načelniki vlad od .0 privoščili kra-1* bilo sporočeno, dosežen sporazum NAROČNINA: Poitni tekoči Ljubljana, S USPEŠEN ZAKLJUČEK KONFERENCE V ODPIRN NOVE PERSPEKTIVE MIRNEGA FSnOBSKI DNEVNIK mesečo« 350, četrtletna 900, polletna »00, celoletna. .1200 Itr., Federat. ljudska republika Jugoslavija^ Izvod 10* jnaečno 210 dm. račun Zaloiniftvo trčaSkega tiški Trst 11-5374 — ZA FLRJ' Ageneija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. 3-1., tel. 21-92*, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 90 . KB - 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst ŽENEVI SOŽITJA nji dan konferenca so štirje načelniki vlad dosegli popoln sporazum o vseh točkah in sestavili smernice za nadaljnja pogajanja o Nemčiji/ evropski varnosti in razorožitvi - Navdušeno ozračje ob zaključku konference tn topli pozdravi ženevskega prebivalstva vsem štirim delegacijam - Pomen ženevske konference za razvoj mednarodnih dogodkov bo odvisen od nadaljnjega prizadevanja štirih vlad za svetovni mir Smernice za delo zunanjih ministrov 23. — V splošnem eielju in celo navdušenju, , , najbolje pričalo o raz-č»l delegacij, se je kon- ,, danes zvečer konferen-* načelnikov vlad štirih ve-* sporazumom o vseh t l" dnevnega reda. Pomen a .er®nce in njenega uspe-J* bolj kot v konkretnih tih, _ ki jih po enem s«tvU diskusij po skoraj debil« letib hladne vojne ni uri. ?°8°če pričakovati — v 4» .evan3u vseh delegacij, v.«?npomorej<> h sporazume-vai«U Jn da ^’m ve*> Pr'spe-boink vzpostavitvi medse- jnm dobrih odnosov, razu-Dnt.tnja 'n zaupanja. To je Itont dokazal zadnji dan razv!rfenee' ko >* bila >asn0 gain * vo,ja, da se prema-K l." zadnja nesoglasja, tki čer ?, n° bila še včeraj z.ve-fer»« kot °b začetku kon- hatosl*' in ko 60 bila ta \js >a tudi odstranjena. konference je bil konč^ ob 17- uri' ko se ie ja J , Popoldanska ožja se-Popoijl kat«ri je Bil dosežen za n sPf>razum o smernicah PUni.i idj* delo zunanjih ske jr°v- Predstavnik sovjet-javil * *'ac'je Iljišev je iz- je konferenca «pri- ila j ka». “ zmagovitega zaključ-Vesi b podobnimi izrazi so Preri.t spor°čili tudi tiskovni \S • iki ostalih delegacij. «»ni; J. zvečer so imeli zu-dinn ^bistri nočno sejo, e-ili .ba v,ej konferenci. Raz-«0 -1 ** Ob 23.30 in ločila o ,1 *e znatna nesoglasja jti’f"*rnicah, ki jih naj dajo Po.,. veliki za nadaljevanje «*l*nj. do ??** predpoldne od 9.30 p, >0.20 je bil maršal Zukov prea2,**bnem razgovoru pri bu^;s*dniku Eisenhovverju. Pokov sestanek j« dal Zu-tkih \. splošni vtis v ženev-6b» ^°8ih je bil, da sta v k«r a tovariša poskušala ®Zf»čju aaibolj neformalnem *■ »a *m°stiti zadnje te-Stv°vala aE°voru sta priso-8°vjetst* '«mo uradni tolmač Siti • * 0«!------ - — I------ in . delegacije Trojanov-V ^oskv- *riški veleposlanik p°bud0 Charles Bohlen. Na . *g» n jancoskega ministr-1* že Sednika Faura pa Sacija n *ra3 francoska dele-,ki' da L^dovai« pri sovjet-*a spor. se našla osnova **'« dobVr0 rusko> 3e naSel >*tskimi 0sebni stik s so-Od v°ditelji, T ?aUči do 11- ure so se ,aV, narodov posvetovali W» UHdni ie,i delegacij, la tnarLPa >* PrisP*' tja u te j. a> Bulganin. Zače-«- ri s« Prva °žja seja. na j Fehiljaii Vsakega načelnika » ***eij» s*mo štirje člani : ani> mj«’- rned njimi vsi zu- “ bil^tri. 2e na tej seji zum. Faure, ki gor ki z raznobarvnimi trakovi vzbujala ta leden v Ženevi precejšnjo pozornost. Eisenhowerja pričakjjejo v Washingtonu jutri predpoldne ob 9.30. Pričakujejo, 'la mu bo prebivalstvo pripravilo triumfalen sprejem, kar že samo po sebi kaže popularnost nove politike, ki jo je po precejšnjem obotavljanju ubrala Bela hiša. Javnost bo imela prost dostop na letališče, sprejemu pa bodo prisostvovali vsi člani vlade. Nekoliko minut za Eisenho-tverjem se je ob 19.47 . dvignilo z letališča Cointrin Dui-lesovo letalo. MacMillan oo odpotoval jutri predpoldne. Eden pa ob 14. uri. Bulganin in ostali člani sovjetske delegaciji se bodo odpeljali v Moskvo jutri predpoldne, vendar točna ura še ni znana. Prav tako še ni znana ura odhoda francoske delegacije: Po ženevski konferenci ni bilo izdano nobeno skupno uradno poročilo. Edini pisani dokument konference je besedilo smernic za nadaljnje delo zunanjih ministrov. Pac pa so vsi štirje načelniki delegacij na zadnji plenarni seji poudarili važnost konference in njenega uspeha. (Načelniki vlad ZDA, Franclje, Združenega kraljestva in ZSSR so v želji, da prispevajo k zmanjšanju mednarodne napetosti in k utrditvi zaupanja med državami, naročili svojim zunanjim ministrom, naj nadaljujejo proučevanje spodaj omenjenih vprašanj, o katerih Je prišlo do izmenjave mnenj med ženevsko konferenco, in naj priporočijo učinkovita sredstva za njihovo rešitev, pri čemer naj upoštevajo obstoječo povezanost med združitvijo Nemčije in vprašanji evropske varnosti, pa tudi dejstvo, da odgovarja zadovoljiva rešitev vsakega vprašanja interesom utrditve miru. 1. VARNOST V EVROPI IN NEMČIJA. — Da se za- gotovi varnost Evrope, upoštevajoč zakonite Interese vseh držav in njihovo neodtujljivo pravico do posamezne in kolektivne upravičene samoobrambe, bodo ministri proučevali razne predloge, med njimi naslednje: Sklenitev varnostne pogodbe, ki se tiče Evrope ali dela Evrope in ki bi vsebovala določilo, po katerem bi se države članice obvezale, da se ne bodo poslužile sile in da bodo odklonile vsako pomoč napadalcu; omejitev, nadzorstvo in pregledovanje oboroževanih sil in oborožitve; določitev področja med Vzhodom in Zahodom, kjer bi bila razvrstitev oboroženih sil določena s skupnim sporazumom. Ministri bodo morali tudi proučevati vsak dru- gi eventualni predlog za rešitev tega vprašanja. Načelniki vlad, zavedajoč se svoje skupne odgovornosti za ureditev nemškega vprašanja in združitev Nemčije, se strinjajo, da bo ureditev nemškega vprašanja in združitev Nemčije s svobodnimi volitvami izvršena v skladu z nacionalnimi interesi nemškega ljudstva in z interesi evropske varnosti. Zunanji ministri bodo podvzeli vse ukrepe, ki se Jim bodo zdeli prikladni, da se omogoče sodelovanje ostalih zainteresiranih strank oziroma posvetovanje z. njimi. 2. RAZOROŽITEV. — Štirje načelniki vlad želijo odstraniti vsako nevarnost vojne in zmanjšati vojaška bremena; obrnem so prepričani, da Je za zagpt^vi^fiftlthi in izboljšanje blaginje narodov potrebno vzpostaviti organizacijo, katere naloga bi bila nadzorstvo in znlzanje vse oborozTtve in oboroženih sil v okoliščinah.! ki bi dajalo učinkovita jamstva; obenem priznavajo, da bi vsak napredek na tem področju sprostil obsežne materialne vire, ki jih je mogoče posvetiti mirnemu gospodarskemu razvoju narodov in izboljšanju njihove blaginje, pa tudi pomoči manj razvitim področjem. Zaradi tega so se dogovorili; a) da bodo v ta namen nadaljevali s skupnimi napori, da se vzpostavi zadovoljiv razorožitveni sistem s pomoč-Jo pododbora komisije OZN za razorožitev; b) da bodo dali svojim predstavnikom v tem pododboru navodila, naj v izvajanju mandata, ki so ga dobili od Združenih narodov, upoštevajo pri svojem delu mnenja in predloge, ki so Jih prikazali načelniki vlad med to konferenco; c) da bodo predlagali, naj se prihodnja konferenca pododbora začne 29. avgust« 1955 v Kew Yorku; č) da bodo naročili zunanjim ministrom, naj »pošte* vajo delo komisije za razorožitev ter mnenja in predloge, ki so jih prikazali načelniki vlad med pričujočo konferenco, in naj proučijo, ali bi mogle štiri vlade podvzeti še druge koristne pobude na področju razorožitve. 3. RAZVOJ STIKOV MED VZHODOM IN ZAHODOM. — Zunanji ministri bodo morali poveriti izvedencem proučevanje vseh ukrepov — tudi onih, ki bi jih podvzeli organizmi in agencije Združenih narodov — ki bi mogli a) pripeljati do postopnega odpravljanja ovir, ki preprečujejo svobodno občevanje in miroljubno, trgovino med narodi; b) omogočiti med državami in narodi one svobodnejše izmenjave in stike, ki odgovarjajo njihovemu vzajemnemu interesu. 4. Zunanji ministri štirih velesil se bodo sestali v Ženevi v oktobru, da bi se lotili proučevanja teh vprašanj in sklepali o svojih delovnih metodhhji TRŽAŠKA DELEGACIJA PRI SEGNIJU PO OBLJUBAH naj slede dejstva Enourni razgovor o pristanišču, pomorstvu. Železniških zvezah in prosti coni - Rotacijski tond še vedno negotov (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Tržaško občinsko delegacijo, ki je bila včeraj pri Merzagori in Di Leonu, je včeraj sprejel predsednik italijanske vlade Segni. Razgovoru, ki je trajal nekaj čez uro, je prisostvoval tudi podtajnik predsedstva vlade Luigi Rusjo. V razgovoru so se tržaški predstavniki dotaknili številnih gospodarskih vprašanj, id katerih rešitve je odvisna ozdravitev sedanjega žalostnega stanja tržaškega gospodarstva. Predvsem so tržaški predstavniki govorili o rotacijskem fondu, glede katerega pa žal niso dosegli ugodnih rezultatov, ker mora o tem fondu razpravljati najprej poslanska zbornica, nato pa se-, nat in vlada pred tem praktično ne more ukreniti n.cesar. Parlamentarna komisija bo o rotacijskem fondu razpravljala prihodnji cejrlek, ko bo senat že imel počitnice, tako da se bo vprašanje rotacijskega fonda zaradi administrativnih težav ponovno za-vjeklo 10 ustajo negotovo najmanj za meseč drft. Prav glede tega vprašanja so upravičene ostre kritike na račun lokalnih gosjpodarskni in političnih krogov, saj je vprašanje rotacijskeRa Tonila Sodelovanje edina pot do vzajemno raz omiljenja »Zunanjim ministrom pripada naloga, da ohranijo varo v to, kar smo začali imenovati ženevski duh», Je dejal predstavnik franc, delegacije- Zadovoljstvo Churchilla, Mikojana, Nixona in Figla — • Štiri. n zn»ten napre- ®°vorjij h v®liki so se do-estaii ob , >se b(M>0 ponovno v M"1 k« uri' se * odmorom za >tl z M, F*ure posveto-,—m vMacMiUanom in Dul-L 5* v*i u narodov, kjer pinav ^ hladnega kosi-'»v« *y je »premUai Mo)o_ 's*nhoWe :p*!OVo rezidenco, sv s° se ir* m Bulganin °1* vil. 0ceno odpeljali v 0b 14. se je začela dru- znatni* c nzračju, ki je k?ns°e b°l)*e od’ nape-brednnirt Pojavila vče- znano “Poldne, Rii0 je že v*/ešitev ;S„° .našli formule K* .da>*0 Oh 1* C'1 "Make!* bll°' »a bodo hug0 Ur,, £ >*kl odbori pol-beRedil 7Sa ,aa sestavlja-c.,Povedana >8'30 )e bila v.1« f,„~^a. Plenarna seja, do- 1» H f a P f aT,'*r«n£'“‘"s’,. za zaključek > i® k “ 2ENEVA, 23. — Nekaj povsem novega na tiskovnih konferencah, ki spremljajo mednarodne sestanke, se je zgodilo danes v 2en*vi. Več kot sto novinarjev iz vseh dežel in vseh prepričanj i je' dolgo in toplo aplavdiralo predstavniku sovjetske delegacije Leonidu Iljiševu. načelniku tiskovnega oddelka sovjetskega zunanjega ministrstva, ko se jifn je zahvalil za objektivno, pošteno in resnicoljubno poročanje, s katerim so spremljali delo ženevske konference in s tem prispevali k boljšemu razumevanju perečih vprašanj med javnim mnenjem. Novinarji so se zgrnili okrog Iljišev*. mu stiskali roko in mu želeli srečno pot. Iljišev je začel tiskovno konferenco — katere ton je bil prisrčen in skoraj ganjen v skladu z eksponzivnim ruskim značajem — z nagovorom: «Dragi prijatelji!« Naznanil je konec konference in dejal, da so vsi narodi sveta z Velikim upanjem gledali v Ženevo; to upanje ni bilo razočarano, že samo dejstvo, da so se načelniki štirih vlad -- prvič po desetih letih — sestali in da je njihovo delo pripeljalo do rezultatov. utrjuje prepričanje, da je duh sodelovanja in vzajemnega razumevanja edina pot. ki vodi k omiljenih mednarodne napetosti, je dejal Iljišev in nato na kratki povzel govore štirih načelnikov vlad na zaključni seji. Navedfl je samo nekaj stavkov iz govora maršala Bulganina in ni omenil njegovih besed o obžalovanju, da se konferenca ni bolj posvetila azijskim problem im. Zaradi tega stavka je Kisenno-wer nekoliko spremenil ze pripravljeno besedilo svojega govora in omenil, da se v tem ne strinja s »prejšnjim govornikom«. Predstavnik francoske delegacije je izjavil; »Konferenca je dosegla namen, ki si ga je zastavila. Štirje veliki so določili dan in kraj prihodnjega sestanka štirih zunanjih ministrov in točno določili h L fcisenh 0 nar°dov Ma-Čk<>V sin i*'k*r in Predsed-■1Cal .£.John- Prvi je po- »merfrrSe; ki se jih bodo morali mi-nustri držati. Prvič se bo sestala konferenca zunanjih ministrov z natanko določenimi nalogami. Dosežen je bil popoln sporazum o vseh točkah«. Nadalje je predstavnik.' o-menil težavno nalogo Edgara Faura, k' Je predsedoval zadnjim 'sejam, in dodal; »Razgovori so bili iskreni in odkriti in so se zlahka spreminjali v prave dialoge. Prav gotovo je treba tudi temu osebnemu stiku med delegati pripisati delno zaslugo za uspeh konference«. Predstavnik je še dodal, da se zdi francoski delegaciji posebno važen tretji del smernic, ki govori o stikih med Vzhodom n Zahodom, kajti »Faure je mnenja, da bo postopno odstranjevanje ovir za razvoj vseh izmenjav med Vzhodom in Zahodom omogočilo, da bo izginila železna zavesa«. Končno je francoski predstavnik dejal, da so načelniki vlad hote in premišlje-np prevzeli tveganje, da za-prihodnost. aZuna- sovjelske tfjade Miknjan na sprejemu v egiptovshčib veleposlaništvu izjavil novinarjem: »Moj vtia je kar naj- boljši. Ozračje se je spremenilo. Vreme je lepo in kadar je vreme lepo, je vse dobro«. Avstrijski zunanji minister Figi je izjavil; »Prepričani smo, da bo nova smer svetovne politike, ki se je začela s, podpisom avstrijske državne pogodbe, pripeljala do pozitivnih rezultatov. To obetajo rezultati, o katerih nam poročajo iz Ženeve, pa tudi prijateljsko ozračje, ki je označevalo potek konference«. Podpredsednik ZDA uichard Nigon je dejal, da pomeni ženevska konferenca »prikladno platformo, s katere je mogoče pobijati propagando, ki prikazuje Ameriko kot vojno-hujskaško in potencialno napadalno državo«. Dodal .ie. kom Eisenhtuvvrjem omogočili sovjetskim voditeljem, da se prepričajo o »iskrenosti in osebni verodostojnosti pred-sednik««. Senator Russell, predsednik komisije za oborožene sile, je izrazil prepričanje, da sta Ei-senhovver in Dulles predstavljala v Ženevi Ameriko na občudovanja vreden način«. Dodal je, da so lahko samo »ultraoptimisti« pričakovali takojšnje rezultate, da pa je dovolj, da je konferenca u-stvarila osnove za rešitev obstoječih problemov. Republikanski senator Willey, vpliven član zunanjepolitične komisije, pa je izjavil: ((Ženevska konferenca je bila najbolj odkrita in. iskrena, kar jih je bilo v mnogih letih. Po njeni zaslugi ima svet zdaj povsem drugačne pojme o ______ ______ _ mednarodnih konferencah. Tu- da so'osebni »tiki s predsedni-1 di to je zelo važen činitelj.« Zaključni govori štirih velikih Ob zaključku konference je njim0 ndnistrom*l'je "dodal j ftattcoslci ministrski predsed-— nrinada naloga, da ohra- nlk Edgar Faure, ki je pred- pripada naloga, da ohranijo vero v to, kar smo začeli imenovati ženevski duh«. Kot so po vsem s vetu’z zanimanjem in napetostjo zasledovali potek ženevske konference, tako je tudi njen u-spešni zaključek že zbudil prve komentarje. Sir Winston Churchill, ki je že pred petimi leti prvič sprožil zamisel o konferenci na najvišji ravni in ki jo je pred dobrima dvema letoma ponovno poudaril, ki pa mu zaradi notranjih razmer v Angliji ni bilo dano. da bi se je osebno udeležil, je za danes odklonil vsak komentar in izjavil, da bo govoril v spodnji zbornici, kakor hitro bo tam na dnevnem redu debata o ženevski konferenci. Prijatelji starega državnika pa zagotavljajo, da je »Old Winnir» zelo zadovoljen zaradi uspeha ženevskih razgovorov. V Moskvi je podpredsednik sedoval zadnji seji, izjavil na. slednje; »Naš sestanek gre h koncu. Vendar se ne smemo ločiti. Hočem reči, da če ne bomo Več vs-i štirje telesno navzoči v isti dvorani, moramo listati moralno združeni v eni sami volji. Dovolili mi boste misel, da bodo onkraj doseženih sporazumov o nekate-Hh vprašanjih, o nekaterih be. sedilih, o nekaterih smernicah, že samo deistvo našega sestanka, rj^h. ki je prevla-dovšl v naših diskusijah, vzajemno razumevanje, ki je iz tega nastalo, globoko obeležili mednarodne odnose in u-godno vplivali na njihov razvoj. V Ženevi smo pokazali skupno odločnost, zdaj pa je htie^U ki _ ?ieeov >V0°A.avio Ihilies;" celo hV b» n« ajno mrki obraz je n*-sIm,eJan- ^koj za *I'ho\Ver -lS*> *kozi vrata Ei-^Prt'm „* tien° n sinom. Z n? >a> Po om°i>llom se je Šivanjem ,kih “lie"h nakazalin*‘° *° na vratih „ashieinn; ?uw)et»k- delegati; ln Pozdravi pre- V-2*iani ?uvjetak kr^.' ap'lavzim»?JJmenieni n»j-vstal ®n'Ranin je več- b!i- >3fvič * sp0 j :’čiino zadovoli-v.J.brav n1;2e z8odilo. da so vstal ,, oul*amn je v< odzdravi ?'Itomobllu in ‘ War\v*Jal. Eden i„ „j«-( *Prnosti n vzbudi!a manj >*>.' del’ePenCj,J Pikanja pa Vl«n>*b dn*h ki 3* v R Palače narodSenh°wer >e tvl na '*UlUč.°Vd,>*Ual ta- i>( aki rad?« Cointrin, Za d,!av°- v kate?: Je dal k,,atko ijuhačim oblaiu«* >e zahvalil .^nost, nat« /a k letal« Pa ** 3* na-oeebn# ,m*rt *P*t>rjem »Laž«, ki ji » Rrokokrajnimi klobu- Pogled na sejno dvorano Palače narodov v Ženevi med zasedanjem konference štirih načelnikov vlad naia naloga, da najdemo primerna sredstva. Na tej poti smo it naredili prve korake, obstajajo pa še ovire. Nismo jih poskušali prikriti, kajti le z resnico je mogoč napredek. Ce je res, da sloni življenje na napetosti in izhaja vedno iz neke sile — potrudimo se, da bo ta napetost in ta sila odslej razumevanje in prijateljstvo, ne pa več sovraštvo in nezaupanje. Narodom, ki gledajo v nas. in ne samo tistim, ki so nam poverjeni, moramo znati pred. lagati, naj poitopoma nadomestijo še potrebne varnostne ukrepe s konstruktivnimi in koristnimi mirovnimi nalogami«. Maršal Bulganin pa je izrekel hvalnico »ženevskemu duhu«, poudaril je. da je konferenca okrepila zaupanje med štirimi vladami in podčrtal važnost osebnih stikov. Bulganin je na kratko prikazal stališče svoj« vlade do glavnih vprašanj, o katerih so razpravljali na konferenci — Nemčija, evropska varnost in razorožitev — in opozoril da se združena Nemčija ne sme priključiti nobeni vojaški skupnosti in da morajo predstavniki obeh Nemčij sodelovati pri delu štirih zunanjih ministrov. Maršal Bulganin je nadalje izrazil svoje obžalovanje, ker na konferenci niso posvetili vprašanjem Daljnega vzhoda ustrezne pozornosti in pri tem omenil Indokino, Formozo in vpTašanje sprejema LR Kitajske v OZN. Bulganin je zaključil tvoj govor z izražanjem upanja, da bodo sprejetim sklepom sledila dejanja. «Ce bomo zvesti ženevskemu duhu, je izjavil Bulganin. bo duh miru ohranjen, narodi pa bodo o-svobojeni. strahu«. Angleški ministrski predsednik Eden je najprej opozoril, da je konferenco štirih načelnikov vlad prvi predlagal Sir Winston Churchill že pred dvema letoma. Konferenca si je zastavila omejeno nalogo, ki je bila izpolnjena, je dejal Eden, in dodal, da omogoča doseženi fpora-zum lotevanje vprašanj nemške enotnosti in evropske varnosti. Nihče ne pričakuje, da bo mogoče obe zapleteni vprašanji v vseh podrobnostih rešiti čez noč. Vendar so možnosti danes večje kot kdajkoli od konca vojne; v smernicah zunanjim ministrom je vse glavno, kar je potrebno za dokončno rešitev. »Svet je zapazil ton in duha, ki st» obeleževala naše delo. Oni, ki so s« udeležili teh pogajanj, so opazili novega spravnega duha«, je izjavil Eden in dodal, da so bili še bolj od razgovorov rm plenarnih se.iah koristni zasebni stiki izven konferenčne dvorane. «Ce bonto znali nadaljevati naše skupno delo v duhu tega sestanka, bo to, kar je danes upa poln obet, lahko postalo trdna realnost«. Frediednik Eisenhovver pa je dejal, da je bila to zgodovinska konferenca in »zelo dober teden«, katerega dokončno vrednost in pomen pa bodo določila šele nadaljnja dejanja vlad, ki bodo sledila temu dobremu začetku. Eisenhovver je opozoril, da konferenca ni imela namena, da b' dosegla dokončne rešitve, tcipveč da bi se našla pot. ki vodi k rešitvam m izboljšuje perspektive svetovnega miru. «V tej zaključni l^ri sestanka je moja sodba, da so se perspektive trajnega miru v pravičnosti; blaginji in večji svobodi izboljšale. Nevarnost grozne tragedije moderne vojne se je zmanjšala«, je dejal Eisenhovver in nadaljeval, da bo delo zunanjih ministrov za izvedbo smernic, ki so bile izdelane na konferenci, izredno važno. Naloga zunanjih ministrov je ramreč, da se na osnovi o-kvirnih smernic doseže sporazum o stvareh, o katerih !u v 2enevi razpravljali samo v širokih obrisih. «Vem, da jim vsi želimo dobro delo. Zaupam, da bomo vsi hoteli odpirati njihovo delo ter popravke in spremembe, ki it jim bodo zdeli potrebni, da »e ugladijo naši spori na tem področju«. Eisenhovver je še izrazil željo, da bi se v prihodnjih mesecih in letih povečalo medsebojno spoznavanje in razumevanje med ljudstvi {tirih držav, kot se je v t«m tednu povečalo razumevanje med njihovimi voditelji. Sestanek Eden-Moiotov o Vietnamu ŽENEVA, .23. — Danes zvečer sta se sestala E«en in Molotov in kot nekdartfa sopredsednika ženevske konference o Indokini razpravljala o položaju, ki jf nasial v Vietnamu, ker južnovietnamska vlada no-če izponiti določil ženevskega premirja o izvedbi svobodnih splošnih volitev v vs‘ej deželi. Obenem so francoska, ameriška in angleška vlada poslale navodila svojim. predstavnikom v Saigonu, naj pozovejo južnovietnamsko vlado, naj v skladu z lanskimi ženevskimi sporazumi začne s severnoviet. namsko vlado pogajanja o volitvah. .postalo, akutno* že v aprilu, medtem ko ao se odgovonu tržaški kro, da bo fond na razpolago Trstu in Gorici, torej brez Vidma, in da bo uprava fonda vsaj delno v tržaških rokah. Tržaški predstavniki so nato predsednika vlade opozorili na pomembna tržaška pristaniška vprašanja in poudarili ostro konkurenco Reke in Bremena zaradi katere je Trst izgubil v zadnjem času okrog milijon ten i! £3 Trgovinski sporazum med FLRJ in ZSSR BEGRAD, 23. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve je bila danes izvršena izmenjava ratifikacijskih listin trgovinskega in plačilnega sporazuma med Jugoslavijo in ZSSR. ki je bil podpisan v Moskvi 5. januarja t. 1. in ki ga sta odobrila izvršni svet FLRJ 12. julija in vlada ZSSR 18. julija. Izmenjavo ratifikacijskih listin sta izvršila veleposlanik dr Milan Bartoš in sovjetski veleposlanik v Beogradu Vasilij Valjkov ob navzočnosti višjih funkcionarjev državnega tajništva za zunanje zadeve in predstavnikov sovjetskega veleposlaništva. zultat hladne vojne in zaradi nje tržaško pristanišče praktično ne more svobodno sprejemati številnih vrst blaga. Za okrepitev pristaniškega prometa so prav tako kot vprašanje pristanišča in pomorstva pomembne tudi pristaniške in zlasti železniške tarife, ki sedaj zaradi prevelike teze mnogokrat prisilijo trgovce, da pošiljajo blago tudi po daljših progah, ki pa so v resnici prav zaradi tega ugoclriej.se. Prav zaradi tega bi bilo treba okrepiti promet po najkrajših železniških zvezah, ki gredo po jugoslovanskem ozemlju in skrajšati železniško zvezo skozi Trbiž. Govorilo se je tudi o drugih ukrepih za okrepitev gospodarstva in med njimi o novi tobačni tovarni, glede katere je Segni obljubil, da bo zainteresiral odgovornega ministra Andreottija. Predmet razgovorov je bila tudi deželna avtonomija in prosta cona, čeprav ti dve vprašanji niso podrobno proučili. Trzačnni so opozorili na nevarnost, da bi se pobudi glede obeh teh vprašanj ustavili ob intervenciji tretjih mest in pokrajin, ki nimajo s Trstom nikakih direktnejših stikov. Beneški krogi so na pr. že odkrito nastopili proti prosti coni v Trstu. Ob koncu sestanka so tržaški predstavniki opozorili tudi na socialna vprašanja, ki upravičeno razburjajo delavstvo in med njinii predvsem na spor v CRDA, ki bo privedel v ponedeljek do splošne stavke. V tej zvezi je župan interveniral pri ministru za notranje zadeve, medtem ko je socialdemokrat interveniral pri ministru za delo Vigorelliju. A. P. • • • Rezultati triaske delegacij* v Rimu ial niso pripedft Jo takojšnje zadovoljive ureditve rotacijskega fonda, ki je pred’ Smrt Gtiavama Sultaneha TEHERAN, 23. — Danes je umrl Ahmed Ghavam es Sul-taneh, večkratni iranski ministrski predsednik. Sultaneh jč zapustil Iran. ko je prišel na oblast Mosadek. Vrnil se je pred dvema letoma. Bil je hudo bolan na srcu in je imel skoraj 90 let. premoga Zlasti je pomembno priznanje Segnija, da je Trst važno središče za promet s Srednjim in Daljnim vzhodom. Tržaški predstavniki so zahtevali, da bi bil Trst matično pristanišče za redno progo proti Daljnemu vzhodu z najmanj dvema ladjama. Vendar je to zvezano s širšimi mednarodnimi političnimi vprašanji, saj je obnovitev prog proti Daljnemu vzhodu tesno zvezana z obnovo diplomatskih odnosov t Kitajsko. Nič manjši ni pomen posredniške vloge, katero bi moral izvajati Trst med Vzhodno in Zapadno Evropo, kar pa je ponovno odvisno od ureditve političnih odnosov. Okrepitev prometa je odvisna od obnovitve tržaške mornarice in to predvsem v okviru Tržaškega Lloyda. katerega tradicionalno ime se sedaj izkorišča predvsem v korist Genove in Neaplja. To pa po drugi strani zadeva tudi zaposlitev tržaških ladjedelnic, saj sedaj reške ladjedelnice grade v polnem ritmu, kar bo lahko povzročilo, da bodo tuji bc*darji tudi v prihodnosti raje naročili svoje ladje na Keki na škodo tržaških ladjedelnic. Tržaški predstavniki so v nadaljevanju razgovora opozorili predsednika vlade na netočnosti v njegovem govoru pred parlamentom, ko je dejal, da v Trstu ie ugodno posluje prosta luka. Opozorili so ga na obsežne omejitve, katere veljajo še vedno v tržaškem pristanišču in zlasti na znano listo »TACK«, ki obsega 500 predmetov, ki paralizira premestitev blaga v okviru pristanišča in v tranzitu. Tudi ta lista je re- »i obisk predstavnikom vlade in parlamenta. Vendar pa ta negativni rezultat, ki je, kot smo ie omenili, nastal predvsem po krivdi tržaških, odgovornih političnih krogov, še ne pomeni, da je bilo delo predstavnikov triaškega občinskega sveta zaman. Nihče ti Rimu ni mogel na lahko preiti dejstva, dn je tržaška delegacija vsaj simbolično (če-prav v njej niso bili zastopani vsi predstavniki opozicije in tudi ne predstavniki Slovencev) tokrat u resnici predstavljala želje, interese in zahteve celotnega tržaškega prebivalstva. To dejstvo ;e imelo nedvomno svoj o težo m je pripomoglo, da je delegacija lahko jasno in odtočno obrazložila tržaške zahteve in bi zaradi tega morala doseči boljše razumevanje pri centralnih organih oblasti. Delegacija je — kot se zdi — prebila glede številnih vprašanj led, ki je oklepal možnosti njih rešitne. Vsekakor pa bodo potrebne še nadaljnje intervencije in napori, da- se dosežena zagotovila izvrže v duhu, ki je vladal v razgovoru s predsednikom vlade. Prav v t*j sveži pa je skrajno škodljiva interferenca predstavnikov posameznih političnih strank, ki so skušali odvzeti delegaciji njen pomen. Kot je znano je tržaški predstavnik Krščanske demokracije bil ie pred predstavniki občjnskega sveta na razgovoru s Šegnijcm in goooril o istih vprašanjih. Težko je reči, če jr postavil tržaške zahteve v istih terminih, ter je ie s tega stališča njegova intervencija neumestna, saj se je Rim do sedaj mnogokrat izgovarjal, ko ni bilo rešeno neko vprašanje, češ da niti Tržačani niso glede njega istega mišljenja. Sen. Ruggero Grieco umrl PudlHjnik PSI Hudolin Murandi hndn holmi - Atiurull Haninimi poudarja ai/ojo i/oliho zanimanje za it a I i j h n h ki petrolej Cordeli Hull umrl IVASHINGTON, 23. - V starosti 83 let je umrl danes Cor-dell Hull. bivši ameriški državni tajnik v letih 1933-1944. Leta 1945 je Cordeli Hull dobil Nobelovo nagrado za mir. (Od našega dopisnika) RIM, ,23. — Kot smo že poročali,, je senatorja Ruggera Grieca, enega izmed najvidnejših voditeljev KP1, pred kratkim med nekim govorom zadela srčna kap. Danes o-krog 19. ure pa je v Massa Lombarda umrl kljub naporom zdravnikov. .Ruggero Grieco je bil rojen icta 1893 v Foggi in je že z 19 letov vstopil v socialistično gibanje ter postal že leta 1919 član tajništva Italijanske socialistične ctranke, na kongresu v Livornu 1. 1921 pa je bil med ustanovitelji KPl skupaj s tržaškim voditeljem socialistov Ivanom Regentom. Takrat je postal tudi član CK in izvršnega odbora. Leta 1923 je bil aretiran zaradi »ogrožanja državne varnosti«, vendar pa je bil oproščen. Leta 1924 je prvič potoval v Rusijo, kmalp nato pa je bil, izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu, kjer je oital do leta 1926. ko je emigriral zaradi fašističnega preganjanja v Francijo. Fašistični posebni tribu- nal ga je v odsotnosti obsodil na 17 let jece. Iz Francije je odpotoval v ZSSR. kjer je ostal do leta 1944 kot glavni urednik moskovske radijske oddaje v italijanščini. Tedaj se je vrnil v Italijo. Odlikovan je bil z medaljo za obrambo Moskve. V Italiji je bil leta 1944 imenovan za člana ustavodajne skupščine, nato pa je postal senator. Ponovno je bil izvoljen v senat leta 1953. Vedno je bil član CK, vodstva in izvršnega odbora KPI. Grieco je bil eden najboljših poznavalcev agrarnih vprašanj Italije in je bil član parlamentarne komisije za kmetijstvo ter načeloval kmetijski sekciji v KPI- Napisal je naslednje knjige: «Uvod v agrarno reformo«, »Vprašanja agrarne reforme«, »Vprašanja agrarne politike«, «Borbe za zemljo« itd. Hkrati je bil dejanski glavni urednik mesečnika KPI »Rinascita«. V Milanu pa leži zelo hudo bolan senator Morandi, namestnik glavnega tajnika PSI. Dvakret je bil operiran na neki kliniki. Njegovo »Tanje, ki se je zdelo v začetku zadovoljivo, se je danes poslabšalo. Zaradi tega so se zbrali v Milanu okrog bolnika skoraj vsi člani vodstva PSI. Danes je imel guverner države New York Averell Har-riman tiskovno konferenco, med katero je zelo pohvalil gospodarski napredek Italije, predvsem zaradi Marshallovega načrta, in člane vlade, ki so mil zatrdili, da bodo 'nadaljevali zunanjo politiko prejšnjih vlad. Še prav posebej pa je omenil, da se je v razgovoru s Segnijem zelo zanimal za italijanski petrolej; rekel je, da se naftna polja lahko izkoriščajo z dobrimi rezultati samo tedaj, če država «pusti prizadevnosti, sposobnosti in pobudi privatnikov nalogo, da jih v celoti izkoristijo«. Glede ženevske konference pa je rekel, da je zelo koristna. Dodal pa je. da so mu v Moskvi že leta 1926 rekli tisto, kar je izjavil Rulganin o neodvisnosti komunističnih strank v svetu, česar pa Har-riman ne verjame. A. P. TRST, nedelja 24. julija 1955 Leto XI. . Št. 174 (3103) Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93.808, 37338 PRIMORSKI DNEVNIK Danes, NEDELJA 21 julija Kridtlria. Ratifirlr Sonce vzide ct) 4.37 111 zatone ob 19.44. VDot/in« -dneva 15.07, tuj* vzide'ob'10.35 1n zatone ob 2131. Jutri, PONEDELJEK 21. Julij« »POMI»»kl D.1KVI Na današnji dan i le lela 1947 izšla prva številka «Soče» kot glasilo Demokratične fronte Slovencev v Juliji. PO VEČ KOT DVEH MESECIH STAVKOVNE BORBE VARILCEV SV.MARKA'S SE.IE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI A proti Jutri popoldne sploš ZA JAVNA DELA V DOLINSKI OBČINI r ■' 152 milijonov lir stroškov Festival operete na tržaškem gradu l ' \| tej vsoti so vkljuČBi\i razna cestna in gra Garibaldi, li.00: «Xngetitos ne-gros*. E. Gum. Ideale. 15.00: »Casta dHva*, G. Matet a. ... i~ irftr. -r-r- r«T -Ir - Impero. 15.00: »Maharadzeva letnica«, K Soderbaum. »i* Italia. 15.30: »Otok . 15.3' Tavlor. fejfr s1 'deta in en nared džarska subretka Roza Darsonv, ostalihL vlogah pa ,Elvio Ca Včerajinji razgovor sindikalnih predstavnikov z dr. Paiamaro se bo na- doljeval v petek - Letak sindikalnih orgonlzacjj s pozivom na mei&anstvo n. dolinskem županstvu je Jutri od 12. do 20. ure bo nepreklicno splošna stavka na vsem tržaškem področju. , U-radniki, ki delajo po nepretrganem urniku, bodo zapustili delo ob 10. Uri dopoldne, uslužbenci prevozniških mestnin in zasebnih podjetij pa bodo stavkali v dveh izmenah, in sicer od 10.3o do 13.30 in od 16. do 18 ute. Včeraj je avtonomni sindikat vozačev taksijev pozval vit vozače, naj izrazijo svojo solidarnost z varilci ladjedelnice Sv. Marka s stavko ob isti uri, ko bo zaradi stavke počival tramvajski, avtobusni in trolejbusni promet. Včeraj popoldne ob It. uri je imel vladni generalni komisar dr. Palamara razgovor s predstavniki Delavske zveze in Delavske zbornice glede sporov v CBDA. Na podlagi tega razgovora je dr. Palamara sklenil, sklicati prizadete stranke na sedežu komisariata v petek 29. t. m. ob 10. uri dopoldne. V zvezi s stavko sta izdal' obe sindikalni organizaciji letak, naslovljen na delavce in mehčane, v katerem ugotavljata, da to varilci Sv. Marka že nad dva meseca v stavki, ker je ravnateljstvo CRDA krs.lo zakone in delovno pogodbo. Zaradi trmastega stališča ravnateljstva je bilo suspendiranih tudi 87u delavcev teko da nad tisoč delavcev in njihovih družin trpi lakoto Zaradi tega sta sindikalni organizaciji napovedali stavko in pozivata delavstvo naj se strnjeno udeleži te protestne akcije, s čimer bo turi, odločno pokazalo, da ne bo v prihodnosti dopuščalo, da bi drugi delodajalci ponavljali take zlorabe. V istem letaku pozivata sindikalni organizaciji, naj se delavstvo in meščanstvo udeleži zborovanja ki bo jutri ob 20. uri na Trgu Venezia. Delavstvo je pričakovalo, da ga bo podprl tudi koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij, saj je tudi ono podprlo zadnjo zaporo trgovin in pomeni dolgotrajna rtav- ka v CRDA veliko, škodo turi. za l-azne trgovce na drobno. Zato je bilo delavstvo razočarano, ko je zvedelo, d niso pokazali trgovci nobene solidarnosti. To seveda ne bo okrnilo uspeha stavke, saj bodo stavkali pa trgovinski uslužbenci. Bančni uslužbenci so, na primer že izjavili da bodo vsi • tavkali m s tem podprli pravično borbo varilcev. S slošno stavko bo vse tržaško delavstvo pokazalo da ne bo dopuščalo samovoljnega ravnanja delodajalcev ter da bo na vse njihove diktatorske ukrepe primerno govarjalo. ško R gl pomoč. Kolikor« bodo do- Pf ________________ puščale možnosti, pa bodo pomagali tudi z zdravili. Kdor si želi zdravniško pomoč, naj se zato obrne na ,voi sindikat. ki bo obtr4 * • , Danes bodo v Kinu ob morju razdelili nagrade otrokom delavcev, ki so se. najbolj odlikovali v šoli ter se udeležili natečaja za najboljša spričevala, ki ga je razpisala Delav. ska zveza. Predvajali bodo tu. di nekaj kratkometražnih filmov. Vabljeni »o starši in o-troci. Zahvala Dijaški Matici Ob zaključku študijev na klasični gimnaziji se z veliko hvaležnostjo spominjam Dijaške Matice, ki mi je s svojo nesebično pomočjo omogočila nadaljevanje šolanja na srednjih šolah. Globoko se zavedam poslanstoa na narodnem in kulturnem področju, ki ga opravlja Dijaška Matica med zamejskimi dijaki, zato mislim, da bom najbolje upravičil zaupanje D. M. do mene s tem. da bom posvetil svoje sposobnosti narodni l.vari na Tržaškem ter tako po litejtm Vrtoččh’ \ipravitH ob- stoj in c a upati jf, ki ga uživa IH vihalidfep med: Slišim ljudstvom. PETER SANCIN ,•» —----------------- Uspehi tržaških jamarjev v jamah Primorskih Alp Mladi tržaški speleologi (jamarji), ki se udeležujejo kot dani društva »Carlo Debeljak« raziskovanj na področju Monte Marguareis v Primorskih Alpah (na meji med Francijo in Italijo) so dosegli dno jame Col del Pas pri llpegi in pri tem v globini 463 m izvedli raziskava-nja in topografske ugotovitve. Po ve£ kot 1900 m težavne poti med galerijami in neizmernimi hodniki in več metrov visokim skalnatimi zaprekami, je jamarje zaustavil sifon, ki je preprečil nadaljnje raziskovanje. V tej vdolbini so izvedli 9 spustov, pri katerih so se zadržali v jami 93 ur in so pri tem poleg topografskih ugotovitev zbrali vzorce kamenja in peska iz različnih globin ter izvršili številna opazovanja oblikoslovnega. geološkega, vodnega, biološkega in «yre-menoslovnega značaja. Vsa ta opažanja znanstvenega in telici- — - tržaški jamarji že izvedli in sp jih negi ničnega značaja,' ki tržaški jamarji že iz ki jih .nameravajo jjg izvesti pri- nadaljnjih raziskovanjih na omenjenem področju, bodo skrbno urejena in sporočena pristojnim inštitutom ter vsenarodnemu jamarskemu kongresu, ki bo oktobra na Sardiniji. Obenem s prvo je druga skupina jamarjev riste ekspedicije raziskovala v drugi jami v globini nad 300 m. Zdi se, da je ta jama v direktni zvezi z jamo Col del Pa-. Ekspedicija namerava raziskovati tudi v jami Raimond Pachč. ki leži 2 uri hoda od Col del Pas in je doslej raziskana le do globine 280 m. Ko se bo ekspedicija društva (Carlo Debeljak«, ki, jo vodi Almerindo Brenna in ki jo sestavljajo Giorgio Ni-con, Claudio Schilan, Aldo Germani, Albino Furlan. Ma-rip De Gobbo. Viničio Divo, Carlo Berni. Egeo Tarlao in Grillo vrnila' predvidoma 29. t. m. v Trstj bodo sporočeni še drugi rezultati raziskovanj. bila-pretekli torek redna seja načrtu, ki zajema obdobje od občinskega sveta, na kateri 1. julija 1955 do 30. julija so razpravljali o nekaterih vprašanjih glavnega značaja ter ki gospodarski krizi 1 Obil™ “»A^fVi, vprašanjih,, ki se tičejp tržaškega gospodarstva, in ki neposredno vplivajo na zaostritev krize, je podal dolinki upan Lovrih«. ki je predvsem poudaril, da se še sedaj ni začel izvajati načrt za dvig tržaškega gospodarstva ter je pri ten} omenil znane izjave 'kateri nekaterih italijanskih jioslan-cev, ki mehljo, da bi se kriza rešila z izseljevanjem v Avstralijo in druge dežele. Zupan je govoril tudi o položaju v združenih jadranskih ladjedelnicah, potem pa je občinskemu svetu predložil dve resoluciji v odobritev in sicer glede ustanovitve krožnega sklada, dodelitve pomorskih prog, ustanovitve integralne;-proste cone ter deželne avtonomije; v drugi resoluciji pa občinski svet poziva glavnega generalnega komisarja dr. Paiamaro naj takoj posreduje za rešitev spora v ladjedelnici Sv. Mark«. Obe resoluciji sta bili seveda sprejeti. Svetovalci so nato razprav- TISKOVNA KONFERENCA OR. MLAMAHB II AKTUALNIH PEREČIH KOSPOOAHSKIH VPRAŠANJI« Palamara skuša dokazati neupravičenost psihološke depresije" prebivalstva ki m delavcu SLiLAL), za la - Odobreni resoluciji •....*........... Betta-rini. Magda Gon n el 17. gospodarskem st^InbeJ Sodelujejo b_ vlog ari pa Uivio eronl, Franca Diani. Glaur m i *■ a ra-arv.es l/i w M a r i a , Don ljall o 18. in obširen, saj ja 153 mij 1956. Načrt ,je predvideva skupno lijonov 780.000 lir raznih javnih del. Od. te ysote .odpade 30.500.000 lir za popravilo raz-'0 lir.za. nih cest ter 17.3: 3ELAD.' Načrt predvideva do- Pesku, ob- Moderno Cesar ra ester Tržaške . čilharmomie, zbor pit- !|' dailišča Verdi pod vodstvom A- A/zurro 14 00- »Streljani« ob Je&JEMfcu pridružil kcmbfeks metin »rodue- ga baleta pod vodsijom dunaj- & & sare Gallino. - graditev šole na Rešku, ob- opereti «Grofica Marica* ih .Ples m Ipd SuTooo’llf'. •*** r' ‘ 1' oo CZ- lino. ^ladal^ namerava zgra-liti. pralnjco v Prebenegu. iz- a »polniti občinsko kopališče 99 Ubl julil ja,da bodo v*rokI te deprttiiijc udstranjimi % ukrepi,ki se že izvajajo, udn. ki M pripravljajo Poskus zmanjševanja pumeoa množičnega izseljevanja specializiranih delavcev v Avstralijo Generalni vladni komisar kazati, novinarjem, da »ne- od- Ker stavkajo varilci že nad dva meseca, -o izgubili pravico do zdravniške oskrbe bolniške blagajne (INAM). Zato so se obrnili na zdravniško zbornico, če bi lahko kaj storila, da bi bila zagotovljena varilcem in njihovim svojcem brezplačna zdravniška pomoč. Zdravniška zbornica je odgovorila, da bo sporazumno z nekaterimi zdravniki nudila stavkajočim in njihovim svojcem brezplačno zdravni- dr. Palamara je imel včeraj opoldne na sedežu generalnega komisariata tiskovno konferenco. Takoj ob začetku je dr. Palamara poudaril, da je povabil časnikarje na razgovor o vprašanjih, ki so povzročila sedanjo^, apaihološko depresijo* tržaškega prebivalstva. Zato jih je povabil naj mu navedejo posamezna vprašanja. ki so povzročila sedanje nezaupanje med prebivalstvom. Generalni vladni komisar dr. Palamara je torej osebno priznal, da se je med tržaškim prebivalstvom v zadnjih mesecih ustvarilo nezaupanje zaradi razvoja gospodarskih in političnih dogodkov po prihodu italijanske uprave v Trst. Dejstvo, da je dr. Palamara smatral za potrebno povabiti domače in tuje časnikarje na razgovor o tem »nezaupanju* oziroma o tej »psihološki depresiji*, ki je zajela tržaško prebivalstvo v zadnjih mesecih nam dokazuje. da stvari ne gredo tako kot bi morale iti oziroma tako, kot so Tržačani pričakovali na osnovi rimskih obljub. Čeprav je dr. Palamara med tem razgovorom, ki je trajal približno dve uri, skušal do- s 7, OKTOBROM BODO ODPRLI V TRSTU Center za strokovno usposabljanje delavcev Šola bo imela dnevni in večerni turnus in bo omogočila usposobitev okrog 700 delavcev, predvsem vajencev i> 1. oktobrom bodo odprli v Tr>tu center za strokovno usposabljanje delavcev. Gre za solo z dnevnimi in večernimi turnusi, ki bo omogo- čila usposobitev okrog 700 delavcev. . Vladni generalni komisariat, ki si je prizadeval, da se ustanovi taka šola. ki bo. o-mogočila, da se v Trstu izobli. kuje vedno bolj kvalificiran* delovna sila, j« dobil te dm potrdilo od ministrstva za de-10 in ‘ocialno skrbstvo, do se šola ustanovi. Tečaji bodo organizirani takole: Dnevni tečaj i. Enoletni usposobljenostni tečaji:: za delavce pri strojih za obdelovanje lesa 15 učencev, mizarje. ki izdelujejo podboje 25 učencev, mizarje, ki izdelujejo pohištvo 25 u- čencev, električarje; 20 učenčev, popravljalce radioapara-tov 20 učencev, kleparje 20 učencev, mehanike 30 učencev, zidarje 20 učencev, tesarje 20 učencev, železa rje 20 učenčev, cementiste 20 cev, štukaterje-dekoraterje 20 učencev, pleskarje 15 učencev cevarjc. hidravlike, ter-motehnike 25 učencev. Enoletni kvalifikacijski tečaji: za električne varilce -7 učenčev, za avtogenične varilce 30 učencev. Skupno 1« tečajev s 352 učenci. Tečaj' bodo trajali od 6 do 7 in po! ur na dan, oziroma 3j do 40 tednov. Večerni tečaji; Dvoletni kvalifikacijski tečaji- prvo leto: za delavce pri strojih za obdelovanje lesa la učenčev, mizarje, ki izdelujejo podboje 25 učencev, pohištvene mizarje 2a učenčev električarje. ,20 učencev, sestavljavce radijskih 20 učencev, kleparje 20 učencev, mehanike 35 učencev, zi- darje 20 učencev, tesarje 20 učencev, železarje 20 učen cev, cementiste 20 učencev, štukarje 20 učencev, pleskarje 15 učencev, cevarje. hidravlike, termotehnike 25 u-čencev. Enoletni kvalifikacijski te. čaj za električne varilce <2 izmeni) 36 učencev, avtogenič. ne varilce 404 učencev, Skupno 376 uččncev v 18 tečajih, k! bbdo ‘trajali dd 2 tn pol ure , do 3 ure. viAkjteče*. Tečaji bodo trajali 35 do 40 aji tednov. ii Oddana javna dela Ravnateljstvo za javna dela sporoča, da so bila dne 19. t. m. oddana na dražbi razna javna dela za prenovitev in višanje liceja »Gugliel-mo Oberdan* v skupni vred no> ti 56,110.000 lir. Zidarska dela so bila dodeljena podjet ju Canarutto za 27,778.700 lir, slikarska dela podjetju Pr- lessoni za 14.555.000 lir, dela za električno napeljavo podjetju Prešel za 10.332.000 lir, medtem ko bo dela za vodo- vodno inštalacijo opravilo podjetje Bonifacio za 3.443.000 lir. zaupanje* prebivalstva ni u-temeljeno in ,da igvira bolj iz neinformiranosti kot iz resničnih vzrokov, ostane vendarle dejstvo, da so vsi prisotni novinarji, brez izjeme, postavili dr. Palamari vsa ti-jfa^ tiprašgnja, ki so to «ne-zaup^njn* jtfebfvalštva povzročila. Mnenja smo, da se prebivalstvo ne pusti kar tako zapeljati od neutemeljenih in tendencioznih vesti, ampak da ocenjuje položaj na osnovi vsakodnevnih izkušenj. V sedanjem primeru pa ne gre samo za določen krog javnega mnenja. To »nezaupanje* ali »psihološka depresija*, kot jo imenuje dr. Palamara, se ne poraja samo med delavci, ki prvi občutijo na svoji koži vsako najmanjše poslabšanje gospodarskega položaja, ampak v vseh, tudi v rimski politiki do ((rsta, najbolj naklonjenih krogih kar nam dokazujejo resolucijo tržaškega občinskega sveta, trgovinske zbornice, posameznih gospodarskih združenj in političnih strank vseh tendenc, ki ugotavljajo nazadovanje mestnega gospodarstva in zahtevajo učinkovite ukrepe za preprečitev nadaljnjega gospodarskega propada. Potovanje delegacije občinskega sveta v Rim in predstavnikov stranke, ki je v Italiji na vladi, nam najbolj jasno dokazuje, da ni moč govoriti o »psihološki depresiji* zaradi nedo-voljne informiranosti o dejanskem položaju, ampak, da je ta depresija izraz dejanskega stanja. Poleg tega je povzročilo to »psihološko depresijo* tudi neizvajanje sklepov londonskega sporazuma, na dsnovi katerih bi moralo biti že rš» šeno vprašanje tržaškega pristanišča, neizvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma. trgovinskega sporazuma za medkrajevno trgovino med tržaškim področjem in jugoslovanskimi obmejnimi področji, policijski ukrepi proti določenim gospodarskim podjetjem, aretacije bivših partizanov in oseb, ki so se borile aa določeno rešitev ^tržaškega vprašanja, razna policijska zlsliševanja oaeb, ki pripadajo določenim političnim strankam in oseb, ki' so sodelovale v partizanskem gibanju, itd. ’'itd. V»e to so dejstva, ki so nujno povzročita »psihološko depresijo«, ,ki je ni moč odpraviti samo z obljubami, da bo jutri bolje, da se proučujejo načrti za izboljšanje gospodarskega položaja, s številkami, ki ne morejo zadovoljiti niti ljudi, ki so vsa povojna leta odobravali politiko Rima do Trsta je,' sklad Nato je bilo postavljeno vprašanje rotacijskega sklada. Dr. Palamara je dejal, da vlada ne more sama odločati o v odlgčitev p*.rl.^ja)k'V Rfc. . JtŽdJhi. ~-ki oo mu sedaj proučujejo takšne rudi pritožil dolinskemu zu- ob 17. tgcjjskgga sklad« je »še zaostalo. To pa na poHkrlvdi vlad«, ki* je zadbvo Izročila nih pip ter napajališč za živino di P' . v Boljuncu, urediti otroški vrtec v Dolini, zgraditi vodovod v Hrvatine in na Jezero. itd. Med cestnidtič deii je treba omeniti da je v nečrtu razširitev ceste v Mač-kovljah, ureditev one, ki vodi iz_Loga v Hicmanje, asfaltiranje ceste od Domja v Log, medtem ko bodo ostala manjša dela izvršili v okviru SE-LAD. Omeniti je treba še razširitev šolskega poslopja v Ricmanjih ter ureditev tamkajšnjega otroškgg« vrtca. Toliko o poročilu seje. »Delo*, ki pri naša poročilo o t*j seji, je ob koncu omenilo tudi to. da se- torkov« seje ni udeležil noben predstavnik manjšine. Poudariti je treba, da se tqv. Marc seje ni udeležil iz zelo razumljivega razloga, in sicer z«tp, ke'r je prav ta dari imel mnogo neodložljivih opravkov čeprav mora gospod župan priznati, d« je svetovalec tov. Marc prav gotovo med onimi, ki niso zamudili skoraj nobene seje. Zato je , napad »Dela*, v kolikor leti, na svetovalca tov. Marca povsem neupravičen. Naši čitatelji se bodo morda vprašali, zakaj objavljamo poročilo s «eje občinskega sveta v Dolini p.ctdnev.no zamudo. OdgovaŽjamoNjim, ja nas o seji ni nihče obvestil, čeprav je prav na dan seje naš ui*dnik telefoniral taj- •SSr «• je|k«j novbgk, Ea&ffi te- aa ne more &aiua uuiul«ii u . , . . MfibS!,S.'S5. «. *’•» mena zavlačevati rešitve te-ga vprašanja. Sicer je to vprašanje bolj psihološkega kot praktičnega značaja. Dejansko posojila in pomoč industrijskim podjetjem niso nikoli prenehali. Kljub temu pa je vlada odločena, da se to vprašanje čimprej reši. Glede podpor srednjim in malim industrijskim podjetjem pa je izjavil, da proučujejo načrt za zvišanje sedanjega sklada. Toda dejstvo je, da se prav na področju industrije ugotavlja vedno slabši položaj, kar povzroča med industrijskimi delavci nezaupanje in jih sili, da zapuščajo mesto in se selijo v tujino. Prepričani smo, da bi nihče ne zapustil Trsta, če bi mu doma zagotovili delo tudi za bodoče in če mu ne bi stalno grozili z odpusti in suspenzijami. Nesreča na parniku Konferenca o pristanišču Glede blagovnega prometa z Avstrijo in zahtev, ki jih zano z mednarodnimi razgovori. V Vidmu j« bilo storjeno vse, da bi bil dosežen sporazum. Ce ni še prišlo do sporazuma ni tega kriva ne ena ne druga stran, ker se morajo sporazumi doseči v korist obeh strank. Sedaj to vprašanje proučujeta obe vladi. Poskus samomora ( OLEDALlSČA • k ' 1 VIRDl <( V torek zadnja prešMtava Pur- cinijeve opere »Turandot* z Dragico Mstrtlnis v naslovni vlogi. Dirigira Antonio Naoducd. ■ »- Naročni na PRIMORSKEGA DNEVNIKA tu JUGOSLAVIJO posamezna številka 18,— din mesečna naročnina din 210,— Naročila sprejema Agencija dem. inoz. tiska Ljubljana. Stritarjeva 3/1 Pošt. pred. 198 - Tel. 21928 Naročnino vplačajte na tek. rač. št. 60-KB-1-Z-375 k* rrun čiška 28/111 i a la m rt do lOtMn od 18. de 18. ure. Hft? n, le. 14.30; msiae; v. _ Vittorio Venelo. 16.00: Massimo. Monroe Novo H ari«. Odeon bobni*. J. Craig Skedenj. 18.00: »Pobesnela strelka*, B Grable, C. Romeo. Kino na Opčinah. 15.30: »V vrtincu*, V. Leigh, C., Gable. POLETNI KINO Arena del flori. 20.15: »Suzana je spala tukaj*. D. Revnolris. Ariston. 20.30: «Saskatchewaniki rdeči jopiči*. A. LaicM. dl. 20.30: »Angelito* ne-nad OGLASE naročite pri nas lahko kar TELEFONICNO na štev. 37338 ali 93808 k * Ogla sil se bd nato pri vas naš zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetom in prevzel naročilo. m 4iru (OPrtnibrskega dn|vnika» . Spor v CRDA Naš urednik je opozoril dr. Paiamaro, da je eden od vzrokov, ki so povzročili sedanjo »psihološko depresijo* prebivalstva, spor v CRDA, kjer varilci stavkajo že dva meseca in ki je zajel celotno delavsko gibanje v Trstu. Dr. Palamara je odgovoril, da gre tu za spor med delavci in delodajalci. Politična oblast lahko samo posreduje pri strankah v sporu, da se vprašanje povoljno reši, ne more pa prisiliti določeno stranko na rešitev vprašanja. To bi bijo protidemokratično. Avstrijci postavljajo za pre' voz njihovega blaga skozi Trst, je dr. Palamara odgovoril, da je to vprašanje, ki ga morajo rešiti posamezna ministrstva. Kar pa se tiče mednarodne konference o tržaškem pristanišču, so sedaj v teku razgovori za določitev no rešili to vprašanje. flnšiim o Uirmf i a>n tr Dimil ! Pri tfvhi H Ahpl VgIi U o ^otidemokraticno-Na* pripombo pašema ura4*; ika. da CRbA pripadii« dr- avni ušfanovi IRI, Jb dr. Pa- nika žavnl lamara odgovoril, da ima v demokratični državi tudi IRI svojo avtonomijo. Oblast lahko izvaja samo moralni pritisk nad obema strankama, ne mora pa ukazovati. Sedaj pa še trudimo, da bi povolj- - Sinoči ob 18.05 so na II kirurški oddelek sprejeli 28-letno Lauro Leone por. Mi. lani od Sv. M. M. sp. 962, kateri so zdravniki ugotovili z«-strupljenje s praški «tenta-men*. Ker ženska ne more govoriti, njeno stanje je resno in so si zdravniki pridržali prognozo, se je izvedelo le to, da so žensko našli v njenem etannvanju bolničarji RK. ki so jo z avtom odpeljali v bolnišnico. Na mesto sc. takoj prišli agenti pnhčij-skega komisariata iz Milj, ki so uvedli preiskavo. Očitno je, da gre za poskus samomora. MLADINA IZ MEDJE VASI vabi na prireditev, vabi na prire DANES 24. I ob 17. uri v Medji vasi pri Prehvalili bodo viselo-' igro v 3 dejanjih , DVE NEVESTI Vabljeni vsi, ki sl želijo prisrčne zabave. Garibaldi eros*. E. Guin. Paradiso. 20.15: »Nevihte Kongom*. S. Havvvard. Parco delle rose (Rotonda). 20.30: »Ladje brez vrnitve*, J. Derek. Ponziaha. 20.30: »Zgodba Glena Millerja*. J. All.vson. Rojan. 20 00: «Doporl'ranči iz Bo-tany Baya», J. Mason. Secolo. 20.30: »Maščevalčev* krinka*. J. Derek. R A D i O NEDELJA, 24. julija 1915 THMT PUSilA.lt A 8.00 Jutranja glasba: 8.30 Do- mači odmevi: 9.00 Kmetijska id. daja: 9.30 Priljubljene lahke melodije; 11.10 Koncert tenorista Pertota in baritonista Kosa; 11.45 Smetana: Odlomki iz opere »Prodana nevesta*; 12.00 Oddaja za najmlajše. Rdeča kapica; 12.30 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po želiah- 14,30 Razne Jazz zasedbe; 15.00 Pestra operna glasba: 15.30 Razni folkloristični plesi in glasba; 16.00 Rim-ski-Korsakov: Šeherezada, simfonična pesnitev; 16.47 Massenet: Duet iz 1. dej. opere «Wertber»; 17.00 Slovenski zbori; 17.30 Plesna čaianka; 18.00 Sibeliu-U Kon-ert za v-lolino Jbi orkestet # d- sk' hri jTrearJu 'Bo|(I?niT^Aq- mu: 19.25 Gershwinovi in Berli- po 56.000 Ur, na obroke. Marc®*' ®5fir LAMBRETO 125 C prodam. Ferrovia 37, Opčine. PRODAM HISO z vrtom, v*W prort, .naalov qa uprav} jistl. ; 15-LETNO DEKLE išče zaposl«^ kot uradnica ali prodajalka, JJ končala je trgovsko šolo. Nasi®' na upravi lista. 29-LETNA gospodična želi prljj V dn tel.isko znanje z gospodično gospo enake starosti. Naslov n upravi lista. RIŠEM PORTRETE po zm«** ceni. Naslov na upravi lista. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK E. k 1 st ja »it ii •I. v ■ ( kr: ife % Uh, rtaža iz Forni di Polnočna Brezvestni biciklist Na II. kirurški oddelek splošne bolnice so včeraj ob 17.30 sprejeli 51-letno uradnico Anno datuma. Hkrati pa v Rimu j Pri vsej dobri volji nas proučujejo tudi železniške ta-1 odgovor dr. Palamare ne mo- Brusascov »sventagliamento* Včeraj zjutraj ob 5. uri so na ortopedski oddelek splošne bolnice sprejeli 29-letnega Do-menica Lo Russa iz Ul. Croce-fisso 7. kateremu so zdravniki ugotovili zlom desne noge. Lo Rusro. katerega so v bolnico pripeljali z avtom RK in ki se bo moral zdraviti okoli 30 dni. se je poškodoval med delom na parniku «Alex«Bder* v Tržaškem arzenalu, ko je pad»l .f. nekega mostička. Prvo vprašanje se je nanašalo na Brusascov predlog o »sventagliamentu* tržaškega gospodarstva, ali bolje rečeno, o prepustitvi Trsta njegovi usodi in omogočiti vsem strokovno izobraženim Tržačanom, da odidejo v svet s trebuhom za kruhom. Na to vprašanje je dr. Palamara odgovoril, da je vsakdo svoboden. da izrazi svoje mnenje. Toda mnenje poslanca Brusasce ni mnenje rimske vlade, ki sedaj proučuje u-činkovite možnosti za razvoj tržaškega gospodarstva. Pri tem pa ne moremo mimo dej' stva, da medtem ko v Rimu proučujejo tržaška vprašanja odhaja iz Trsta na tisoče delavcev v Avstralijo prav zaradi nezaupanja v »učinkovite ukrepe«. , rife za prevoz blaga skozi tržaško pristanišče. Pri tem pa je dr. Palamara poudaril, da mora tržaško pristanišče služiti tudi Češkoslovaški in drugim zalednim državam in ne samo Avstriji in da prav zaradi tega proučujejo možnosti znižanja tarif tudi na avstrijskih železnicah za prevoz blaga drugih držav skozi Trst. O pomorskih progah pa se je skliceval na izjave bivšega ministra za trgovinsko mornarico Tambronija, ki je dejal, da pomeni vrnitev »Sa-turnie* in »Vulcanie* tržaškemu pristanišču samo začetek ukrepov na tem področju. Vprašanje Trsta je vprašanje celotnega Jadrana. Tudi glede tega vprašanja je dr. Palamara zagotovil, da bodo u-resničeni ukrepi, ki jih sedaj proučujejo. re zadovoljiti. Državna oblast nima samo 'pravice, ampak tudi dolžnost, da poseže v vprašanja, ki zanimajo celotno prebivalstvo. Ce je IRI državna ustanova, potem državna oblast ne sme dovoliti, da vodstvo podjetja, ki pripada tej ustanovi, povzroči takšno stanje, ki škoduje celotnemu mestnemu gospodarstvu. Muhavosti ene ali ožjega kroga oseb v vodstvu CRDA ne smejo postati vzrok za povzročitev velike gospodarske škode in za povzročitev splošnega nezaupanja in potem zbČftiL Zdf Laskovi ugotovili notranjo krvavitev za ušesi, zaradi česar so si pridržali prognozo. Policija je uvedla preiskavo, da najde brezvestnega biciklista. Predsinočnjim je soproga dr. Vittoria Bartoli-nija načelnika tiskovnega urada tržaške kvesture, povila ljubko deklico, ki bo dobila ime Paola. Dr. Bar toliniju in niepotii soprogi iskreno čestitamo, mali Paoli pa telimo vse najboljše v nadaljnjem življenju- Od im do danes (Nadaljevanje na 6. stranij IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zasačen pri .delu* Londonski sporazum Novinar lista »La Giusti-zia*. je ugotovil da sedanja »psihološka depresija* izvira tudi iz 10-mesečne bilance italijanske uprave v Trstu, ki jo prebivalstvo negativno o-cenjuje. To nezaupanje ni bilo še premosteno. Trst zahteva od Rima bolj dinamično politiko do vseh svojih vprašanj. Dalje je omenjeni dopisnik poudaril tudi pomanjkanje izvajanja londonskega sporazuma, kar onemogoča izboljšanje odnošajev na Jadranu in s področjem bivše cone B. Na tem področju se ni še. ustvaril tisti »modus vi-vendik, ki se je pričakoval. Prihod istrskih beguncev jč tudi posledica neizvajanja londonskega sporazuma Pja te ugotovitve je dr; Palamara telo medlo odgovoril. Popolnoma je prešel vprašanje izvajanja londonskega sporazuma in predvsem posebnega statuja in dejal, da je vlada spoštovaila vse obveze, ki jih je sprejela okto- Kolikokrat je imel 60-letni Giuseppe Sorsa iz Ul. G. Goz-zi št. 5 opravka s sodiščem, morda on sam ne ve točno. Vsekakor ima na kazenskem listu zapisanih že 23 obsodb, večinoma zaradi ta'vine. Te dni pa je spet imel opravka s sodniki, oziroma sodniki z njim. Nič ni ukradel ker mu ni uspelo; obtožen in obsojen je bil tokrat le zaradi nameravane tatvine, Nekega dne, pred debrim mesecem, je bil na »delu* v barkovljanskem tramvaju Zagledal je pred seboj evojo žrtev, jo strokovno premeril s pogledom od .io'l do glave in že ovohal denarnico. Sorsa je vtaknil svoje prste v žep, da bi potegnil denarnico, ravno tedaj pa se je tramvaj ustavil in »žrtev* je izstopila. Smola, si je mjslil Sorsa- Pa še kakšna. Ravno takrat ga je zapazil njegov angel varuh, agent javne varnosti, ga prijel za grabežljivo roko in ga odpeljal na varno. Sodišče ga je obsodilo n* 6 m«v«c*v zapora ip na i iačilo ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. julija se Je v Trstu rodilo 6 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa Je U oseb. POROČILI SO SE: delavec Va lentin Seniec in gosooriinja Josipih« Furlan, zidar Sergio Močo nigo in gospodinja Fulvla Ma rega. UMRLI SO: 75-letni Rodolfo Mayer, 43-letna Rosa Blasco por Savi, 79-letna Giovanna Serbo por. Cattaruzza, 40-letna Maria Luln por. Vecchiiet. 40-1 etru Ma- Dr. SONJA MAŠERA bo odsotna od 27. julija do 22. avgusta t- !• NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da ne bo poslovala za stranke od ponedeljka 25. t. m. do četrtka 1. septembra t. l. Dijaška Matica obvešča dijake, ki Imajo popravne izpite, da se lahko pozanimajo za lekcije na sedežu DM, Ul. Roma 15. v uradnih urah. Razna obvestila Prosvetno društvo »Ivan Cankar* vabi svoje člane in prijatelje. da se udeleže družabnih večerov vsak večer ob 20.30. Ijia razpolago je televizija, namizni tenis in druge družabne igre. novi motivi; 19 počitniške koloni Sopra; ski mi Tell*, Tipe ra "v 2. dejanje; po________ ob 21.45: Nedelja v Večerni ples: 23.30 glasba/1 • *'• T it f T I. , , jhno Koncert organista diiW»-ra D'Onofrla; 13.00. 14.00. 16 15 Poročila o etapi Ax-Le*-Ther- mes - Toulouse kolesarske dirke po Franciji: 17.30 Simfonični koncert s- festivali a v Strassbourgu, dirigira Karl Schuericht; 19.15 Plesna glasba: 19.45 Športne vesti; 21.00 Ventilator, variete. U 4» P K It Poročila v slovenščini: 8.00, 13.30. 19.30, 23.30, Hrvatska poročila: vsak dan ob 20.20 Poročila v italijanščini: 7.15, 12.30, 19.00. 23.00 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Vesele narodne; 8.40 Za naše kmetovalce- 9.00 Ritmični panopti-kum; 9.30 Mladinska oddaja; 10.00 Glasbena matineja: 10.30 Zena in dom; 1100 Koncert komornega orkestra iz Zagreba; 1345 ZOBOZDHAVNISKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobuzdravnik-kirurg Ustne in zobne boleznli zobne proteze. Sprejema od 10. do 12-in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-H-(vogal z Ul. (Jarduccil ________tel. 37-118 ^ k n žal edi e. Pti !«r v j. tirn ADRIA EXPRESK: Glasba po željah; 15.00 Naši kraji In ljudje: 16.00 Nedeljski prn Planinski izlet SPDT Od 14 do 16. avgusta priredi SPDT planinski izlet v Hovec-Trento kot izhodiščni točki za Izlete na bližnje vrhove, vključno Triglav. Vpišejo se lahko oni, imajo svoje potne liste. O Občina javlja, da bosta od srede dalje za promet zaprti Ul. Toti In Ul. S Sergio zaradi polaganja telefonskih kablov. O Občima javlja, da bodo v kratkem prekopali grobove na prostoru IV. občinskega pokopališča v Skednju. In sire r vrsti 10. In 11. Kdor hoče poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov v druge grobnice, mora to javiti najkasneje do 31. avgusta na odseku za pokopališča v Ul. del Teatro 5, menadni koncert; 17.15 Jean De Hartog: »Zakonska postelja*, komedija v 3 dej. v ital.; 18,45 Ritmi in pesmi; 19.15 Šport; 20..,5 Jurina in Franlna; 21.00 Nočni simfonični koncert. it I. II V !•; A I J A 327,1 m, 202,1 m. 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30. 15.00. 17.00 in 22.00. 8.30 Skladbe za razne inštrumente: 9.30 Zbori pojo slovenske narodne pesmi; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert; 13.30 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Igra trio Milana Stanteta; 16.00 Igra godba n« pihala; 16.30 Nedeljska roman - Marcel G.ujli; ris; Spoštovani gospod Lutka) (nadaljevanje); 16.50 Za zabavo in ples; 17.30 Reportaža z zadnje etape kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji*; 18.00 oU minul vedre glasbe: 19.00 Za- bavna glasba; 20.00 Operetna m lahka glasba; 20.30 Športna po-ročila; 20.40 Nekaj opernih melodij. r>:i KVIŠKU a 16.00 Športno popoldne: 17.00 Ralph Benatžk,y: #Pr,i belem konjičku*, opereta, dirigira Cčeare Gallino; 21.00 Tedenska revija m variete; 22.25 Drugo dejanje 8i. zetove opere »Carmen*. LOTERIJA rio Vallari, 77-letrva Evgenija La. - ' -784 kovič vd. Bernardom 75-Uitna An-na MaochiO por. Contro, 80-let-na Luigia Fontanot vd. Gosti-scha, 52-1 etni Giuseppe Bonazza, 78-letna Ida Snidersič por. Ver-zier. 72-letni Vincenzo Taselni. VREME VČERAJ ajvišja temperatura 30.1, naj-“ ob 17. uri 29.6, veter Najvišj nižja 23, 15 km v vzhod-severovzhodntk, vla- ga 38 odst., nebo 5 desetin lačno, morje razgibano, tempera tura morja 26.8. NEDELJSKA BENETKE BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO N A POLI PALERMO ROMA TORINO 17 57 72 42 49 39 44 47 77 55 75 68 57 60 73 25 39 46 9 49 43 63 6 85 27 3 72 86 »4 75 63 47 5 73 76 «1 33 7 16 52 8 30 65 69 83 72 30 69 9 Rossettt, Zaprto žara« Excelsior. 15.00: «'---- cev*, B. Crawf' Fenice. 15.00: »Eva proti B Davis. A. Baxter. Nazionale. 15.00: »Dva hektara zemlje*, R. Kumar. B. Sahani. Fllodrammauco. Zaprto zaradi počitnic, kr i mirna I-Meeker Evi* SLUŽBA LEKARN Su^rcineina. 15.00: »Uničite tol- b<^Čarnfel*rTrg Vlanbaildi 5a; De I Arcobaleno. 15.30: «25 minut s h po*. C. MacGray, bra 1954. Samo vprašanje ro- 6.000 lir globe. Lfitenburg, Trg S. Giovan-ni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Mizzan, Trg. Venezia 2; vielmet«. Trg Borna 12; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Berninl 4; Mil-io. Ul. Bunarroti 11; Mjzzan, Trg Venezia 2; Tamaro e Neri, Ul Dante 7; Harabagiia. Bar-kovije. Nicoli v Skednju. LEKARNE, /AFRTE ZARADI POCITNIC Cipolla, Ul. Belpogglo; Uepan-gher. Ul. S. Giusto 1; Alla Mad-dalena, Ul. dellTstria 43; Plzzul-Cignola, Korzo 14? Rublno. UL Settefontanč; Marchio, Ul. Gin-nastica 44. Mladhvi M. ni’ izpod 16 let prepov. - ‘7: «Monteor A. Jergens. - minut s v. Fieia, epov. istov Astra Rojan. 15.00 zaklad*. J. Marals. Capltoi, 15.30: «Kardlna! Lam- bertini*. G. Cervi. N. Gray. Cristallo. 16.00: »Trije novci v vodometu*. Grattaclelo, 15.00: »Kako bi se poročila z milijonarjem*. M. Monroe. Alabarda. 15.00: »Na pločnikih* G. Tierrvey. D. Andrews. Ariston. 16.00: «Saskatchewansk! rdeči Jopiči*, A. Ladd. S. Win- ters. Armonia. 16.00: «Otoška pošast* B. Kartoff. Aurora., 15.00: »Bolj .živ kot mr| tevs, J. Levvis.B TRST,- Ulica Cicerone ♦ tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1953 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE . OB MORJU, V HRIBU*1 OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči ,. RADENSKA SIATlNA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 i ir (v ceni so všteti zdravnišk1 pregledi in zdravstven* ureditve) E Preskrba trgovskih, vadnih, turističnih tranzitnih vizumov JUGOSLAVIJO n»* id z« Prodaja voznih listko* za avtobusne proge 11 TRSTA v _ VELDEN (Vrba) WObf*' THER SEE (Vrbsko J«' zero) - CELOVEC *■ GHAZ, odhodi v četrtkih tn sobotah oh 7.4“ TOLMEZZO - KAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - OHTISEl, v torkih, četrtkih, ned*" Ijah ob H z zvezo z* PRIMIEHO, COHTlNO-MOENO, MEH ANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN • dnevni odho®* ob 21 GENOVA - v ponedeljkih, sredah in petk'11 oh 21 COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, čet.r Kih, sobotah in v nedeljah ob 21 .. UD1NE - dnevni odhod' ob 6.30. 7.30. 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 ' TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 Redna avtobusna proga TRSI - BAZOVICA-PADRlCE GROPAOA -1REBCE vozi ob nedeljah vsake poi ure iz avtobusne Central®* postaje in z B. Vecchie. TRST - LONJER odhod vsak« četrt ure z B. Veccl"' in s Trga sv. Frančiška. Prevoz z avtobusi na izlete — prevoz s tovorni!®! avtomobili — prevoz s kamiončinom (leončino) Vsi prevozi tudi v FLRJ „-1 AVTOVIE CARSICHE - Ulica Locchi 20 - Tel. 367»' > M niffl 'I' "|rii ^TjJV BOLEHATE p 1 j T £ na jabih, na žolču, na ledvic^' ^ * t h na žanskih motnjah, na izčrpanost'' RADENSKO SIRtVSIl MINUHAI.NO v«®* -I DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL» COH1I 2 - TEU 3*1-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme f podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovte-avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: rni)t»tjev Diesel, parnih »troje*' in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonski® strojih In napravah'na krovu. < i88i dnevnik I 1955) Pogled Boršta 84. HM* 11 pril« o >5 y fll ■ned11 a. dl)* 9 '”'0r,'ltsm dnevniku« e. g,' i!.n?ri8 1955 i* ne’ k Pod . °.^il **nimiv čla- «’oUtn,*S»vom «P«*hlje- 1» P»kai ’ V lcatercm na-Vitv> ioi *godov‘ne o' u*t»-*' Pfkai * V Borštu. kakor v v Bnri.n~-^®a od dosod' tem razaob' Ko sem šcu s fanti v Koper (na nabor op. p.) sem nu 5 fbrjiifp/. l)rl. , ■ 5 V'' ^ijisnilp: Hudi' do nfcdžv- nih časov je bofštarfska srenja vsako leto prodala pašu krat KH ;dv«krat, , čei„ tem sl Nkij iz mnm kar Sf skOTO akrat, , mi je j1*1 vu’ sc sKoro tai, d, « spomnir Tn ml-‘*i teh * b°~' °dvač, ako »to. *»i *Porninov otmem nii* /VlljViifiV ej! ,«,u ** žRodfVine. prodala na delu Krasa, ki .ir blizu "** 3« zelo -znni- • -Bezovice:-------K« t o m4*deni-~ nabor v to* bi- )v v pjesfcu j ib je moral spremljali Vaški žu- "*JMTF— "....■ 1,1,1 " 1 la—bila tudL.uinač- č. tik pa vojaški nabi Koper navadni ’ jV t sem tta' Paka j „ *H PdltoiHoga . n°v> ki i °d naših va-»■ 0 starejši od me- fc'i«tew are), 0 8'men vfMačet' rimor-*-trwn P4**’®" k Prvi Sk*m dnevniku*, °‘r°ke - ln pouče- *lrn deian*1* s tcm pleme-^ tetneii n"! Pol°*>l va* l.Prosvetj dsltj izobrazbi fc®r*d ||jw Jti urada »o po- si u1 Pred l V, Borštu, se je *» tu*. " (v kroniki ir a , "s*” ou f ” !J)’ ‘n sitfr te 4f£jUft 4a- AJ V d* L* JO. h* odi '•{i ki*1 od' trt' d* odi od' od' A f j* pPou°Vcu)- V rdi»‘nn "• NiSf.m !« r*dko pri-i ? t18 mogel rve-i* i« umrl. I- Jfli.Un brate. Eden il-jV1* ji ** > rpdil 1, PinSjf Hr^neie priEe- lh». Rii ' V.-*.' »pri 8dstvu »,,** v va*i in T° poznan 'W za goldinar, Skoda, da sc ta izHpisnik (kakor 'tudi .zapisnik rt^iogo drugih važnih, papirjev ) “v eash/ oben Vojri izgu-bil! . jrultfritfltV CV>' hm9j glfedko čijtal in pisal. Bil je jniogo »e* Ud 'dlužbe, zelo, rad je pa čit jtrŽašjko «Edinost». Dočakal je 82 let, a do zadnjega je' di-tifl brez nab^nikoVt Hodil je v šolo k duhovnikoma Cade-žj in Vodirju. Tudi* lUloja niptiJ (r. 1850). je > v svoji mladosti obiskovala šolo. To k4že{ ■ da so že takrat isicer pteptpj5f.i_. ljudje, zelo čislali izobrazbo. Neka Antonija no., -,-‘-r v hiii, ki IT- |TerJ*!3r?I,rr ?* T mw* o Vilko 'ilko 05_pOznew h41 1° *» (irt orožu 1855-60 obiskovala šolo alo, bilo redpfga pouka v Borštu, najbrž zato, ker ni bilo u-čitejjf oz. duhovnika. Med starejšim' liorštani se nekateri ‘ še spominjajo učitelja Sijanca; verjetno je bil brvi 'pdkHcni učitelj v- Bor-■'lu, za njim pa Preložnik ’n Perko. Perko je bil menda tudi pivi, ki j* poutevePpevski (moški) zbor v narod- i nem petju. Med presledki, J if iil(Juftiteljevftpa!fje v| fli B0, ubljen x •ko lv a«taPcihaAm* ‘ ^tdriennale ,v ^bfeicem tul'J* b° 01 o*.,® domu v p o J- «ei tr?‘v®rltev razsta- IfJZA slikarja u?5t»vi bl^A. ■, Na » slikar ^ dela- ki jih J^ivnj r»Mtavil na *ist»vi , , retr°spektivnl £j p° ,b *«•< v» J«*oVi»l.vetJih me-m V Pori’1”11*- Razsu-M 3°' Juhu b0 ‘rajala »“sta. -t-S* do u. av. bu0 p«žn\50 PQme^ O. na . * P°v»- h 4tri. r*z»‘avo iv. ki bo Pou,m*SK» v R|. v^^kah , B,ennale v JafilPSf Pomembna Je Sp»cai v i' stLV*bi'' za p# Je P"-J* ‘o se 0|*b“t> razna ‘"‘viru ?wi' d* mu «ei,t**»oi,lnQu*driennale Je « ‘i* «e?» I4 nJ«*ova lftnire<,''0st1dvoran*- To sin ***;!?so Je de* ^r*2nani moj- orgel ° -Peli na ko* _> a*ki žu il je mnogo fbQ|"Sli>nezneh;/'»krit/ ,p tjes „skrpnstn4 uprav-« ^vn' kot.dan- S!'Pon n-J«dd'f$fia r^ho' A ! ter >> Je naučil vodil čitati 0 svojem L v°. A , >} jk&ii Klinarje Prvi moj učitelj je bil Franc Orel. Imel je najbrž prvo službo v Boršji), ?.ato so mu skrbni vaški ,očanci »dali za pomoč* upokojenega nadučitelja Jožeta 'Jančarja, ki je pfpj -služboval na katinarski šoli, a je potem stanoval ,v Borštu na sstari pošti*. Tofla mi »mladi ljudje* smo takoj vzljubili prijaznega mladega učitelja in kar kmalu ni bilo. sivolasega, okostenelega gospoda več v razred. Šolsko poslopje je bilo takrat na «Kaluži», v sedanji ZobčevL, hiši (št. 32). Jz pritličja so vodile v šolsko sobo lesene stopnice, ozke. strme in zavite »kakor kozji rog*. (O teh stopnicah bodi pozneje še pisal), Nekje v sredi teh stopnic, na levo, so bila nizka vrata, ):i to vodila na «brejski (pod», to j» bila soba, kjer so se vaški možje zbirali k posvetovanjem in mi otroci smo vedno z velikim zanimanjem zrli skozi ključavnico v to »svetišče*. Tu so možje tudi sedili razne vaške razgrajače, pobirali «kvartal», to je plačo za duhovnika, tu so tudi hranili fazne zarubljene predmete. Ce n. pr. kd,o ni v redu plačal svojih prispevkov, so mu zaplenili kak predmet, n. pr. kmečko orodje ali vinsko posodo. Ker je bila pouku dodeljena ena sama šolska sobr. smo bili otroci razdeljeni v dve skupini; starejši letniki »o imeli šolski pouk dopoldne, mlajši pa popoldne. Šolska soba je bila razmeroma še precej prostorna in svetla. Skozi okno na južni strani smo otroci lepo videli tudi uro na zvbniku, katere kazalci so se včasih tako neznansko počasi vlekli naprej. Vsaj nam se je zdelo tako. Verouk je v tem času po- učeval duhovnik Alojz Pavli. Službovll j* v Borštu 26 let. Z njim je tesno povezan del borštanske zgodovine. Bil je za tiste čase izvrsten šolnik in j* vedno poučeval v presledkih, ko ni bilo rednih učiteljev. Visok, obilen rndž s strogim obrazom, s pre-tčjšnjo naravno prikupnostjo, je bil navzoč povsod, i-tnel je velik vpliv na svoje župljane, pa tudi pri oblasteh. Moj oče mi je pravil n. pr. o gradnji železniške proge Trst-Kozina. Sprva so nemški inženirji trasirali progo pod vasjo, čez «Grubelec», »Stenice* in dalje proti Glinščici in Botaški dolini. Toda proga bi prišla pod Kozino mnogo prenizko. Zato so pozneje traso potegnili nad vasjo. In postaja je bil* določena čisto nad RicmanJ'., tam, kjer je zdaj postajališče, med predorom in mostom. Ko je prebrisani kaplan Pavli to izvohal, se je pričel dobrikati inženirjem, vabil jih je k sebi v župnišče, gostil jih je in napajal z imenitno biežanko (znal je delati prvovrstne buteljke), s kozarci temnega refo-ška jim )e trkal na trda iymška St^a VV ir) fllli £qJse pregovoriti; prenesli so po-sjj.ine ,načjte v Boršt in tu SšU da je direktno povbzala Trst kot prvo iq največje’ pristaniško jn trgovpkq ,mesto Avstrije ■ z največjo luko avstiijske vojne mornarice v Puli. Pričela je obratovati 1. 1887. Vsa proga je od sedanje tržaške postaje (Čampo Marzio) do Kozine dolga nekaj več kot 20 kilom. in ima vzpon 30 promil. Na Kozini je priključena k že prej zgrajeni progi Divača-Pula. Težke tovorne vlake so vlekli in potiskaji po dva in tudi trije stroji navzgor; navzdol, t. - j, s Kozine do Trsta, pa eo vlaki navadno i-meli na koncu po dva vagona, težko naložena s kamenjem za zavbro. Zelo velik promet je bil na tej progi do 1. 1906, t. J., dokler ni' stekla bohinjska proga (Trst-Rocol-Opčine in dalje). Posebno mnogo so vozili lesa, desk, tramov in slično, potem ruski in romunski petrolej in drugo. V jeseni po trgatvi pa »o v Breg prihajali vinski trgovci in gostilničarji iz vse Slovenije ter pokupili ves vinski pridelek. Iz Doline, Boljunca, Ricmanj in Boršta so škripali težko obloženi vozovi na postajo v Borštu, ves obsežni prostor ob postaji je bil poln >odov Poslopje stare šole v Borštu redni elan Društva slovenskih skladateljev Rihard Orel — kdo ga ne fcoknd, n4š#fea- goriškega šolnika; didaktičnega ravnatelja I !T»'traJ,nn "TCFKbčrti pit!**J nnknjj.17 ae.bolj je znan nar | šemu ljudstvu že izpred prve svetovne vajne kpt pevovod-jaj d^u^tyggijhJ pevskih zborov, t dolgoletni zbiralec narod-i^ga (blftga, . ljjud|kih pesmi se.g in običajev,' posebno med beneškimi Slovenci in _________ IFržkmtifci, ’ , ‘ Manj 'pa je znano, da je Orel že dolga1 leta ploden in upoštevan skladatelj, predvsem težkjh, v,elanih klasičnih oblik, 'kakor to odgovarja njegovemu temperament- T->'h izdatke im T , _PO x JU *‘JC«UVC‘UU icui)ieiameni- j« laTiPffiir mm\i. Gradbenemu *o “JAKOVO 'd*lu *• -*• »»dtto bolj pocv«. m mizi ali na potovanju pri ipi fit#/#e^čH ker je■ pri •njejn giasbeno ustvarjanje in etnografsko delo premnogokrat ■neiočljevn povezano; Prouče- pre- kr. Jvanje in zbiranje ljudskih iz- učil je imelo svoj začetek in ■jedro prav V zapiboVanju in obdelavi ljudikih pesmi in melodij. V največji meri je jto delal med beneškimi Slo-!veilci,- kjer jel bil dolko let jieje, pregnan kot vsi značajni Slovenci pod fašizmom med urlane, dol pri Venzonu-Puš- F vasi. Tudi med :tem krepkim in tdravim ljifdstvom, ki nf nik-iar poznalo sovraštva in narodnostne mržnje do Sloven-:ev, marveč resnično spoštovanje, je pognal korenine ter sj pridobil med njimi poznanjih jezika, kulture in — - ...Ul.u aw.-y.wmi -a! _ ! j J ral zadnja leta, po upokojit- ter _ prijatelje v„ ko mu čos to . dopušča f p’zneje j# zalezet med _ Prekmurce. Po kakšnem naključju, res ne vem. Izdaja )birke prekmurskih ljudskih besmi in napevov je sledila prvi izdaji beneško-slovenskih. . Citaleljem «Prim. dnevnika* je gotovo še v spominu njegov opis življenji in običajev Jugoslovanov, Hr.vatov in Srbov v Abrucih, z njegove poti mednje v preteklem letu. A glavni cilj mu je bil ta-, krat raziskati, če obstoje še narodne ljudske pesmi in me-lodijg. Našel jih je in zapisal po popevanju posebno starejših ljudi, ki j ihše poznajo. Bil je prvi, ki se je lotil tega dela. Morda bomo kmalu slišali med radijskimi od,-dajami otožne peemi Jugoslovanov iz Abrucov. V teh dneh mu je to vsestransko in neutrudno delo priznalo tudi Društvo slovenskih skladateljev v Ljubljani, kjer ga je upravni odbor na predlog verifikacijske komisije sprejel za svojega rednega člana z motivacijo njegovega uspešnega glasbenega in folklornega dela ter s publikacijo skladb za klavir in orgle Našemu skladatelju in neutrudnemu delavcu iskreno čestitamo za to zasluženo priznanje in mu voščimo, da bi mu še dolgo osvetljevalo njegovo vedro delo, ki naj mu ga lajša in omogoča njegovo železno zdravje in veder humor. Z. Jelinčič sladkega mošta. Dnevno so tu naložili 3—4, pa tudi 7 d,v 8 vagonov. To je- -"trajalo ves oktober in november, pa tudi še pozneje. Po prvi ' italijanski zasedbi naših.krajev se je položaj povsem spremenil. Promet n* progi se je občutno zmanjšal. V času druge svetovne vojne se je sicer v prvih letih promet nekaj zvišal; iz Istre so Nemci vbzili boksit v Nemčijo. Od 1. 1945. dalje pa vozijo na tej progi samo J osebni vlaki, in sicer le od ^ Trsta do Drage. Le en vlak gre dnevno do Kozine in nazaj. Znano je, da na kmetih v zgodnji spomladi prične primanjkovati hrane, krme, semena in drugega. Toda kaplan Pavli je vedno imel v zalogi kupček srebrnih goldinarjev. In ko je prišel kmetič v župnišče, snel klo-bučejc in pričel moledovati, mu je že kaplan segel v besedo; Ze vem, že vem, no, koliko pa potrebuješ? Na, tu i-maš. Pojdi, zorji, posej, ob-,delaj, v jeseni pa ne pozabi name. . In kmetič res ni pozabil, prinesel je glavnico in obre- «N'J r h\, ■. , .i, 1 Srečala sta se na cesti Vane in Jože. Prvi pravi: siCMt!'** *j. prasff' JnžeHsaj' je še- Hfcipr'ta8T-d^ pa se Prične »1.41 (žoreti, op. pisca) žele v avgusta. Da, odvrne Vane, ampak moje grozdje je pisano v: fa-rovžu (župnišču) v gospodovih bukvah. Aha, reče Jože, na ta način je bilo moje grozdje pisano že v marcu. Nekoč smo imeli v šoli u-ro verooauka. Gospod Pavli je sedel na stolici pred klopmi, noge je udobno iztegnil daleč pred ;e, roke je sklenil na. trebuhu in s,e, poigraval s srebrno verižico. Razlagal nam je zgodbico iz sv. pisma stare zaveze, kako se je Davidov sin Ahsalon puntal proti svojemu očetu in .je potem premagan moral bežati. Ko je jahal skozi gozd, pa so se mu košati lasje zapletli v veje, konj je zdirjal izpod njega, on pa je obvisel na drevesu ... Tiho smo bili in poslušaj — pa ne vsi, S koncem očesa sem bežno opazoval sošolca (sedaj tudi pokojni I. P.) na desni strani pred mano, kako spretno lovi muhe z desno roko in ko jo ujame, ji potrga krila in nožiče, potem jo vrže pod klop; nato *e lov nadaljuje... Toda "kot blisk skoči goipod na noge, ves rdeč v obraz od srda, v dveh skokih je pri »lovcu*, zgrabi ga za lase in ga nese ven iz učilnice. Tako. *mo videli, kako je «Absalon» visel na laseh. O tem gospodu še nekaj besed. Vsako leto je dal ob ovojem godu (21. junija) razdeliti vsaki družini v vasi po pol litra vina in hlebec kruha. To so razdeljevali vaški veljaki na zgoraj imenovanem »brejskem podu*. Pokopan je na pokopališču v Borštu. * - ' v* [>.V u' BRV« R osselllni mn I ra naco Ponesrečena otvoritven« radstava v veronski Areni spada Pravi vzor učitelja in vzgo-pitelja je bil Ferdinand Breit-schof, ki je poučeval na naši šoli v šolskih letih 1893-1895- Stanoval je v hiši št. 22. V pritlični sobi je imel klavir. Kot skoro vsi učitelji na podeželju v tisti dobi, je tudi on uvedel krasno cerkveno petje, ki ga je odlično spremljal z orglami. Toda izuril je tudi izvrsten moški zbor za narodno in u-metno pesem. Pevcem je predvcem obrazložil pomen besedila pesmi, kar je pa u-čil tudi nekatere hrvatske zborske pesmi, je vse besedilo točno prevedel in pojas-nil Se dandanes se starejši pevci spominjamo lepe hrvatske koračnice «Hajd, junači, naprijed žurno* ali pa «Istrani dragi*. V šoli pa — to vam je bilo petja na pretek! In kakega! Izbral je, najboljše »pev- “ jh -y. .v**k k0‘ ■po tn. ifZačblg ; je rva. skupira, potčm in tako dalje. Končno je vsa šola izzvenela v bučen »finale*. Tako smo peli ono znano; »Leni šolar, al’ še spiš, al’ ne slišiš ZYona?» Pod okni zunaj pa »občinstvo«, >ki je po vsaki pesmi ploskalo. p drugaSi, (Nadaljevanj« prih. nedeljo) V-gr« ati M Mm Gunlov tl! ImptK i {Intim iksA kemiArd* r bmM.sirfo Se»»pM<«rr««»p mi ekulfitif reis#, mm hunnit. tki*-ttUr turnim- sha^ttilrm Prrtot iktirmm pd hitilm l tim projifen pd m efclh fontn m> rf« fyt» knmmv* set pry*i* vpp-fojmt m&m* f«?' '&#*■' .♦(djfele* %(tp fti — d«t im ..... „ ’. Abro-a » stvom, da je imel Rosaellmi zaradi stalnega slabega vremena premalo možnosti, da delo režijsko dobro pripravi. Rossellini pa je v svojem pismu listom navedel povsem drUg vzrok, obstrukcijo, ki jo je vodila proti njemu manjii-na. ki se nikakor ni hotela ukloniti za kakršnokoli novost, ki bi jo želel Rossellini. Rčžiser nato pravi, da je treba pridružiti 4e »divizem* nekaterih umetnikov, ki »o ho* teli kar staviti pogoje za svoje codelovani*. Stvar se pa v Veroni s tem še ni končala Tenor Mario Del Monaco. ki je bil glavni kamen spotike za Rosselli-nija, je tudi podal listom svoje pismo, v katerem obtožuje Rosselljnija. da ni pripravljal dela z resnostjo, da ga dva dni nikjer ni bilo itd. Vsa ta napetost in živčna vznemirjenost seveda tudi pri Del Monaeu ni ostala brčz posledic. V sredo j« vendar bila otvoritev sezone z »Otčl-lom*. Delo je v zadnjem trenutku prevzel drug režiser, dirigent Antonino Votto, ki je dejal, da i« kaj podobnega v vsej njegovi karieri se ni pripetilo, pa se je trudil, da bi stvar šla kar najbolje. Pa ni šla. Del Monaco je prvo dejanj lepo odpel, toda v drugem je nastopila kriza. Več kot opazni so bili znaki utrujenosti. Pevec se je trudil. da bi si opomogel, toda končno je moral sploh prekiniti s petjem. Kako je bilo občinstvo, ki je napolnilo A-reno, zadovoljno, si je lahko misliti. Po dolgem presledku >■* je opera le nadaljevala, toda brez pravega zanimsni*. UMETNIŠKO DELO NAŠEGA KRAŠKEGA KIPARJA V INOZEMSTVU W CeloPertotna Šveds Naš mladi nabrežlnski kipar Celo Pertot neutrudno dela, ustvarja, razstavlja in se brez pridržka uveljavlja v Stockholmu, švedski prestolnici. Ob priliki dveh razstav, od katerih je ena bila v vodilni stockholmski galeriji Brinken, razstav kipov v najrazličnejšem materialu (vosek, sadra, ler, marmor, granit, bron, srebro), risb in gvašev, mu je umetnostna kritika švedskih periodičnih listov dala končno' priznanje brez pridržkov za njegovo umetniško delo, dozorelo v izvirno umetniško osebnost. Kot otrok sredozemske kulture tehnično obvlada klasični kiparski material, marmor, kar mu kritika priznava in ga smatra za edino poklicanega mojstra. To mu je naklonilo delo restavratorja klasičnih umetnin v švedski prestolnici, bodisi v Nationalmuseumu ali v kraljevi rezidenci v Drottnig-holntu- Prav v preteklih dneh objavlja Dagens Nyhe-ter na tretjini širine naslovne strani Pertotovo sliko, ko popravlja poškodbe na novo nabavljenem kipu Demo-stena za kraljevo zbirko, in opisuje postopke in njegove tehnične uspehe. Ponovno je bil že pred televizijskim platnom, posebno pri snemanju njegove izvirne metode vlivanja brona. Tudi to je njemu priznano mojstrstvo v obdelovanju tega klasičnega materiala, za kar je bil v preteklem Š9|skem letu imenovan na stockholmski umetnostni akademiji za učitelja. Nedavno tega je tu-di javno demonstriral'* vli ^ '** n i- «> svnken nn c iz nje v atefcru po stJrl Šved-ski metodi, ki jo je pbnovil po poverjenfu in navodilih švedskega umetnostnega zgodovinarja, ki je bil odkril staro, kpjiži^o s . popisom te tehnike, ki je bijk že pozab) ljena v zadnjih|stpletjiti. Po vzornih fotografskih posnetkih številnih bronov iz zadnjih časov moremo Celo Pertot AKT presoditi njegovo neutrudno delo in napredek pri pripravljanju za nove razstave, tokrat v Italiji, v Rimu in Milanu, in sicer 4» »o jesen. Tu sicer njegovo delo ni neznano, saj je v svojih akademskih letih v Rimu prejel neko prvo nagrado, vendar mu je dalo šele ustvarjalno delo zadnjih let potrebno priznanje. Prav julijska številka znane italijanske umetnostne revije »Domus* je prinesla reprodukcijo dveh njegovih kipov. Tu ga predstavljajo kot mladega tržaškega kiparja, nekdanjega učenca dunajskega kiparja Wntrube, ki živi in dela ter razstavlja v Stockholmu. Naš mladi umetnik je čutil te v Rimu odpor prbti tradicionalnemu akademskemu posnemanju, vendar ga ni nikdar zamikalo niti v dunajski niti v eevernjaški sredini abstraktno razumarsko iskanje in eksperimentiranje. Trezen kraški smisel za prirodno mu je trden, od njega se ne oddalji bolj kot ga nagiba spontana umetniška intuicija. Ta mu pač nekoliko spreminja prirodno resničnost po duhovnih zamislih, da poveča iu-azitoet, nekoliko pač v ozračji] bolj severnjaškega ekspresionizma, ki je rodil tudi Wotru-bo z gotsko nategnjenimi oblikami, s prirojenim smislom za plastičnost se je odtegnil skrajno dosledni zanesenosti te zamisli. Vendar se vedno bolj vanjo vrašča že njegova daljna težnja še is prve rimske dobe, ko >e je proti neživljenjskemu a-kademizmu zbudil odpor njegove prekipevajoče mladostne sile, ki je terjala izraz za življenjsko fukcional-nost plastičnega človeškega telesa v življenjskih m -družbenih nagibih. Poudarjeni ženski doki, prsi, moške prsi, mišice krepkih slokih postav v skupinskih koinpozi-cij»h so se počasi .spreminjale v njegovem umetniškem razvoju in se dopolnjeval*. Morda ima sem in tja tudi nadih sredine svoje odseve, n. pr. v severnjaškem kultu življenjske sile in nekoliko v modernih estetskih zamislih. Kontrapozicija linij in mas v ostrih kotih in v ob-likoviti povezanosti, ki jo srečujemo zadnje čase vedno bolj pogosto, zelo povečava izrazitost ter ji daje skoro neko klasično monumentalnost, istočasno pa re-kak plemenit dekorativni nadih. Na razstavi Quadriennale v Torinu, ki je bila od 19. maja do 29. junija je Pertot razstavil dva kipa. Toda kmalu se bo spet pojavil na razstavi v Italiji. V lepem katalogu »Bien-r,s'e darte Triveneta*. ki bo v Padovi v jeseni od 24. septembra do 30. oktobra t. 1., vidimo tudi dva kipa Cel* Pertota, ki bo tu razstavil v veliki vrsti pomembnih i-talijanskih umetnikov, dv* deli. Z. Jelinčič Zanimiva in pomemlma knjiga o ,\I)B (Dokumenti Vrhovnega štaba M)VJugoslavije 1941-1942) Vojnozgodovinski inštitut JLA v Beogradu že več let izdaja Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Zbornik ima sedem delov, med katerimi je IV. del posvečen ’ osvobodilni borbi v Sloveniji. O borbah v Sloveniji sta doslej izšli dve knjigi: prva knjiga vsebuj« dokumentacijo iz leta l»4lt ' pa objavlja dokumente dobja junuar-maj 1942 je tretja knjiga z dokumentacijo junij-avgust 1942, za tisk pa je pripravljena tudi čgtrta knjiga z dokumenti iZ čas« september • december 1942. V pripravi pa sfa pata in šesta knjiga za obdobje januar-maj 1943 in junij-sep-tember 1943. Razen slovenskega dela zbornika ja za Slovence važen tudi del z ohranjenim arhivskim gradivom vrhovnega štaba NOV m PO Jugoslavije. Ponatisu biltena Vrhovnega štaba iz let 1941-1945, ki je kot prva knjiga II, dela Zbornika izšel že 1949, leta, se je pred kratkim pridružila druga knjiga II. dela dokumenti Vrhovnega štaba. Ta knjiga, ki je že 33. knjiga Zbornika dokumentov, prinaša na 599 straneh dokumente CK KPJ in Vrhovnegh štaba iz razdobja od aprila 1941 do konca februarja 1942, Kot prilogo pa objavlja v originalnem besedilu in srbsko hivat-skem prevodu nemške in italijanske dokumente o aprilski vojni in jugoslovanske dokumente o kapitulaciji stare jugoslovanske vojske. V prilogi objavljeni doku- POVeljltvu nemških obotože menti nam dajejo jasno sliko o nemških in italijanskih pri-pravah za napad na Jugoslavijo. Zapisnik Hitlerjevega posvetovanja o sjtuaciji v Jugoslaviji 27. marca 1941 govo-,°i fr'Pravah rjfnapad na Jugoslavijo in odložitvi vojne Istega emu Ženih -T‘^e$z8i koncentriran pad na Jugoslavijo. Vrhovno poveljstvo je 28. marca izdelalo predlog za koordinacijo nemških in italijanskih čet. V naslednjih dokumentih je v podrobnostih izdplan tkčžt za napad 4n za^okifrkcijo te* nekaj poročlT o poteJtU opčracij Vrhovnega poveljstva je 12. a-prila 1941 sporočilo Hitlerjev načrt o razkosanju Jugoslavija Predsednik kraljevske vlade Dušan Simovič je 14.. aprila 1941 komandantu zaledja, ar-mijskemu generalu Danilu Kalafatoviču, ki je bil hkrati imenovan za načelnika Vrhovne komande, sporočil sklepe kraljevske vlade, da je pooblaščen, da takoj zaprosi za premirje. Njegove sklepe v tem pogledu bo kraljevska vlada sprejela za svoje. Vrhovna komanda je 14. aprila ob 9.30 zaradi neuspeha na vseh bojiščih in po ugotovitvi, da je vsak nadaljnji vojaški odpor nemogoč, po drugi strani pa češ da «ta vojna ni želja niti našega ljudstva niti njegovih starešin*, sklenila, da bo takoj zaprosila za prekinitev so vražnosti in sklenitev častnega premirja. V imenu Jcralje-ve jugoslovanske vojske sta general Radivoje Jankovič in bivši zunanji minister Cincar Markovič 17. aprila 1941 ob 21. uri v Beogradu podpisala brezpogojno kapitulacijo. V nasprotju z mnenjem Vrhovne komande, da obramba domovine ni bila zelja jugoslovanskega ljudstva, pa je posvetovanje KPJ konec aprila 1941 ugotovilo, da so »naši vojaki, ki so šli z velikim elanom branit neodvisnost narodov Jugoslavije od imperialističnih razbojnikov, pri vrhovih vojske cvet« izdajstvo in špijonaza, da je vse spretno in sistematično pripravljeno ne za obrambo, ampak za poraz in kapitulacijo*. In posvetovanje je izreklo preroške besede, da si bodo jugoslovanski narodi pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije izbojevali svobodo, neodvisnost in boljšo bodočnost. Številni dokumenti nato prikazujejo. kako j« Partija v posameznih pokrajinah organizirala vstajo in kako Je Vrhovni stab pod vpdstvom tov Tita čvrsto vodil borbo jugoslov»n-skih narodov za svobodo. Spoznamo odnose Partije s Kominterno in z bolgarskim CK v zvezi z Makedonijo, priprave za sprejem pričakovane pomo-či iz SZ. sprejem prvih zavezniških oficirjev itd. V knjigi je objavljenih tudi nekaj novih dokumentov o narodnoosvobodilni borbi v Sloveniji. Prvič je v celoti objavljeno pismo tov. Kardelja tov. Titu z dne 2. avguita 1941 o' razvoju vstaje na Hi-vatskem in v Sloveniji, o kateri je zapisal: aTerej zares brez pretiravanja: v OF fje) večina alev, naroda. Avtoriteta Part. (Ije) velikanska..^. katerem pa o-je življenje naje tudi tu ne-nekaj drznih i se, da pisate-lajo drugi pro- nemirnem razpade na vrsto zgodb, povezuje pravzaprav le okvir: iste osebe in V hribe...? NEMČIJI MLADINA MNOGO POTUJE CCM Čudoviti torček. * pelje ( Prodaja 1 roke do J secev. P ne in nad ni deli 1 motorje, popravil* ' 'm n« ui. »■»'ji inUI.XXX0llf tel. 23^ Nabrežini: FRANC SlBlU* lNE CENE > POČASTITEV 10, OBLETNICE OSVOBODITVE NA KNJIŽNEM PODROČJU Pet mladinskih knjig s tematiko osvobodilnega boja Nedavno je izšla zadnja od fetih knjig. ■ katerimi je za-ofba Mladinska knjiga počastila deseto obletnico osvoboditve. Pet knjig, namenjenih slovenski mladini, samih po sebi še ne bi predstavljalo nič posebnega. Toda. če gre za pet prvič objavljenih izvirnih del. za pet knjig do- svobodilni boj in otroci. Pisateljica pripoveduje v vseh zgodbah o malih junaštvih in usodah otrok v vojni. Srečamo se z malimi dolenjskimi pionirji na osvobojenem ozemlju, pa spet sredi bojev, drugič spet na zasedenem ozemlju. Ti otroci doživljajo vojno kot otroci: s strahom, trpljenjem mačib mladinskih pisateljev,, pa tudi z velikim pogumom. ti pet del s tematiko osvo- „.... bodilnega boja. ki jo skušajo Oblikovno so te zgodbe pre- avtorji umetniško oblikovati, Pro?to nepisane crtice. v ka- potem to dejatvo zasluži več pozornorti. Pet knjig predstavlja delo petih različnih avtorjev, med njimi dveh, ki ju prvič spoznamo kot avtorja mladinskih del. Saša Vuga s svojo knjigo Škorenjček Matevžek in Vladimir Kavčič se prvič predstavljata mladim bralcem. Prvi povrh vsega, nadvse u-tpešno. Ostali avtorji pa so: Josip Ribičič, ki je napisal knjigo Rdeča pei-t, Branka Jurca s knjigo treh črtic V pasti in Vida Brestova s knjigo Orehovo leto. Ssu Vuga: Škorenjček Matevžek Saša Vuga se je slovenski Javnosti predstavil najprej v Mladinski reviji. Njegove črtice in novele so se nato po-javile v Besedi. V zadnjem času ga najdemo tudi na itra-neh Naše sodobnosti. Uspešno se je uveljavil tudi v radijski igri, kjer je bil pred dvema letoma med nagrajen ci radia Ljubljane. V svojih spisih posega Vuga v sodobno tematiko, pa tudi v tematiko osvobodilnega boja. Posebno mu je pri srcu njegova ožj* domovina Primorska, iz katere narodnostne problematike prav tako črpa motive za svoja dela. V svoj primorski svet v času okupacije je segel tudi v povesti za mladino Škorenjček Matevžek. In lahko ugotovimo, da se je mladi pisatelj tudi v tej zvrsti uspešno uveljavil. •Škorenjček Matevžek* je predvsem povest za mladino. Mladi bralci si bodo želeli morda več razgibanosti dogajanja. Morda tudi vsega ne bodo razumeli. Toda tisto, kar je mladim pri srcu, knjiga ima: zgodbo in pravljičnost. Zgodba sama je sicer zelo preprosta. Pisatelj pripoveduje o Škorenjčku, ki v zasužnjeni Primorski spozna usodo svoje domovine. »pozna Lahe in najde končno svojega junaka, partizana, kateremu se pridruži v boju za svobodo/ Ta zgodba bi bila lahko povsem nezanimiva Tori« prgv v tem ulpešnaat pisanja Aše> Vuge, da je a*l tej preprosti zgodbi dati tako obliko; da predstavlja njegova knjiga dragocen prispevek naši mladinski literaturi. Pisateljeva domišljija in sPr?*" noft sta ustvarili pol resnično. pol pravljično zgodbo, v kateri se prepletata resnica in fantazija: trpljenje primoranega ljudstva, partizani, na 'drugi strani pa Škorenjček, mlin, živali... Vugovo pripovedovanje se odlikuje z izredno toplino. V tem pripovedovanju je čutiti osebnostno noto, prizadetost avtorja samega, primorskega rojaka, ki se je šele po osvoboditvi docela iztrgal tujemu okolju, v katerem se je šolal. Bogata fantazija, svojevrsten, plastičen slog in lep, ponekod naravnost izklesan jezik, to jo odlike Vugovega pisanja. Odlike, ki odtehtam nekatere šibke strani knjige, predvsem na strani zgodbe same. Toda če na kratko zaključimo: Saša Vuga se je s prvo knjigo za mladino u-spešno izkazal kot mladinski pisatelj. V. knjigi Škorenjček Matevžek je njegovo vknje uspešno podprl sukar Gvido Birolla s evojimi ilustracijami. Irank« Jurca: V pasli Povsem drugačna je knjiga V pasti, ki jo je napisala Branka Jurca. Knjiga obsega troje črtic, ki i'm je skupna tema osvobodilni boj okupirane Ljubljene in sodtlova-nje otrok v njem. Vse tri zgodbe pripovedujejo o temnih dneh fašistične okupacije Ljubljane in o štirih otrocih Ti so mali. nebogljeni otroci. pa vendar neverjetno zreli za resen čas. ki ga doživljajo. Čeprav vsi še ne razumejo bistva hudih dni in boja za svobodo, jim vendar neki poseben čut pomaga, da ravnajo prav in postanejo mali junaki. Vse črtice so napisane preprosto, jasno in razumljivo tudi najmlajšim bralcem. Preveva jih topla prisrčnost. Ker so zgodbe same dovolj razgibane, jim je ucpeh pri mladih bralcih nedvomno zagotovljen. Posebno še. ker bodo ti s posehnim užitkom pre-biraTi zgodbe o svojih vrstnikih, ki so v hudih dneh vojne s svojo spretnostjo in pogumom pomagali skupni Stvari v najhujših dneh svoje domovine. Ce pa bi vendarle na kratko označili knjigo Branke Jurca, bi rekli: toplo napisane, preproste črtice o velikih dneh ilegalnega boja v Ljubljani Crticeo otrocih, napisane za otroke. Vid« Brest: Orehovo telo Orehovo leto je naslov knjige, ki jo je mladim bralcem namenila Vida Brestova. Znana pesnica je v tej knjigi za mladino segla po avtobiograf-fki tematiki. Zato se tem črticam, v katerih opisuje pisateljica svoje doživetje in doživetja otrok v osvobodilnem boju pozna, da jih je sama doživela. Vsai tiste, ki so doživete so najboljše. In te so tudi najbolj toplo napisane. Se bolje: so najbolj prisrčne. V knjigi Orehovo leto je zbranih dvanajst črtic, ki jim j« vsem skupna tematika: o- terih pisateljica ne rešuje posebnih problemov. Vendar o-troci, ki jih prikazuje niso papirnati, temveč pravi otroci. Čeprav so nekatere črtice manj uspele in zvene manj prepričljivo, so pa druge toliko bolj resnične. Vse pa odlikuje ljubezen do otrok in toplota, ki preveva vse pripovedovanje Vide Brestove. Josip Ribičič: Rdeč« pesi Josipa Ribičiča, priljubljenega in priznanega mladinskega pisatelja ni treba posebej predstavljati, Starejši in še bolj mladi bralci dobro poznajo njegovo delo in cenijo Ribičiča kot dobrega mladinskega pisatelja. Mladih bralcev pa Josip Ribičič tudi s svojim najnovejšim delom ne bo razočaral. Povest za mladino Rdeča pest bo pri mladini gotovo vzbudila dovolj zanimanja. Knjiga ima namreč vse tiste odlike, ki pritegujejo mlade bralce: zanimivo*fn napeto dogajanje. Povrh vsega pa ima knjiga še trdno moralno jedro. Pisatelj pripoveduje o štirih mladih fantih, ki v neki vasi, zdruzeni v organizacijo Rdeča pest store vrsto pogumnih dejanj in se tako vključijo med aktivne borce za svobodo. Osrednji junak zgodbe je Peter, ki zaradi svoje sestre postane celo sumljiv mladim borcem, doživi prav na ta račun nekaj bridkih ur, pa se potem vse srečno zaključi, saj se izkaže, da tudi sestra kot on in njegovi tovariši, dela za partizane. V okviru te daljše povesti za mladino je pisatelju uspelo prikazati vzdušje slovenske vasi med okupacijo, llspelo mu je prikazati delo mladih fantov, stvarno, brez nepotrebne patetičnosti. Neprisiljena domoljubna zavest preveva vse Ribičičeva pisanje. Morda je prvi del povesti nekoliko razvlečen in dejanje zaživi šele 1 v drugi poloviči. Morda so tudi Petrovi tovariši bolj bledo , prikazani. Tudi značaj njegove sestre ni dovolj ja-•en. Morda tu pa tam is-ni Ribičičevo pripovedova-v smislu prvih povojnih s partlzanškd tematiko, preveč črnobelo. Toda te negativne strani odtehtajo vse odlike zanimive in napete povesti, napisane v lepem jeziku. živahno in z moralnimi vrednotami. Uspele ilustracije so delo Janeza Vidica. Vladimir Kavčič: Vaška komanda Peta knjiga te svojevrstne zbirke mladinskih knjig je Vladimira Kavčiča Vaška komanda. Mladi avtor je skoraj neznan. In vendar se, je s svojo knjigo uspešno predstavil, Ce bi rekli najprej o zgodbi sami nekaj besed, bi prav tu odkrili največ šibkosti dela. Pisatelj pripoveduje o življenju otrok med okupacijo v neki okupirani slovenski vasi. To pripovedovanje se ne nanaša toliko na razna junaštva, temveč bolj na porednosti, predrznosti otrok. Vojna, osvobodilni boj predstavlja bolj okyir, v troci žive prej. Seveda kaj junaštva, akcij, toda zdi lja bolj zanimajo blemi, predvsem troske duševnosti v in nenavadnem času. Pisatelj je zajel snov zelo široko. In to mu je bilo skoraj usodno. Preširokemu pripovedovanju manjka zaokrožene, napete zgodbe, ki bi posamezne epizode povezala v celoto. Zato vsa knjiga razpade ki jih enoten vojni čas mir načinu PRED NEKAJ DNEVI V LJUBLJANI Zaključeno mednarodno študentsko srečanje Študenti so se » petih predavanjih seznanili z jugo* slovansko stvarnostjo * Izjave italijanskega delegata ne Ugotovili bi čeprav ni popolno, pa več obeta. In to je dovolj. Sl. Ru. Pred dnevi j« bilo zaključeno. 7-dnevno mednarodno študentsko srečanje v Ljubki ga je priredil Klub za mednarodno sodelovanje Zvez« študentov. To je bil prvi tovrstni mednarodni sestanek študentov v Jugoslaviji, na katerem so bili zastopniki študentov z univerz v Lundu (Švedska). Reykia-viku (IslandJ, Hamburgu (Nemčija) in Milanu (Italija), 13 študentov iz ZDA ter slušatelji visokih šol iz Finske, Norveške, Danske, Nizozemske in, Francije, ki so v Jugoslaviji na strokovni praksi. V petiih predavanjih uoi-veraitetnih profesorjev in drugih javnih delavcev, ter v diskusijah so se udeleženci lahko seznanili z osnovami družbene ureditve, gospodarstva, visokošolskega študija ter mednarodnih odnosov FLRJ. Med drugim so si o-gledali tudii inštitute, Narod' no in univerzitetno knjižnico, V AVSTRIJI IN mladinskih h le v preteklem letu zabeležile milil nočnin Tolikšnega števila niso zabeležili niti pred vojno, ko je bilo za mladino pripravljenih okoli 2000 mladinskih gostišč • Primer mladinskega hotela v Traunsteinu Eno izmed prvih stvari, kil narave in druga. A najmočnej-jih človek opazi v Avstriji | ša organizacija, ki ima po in Nemčiji, je veliko mladine, | celi Nemčiji mladinska go-ki potuje. Na postajah vidimo I stišča je »Zveza mladinskih lahko vedno večje ali manjše skupine šolarjev, dijakov, fantov in deklet, s spremstvom ali brez njega. Zares za naše pojme je čudno dejstvo, da starši dovolijo svojim hčeram in sinovom od 13 — 14 let dalje, da gredo sami v družbi svojih vrstnikov po cele tedne z doma. Največ jih zajaha kolesa, otovorjena z vsemi pripravami za taborjenje ali prenočevanje pod milim nebom.,,, Sicer Smo takih izletnikov ž* vajeni, ker tudi Y naše Itrajf ^rjlezejo opremljeni z Zemljevidi in fotoaparati. Najnovejši iirTftJcenejši način počitniškega potovanja dijakov je danes brez dvoma • a-vtooto-p«. Na cestnih križiščih in zlasti na avtocestah srečamo skupine po dva mladeniča, še več pa mladink, ki potrpežljivo čakajo na dobrohotnega šoferja, ti jim bo omogočil brezplačno potovanje širom po deželi.' Ta sistem mladinskega turizma pa ni razširjen samo v Nemčiji, ampak tudi na Angleškem iti v skandinavskih deželah. In prav zaradi tega. da bi se mladini omogočilo ceneno letovanje, je bilo treba urediti vprašanja prenočišč in prehrane. Mnoga društva in organizacije so v raznih krajih ustanovila mladim ske hotele za mlade potoval-ce. Taiko so uredila planinska društva, združenja za zaščito Mladinski hotel v Traunsteinu hotelov«, (Verband der Ju-gendherbergen Deutschlands). V celi Nemčiji je bilo pred vojno okoli 2000 mladinskih gostišč. Med vojno jih je bilo mnogo porušenih, mnogo jih je ostalo v krajih zasedenih po Poljakih in v ruski coni. Sedaj je v Zapadni Nemčiji 606 mladinskih hotelov, ki »o' imeli v letu 1954 nad 7 milijonov nočnin, kar je več kot pred vojno v 'celi Nemčiji. Nekateri teh hotelov »o bili'.nalašč v ta namen sezidani in imajo več sto postelj, zlasti v velikih mestih. Iz tega je razvidno koliko mladih ljudi — povečini Nemcev — potuje širom po svoji domovini. To je za mladino tudi koristno, ker na ta način z majhnimi stroški spozna svojo domovino in jo vzljubi. Tudi v drugih deželah je razvit — a v manjši meri — mladinski turizem. V Italiji imamo le majhno število takih gostišč, v Jugoslaviji je bila pred kratkim obnovljena Počitniška zveza, ki ima-"v načrtu širjenje mladinskega turizma kot v severnih deželah. Mladinski hoteli v Nemčiji pa niso koncentrirani le v večjih krajih, ampak tudi v manjših mestih in vaseh, in niso samo nekaka zasilna prenočišča; mnogoletna tradicija jih je gospodarsko utrdila in tako so bile postavljene lične zgradbe, ki prav uič ne zaostajajo za drugimi zgradbami v okolišu. Navedimo za primer mladinski hotel v Traunsteinu na Bavarskem, 40 km od Salzburga in avstrijske meje. To mestece s 16 tisoč prebivalci ima prav ličen mladinski hotel. To je enonadstropna hišica. ki ima poleg stanovanja «staršev mladinskega hotela« i ali upravnikov dve dnevni so- I bi in nekaj spalnic s 74 po-'•"?"TSS! ' steljami, ki so železne in dvo- i nadstropne, a za 1 pM (150 lir) za nočnino so prav udobne. Kar preseneča je zunanjost in notranja ureditev dnevnih sob. Pohištvo je izdelano v bavarskem kmečkem stilu in tudi vsa druga oprema je v narodnem motivu. Ne manjkajo moderno urejene 'kopalnice za fante in dekleta. Poleg tega je še hrana tečna in cenena, a za naše želodce premočna. Ce si pa hoče kdo od gostov sam skuhati svoje kosilce, mu upravnik : to dovoli.. Skratka, ta mladinski hotel bi lahko bil' za vzgled marsikateri niši planinski koči in tudi drugim hotelom. Kar ga še posebno odlikuje je izredna čistoča, ki je povsod, kljub temu da so obiskovalci samo mladi ljudje. Je pač to lepa, prelepa navada severnjakov. Traunstem leži nekako v sredini med Solnogradom, Berchtesgadenom in znanim Chiemskim jezerom.- To jezero je oddaljeno le nekaj kilometrov in ima dva otoka, «Zen»ki otok« in «Moški o-tok«, na katerem je bila ob koncu preteklega stoletja palača bavarskih kraljev po vzorcu kraljev« palače v Versaillesu. Traunstem ima zares lepo okolico. Skoda je le, da ne dopuščajo pravila Mednarodne zveze mladinskih hotelov, da se gostje ustavijo v gostišču več . kot tri dni. Ali na morje...? Muzej NOB, Litostroj in O-p ati j o. Organizatorji tega mednarodnega srečanja v Mednarodnem odboru in Klubu za mednarodno sodelovanje ZSJ •o prepričani, da je srečanje uspelo ter da j« bil dosežen osnovni amoter tega zbora: informirati tuje goste o socialistični graditvi v Jugoslaviji in izmenjati misli o aktualnih mednarodnih polt tičnih in družbenih vprašanjih. Podpredsednik centralnega odbora ZJSJ tov. Miladin Sakič je ob tem mednarodnem srečanju izrazil mnenje da je taklšna oblika mednarodnega sodelovanja koristna za zbližanje med študenti v svetu in med posameznimi nacionalnimi unijami ter da bi bilo koristno nadalje razvijati takšna srečanja tudi v prihodnosti, da bi dobila tradicionalen značaj. Nekateri udeleženci so povedali nekaj misli o uspehih srečanja. Fischer Karlo in Wilkens Horst, študenta prava iz Hamburga. sta dejala: S srečanjem s-va popolnoma zadovoljna. Za nas je, razumljivo, težko dojeti vse, kar smo slišali v tako kratkem času. DobTla sva odgovore na vsa vprašanja, ki so naju zanimala. Vse je bilo za naju novo in zanimivo. Vesela sva, da sva v študentskih krogih s-vobodno govorila o vseh problemih. Za naju je posebno zanimivo, kako Jugoslavija ustvarja svoj lastni, zanjo značilni, socialistični program. Veseli naju, da smo si lahko ogledali prireditev originalne makedonske folklore in ob tem zaslutili bogato kulturno tradicijo jugoslovanskih narodov Imeli smo srečo, da smo si ogledali mednarodno grafično razstavo, ki je dokaz, da Jugoslavija postaja bogato kulturno središče in da ima nadarjene umetnik« v svoji sre-di. Lanzetta Albino, predsednik in Antonio Cat-sese, sekretar »Ipt^rfacolta dell’Univer-iit£ ,di Milano« pa sta aejai^: Duhih' 'Vi odgovore m v.sa vprašanja. Na koncu pa atu dodala: Spoznala sva se ljubljanskimi študenti in reči morava, da nikjer na »vetu nisva srečala tako zanosne in odločne mladine. Taka mladina lahko pregazi vse ovire. Na tem vračanju s« je u-stvarilo tesno prijateljstvo med zastopniki iz različnih držav. Tako se ostvarja mirno in prijateljsko sodelovanje med narodi. Zahvaljujem se organizatorjem in vsej ljubljanski študentski mladini, ki nam je oijnogočila tako prijetno bivanje v vašem mestu. Upam, da vam bomo kmalu vrnili gostoljubje na milanski univerzi. Težko bova s " preprostimi besedami našim študentom pripovedovala o lepoti vaše domovine in prijetnosti vaših ljudi. B. I. BOGATAŠ IN SIROMAK Neki revni trgovec Je šel na pot in shranil vso železnino, ki Jo Je imel v svoji trgovini, pri nekem znanem bogatem trgovcu. Ko se je vrnil s poti, Je prišel k njemu in ga prosil, naj mu njegovo železo vrne. Toda bogati trgovec Je vae njegovo blago med tem prodal. Da bi pa to nekako prikril, je dejal: «8 tvojo železnino se Je pripetila nesrečaa. "Kakšna?« •Shranil sem Jo v klet. Tam so pa miši in podgane, ki so vso oglodale. Na »voj e oči sem videl. Ce ne veruješ; pojdi in poglej«. Siromašni trgovec Je pač verjerin le dodal: «Ni potrebno, da bi hodil gledat. Tudi tako verjamem. Tudi sam vem, da miši vedno grizejo zelezo. Zdravo«. In je šel. Na ulici je pa videl, kako se bogatašev sinček igra. Pristopil Je k njemu, ga pobožal, prijel za roko in ga peljal s sabo domov. Naslednjega dne Je bogati trgovec srečal revnega n mu povedal, kaka nesreča se mu je pripetila s sinom, ki mu je izginil. Na koncu ga je pa vprašal: «Si ga morda kje videl ali kaj slišal o njem?« Siromašni trgovec pa Je odvrnil: «Da, da, videl sem ga. Takoj ko sem se sinoči poslovil pri tebi, sem videl, kako je priletel jastreb, se spustil naravnost na tvoje- ga sina, ga pograbil in odnesel«. Bogataš se Je razjezil in srdito zakričal: «Da te le ni sram. da se mi tako posmehuješ! Je mar sploh mogoče, da bi Jastreb odnesel otroka?« «Ne, ne posmehujem se ti. Prav nič ni čudno, da ia-streb odnese otroka, če miši lahko pojedo toliko železa. Vse se zgodi, prijatelj moj...«. Tedaj Je pa dejal bogataš: «Niso miši pojedle tvojega železa, jaz sem ga prodal in povrnil ti bom dvojno«. «Ce je pa Uko, tedaj tudi jastreb ni odnesel tvojega sina. Vrnil ti ga bom«. Lev Tolstoj Vrabček debeloglavček V starem žlebu si Je družina vrabcev zgradila gnezdo. Malo pred gnezdom je bil žleb predrt, tako da je tam odtekala deževnica. Tisto luknjo v žlebu Je vrab-čeva družina ria vso moč častila. Saj, če bi luknje ne bilo, bi jim voda pritekla naravnost v posteljico... V.es dan so vrabčki izte-gali iz gnezdrf svoje vratove. Večno lačni želodčki so priganjali grla, naj čivkajo. Stari vrabec je otrokom večkrat dejal: «Lepo pridni bodite. Ne iztegujte se preveč iz gnezda. Lahko padete iz posteljice. Spodaj čaka lač na Smrt! Clv!« Drobnoglav-ček pa je bil radoveden kakšna je Smrt. Oče vrabec Je povedal: «črna je. Ima ostre kremplje, velike oči in zavihan rep«. Mati vra-bulja pa jim je obrisala kljunčke in .jih pokarala. «Tudi lepo ni, če tako iztegujemo vratove. Sosedovi bodo rekli, da so naši otroci najbolj požrešni...«. Vsi vrabčki so lepo poslušali očeta in mater. Le vrabček debeloglavček Je kar preslišal te besede. V gnezdu Je bil največji in Zelo požrešen. Kadar Je priletela mati z mušico ali oče z muho, je bratce grobo odrinil In kar ukradel materi mušico iz kljuna... Tako Je nekega dne spet preveč iztegnil svčj požrešni vrat. Nenadoma je omahnil, obupno zakrilil in padel iz žleba, iz toplega gnezda.. Spodaj pa Je čakala Smrt z zavihanim repom... L. S. Kuža in muca Kam pa danes, kužek moj? — vpraša muca — Greš z menoj? Glej Jo, muco, hov-hov-hov, vidiš, da hitim domovi Kje si bil, odkod pa greš? Mar Je treba, da vse veš? Jaz tl vedno vse povem... Tudi jaz bi, a ne smem! ... ker ukradel si kokoš!? Mačja si. a me ne boš! Mar Je meni, kaj bi to, le kaj rekel sosed bo. šel z gorjačo Je že k vam. kaj bo z njo, boš videl sam! MILOŠ MACAROL Jurčkov konjiček Hijo, hijo; hep-hop-hop, Jurček spušča se v galop, levo-desno, ena-dva, hi, konjiček, hopsasa. «Hijo, hopa k teti. v vas skočil bi po par klobas, a če tam bo stric Andrej, sira dal bo, hej, Juhej!« V dalj odmeva: «Hijo-hi!» Jurček pa doma sedi, z očkom svojim gre v galop na kooo-le-nih hop-hotp hop! MILOŠ MACAROL ARHON Izredne prodajna cana 5.500 JSovn preciznaM* carska urt o Namirilca iz berilij« o Paro NivaroX O 17 rubinov o Zaičilana P*®1’ udarcem •*' »imegneHČ«1 o Jeklen okrov- Izključno zastopništvo: Zaloga ur: longer, AuržJ Lanco, Moeris, Lemania, W Via C. Battis«, 14 • Tel. 3$ ' Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH ki oglašajo v našem listu! AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi i osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 14S« za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo «, tel 33-113 Elektro-initalacifsko Fj jetje — Sprejema f naročila ln popravil* nove inštalacije vseh * električnih napeljav* > kličite našo št. *el. ^ Ul. Boccaccio 1*. SE PHIPOROC AVT06ARAŽA ..Roiano' TRST - ROJAN — UL. MORER1 ST. 7 — TEL. 3*^ privatno tel.27-240 — (Zadnja postaja fiJobusa W-Prostori g* parkiranje avtomoljllov in motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov ž osebnimi a vi«** *' bili na vse kraje, tudi v inoz*®4* TRST, UL. C B ATT ISTI 2S-I-Tel.44 208 Telegr. IMPEXPORjT«TRlESi® UVAŽA« Psakovrštni leg, drva »a kurjavo, gradbeni material IXVA ŽA' tek»tiL,kolon>^ no blago in rt* novrttne etrd1 SPECIALIZIRANO PODJETJ8 ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ MOT DELFINO 160 Postaja za usluge v ZNIŽ Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GOBj^ TRST - ULICA F. CRISP1 M - TEU ULICA DEI.LE MIL1Z1E II - TEU I«-*1' — — "d POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST-Ul. Telefon H v vsa tudi v mozart’1 PRIMORSKI DNEVNIK — 4— 34. JuW' primorski dnevnik Maši kraji in RK88K8888888888888888888888 A l i 1. VI CteBill 0'v Vj v Ub zaključku razstave vin Slovenskega Primorja ' ■ - ----------------------- od 18. do 26. junija v Portorožu 883 8888121*888888 Ir* Medica i/. Izole, Kmetijske zadruge peLfi.vJje,..' Alojzija Fonde iz Portoroža 223, Lazarja .Jerman i$ Pomjana 24, Kmetijske del, zadruge Puče, Vinarske zadrug* Buje. Skupno je bilo razstavljenih 25 vzorcev. Kraški teran. Razstavljenih je bilo .27 vzorcev. Naj višje priznanje šo dosegli, vzorci vin Jožefa Gulič iz Tomaja 62, Rudolfa Škerl iz Tomaja 66 in Ivana Peteljn,, iz Pliskovice 93, vsi * Krasa. Prav dobra vina so razstavili: Franc Maržeik iz Hru.ševice 22, Milan Vran iz' Karl j 52, Prago Černe iz Tomaja 1, «VinO Sežana« iz Sežane, Jožefa Gabrič vz Sepulj 7, Viktorja Svagelj iz Ponikev 38, Antona Gorup iz Tomaja 60, Evgena Zibgrna iz Tomaja 6, Nikola Tomažič, Gradnje 6, Franc Fabjan, Gradnje 2, Franc Bandel, Komen 125, Franc Tavčar, Hru-ševiea 44, Rudolf Vran; Tomaj 6, Jože Večerina Tomaj 69, Jože Svab, Sepulje 15, Cvetko Berek, 'Sepulje 7. Od ostalih črnih viri je bil najbolje ocenjen vzorec kaberneta in vzorec merlota, raz-stavljalec »Vino Koper« iz Kopra ter vzorec barbere Josipa Bregantič, Gornje Cerovo 16 — Brda. Prav dobro so bili ocenjeni vzorci merlota in modre frankinje Kmetijskega posestva Ajševica pri Gorici in merlot (letnik 1953 — 1954) proizvajalca »Vino Gorica« in vzorec merlota Grozdana Bordon iz Pobegov ter Kmetijskega posestva Skocijan. Na razstavi je bilo skupno 175 vzorcev vin. Vzorec belega vina je bilo 96, črnega 70 in desertnega vina 9. Prevladoval je kraški teran s 27 vzorci, istrski refošlc s 25 vzorci, malvazija s 24 vzorci in mešano belo vino z 21 vzorci. Brda so se najbolj postavila s svojo znamenito rebulo m tokajem. Vipavska se je odrezala s svojimi odličnimi mešanimi vini, pinelo in zelenom. Kras se je izkazal s svojipi od- volj razmočene in se zaradi tega pridelki v teh soparnih dneh ne počutijo dobro. i£a to je več lokov, ki "smo o njih že večkrat slišali in jih bomo morali upošjevati: globoko jesensko oranje z dobrim gnojenjem, ob suši pa rahljanje. V fa namen (za rahljanje) pa morajo biti pridelki v vrstah, da moremo med tjje s primernim vprežnim ali ročnim orodjem (oralom, kultivatorjem, šapo itd.). Rahljanje je v naših prilikah izredno pomembno opravilo, ki razen tega, da pospeši pronicanje vUge iz spodnjih plasti zemlje, tudi omogočj izkot riščanje celo majhnih ros. Slišimo, da se naša dramska družina pripravlja na izlet na Koroško v slovensko zibelko, kjer nameravajo nekje tudi igrati. ■ V.emo, da bodo pod spretnim vodstvom učiteljev Lupinčevih na izletu mnogo pridobili in dokazali koroškim bratom uspeh svoje dobre volje in prizadevanja za kulturno .izživljanje. voljstvo raste tudi v odločnost za vžTrajanj* na “svoji" zemlji vse dokler bo rimska skrb prisiljena preiti od besed k dejanjčm. vmr in v« kot 1*1)0 prebivalcev, l.ahko trdimo, da Je Boljunec središče Brega. Vas se vedno bolj širi In razvija. Kmetijstvo, zlasti vinogradništvo je precej razvito, toda samo s kmetijstvom se u-kvarja le nekaj družin. Drugi iščejo zaposlitev v tovarnah in pri podjetjih, v prostih urah pa le kaj naredijo na kmetiji. Naši iaralci ] na Koroško? Te dni se je z družino vred izselil v Avstralijo neki policaj, poročen z našo sovaičan-ko. Težko je zapustil te kraje, ki Se je kot Istran nanje zelo navezal, ampak... kaj je hotel, če pa tako zahteva domovine ukaz! Tej domovini pa je na tem, da nas prežene v svet pa bi bilo kamor koli. Sicer pa bodo morale na pot v tujjno tudi druge mlade sile, če bo tržaško gospodarstvo še kaj čaša tako »procvitalo« in se bo uprava s takšno ljubeznijo, do Trata igrala z usodo delovnih ljudi- Vendar pa se mi nočemo prenagliti n kar tako zapastiti svoj dom, ker .vemo, da ni .Trst za.piaan Smrti kot mu jo želijo njegovi — rešitelji. Če je živel id rastel pod ranj"ko Avstro-O-grsko. kako naj bi umttal danes, ko se zemeljske razdalje vedno bolj krčijo, narodi vedno bolj zbližujejo in ai medsebojno menjujejo, kar so u-stvarile njihove delovne roke? Tako bomo mogli tudi na svoji.. z.cmlji . in tudi. iz svoje zemlje ustvariti mnogo več. Tri seibo zgodilo, ko brtčaš izl • Na toriei*. to Je središč* Boljunca, kjer imajo trgovine in gostilne, kjer se ustavljajo avtomobili In motorji izletnikov in avtobusi, kjer imajo znano linčanje* in druge narodne običaje, ki so se v Boljuncu še obdržali. iglo bližamo. Takšno je naše mnenje, Tik za vasjo ropot* in se kadi iz kamnoloma, zaradi katerega Je bilo že toliko pisanja in protestiranja kot še za noben kamnolom. Vaščani protestirajo zaradi prahu, ropota in kamenja, ki Jim včasih frči nad glavami; lastnik pa ima gluha ušesa. Zadnje čase pravijo da s« Je malo zboljšalo. Ta razstava je pokazala velik napredek k leta ršTv a,~lc e i' so bile kljub strogi oceni vina odlično deklarirana. ‘Obenem je po.kazalar da 5® možna proizvodnja odličnih črnih vin in siqer , prvenstveno istrskega j-efojka in malvazije v Istri, terana ^na Krasij, pine-le, zelena jn mešanih namiznih vin na Vjpavskem ter kvalitetnih "rritAii; 'ČStlrj«, pa tudi iherlrtt* v Brdih. Na razstavi je bilo rgzde-ljeriih skupno 18 žlatiK,' 46 srebrnih in 60 bronastih me-ddlj. Ža deshrtiia vina je' bilo razdeljenih 1 zlita,1'7 srebrnih in' 1 bronasta kolajna Nagrade so znašale 164,000 din. Razstavo je obiskalo skupno 8600 obiskovalcev iz Slovenije in zamejstva. Razstavni odbor je izdal lično tiskani seznam razstavljenih vin v obliki' ozke brrišu-riee s primernimi slikami in članici o Portrirožu, o vinogradništvu koperskega okrbja, o vinih Vipavske in Brd ter o kraškem teranu, danki so bili napisani v slovenskem in nemškem jeziku. Tudi v Boljuncu, kakor v Dolini. Je dosti peric, ki te leta tu leta perejo Tržačanom perilo. V tej pasji vročim di prav prijetno, na soncu, perilo pa se takoj posuši. •SC** ,tč £adpi) del knjige obsega st j tj st (ko za vso dobo. Posebr vrednost knjige je tudi ta, osušena pa zvezna in trda .Kljub toliloi . vlagi se mnogi vaščani pritožujejo, da nigo bile spodnje plitki* do- (Foto Magajna) ^svno deževje in izredno opio vrdme zadnjih dni Je pripomoglo k hitri dozoritvi žita. sto>:iJah pod Borštom, kjer Je nekoč Jula stara vas, domačina Zanjeta pšenico, Ni Je mnogo,, a nekaj bo že zalegno mijami in izplačanimi odškodninami. gredo presežki v rezervni sklad, ki’ je namenjen samo za plačevanje odškodnin ob večjih nesrečah v kmetij-f slvu. V kmetijskem zavarovanju je imel Državni zavarovalni zavod izgubo že od začetka. Do leta 1953 je izguba narasla nad milijardo dinarjev, Poravnali so jo z dohodki iz drugih zavaruvalnih strok. Oglejmo si nekaj številk o kmetijskem zavarovanju' od leta 1946 do konca leta 1952: razlika odst. -t dobiček odst. — izguba premija narjev. Ce pa računamo režijske stroške, ki znašajo 23 odst. vplačil, ostane za poravnavo odškodnin (238 milijonov) tehnična premija . 196,5 milijona dinarjev in primanjkljaj pri tehnični premiji 41.5 milijona din. Lani bi bil primanjkljaj še precej manjši, če bi ne bilo treba plačati tako velike odškodnine za hmelj. Kmetijsko zavarovanje ima svoje posebnosti. Zato tudi ni mogoče v zavarovanju upoštevati škode, ki. nastane zaradi rastlinskih bolezni, ali škode, Jel j° živinorejec utrpi zaradi nepravilnega ravnanja z živino. Tako se tudi ni mogoče zavarovati pred škodo, ki jo iltegne povzročiti suša, dalje pred botresom itd. Ri-ziko bi bil tako velik, da bi morale premije znašati do 40 odst., česar bi ne mogli doseči. zlasti ker je v FLRJ kmetijstvo marsikje še zelo zaostalo. Posevke zavarujemo proti toči in požaru. Jamstvo se začenja Pri vinogradih, ko začne trta cveteti, pri sadnem drevju, ko drevje odcvete, pri hmelju pa 15. maja. Kjer gojijo hmelj na žičnih oporah, se začne jamstvo š.ele. ko doseže hmelj višino žice. Pri povrtnini, tobaku in cvetju se jamstvo začenja na dan posaditve, pri posevkih pa od dneva, ko sem« vzkali. Mladi vinogradi in sadovnjaki, ki še ne rodijo, so izključeni iz zavarovanja, ker jih lahko popolnoma poškoduje' le zelo močna Ško’d<," kar pa te zgo- nje — in zastrupljenja s krmo. Pri kopitarjih je odsto- 17.545 kopitarjev, odškodnin pa je bilo 727, Tako r*i kopkač- fi Ti dečki pa so se odpravili v Glinščico. Saj ni daleč, voda J* pa tam hladna in kdbadkVh) pnjetao. v vročih priletnih dneh prihajajo "» KoW»>« v4GltMčiro tudi lr° sosednjih fisi In celo tz mesta. so bili; naduha, sren? bolezni, bolezni kosti in sklepov ter kolika. Izmed 29,752 zavarovanih goved je bi|o .63» flrilpe-rov škode. Prašičev je bilo zavarovanih 9.188. smrtnih primerov pa je bilo 35 odst., predvsem zaradi kuge in rdečice. Čebeljih družin je bilo zavarovanih , 15.289. primerov škode pa 495 ali 3.23 odst, V zadnjih petih letih je bjlo v Sloveniji razmerje med odškodninami in p(j,|fiijami naslednje; odstotek proti premijam din 81 63,012.000 1Q3 60.931.000 100 49.958.000 76 48.745.000 54 86,202.000 Kdo bi rekel, da so te skala in ptrtak tako blizu Bo-IJunca? Skupina fantov in deklet se Je kopala, zdaj pa pleza po skalah in s« sonči. Glinščica je Tržačanom priljubljena izletniška točka, najsi bodi spomladi, poleti, v Jeseni, pa tudt pozimi. Foto BUBNIČ ukrepajo, da j« manj škode. R tem se zavarovanje poceni, lahko pa bi se tudi posplošilo. Zato Državni zavarovalni’ zavod nudi članom splošnih kmetijskih zadrug kolektivno zavarovanje, 'če prlriopi nad polovico članov posamezne zadruge. Pri kolektivnem zavarovanju lahko zavarovanci uživajo ugodnost tarif* socialističnega sektorja, teko da plačujejo manj. f 6.684.4 123.78 -1284,2 -23,78 rovanju. ni mogoče trditi; da je deloval po kapitalističnih načelih. V Sloveniji j* bil odstotek škode pri zavarovanju posevkov v razdobju od leta 1947 dp 1954 90,8. Vplačanih je bilo 262 milijonov' dinarjev premij, odškodnin pa po izplačali 238.035.000 di- N GORIŠKI IN BENEŠKI DM A NIK' PRIMORSKI DNEVNIK POMEN IN VL06A 1 DELEGACIJA NOTRANJE KOMISIJE PRI GORIŠKIH OBLASTEH i .Messaggero VenetO na finriSkfim flhliiihili en Ha hn naimalnlielim PDflA zopet sramoti (Nadaljevanje z 2, strani) odpora tisočerih zaposlenih delavcev in celotnega prebivalstva, kar se izraža v sedanjih akcijah sindikalnih organizacij, ki so napovedale splošno protestno stavko proti samovolji vodstva CRDA. V tem primeru gre za zaščito skupnih interesov ogromne večine prebivalstva in je zato dolžnost državne oblasti, da odločno posreduje pri tistih, ki so ta položaj povzročili. V demokraciji je treba ščiti interese skupnosti in ne prepuščati posameznikom, da odločajo o usodi tisočerih prebivalcev. Na pripombo nekega drugega novinarja, da vodstvo CRDA krši zakonitost delovnih pogodb, je dr. Palamara odgovoril, da mora o tem odločati sodna oblast in ne politična. Dalje je zagotovil, da so v Rimu sklenili potencirati trbiško železnico in da so bila v ta namen že določena denarna sredstva. Glede razlastitev na področju industrijskega pristanišča pa je dejal, da ni mogoče zahtevati, da mesto zamre ali pa da se industrijsko pristanišče ne razvija samo zato, ker T>i to lahko nasprotovalo interesom določenega števila sicer spoštovanih kmetovalcev. Obljubil je, da bodo skušali tudi to vprašanje zadovoljivo rešiti sporazumno s prizadetimi. Ravnanje policijskih oblasti Dalje so bila postavljena ie mnoga druga vprašanja,I med katerimi vprašanje policijskih prepovedi raznih zborovanj, ravnanje organov javne varnosti, nezadovoljstvo bivših uslužbencev 7.VU in izseljevanje tržaških delavcev v Avstralijo. Glede prepovedi zborovanj je dejal, da osebna nasprotuje zborovanjem tam, kjer lahko nadlegujejo prebivalstvo. O ravnanju " organov javne varnosti je izjavil, da policijski organi zadržijo lahko osebo samo 24 ur, nakar morajo izročiti zadevo sodnim oblastem, ki mora odločiti, če se zadržana oseba pridrži v zaporu ali pa se izpusti na svobodo. Samo v izrednih primerih ima policija možnost, da zaprosi sodno oblast če lahko pridrži določeno o-sebo še dva dni po prvih 24-urah aretacije. 7.a bivše uslužbence ZVU pa je zagotovil, da bodo vsi tisti, ki imajo po zakonu pravico do državne službe, zadržani v službi. Njegova okrožnica za prostovoljno zapustitev službe je bila namenjena samo onim uslužbencem, ki že sami vedo, da nimajo pravice, da ostanejo še nadalje v državni službi. Izseljevanje v Avstralijo O izseljevanju tržaških delavcev v tujino pa je izjavil, da ni res, da odhajajo ii Trsta predvsem specializirani delavci. Pri tem je navedel naslednje podatke, ki veljajo za čas od prihoda italijanske uprave v Trst do predzadnjega odhoda v Avstralijo. V tem obdobju je odpotovalo skupno 2124 oseb. Od teh je bilo »03 otrok in žena in 1231 delovnih moči. Od izseljenih delovnih moči je bilo 274 specializiranih delavcev in 422 »dozdevno« kvalificiranih delavcev. 611 je bilo oseb, ki so bile zaposlene. 488 pa brezposelnih. Iz gornjih številk sledi, da je odstotek specializiranih delavcev in »dozdevnih« kvalificiranih delavcev zelo visok, kar upravičeno vzbuja zaskrbljenost zaradi odhoda te delovne sile. Dr. Palamara je zaključil razgovor s častnikarji z navedbo raznih statističnih podatkov, ki naj bi dokazali, da se splošni gospodarski položaj v Trstu po prihodu italijanske uprave ni poslabšal. ?mpak da je statičen z lažjo edenco k izboljšanju in dejal, da ni mogoče pričakovati takojšnjega občutnega izboljšanja, da pa je treba imeti zaupanje v bodoče ukrepe ▼ prid tržaškega gospodarstva. Hkrati je tudi omenil, da je bilo kljub pomanjkanju rotacijskega sklada danih tržaškim industrijskim podjetjem v letošnjem prvem šestme-sečju 4 milijarde 287 milijonov lir posojil. Končno so fastnikarjem razdelili statistično brošuro o gospodarskem stanju. sMessaggero Venelo* i2 Vidina te je vqeraj 2.1. julija je enkrat oglasil i> zven s. procesom, ki ga pripravljajo oblasti proti nekaterim pripadnikom Beneške čete. Obtožu- jejo »Primorski dnevnik* in »Matajur*, da sta celo do Beograda razširila svoje pritoževanje zaradi tega, ker sodne oblasti v Vidmu in Čedadu pripravljajo obsodbo Benečanov. Pisuni pri itMet-saggeru* so prišli do teh obtožb, ker so čitali, da sta tudi «Ljudska pravica* v Ljubljani in «Politika» v Beo- gradu pisali in protestirali proti nezaslišanemu ravnanju italijanskih sodnih oblasti . t) zvezi s tem procesom. Kaj mislijo možje okrog »Messag-gera», da v Ljubljani in Beogradu čitajo samo «Matajur» in «Primorski•? Kdo je več pisal o tem procesu kot tif strupeni list, ki ie od konca vojne, ne vemo po katerih airelctivah, ne. dela drugega. kqt podpihuje nacionalni antagonizem v videmski in soriški pokrajini! Naj se zaveda urednik tega lista, da ni opravičil za njihovo pisanje! V majhnem, a strupenem članku prikazuje, da so obtoženci, ki so v Jugoslaviji, krivi česar jih obtožujejo, češ da ne bi pobegnili, <*e Se n. bi čutili krive! sMessaggero* ve, zakaj so zbežali v Jugoslavijo! Nisb pač hoteli napraviti takšnega konca kot Andrej .hiša i* Petjaha, kot Anton Sibav iz f>krut ovega in kot ubogi 18-letni Ivo Obit iz P^.’t-’-d! Ze iz nastopnega poročila, ki ga je na ustanovnem občnem zboru te naše osrednje organizacije podal prvi podpredsednik tov. Viljem Nanut je razvidno in poudarjeno, da je Slovenska kulturno-gospodarska zveza reprezentativen organ, ki bo branil kulturne in gospodarske interese v Italiji in usmerjal vso našo dejavnost v tem pravcu. Mi nismo in nočemo biti kakšna nova politična stranka z omejenim političnim obzorjem in raznimi utesnitvami. V sklopu SKGZ je dana možnost tudi vsem drugim društvom in usta novam, katerih člani so drugačnega jtolitičnegu prepričanja, da pristopijo in sodelujejo, ker smo se na kulturnem, gospodarskem, in socialnem področju zamejci v preteklosti in v sedanjosti v mnogih vprašanjih za obstoj in pravice našega naroda le našli na isti poti. Boj za dosego enakopravnosti pri reševanju narodnostnih problemov ter gospodarskega in socialnega položaja v deželnem okviru, ko bo treha nastopati za vse naše najosnovnejše narodnostne, kulturne, gospodarske in socialne koristi, ki jih bo treba vnesti v poseben statut, ta boj ne bo tako enostaven in pran tu bo potrebna vsa naša skupna mor. Seveda pa bomo pri tem kljub širini našega programa in prav zato ostali ljudje, ki jim je pri srcu napredek in blagor ne samo naše narodne manjšine ampak delovnega ljudstva na splošno, 'lak značaj bo imela tudi naša organizacija in naše delo. ne da bi pri tem omejevali osebno prepričanje posameznih članov. V sklopu SKGZ bo treba postaviti jiredvsem prosvetno drlo, na katerem sloni življenje naše narodne manjšine, na novo podlago in pojaviti ga bo treba s aktivnim sodelovati jem ne samo vseh prosvetnih društev ampak tudi vseh zmožnih članov teh društev. Do sedaj je bilo vse premalo zanimanja za izpopolnitev naših knjižnic o mestu in na podeželju in vse premalo so znali naši ljudje ceniti vrednost dobre knjige ter premalo posegali po njej v prostih urah. Naša pevska društva morajo v okviru splošnega prosvetnega dela še tesneje povezati svoje pevce, navdušiti jih za lepo narodno pesem, osrednja organizacija pa mora poskrbeti, da bodo periodično na primernih prireditvah pokazali svoj napredek pred ljudstvom. Bes je, da nam povsod na Goriškem primanjkuje primernih prostorov za kulturuo-prosvelne prireditve. Zato pa si je SKGZ med drugimi nalogami zadala tudi to. da bo začela z akcijo za zbiranje prispevkov in potem za gradnjo osrednjega kulturnega doma, kjer nam bo laže izvajati naš kulturni program. Številna druga področja so, kjer je potrebno odločno in enotno delo nas vseh, pa naj si bo to pri podpiranju naše. učeče se mladine, ki je bodočnost naroda in ima svoj osrednji dom v Dijaškem domu v Gorici, pa do kmečkih posojilnic in raznih zadrug, ki naj bi postavile gospodarstvo našega delovnega ljudstva na trdnejšo podlago. Z zanimanjem za razvoj vseh teh in drugih panog bo SKGZ mnogo bolje skrbela za napredek naše narodne manjšine in bo bolj učinkovito zaščitila njene osnovne koristi, kot pa kakšno prazno politično frazarje nje v ozkem okviru kratkovidne politične utesnitve, ki ne pozna Rusinja Cumakova svetovna prvakinja v skiffu KINO \ KKltU Odgovorni ureanm STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Danes, 24. t. m. ob 1(. uri LEPI PLEN MotoCuzzi Yvonne D« Carlo, Scott Brady. Zborovanje i kulturno prireditvijo in telovadnim nastopom KLASIČNI PROIZVODI! POSEBNE CENE. Na področju Goriške skupnosti komun so v preteklih dneh slavnostno proslavili Dan vstaje. Na praznik 22. julija je priredil lepo proslavo v Pa-uovcu mestni odbor Zveze borcev iz Nove Gorice skupno s strelsko družino. Dopoldne »o v Panovcu imeli množično strelsko tekmovanje. Popoldne- pa je bilo veliko množično zborovanje, ki sta mu sledili kulturna prireditev in telovadna akademija domačega društva »Partizan*. Ta dan so lepo proslavili tudi v Ajdovščini, Vipavi, Šempetru pri Gorigi in v večjih krajih v Brdih. Pomembno praznovanje je bilo že prejšnjo nedeljo v Gornji Trjbuši na Tolminskem, kjer so se zbrali preživeli kurirji relejnih postaj. Nekdanji kurirji postaje sP-7* so ovekovečili svojo o-srednjo kurirsko postajo, ki je bila velike važnosti za vso Primorsko a spominsko ploščo. Ploščo je odkril bivši komandant relejnih postaj za Slovenijo podpolkovnik Jože Zukovec — Vladimir, ki se je spomnil na nad 300 kurirjev, ki so delovali na Primorskem in izmed katerih jih je mnogo padlo za svobodo svojega ljudstva. Q zgodovini NOB na Primorskem ter o nekaterih notranjih in zunanjih političnih dogodkov je govoril tov. Milo Vižintin. Sodelovala sta domači pevski zbor in godba iz Tolmina. petek dvigniti iz postelje in oditi do okna. s katerega je padel ali skočil na pločnik pred bolnišnico.: Nihče namreč ni bil prisoten in tako bolničarji kakor njegovi sorodniki ne morejo povedati, ali je Fabretto napravil samo. mor ali pa j* le po nesreči padel z okna v prvem nadstropju. Pri padcu si je razbil lobanjo in je še istega dne umrl. Velik uspeh uprizoritve 4/ Primorskih zdrah v Standrežu Sinočnja uprizoritev »Primorskih zdrah* na prostem v Standrežu je žela velik u-speh- . Med številnimi gledalci in. igralci se je takoj vzpostavil kontakt. Vsa igra j® potekala ob nepopisnem navdušenju goriškega občinstva. Oblasti sta predstavljala šolski inšpektor goepod Špacapan in didaktični ravnatelj slovenskih šol g. Leban. Kiiun Skimhhij Sezonski: »CARDELLINO* 99.500, ■ ZIGOLO* 137.000, »LUKSUZNI ZIGOLO* 133.000, »GALLETTOa 249.000, »AIRONE 250 za turizemn 349.000, ■ŠPORT* 364.000, MOTORJI s tovornikom za 13 stotov. Okoristite se s takojšnjo dobavo. Avtomehanična delavnica, brušenje cilindrov predvaja danes 24. t. m ob II. uri barvni film: Betty Grable, Cesar Romeo. Sredozemske igre SPD v Gorici organizira v soboto 30. in v nedeljo 31, t. m. izlet na Nevejsko eedlo in na Prestreljenih. Prevoz bo z avtobusom. Odhod v soboto oh 15 uri. izpred kavarne Bratuž. Vpisnina pri D. Šuligoju do četrtka. Voznina za člane 750 lir, za nečlane 8.50 lir. V ponedeljek 23. t. m. In torek 28. t. ra. ob 19.30 uri film: Navajamo nadaljnje rezultate * Sredozemskih iger v Bar- cellonj: KOŠARKA Francija - Turčija 58:43 (22:23) Libanon - Sirija 64:46 (34:22) LAHKA ATLETIKA 11* m zaprek* - finale: 1. Candau (Fr.) 14”®, 2. Dohen (Fr.) 15”2,-3. Bernard (Fr.) 15”4, 4. Massardi (It.) 15”4, 3 Kam-badelis (Grč.) 15”7. 100 m - I. polfinale: 1. Depa-stas (Grč.) 1’51”2, 2 Barris <*p.) 1’53"8. 3. Djan (Turč.) 1’ 53"9, 4. Onel (Turč.) 1'54”1, 5. Jimenez 1'54”3, 6. Fadl (Eg.) 1'54”5. II. polfinale: 1. Kočak (Turč.) nri, 2. Dupoux (Fr.) 1’52"9. 4. Cabrera (Sp.) 1’54". 3000 m (finale): 1. Mimoun (Fr.) 14'27”6, 2. Osman (Turč.) 14’3fl”. Krogla - finale: 1. Thomas (Fr.) 15,70 m. 2. Tsakanikas (Gr.) 13,49, 3, Meconi (It.) 1.5.35. Višina - finale: 1. Fournier (Fr.) 1.98 m. 2. Gallo (Fr.) 1.98. 3. Etin (Turč.) 1.90. 4. Damatio (Fr.) 1.85. 5. Koenis (Gr.) 1.85, 6. Arino (Sp.) 1.85. 400 m zapreke - I. polfinale: 1, Filiput (It.) 54”4,- 2. Basset (Fr.) 55.7, 3. Kambadelis (Grč.) 56.4. II. polfinale: 1. Cury (Fr.) 53.4, 2. Bart (Fr.) 54, 3. Kosmas Disk: 1. Consolini (It ) 52.81 m, 2. Kounadis (Grč.) 47.23, 3. Yataganas (Grč.) 45.63. 4. Gues-don (Fr.) 45.25. 5. Darot (Fr.) 45.08, 6. Maissant (Fr.) 44.79. 200 m: 1. Gnochi (It.) 21”6, 2. Lombardo (It.) 21 ”7, 3. Monta-nari (It.) 21”7, 4. El Abdin (Eg.) 22”2. Daljina: 1. Ulivelli (It.) 7,17 m, 2. El Shafy (E*.h 7.11. 3, Cacaut (Fr.) ?,10, 4. Kipouros (Lr.) I 7.10. 5. Bernal (Fr.) 7,05, 6. Wanko (Fr.) 6,93. PLAVANJE 1300 m - I. skupina: I. Gal- letti (It.) 20’28”, 2. Hassen (Eg.) 20’41”8. VATERPOLO Italija - Francija 4:1 (2:0) CORSO. 15.00: »Trije Američani v Parizu*. T. Curtis. VERDI. 13.00: »Ščepec sreče«, cinemascop., D. Day. CENTRALE. 15.00: »Rdeče bakle*, G. Montgomery. VITTOHIA. 15.00: »ParidOva ljubimka*, H. Lamarr. MODERNO. 15.00: »Kid, morski ropar*. Giapni in 'Pinotto. KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Grofica Castiglione*, Y. De Carlo. UL. FABIO SEVERO 1* TRST TEL. 36-903 DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna S. Giusto, Kbr-zo Italia 102 - tel. 31-52; od 8. do 13. ure j* dežurna lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 -tel. 28-79. V drugi tekmi je V. Lobogo zmagal s 1:1 BUDIMPEŠTA, 23. — V tekmovanju za Srednjeevropski pokal Je Voeroes Lobogo danes nepričakovano presenetil: premagal Je svojega rivala Hon-ved s 3:1 (4:1). Ker Je v prvi tekmi zmagal Honved s 4:1, je skupni rezultat 8:5 za V. Lobogo, ki bo igral finale med UDA iz Prage in Slovanom iz Bratislave. Edini gol za Honved Je dosegel Puskas, za Voeroes Lobogo pa Kovasc 1. 2 (enega iz enajstmetrovke) in Molnar 3. predvaja danes '24. t. m. z začetkom prve predstave ▼ zaprtem prostoru ob' 13.36 uri in druge ob 2«. uri; na odprtem prostoru pa ob 28.30 uri, barvni Metro film: Pod okriljem ZSPD uprizori SNS za Tržaško ozemlje na DVORIŠČU KONSUMNE GOSTILNE V ŠTANDREŽU DANES 24. L m. ob 21. uri komedijo CARLA GOLDONIJA VEN TO) Nekaj rezultatov s plavalnega prvenstva ZDA: 400 m: 1. Ford Kinno 4.38.7; 2. Bill Woolsey 4.39.3; 3. George Onekea 4.45.5; 4. George Green 4.46.4. 100 m prosto: 1. Sandy Gi-deonse 57,6: 2. Dick Cleveland 57,8; 3. John Glover 57.8; 4. Reed Patoerson 57.8: 5. Dane Mclntyre 57.9; 6. Dane Arm- strong 58,4; 7. Jim Stevenson 58.6. Z okna bolnišnice je padel na pločnik V nedeljo so pripeljali v bolnišnico k Rdeči hiši 58-let-nega prodajalca rib Angela Fabretta. stanujočega v Ul. Montesanto 99. Moža je namreč prijel srčni napad in njdgov-o, stanje se je slabšalo « dneva v dan, tako da je zahteval celo duhovnika. Ni znano, kako se je mogel v Po slavnem romanu Margerite Mitchell Igrajo: VIVIEN LIEGH, CLARK* GABLE. LESLIE HOVARp (SLE BARUFFE CHlOZZOTTEs) Ponašil dr MIRKO RUPEL Režija: JOŽE BABIC in MODE3T SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR in in*, arh. VIKTOR MOLKA Godi se v primorski vasi v starih {asih. 48 48 48 Prodaja vstopnic od 9. do 12. ure na ZSPD v Gorici in dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni. Ako bo dovolj ljudi, bo k predstavi v Standrežu danes vozil poseben avtobus, in sicer: iz Gorice (Travnik) ob 20.30; iz Pevme skozi Podgoro ob 20.30 in iz Sovodenj ob 20.30. Po konča ni predstavi bo avtobus odpeljal udeležence iz Standreža v Gorico, Pevmo in Sovodnje. Jutri, ponedeljek 23. t. mi ponovitev istega filma z začetkom ob II. uri v zaprtem in ob 28.30 na odprtem prostoru »Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša.” (Herbert Ctnon) sodelovanja s širokimi delavskimi in kmečkimi množicami, ki imajo skoraj na vseh področjih iste cilje in iste potrebe kot naš delovni človek. (Iz »Soče*) predvaja danes 24. t. m. ob 17. uri Columbia film: • REŠILA TE BOM» Igrajo:':' Ingri«} .Bergman in Gr*gory 'Pečk. K-jevi so stanovali v mestu in da bi se gospa m hčerki kdaj naužili svežega zraka, so zlasti ženske prihajale pogo-stoma k nam na obisk. Dekletci sta bili v primeri z nami otroki hudo bledolični in nežni, z nami sta govorili na pol slovenski in na pol hrvatski in ko sta odhajali, nista nikoli pozabili zahvaliti se moji- mami z besedami: »Hvala za šve.s Moji mami je bila ta njuna fina vzgoja na moč všeč, tako da Je dala deklici nekoč Mašenki za zgled. Mašenka pa se Ji Je odrezala s pripombo: »Pa bi nas bila tudi ti tako na-učila», očitek, ki ni bil prav upravičen, keir smo mi otroci sami predpostavljali »divjo rast* preveliki skrbi in brižnostl pri našem odgajanju Z Jelko in Olgo nas Je družilo prisirčno otroško tovarištvo. Vodili smo Ju po vrtu in na njuno in njune mame grozo smo v trenutku splezali skoraj ne neko drevo. Velikokrat so ti obiskovalci našli že ob svojem prihodu Mašenko in mene Vsakega na svojem drevesu: Mašenko na enem izmed obeh kostanjev pri vodnjaku, ko je, lepo počivajoča v vejevju, prebirala kak roman in zraven glodala hruške; mene Pa na »moji* lipi pri portonu, ko sem tudi jaz kaj prebiral ali pa stikal po lipovih listih za gosenicami lipovega veščeca in drugih metuljev, če naju niso hitro opazili, sva se drug za drugim bliskovito spustila z našega drevesnega zatočišča in cepnila tik pred prestrašenimi gosti na tla. To njihCBo začudenje, ki je bilo takrat' tipično zlasti za mestne gospe in dekleta, za naše različne spretnosti Je vsal v meni zbudilo za druge neprijetno željo, da bi se pred njimi s svojimi spretnostmi izkazoval in postavljal. Plezal sem pred njimi gor in dol po drevesih, se postavljal na glavo, se prekopiceval in Izzival Branka ali kakega drugega pajdaša, da bi »e šel z mano metat. Mamino pripovedovanje in oštevanje, naj to razvado opustim, ni veliko zaleglo, dokler nisem od nepričakovane strani prejel zaslužen pouk. Gospa K-rjeva in njeni hčerki so bile v resnici podobne bitjem iz umetnega rastlinjaka. Vse tri in, razumljivo, pri tem zlasti gospa, so skrivale svoj obraz pred slehernim sončnim žarkom tako da je bila njihova polt ne samo bleda ali bledo-rožnata, marveč naravnost prosojna. Ker smo pri nas vsi brez razločka, ali dečki ali deklice, enako ljubili plesanje po drevesih, skakanje, kopanje v morju in hojo po soncu> sem Jaz po analogiji sklepal, da so tudi pri K-rjevih vsi P° istem kopitu, to se pravi, da so vsi enako razneženi in po' mehkuženi. Nekoč je prišel z gospo in deklicama tudi njen sin ozirom® njun brat Stanko, dečko kakih štirinajstih let, v lepi mor nariški obleki, ki je prejel prav takrat kratek dopust' Nisem opazil, da Je bil njegov obraz zagorel od sonca in da Je bil® njegova hoja prožna in trda obenem. Kot po navadi sem se tudi takrat začel izkazovati In splezal zapovrstjo na več jjblan. Stanko me je nekaj časa mirno opazoval, ko pa sem v svoji domišljavosti pozval navzoče, na.) kdo isto ponovi (* mano, Je Stanko kot bi trenil splezal na na j višjo jablan0 in stopil, čeprav znatno večji ln težji od mene. celo na tistj zadnji vršič, na katerega si jaz do tedaj nisem nikoli up®| stopiti. Bil sem prizadet v svoji nečimrnosti in sem sl skor®| želel, da bi se vršiček, pori Stankovo težo zlomil. Toda mlad* — ---------------------------—1—<* - katerih Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) Drugo poglavje, V Clt-METM $011 - IHUTEIJ MAMIČ • KOVU KATASTROFA Ta neznanska Intenziteta t>či tako v Poejevih kakor v Goethejevih delih. Tiči tudi v poezijah našega Prešerna. Ta intenziteta je tisti činitelj v nekem duhovnem opusu, ki »e po sodobnikih toliko kot nikoli ne spozna. Samo preizkušnja deset >n stoletij ga razkrije tudi profanemu očesu. Moralo je preteči sto let od Goethejeve smrti, da se Je pokazala njegova večja avtentičnost v primeri s Schillerjem. O bistvu avtentičnosti in avtentičnega sem obširneje govoril v prvi knjigi teh spominov. Zadnjega o tem kočljivem 'pojavu gotovo nisem povedal, ker se morda tudi ne da povedati ali sploh ne z besedo izraziti. Tu naj omenim le t«, da Je avtentično ali avtentičnost v tesni zvezi s tem, ker smo po analogiji z dimenzijami prostora imenovali intemileto kot četrto dimenzijo neke duhovne stvaritve. Za tiste citatelje, • ki so doslej pazno sledili tem spominom in izvajanjem v njih, naj za zaključek navedem motto iz neke Poejeve novele kot globokoumno ilustracijo te avtentičnosti ali intenzitete. Poe sicer pripisuje besedilo tega motta srednjeveškemu angleškemu , filozofu Josephu Glauvillu. toda Baudelaire in drugi Poejevi raziskovalci, ki so dela tega filozofa pregledali, niso v njih našli sledu o kaki sorodni misli. Poeja razumem: vedel je. da ima pri sodobnikih nizko ceno, zato se je za tako globokoumno misel rajši skliceval na neko ze utrjeno ime, da bi tej misli dal večji poudarek. Da je ta. misel resnično Poejeva, mi potrjuje sorodno razglabljanje v nekaterih njegovih filozofskih spisih (n pr. v eseju »Heureka*). Besedilo Poejevega motta Je naslednje: j Globoko v notranjosti živi volja, ki ne umre. Kdo pozna skrivnosti volje in njeno silo? Kajti bog ni drugega kot velika volja, ki pronica z močjo svoje intenzitete v vse stvari. In človek Je podvržen angelom ali niču samo zaradi nemoči rvoje mlahava volje* mornar, vajeti vse drugačnih plezalnih akrobacij, o pa Jaz do takrat še nisem nič vedel. Je našel tako izvrstn0 ravnotežje, da Je. stoječ na vršičku, celo lahko razširil rok«’ Nato se je prav tako po bliskovito spustil z drevesa na tl®- Bil sem poražen, in osramočen. Poda tudi poučen ozdravljen svoje razvade razkazovanja. Vsaj pred K rjevimi *e nisem nikoli več postavljal s svojimi deškimi spretnostmi. Jelki Je moralo biti takrat okrog dvanajst, Olgi okr<^ deset let. Prva Je delala čast svojeiflu imenu: bila je vitk®' tenka in visoko vzbrstela kakor prava jelka. Obraz ji je prozorno bled, imela Je lepe, že nekam Izrazite poteze, m®0, tem ko je bila Olga manjša, nekaj bolj polna in Je že takr®" kazala, da se bo razvila v pravo lepotico. Po celotnem izraz11 sta si bili sestri zelo podobni, čeprav Je bilo pri Jelkineh1 obrazu vse bolj podčrtano, kar Je tvorilo pri Olginem m®0' sebojno ubranost. Polagoma sta se naši družbi in našem0 načinu življenja tako privadili, da ata šli z nami otroki tud* na daljše izlete pod Razklani hrib in prinašali z nami vr®° od ondod polno naročje kraškega cvetja in zelenja. (Nadaljevanje sledi) Ko sem pisal o zbiranju znamk, tej novi zbirateljski -.trasti, ki Je bila takrat'zajela mehe in veliko mojih sosolccv »a Akvedotu kot nekakšna simpatična ln neškodljiva epidemija, sem omenil očetovega kolego, ravnatelja neke Postne podružnice v Trstu, ki Je kot odrasel moz g svojim zgledom m uspehom to strast v meni samo utrdil in pospešil. V nasprotju z mojim očetom, ki je bil, čepra/ čedno napravljen, vendarle po postavi in po zunanjosti steromna pojava, Je bil direktor K-r visokorasel ln eleganten gospod, cigar distingvirana zunanjost ln malce odmaknjena drža sta bili na prvi pogled opazni Za zeno Je imel Hrvatico, ki je veliko polagala na lastno zunanjost in na zunanjost svojih dveh hčera, Jelke ln Olge. K-rjeva sta imela se dva sina, Viktorja in Slavka, ki sta bila »tatejša od nas. Mislim, da je bil Viktor v tistih letih že maturant, resen, mlad goapod, ki je kdaj pa kdaj tudi prišel s starši in sestrami k nam r.a obisk. Stanko, ki Je bil za učenje preveč nestrpen. Je presedlal kot štirinajstleten dečko k trgovski mornarici in smo ga pri nas le redko videli.