjevi ulici so se stanovanja posameznim uradnikom oblastnega komisarijata že oddala. Za stanovanja je bilo vloženih od strani drugih strank izredno veliko prošenj, ki se pa niso mogle rešili v ugodnem smislu, ker se sc nekaterim na-stavljeucem pri oblastnem komisarijatu radi pomanj-kanja stanovanj niso mogle rešili prošnje v pozitivnem smislu. Na to se opozarjajo vsi, ki so bili vložili v lej zadevi eventualne prošnje ua tukajšnji obl. komisarijat. Oddanih je bilo v obeli stanovanjskih hišah 22 stanovanj.
□	Razglasitev vojnega razporeda se vrši danes na travniku lezenskega vojaškega vežbališča za vse lisle vojaške obveznike rojene 1. 1870 do 1907, ki se iz kateregakoli razloga niso mogli udeležiti razglasitve dne 5. maja t. 1.
□	Iz nezgodne bcležnice. Major Vaclav Dic se je lia vožnji s Fale proti Mariboru ua nekem ovinku prevrnil z motornega kolesa in dobil pri padcu težke poškodbe na glavi. — 1<) letna Hedvika Kerhc, pomožna delavka v Franzovi tovarni testenin, je pri delu j>o nesrečnem naključju prišla pod stroj. Ubogi mladenki je stroj čisto razmesari! obe roki; razen tega je dobila na glavi lako težke poškodbe, da jc njeno stanje zelo opasno. — Pri so-kolski telovadbi sc je ponesrečila lo letna Adela llaincr, dijakinja liiešč. šole; zlomila si je desno roko. — jO letni učenec Jakob Licner se je pri sokolski telovadbi tudi ponesrečil ter si občutno spahnil levo roko. Vse štiri ponesrečence so očl-premili v tukajšnjo bolnico.
□	Za predstoječo birmo prijjoročam prvovrstno izdelane fotografije po nizkih cenah. Fotograf Vlašič, Gosposka ulica 23.
Celje
So Spored cerkvenega koncerta, ki ga priredi v nedeljo 12. maja ob jietih pop. pevski zbor Katol. prosvetnega društva v Celju v celjski kapucinski cerkvi: 1. P. II. Sattner: Pozdravljena.. Mešani zbor. — 2. Dr. Fr. Kimovee: Premila Mati Zveličar-jeva. Mešani zbor. — 3. J. Gržinič: Božični motiv. Mešani zbor s sopranskiiu solo. — I. St. Premrl: Mariji. Baritonski solo s spremljevanjein orgel. — 5. a) A. Fr. Tenaglia: Ariu. (1000.) Gosli s spremljevanjein orgel. — b) K. Siincin: 1'reludij v sla-rem slogu. Gosli solo. — (i. Al. Mihelčič: Darovanje "Mariji. Mešani zbor. — 7. Dr. A. Dolinar: Prošnja. Mešani zbor s soprimskim solo. — N. M. Žcleznik: Mašna 14. (Cvetico že oltar krase...) Mešani zbor. — 0. E. llochreiter: Slava Mariji. Mešani zbor. — 10. Al. Mihelčič: Ave Marija. Sopran iu lenor solo, gosli, mešani zbor in orgle — 11. Fr. Veracini: Largo. Gosi i s spremljevaiijeni orgel. — 12. Al. Mav: Slavile Marijo! Tenor in bariton solo, mešani zbor in orgle. — 13. SI. Premrl: Marijina. Mešani zbor. — Koncert dirigira profesor Mavricij Ber-ganl, na goslih sodeluje ravnatelj celjske Glasbene matice g. Karel Saucin, na orgijah spremlja g. Alojzij Mihelčič. — Vstopnice so v jiredprodaji dobijo v Slomškovi tiskovni zadrugi ter ji? priporočati, da si jih posetniki koncerta lani kupijo. Cerkev je namreč razmeroma majhna, pa je nevarnost, da marsikdo v nedeljo ne bo mogel dobiti vstopnice.
& Cestuo-poliuijski red imamo v Celju zelo strog, le da ostaja predvsem na papirju iu to v veliko škodo vseh nas, ki nismo tako srečni, da bi si nabavili vsnj kolo. re ne že avtomobila. To dirkanje in ropolanjo j>o meslu postaja zlasti sedaj v loplih iu seveda prašnih dneh neznosna muka in pred letoviščarji smo, kot da nimamo ne ceslno-po-licijskega reda lic jiolicije. Saj je kar čudno, da se prijieti razmeroma malo nesreč. Opozorili bi le na vogale pred pošto ler pred novim poslopjem Ljudske posojilnice. Tu je človek neprestano v smrtni nevarnosti in policija naj bi prometu na takih križiščih posvetila malo več pozornosti.
Med. dr. Jos. Čerm
specialist za ženske bolezni in porodništvo
o rdi Iliru od do II in od 14 do 10 ure
v Celju, Breg. vila Janič (čez kapucinski mosi) Dobrota ie sirota
Izpred sodišča.
So ljudje, lii uinejo težave in bridkosti toga sveta; z vsakomur so prijazni, pomagajo mu, i;f treba. Vso store, časih v lastno škodo, da zadostijo svojemu srcu iu krščanski ljubezni, ki jih preveva. Takšen mož je tudi zidarski delavec Janez. Saiu revež, so je usmilil siromaku, ki mu jo položil, da nima dela iu 110 stanovanja. Vzel ga je. k sebi in tisti siromak je ostal pri Janezu tri i dni. Potlej so je poslovil lia francoski način, kakor jiraviuio; šel je, izginil, brez besede ga je vzela četrti dan zora. Ko je isli dan bolel zidar Janez odpreti svoj kovčeg, je ugotovil, da je isli že s silo odprl. Potem je Janez ugotovil, da je iz kov-čoga izginilo 310 Din. Kdo drugi, ko listi ubogi, nesrečni ^siromak: jih jc vzeli si je dejal .Tanez. In je naznanil zadevo policiji Bil pa je tisti : siromak ■ vendarle toliko pošten, bolje liepri-viden, da V v hiši pustil svoj stari "sovčeg. V njem sc je j hi leg zidarskega orodja nahajalo nekaj zamazane, raztrgane, stare obleke. V hlačah so našli listek, na listku pa ime. 'tako je policija imela sled in tiček se je kmalu zuašel v kajbici. Dobil je 1 mcsec težke ječo.
Dopisi
Moste pri Ljubljani
Volilo plemenite žene. Pokojna gna, Helena Bavdek je volila krajevnemu šolskemu odboru v Mostah 1000 Din v šolske namene, občinskim revežem pa 100 Din.
Za pomožnega uradnika pri županstvu je bil nastavljen g. Franc Oeniič. — Za občinskega cestarja pa g. Valentin Justin s Sela.
Stavbno gibanje. Dovoljenje za zgradbo liiš so dobiti letos: Alojzij Pritekel na Kodeljeveni, visokopritlično stanovanjsko; Avgust Tavčar na Kodeljevein, visokopritlično; Ladislav Rebernik na Kodeljeveni, visokopritlično; Rudolf Mohor v Zeleni jami, visokopritlično; Ivan Jamnik v Hrast ju, enodružinsko; Ivan Tome na Kodeljeveni, visokopritlično; dr. Ljudevil Kuščar na Kodeljeveni, ono-nadstropno; Franc štibilj na Selu, enodružinsko; Jernej lilaj v Zeleni Jami, visokopritlično; Veko-slav Brganl v Zeleni jami, visokoprillično; Ivan 111 Marija Jelen ua Selu, stanovanjsko; Ivan Šalehar na Selu, visokopritlično; Alojzij Klešnik na Selu, visokopritlično. Vrh tega se je izdalo za različno adaptacije, zgradbo trajnih ograj itd. skupno '20 dovoljenj.
Ježica pri Ljubljani
Pred desetimi leti, v tedanjih lepili majniškiti dneh smo dobili na Jezici novega župnika g. Fr. Koširja. Prej je bil služboval na Koroški Beli. Mlad, krepak, navdušen in svež ko inajniška roža je stopil Kr. Košir pred desetimi leti med svoje uove farane. Takoj so ga vzljubili vsi verniki. In po desetih letih je mož še prav tako svež, krepak in mlad po svojem navdušenju in zanimanju za vse dobro in lepo v krogu svojih ovčic. Kakor čreda koštrunov sle! — in prav zato vas rad imam. Ker rabite svojega pastirja in ga, hvala Boga, tudi poslušate! Tako je zadnjič šaljivo povedal fantom, ko je v njih ožjem krogu praznoval svoj god ter jih povabil ua čaj v svo.i ljubljeni larovž, v njegovo »avtonomno kraljestvo , kakor ga sam imenuje. Takšen je bil naš župnik vsa leta in prav takšnega je našlo'desetletje, kar biva med nami. Ob tej priliki so se ga na prav slovesen način spomnili fa-rani. Zasedli so po svojih odličnih zastopnikih do
mešanega zbora, par ieklauiacij, govor, voščila mladine, Orli. Orlicv — tako uspele akademije ter takšnega sporeda naša dvorana se ni zlepa doživela. To je splošna sodba. Zlasti tamburaši, komaj mesec je, kar so, so se imenitno odrezali z »Veselo koračnico«. Cerarjev mladinski zbor je svojo pesmico odpel tako prisrčno iu toplo, da občinstvo ni nehalo s ploskanjem prej, dokler se ni ponovno dvignil zastor in so otroci pesmico ponovili. Zelo posrečene so bile simbolične vaje Orlov in Orlic; obakrat s spremljovanjein klavirja 111 deklamacije, odnosno pesmi. Nekai za naš oder povsem novega je bila živa slika >Svečeniku z deklamacijo v zboru. Takisto srečno roko je imel prireditelj s podajanjem deklamacije O. Zupančiča: Z vlakom , katero deklamaeijo je namreč s klavirjem spremljal g. organist I). Cerar, ki je bil sploh duša cele prireditve. Za to priliko je tej točki prilagodil posebno melodijo. Gosp. župnik se je z odra v izbranih besedah zahvalil za vse izraze spoštovanja iu zahvale, tako sodelujočim kakor navzočemu občinstvu 111 fa-ranom sploh — češ, da je ta akademija njim samim v ponos in čast.
Kranj
Smrtna kosa. V torek popoldne je po kratki bolezni umrl Karel Pečenko, mizarski mojster. Pogreb bo danes popoldne ob 5. V ljubljanski bolnici je v dvajsetem letu starosti umrl J. Jalen, sin posestnika iz Huj pri Kranju. Pred kakimi 14 dnevi se je po nesreči ranil s sekiro na nogi Rana, ki prvotno ni izgledala tako nevarna, je bila infici-rana, moral je iskati pomoči v bolnici, kjer je pa
v	par dneh podlegel zastrupljenju.
Po osmih mesecih najdena. V gozdu pri 01-ševku so našli mrtvo Angelo Rebernik, posestnico il Možancev. občina Šenčur. Imenovano so pogrešali že od 5. septembra 1928. Rebernikova je v duševni zmedenosti izvršila saoniumor.
Kranjska gora
Pošta bi bila kmalu postala pogodbena, a je mi intervencijo merodajnih faktorjev vendar-le še ostala državna. Prav tako, kajti prometa vseh vrst je tu ogromno, tako da ga dve moči večkrat komaj zmagujeta. Prejšnji pismonoša je dobil dopust in stopi v pokoj. Le to se nam čudno zdi, da takoj ne imenujejo drugega, ko je vendar tako zelo potreben.
Posojilnica je imela preteklo leto prometa 5 147 685.37 Din. Bilanca izkazuje 2,752.084.52 Din
vi	on, posojil pa 2,192.053.94 Din. Obresti pn posojilnici so minimalne, komaj po 6 in 7%. Veliko dobrega je storila ljudem, samo v dobrodelne 111 kulturne'namene je 1. 1928 žrtvovala 17.000D111.
Katol. prosv. društvo je imelo pozimi redne tedenske sestanke s predavanjem za člane, v dvorani pa, kjer ni peči, ni moglo imeli v ostrem mrazu nikakih prireditev, a zdaj spomladi je priredilo že dve zanimivi skioptični predavanji, lepo veseloigro in kino-predslavo.	.
V Gozdu, tik ob gospodarskem poslopju št lo, je je bil na državni cesti hud ovinek in cesta silno ozka. tako da se je večkrat kaka prav znatna nesreča pripetila, zlasti, ko vedno toliko avtov br/.I gori in doli. Letos so pa vendar ovire odstranili in ceslo razširili; upamo, da bo tudi nesreč konec.
Novo mesto
Dijaška Marijanska kongregacija je praznovala preteklo nedeljo 20 letnico svojega,;obstoja. Slavi je je bilo nad vse lepo. Pred vrati frančiškanske cerkve in pred vhodom v samostan sta bila postavljena po dva mlaja z dvema napisoma. Eden je nosil letnici 1909—1929, drugi pa >Zdra-va Marija . Deske z napisi so bile primerno okrašene. Iz konvikta očetov frančiškanov je visela slovenska trobojnica. V cerkvi ie bil oltar Brezmadežne slovesno okrašen. Nov ličen prapor, ki je bil napravljen • po zamisli voditelja Marijauske kongregacije g. p. Ladislava, je ob kumovanju •re. Mundove blagoslovil prevzvišeni g. pomožni Škof dr. Rožnian, nakar se je vršilo skupno sv. obhajilo vseh kongreganistov in kongreganistinj. Nato se je vršila sv. maša, pri kateri je lepo pel kongregacijski pevski zbor. G. pomožni škof dr. Rozman jc imel krasno zamišljen govor o izpolnjevanju dolžnosti po vzoru Brezmadežne. — Popoldne ob pol 4 se je vršil sprejem novih članov in članic v kongregacijo, pri čemur je imel globoko zamišljen govor g. prošt. Cerin. — Zvečer ob 8 se je vršila akademija z alegorično sliko, s
------1.:«.: *r,;tl.-o„>> u l»lrvva/I n t.m n««t01lf>ni ITOVO-
prvoninii i,....,«.,.. ..	-—.....	, , ..
rom p. Ladislava in znano igro Theoplulus^ Lepo okrašena dvorana je bila nabito polna.
Stopiče so dobile pogodbeno pošto, ki je začela poslovati 1. t. m.
I Iz odvetniške pisarne dr. Česnika je izstopil dr. Janko Lavrič. Vstopil pa je v slo pisarno odvetniški kandidat Deinetrij VVeble.
Gibanje prebivalstva. Tekom meseca aprila sta bila rojena v mestu dva otroka, v bolnici devet, eden mrtvorojen. Umrli so: Barborič Milan, trgovski pomočnik, star 23 let; brat Hlede Silvester, frančiškan, star 82 let; v bolnici je umrla Barbara Frankovič, samska dninarica iz Vinice, stara 27 tel; Franc Erjavec, železničarjev sin, star t dan in Marija Poglavc, pos. hči, stara 4 leta.
Litija
Proračun občine Litija /a I. I')2l). je razpoložen meti uradnimi urami do nedelje 12. 5. 1920.
Odbor okrajne blagajne za litijsko okrajno glavarstvo se sestavi pri prvi seji. ki se vrši dne 22. maja I. 1. \ Boriškov eni salonu v Litiji. Vseli članov je okrog M). Prvo delo novega odbora bo sestava proračunu.
Ministrstvu prosvete je imenovalo gdč. Ro-znlijo šiuigoj, bivšo učit. \ Zaloščali pri Dorn-bergu na Vipavskem, za pogodbeno učiteljico v Litiji
Trbovlje
Radikalna rešitev stanovanjske mizerije. TPD je iz lastne iuicijative sklenila, stanovanjsko liiize-rijo, ki vlada v Trbovljah, radikalno rešiti na enostavnejši način, da podeli Družba svojim nameščencem in delavcem, ki bi hoteli zidati, brezobrestno posojilo in gradbeni materijal po cenah, kakor si ga sama nabavlja ali proizvaja. Nameščenci in delavci, ki bi imeli veselje do zidanja, se morajo priglasiti pri rudniškem ravnateljstvu. Pozdravljamo to akcijo TPD, delavcem in nameščencem pa polagamo na srce, da se le priložnosti poslužijo, da pride vsak do svoje hišice.
Težka telesna poškodba. Na Separaciji zaposleni delavec Kotni* Miha je prevažal iz dnevnega kopa na Separacjjo železniške tračnice. Ko so delavci hoteli voziček, naložen s tračnicami obrniti, je Kotarju spodrsnilo in je z nogo prišel pod kolo, ki mu jo je v členku zmečkalo.
Ptuj
Velik koncert »Maribora«, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Ptuju, bo gotovo prvovrsten glasben dogodek v našem mestu. Na koncertu nastopi poleg dobro izvežbanega /.bora Maribora in oper-
nega pevca g. Neraliča ludi gospa Lovšetova iz , Ljubljane, priznana najboljša koncertna pevka slovenskega naroda. — Za la koncert vlada v Ptuju, v bližnji in daljni ptujski okolici veliko zanimanje. Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalni Tiskovnega društva in glavni trafiki.
ltadio. Ing. kap. v pok. Albin Mlaker je postavil v kavarni Evropa radioaparat svoje konstrukcije. Kdor ga je slišal, mora priznati, da ta aparat prekaša glede selektivnosti in čistote in barve glasu daleko običajne izdelke, ki jih nudi radioindustrija na trgu. O. Mlaker namerava, kakor čujemo, 'ustanoviti delavnico za svoje izdelke in jih patentirati pod značko SLORD.
Odvot fekalij in gnoja v Ptuju bi se moral omejiti na večerne oziroma nočne ure kakor v drugih mestih, ki nekaj dajo na liigijeno. Sedanji lastniki živine v mestu menda ne vedo, da je že Marija Terezija pred več kakor 150 leti izdala odlok. da so gnojišča v mestu prepovedana Po dnevu, ko je promet v polnem teku, ko mladina hodi v šolo iu se razvija tržni promet, vendar ne gre, da se ti neblago-dišeči opravki kakor odvažanje fekalij in kidanje gnoja vrše brez vsakega ozira na liigijeno, ako hočemo, da bo Ptuj res mesto in nc vas.
Muinps razsaja med tukajšnjo mladino, tako da manjka v posameznih nižjih razredih na ljudskih šolati in v gimnaziji po tretjina in še več učencev. Smrtnih slučajev pa ni bilo.
Slov. Konjiee
Troje vprašanj, važnih za naš trg iu deloma za ves konjiški okraj, je že dolgo čakalo na rešitev. Je to elektrifikacija trga, oskrbitev prostorov za sresko poglavarstvo in ureditev pokopališča. Prvo je bilo rešeno še pred par meseci in v dveh mesecih, upamo, da bo razsvetljen ves trg. Drugo in tretje vprašanje se je pa rešilo v seji občinskega odbora dne 20. aprila. S spretno potezo je g okrajni gerent inž. Stunn kot občinski odbornik rešitev obeh vprašanj pripravil in občinski odbor je zadevna predloga soglasno sprejel. Za urade sreskega poglavarstva je občinski odbor sklenil nakup Mast-nakove hiše, kjer so bili isti že dosedaj nastanjeni, iu nakup sc je že tudi izvršil. Za razširjenje ^kopališča, ki je bilo že veliko premajhno in zato tudi neurejeno, da svet knez NVindischgraetz, ki dobi za odškodnino drevored preti gradom Vsa tri vprašanja so za razvoj in olepšavo Konjic in deloma tudi celega konjiškega okraja dalekosežnega pomena iu je občinskemu odboru na tej rešitvi le za čestitati.
Vera in kultura
Sodobna vzgojna vprašanja
Na kongresu Združenja za krščanski zakon, ki se je pravkar vršil v Parizu, je bilo v prvi vrsti na dnevnem redu vprašanje seksualne vzgoje mladine. Tu se je pokazalo, da tudi v katoliških vrstah vedno bolj prodira prepričanje, da je ob danili razmerah potrebno mladini zgodaj pojasniti dejstva spolnega življenja, da tega ne store nepoklicani. Tako se je izjavil kanonik Verdier, predstojnik karmelitanskega semenišča, proti molku v spolnih stvareh nasproti dečkom. Previden, resen pouk roditeljev v tem pogledu je morda edina obramba proti nevarnostim slabe družbe, ki se ji danes mladina skoraj ne more izogniti. — V istem zniislu se je izjavila glede deklic gospa Verine. — Kongres se je pečal tudi z vprašanjem dvojne morale in se odločne postavil na stališče, da je krščanska morala samo ena za moškega iu žensko. P. Viol-let je v svojem tostvaruem predavanju obžaloval, da je v tem pogledu tudi med katoličani še mnogo napačnega uuievanja. Zakon pa more biti v resnici srečen in blagoslovljen le tedaj, ako ohranita čistost pred zakonom tako moški kakor ženska.
Lepotne tekme v pravi luči
Meseca junija letoa pripravljajo v Galve-stonu, država Texas v Ameriki, nove lepotne tekme, ki so postale običaj, odkar so si v javnem življenju kulturnih narodov osvojili gospodujoče mesto vojni in povojni dobičkarji in razni pustolovci. Na galvestonskih tekmah naj bi se izvolila »kraljica vesoljnega sveta«. Te neskončne bedarije naj bi se udeležilo 12 držav, med temi tudi Irska. Neki irski katoliški list je odločno nastopil proti tej udeležbi in označil lepotne tekme kot nedostojne in poniževalne. Galvestonski škof msgr. Byrne se je brzojavno pridružil tej kritiki in izjavil, da je galvestonski sejm za lepotice sramotna, surova reklama, kjer se morajo tekmovalke kazati surovi množici napol nage; za žensko, ki še ni izgubila spoštovanja do sebe, je udeležba na galvestonskih tekmah nemogoča. Ta brzojavka je vzbudila na Irskem veliko pozornost in kmalu nato je bila objavljena izjava, du se Irska lepotnih tekem v Galvestoini ne udeleži. >The Univers« pripominja k temu: Irska je'dala tu nauk, ki naj bi si ga vzel k srcu ve.-; izobraženi svet! Lepotne tekme, kakor jih opisuje škof Byroe. so sramota za moške, ki jih organizirajo in žalitev za celokupno ženstvo..-
Avto in letalo v službi misijonstva
Prijatelji misijonstva so povsodi na delu, da oskrbe misijone z avtomobili ali pa celo letali. Kakšna blagodat so dejansko ravno za misijone moderna prometna sredstva, pred-očuje naslednje poročilo, ki ga pri občuje Ka-toliška korespondenca: Misijon Kansu v Centralni Aziji se more ponašati, da ima najstarejšo in najznamenitejšo karavansko pot, ki jo pozna svetovna zgodovina. Že HOOO let pred Kristusom so potovale kitajske nefritske karavane po leni potu. Arabci, Perzijcl, Grki, Rimljani in mnogi misijonski pionirji so Ije de konca srednjega veka po tej poti prodirali v Kitajsko. Ko so odkrili morsko pot, je la prastara prometna žila zastala in se opustila; njeno smer kažejo le še umazana prenočišča ,or pogmoii. Konji m liameic, » pri bi 1/vU i dolžini Petrograd—Madrid teče ta cesta po našem misijotMfltein ozemlju. Edino znamenje modelnega napredka je tenka brzojavna žica,
ki veže med seboj Vzhod in Zapad. Tako je prav za prav bilo; zadnjih par let je poslalo drugače. Kljub meščanski vojni, slabim letinam, naravnim katastrofam in zmedam se Kitajska hitreje modernizira nego si kdo misli. Brezobzirno, z železno energijo se grade ceste in železnice. Od Honana do Siuhova so v malo letih zgradili 1500 km dolgo avtomobilsko cesto, ki teče po dolgem preko našega misijonskega ozemlja. Večji kraji imajo svoje avtomobile in zaloge bencina; v Siuhovu so odkrili lastne petrolejske vire. Toda vse to je v rokah in sluiži samo vojaštvu. Misijonarji pa smo še vedno navezani zgolj na stara prometna sredstva. Leta 1924—25 je rabila naša karavana za pot v misijoii polnih devet mesecev. Docela zdelani po naporih in mnogih pu-stolovstvih smo dospeli na svoje meslo. Od zadnjih transporiov je mnogo najbolje pripravljenih misijonarjev kmalu po prihodu leglo v grob, predvsem zaradi prenaporne poti. Misijonarji prebijemo pač polovico svojega življenja na potovanju, to je na konjskem hrbtu. Poletna vročina in zimsfci mraz nas grudita in izčrpani prihajamo na določene postaje. Darovi, ki nam jih pošiljajo prijatelji iz domovine. prihajajo v naše roke šele čez eno do dve leti. Z zavistjo gledamo na zapad, kjer postajata čas in prostor samo še prazna pojma.«
Današnje gledišče in žena
Dr. Hermanu Dimmler razpravlja v tedniku Schonere Zukunft« o bodočnosti gledišča in osvetljuje globoki padec glediške umetnosti v današnjih dneh. Med drugim pravi: »Zakaj so izključno ženske, ki jih v dolgih verigah razvrščajo po odru, da tamkaj kakor čreda opic skačejo in opletajo s svojimi pavjimi repovi? Ali imajo moški preveč čuta za svoje človeško dostojanstvo, da bi hoteli služiti taki kupčiji? Ali pa se misli, da so oblačila zato tu, da krase ženske, ono drugo pa, česar ne pokrijejo, je pripravno, da moškim na najenostavnejši, način izmaini denar iz žepa? Vedno je bilo znamenje propada, ako je »gospodar stvarstva potisnil in ponižal žensko na stopnjo živalstva. Kaj naj,si mislimo o tebi, spoštovano občinstvo, če vidimo, kako z lačnimi, krutimi očmi siliš ta uboga, brez-branibna bitja, da za par grošev prodajajo ono, česar bi ti samo za celo premoženje ne hotelo prodati? Ali ne bi bil čin vse zravnujoče pravičnosti, ako bi vas, ve velespoštovane, elegantno oblečene gespe, v enakem oblačilu vodili po javnih cestah? Ali vas ni strah, da se vrnejo pogledi, ki silijo na oder, k vam samim? Živimo v času prevrata; doživeli smo, da so se na našem velikem svetovnem gledišču zamenjale uloge, ki so bile stoletja v varni posesti.«
Ali je ruska duša krščanska?
Ruski jezuitski pater Ivan Kologrivov objavlja v 7. letošnjem zvezku Stinnnen der ZeiL zanimivo razpravo o »Mistiki ruskih božjih izvoljencev« (katerih sekti je pripadal tudi Rasputin). Kot en vzrok, da se Rusi vdajajo takim verskim blodnjam, navaja žalostni notranji položaj, v katerega je bila zašla ruska cerkev in tako postala nesposobna, da zadovolji verski zmisel ruskega naroda. Potem pa zaključuje: S tem pa še ni rečeno, da bi bil verski zmisel Rusov pravo krščansko mišljenje. Nasprotno mislim, da moram to zanikati. Nekateri Evrazijci hočejo vse izvajati iz indijskih in iranskih virov, drugi pa so mu©-
nja, da so vmes tudi krščanski vplivi. Na vsak način je gotovo, kar naglaša Brian-Šaninov na več mestih v svoji »Moskovski tragediji«, da je bil Rus še ob koncu 19. stoletja samo napol krščanski. Drugo polovico njegove duše je obvladovalo staropogansko čuvstvo, katerega silovitost je mnogokrat mejila na besnost. Ras-putinov slučaj je zelo značilen in nikakor ne izjema. — Če vzamemo versko čuvstvo preprostega ruskega človeka, bomo v njem komaj našli resnično krščanstvo. O vplivu vere na nravno življenje nima nobenega pojma in udeležba pri zunanjih verskih vajah njegovega predkrščanskega praznoverja ne more porušiti. Po mnogih krajih še danes časte razna poljska božanstva. Berdjajev pravi v svojem delu (Berlin, 1927), da je dalo starorusko poganstvo ruskemu krščanstvu posebno barvo, nekak dionizijski značaj, ki ga Bizanc ni poznal. Tu je točka, kjer najdemo stik z vero »božjih izvoljencev«, pri katerih se meša krščanstvo na čuden in celo grozen način s sta-roslovenskini poganstvom. To naziranje se popolnoma sklada z bistvom evrazijske duše ruskega človeka. Nekateri so mnenja, da po-menja ta evrazijska duša nevarnost za zapad-nr kulturo, ki jo zamenjujejo s krščansko kulturo sploh. Drugi pa nasprotno pričakujejo od evrazijske duše zagotovitev svetovnega miru in začetek srečne bodočnosti.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 9. maja: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 10 maja: Zaprto.
Sobota, II. maja, ob 15. uri: KROG S KREDO. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 12. maja: UTOPLJENCA, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13. maja: Prireditev PEN-kluba. Recitacije srbskih književnikov.
OPERA.
Zaprlo do 20. maja. (Turneja v Dalmacijo.)
Mariborsko gledališče
Četrtek, 9. maja, ob 20 uri: »CHARLEYEVA TETA«. Kuponi. Znižane cene. Zadnjič. Gostova« nje g. Daneša. Petek, 10. maja: Zaprto.
Sobota, 11. maja ob 20. uri: »TAT«. Ab. C. Kuponi Zadnjikrat. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča. Nedelja, 11. maja ob 20: »PROCES MARY DU-
GAN« .Premijera. Ab. B. Ponedeljek, 12. maja ob 20. uri: »Kvartet Zika< koncert. Ab. Č.
Prireditve in društvene vesti
Poldnevui izlet Stolne prosvete v Groblje se vrši v nedeljo, 12. t. m Odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob 2.10 popoldne.
Redni letni občni zbor podružnice društva »Soča« v Novem mestu, se vrši dne 12. majnika t. 1. ob 13 v restavraciji »2ic«. Novomesto.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vab: na mesečno zborovanje v četrtek,, dne 16. maja ob pol šestih na kirurškem oddelku. Predavajo: dr. L šavnik, Uporaba renlgenovih žarkov v ginekologiji; asistent dr. V. Guzelj, Struma.
Gasilno društvo Barje vabi na vrtno veselico v nedeljo dne 12. maja pri Vrbincu.
Kasaško društvo v Mariboru priredi o binko-štih dne 19. in 20 maja velike konjske dirke in so za te prepozicije že razposlane vsem interesentom. Vsak dan bo 6 kasaških dirk in ena galopska. Prvi dan, binkoštna nedelja, je na sporedu dirka za Jugoslovenski kasaški derby, za katerega je določena državna nagrada v znesku po 20.000 Din. Od strani posestnikov amerikanskih kasačev vlada veliko zanimanje za dirke in je tako pričako. vati velikega števila najboljših kasačev iz cele države. Zaključek prijav je dne 12 t. m. ob 18. uri.
Cerkveni vestnih
Liturgično-katehetski razgovor se vrši v petek ob 5 pop. v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Vabljeni katehetje in duhovniki, ki se zanimajo za liturgično gibanje
Romarska pot na sv. Višarjih se bo letos začel? dne 24. junija. Ta dan pridejo kot prvi romarji domačini iz sosednih župnij Žabnice, Ovčja vas in Ukve. 30. junija pridejo na Višarje koroški Slovenci s posebnim vlakom.
Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: Skupno sveto obhajilo za mesec maj je preloženo z 19. maja na 12. maj, ker je 12. maja začetek 6 nedeljske pobožnosti na čast sv. Alojziju. Toda skupno sv. obhajilo ni v kapeli, ampak izjemoma v cerkvi.
Duhovne vaje za može bodo v Domu od 18. do 22. maja. — Vodstvo.
Orel
Hrušiška orlovska srenja V nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 3 popo. se vrši srenjski svei. Prosimo, ua se tega sosveta vsi odsekovni odborniki zanesljivo udeležijo. Ob 4 popoldne se vrši na istem mestu tehnični svet. Udeležijo naj se ga vsi odsekovni načelniki in vaditelji. — Odbor.
Vsem odsekom! Na akademiji j. O. Z., ki se bo vršila na binkoštno soboto, bodo nastopili člani s prostimi vajami, ki so namenjene za I. 1930-31. Ta točka bo gotovo naše članstvo najbolj zanimala. Ker pa pričakujemo, da bo dvorana prezgodaj razprodana, zato opozarjamo orlovske odseke, da si pravočasno oskrbe vstopnice.
Naše dijaštvo
j Akademski klub za proučavanje mednarodnih problemov« vabi člane in prijatelje, da se udeležf seminarskega sestanka, ki se vrši v četrlek, 9. t, ni ob pol 21 v Akademskem domu (lokal »Danice«), Miklošičeva cesla 5. Na dnevnem redu je predavanjt g. Vladimirja Grossmanna: »Idejni temelji zaščite manjšin.«
»♦»♦♦»♦«♦♦..............«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo
Iz pisem amaterjev
Am 26. IV. 1929.
An Radio »Ljubljana
Jugoslavien.
Gratuliere lhuen, zu lhrer Beliebtheit in Karnten. Ihre Radiodarbietungen sinil erstklassig, die Leistung und Bedienung Ihres Senders ist hochwertig. Radio »Wien« Klagenlurt, Insbruck und Linz kann sich weit hinter lhren Program-men und deren Wiedergabe verstecken.
Schade ist nur, dass mein, vielmehr unser bo-liebster Sender »Laibach«, unser jetziger Lokal-sender, durch eine starke Thelegraphenstation in der Niiho lhrer Welle gestort wird, wir bitten um AbhiUe.
Hochjtčhlend
Hans Rauter, St. Veit a-d Glan. Karaten W. V. 12.
(Čestitam Vam k Vaši priljubljenosti na Koroškem. Vaši sporedi so prvovrstni, delovanje Vaše postaje izvrstno. Radio Dunaj, Celovec, Inns-bruck in Linz se lahko daleč skrijejo pred Vašimi sporedi. Le škoda, da mojo, oziroma boljše našo(l) priljubljeno postajo Ljubljano močno moti neka telegrafska postaja v bližini Vaše valovne dolžine, in prosimo, da kaj ukrenete proti temu. Z spoštovanjem II. R.)
Našim bralcem v zabavo priobčujemo še pismo našega domačega komarja!, ki se seveda ni podpisal, bodisi da se ne upa jirevzeti odgovornosti za svoje pisanje, bodisi da se boji jroizvedb, jeli ima pripravljen aparat ali pa oboje:
Ljubljana, dne 2(3. aprila 192!).
Cenjena uprava »Radio Ljubljana.;
linam štirieleklronski radio aparat, ki izborno sprejema Vašo postajo. — Voljo že imam dobro, da sledim Vašemu programu pa kaj ko je tako monoton, dolgočasen. Ob 20, ko vse druge postaje skrbijo za svoje abonente z predavanji," liumori-stičnimi, ' poučnimi, muzikalnimi točkami, se v Ljubljani oddaja koncert radio orkestra in to vsaki dan. Sem in tja je kakšna mala izprememba kvartet ali kaj podobnega. Z dobro voljo in manjšimi financielnimi stroški se da program izboljšati. Zakaj ne prenašate včasih godbo iz javnih lokalov, saj imamo vendar dovolj dobrih godb v Ljubljani, kupletov ali pesmi dobrovoljnih Ljubljančanov.
Senzacija bi bil prenos iz glavnega kolodvora, sliši se vratarjevo vpitje, piskanje strojev, hrušč tračnic, hoja potnikov itd. Tak program sem ujel pred kratkim z neke nemške postaje. Opazil sem, da je ta 10 minutni prenos napravil globlji vtis na poslušalce, kakor vos Vaš program(l) Večina radio abonentov je mnenja, da .je po delu dobro razvedrilo, a vi tega ne upoštevate preveč. Saj ni treba, da so vsi predavatelji m glasbeniki iz Vaše klike« Če so abonenti radia Ljubljane različnih nazorov in mišljenj in če iz njihovega denarja sestavljate programe, potem imajo slednji pravico zahtevati od Vas programov, ki bodo ustrezali tudi drugi »kliki . Vsekakor se bo pa tudi armada »radio komarjev množila bolj z sedanjim programom, kot pa če ga izboljšate in izenačite. Kakor vidite gre v Vašo škodo oddaja slabega programa.
Eden z mišljenjem mnogih V. A-
Radio v Švici
Švica jc znana po lokalnem patriotizmu posameznih kantonov. Ta škoduje tudi pravemu razvoju radiofonije.
Po statistiki prihaja na vsakih 60 prebivalcev en sprejemni aparat. Letna pristojbina znaša 15 frankov in tako znaša letni dohodek iz pristojbin jedva 600.000 mark. Švicarske oddajne postaje imajo precej skromne programe in izključno lokalen značaj. Edino izjemo tvori Bern, ki ga je čuti tudi izven Švice. Vse švicarske oddajne postaje so v rokah različnih družb, ki so se le na zunaj združile v »Union Suisse de Radiophonie«. Te štiri družbe so: Societč Rcmande de Radiophonie: v franc. Švici z obema oddajnima postajama Lausamie in Geneve.
Nekaj časa sein poskušajo napraviti iz teh štirih družb, ki so za tako majhno deželo odločno pre-številnc eno osrednjo družbo. Inciativo ie dal Radio Ztirich. V načrtu je i7 dveh delov sestoječa družba, in sicer iz nemško-švicarskega ter francoskega dela. Vsak izmed obeh delov naj bi skrbel za eno glavno oddajno postajo v svojem jezikovnem teritoriju, ki bi ji bilo priključenih več stranskih postaj. Vodstvo naj bi imela nemška švicarska stran, kar je seveda brž rodilo nesoglasja.
Na videz se vrši sicer razveseljivo sodelovanje vseh 4 družb. Več dni v tednu se vrši izmenjavanje programov. Dvakrat na mesec se sestanejo vodje oddajnih postaj h konferencam. Kljub temu pa razmerje med posameznimi družbami šc vedno ni kar najboljše. (Po »Der deutsche Riindfunk«.)
Ne pel j i te birmanca v gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana.
Programi Radio-LjubSjana:
Četrtek, 9. maja: 10.30 O sadjarstvu, ing. Sku-blc. — 11 Koncert Radio kvarteta. (Dvofakova glasba 1): Bagatele, Largo iz. V. simfonije. Sona-tina za vijolino in klavir, Humoreska, Gozdna tišina — ceilo, Slovaški plesi. — 15 Repr. glasba. — 15.30 Dela na domačem vrtu s posebnim ozirom na pridelovanje zelenjave, g. F. Kafol — l(i Planinski spomini, prof. Mlakar. — 16.30 Koncert Radio orkestra. — 20 Plesna glasba, ,Tonny jazzband.
—	21 Pevski večer trnovskega cerkvenega zbora. 1. Žirovnik (nar.): Kukavica. 2. Hribar Hišica očetova 3. Narodna: Popotnik. -I. Dev: Meglica. 5. Adamič- Če ti ne boš moj. 6. Jereb: Jutranja. 7. Klinar: Na straži. 8. dr. Ipavec: Zvezda. 9. dr. Ipavec: Danici. 10. Nedved: Mili kraj. II. Nedved: Kaša zvezda. 12. Žirovnik (nar.): Večerna. 13. Vo-dopivec: Ena ptica priletela. 14. Dev (gor. nar.): Prelepil je selška dolina. 15. Adamič (nar.): Ne maram tebe. — 22 Poročila in časovna napoved.
Petek. 10. maja: 12.30 Reproducirana glasba
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Primerjajoče veroslovje, vseuč prof. dr. Ehrlich. -- 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova.
—	1!) Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Zračni promet pri nas in drugod, dr. Stane Rnpe. — 20 Dvo-rakov večer U. Sodelujejo: ga. Osterc-Valjalova in tra. Medvedova. — Ga. Osterc-Vnljalova: Dvofak:
Bacchanale, Pogovor, Na starem gradu, Kmečka balada. Dvorak: 8 valčkov: a-dur, a-mol, e-dur, des-dur, b-dur, f-dur, f-dur, es-dur. — Ga. Medvedova: Skryše mfi a paveza rua, Hospodin jest muj |)astyf, Když' mne stara matka, Struna nuladena, Dobru noc, Žalo dievča, Ach meni tu, Ma pisen zns, Stabat mater, alt-solo. — 21 Radio orkester. — 22 Poročila in časovna napoved.
Sobota, 11. nmja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 O športu, dr. Šarabon. — 18.80 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19 Plitvička jezera in gorski Kotor. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravnatelj Pintar. — 19.30 Delavska ura. — 20 Koncert pevskega kvarteta »Ljubljana«. — 21 Koncert Radio orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Prenos inozemskih programov.
Drugi programi:
Četrtek, !). inaja.
Belgrad: 12.10 Plošče in poročila. — 19.10 O poljedelskih strojih. — 19.30 Zgodovinske zanimivosti. — 19.55 Radio-kvartet. — 21 Večer našili mladih pesnikov. — 21.45 Prilj. pesmi za harmoniko in vijolino. — Zagreb: 11.30 Koncert. — 17 Plesna glasba. — 19.30 Prenos koncerta iz Prage.
—	21.40 Lahka glasba. — Praga: 9 Cerkv. glasba.
—	11 Koncert. — 10.30 Koncerl. — 18.05 Igrn. — 20.05 Zabavna ura. — 21 Plesna glasba. — 21.30 Angleška klavirska glasba. — 22.25 Plošče. — Stuttgart: 12 Orgelski koncert. — 14 Legenda o sv. Elizabeti, ora torij (Lieszt). — 15 Predavanje: Kako živali love. — 18 Pesnile i). Ernst bere svoja dela. — 19.20 Meyerbeer: Afričanka, opera. — Toulouse; 13.45 Koncert. — 14.25 Cerkv. glasba. — 21.30 Gloria in exc,elsis. — Bcrn: 16.30 Šah. — 20.30 Koncert — 21 J. P. Hebelova ura. — Katovice: 10.15 Cerkvena glasba. — 12.10 Simfoničen koncert varšavske filharmonije. — 17.55 Koncert.
—	20.05 Koncert iz Krakova. — 21.15 Literarna ura. — 23 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. —
17.30 Koncert. — 20.45 Koncerl simf. orkestra. — Berlin: 8.55 Zvonenje. — 11.30 Koncert. — 16.30 Zabavna glasba. — 19 Tkitojiis: Kot hindujski menih v Tibet. — 20 Pester večer: zbor, soli in orkester; nato plesna glasba. - Dunaj: 10.20 Orgelski koncert, — 11 Orkester. — 16 Vesela glasba. — 18.45 Komorna glasba. — 20.05 Francoska in ruska plesna glasba.; nato orkester. — Milan: 11.15 Plošče. — 16.30 Otroško petje. — 19 Jazz. —»20.30 Prenos opere. — 23.15 Jazz. — Bu-dapest: 11 Grško-katol. služba božja. — 12.15 Koncert opernega orkestra. — 16 Pevska šola s primeri. — 17.40 Stare ogrske pesmi. — 20.80 Koncert. — 22 Vojaška godba. — 23.30 Plošče.
Petek, 10. maja.
Belgrad: 12.10 Plošče in poročila. — 10.30 Predavanje o našem zadružništvu. — 20.10 (lovor-v spomin štetuniku, prv. čsl. vojn. ministru. — 20.45 Koncert radio-kvarteta. — 21.40 Poročila. — 21.55 Solo-petje s klavirjem. — Zagreb: 17.15 Lahka glasba. — 20.35 Pesmi in arije. -- 22 Lahka glasba. — Praga: 11.15 Plošče. — 16.25 Komorni koncert. — 19.05 Ljudske jiesmi. — 20 Vaša sreča, igra. — 22.20 Lahka glasbil. — Stuttgart; 13 Plošče. 16 Lahka glasba. — 18 Predavanje; Pomen iu naloge akademskega študija. — 20.15 koncet; nato komedija in plesna glasba. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 21.30 Koncert. — Bern: 18.15 Plošče.
—	19.32 O izkopaninah v Nemijskem jezeru. — 20.15 Komorna glasba. — 21.35 Koncert. — Katovice: 17.55 Za mladino. — 20.15 Simfonični koncert iz Varšave. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Orkester. — 20.45 Opereta. — Berlin: 17 Koncert. — 18.10 O novi kovini berili ju. — 18.25 O skandinavski literauri. — 20.30 Koncert. — Dunaj: 1.1 Kvartet Cedra. — 16 Orkester. — 17.40 Glasbena akademija. — 20.15 Odlomki iz modemih operet.
—	Milan: 11.15 Plošče. — 16.30 Otroško petje. — 20.80 Simfoničen koncert. —• 23 Jazz. — Budapest: 9.15 Trio. — 12.05 Ciganski orkester. — 17.40 Orkestralna glasba. Operetni odlomki — 10.30 Prenos opere. — 22.30 Koncert moškega zbora. — 23.30 Ciganska godba.
Spori
DANAŠNJE PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI.
Na športnem prostoru SK Ilirije odigrala danes prvenstveno tekmo SK Svoboda in SK Slavija. Ob 15 postavita v boj rezervni garnituri, ob 16.45 I. moštvi.
Za start Svobode, vodečega kluba v I. B razredu in aspiranta za prestop v I. m azred, je mnogo zanimanja. Dosegla je nekoliko izvrstnih rezultatov tudi proti našim najmočnejšim moštvom. V današnjo tekmo proti Slaviji grp s precej sigurnimi šansami, čeprav je. treba računali s tem, da ji bo nudila Slavija trd odpor.
V	skupini juniorskih moštev se odigrala danes dve lekmi: na prostoru Ilirije ob 10.30 med juniorji Ilirije in Jadrana ler na prostoru Primerja ob istem času med juniorji Primorja in Slovana.
FINALE IN NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE.
V	nedeljo, due 13. t. m. se bo odigral v Ljubljani na igrišču ASK Primorje finale za nogometno prvenstvo Sloveniie. Za to trofejo, ki je najvišje, kar more doseči slovenski nogometaš, se bosta borila ljubljanski prvak -1SK Primorje in prvak Maribora 1SSK Maribor. — Ta nastop navedenih klubov znači tako rekcč višek v nogometnem prvenstvu in ni čudno, če vlada med športniki veliko zanimanje.
OTVORITVENE MEDKLUBSKE KOLESARSKE DIRKE
se vrše v nedeljo, dne 12. majnika ob 14. Start in cilj na Tržaški cesili pri km 4. gostilna Kušar
Razpored; 1. Dirka novincev, 2 km z obr item. 2. Dirka juniorjev, 5 k;a z obratom. 3. Glavna dirka, 20 km z obratom. 4. Tolažilna dirka , 5 km z obratom.
Darila: Prvi trije vsake skupine dobe-častne kolajne.
Splošna določila: Vozi se po določilih dirkalnega pravilnika kolesarske zveze kraljevine SHS. Pravico starta imajo vsi člani klubov, kateri so včlanjeni v kolesarski zvezi kraljevine SHS. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ler se mora strogo držali cestnopolicijskega reda. Kolesa morajo" biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Ako se za posamezno razpisano dirko ne^ prijavi vsaj pet dirkačev, se točka izpusti. Zaključek prijav dne 11. t. m. ob 18. Prijave sprejema g. Fran Ogrin, Gosposvetska cesta 14. Prijavnine ni. Dirkači se imajo javiti vodstvu dirke tečno ob 13.30 na startu. — Ljubljana, dne 1 majnika 1929.
V	nedeljo, dne 26. majnika se vrši »Kolesarski lov na lisico«. Prijave sprejema takoj g. Fran Ogrin, Gosposvetska cesta 14
Športni dogodki
Dunajčani z nedeljskimi nogometnimi tekmami niso prav nič zadovoljni: proti Ogrom 2:2, ko so pričakovali zmago; proti Zagrebu 1:2, ko so bili o zmagi prepričani; proti Bratislavi 2:3, ko so imeli zmago že v žepu. Torej prav zanič, Z zmago HeHrthe nad Slovanom se je tabela zopet nekoliko spremenila; na čelu koraka Rapid. Zmagovalec v Angliji je Sheffield, na Škotskem Glasgovv Rangers; osupnila je zmaga Leicestra nad pokalnim zmagovalcem Bolton Wanderers 6:1. Igra Bollon Wanderers proti Portsmoutlvi je prinesla 2,800 000 Din čistega dobička, od katerega dobi vsak ldub po 1,400.000 Din. To je vse nekaj drugega kot igra mod Italijo in Avstrijo, ki je dala 384.000 Din čistega dobička. Ker smo že pri denarju, omenimo še, da zasluži sloviti Španec Zamota mesečno nad 40.000 Din; letos praznuje desetletnico svojega športnega udejstvovanja, in ga bodo seveda primerno častili in slavili. Naknadno zapišemo: Stajerska-Koroška 2 : 2, Rampla Juniors —Red Star 01impique 3: L v borbi za pokal Evrope Češkoslovaška-Švica 4 : 1 in Belgija-Holand-ska 3:1; ogrski amaterji v Tourcoingu na Francoskem 1 ; 1, Austria-Bohemians 5 : 4, Austria-Viktoria iz Žižkova 4:3, DFC-Vikt. Ž. 3:2, DFC _Bohemians 2:3, — Angleški kralj zaradi obolelosti ni mogel prisostvovati igri za pokal, kar je že stara tradicija, in sc je oprostil z dolgo brzojavko! Izrazil je upanje, du bo v bodočem letu mogel bit izraven.
Angleške igravce za Davisov pokal je treniral Koželuhov Karel; sedaj gre zopet v Ameriko in vzame to pot brata Jana s seboj. V ameriškem pasu za pokal Tilden in Hunter ne bosta igrala, pač pa pozneje proti Francozom, ki pokal branijo. Lacostc že spei igra, premagal je Brugiiotlu; Cu-chet potuje po Srednji Evropi okoli; Najuch je premagal Demasia. V borbi za Davisov pokal ie Jugoslavija že izločena; Grška io je premagala. Iger je zmeraj pet: dvakrat 2 posameznika
in 1 igra parov. Dalje je pemagala Belgija Rumu-nijo in Danska Chile. Na drugem mestu pišemo nekatere podrobnosti o Davisovem pokalu. Daviš še živi in jc velika politična osebnost v Ameriki.
V Ameriko vabijo avstralskega plavača Caritona, pa mu nič ne diši Se jc polenil. Francoz Taris jc zmeraj boljši, 200 m 2 : 16.4, nov evropski rekord, Par ruskih rekordov, za primerjanje z drugimi: moški 100 m prosto 1 :02, trije ženski: 100 m prosto 1:22.9, hrbtno 1:35.4, prsno 1 : 30.4.
Tarisov rojak Martin jc pretekel 500 metrov v 1 : 05.6, Rousseau pa 100 y v 10.2. Ladoumegue se je pa urezal; naznanil je nov svetovni rekord na 1000 m in je tekel 2 :29.4, Italijan Tavernari pa 2 : 29.2. Pri isti prireditvi je pretekel Toetti 100 m v 10.8, 200 m v 22.4. Amerikanec Bowen je porabil za 440 y 47.6, Nurmi za 2 angl. milji 9:15.4, za 3 milje 14 : 29.2, dunajske športnice za 10X100 m 2:17, Amerikanec Lamson za 120 y lese 14.8, Biacey za 100 y zopet 9.5. — Kroglo je sunil Amerikanec Rotiiert 15,57 m daleč, nemški telovadec Lingnau 15.68, Amerikanec Biix 15.84 m daleč; Krct zovega rekorda diskos 49.S0 m niso priznali; nedavno je vrgel diskos 46.95 m daleč, a njegov rojak Jark 48.23 m; Finec Kivi meče že takoj v začetku treninga nad 46 tri. Ameriški dijak Marty je skočil v višino 1.94 m in je že blizu Coggeshalla z njegovimi 198.64 cm »Povprek po Berlinu« 25 km je dobil Kapp v 1 : 34, znani Finec Martelin je prispel šele kot osmi na cilj. Isto razdaljo je prehodil Schwab v 2:17: 25.6. «Nemško gozdno prvenstvo« 10.4 km je dobil Kohn v 36 :00.3; Peltier )e bil med 45 tekmeci na 24. mestu! — Nemške bojne igre 1, 1930 se bodo vršile v Breslau-u; istega leta se bodo najbrž vršile v Budimpeššti olimpijske igre železničarjev.
Celo železniško lokomotivo pelje največji avtomobil sveta, zgrajen na severnem Angleškem; dolg je 23 m. — Avtomobilista Segravez je sprejel v avdienci angleški kralj, pri kraljici je bil pa na zajtrku. — Dirke Targa Florio, 5 X 108 km, se je udeležilo 15 velikih in 400 majhnih avtomobilov; od majhnih ni tekme nobeden dovršil, ad velikih štirje: prva dva Bugatti, druga dva Alfa Romeo. Zmagovalec Divo na Bugattiju jc vozil 7 : 15 ! 41, na uro 74-366 km, rekord za ono tako težavno dirko.
Težavno stališče yna bokser Schmeling; zmeraj se pravda in to žari z managerjem Biilowom. Sedaj je šel Schmeling v Kanado. Berlenbech je zopet rokoborec in je že tudi zmagal. Nad Hey-mannom je v 15rundnem boju po točkah zmagal Phil Scott, pa nič kaj učinkovito. Na Dunaju so profesionalni boksni boji zopet dovoljeni.
Dunajski atlet Schielberg ni mogel ugnati praškega policista Skobla; dvignil je 357kg, Skobla pa 360; Scbielberg tezno 117.5 kg, poteg 105 kg, sunek 135; Skobla 105, 110 in 145 kg. Schielbergu se je ponesrečil poteg 110 kg.
Pet največjih vrlin športa
švedski nadškof N titan Sbderblom je govoril ob otvoritvi športnih iger v Hudvikallu o prednostih in nevarnostih športa. Citiral je apostola Pavla, ki se v svojih pismih večkrat dotakne športnih običajev in ki je bil prav gotovo vnet obiskovalec športnih tekem v grških stadionih. S krščanskega stališča na vaja Soderbloin kot največje vrline športa stremljenje |)o popolnosti, treniranje telesa, samov/.gojo v zvezi z zatajevanjem in disciplino, in slednjič obvladanje samega sebe.
Stremljenje po popolnosti in treniranje teles« je celo dolžnost kristjana ,S samo vzgojo iu zatajevanjem se okrepimo za stroge zuhteve urejenega življenja in tekmovalnih predpisov. Obvladanje samega sebe. usposobiti sporinika, d,t lahko prenaša težave, napore in razočaranju. Šport ima za predpogoj dobro in zvesto tovarištvo in pa sposobnost, da prenesemo poraze in uspehe s pol no ravnodušnostjo. Šport uči telo, da ponižno služi naši volji ter da prepreči izbruhe sumoliubjtt, ošnbnosti, nevoščljivosti, jeze in prenagljenosti. Med največjimi vrlinami športa je tudi ta, tla se tekmeci sestanejo v areni, kjer je merodajna samo individualna zmožnost. To je lep spomin na resnico, da tudi v areni življenju ne. odločata poklic iu družabno stališče, kaj veljamo in kaj nam tlela veselje, temveč način, kako izpolnjujemo svoje poslanstvo na zemlji.
Nadškof pa opozarja tudi nn nevarnosti športa: reakcija po treniranju nas zapeljuje k nerednosti; tekma more postati brutalno, če je usmerjena samo na fizično premoč; šport nas včasih preveč zaposli, zutre višja duševna stremljenja in zatemni plemenitejše cilje elovcškegu življenja.
Lepe besede jc govoril tu nadškof.
Človek in paragraf
Zgodba o nagrobnem spomeniku.
V poletju 1924 je bil na Golici od avstrijskih tihotapcev zavratno umorjen pripravnik Itn. kontrole A. Brinšek. Člani finančne kontrole na Jesenicah so sklenili, da pokojnemu tovarišu postavijo na Golici dostojen spomenik. V to svrho so med seboj iu pri ijtideh zbrali 11.306 Din, ter jc denar shranjeval iu vodil vse knjige Š. S. Mož pa si je nekatere izdatke v knjigi samo zapisal, ni jih pa v resnici izdal. Tako je v kili igo napisal, da je izdal Fr. B. za postavitev spomenika na Golici in za prevoz istega spomenika iz Jesenic na Golico 150 Din ter pritožil tozadevno jiotrdilo o prejemu tega zneska. Fr. B. pa je povedal, da sploh ni sodeloval pri postavitvi spomenika, niti ni v to svrho ničesar prejel. Dalje jc zapisal Š. Š. v knjigo, da je izdal za kopanje temelja za spomenik na Golici 650 Din Josipu Noč, — tozadevno potrdilo jc falsificiral, ker Noč sploh ni ničesar prejel. Tudi 350 Din za postavitev spomenika, kateri znesek naj bi bil izdal Fr. Klinarju, je enostavno Imgiran. Takisto znesek 125 Din, kateri znesek naj bi bil prejel Jakob Kolman za okrasitev spomenika — zakaj Jakob Kolman sploh ne obstoja. Naročenih je bilo tudi več stotin razglednic s pokojnikovo sliko, ki so se prodajale v korist spomenika. Ta denar jc Š. Š. kar zapravil (5601 Din) ter niti razglednic ni plačal. Obtoženi se je peljal tudi v Ljubljano, da bi tam naročil spomenik ter je za pot računal več. kakor je v resnici zapravil. Skupno je tedaj obtoženi Š. Š oškodoval pripravljalni odbor za 8.271 Din. — Na razpravi pred deželnim sodiščem je bil Š. Š. obsojen na 2 meseca težke ječe ter v povračilo vseli sodnijskih stroškov in takse.
Tečen France.
Triindvajselletni France Tečen je res tečen človek. Zelo grdo govori ler se je moral radi tega te dni zagovarjati pred ljubljanskim sodiščem. V splošnem fant ni načelen nasprotnik žensk, ampak Dišav-čeve Angelce kar nc more iu je nc more. Nekega večera, še ni dolgo tega, je šla Angelca mimo hiše ta tečnega Franceta v trgovino. Pa jo je uzrl France skozi okno in kar planil na vezni prag, pomaknil klobuk postrani, vtaknil roki v žep ;n zaničljivo na-hrulil Angelco: -Kaj pa misliš, da si ti prav za prav? 7x zdavnaj bi (e bil kdo lahko imel pa si pregrda in preumazana! Ali hočeš da te brcnem?« Iu ni čakal, da bi Angelca povedala, ali hoče, da jo France brcne ali ne, ampak je kar stopil za njo in jo brcnil. »Ce hočeš, le bom pa še enkrat?« je radovedno vprašal. Kar daj, France, kar daj! Ampak pomni, kaj si rekel iu kaj si storil!« — »Prava reč! Kar na sodnijo nesi kazat brco!« — Angelca je sicer delavka, ampak docela dostojno in čedno dekle. Sram jo je bilo, ko je opazila, da so jeli prihajati iz hiš ljudje in opazovali mučni prizor. Takoj naslednji dan se je odpravila v Ljubljano in dala zadevo »dohtarju čez«. Tudi France je najel svojega, ampak 11111 ni mogel pomagati, ker je priča Pavla tako plastično opisala dogodek. da je bilo še gospodom, ki so obravnavi prisostvovali, malce nerodno .Franceta ni bilo in mu bo njegov zagovornik sporočil, da bo moral plačati za svoje žaljivo vedenje 200 Din globe, ali pa bo šel za 4 dni v luknjo.
PRAKTIČNI SADJAR, spisal M. Humek, Ljubljana 1923. je najbolj priljubljena knjiga v našem kmečkem gospodarstvu. Na izredno praktičen način in na podlagi mnogoštevilnih lepili slik se tu nudi pouk v pridelovanju sadja. Knjiga se naroča v Jugoslov, knjigarni v Ljubljani in stane 80 Din. *
KUBIČNA RAČUNICA za okrogel, rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar, 1929, je v našem kmetskeni in lesnem gospodarstvu neobhodno potreben pripomoček, s katerim se na podlagi premera m dolžine takoj najde kubična mera tako za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 100) kakor za Iramove in to pri slednjih ne samo v metrih, ampak tudi v čevljih in colah Knjižica, ki mora biti v žepu- vsakega našega gospodarja z lesom, stane 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
BRESKEV IN MARELICA, spisal M, Humek. Knjižica seznani našega gospodarja z vsemi pogoji, ki so potrebni, da uspevata ta najžlahtnejša sadova v naši zemlji. Stane 10 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Hrastovih surovih frizov
(Schmallfriesen), se kupi vsako množino, od dolžine 25—60 cm, širine 4, 5, 6, 7 111 8 cm, Ia in Ila, v polsuhem stanju za takojšnjo 111 poznejšo dobavo (do julija) proti takojšnjemu plačilu. Prosi se za obvezne oferte z navedbo cene pod šifro »Exporf. frizov« upravi Slovenca« v Ljubljani.
avtomobil
dvo- ali štirisedežni. - Ponudbe na upravo »Slovenca, pod šifro »AVTOMOBIL«,
Uprava in orkester Narodnega gledališču v Ljubljani javljata tužno vest, da je preminul zaslužni član Narodnega gledališča in tovariš gospod
Fran Kalina
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 9. maja ob 5 popoldne iz mrtvašnice tukajšnje splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Zaslužnemu sodelavcu in zvestemu tovarišu časten spomin!
V Ljubljani, dne 8. maia 1929.
Mestni pogrebni /uvod v l.juMjnnl.
Meh iivfhi
ve/d immoiD vrvenjem
%
50 letnica dr. Ali ce Masaryk
Weldeinaras, predsednik Lilvc, na katerega je bil le dni poizkušen atentat.
Današnji solnčni mrk
Danes, dne 9. maja bo popolen solnčni mrk, ki pa bo viden samo v tropab. Mrk l>o trajal pet minut, kar se dogodi zelo redko. Cona, v kateri bo viden popolen solnčni mrk, se prične v Indijskem oceanu, južno-zapadno od otoka Madagaskar, gre potem skozi Indijski ocean do severnega rta Sumatra, prereže polotok Malaka in južni del Zadnje Indije, gre čez Filipine in se konča v Tihem oceanu pri Karolinških otokih.
Ker bo trajal solnčni mrk izredno dolgo, je odšlo vse polno ekspedicij, da čim bolj izkoristi solnčni mrk! Francija. Anglija, Amerika, Nemčija, Italija in Holandska pošljejo po več ekspedicij v tolali letno cono in Nemčija celo štiri. Predvsem bodo skušale ekspe-dicije ugotoviti odbitje v bližini solnca mimoidoče zvezdne luči v zmislu relativitetne teorije. Da bodo mogli to odbitje čim jasneje določiti, so konstruirali posebne aparate, ki so pravi čudež optične tehnike. Poleg tega bodo ekspedicije preiskovale tudi druge pojave, ker je znano, da se od solne a največ takrat vidi, kadar se nič ne vid.i. Takrat je namreč vidna solnčna krona in potoni spektralne analize je mogoče ugotoviti sestavo solarnih snovi.
Vsaka ekspedicija ima s seboj aparatov za dva vagona. Ko pride ekspedicija na odrejeno mesto, poleni se postavijo vsi aparati in vsak dan se prično vetf.be. Ker traja solnčni mrk le par minut, treba skrbeti, da ni neizrabljena niti ena sekunda. Zato mora biti vsak gib dobro u vež ban.
Na domače prebivalstvo naredc l.c ekspedicije silen vtis. Tuan mata basi (gospodarji solnčnega mrka), pravijo domačini cla-
Stolečnica šivesinega stroja
Skoraj neverjetno se sliši, da je letos preteklo šele slo let, odkar je v rabi šivalni stroj. Pred tem pa se je delalo vse na roko. Kakšna pridnost je bila potrebna, da so doma sešili nevesti vso balo, kje bi našli danes nevesto, ki bi se tako trudila! Ali še težje je bilo, ko ljudje niso poznali niti šivanke, ki tudi ni še tako prastara iznajdba.
Ker je šivanje ua roko vzelo silno mnogo časa, so ljudje že zgodaj skušali iznajti stroj, ki bi nadomestil zamudno ročno delo. Angležu Tomažu Saintu se ,je tudi v resnici posrečilo.
Spomenik zgraditelja Iiifflovega Pilila. Spomenik je bil ------
____„_ stolpa, inženirja
zgrajen dh; 2. maja.
Novi predsednik državne banke sovjetske unije, g. Pjatakov.
da je konstruiral leta 1790 šivalni siro.j. ki ga je dal tudi patentirali. Ali stroj jc bii še tako skromen, da ni bit za praktično uporabo. Poskusi so se nato pridno nadaljevali, toda sele leta 1814 se je posrečilo Duuajčanu Manders-pergeru, da je konstruiral stroj, ki je bil količkaj za rabo. Ali razširiti sc tak s!roj ni mogel in šele leta 1829 sc je posrečilo Francozu Thiinonnieru izumiti šivalni slroj, ki ,je bil uporabljiv in Thinionnicr je zato resnični izumitelj šivalnega stroja. Ali ludi njegov stroj se dolgo ni bil popolen in zato so skušali razni iznajditelji šivalni stroj izpopolnili.
Prvi večji uspeli .je dosegel Aincrikanec llunt, Jvi jc iznašel čolniček in v šivtuiki naredil uho pri špici. Njegov stroj pa dolgo ni bil uporabljen, ker je manjkala Huntu samozavest in sploh ni upal spraviti svoje iznajdbe v javnost.
Radi tega sc jc zgodilo, da ne velja Hunt, temveč Elia-s Howe sodnijsko kot iznajditelj šivalnega stroja. Leta 1846 je mogel Hovve svoj res uporaben stroj prodati in sedaj se je pričel zmagoslaven pohod šivalnega stroja po vsem svetu. Razne tovarne so vedno nekaj izboljšale šivalni stroj in si pustile ta izboljša-
Kristusov vnebohod. Slavna slika
nia patentirati. Med temi tovarnami je skoraj zavzela vodilno mesto tvrdka Singer iz New Vorika, ki je že v lelu 1874 prodala 300.000 šivalnih strojev.
Evropa v začetku ni bila posebno za šivalno stroje, ker je bila mnenja, da je ročno delo solidnejše. Toda ti predsodki so kmalu ugasnili in že leta 1863 je bila v Hamburgu ustanovljena prva tovarna za šivalne stroje. Od tedaj je hitro naraščala izdelava šivalnih strojev, nastajale so vedno nove tovarne in danes se izdela samo v Evropi vsako leto dva milijona šivalnih strojev.
Okorni in slabi so bili še prvi stroji in velik uspeli je bil, ko je bilo doseženo, da je bil šiv pravilen. Danes pa je mogoče s šivalnim strojem izdelali tudi najlepše vezenine in skoraj si ni več mogoče misliti liiše, v kateri ne bi bil šivalni stroj.
Kako si jc zamislila stara gospodična Silnica uporabo javnih spomenikov,
Predsednica češkoslovaškega Rdečega križa, dr. Alice Masar.vk je praznovala 3. maja svojo petdesetletnico. S hvaležnostjo se je češkoslovaški narod spominjal njenega jubileja, ker s požrtvovalnim delom je dr. Alice dokazala, da je vredna hči svojega velikega očeta, sedanjega predsednika Češkoslovaške. Kakor njen oče, tako je tudi ona posvetila vse svoje življenje svojemu narodu in znanstvu.
Po dovršitvi srednje šole se jc vpisala najprej na medicinsko fakulteto, potem pa na filozofsko ter se zlasti posvetila študiju socialnih vprašani. Študirala je v Pragi, Berlinu in Lipskem, po doktoratu pa je odšla v Ameriko na chicaško univerzo. Po povratku iz Amerike je poučevala na raznih srednjih šolah, v počitnicah pa je po bolnicah in socialnih zavodih nadaljevala svoje socialne študije. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je
bila aretirana in zaprta od 28. X. 1915 do i! Vil. 191. in sicer ves čas skupaj z navadnimi ztcčinkaini.
Ko je prišel preobrat, jo bila izvoljena v Narodno predstavništvo ter pričela organizirati Češkoslovaški Rdeči križ. Tu je razvila dr Alice Masarvkova nad vse plodno delo in njena zasluga je, da .je danes Čsl. Rdeči križ ena največjih češkoslovaških narodnih organizacij. Njeno delo je bilo priznano tudi v tujini in tako je bila izvoljena leta 1928 za predsednico mednarodnega kongresa za socialno delo v Pragi.
Ves češkoslovaški narod jc s hvaležnostjo proslavil jubilej svoje velike delavke na socialnem polju in po pravici se spominjamo tega jubileja tudi mi Slovenci, ker je bila vedno tudi iskrena prijateljica našega naroda.
Avstrijski novi podkaucelar deželni svetnik Schumy.
Angleži se oddolžujejo
sv. Ivani d'Are
V Famlianiu, grofija Surrey, polože dne ; 23. maja temeljni, kamen za cerkev, ki bo posvečena sv. Ivani d"Are. Cerkev bo stala na griču nasproti gradu Beaufort, iieikdanjem sedežu kardinala Beaufort, ki je igral pri zaslišanju Ivane odločilno vlogo. Slovesnosti se bosta udeležila naslednika kardinala Beau-forta — soullnvaiski in portsinouthski škof in pa kot naslednik krivičnega sodnika Caucho-iia — škof iz Beauvaisja. Potomka Ivanine rodov i ne, 17 letna deklica, pa bo zastopala Ivano d'Are.
noin ekspedicije 111 jib zelo spoštujejo. Ko sc približa čas 'solnuiega mrka, je daleč na okoli zaprt ves prostor, da ne bi kdo motil ekspedicije. Ko nastopi solnčni mrk, gre delo ekspedicije hitro od rek, iz daljave pa se sliši kričanje domačinov, ki hočejo slično ko Kitajci, s krikom prepoditi zmaja, da jim ne požre sobica.
Lelos bo samo en popolen solnčen mrk, to je današnji, delen pa bo novembra meseca ni se bo videl tudi pri nas, ali le prav slabo. Današnji pa se pri nas sploh ne bo videl.
Sibie so priprave za opazovanje solnčnega mrka, toda ves trud in vsi izdatki so zaman, če je vreme slabo. Upajmo, da l>o imela letos ekspedicija srečo in lepo vreme, da bo njen trud poplačan z lepimi uspehi.
Kr&ij v konkurza
Ciprsko sodišče je proglasilo nad bivšim kraljem Husejuoni Um Alijeiu od Hedžasa konkurz, ker ni mogel poravnati svojih velikih dolgov.
Ni pa še dolgo, ko je igral kralj Hueejn Ibn Ali veliko vlogo. Ko se je začela svetovna vojna je bil llusejn Ibn Ali čuvar zelene prerokov c zastave. On je odločal, če so razgrne zelena zastava in proglasi sveta vojna. Turčija in Anglija sta zato skušali za vsako ceno pridobiti Husejua za sebe. Toda angleški funt je bil močnejši ko turška lira in v Arabijo se je vlit v takih množinah, da so mu Arabci dali ime kavalerija svetega Jurija'. Tej kavale-riji je tudi llusejn kmalu podlegel in dne 27. junija 1916 je na angleško zapoved proglasil sveto vojno proti Turkom. Tedaj se je pričela sreča Husejna. Ze 16. oktobra ,je postal kralj Hedžasa in ko. se je končala svetovna vojna z zmago antante, je postal njegov sin Fejzal leta 1920 kralj Iraka, njegov sin Ad-delah pa kralj Transjordanije.
Ze pet lel kasneje pa je utonila II use j nova sreča. Ibn Saud, sultan Vahabitov iu zagrizen sovražnik islamskih pravoslavnih, je napadel Hedžas in leta 1925 vkorakal v Meko. Da l»i rešil prestol, je Husejn odstopil v korist svojega drugega sina Alija, toda tudi njega je pregnal Ibn Saud iz Arabije.
llusejn se je nato nastanil v Cipru, kjer bi mogel živeti v miru iu blagostanju, da ga ni
Potovati je treba znati
Potovanje je velika umetnost, ki se je je treba —■ poleg naravne sprejemljivosti za nove vtise in ukaželjnosti — naučiti. Najboljša šola je izkušnja Kanta, vendar se da na nekaj stvari opozoriti, ki veljajo za potovanje v vseh slučajih. Predvsem je za potovanje treba denarja, s katerim nikakor ne smemo skopariti. Štedi človek doma, na potovanju nikoli. S praznini želodcem se slabo potuje; vtisi so površni, megleni, radost se ne more razviti. Tudi prenašanje težke prtljage in capljanjo po blatu ali prahu s postaje v hotel ubija dobro voljo; zalo se denar za voz in nosača dobro izplača. Pač pa sc da mnogo prihranili na razglednicah, ki jih ne pišemo, lia raznih spominkih, ki jih ne kupujemo in ne darujemo, in pa na čini zmernejšem uživanju alkohola. — Vozni red je treba najnatančneje poznali iu ga imeti vedno s seboj. Direktni vozovi niso vedno najprijetnejsi, ker so običajno prenapolnjeni; če dobro poznamo vozni red, se prestopanju ni treba za vsako ceno izogibali. I)a je treba imeti potni list v redu, pripravljen potrebni drobiž, ostali denar pa dobro spravljen v skritem žepu, se razume samo ob sebi. Mehki copati, majhna blazinica in topel plet so na dolgi -železniški vožnji prava blagodat. Da se skrb za prtljago čim bolj zmanjša, se izplača, ako se veliki kovčegi pošljejo naprej na hotel, kjer se hočemo nastaniti. Za hotele velja pravilo, da je najdražji vedno najcenejši. Na potovanju se pač ne sme skopariti. Potni proračun mora biti sestavljen tako, da sredstva vsaj za polovico presegajo nujne izdatke. Če nam ua koncu kaj ostane, tem bolje, a glavno je, da imamo zavest, da liani zmanjkalo lic bo.
★
Bogat, a skop trgovec je nekaj obolel in prijatelji so 11111 svetovali, naj gre k zdravniku dr. L, ki da je izvr.-teu specialist. Ali je zelo drag? , vpraša trgovec. Za pni pregled računa sto dinarjev, za nadaljne ordinacije pa po 60 dinarjev. - — Dobro, si je mislil trgovec in šel k specialistu. Predstavil se mu je z besedami: : Zopet sem tukaj, gospod doktor — že tretjič! — - No, le kar nadaljujte, kakor sem vam zadnjič naročil, ' je rekel zdravnik, ki je možu videl v obisti.
premotila želja po še večjem bogastvu. Začel je špekulirati in zašpekuliral vse svoje premoženje. Na sodišču je izpovedal, da je daues 80 let star in da živi s svojo 75 letno ženo in slugo ter služkinjo v stanovanju od štirih sob, od katerih pa sta dve že prazni, ker je moral prodajati pohištvo, da je imel za življenje. Oprema ostalih dveh soli je zadnji ostanek njegovega premoženja in še to bo prišlo sedaj na boben.
Tako se je končala slava nekdaj tako bogatega kralja Husejna Ibn Alija.
Ralfaela Santija (1483-1520).
ž&aJufia
msvce
»Hlapec Jernej" v romunskem prevodu
Cankarjev Hlapec Jernej in njegova pravica« je izšel zdaj lucli v romunskem jeziku pod naslov oni: >V«rtc!omei nrgatul s. dreptullui« v obliki knjige, dočim je od avgustu 1. I dalje izhajal kot listek v »Adijverulu«. listu, ki ima 400.000 naklade. Romunska kritika pozdravlja prevod dela, ki zavzema, kakor obotavljajo, iiujodlienejše mesto v sociulnopo iticni literaturi sveta kot čista umetnina, po kateri je slovenski narod dobil svetoven sloves, njegovo lepo slovstvo pa univerzalen pomen. Uocim eni Hlapcu Jerneja bolj gledajo kot simbol slovenskega narodu, ki s,- je osvobodil iz robstva, drugi kritiki poudarjajo predvsem njegov oD-eečlovcški značaj. Adeveru!« postavlja Cankarja po idejni smeri in vplivu v eno vrsto /. Levom Tolstim, oblikovno pa : Hlapca Jerneja« označuje kot nedosežuo literarno mojstrovino. Tako se tudi ob delili tega našega pisate ju uresničuje, da so ga prav v vsej njegovi globi-ni odkrili šele tujci tc'r mu izdali v polnosti vse priznanje, ki mu gre.	—A—
Marij Kogoj: Črne mashe
Premiera tega novega domačega opernega dela ki je bilo že več let pričakovano m za katero je vladalo največje zanimanje, se je vršila v ljubljanski operi dne 7. t. m. 1 rva predstava je bila nabito polno obiskana m more sc reči, da je bilo delo navdušeno sprejeto Zaslužilo je zanimanje. Črne maske so nase največje operno delo; ne. nosijo več pečata naših lokalnih, provimijalnih g usbenili razmer, nego so last kulture široke h v rope. Moremo jih pokazati svetu s ponosom.	v
Kogoj je _ dasi je nemara na dnu duše
bolj ju žn jak — pristaš onega glnsbeiiiškcga kroga na prelomu med romantiko m moderno, ki je vzklil iz Pristana, se formuliral v Maliler-ju in dosegel višek v Schoenberg-Bergu. Kratko rečeno, gre za simbolistični ali ckspresioni-stični višek romantičnega čustvovanja 111 občutja, formalno pa zn ono komplicirano orkestralno polifonijo (Schoenberg ji pravi polio-dija, Strauss polimelodikn), ki je bila pil \Vagucrju še harmonično fundirana, na svojem višku pa je dobila politonnlni značaj m čisto linearno bistvo. Bergov Vojček je. mislim tega razvoja višek in — konec. Ta smer je pn nas v Ljubljani skoro neznana, kar je velik pogre-šek 'organizatorjev našega glasbenega življenja. Kogoj velja tako pri nas kot pojav zase s'to bi dejal, nemško smerjo in je doslej vzil malo razumevanja, česar je nekoliko kriva tudi njegova nenavadna individualnost m njegova, skoro trmasta subjektivnost, s katero tolmači svoja doživetja.
Leonida Andrejeva, bi rekel, dramutska pesnitev, ki je služila za libreto, je polna onih skrivnostnih simbolističnih občutij, ki so znak francoske šole Mnllarme-Mueterlinck, dalje zahteva več glasbenih vložkov in jc tako privlačila skladatelja.
Kogojev izvajalni aparat je izredno velik; Črne ninske so izčrpale do zadnjega vse naše instruinetulnc, vokalne, inscenacijske možnosti. Partitura je izredno trd oreh, glavna vloga kolos in tudi inscenator in režiser, sc mi zdi, bosta smatrala svojo nalogo pri tej operi za eno svojih najtežjih.
Opera v bistvu še ne gre preko okvirja Wagncrjevega tipa, za katerega jo odločilno, da nosi glavno vlogo orkester, v katerem se odigrava čustvena plat drame, sekundarna pa je dana pevcem z njihovim Sprachgesangom, ki dramo v orkestru tolmačijo. Žal, nisem videl zadnje redakcije partiture in j>o enkratnem slišan ju morem le reči, da gre za mešanico ekspresivno se razlivajoče »poliinelodi-ke«, ki jo složno tkejo pihala in godala, ustvarjajoč vsakemu položaju na odru novo čustveno vsebino. Vodilnotcniatičnega pomenu je malo melodij, često se motivi izpeljavnjo v smislu čistoglasbenega učinka. Poleg tega imenu jem neko sestavino orkestralnega parta tudi, žal, koloristično mašilo, ki včasih (prvo dejanje) preveč utrudljivo natrpa glasbeno telo in prekriva vodilno misel. Kogojeva glasbena interpretacija drame, t. j. način njegovega čustvovanja in izraza je pu tako individualen, da je nemara večina komaj prodrla vanj šele v poznejših dejanjih. V kvaliteto štejem Kogoju njegovo glasbeno fantazijo in neizčrplji-vo iznajdljivost, ki je v naših razmerah naravnost brez primere. Celotne arhitektonske zasnove ne pregledaš, gre za nizanje. Lahko bi kaj brez škode odstranil, dočim recimo pri Bergovem Vojčku tega nc moreš, da ne pro-dreš celote. Takšna glasba zahteva od poslušalca silno napeto sodelovanje; ko se je "trudiš. če je nisi vajen, se zdi, da postaja enolična iu da tudi sama ni več zmožna stopnjevanja.
Na vsak način, mislim, jc bilo Andrejevi drami podložiti samo te vrste glasbo; oboje si jo v bistvu čisto sorodno. Oni simboliki, oni vrsti občutij je formalno kos edino tale forma. V ostalem še delu pozna, da je nastajalo v periodah; čedalje bližje koncu jc, tem jasnejše in bolj osredotočeno; lažje je.
Opera, zares sijajno opremljena in z ogromno ljubeznijo iu požrtvovalnost jo.izvajana. je zapustila močan dojeni. Največja bremenit so zanjo nosili dirigent g. Polič, ki je moral poklicati v življenje mi moč zamotano purtituro, dalje glavni igralec Loren/.o — g. Primožič, ki je z vso inteligenco in ustvarjajoče! silo oživel psihološki in izrazno težko, mon-strozno dolgo vlogo, 1 nšcenutor in režiser sta storila silno delo in Kogoj je lahko povsem ludovoljen z izvajanjem, ki mu je prineslo zadoščenje za utrudljivo, izčrpttjoče delo. delo dolgih Id Tudi reproduktorjem naj bo navdušenje pri premieri v zadoščenje za požrtvovalni trud.
Operi želim obilnih nnduln.jih uspehov in piodretja izven naših mej. kar vse zasluži. V oilovini naše onerne produkcije pomeni mogočen korak dalje, čv bi pa dobila vase še neko ekonomično izrabo sredstev, neke mirne točke za oddih tnpatnnl iu neke arhitektonske projiorcije, pn mislim, da ji je uspeli tudi zunaj zagotovljen.
I'■<>jipi se pa, (la to veliko in kvalitetno di h« vendarle ne bo ustvarilo svoje šole pri »ms in (ln jc za veliko r.vropo prišlo vsaj par le! prepozno. Krive so temu našo revne rnz-mere. ki so zorenje dela ovirale in njega pojav zapoznilc. Bolestno brzo danes tonejo kvalite-
te in se porajajo nove. še preden je pozna romantika dosegla svoj višek in konec v ekspresionizmu, se je že na severu in vzhodu j>o-kuzala reakcija v obliki novega realizma, ki hoče v nekih ozirih ravno nasprotnega: inisel-nočustvenega izraza z nago vokalno pesmijo, ki jc glavno, z vsemi močmi reduciran in enostaven spremljuvni aparat pa postransko. To ni več romantika, opujunje /. občutji, dražljiv zvočni korpus, to je moški, realni izraz idc.j-nosti in iega danes hočemo, tudi v Kogojevem delu so zarodki, ki kažejo v moderno in Kogoj je mož. ki se obetu iz tega. često genialnega prvencu, razviti dalje v naš ponos. Hodimo mu hvaležni /a njegovo res veliko delo!	V.
Biblioteka Narodnog universtteta v Beogradu
\ letih t().:5-25 so pri nas ua široko začeli v. organiziranjem takozvauih ljudskih, narodnih univerz. Belgrad kot prestolica jo je dobil ■eden med prvimi. In to izredno agilno, ki je do kraja uspela, ne z ozirom na število obisk o-vavcev. pač pa v pogledu izbire predavateljev in tem. in ki še danes dela z. veliko požrtvovalnostjo in članom. Za svoja vsakdodncviifl predavanju iz najrazličnejših strok in polj ima odrejeno posebno dvorano na vseučilišču fn znanja željnim obiskovuvccin proti miniinniui vstopnini nudi najrazličnejše duševne hrane.
Začetkom letošnjega leta je njen ožji sd-bor rudi teritorijalne iicmožiiestl. da bi se predavalo širšemu, izvenbelgi a jskemii občinstvu in še i/ razloga, da da pokrajinskim, v manjših središčih se nahajajoeim ljudskim univerzam, snovi za predavanja, sklenil, da ho najboljša svoja predavanja p .liausnil v posebnih drobnih zvezkih, da bi bila tako po izredno nizki <eni v korist (udi onim. ki se predavanj ne morejo osebno udeleževati. Urejujejo (o zbirko trije priznani kulturni delavci: dr. V. Čuj-knnovic, dr. I. čaja in dr. V. Čorovie.
Do danes je. izšlo enajst zvezkov s po povprečno "ij ol;ta\ iiimi stranmi drobnega tiska. Neka te ra od objavljenih predavanj so čudno uspela, koiidenziruna iu bi v svoji infonnativ-nosti tudi marsikomu med Slovenci prišla prav I oko: Južna Srbija u našoj kulturi (dr. VI. Corovic), Narodna muziku južne Srbije (dr. M Milojevie). Sta traže j štn nnlaze savreinc-ni ljudi kod Dostojevskog (dr. Al. Pogodin; izredno uspelo!). Pcstanak i značaj Dušanova zakonika (dr. Al. Holovjev: od Siovcncev je
Dolenc 1023 izdal knjigo o njem), štn je filozofija« (dr. Nik. Popovič). Z rciiiiiiiscenca-mi na velikega Indijca Tagoreja so napolnjena »Pisma iz Indije Jelene J. Dimitrijev«'. Posebej bi poudaril in za slovenski prevod priporočil močno in toplo pisano poučilo predavanje za mlade matere Detinji plač i inujčinn milosti dr. M. Jovnnovieu — Batu ta. Branja vredno je »Može ii se zlato veštački praviti« (dr. Leko), .Život sfiidonatn u Sjedinjenim državama Amerike« (dr. Pejič), Potovanje Obilica« po Južno i Srbiji" (dr. čaju), Rentgenovi zrači (dr. sljivič), Produženje života« (dr. Tadie)
Izhaja trikrat na mesec. Letni naročniki plačajo 60 Din za 3() zvezkov. Posamezne številke po 2 50 Din. Naroča se: Dušan Vukano-vie, Nemanjina II. Zeinun ali pa preko čekovnega računa Poslanske štedionice v BelKiadu št. 53281.
Belgrad,. 6. V. 1920.
Tone P.
Nn »pomladanski razstavi likovnih umetnikov v Belgradu v paviljonu Cvijetu Jugovič« so zastopani po svojih delih sledeči Slovenci: Llko Justin, Ivan Ko-, Tone Kralj, Adolf La-pa.jne in llinko Snirckar. to se pravi, v primeri s Srbi in Hrvati zelo malo. Vseh del ic 226.
NEMŠKE KNJIŽNE NOVOSTI
E. Przywara S. J., Ringen der Gegemvari. G:s. Aufsatze 1922—27.. 2 zvezka, str. 980, Augs-burg, Filser. — U. Stadelmann, Vom Geist des aus-gehenden Mittelalters. (Cusanus-Seb. Franch.) Str. 294. Halle, Niemeyer. — O. Schilling, Kaiholische Soziatethik. Str. 358. Munchen, Huber. — F. Ossen-dovvski, Tagebuch einer Schimpansin. Wien, Phae-don Verlag. _ C. liicci, Die norditalienische Ma-lerei des 16. Jahrhunderts. \Volff, Munchen (100 mark). — P. Toesca, Die Florenlinisohe Malerei des 14. Jahrh, Wolff, Munchen (135 mark). — G. Reckzeh, Grillparzer und die Slaven (str. 9(5). Wei-mar, Duncker.
FRANCOSKE. ITALIJANSKE IN ŠPANSKE KNJIŽNE NOVOSTI
Ch. Boudouin, Psychoaualyse do 1'art. Pariš, Alcan. — Bosset, F. Cooper et le roman d'aven;ures en France vers 1830. Pariš, Vrin. — Brian-Chani-nov, Histoire de Russie. Pariš, Fayard. — G. Fa-gniez. La femme et ia socieie fraiifaise dans la premiere moitie du 17e siecle. Pariš, Gambcr. — Lance-Villene, Le livre des symboles (Dictiounaire de symboli(pie) III. Pariš, Bossard. — Lugan, La lin d'une mvstification (L'Aclion fran?aisej! Pariš, Valois. — L. Romier, L'homme nouveau. Esquisse
des consč(]uences du progrčs. Pariš, Hachette. *
A. Monti, Pio IX nel risorgimento iialiano, Bari. — E. Nicoletti, Da Nilti a Mussolini (1919 do 1922). Napoli. Chiurazzi. — C. Sganzini, G. En-rico Pestalozzi (slgnificato presente della sua figura spiritualo). Palermo, Saniran. — E. Sicardi, La lingua italiana in Dante. Roma. Časa ad. Optiina. A
A. Bnllcsieros, Ilisloria de Espana y sa infiu-onoia en la hisloria universal. (Nadaljevanje.) Barcelona, .Salval. — .1. Bermuder. llistoria de hi literatura espaiiolo. Madrid, Huehcs. _ M. Rivas, TI libro de oro de la literalura hispauo-americana (Antologia). Barcelona, Lux,
ANGLEŠKE KNJIŽNE NOVOSTT
H. C. Baker, Conleniporary American Pik^s. Boston, Strallord. — A. Cruse, .Engllsh Literature through the Ages. Boston, Hougliton. — \. Hassall, A llislory of Euione. Vol. 3. (1710 1011). London, Rivingtons. — L. llolling\vor;h. The Psychology of the Adolescent Nevvvork, Applelon. — Ranilall-Maciver, Italy Be/oro the Komans Oyfonl. Oxl'oiii Univ. Press. — R. Uren, Pccent Religious V\syclm-logy. London, Clark. \ VVickaleeil, Lile uuder the sovielo. London, Lene.
IX. mednar. vzorčni veteseiem
se vrši letos ml ■!(). maja do !). junija.
Po informacijah, ki smo jih dobili od uprave Ljubljanskega velesejma, obeta hiti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljiti če sigurno vse, razstavljalce in kiijjce. Odrejeni termin je j)o mišljenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega:
A. Mednarodni vzorčni velesejeni, Ui je razdeljen v sledeče skupine: 1. Strojna industrija. '2. Poljedelski stroji in orodje. ;•!. Kovinska industrija. 4. Avtomobili, motorji, bicikli. vozovi 5. Elektrotehnika, fotografija, optika. l>. Radio. 7 Lesna industrija. Pohištvo. Pletarstvo. 8. Usnje in konfekcija, kožuhovinarstvo. 0. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo. 10. Papir, grafika, pisarniške jMtrebščine. 11. Galanterija. Igrače. 12. Umetnostna obrt. 13. Steklo, porcelan. 14. Glasba, lo Graverski in zlatarski izdelki. Fina mehanika. Hi. Stavbena industrija 17. Industrija živil. 18. Reklama. 10 Praktične novosti. 20. Razno. 21. Kemična industrija iu kozmetika.
li. Posebna razstava pohištva.
C. Strojni oddelek, posebno bogat na poljedelskih strojih
D Higienska razstava za letošnji velesejeni, preurejena in izpopolnjena.
E. Avtomobilska razstava.
F Razstava meščanskih šol Slovenije.
G.	Rndio-razstava.
H.	Razstava zajcev in perutnine*.
I.	Skupine: belgijska, bnzilijanska, italijanska s proizvodi, ki konvenirajo za import v našo državo.
Uprava velesejma dela ua lo, da bo ob priliki letošnjega velesejma nudila svojim razstavljal-cem in posestnikom ugodno presenečenje.
Ofirielni katalog IX. velesejma v Ljubljani izide ua dan otvoritve dne 30. maja t. 1. v samozaložbi tvrdke Saturn v Ljubljani. Katalog bo izvrsten svetovalec vsem interesentom ne samo r,"d velesejmoni, ampak tudi med letom Vseboval bo pa tudi aktualno članke in mnogo lepih slik na finem papirju.
KONKURZi IN LIKVIDACIJE
Konkurz ie razglašen o imovini Kozmana Avgusta. trgovca v Ljubljani; registriranega ood firmo: Tovarna Diskobolos. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Ljubljani 21. maja, oglasitveni rok do 30. junija t. L, ugotovitveni narok 16. julija t. 1.
Likvidacija. Ljudska blac?».ina. splošni, hranilni in posojilni zavod v Mariboru, r. z. z o, z. j" prešla v likvidacijo.
Bil ANCE IN POSl OVNA POROČIl A
Občni zlinri. Cinkarna, d. d. v Gabrju pri Celju, dne 18. t. m.,Tiskarna »Sava«, d. d. v Kranju, dne 22. t. in., Splošna stavbena družba v Mariboru dne 28. t m., Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani dne 14. junija 1929.
»Acetik«, d. ;L v Zagrebu bc imela svoj občni zbor 21. t. m. v Zagrebu. Družba je letos dovršila svoje i>rvo poslovno leto z dobičkom Din 110.323.53 pri 2 milij. Din delniškega kapitala. Dolžniki znašajo Din 2,055.797.24.
Tcxtil <1. <1.. Zairrol), izkazuje Din 00.544.18 dobička pri 7.6 milij. Din lastnega kapitala. Zaloga jo ostala skoraj na isti višini 1.53 milij. (1.51 milij ), debitorji so se malenkostno znižali 2.89 (2.9). Kot je videli, nepremičnine niso bile odpisane in su vstavljeo z isto vrednostjo 3 milij. v bilanco. Občni zbor bo 18. t. m.
»Al a t«, i ml. d. d. Zagreb. Pri lastnem kapitalu 1.25 ter pri upnikih 3.77 (4.21) izkazuje družba 84.750 Din izgube. Lansko leto je znašal i izguba 85.700. Dolžniki so se zvišali od 3.32 na 3.48, zaloga blaga jia je padla od 1.0 na 0.4. Občni zbor bo dne 16. t. m.
Povišanje delniške glavnico. Niškn frgovačka banka v Nišu poziva na subskrifccijo delnic v znesku 4 milij. Din. Emisija novih delnic se vrši po nominalni vrednosti.
Rosija-Fonsier, društvo za osiguranje 1 reosi-gurnnje v letu 1928. Prejemki na premijah so znašali (v oklepaju številke za leto 1927.) pri požarnem zavarovanju 14.6 (12.1), pri raznih vrstah elementarnega zavarovanja 4.9 '3.7) ter pvi življenjskem zavarovanju 7.7 (6.2). Zavarovani kapital nri življenjskem zavarovanju /.naša 147 milij. Din. Po-višek rezerv v življenjskem zavarovanju proti letu 1927. znaša 5.5 milij.. v elementarni skupini pa 0.4. Cisti dobiček jo 20.823.38.
Spremembe v trgovinskem registru. Vpisi: Janez Aljaž, d. z o. z v Boštanju pri Grosupljem, trgovina z mešanim blagom in dež pridelki, osnovna glavnica 10.000 Din; Berik, izdelovanje in prodavanje kemično-tehničnih izdelkov, d z. o. z. v Ljubljani," glavnica 5000 Din; Cvetličarna Niča, d. z o. z. v Ljubljani, osnovna glavnica 20.000 Din; Tvornica ovratnic Roži Hribar & Conip. v Slovenj-gradcu; Josip Lebič in drug v Spodnji Hud in j i. mesarstvo; Kresnik Amalija & Komp., trgovina z mešanim blagom v Vojniku. Izbrisale so se firme: Dragotin Gerdes in sin nasl. NorVert Minibek v Ljubljani; Oblačilnica Filin Stilinevič v Ljub'j-iii in Jakob Pančič, pekarija in trgovina z moko in
dež. pridelki v Novem mestu.
*
Osi.icški veleselem. Poročajo nam: Dne 4, t. m. je bil otvorjen velessjem. Do danes se razvija kupčija silno slabo, ker ni tnieev. Na velesejeni prihajajo skoraj samo domačini iz mesta in okolice, obiskovalcev iz. drugih krajev ni. Trgovci so zelo pritožujejo. Velesejeni napravi bolj irii- navadne lokalne izložbe, čeprav so na gospodarski razstavi boeato zastopane domače tvrdke. Mogoče, da se kupčija in ooset bolj poživita proti koncu velesejma. Izgleda, da je slabi obisk priporočali bližnjemu ljubljanskemu velesejmu, ki vzbuja večji interes.	v .
Zasvobški volcscjcm je ob priliki letošnjega salona avtomobilov ter spomladanske razstave praznoval dvajsetletnico svojega obstoja. Na letošnjem salonu avtomobilov, ki je bil šesti, je bilo zastojia-nih 36 avtomobilskih tvornic, katere so razstavilo 158 raznih avtomobilov. Razen tega je razstavilo 1H tvornic 32 motornih koles. Avtomobilske, potrebščino je razstavilo 11 tvornic Od avtomobilov jih odpade 46 na odprle osebne vozove, 85 na znnrte, 12 na tovorne avtomobile, 9 na avtobuse in 6 na Sasije. Skupno je bilo prodanih na veleseimu 110 raznih avtomobilov. Motornih koles je bilo na podlagi vzorcev 82 razstavljenih, prodanih 105. Največ od teli odpade na am ieške in ameriške znamko. Pri avtomobilih odpade na ameriške tvoripce, katerih jo bilo zastopanih 20, 38 komadov, za njimi pridejo francoske znamke.
Na n osebnem kmetijskem sejmu je razstavilo ci;ii . Uljih levov n razne jo-1 Vr-l-e stro!e in erodje. Domačih p.djelij je bilo zastopanih 15.
Itupčije -o bile prav dobre, prodana sta bila dva traktorja, 31 mintiluie, IS stroj(>v za košenje, 8 lojalnih. strojev, 30 nioforjev I t rije r. i stroji za zanje-nje, 119 plugov, 1 gater, 5 aparatov za valjenje i« 9 oprem za mline.
Razen lega je bila na spomladanskem velesejmu tudi ra/stavu perutnine. Bih so razstavljene razne jiasine kokoši, puranov, rac in gosi Lejxi število perutnine je bilo prodano v razne kraje države.
Direktni davki v letu 1929. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo plačanih direktnih davkov v januarju 89.7 milij. Din, v februarjul00.6, v marcu 94.7, skujmo torej 291.1 milij. Din. V prvem četrtletju .je bilo lansko leto vplačanih 326.4 milij., letos ji bilo torej vplačanih 35.2 milij. Din manj. Ta diferenca ima svoj vzrok v tem, ker se zemljiški davek plača v dveh obrokih in sicer dne 15. avgusta in 1. novembra, ter ga v gorenjem znesku ni. Proračun za leto 192H./29. je predvideval 1673.4 .milij. Din dohodkov iz direktnih davkov, taktični dohodki so pa znašali 1738.8, kar je 60.4 milij. Din več
Borza
Dne 8 maja 1929.
DENAR
Na deviznem trgu je bil promet danes nekaj boljši ko včeraj. Do kupčij je prišlo največ v devizah. Dunaj, Praga in Berlin. Privatna ponudba je krila potrebo za Nevvyork in Trst ter deloma tucli za Dunaj. Ostalo je jia dala Narodna banka. Tečaji so v glavnem nespremenjeni, le deviza Berlin n<>-lira nekaj višje.
Devizni tečaji na Išubijansk: borzi
8'. maja I929.
	povpraš.	pon.	srednji 1	
Amsterdam	_		_	
P.erini	1348.25	1351.25	1346.75	1349.—
Bruselj	—	789.86	—	
Budimpešta	—	991.62	—	—
Curiu	1094.40	1197.41	11)95.90	1L95.90
Dunaj	797.82	800.82	799.32	799.12
Loudon	275X6	276.46	///.06	276.05
Nevvjork	56.07	56.87	56.i /	56.77
Pariz	—	222.23	_	_
Praga	167.93	118.73	I6ei.33	168.33
Trst	297.08	299.68	2-J8.UcS	298.08
Zagreb. Amsterdam 2287 bi., Berlin 1348.25— 1351.25, Budimpešta 990.12—993.12, Curih 1094.4C -1097.40, Dunaj 797.82—800.82, London 275.66-276.46, Ne\vyork 56.667—56.867, Pariz 221.33— 223.33, Praga 167.93—168.73, Milan 297.015— 299.015
Belgrad. Amsterdam 2884—2290. Budimpešta 990.12—993.12, Berlin 1348.25—1351.25. Bruselj 788.36-791.36, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.2 —800.2, London 275.06—276.46, Ne\vyork 56.87— 56—87, Pariz 221.33—223.33, Praga 167.93—168.73, Trst 297.025—209.025.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.50875, valuta 12.405, v Londonii; Ncvvyorku in v Pragi ueiz-premenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska I5S den., Ljublj. kreditna 1?3 zaklj.. Prašlcdiona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 123 den., Ruše 250—260. Stavbna 50 d., , šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 411—41:-: (-113), kasa 410.50—413, termini; 5. 413—414.50, ti 415—418, 12. 438-439, 7% inv. pos. 85—86, agrari 51.75- 52.50. Bančni pap.: llipo 206—207 (206) Poljo 15.50—16, llrv. 50.55, Kred. 93 d., Jugo 84-85 (84), Lj. kred. 123, Medjun. 55, Prašted. 850— 855, Srpska 148 d., Zem. 138-140, Obrt. 32—85, I Etno 164 d., Ravnagora 75 d. Ind. pap.: Guttuiann | 200—210, Slavex 102—110, Drava 407.50—410 : (407.50), Šečerana 450—455. Osj. Ijev. 175—185. : Union 190 b„ Isis 22 b.. Ragusea 500—520, Trbovlje 460—465, Vevče 126 d., Piv. Sar. 215 b., Jadran, j plov. 577—580 (577).
Belgrad. 1% inv. pos. 85.26—86.25, agrari 53, vojna škoda 411—412.50, 5. 415—410.
Dumij. Don. sav. jadr. 81, Wiener Bankverein i 22.50, Bodeucredit 100.30, Creditanstalt 54.75. ! Escomptcges. 21. !5, Zivno 113.60, Union 24.75, Sla-vex 22.30. Mundus 191, Alpine 13, Trboveljska 57.80, Leykam 7.30, Rima Muran.v 118.
Les
Tendenca na lesnem trgu jo čvrsta. Zaključkov ni bilo.
Žifo
Današnji promet nn žilnem trgu tako borzni kakor izvenborzni je bil izredno živahen. Cena pšenici je nazadovala za 2J > pare, tudi za koruzo je padla v enakem obsegu. Ponudbe za laplatsko koruzo za dobavo koncem maja in začetkom'junija pc Din 270—275 Postojna, tranzitu, jugoslovansko oca-, rinjenje, so se pojavile in pritiskajo na cene liašf | domače koruze. Inzulanka velja za promptno doba. 1 vo 270 medjimurska nald. j>ost. V oslalem ni izpre-memb
V Ljubljani notlrajo!
Dož. pridelki (vse samo ponudbe, slov post, plač. 30 dni, dobava prompt); pšeuica bač. 80 kg 2% 287.50—290, bač. maj 292.50—295, koruza la-platska maj 322.50—825, junij 317.50—320, julij avgust, september 310—312.50, bač. 310-315.50, maj 315—317.50, ječmen bar. 843—347.50. bač, 330 —382.50, oves bač. 295—300, inoka Og 2ko Ljubljana pri vag. bi. 410—415.
Zaključkov ui bilo.
Novi Sad. Pšenica: br. 240—245, bn 237.30— 240, sr. 240—245, koruza: b č. 240—212.50, m-. 250 -252.50., b. 255—257.50. moka: 0 i; 385 -313, šl. 2 315—325, št. 5 295—305 št. 6 285—2U2.D0, št. 7 275—282.50, št. 8 200—210, otrobi: bč. 177-50—ISO, bn. 172.30—177.50. Tendenca nestalna. Promel: 75 , vagonov pšenice, 15 koruze, 24 moke, 4 otrobov.
Budimpešta Tendenca: najprej medla, polem zaposlena. Pšenica: maj- 23.60—23.71, zaklj. 23.73 -28.74, okt. 25.30 25.50, zaklj. 25. In -25.49, marec; 27.1 -l—27.28, zaklj. 27.25-27.-''i, rž: maj: 20X0, zaklj. 20.90—20.5(1, okl. 22.60—22.81, zaklj. 22.79 -22.80, marec: 24.30—24.28. zaklj. 21.2,8-24.3(1, ko-ruza: maj: 25.80—28.20, zaklj. 26.25 20.M. iu|ii. 26.30—26.66, zaklj. 29.60— 26.62.
KROMPIR
Na ljubljanski borzi je bilo danes eksekuiiv« no prodanih 150 slotov belega krom|)irja. avstr. provenijonce, lku vagotl Sarajevo, plačilo proti du-plikatu tovornega listi, po 140 Diu.
mmaam
Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice ISODin. Najmaništ znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Za oglase sfro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na_ pismena vprašanja odgovarjamole,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 40.3^9. Telefon štev.2328.
Praktikantinja
začetnica, zmožna strojepisja, knjigovodstva, računstva in stenografije, išče mesta. - Naslov se izve v upravi »Slov.« v Mariboru pod: Začetnica.
Trgovski pomočnik
zmožen nemškega, hrvatskega in slovenskega jezika, dober prodajalec — želi mesta v manufaktur-no trgovino ali trgovino z mešanim blagom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5025.
Kroj. pomočnika
dobrega, za malo delo, ter vajenca z vso oskrbo, sprejme Ž v a b Matevž, krojač, Lesce 38.
Tekstilno podjetje
v Ljubljani sprejme več natikaric in pletilk k okroglim avtomatom. Ponudbe na poštni predal št. 42.
Ključavničar
zmožen vodne in parne napeljave, išče primerne službe. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi pod št. 5021.
Izvežbana sobarica
vešča nemščine in šivanja, išče primerne službe za takoj. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Sobarica«.
Deklica
17 letna, kmečka, ki zna že nekoliko šivati, bi se rada učila pri šivilji, kjer bi imela hrano in stanovanje. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Deklica«.
Goriški emigrant
trgovsko izobražen, zmožen tudi italijanske korespondence. želi službe pri lesni ali drugi trgovini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5057.
ilužbodobe
Velepodjetje v Ljubljani sprejme kot uradnika absolventa visoke šole za svetovno trgovino. — Ponudbe na opravništvo »Slovenca« (jod »Služba pri vele-podjetju«.
Stavbeno podjetje
v Ljubljani sprejme v službo maturanta, absolventa Teh. srednje šole. Ponudbo je vložiti do 15. maja pod »Tehnik« na upravo »Slov.« Navesti je plačo in event. dosedanjo službo.
Posredovalce
zanesljive pri nakupovanju drv, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Provizija«.
Krepkega dečka
za kovaško obrt sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši: Franc Šve-gelj, kovač, Gorice št. 22, pošta Golnik, Gorenjsko.
Za gostilno
v industrijskem kraju se išče natakarica r.a račun. Kuhinjo ima voditi na svoj račun. Upošteva se le ponudbe onih, ki morejo dokazati moralno neoporečnost in morejo položiti kavcijo. Nastop tekom meseca maja. Ponudbe na upravo »Josip-dol«, Ribnica na Pohorju št. 5008.
Elektrotehnik
mlajši, sc takoj sprejme. Plača po sposobnosti. Pogoj popolno obvladanje nemščine. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Elektrotehnik«.
Iščem hlapca
h konjem, in deklo za vsa kmečka dela, za takoj, in par delavcev za gramozno jamo. Dravlje 34 pri Ljubljani.
uradnika
veščega slovenskega in nemškega jezika, kakor tudi stenografije in strojepisja. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »Industrija 202« štev. 5012 na upravo lista.
Zidarja
sprejmem, kateri se hoče posvetiti cementnim izdelkom. Delo stalno tudi pozimi. Ponudbe na Jožef Cihlar, Dunajska 69.
2 mesar, pomočnika
rabim takoj. — Ponudbe pod šifro »M e s a r« na upravo »Slovenca«.
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimani 5 kg izkoristite priliko dokler traia zaloga L. Brozovič, licmička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82
Vrata, okna
in železno ograjo, vse dobro ohranjeno, proda zelo poceni Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5.
Žaga
venecijanka, s stalno vodno močjo, se proda. Izve se pri A. Lekše v Mozirju.
Športni voziček
sc ceno proda. - Naslov pove uprava pod št. 5024.
Motorno kolo
znamke A. J. S., v zelo dobrem stanju, se proda s prikolico ali brez nje. Vprašati: Trnovo, Kole-zijska ulica 18.
Mreža za ograjo
in konjska oprema — se proda. Naslov v upravi št. 5031.
Dekle
srednjih let, ki zna samostojno kuhati in opravljati vse druge hišne posle, sprejme takoj družina z enim otrokom. Pismene ponudbe, po možnosti s sliko, je poslati na Mici Kovač, poštno ležeče, Litija.
Mizarsa
modelirarja, prvovrstnega strokovnjaka za izdelavo modelov iz umetnega kamenja, se sprejme. Poizve se pri: Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.
Postrežnica
vajena vsemu delu — se sprejme takoj na Dunajski cesti št. 31/11. Predstaviti se med 10 in 12.
Učenec
v elektrotehničnem podjetju se takoj sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Učenec«.
Prodam travnik
v bližini ceste, 2 uri od Ljubljane. - Ponudbe na upravo pod »Travnik«.
Več stavbnih parcel
lepih, v Dravljah, prodam. - M. Švajgar, Dravlje 74 pri Ljubljani.
Klavir
v zelo dobrem stanju, po nizki ceni, radi preselitve, naprodaj. Vpraša sc pri č. g. Martin Goro-granc, kaplan, Trbovlje II.
iptosii! stroji
kompletno z lokomobilo za C0 HP, vse v najboljšem stanju, sc prodajo. — Pojasnila daje: Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 8.
Parcelo
na lepem prostoru, prodam. Červan Peter, Rožna dolina VIIl'22.
Stanovanja
Na stanovanje
in oskrbo
sprejmem takoj gospoda duhovnika, župnika ali kateheta. - Kje, se izve v cglas. oddelku »Slov.« pod št. 4994.
Dve boljši gospodični
sprejmem v lepo, zračno sobo z izvrstno hrano, souporabo vrta, eventu-elno tudi klavirja. Elektrika. Naslov v upravi > Slovenca« pod št. 4992.
Soba
s posebnim vhodom se takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5029.
Iščem stanovanje treh sob
s kopalnico in z drugimi postranskimi prostori v mirnem poslopju, plačam do 2100 Din. Ponudbe pod »Za — 19.698« na:
PUBLICITAS. ZAGREB, Gunduličeva 11.
Zidno opeko
staro, proda Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Šiva'ni stroj
malo rabljen, in pupa — naprodaj. Poizve se: Ljubljana, Poljanska cesta 49.
Za birmo
Fino modro marine obleko za 12—14 letnega dečka, ugodno prodam. Naslov: Uprava »Slovenca« št. 5055.
Oddam stanovanje
j parketirano, s kopalnico, stranki brez otrok, periferija šentpeterski okraj, s 1. junijem. Ponudbe na upravo pod: »1. junij«.
Solidnega gospoda
se sprejme na stanovanje v bližini nove šišenske cerkve. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5019.
Nova hiša
pripravna za vsako obrt, v sredi trga Mozirje, se poceni proda. - Pojasnila daje A. Lekše, Mozirje.
V Mariboru
v sredini mesta je naprodaj lična pritlična hiša: 5 sob, kuhinja, klet, lokal, dvorišče, s pritikli-nami, vodovod, elektrika po vseh sobah. Cena 95.000 Din. - Posestnik: Jos. Bervar, Maribor, Pristan 11.
Hišo z vrtom
in malo gospodarsko poslopje di selitve prodam na zelo prometnem kraju za trgovino ali obrt. Pri hiši vodnjak in elek-tr:' V bližini Ljubljane. Vsi. '-'-cm stanu. Cena po ,..aovoru, Izve se v upravi pod štev. 4941.
Proda se posestvo
sestoječe iz 2 hiš, gospodarskega poslopja, vse z opeko krito, v dobrem ! stanju. V eni hiši se nahaja trgovina z meš. blagom in gostilniški lokal. V drugi je kovačnica z orodjem ter kolarska delavnica z orodjem. Vse na prometnem kraju ob drž. cesti, eno uro od mesta. Proda se takoj radi družinskih razmer. Cena 75.000 Din. Naslov pove uprava pod št. 5004.
Sostanovalec
soliden gospod se sprejme na stanovanje. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 4953.
Knjigovodstvo
z inventuro in vsemi bilancami v 40 urah. Ako se oglasi do 5 frekven-tantov, se urnina zniža. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5056.
Poizvedbe
Konj
črn, visok, z belo liso na glavi, je ušel 5. t. m. iz Podbrezij proti Ljubljani. Najditelj je naprošen sporočiti proti nagradi Petru Potočniku — Podbrezje.
KruSno moko In
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo usodno pri
/I. VOLK LJUBLJANA
Kraljeva ccsta M.
Tihi družabnik (ca)
se sprejme v trgovino z mešanim blagom s 75.000 do 100.000 Din; vknjižba na prvo mesto, ostalo po dogovoru. Samo resne ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod 5006.
Plctilne stroje
Flach 8 80, Žakart 10/80 in Oberloch; nove. malo rabljene, takoj ugodno prodam zaradi preured-be na električ. pogon. -Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4931.
Vrtno mrvo
in nemško deteljo, približno 1000 kg, prodam. Domžale 74, Fr. Capuder.
Čevljarski stroj
(Hohlmaschine) - v ialto dobrem stanju, se poceni proda. Sidar. Pobreška cesta 9, Maribor,
Polkrito kočijo
z gumijem in železnimi kolesi prodam za nizko ceno. Cegriarjeva ulica 4.
Prodam
lepo palmo in 4 velike bršlane. Naslov v upravi »Slovenca, pod št. 5037.
Dva pletilna stroja
št. 8, za 2900 Din, radi selitve predam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5036.
Dve stanovanji
sta od 1. junija t. 1. na razpolago v novo zgrajeni vili za Bežigradom (na križišču Samotne in Lavričeve ulice). - Pojasnila daje uprava »Slov.« pod štev. 5016.
Posestvo
na zelo ugodnem položaju sc nahajajoče, obstoječe iz velike nove hiše, z gostilno, gospodarskim poslopjem, venecijansko žago, valjčnim mlinom, stanovanjsko hišo za posle, veliko njivo in gozdom, se proda. Ponudb'; nasloviti na: Ljubljana, poštni predal 85.
Trgovina
z mešanim blagom, v večjem trgu, na dobrem prostoru pri cerkvi, se s popolno opremo odda takoj v najem. Obstoji že nad 30 let in ie dobro vpeljana. Naslov v upravi »Sovenca pod št. 5007.
Potujem
! po vsej Sloveniji za ple-\ tenine in sprejmem še kak predmet v prodajo proti proviziji. Naslov v upravi »Slov.« št. 4932.
JAVNA
DRAŽBA!
Dne 14. t. m. ob 16 se vrši v Mriboru, Cvetlična ulica 13, javna dražba raznih predmetov, kot: pisalni stroj, omara za knjige, 1 žel, blagajna, 2 pisalni mizi, klavir, di-van, daljnogled, zlatnina itd.
Šoferska šola
prva oblastv koncesijon , Čamcrnik, Ljubljana (Ju-goavto). Dunajska cesta 36. Telet. 2236 Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega.
Dobro idoča trgovina
z mešanim blagom in stanovanjem, se proda. Ponudbe na upravo Maribor pod »1888«.
Za birmo
Fotoatelje Kari HoIynski, Ljubljana, Dunajska c. 6. Solidno delo! Nizke cene!
Za birmo
Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Kupite
,Baz?er* kremo
s patent odpiračem Sestavite številke do 24 zadenele različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. Do-kažite 1000 praznih škatljic in številke do 25 zadenete Ford-auto.
Bencin motor Gnojnični voz Stiskalnico za seno Tovorni avto Diro na vzmeteh Pletilni stroj Železne blagajne Kopirne preše Plinski aparat Slamo Vreče
Razne steklenice Sidra (Anker)
proda FRANC STUPICA
železnina v Ljubljani Gosposvetska cesta 1.
Stenice, ščurke,
podgane, najradikalneje očisti zavod »Zor«, Stritarjeva 7/III.
Zlatarji, pozor!
Zamenjam popolnoma no-vo kolo ali šivalni stroj za damsko zlato zapest-no uro. Avgust Pečnik, Stožice 47, p. Jezica pri Ljubljani.
Cenena vina
vinogradnikov - zadružnikov ima naprodaj v zadružnih kleteh v Celju Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Pisarna: Cankarjeva 11.
Trgovce
izvoz- in uvozniferie š. dr.
obveščam, da vozim s tovornim avtomobilom dva-do trikrat na teden v Trst in nazaj, ter pri tej priliki prevzamem vsakovrstno blago, posebno hi-to pokvarljivo in tako, ki zahteva posebno paž-njo v svrho hitrega prevoza.
Draga GuStln
eksport mesnih Izdelkov, sploSni prevoz etc. Selo-Moste pri Ljubljani.
Pohištvo-preproge
Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih
cenah pri. KAROLU PREIS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
Ceniki zastonj!	Ceniki zastonj!
Išče se več izurjenih
ročnih oblikovalcev
(Handformer) za takojšnji nastop. Ponudbe naj se pošljejo na Osječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d„ Osijek.
Bučno olle
pristno, priporoča
j. hochotulier
Botri, botrice!
Največje veselje birmancev so dobre in zdrave slaščice in vsakovrstni piškoti, katere Vam priporoča priznano solidna stara trgovina
T. NOVOTNY
katera se je preselila z Dunajske ceste 9 na
Gosposvetsko cesto št 2
nasproti ,, Figo v ca"
Naznanilo preselitve
P. n. občinstvu in vsem cenj. odjemalcem naznanjamo, da smo se s 1. majem 1.1. preselili iz dosedanjih prostorov v
&ELENBIIR60V0 UL I
ter se za obilni obisk in nadaljno naklonjenost priporočamo.
SIR1GER SIURLNI STROJI d. d.
MARIBOR, Taborska ulica 7
Telefon štov. 33D
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do naifinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk Šivalnih strojev naj novejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. 1 Prodaja na obroke. „Tril>una" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA j	"arlovska cesta št. 4.
Diuštvo »Putnik« v Beogradu, Kolarčeva ul. 1,
potrebuje za centralo —
Ponudbe naj se dopoš-ljejo do L junija letos v priporočenem pismu z označbo kvalifikacije, dosedanjega službovanja, znanja tujih jezikov, referenc itd. Ponudbi naj se prilože prepisi spričeval o dosedanjem službovanju in označi, na kako plačo se reflektira, Reflektant,i morajo biti državljani SHS z dovršeno vojno obveznostjo
ZA BIRM AN CE!
Srebrne žepne ure , ■ ...........250 Din
Nikelnaste žepne ure.......48 Din
Srebrne ovratne verižice z obeskom . .	30 Din
14 kar zlate ovratne verižice z obeskom	160 Din
14 kar zlate zapestne ure na traku , .	350 Din
Precizne žepne ure »Schaffhausen«, »Ornega«, zlatnina, briljanti v veliki izberi. Budilke (vveckerce) a 60 Din.
IVAJV PAKIZ, LJUBLJANA
Pred škofijo št. 15 :: Pred škofijo št. 15
flHBBISEBaHEElOSBEDB
Za llfrsno Zahtevajte brezplačno franko <TC"lh!
Elegantna, ploš*na'a ni-kelnasta cilinderska ura s kameni kot slika Din «• ista v gladkem okrovu.
Roskopf Din V n jcenejši kakovosti.
Roskopf Din 5 letno pimstvo. Za neugajajoče se vrne denar
A. Kiifmann.
Plnrllior St. 40 a
Špecijalist za boljše ure. Cenih DrCipL ilUEOl
Kroplnstie toplice Zagreba
zdravijo z zanes jiviiri uspehom piotin išias. revmo, ženske holezni itd 42°C naravne tople in blatne kopelii. V pred in po sezoni znatni popusti. Dvajsetdnevno zdravljenje zn ceno Din 1280 (stanovanje hrana, kopnlji in pristojbine) Redni avto promet, komfort, izbornn oskrba, cene zmerne. Pričetek sezone 16. aorila. Zahtevajte prosnekte
1000 dinarlev vn ni plačam,
alto Vnši- bradavico kurje oc-l, trdo kožo, izrastke ne odstranilo v loku ,3 dni 7. Kla balz:ilil, brez bolečin, varno in brez nožu. Zilriivn fiko pr poročilo; Dr.Cyrakus B. Wien piše : Ja/, sein v. Kla za ovoljeu. pošljite mi nndnljnih 24 lončkov, hočem iili pri mojih pacijotitih uporabiti.
Cena z garancijskim pismom nin S'— 3 lončki Din IN'— (i lončkov l)ln 32'—
Dr NIC KEMENY - KoSlce - Kostimu
Poštni prodal 12/55 — Č. S. H.
Pridobivajte novih naročnikovi
Mestna občina v Bijelini, Bosna, potrebuje (akoj za svojo elektrarno
nadstrojnika
ki ima oskrbovati dve lokomobili, vsaka po 120 KS in vršiti vsa potrebna opravila pri istih Mesečna plača 1650 Din, dalje stanovanje, kurjava in razsvetljava v naravi. Ako se pokaže, da je dotičnik posebno spreten in marljiv v svojem poslu, se temu primerno tudi povečajo letni prejemki. Prednost imajo kandidati, ki so že služili pri električnih centralah. Ponudbe naj se pošljejo do 15. maja mestni občini Bijeljina.
katar v želodcu in nervoz® zdravijo
„svgm$raur
pastile,
najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaku dr. Ponuirot, Pariz. Po četrti škatljiei (180 pustil) postane kri čista, želodec je zanesljivo ozdravljen, nervoza se pa znatno zmanjša. Kdor dosle j ni preizkusil tega sredstva, naj poskusi; že po prvi škatlji se bo prepričal o vrednosti tega zdravila. Odobreno z rešenjem ministrstva narod, zdravja br. 43767. Navodila pošilja po pošti po vposlatvi 2 Din znamko
Josip PanSič, Beograd Kraljice Natalije 3 (v dvorišču}.
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gritzner"in „Adler"
za domačo obrt in industrijo Pouk vazenja orezplačen
Le pri
JOS. PETELINI
Ljubljana
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Večletna garancija ' Zahtevajte nunuribe.
Na9ezl]iue Sistezni
prenašajo komarji, muhe in drug ostudni okuženi mrčes. Vi niti ne idite kaka strahovita nevarnost Vam preti. Varujte zdravje ia ž vljenje svoje, svojega otroka in svoje rodbine. Varujsese onega mr esu in sporabljajte najdovršenejše sredstvo za pokončavanje
RazprSujte Shelllox samo s pomočjo Shelltox brizgalne, ki Vam zagotavlja največji uspeh. Razpršena meglica Shebtox>i /i tSt:*iljiVO USSPrli zasačeni mrčes ter tekom nekaj minut
osvolHMii Vjišo hsšo muh, vnofgev, komarjev, bollt, stenic, mravelj, šCurhov, n|:Eieviih zaleg in Hčinh
Tiskana navodila dobile pri Vašem prodajalcu. Vporabljati Slielltox znači vzdrževati v hiši higijeno v najvišji meri. — Dobiva se povsod.
tJrije prvovrstni zidarji | Za birmoŠnS^KftaS
Zaloga vsakovrstnih moških oblek.
FRANC (1'ERLIN, kroiašfvo in konfekcija
MARIBOR, Gosposka ulica 32.
Primorci, se iščejo za prevzem akordnega dela novih stanovanjskih hišic. Zaposlitev skozi vso sezono. - Vsa pojasnila pri J. ORA2EM, Sclo-Moste pri Ljubljani.
NHZNHNILO!
Podpisana vljudno naznanjava cenjenim naročnikom in odjemalcem čevljev bivše tvrdke
g. Fr. Szantner
Šelenburgova ulica št. I, da sva.
prevzela delavnico
z vsem inventarjem in delavci. Ker sva oba vodila delavnico že čez 30 let, bova tudi zanaprej skrbela, da bova cenjene naročnike in odjemalce postregla z enakim izdelkom in blagom po znižanih cenah. Spoštovanjem
M. Pobeško in Kisovec Iv.
Cankarjevo nabrežje štev. 7, 1. n.
Ure
birmo
Zlatnina-Srebrnina Poročna darila za •ženine in neveste
& Čuden
Ljubljana, Prešernova 1
Fotograf, potrebščine
vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Mcyer, Maribor, Gosposka 39.
Mag. št. ad 16.251/29.
Krojaški atežje
za GOSPODE in DAME nudi priznano prvovrstno, solidno izdelovanje iu ločno postrežbo po zmernih oziioma konkurenčnih cenah in se priporoča
STANISLAV tfSCCVK, MAR.BOR, Gledališka ul. 10
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddajo neprave
ulici.
Ponudbe je pod običajnimi Pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, 11. nadstr., do ponedeljka dne 13. maja 1929 do 11 dopoldne.
Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci in načrti.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. maja 1929.
Žalostnim srcem naznanjam, da mi jc dne 7, maja t. 1. umrl moj zadnji otrok, ljubljeni sin, gospod
blagajnik podružnice Ljublj. kreditne banke v Slovenjgradcu.
Pogreb se bo vršil dne 9. maja 1929 ob ''i popoldne iz hiše
žalosti, Vodmat št. 188 (na Klancu), na pokopališče k Sv. Križu. _
Lahka mu bodi zemlja!
Vodmat pri Ljubljani, dne 8. maja 1929.
Žalujoča mati TEREZIJA LENČEK.
To; tebni /.ivod I. (i ij-ck, Vurlmaf - 1 .jubljann.
£><§oto
« t »
Primite volan tega novega voza. Poglejte, kako so nameščene vse stikalne naprave tam, kjer so za roko in nogo najbolj prikladne, in šumeči glas šestcilinderskega
Čujte nežni motorja.
Vozite enkrat z De Soto Si* skozi gnečo prometa. . . kako tih ie in poslušen najmanjšemu pritisku Vaše roke.
Poskusite učinek hidraulične Lockhead notran-ječeljustne zavore na vsa štiri koiesa. V mehkem učinku ogromna moč. In končno uporabite one energije, ki čakajo na Vaša povelja. Hitite smehljaje po klanicih in kakor v letu po cestah. Moč tega velikega in lepega voza ima v ozadju obsežne pripomočke Chrys!erjevih tvornic. Izvolite poskusno vožnjo? Vprašajte - in izvedeli boste vse podrobnosti.
ZAHVALA
Vsciri, ki so nas ob prebridki izgubi našega
m
Šastcllindertki motoi visokega elekta. L«il ta podlogi it jumija. Dati ,o izdelani iz invar lekla. Karter |e zračen. Mazanj* DOtora visokega pritiska. Čistilec zraka. Čistilec za olie. Dovajanje pogonskega sredstva : nizkim pritiskom. Termostatična regulacija hlajenja. Hidraullčna notranječeljustna lavora. Okovani deli so kromiranl. Prostorna, luksurijozno opremljena karoserija. Stikalo za žaromete na volanu. Električni kazalec za stanje pogonskega sredstva. Brisalec za šipe. Hidraullčnl amortozerjl na vsih peresih. Majhna kolesa, veliki obroči, nizka lega teiliča, dobre lastnosti za vofnl: po cestah.
ROADSTER » TOURING » COlM LUXUS COUP£ » SE0AN (2 VRATI) » SEDAN (4 VRATA) „ LUXUS SEDAN
DOLENC & T Č> N N ! E S, DVO&AKOVA UL. 3, LJUBLJANA
Vc Solo Motor Car s, Divition o/ Chryslct Motors Delroit, .VUhigmn.
tolažili, naj Bog njih ljubezen poplača.
Posebno hvaležnost čutimo do kateheta preč. g. Franca I.ukmana, ki je bil težko bolnemu Vojtehu v tolažbo in oporo, ter do vodje bolnice g. dr. Ivana Raišpa, ki je z vsem strokovnim znanjem ter z očetovsko skrbnostjo skušal oteti mlado življenje, čeprav so hožji sklepi bili drugačni. Zahvaljujemo se iskreno prečastiti duhovščini, zastopniku oblastnega komisarja g. Božiču, odposlancu društva oblastnih uradnikov g. Jagodičtt, zastopniku mariborske bolnice, uredništvu celjskega sreskega poglavarstva, zdravnikom in uradništvu celjske bolnice ter vsem mnogoštevilnim prijateljem, ki so Vojteha na zadnji poti spremljali, njegovo krsto s cvetjem in venci okrasili in nas z ljubečo besedo tolažili.
Celje, dne 8. maja 1929.
žaiujoča rodbina Hrabaick in sorodniki.
uradnik pri podružnici v Slovenjgradcu
P- ;z posebnega naznanila. // Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
+
Ljubljanska kreditna banka javlja tužno vest, da je gospod
Viktor Lenček
.Krompir
prvovrsten, beli, za seme in prehrano, dobite po 175 Din za 100 kg pri
FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c. 36.
Vsakovrstno
ZlaflS kanuje
po najvišjih cenah.
ČERNE. juvelir. Ljubljana. Woliova ulica št 3
Opezerpo no JM oglasnih*
v našem dnevniku. — Poslužujte se qa ob vsaki priliki
Najboljši in najekonomičnejši
HLEMROPIOIOMl
jJjfc-1 ; -	iz znanih čeških tovarn
v Plzn;u
se nahajajo v velikosti % do ® , 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na
Zastopstvo Skodovlls Zavodov. liuhltana
Šelenburgova ulica — lese on <1960
. po dolgi, mučni bolezni, dne 7. t. m. v Ljubljani preminul
Blagopokojnika, ki jc bil več let naš zvest sotrudnik, bomo ohranili v najlepšem spominu.
V Ljubljani, dne 8. maja 1929.
Ljubljanska kreditna banka.
ŠTIRJE CILINDRI 32 KS. 90 km NA URO.—
Voz z izredno elastičnim motorjem. Elegantne, udobne karoserije. V normalni izvedbi se more dobaviti takoj.
ŠEST CILINDROV 50 Kb, 110 km NA URO. —
Dolga, posebno nizka šasija. Karoserija elegantne linije, krasne barve z luksurijozno, a vendar decentno opremo. Zelo kratek dobavni rok.
Vsak voz reprezentira v svoji kategoriji prvovrsten izdelek glede kakovosti, elegance in varčnosti v pogonu. Te prednosti, kakor nizke cene in povoljni plačilni pogoji povzročajo rastočo priljubljenost Skodovili automo-bilov. Zahtevajte brezplač.in neobvez. predvajanje voz,
Škodovi zavodi, zastopstvo
Ljubljana	Zagreb
Šelenburgova ulica	Račkoga ulica B. 2.
Telefon 2966	Telefon 6306
Vsegamogočni jc poklical k Sebi našo srčnoljubljeno teto,
K. & E. Skabernč
Ljubljana
gospo
Coiumu.ii, adeon In drugih na 'um olncjšlli tvrdk
Največja izbira
češkega in angleškega
sukna.
.M I o .5
N N N® '
lil d m H.H
/g iti jI
3 > g-o -2
nq ca .S ,
s
"T rt o >
J i .JC" . In , n
« • - - N ££ „
hQ a oj__i co
c/) . .St^
S« « fso
"J >2 H
s-S n"
.-2 z ftS v > *
* n,!".2
.K ofiO>-> Ji <oo d-g
.aw->-Q S! ,§uzy 0 S
N«
■3
A So »C
J JSf— u a>
T. C. Bridges:
Na pomoč!
Roman.
»Ne. Imajo na vrhu same bodice. Poskusiti morava z zidom.«
»Saj je previsok, da bi mogla doseči vrh,« odgovori Jim.
Sam pokaže s prstom: »Tamle v ozadju raste ob steni visok grm. Videl sem ga, ko sem prišel semkaj. Ta grm lahko porabiva za lestvo.« S temi besedami se torej obrne in oba gresta spet nazaj, stopajo tesno ob zidu. Jim je grm že lahko videl; spenjal se je kakor nekak črn kup skoraj prav nasproti južni strani hiše. Videti je bil precej višji od zidu in Jim je bil skoraj prepričan, da jima bo lahko pomagal čez zid.
Toda Jim je prodajal medvedovo kožo, ta pa je bil še v brlogu! Bila sta namreč še dobrih dvajset jardov od grma oddaljena, ko se naenkrat razlegne po hiši glasen krik. »Ušel je! je javkal neki glas. »Urno! Nemore šc biti daleč!
V naslednjem hipu se vežna vrata bliskovito odpro in dva moža pridirjata ven. Eden steče proti vrtnim vratom, drugi pa krene naravnost proti fantoma.
32. Pošast.
Sam zgrabi Jima ter ga potegne na Ua med visoko travo in plevel. Pa bil je ludi skrajni čas, kajti možak je dirjal tako bli7.11 mimo fantov, da bi ju skoraj pohodil.
Preišči grm! se razlegne krik od hiše.
To je Gadsden,« pravi Jim Samu na ušesa.
Da, presneta smola! Jim, prinesli bodo luč in potem naju gotovo najdejo.«
»Zato pa morava prej izginiti.«
»Saj ne moreva! Ta grm je bil najina edina pot!
Bova šla pa skozi grm,« pravi Jim odločno.
Glej, Sam, ko sva dva, ali ne bi mogla tega možaka zgrabiti?
»Ej, seveda bi mogla, anipak Gadsden bo hrup slišal ter bo tu, preden bova stvar dovršila!«
Nič ne bo hrupa,« spet zašepeče Jim in spotoma z vso naglico slači suknjič. »Jaz se dvignem, stopim za njim in mu tiho vržem suknjič čez glavo. Ti pa mu od spodaj spodnesi noge in tako niti časa ne bo imel, da bi dal glas od sebe.«
Jim je že stal pokonci. Baš dosti svetlo je bilo, da je videl moža, ki je sta! pri grmu in pozorno gledal vanj. Jim se sključi in se po prstih plazi proti njemu, Sam pa mu sledi za petami. Baš ko je bil Jim že skoraj tik njega pa zadoni skozi noč Gads-denov mogočni glas: v
Harth, ali ga vidiš?«
: Ne, gospod, odgovori mož pri grmu. Todle ni hodil.
Pri teh besedah se Harth napol obrne in tedaj plane Jim pokonci. Toda Harth je že moral s kotičkom svojega očesa ta gib ujeti, kajti sprožil je roko in suknjič je zgrešil njegovo glavo ter je ni pokril. Ker pa se je Jim z vso svojo težo zaletel vanj, ga je vrgel iz ravnotežja in ga zviška podrl na tla. Jim pa je priletel nanj in ker ga je bolj po slučaju kot po svoji spretnosti zadel šc s koleni v lakotnico,
mu je popolnoma zaprl sapo in namesto da bi zavpil, kakor je gotovo nameraval, je Harth samo nekako zakrakal, drugega glasu pa ni bilo iz njega.
Urno kot blisk se vrže nanj še Sam, ga zgrabi v zatilniku in mu pritisne obraz na zemljo.
»Suknjič! sikne Sam in Jim ga hitro ovije Harthu okoli glave, nato pa zadrgne rokave tesno okoli vratu, Sam pa brž potegne iz žepa konec vrvi, potegne možaku zapestji na hrbtu skupaj in ju zveže. »Dobro bo!« pravi ves zasopljen. »Jim, zdaj pa gor!«
Jim kar izgine v grmu. Strašno ga je zbadalo, toda zdaj se ni bilo časa brigati za praske in raze in Jim je divje plezal navzgor, Sam pa tik za njim. Jim zagleda, da je sleme zidu že vštric njega ter se za-vihti nanj. Prav tedaj pa si je tudi Harth oprostil glavo od suknjiča ter pričel kričati na pomoč.
»Odslej ga ne bodo nikoli več nazivali Molčeči Harth,« ta čudna misel je Jimu šinila skozi možgane, ko je na zidovem slemenu iskal ravnotežja ter se obračal, da poda Samu roko.
»Ne brigaj se zame!« sopiha Sam. »Skoči hitro dol! Že odpirajo vrtna vrata!«
Visok je bil ta skok pa Jim je priletel na tla brez nezgode. Sam pa ni bil tako srečen. Ko je priletel na tla, mu je noga spodrsnila in Jim ga je slišal, kako je kratko pa hudo zastokal.
»Si si kaj naredil?« ga hitro vpraša.
»Ni vredno besede, pravi Sam in sc sunkoma spravlja na noge. Ko pa poskuša hoditi, silno šepa. V tem hipu pa zaslišita, kako se železna vrtna vrata na stožaj odpro.
»Tecivak pravi Sam. Za nama gredo!«
Ako se hočete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer hoste ko-tovo našli marsikaj v Va-ie razvedrilo, — Velik:; zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po 111' nlžjlli cenah
GRAMOFONI
Prodala se tudi na obroke	UUrUopp in drugIh	DUrRopp
Priporoča se	najboljših svetovnih znamk. Minerv«, najbolj'
__v matrrljalu ln na.1-
Tehnik Josip Banlal """ —'
Ljubljana. SJISBUHIISHI DVOR, Pražakasna u?. 19
prevideno s tolažili svete vere, v 89. letu starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 9, maja t. 1. ob pol 4 popoldne iz Hiralnice sv. Jožcia na pokopališče le Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. maja 1929.
Žalujoči ostali.
ŠIVALNI
STROJI