7096 AA OSREDNJA KNJI1HiEA s-op (- {< A V J. LBAK JA TRG"REVOLUCIJE i 6001 KOPER o LIH. 60090201 /vasi Zakriž I. Od 5. do irni 'Dober--d 18. sep-imi "Slove-I945pa v a številka. 'NIK v za- TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 04Q/77%600 GORICA - Drevored 24 maggb l - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori28-Tel. 0432/731190 - POŠTNA PLAČANA V GOTOVINI | 5C/C/ LIK Spedizione in abbonamento postale 45% SREDA, 29. OKTOBRA 1997 Ffl/ spekulacij trčil ob mupanje Vlasta Bernard Borzna kriza planetarnih razsežnosti, ki smo je bili priča v tem začetku tedna, ponuja veliko spodbud za razmislek o trenutku, ki ga preživlja ta nas, vse bolj usodno povezan svet. Ko se mi Sele prebujamo, delajo v Hongkongu že obračune iztekajočega se dne, ko se nas delavnik preveša v drugo polovico, se v New Yorku šele lotevajo dela. Verižna reakcija na svetovnih borzah je tokrat nazorno pokazala to povezanost in se v ponedeljek silila v zavesti kot neizbežna, usodna posledica globalizacije sveta, in to ne samo gospodarske in finančne. Pa se je izkazalo, da je človek se vedno odločujoči dejavnik in da je špekulacija krhka kot milni mehurček. Res je, da je postal Hongkong po julijskem prehodu pod kitajsko suverenost bistveno bolj občutljiv za spekulativne posege in da se je zaradi nerodne kitajske politike, ki je nadomestila veliko bolj izkušeno britansko birokracijo, začelo postopno umikanje zahodnih kapitalov. Kot je res, da so nekatere azijske ekonomije zrasle prehitro in brez demokratičnega okvira, mimo katerega si tržnega gospodarstva ni mogoče zamišljati. Azijski »tigri« so v občutljivem trenutku preobražanja in prilagajanja, čeprav bi težko pritegnili tistim, ki po-splosevalno trdijo, da so papirnati, kajti po japonskem, tačas sicer nekoliko zadihanem vzoru, so se na jugovzhodu Azije ustvarile bogate družbe s Se vedno velikimi potenciali rasti. Da ne govorimo o Kitajski, ki jo poznavalci slikajo kot novo velesilo drugega tisočletja. Vse drugače je z ZDA in Evropo. Onstran Atlantika veje soliden, zdrav kon-junktumi veter, ki vse bolj piha tudi na Staro celino in to je glavni razlog, da se je azijski vihar utišal na Wall Streetu. Američani so ubili dve muhi na mah: Se enkrat so svetu pokazali, da ne le na vojaškem, ampak tudi na gospodarskem področju nimajo tekmeca, po drugi strani pa so sprostili Spekulativne pritiske, ki bi prej ali slej eksplodirali tudi brez Hongkonga. VVall Street so včeraj rešili veliki investitorji in mati delničarji: prvi zato, ker se jim je nakup razvrednotenih delnic splačal, drugi pa iz zaupanja v zdravje svojih naložb. Zaupanja tokrat nismo pogrešati niti v Milanu, kar skupaj s trdnostjo se nedavno skrajno krhke lire kaže, da je tudi Italija naposled prestopila prag otroštva. FINANČNI TRGI/PO NOVEM PRETRESU, KI JE ZJUTRAJ PRIŽEL Z AZIJSKIH DELNIŠKIH BORZ Po zaslugi zasuka na VVall Streetu Evropi uspelo preprečiti katastrofo Newyorška borza pridobila skoraj 5 odstotkov, Milan omejil izgubo na 6 odstotkov USTAVNE REFORME / DVODOMNA KOMISIJA Sodstvo še vedno jabolko spora RIM - Ves včerajšnji dan so se v dvodomni komisiji za ustavne reforme vrstili poskusi, da bi našli kompromisno rešitev o vprašanju sodstva, a zaman. Gibanje Forza Italia in Ljudska stranka za zdaj še vedno vz-trajta na stališču, da je treba kariere sodnikov in javnih tožilcev med sabo kar se da ločiti, s čimer pa se ne strinjata D’Alemova DSL in Finijevo NZ. FI in LS nista pristali niti na zadnji kompromisni predlog poroče- valca Marca Boata, po katerem naj bi kariere javnih tožilcev in sodnikov sicer razlikovali, čeprav ne popolnoma ločili. Ta neenotnost je prišla do izraza tudi v dejstvu, da ko bi bilo sinoči treba v dvodomni komisiji glasovati o Boatovem predlogu, se je k besedi prijavila kopica razpravljalcev, tako da je predsednik D’Alema odložil nadaljevanje razprave na današnji dan. Na 2. strani MEW YORK, MILAN -Reka milijonov milijard, ki so jih od ponedeljka v obliki kapitalizacije izgubile svetovne borze, se je sinoči ustavila na VVall Streetu. Do zasuka na največjem svetovnem trgu je prišlo žal prepozno, da bi pomagal preprečiti hude izgube v Evropi, ki pa so se vseeno občutno zmanjšale glede na izgube v teku borznih sestankov. Milanski trg je uspel strmoglavljenje, ki je v teku dne preseglo tudi 10%, omejiti na 6%, medtem ko je Dow Jones na koncu sestanka na VVall Streetu napredoval za 4,71% in tako nadomestil dober del ponedeljkove izgube za 7,18 odstotka. Na 3. strani SCHENGEN / POOSTRENI NADZORI Na mejnih prehodih spet dolge kolone avtomobilov Na Škofijah vrsta dolga 8 kilometrov - Prizadeti predvsem delavci TRST, GORICA - Spet dolge kolone avtomobilov na slovenski strani mejnih prehodov z Italijo. »Schengenski nadzori« so tudi včeraj upočasnili obmejni promet, da se je od-vojal prav polževo. V jutranjih urah so na mejnem prehodu Škofije zabeležili 8 kilometrov dolgo vrsto vozil, na Pesku se je kolona raztezala do kake 3 kilometre oddaljene Kozine, pa čeprav so na meji uvedli preglede avtomobilov v treh kolonah. Na Fernetičih in pri Lazaretu je bilo za spoznanje boljše, podobno kot na Goriškem pri Rdeči hiši in v Stan-drežu. Mnogo huje pa je bilo na goriških maloobmejnih prehodih. Poostreni nadzori so najbolj prizadeli čezmejne delavce, ki hodijo iz Slovenije in Hrvaške na delo v Italijo. Vsak dan jih prestopi mejo od 10 do 20 tisoč, kot so povedali na srečanju Medregijskega sindikalnega sveta v Trstu. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je pozval italijanske in slovenske oblasti, naj čimprej dobijo rešitev za lažji prehod meje, ki je nekoč veljala za najbolj odprto evropsko mejo. Na 4. strani Scalfaro ne bo pomilostil Sofrija RIM - Predsednik republike Scalfaro pravi, da pomilostitev Sofrija v tem trenutku ni mogoča: od dokončne obsodbe je minilo premalo časa in pomilostitev bi dejansko predstavljala novo, dodatno sodbo, kar ni nikjer predvideno. Tako piše v pismu, ki ga je Scalfaro naslovil predsednikoma poslanske zbornice in senata. Boleče obdobje terorizma pa po njegovem mnenju lahko premostimo z enotno vizijo tedanjega dogajanja. Pismo je že včeraj sprožilo različna in tudi nasprotujoča si stališča. Na 2. strani ___________TRST / LJUDSKI VRT__________ Poklon Robertu Hlavatyju Razstavo ob 100-letnici slikarjevega rojstva prireja Občina TRST - Ob stoletnici umetnikovega roj- rih v Ljudskem vrtu včeraj odprli razstavo stva so v prenovljenih razstavnih prosto- 45 del Roberta Hlavatyja (f. KROMA). Tatovi spraznili trgovino Malalan TRST - Tatovi so včeraj ponoči skoraj povsem spraznili znano trgovino »Optika Malalan« na Opčinah, škode je za več desetin milijonov lir. Vdrli so skozi okno, ki so ga varovale železne rešetke, kar pa jih ni ustavilo, rešetke so enostavrno izru-li. Utemeljena je domneva, da so delali nekako »po naročilu«, saj so nekatere artikle mirno pustili na svojem mestu. Na 5. strani Mraz in burja tudi v prihodnjih dneh TRST - Burja je včeraj brila, kot da bi bili sredi zime, ne pa šele konec oktobra. Ce je ob morju in na Krasu silovito pihalo, pa je v hribovitih območjih tudi pošteno zeblo, pravijo, da tako nizkih temperatur v tem letnem času ni bilo že dolga desetletja. Suho, hladno vreme z močno burjo naj bi se nadaljevalo še prihodnje dni, vsaj do petka. Na 5. strani ANAS »pozabil« na Slovence GORICA - Državno podjetje za ceste je v zadnjih mesecih na Goriškem obnovilo precej smerokazov in namestilo je tudi nekaj novih.Tako kakor se sicer redno dogaja, so seveda »pozabili« da v številnih krajih na Goriškem živimo tudi Slovenci in da bi bilo korektno, da so imena krajev napisana v italijanščini in slo-venscini. Na strani Ameriški vesoljci na obisku v Trstu TRST - Od sinoči se mudi na tridnevnem obisku v Trstu šesterica ameriških vesoljcev, ki je letošnjega avgusta bila na krovu ladjice Disco-very. Nocoj se bo srečala s tržaško publiko v dvorani Tripcovich. Na 5. strani »Azzurri« napeti pred tekmo z Rusi V ozračju čedalje večje napetosti se bo italijanska nogometna reprezentanca danes v Moskvi pomerila z Rusijo v prvi od dveh dodatnih kvalifikacijskih tekem za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1998. Na 13. strani Široka izbira KRIZANTEM v posodah in odrezanih. • LASTNA PROIZVODNJA- STARANCAN - Ulica Acacie 5 - Tel. 0491-481715 USTAVNE REFORME / NEENOTNOST V DVODOMNI KOMISIJI Glasovanje o ureditvi sodstva odložili na danes Fl in LS ne sprejemata Boatovega kompromisnega predloga RIM - Vprašanje sodstva je postalo pravo jabolko spora za dvodomno komisijo za ustavne reforme. Ves včerajšnji dan so se vrstili poskusi, da bi našli dogovor o tem, ali naj se ločijo kariere sodnikov od karier javnih tožilcev ali ne, vendar stališča glavnih skupin so ostala dokaj narazen, tako da je predsednik komisije Massi-mo D’Alema naposled prekinil zasedanje in sklical novo sejo za danes zjutraj. Zadeva je dokaj zapletena in okrog nje so se med drugim razbila tradicionalna politična zavezništva med strankami leve sredine in silami desne sredine. Če bi stvari nekoliko poenostavili, bi lahko položaj takole prika-zali. Gibanje Forza Italia z njenim voditeljem Silviom Berlusconijem na čelu zagovarja stališče, da je treba kariere sodnikov in javnih tožilcev popolnoma ločiti. Z njim se v precejšnji meri strinja Ljudska stranka, ki sicer pripada nasprotnemu levosredinskemu taboru. Na diametralno nasprotnem stališču pa je DSL, ki meni, da je treba ohraniti temeljno enotnost karier javnih tožilcev in sodnikov . S tem stališčem se v precejšnji meri strinja Finijevo Nacionalno zavezništvo, ki sicer ni zaveznik DSL, saj predstavlja skrajno desnico. Te razlike v stališčih so prišle do izraza v dvodoni komisiji za ustavne reforme že pred poletnim premorom. Ker sta se ob njih razbila oba glavna tabora italijanske politike, so iz obeh taborov ves ta čas prihajale pobude za to, da bi poiskali kompromisno rešitev. In dejansko je poročevalec Marco Boato v zadnjih mesecih nic kolikokrat znova napisal besedilo, ki naj bi želo pristanek obeh strani. V bistvu je izoblikoval stališče, po katerem bi kariere javnih tožilcev in sodnikov v novi ustavi sicer razlikovali, nikakor pa ne dokončno ločili. Zadevo naj bi vsekakor podrobneje urejal navadni (in ne ustavni) zakon.Boato predlaga tudi to, da bi Višji sodni svet sicer ohranili kot organ samouprave celotne sodne oblasti, vendar da bi ga razdelili v dve sekciji, ena od katerih bi bila namenjena sodnikom, druga pa javnim tožilcem. Predstavniki DSL so Boatov predlog sprejeli. Odgovorni za vprašanje sodstva pri stranki hrasta Piero Folena je včeraj dejal, da je za njegovo skupino to kompromisno stališče sprejemljivo, če se bodo okrog njega "zedinile tudi ostale najpomembnejše politične sile. Zal pa je bil odziv druge strani bolj negativen. Berlusconi je včeraj sredi pogovorov za izoblikovanje kompromisne rešitve izjavil, da Ce ne bo prodrlo njihovo stališče o popolni ločitvi karier med javnimi tožilci in sodniki, potem bo njegova skupina podprla popravek Severne lige, po katerem naj bi javne tožilce volili na splošnih volitvah, tako kot to delajo npr. v ZDA. Sicer pa je Berlusconi na lepem zapustil sejo dvodomne komisije in odletel v Milan, da bi si ogledal poslovilno tekmo od nogometaša Franca Baresija. Niti Ljudska stranka ni hotela veliko popustiti. Njen voditelj Franco Marini je dejal, da Boatovega kompromisnega predloga ne sprejema in da je za njegovo skupino mogoče doseči dogovor le na osnovi predloga, ki ga je Boato predlagal še pred poletnim premorom in v katerem je razlikovanje med karierami javnih tožilcev in sodnikov veliko ostrejše. Ta temeljna neenostnost je na zasedanju dvodomne komisije prišla do izraza tudi v dejstvu, da ko bi moralo sinoči priti do odločilnega glasovanja, se je k besedi prijavila cela vrsta komisarjev, zaradi česar je D’Alema nadaljevanje razprave naposled odložil na današnji dan. HmEDIASET / NEPRIČAKOVANO h Maurizio Costanzo na čelu Canale 5 RIM - Od prvega novembra bo najpomembnejšo televizijsko mrežo grupe Mediaset Canale 5 vodil Maurizio Costanzo, dosedanji direktor Giampaolo Sodano pa v okviru grupe dobil drugo odgovorno funkcijo. Tako je včeraj sporočilo vodstvo grupe Mediaset, ki odločitve ni utemeljilo. Sodano je namreč šele pred štirimi meseci prevzel v svoje roke mrežo in ji, tako je zapisalo vodstvo Media-seta, dal novega zagona. Razlog za zamenjavo pa je navedel Maurizio Costanzo, ki je novinarjem povedal, da se je zadnji krog dogodkov odvil z veliko naglico, potem ko je vodstvo grupe obvestil, da je prejel zelo-vabljivo ponudbo s strani Raia. Grupa Mediaset se očitno eni svojih najbolj znanih televizijskih osebnosti ni želela odpovedati. Maurizio Costanzo je tudi povedal, da bo še vodil svojo nadvse odmevno vsakodnevno oddajo, glede bodočnosti mreže Canale 5 pa je rekel, da namerava predvsem »krepiti televizijo idej bolj kot televizijo velikih sredstev«. FINANČNI ZAKON / NOČNI VRH VLADINE VEČINE Sporazum o 30 amandmajih Zelo verjetno bomo avtomobilsko takso plačevali v tobakarni RIM - Zakonski osnutek, ki spremlja finančni zakon 1998, Čaka kar 1.200 amandmajev, od tega 30 vladinih. Ti so bili dogovorjeni na noCnem vrhu vladine večine, torej Oljke in Komunistične prenove, na katerem se je vnela dolga razprava o avtomobilski taksi, ki jo bomo zelo verjetno plačevali v tobakamah. Pol svoboščin je medtem napovedal svoj alternativni finančni zakon, ki se suče okrog znižanja davčnega pritiska, medtem ko se je Severna liga odpovedala obstrukcionizmu. Večina je včeraj v senatu že predstavila sedem amandmajev, katerih glavne točke so neke vrste »zakon Prodi« za pomoč trgovskemu sektorju, davčne olajšave za 20% (brez upoštevanja davka IVA) pri gradbenih restrukturacijah in nakupu instrumentalnih dobrin, podaljšanje davčnih olajšav za dežele na jugu države, dve leti davčnih olajšav za potresena območja. Kljub tem in še drugim pomembnim amandmajem, se je, kot rečeno, razprava razgrela okrog avtomobilske takse oziroma prodajalcev tobaka, ki jih ogroža sprostitev oziroma obogatitev delovanja pošte in torej nova konkurenca. Tako so razpravljale! prišli do ideje, da bi škodo poravnali s tem, da bi tobakamam prepustih pobiranje nove avtomobilske takse, še posebej, ker bo s prihodnjim letom odpravljen kolek na vozniško dovoljenje. Stanovska organizacija tobakamarjev se je nad predlogom takoj navdušila, minister Visco pa je imel precej dvomov in je dejal, da bo treba ves sistem avtomobilskih taks modemizhati, potem pa bomo videli. Danes Čaka vlado še poglavje o reformi socialne države. Kaže, da so sindikati uspeli najti skupni jezik, o čemer govori tudi anticipacija pogajanj z vlado, ki se bodo namesto ob napovedani 17. uri začela že ob 11. uri. RIM / PISMO SCALFARA Pomilostitev Sofrija, Pietrostefanija ter Bompressija sedaj ne pride v poštev Po mnenju Scalfara lahko tak korak naredi samo parlament RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je mnenja, da pomilostitev ne pride v poštev za Sofrija, Pietrostefanija in Bompressija: premalo časa je preteklo od dokončne obsodbe in pomilostitev bi dejansko predstavljala neko novo, dodatno sodbo, povsem nasprotno od tiste, do katere je prišel sodnik Tega pa zakonodaja ne predvideva. Tako je med drugim zapisano v pismu, ki ga je Scalfaro naslovil predsedniku senata Mencinu in poslanske zbornice Violanteju in v katerem je še poudaril, da bi različno obravnavanje podobnih primerov predstavljalo grobo kršenje naCela o enakosti, Id je osnova pravice. Obenem bi bilo splošno podeljevanje pomilostitve poseganje v pristojnosti parlamenta, kar pomeni, da mora parlament najti rešitev, ki bi omogočala premostitev bolečega obdobja terorizma. Ob Scalafarovem koraku so se po pričakovanju vnele polemike, politični svet se je razdelil. Medtem ko AN in Ccd povsem odobravata korak (Fini je bil kratek, dejal je le, da ima Scalfaro prav, istega mnenja je bil tudi koordinator AN Gasparri, stališCe predsednika republike je odločno podprl tudi tajnik Ccd Casini), je bil tajnik Cdu Buttighone bolj zadržan, dejal je, da ne nasprotuje pomilostitvi, vendar je potrebno prej proučiti tedanje obdobje. Veliko presenečenje in razočaranje pa so izrazili »zeleni«, izredno oster je bil tudi poslanec FI Taradash, ki je Scalfara celo obtožil »pilatovst-va«, Ceš da se pomilostitev ne ozira na to, Ce je nekdo kriv ah nedolžen, temveč mora jemati v poštev zadržanje in osebnost krivca. Po mnenju Marcella Pere, prav tako parlamentarca FI, pa predsednik Scalfaro enostavno ni imel poguma, ker ne gre za nikakršno skupino, in ne za novo sodbo. Obžalovanje je izrazil tudi li-der Skp Bertinotti, ki je pristavil, da bo pač treba najti neko rešitev. Scalfaro je v svojem razčlenjenem pismu med drugim spomnil, da je vprašanje terorizma že načel pred skoraj poldrugim letom in da so tedanja razmišljanja še vedno veljavna. Omenil je številne apele, ki jih prejema, tudi s strani uglednih osebnosti iz sveta kulture in umetnosti, vendar je potrdil svoje prepričanje: zločin s Časom ne spreminja svoje narave, kazen ne zasleduje izključno ponovnega družbenega vključevanja obsojenca, temveč je tudi to, kar sama beseda pomeni, torej kazen, poleg tega nikoli ne smemo pozabiti na trpljenje žrtev. Vse to pa še ne pomeni, trdi predsednik, da ne moremo iskati poti, ki bi omogočala ponovno družbeno vključevanje, kar pa je naloga inštitucij: lahko najdemo pot, zaključuje, ki omogoča premostitev bolečega obdobja terorizma, vendar je potrebna enotna vizija tistega Časa. GORICA / NADOMESTNE VOLITVE 14.DECEMBRA DVOSTRANSKO SODELOVANJE / URADNO SREČANJE Oljka in SKP se pogovarjala o možnosti skupne kandidalure Med najresnejšimi kandidati ostaja novinar Mitja Volčič Dežela in Istrska regija sta vzpostavili dialog Delegaciji sta vodila predsednik FJK Gianfranco Cruder in predsednik sosednje regije Stevo Zufič GORICA - Pogajanja za skupno kandidaturo Oljka-SKP na decembrskih nadomestnih volitvah v go-riškem senatnem okrožju so prešla v odločilno fazo. Sinoči se je v Gorici sestal pokrajinski odbor Bertinottije-ve stranke, seje so se udeležiti tudi predstavniki iz Trsta in Vidma, za danes popoldne pa je napovedano srečanje med SKP in deželno Oljko. Odločitev o morebitnem skupnem kandidatu bo padla v prihodnjih dneh, največ možnosti za prodor ima vsekakor še vedno novinar Mitja Volčič. Kot nam je povedal gorišM tajnik Roberto Antonaz, je deželno tajništvo SKP na stališču, da mora biti kandidat naprednega tabora Slovenec, »kandidatura pa ne sme biti vsiljena iz strankarskih vrhov ali celo iz Rima, kot se je zgodilo za nadomestne volitve v Mugellu«. Glede morebitne kandidature Volčiča nam je Antonaz odgovoril z diplomatskim »no comment«, tudi zato, ker o njem, kot o drugih možnih kandida- tih, še ni bilo nobenega javnega soočenja. »Prav je, da se stranke in komponente, ki so lani podprle pokojnega Darka Bratino, opredelijo o več in ne o enem samem kandidatu; primemo pa je tudi, da ne govorimo samo o imenih, a tudi o programih možnih kandidatov«, nam je še dejal Antonaz, po katerem bi bilo koristno, da se o slovenski kandidaturi izrečejo tudi manjšinske organizacije in ne samo shanke. Pogovori za kandidaturo na go-riških nadomestnih volitvah se prepletajo s težavnim soočanjem o novem deželnem volilnem zakonu, ki bo hočeš nočeš skoraj gotovo znova temeljil na proporCnem sistemu. Rimski parlament je namreč dokončno zamudil priložnost za spremembo člena št. 13 posebnega deželnega statuta, ki obvezuje k pro-porčni volilni zakonodaji. Deželno vodstvo DSL pravi, da bi bilo treba v tem okvim vsaj spodbuditi »večinsko nagrado«, ki bi nudila jamstva za kolikor toliko stabilne koalicije in odbore. Volilcem - menijo pri Hrastu - je treba dati možnost, da izberejo program in večinsko zavezništvo, po možnosti pa tudi predsednika in podpredsednika deželne vlade. Politično stabilnost bi lahko omogočila reforma tako imenovanega skupnega deželnega okrožja (CUR), ki bi, poleg stabilnosti, zajamčila tudi manjše stranke in skupine. Po mnenju DSL bo treba nekaj narediti, saj obstaja konkretna nevarnost, da bo vse ostalo pri starem, kar bi imelo zelo negativne posledice na bodočnost deželne uprava Ce se povrnemo na goriške volitve, moramo še dodati neformalne pogovore, ki teCejo med Polom svoboščin in Severno ligo o morebitni skupni kandidaturi. Na koncu bo najbrž odločil Umberto Bos-si; Ce bo Liga »tekmovala« sama sta njena najresnejša kandidata Milan Koglot in deželni svetovalec, bivši odbornik za zdravstvo Giam-piero Fasola. TRST - Sedem let po popolnem institucionalnem molku, kot je podčrtal predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder, so se uradno obnovili odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino in Istrsko regijo. Predsednik FJK je namreč včeraj gostil predsednika sosednje dežele Steva ZufiCa (spremljala ga je podpredsednica Loredana Bogliun De-beljuh), v delegaciji gostiteljev pa sta bila tudi odbornika Cristiano Degano in Roberto Tanfani. Cruder in ZufiC sta soglašala z oceno, da je dialog med sosednjima real-nostima še kako važen in potreben, sodelovanje pa bo treba razširiti tudi na gospodarsko in kulturno področje, kot se že dogaja v odnosih med FJK, Slovenijo in Koroško. V tem sklopu bo treba mesniciti sporazum med Istrsko regijo in Informestom, ki je bil podpisan pred dvema letoma, do danes pa je v marsičem ostal le na papirju. Na srečanju v Trstu je nato tekla beseda o prometnih zvezah, s posebnim poudarkom na cestno povezavo Trst-Reka, ki je tudi predmet meddržavnih pogovorov med Italijo in Hrvaško. Zufič je glede prometnih zvez omenil prizadevanja, da bi cesto Kanfanar-Pazin-odcep za Učko povezali z evropskim transportnim koridorjem št.5 (Barcello-na-Kijev). Tako Cruder, kot Zufic, sta obširno obravnavala odnose med Rimom in Zagrebom v luči bližnjega uradnega obiska predsednika italijanske republike Oscarja L.Scalfara na Hrvaškem. Obisk je bil sprva napovedan za letošnji november, potem pa je bil odložen in sedaj bo do njega prišlo decembra ali najverjetneje januarja prihodnjega leta. Beseda je tekla tudi o napovedani gradnji višje srednje šole z italijanskim učnim jezikom v Puli, za katero so sedaj končno dobili ustrezno zemljišče. Italijanska vlada je temu projektu svojCas že namenila pet milijard lir, stvari pa so se potem zataknile, tako da jih bo treba sedaj rešiti na politični ravni. Cruder se je obvezal, da bo glede tega problema v prihodnjih posegel prt rimskem zunanjem ministrstvu. PRETRES NA TRGIH Sreda, 29. oktobra 1997 MILAN - V enam samem dnevu je v požaru, ki je zajel borze vsega sveta, pogorelo veC kot dva milijona milijard lir. Ogromna gora denarja, ki jo lahko primerjamo z letnim bruto domačim proizvodom države, kakršna je Italija. V ponedeljek na Wall Stree-tu, potem ponoči v Hongkongu, Tokiu in na drugih azijskih in avstralskih trgih, nato včeraj v Londonu, Parizu, Frankfurtu, Milanu in na vseh večjih evropskih borznih trgih je Slo v dim približno 1.197 milijard dolarjev, kar pomeni veC kot dva milijona milijard lir. Gre seveda za izgubo v kapitalizaciji najvecjih mednarodnih trgov, izračunano na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov. Kapitalizacijo, ali z drugimi besedami bogastvo neke borze izračunamo tako, da pomnožimo borzne kotacije posameznih delnic z njihovim številom v obtoku. Poglejmo torej, koliko so »požgale« posamezne borze: New York 583 milijard dolarjev, London 132, Tokio 121, Hongkong 76, Frankfurt 62, Madrid 33, Milan 25, Pariz 25, Ziirich 22, Syd-ney 22, Stockholm 20, Taipei 20, Amsterdam 13, Seul 10, Bruselj 7, Helsinki 5, Oslo 4, Ko-penhagen 4, Lizbona 4, Dunaj 3, Dublin 3, Manila 3. Milanska borza je kot vidimo izgubila za 25 milijard dolarjev kapitalizacije, kar pomeni približno 43.600 milijard lir, Mibtel pa je z včerajšnjim nazadovanjem za nekaj veC kot 6 odstotkov dosegel naj-vecje strmoglavljenje v svoji, sicer komaj triletni zgodovini. Da ne govorimo o tem, da je v teku borznega sestanka nazadoval tudi za veC kot 10 odstotkov, a je potem pod vplivom zasuka na Wall Streetu uspel vidno popraviti svoj dokončni rezultat. Tako drastično nihanje je milansko borzo stalo omenjenih 43.600 milijard lir izgubljene kapitalizacije v primerjavi z dnevom prej. O neverjetno velikem obsegu poslov, čeprav bi v tem primeru Na svetovnih boizah je v ponedeljek »pogorelo« več kot 2 milijona milijard lir lahko gladko rekli zgolj prodaj, govori znesek 4.237 milijard lir, kar je skoraj enkrat veC kot v ponedeljek. »Piazza Af-fari« je včeraj okusila res težke, grde trenutke, ko so glavne delnice praktično izgubile zadnje vajeti. Avtomatična prekinitev trgovanja z delnicami v trenutku, ko so se njihove cene razvrednotile za več kot 10 odstotkov, ni veliko zalegla, saj so tudi najbolj izbrani certifikati dosegali neverjetne izgube: Eni so izgubljale več kot 13%, Fiat 11, Telecom 10, nekatere banCne delnice tudi do 14%. Izgube, ki so se z zasukom na Wall Streetu sicer moCno omilile, a so vseeno ostale med 5 in 10 odstotki. Brez posledic je včerajšnji borzni sestanek v Milanu prestalo samo pet delnic, na splošno pa velja, da je bil včerajšnji dan na milanskem trgu Četrti naj slabši v zadnjih 22 letih, in sicer od leta 1975, ko je bil ustanovljen zgodo-vinki indeks MIB. Wall Street z nepričakovanim zasukom prekinil verižno rekacijo med boizami NEW YORK - Če je v ponedeljek s svojim odzivom okrepila in do skrajnosti razširila verižno reakcijo borznega poloma, ki se je zaCel v Hongkongu, ga je new-yorška borza včeraj tudi zajezila. NajveCji delniški trg na svetu se je torej še sposoben postaviti po robu rušilnemu učinku špekulacij-skega vala, ki ima zaradi planetarne povezanosti finančnih trgov podoben učinek kot v vrsto postavljene kocke domina, ki jih prevrne igralčeva roka. Wall Street je bil namreč včeraj edini trg, ki je ne samo ustavil negativni trend, ampak ga je tudi zasukal navzgor in na koncu dosegel moCno in nepričakovano zvišanje cen. Ob 21.30 se je Dow Jones zvišal-že za skoraj pet odstotkov. Evforija, ki je zarezala v ozračje »big cracka«, je zavrela kar naenkrat, povsem nepričakovano. Po polomu na azijskih in evropskih borzah in po prvem prisilnem zaprtju Wall Streeta zaradi ponedeljkovega strmoglavljenja, so se na računalniških zaslonih v New Yorku kar naekrat pojavila množična liakupna naročila in -začel se je vzpon. Kupci so bile v prvi vrsti velike poslovne banke, ki niso mogle spregledati izredno ugodnih cen razvrednotenih delnic. Kmalu nato se je pojavila družba IBM, ki je napovedala program za nakup lastnih delnic v skupni vrednosti 5.100 milijard lir. Tedaj se je vzpon »vžgal« z nakupi ostalih »blue chips« (kot se v borznem žargonu reče delnicam najbolj kapitaliziranih družb), kot so General Electric, AT&T, Disney in druge, ki so se v ponedeljek najbolj razvrednotile. Predsednik Clinton, ki je najprej napovedal in se nato vzdržal javnega komentarja (njegov nastop je bil namreč ravno ob uri, ko se je trend na Wall Streetu že zasukal v pozitivno smer), se je omejil na ugotovitev, da ameriško gospodarstvo ni bilo še nikdar tako močno in zdravo, z najmanjšim javnim deficitom v zadnjih 20 letih in z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zgodovini. Finančni izvedenci in analitiki ocenjujejo zadnja dogajanja na Wall Streetu in na svetovnih borzah z različnimi sodbami in napovedmi, morda najbolj zadet pa je bil komentar velikega špekulanta (čeprav manj znanega od Sorosa) Michaela Steihardta, ki je dejal: »Ponedeljkov padec je bil tisočkrat napovedana korekcija trga, ki je dosegel pretiran porast. Toda ne gre za trajen zniževalni pojav. V svojem življenju še nisem videl moCne borzne padce, ki jih ne bi spremljalo zvišanje obrestnih stopenj. Tokrat o Cern takem ni sledu: gospodarstvo je solidno in raste brez inflacije.« Te besede v celoti potrjujejo svarila, ki jih je v zadnjih mesecih na račun pretiranih kotacij na Wall Streetu izrekel šef ameriške centralne banke Greenspan, ko je opozarjal, da se lahko špekulacij-ski balon razpoči vsak trenutek. Napoved se je uresničila, toda zasluga, da se je zaenkrat dobro izteklo, ne gre le velikim investitorjem, ampak še bolj malim varčevalcem (ali 46% Američanom), ki se niso ustrašili in še manj prepustih paniki. Zakleti oktober? Preteklost uči, da je ravno nasprotno NEW YORK - Je oktober za Wall Street zakleti mesec? Ni nujno. Deseti mesec v letu sicer potrjuje svoj sloves nesrečnega meseca za borzo, kajti do najvecjih odstotnih strmoglavljenj indeksa industrijskih delnic Dow Jones je prišlo vedno oktobra, najbolj katastrofalen pa je bil zlom Wall Streeta 19. oktobra 1987, tako imenovani Big Crack. Na ta mračni jubilej se je ameriška borza odzvala s tremi sestanki, na katerih je Dow Jones izgubil 874 toCk in Ce ne bi v ponedeljek prekinili sestanka uro pred koncem, bi bila škoda najbrž še znatno večja. Pa vednar analitiki trdijo, da ni nobenega razloga, zaradi katerega bi se investitorji bali oktobra, ki je, nasprotno, navadno eden najboljših mesecev za nakupovanje. Obdobja težkih izgub v letih 1957, 1960, 1962 in 1974 so se na primer končala prav oktobra, nezanemarljiv pa je tudi podatek, da so vsi tisti, ki so kupovali dan po polomu na Wall Streetu leta 1987, danes lastniki delnic, ki veljajo vsaj trikrat veC od cene, ki so jo bili plačali. Seveda je potreben pogum, da kupujemo takrat, 'ko cene padajo, priznavajo analitiki, a je treba upoštevati, da so trgi zdaj, ko je Dow Jones za veC kot 13 odstotkov pod svojim vrhuncem iz 6. avgusta, doživeli prve prave korekcije v zadnjih sedmih letih. Jutri odločilni dan po tednu katastrof na hongkonški bora HONGKONG - Odločilni dan za hongkonško borzo, ki je v sedmih dneh izgubila veC kot 34 odstotkov, mora šele priti. Jutri, v četrtek, bodo namreC zapadle oktobrske pogodbe futures in to bo pravi obračun vojne, ki so jo špekulanti napovedali še nedavno trdni britanski koloniji. Položaj je zelo občutljiv in Ce bo borza še padala, bo moral poseči Peking s svojimi kapitali, menijo borzni posredniki. Sef avtonomne oblasti, milijarder Tung Chee Hwa, si seveda ne more privoščiti pesimizma, zato izjavlja, da bo kriza kratka in da jo je sprožil učinek Wall Streeta, od koder so se zaceli špekulativni napadi na hongkonški dolar. Ekonomski temelji so trdni, zagotavlja Chee Hwa, zato se stabilno razmerje z zelenim bankovcem ne bo spremenilo. Polno zaupanje v sposobnost hongkonške avtonomne oblasti, da obvlada krizo, je izrazil tudi uradni Peking, pod katerega suverenost se je kolonija vrnila pred komaj štirimi meseci. Nobena skrivnost ni, da se zahodni kapitali postopoma umikajo iz Hongkonga, posebno potem, ko so monetarne oblasti zvišale obrestne stopnje v zaščito lokalne valute pred špekulacijo. S tem se je kompetitivnost tamkajšnjega trga seveda zmanjšala, ne manjka pa niti takih, ki namigujejo na politično zaroto, s katero naj bi skušali zavreti rast kitajskega gospodarstva. Zanjo so seveda potrebni kapitali in Hongkong je za Peking glavni vir finansiranja, toliko bolj potreben v trenutku, ko se pripravlja na privatizacijo državnih podetij. Vzhodni veter sprožil učinek domina »Učinek domina« so kronisti poimenovali tisto, kar se je dogajalo na svetovnih borznih trgih po ponedeljkovem potresu z epicentrom v Hongkongu. Poglejmo, kakšen je bil potek do včerajšnjega zaprtja evropskih trgov. Ponedeljek ob 21.32: VVall Street prekine borzni sestanek uro pred koncem z izgubo 7,1%, z latinskoameriških trgov pa prihajajo znaki zloma (Sao Paulo -14,97%, Buenos Aires 13,24%); Torek ponoči: na drugi strani planeta se z velikimi padci odpirajo azijske in avstralske borze in napovedujejo nov pretres: na hongkonški borzi se indeks Hang Seng v desetih minutah zniža za 12%, Tokio izgublja 3,66%, Bangkok 4,9%, Taipei in Kuala Lumpur veC kot 5%. Tik pred 6. uro Hongkong strmoglavi za 15,5%, ob 9. uri pa je znan dokončni obračun: -13,6% (skupaj je v treh Črnih dneh izgubil 23%). Tokio je nazadoval za 4,28%, Sydney za 7,1%, Taipei za 5,9%. Torek zjutraj: prihod azijskega ciklona v Evropo je gotovost, zaupanje kitajskih oblasti v hongkonško upravo ne more ublažiti panike, s katero Čaka Evropa na veter z vzhoda. Prva je frank-' furtska borza, ki pade za 8%, nato ji z večjimi ali manjšimi premiki sledijo Milan, London, Pariz in najbolj penalizbani Madrid. Suspenzija kotacij najbolj razvrednotenih delnic je na dnevnem redu vseh borz, a ne more zajeziti poplave. Ob 14. un se izgube povečujejo zaradi napetosti pred odprtjem VVall Streeta. Milan izgublja 8,18%, Frankfurt 8, 4%, Madrid 12%. Ob 15.28 izgublja Mibtel veC kot 10%, VVall Street pa začne sestanek s predvidenim hitrim strmo- glavljenjem. Ob 15.58 izgublja Dow Jones 111 točk,evropske borze pa začenjajo kazati znake rahlega optimizma in zavirajo izgube. Ob 16.10 zadnji alarm z VVall Streeta, ko Dow Jones izgublja 161 točk. Četrt ure kasneje se trend preusmeri, VVall Street dobiva 19 točk, Mibtel se vme na začetno izgubo (-6,32%). Ob 16.33 je Dow Jones zrasel že za 100 toCk, Evropa pa zadiha in konca sestanke s pol manjšimi izgubami: Milan -6,03%, London -3,3%, Pariz -4,27%. SINDIKATI / EVROPSKA KONFERENCA NABREŽINA / VOLILNA KAMPANJA »Schengenska meja« prizadela delavce Vsa/c dan prestopi mejo 10 do 20 tisoč delavcev Stranke in liste se predstavljajo Sinoči pobudo Komunistične prenove Vsak dan prestopi ita-lijansko-slovensko mejo od 10 do 20 tisoč delavcev, ki so začasno zaposleni v Italiji. Delavci, ki prihajajo iz Slovenije, a tudi iz Hrvaške, so ta teden na lastni koži okusili nevšeCne posledice uvedbe Schengen-skega sporazuma na naši meji. Tak režim, ki ustvarja dolge kolone vozil ob vstopu v Italijo, bi bilo treba spremeniti. Slovenski sindikati in deželni sindikati Furlanije-Julijske krajine so že pred dobrim mesecem opozorili politične oblasti v lastnih državah na bližajočo se »nevarnost«, a jim niso ne na tej ne na oni strani meje prisluhnili. Zato je Medregijski sindikalni svet Furlanije Julijske krajine in Slovenije že v ponedeljek ostro protestiral nad dejanskim zapiranjem nekoč najbolj odprte »evropske meje«, vCeraj pa so sindikalni predstavniki (Roberto Treu za FJK, Jadran Galija in Rajko Lesjak za slovenski sindikalni organizaciji) ponovili svoje negodovanje na tiskovni konferenci, na kateri so tudi orisali dvodnevno delo Evropske konfederacije sindikatov, ki je zasedala v Trstu. Schengenski italijansko-slovenski vozel je bil le najbolj aktualni argument, o katerem je bil govor. Sindikalisti so omenili celo kopico vprašanj, ki se nanašajo na delavce iz držav izven Evropske skupnosti na začasnem delu v tako imenovani »komunitarni Evropi«. Najbolj akuten je gotovo delo na Črno. Od množice skoraj 20 tisoč delavcev, ki se vsak dan vozijo iz Slovenije in Hrvaške v Italijo, jih je uradno prijavljenih le kakih 500 (!). Tak položaj zastavlja resna socialna vprašanja: večina delavcev (in delavk, saj ne gre pozabiti, da dela v Trstu in drugih deželnim mestih mnogo hišnih pomočnic iz Slovenije) ni zavarovanih; po treh mesecih dela bi jim morali delodajalci plačevati prispevke za pokojnino, kar pa se ne dogaja. Delavci izven držav Evropske skupnosti so skratka prepuščeni sami sebi. Medregijske sindikalni sveti, zbrani v Evropski kon- SKP zahteva poseg pri obeh državah Deželna svetovalca Stranke komunistične prenove Fausto Monfalcon in Roberto Antonaz sta vložila interpelacijo deželnemu svetu o dogajanju na ita-lijansko-slovenski meji po uvedbi Schengenskega sporazuma. Svetovalca ugotavljata, da so poostreni nadzori povzročili veliko nereda in zapletov z dolgimi vrstami kolon na meji. Namesto da bi se državi že pred nekaj meseci dogovorili o primerni ureditvi vprašanja, bosta to morala storiti z zamudo v prihodnjih dneh. Zato zahtevata, naj deželni odbor poseže pri italijanskih in slovenskih državnih oblasteh, da bi končno uredili sedanji kaos na meji. V zvezi z novimi predpisi na mejnih prehodih se je oglasil tudi svobodni sindikat policije Lisipo, ki je ponovno ogorčeno protestiral zaradi premajhnega števila pohcijskega osebja, pomanjkanja sredstev in celo vozil. V svojem tiskovnem sporočilu je zapisal, da je bila italijansko-slovenska meja pred Schengenom pravo rešeto, saj so begunci zlahka nezakonito vstopili v državo, in rešeto je ostalo tudi po uvedbi Schengena. federaciji sindikatov, so iznesli vrsto predlogov, da bi izboljšali sedanje stanje, ki spominja na divjo delavsko džunglo. V prvi vrsti zahtevajo, naj Evropska zveza finansira ustanovitev tako imenovanih centrov Eures, to je madov o tržišču Čezmejnega dela, katerih naj bi se poslužili pri urejevanju zaposlovanja na obmejnih področjih. Tak urad že deluje na italijansko-avstrijski meji. Denarna sredstva za ureditev teh okenc naj bi dobili iz skladov, ki so predvideni za programe Interreg, Phare in Crossboarder. Srečanja Evropske konfederacije sindikatov so se udeležili predstavniki me-dregijskih sindikatov iz Nemčije, Poljske, Slovaške, Češke, Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Italije. Delom je sledila tudi tajnica Konfederacije Beatrice Hertogs, ki je na novinarsko vprašanje, kaj meni o »schengenskih zapletih« na italijansko-slo-venski meji, odgovorila, da verjetno državi nista bili dovolj pripravljeni na spremembo. V devinsko-nabrežinski občini se nadaljujejo predstavitve županskih kandidatov in kandidatnih list za občinski svet. SinoCi je bila v Prečniku na vrsti Stranka komunistične prenove, ki, kot znano, podpira župansko kandidaturo Marina Voccija. Na predsinoCnjem volilnem zborovanju Demokratične stranke levice v Se-sljanu je tekla predvsem beseda o turizmu s posebnim poudarkom na razvoj Sesljanskega zaliva. Nosilec kandidatne liste za občinski svet Giorgio Depangher je omenil nedavno odobreni regulacijski načrt, ki določa uravnovešeni urbanistični razvoj Zaliva, pri katerem bodo posebne pozornosti deležni tudi domačini. Nova občinska uprava - je podčrtal Depangher - bo morala takoj navezati stike z lastnikom Sesljanskega zaliva in se z njim sporazumeti o vsebini podrobnostnega načrta, tako da se bodo Cimprej lahko zaCela dela za sanacijo Caravelle in tamkajšnjega hotela. Slovenska skupnost vabi drevi ob 20.30 v agroturizem Slavka Švare v Trnovce, kjer bodo predstavili županskega kandidata Viktorja Tanceja in kandidate za občinski svet. Glede volilnega programa bodo posebno pozornost posvetili kmetijstvu in novemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Jutri ob 18.uri pa bo v slaščičarni »Costa dei barbari« (Botanjek) pri Se-sljanu volilni shod Pola svoboščin. Beseda bo tekla predvsem o javnem in zasebnem šolstvu, medtem ko bo županski kandidat Romano Vlahov predstavil načrt za verski center v Sesljanu. Kdo bo predsednik tržaškega IACP? Nadaljujejo se polemike o imenovanju novega predsednika tržaškega Zavoda za ljudske gradnje (IACP). Deželni odbornik Roberto De Gioia (odločitev pripada Deželi) se je pred dnevi zavzel za kandidaturo Armanda Fasta, sedanjega komisarja IACP, ki je tudi predsednik združenja lastnikov stanovanj. V Oljki pa so mnenja, da Fast ne more biti istočasno predsednik IACP in zastopnik lastnikov. Na obzorju se spet pojavlja kandidatura nekdanje deželne svetovalke DSL Perle Luše, ki uživa podporo deželnega odbora za enake možnosti. Zaslužni zaporniki bodo odslej lahko obiskovali muzeje Tudi zaporniki gredo v muzeje. S tem geslom bi lahko označili hvalevredno in svojevrstno pobudo direktorja tržaškega zapora Enrica Sbriglie, ki namerava zaslužnim jetnikom enkrat mesečno nuditi možnost kulturnih ekskurzij. Sbriglia, ki se od vedno bori za to, da bi priprte ljudi zbližali družbenemu oz. socialnemu tkivu (spomnimo se razstave izdelkov raznih zapornikov »Colori dal buio«, ki je bila spomladi), je v sodelovanju z občinsko didaktično službo in z Mestnimi muzeji organiziral »kulturno pot«, po kateri bodo zaporniki bolje spoznali naše mesto oz. našo zgodovino. Kot je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci, gre za »zelo Čuden poskus«: zapor »odvzema Cas, mi pa hoCemo zapornikom Cas nuditi, tako da lahko nadoknadijo zamujeno,« je podčrtal. Podžupan Damiani je dejal, da je treba spodbujati kulturno, človeško in moralno rast priprtih, direktor Mestnih muzejev Dugulin pa je izpostavil dejstvo, da v muzeju spoznamo našo preteklost, kar nam služi za bodočnost (to velja še najbolj za zapornike). V imenu didaktične službe je dr. Mizzanova obrazložila, kako je prišlo do tovrstnega sodelovanja in nakazala, kaj vse bo videla skupina 5 izbranih jetnikov. V spremstvu agentov (»v bodočem morda tudi brez,« je pojasnil Sbriglia) se bodo tako podali npr. na Sv. Just, v muzej Sartorio, a tudi v Rižarno. 2e danes bodo obiskali mestni muzej zgodovine in umetnosti, med predvidene obiske pa bodo urinih tudi ogled razstave o DaCanih. A. G. H SCHENGEN / POZIV h Budin: čimprej sporazum o preferenčnem pasu »Izvajanje Schengenskega sporazuma na meji s Slovenijo ustvarja pri nas prav paradoksalno situacijo: medtem ko postaja na obsežnem območju evropskega kontinenta ukinitev notranjih meja realnost, se na meji med Italijo in Slovenijo postavljajo nove zapreke. In to prav na območju, ki je bilo zgled odprte meje med državami z različnima političnima in gospodarskima sistemoma, ter v Času, ko si Slovenija s prilagajanjem svojih notranjih sistemov normam in standardom Evropske unije prizadeva na poti evropske integracije.« Tako je zapisal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin v izjavi za tisk ob uvajanju določil Schengenskega sporazuma na italijansko-slovenski meji. Nastalemu položaju je treba poiskati primerne rešitve, je poudaril še Budin. Take rešitve, ki bodo zajamčile obstoj gospodarskih, trgovskih odnosov, kulturnih in tudi povsem medsebojnih odnosov, ki so se stkali na tej in oni strani italijansko-slovenske meje med skupnostima, ki tu živita. Podpredsednik deželnega sveta je poudaril, da je boj proti ilegalcem pravilen, a ne sme prizadeti tistih, ki živijo ob meji povsem normalno in pošteno življenje. Dolge kolone na mejnih prehodih in pretirani nadzori bi lahko zavrti razvoj dosedanjih odnosov ob meji. Zato Miloš Budin poziva Italijo in Slovenijo, naj Cimprej dosežeta sporazum za uvedbo preferenčnih pasov za prehod državljanov iz držav Evropske skupnosti, slovenskih državljanov in Čezmejnih delavcev. OBČINA / V LUCI VSEDRŽAVNE KONFERENCE Rejništvo gre spodbujati Predstavili so dvodnevno deželno konferenco o rejništvu Morda je dozorel Cas, ko bodo lahko italijanske družine lažje dobile v rejništvo otroke, ki sicer živijo v zavodih, domovih ali pri raznih skupnostih. Pred kratkim so namreč spremeniti tozadevni zakon, katerega namen ni veC le reševati že obstoječe probleme, temveč je njegov cilj sedaj preventiva. V tem smislu bo 13. in 14. decembra v Reggiu Calabrii vsedržavna konferenca o rejništvu, ki jo je spodbudilo ministrstvo za socialno solidarnost. Konferenca sodi v okvir vsedržavne kampanje za promocijo rejništva, organiziralo pa jo je predsedstvo vlade. S tem v zvezi je deželna koordinacija za zaščito mladoletnikov FJK v sodelovanju z Občino Trst in deželnim inštitutom za študije o socialnih storitvah organizirala deželno konferenco o rejništvu, ki bo jutri in v petek v prostorih muzeja Revoltella v Ul. Diaz, 27, odprl pa jo bo župan Illy. Pobudo so predstaviti vCeraj na Občini, kjer je predsednica deželne koordinacije Marisa Semeraro poudarila, da je »treba razširiti to prakso« in se držati novega zakona, ki stremi po preventivi. Rejništvo je eden izmed najboljših sredstev za rešitev problemov otrok, je povedala, saj so druga alternativa le zavodi, a je tudi rast otroka bolj uravnovešena. Deželna koordinacija usk- lajuje promocijo rejništva na deželni ravni, bistveno pa je ustvariti mrežo socialne solidarnosti, ki lahko edina zajamči dobro rast otrok. Važna je tudi prisotnost Dežele, ki bo pomagala pri ugotovitvi- realnega stanja v FJK, a ljudje morajo imeti CimveC informacij, je pritrdila Semerarova. Obrazložila je tudi, da so dobrodošli predlogi, ki bi lahko izboljšati probleme, morebitne ideje pa bodo predstaviti na državni konferenci. Svojo vlogo igra tudi sodišče za mladoletnike, s katerim gre iskati rešitve problemov, saj je cilj rejništva vrnitev otroka k izvirni družini. Javni skrbnik za mladoletnike bo važen pri sodelovanju med javnimi in zasebnimi ustanovami (skrbnik bo med drugim finansiral raziskavo SWG o rejništvu v FJK), kar postaja vedno bolj pomembno. Včerajšnje tiskovne konference se je udeležil tudi odbornik Pecol Cominot-to, ki je dejal, da Občina aktivno sodeluje pri informativni kampanji o rejništvu. Občina namreč upravlja zavode, kjer živijo začasno mladoletniki. »Želimo si, da ne bi veC potrebovali takih prostorov, saj zavod ne more nikakor nadomestiti družine,« je pripomnil, zelo važno pa je sodelovanje med javno službo in prostovoljstvom. Aljoša Gašperlin FERNETIČI / PROTEST PROTI CARINI Uslu&enci špediterskih podjetij danes stavkajo Danes bodo uslužbenci špediterskih podjetij pri Fernetičih stavkati. Tako so skleniti včeraj na sindikalni skupščini, na kateri so ugotoviti, da je postalo stanje na njihovem mejnem prehodu zaradi slabega delovanja carine nevzdržno in da zahteva nujne ukrepe. Srž problema je po mnenju špediterskih uslužbencev v absolutno prepočasnem delovanju carinske službe. Zaradi zamud so tovornjaki prisiljeni na dolga Čakanja, tako da so parkirišča neprestano prenatrpana. Ob tem se seveda brez potrebe večajo prevozni stroški, vozniki izgubljajo živce itd. Za vse to uslužbenci dolžijo carinsko upravo, od katere je paC odvisno, kako deluje carinska služba pri Fernetičih. Stvar je nadvse resna, saj posledica tega stanja je, da se prometni tokovi preusmerjajo na druge mejne prehode, kar seveda pomeni za vse, ki delujejo na mejnem prehodu pri Fernetičih, veliko škodo. Da bi premakniti zadevo iz sedanje slepe ulice, so se uslužbenci špediterskih podjetij odločili za današnjo protestno akcijo. Z njo hočejo doseči, da bi carinska služba na tem mejnem prehodu dobro opravljala svoje delo, tako da bi lahko dobro opravljali svoje delo tudi oni sami in drugi, ki so tamkaj zaposleni. »Želimo, da bi carina pri Fernetičih razpolagala s kompetentnim in učinkovitim osebjem, ki se bo zavedalo, da opravlja koristno funkcijo za širšo skupnost, da tovornjaki, ki prehajajo mejo, niso zasebna stvar, ampak da prevažajo izdelke naše industrije in blago, ki hrani naše gospodarsko življenje... Samo na tak način bo mejni prehod pri Fernetičih ohranil značilnost stičišča med Evropsko unijo in vzhodnoevropskimi državami,« so stavkajoči napisati v svojem tiskovnem sporočilu. ____________IZRULI SO ŽELEZNE REŠETKE NA OKNU_ Tatovi ponoči vdrli v trgovino »Optika Malalan« na Opčinah Škoda je zelo velika - Verjetno gre za »naročeno« tatvino OBISK / SINOČI JIH JE SPREJEL ILLY Astronavti Discoveryja tri dni pri nas Drevi v dvorani Tripcovich »Za silo si pomagamo, tako da se nam delo ni povsem ustavilo. Škode nismo Se ocenili, vendar je zelo visoka, znaša veC desetin milijonov lir. Na žalost nismo bili zavarovani, poleg tega smo imeli na zalogi več predmetov kot običajno, ker smo ravno na tem, da se preselimo v nove, večje prostore, na Narodni ulici.« Milka Malana so poklicali že zjutraj domov, ena od uradnic, ki je zaposlena v sosednjem poslopju, je na dvorišču za trgovino opazila neobičajno veliko škatel. Obšla ga je zla slutnja: tatovi so mu trgovino, »Optika Malalan« na Proseški 6 na Opčinah, skoraj povsem izpraznili, iz izložbe, predalov, omare so odnesli sonCne naočnike, okvirje za očala za vid, skoraj vse daljnoglede, specialni optični aparat za meritve, tudi mobitel jih je zamikal. Samo očal je bilo veC kot 500. »Očitno gre za naročeno tatvino, saj so na primer najbolj poceni oCal niso dotaknili« je povedal Malalan, »dobro vedo, kam bodo ukradeno prodali, zelo verjetno onstran meje.« Kako so prišli v notranjost? »Na zadnji strani trgovine, ki jo sestavlja en sam prostror (del služi za prodajo, del za laboratorij) je okno, bilo je zavarovano z železno rešetko, kar pa tatov ni odvrnilo od namere. Poslužili so se verjetno avtomobilske hidravlične dvigalke, rešetko so delno dobesedno izruli, poškodovali so celo zid. Zatem so pod oknom podložili nekaj kamnov in opeko, da so lažje vstopili.« Ni nihče nic opazil? »Sosedje so povedali, da so okrog 23. ure sluša-li nekaj neobičajnega, vendar niso postali pozorni. Pihala je močna burja, mislili so, da je pac veter morda kaj prevrnil ali kaj podobnega.« Kako pa se pride do okna, ali gleda na ulico? »Ne, samo glavni vhod je na ulici, okno je na notranjem dvorišču, do katerega pa ni težko priti. Dvorišče je sicer zaprto z avtomatično rampo, ki pa preprečuje samo dostop prevoznim sredstvom, pešec jo lahko enostavno prekorači. Bili so najmanj v dveh, eden je praznil notranjost in škatle podajal nekomu na dvorišču, ki je predmete iz škatel spravljal v plastične vreče, take, kot jih uporabljamo za smeti. Nekaj so jih pustili na tleh.« So kaj razbili? »Ne, vandalskega početja na sreCo ni bilo, sicer bi bila škoda še večja. Tudi kontaknih leC in leč za vid niso odnesli, kar je tudi dokaz, da so natančno vedeli, kaj potrebujejo. Verjetno so dobro poznali tudi samo razpo- reditev v trgovini, morda so si jo kdaj prej že ogledali: odprli so omare z očali, a tistih, kjer so samo etuiji, se niso dotaknili.« S primerom se ukvarja policija z openskega komisariata. Verjetno ne bo imela lahkega dela. Že pred Časom je prišlo do podobnih tatvin, tatovi so prihajali iz republik bivše Jugoslavije, posebno iz Srbije, kjer po podobnih artiklih vlada precejšnje povpraševanje. Milko Malalan ima se- danje prostore na Proseški 6 v najemu, skupaj z njim dela še nekaj uslužbencev. Doslej se mu ni nikoli pripetilo kaj podobnega. Pred okrog 15 leti je sicer prišlo do tatvine, vendar je bila tedaj v istih prostorih draguljarna, v njej je delal Milkov oCe (draguljarna se je medtem preselila v Narodno ulico, vodita jo Milkova brata). Tatovi tedaj niso vdrli ne skozi vhodna vrata ne skozi okno, temveč kar skozi steno, »z nekoliko "dobre volje” so jo razbili«, je dejal Milko Malalan. Kljub udarcu pa je včeraj kazal optimizem: »Nekako bo šlo, na naše poslovanje s klienti ne bo vplivalo, vendar moramo vse nanovo nabaviti.« Od vCeraj se mudi v Trstu šesterica ameriških astronavtov, ki je letošnjega avgusta bila na krovu vesoljske ladjice Discovery. To so poveljnik misije Curtis L. Brovvn, pilot Kent V. Ro-minger, specialisti odprave Jan Davis, Robert L. Cuberman in Stephen K. Robinson ter specialist za natovorjeno opremo Bjarni Tryggvason. Njihov prihod v naše mesto ni naključen. Z njimi je namreč to poletje poletel v vesolje spektrografski telskop UVSTAR, ki so ga v glavnem izdelali v znanstvenem parku pri Pa-driCah, poleg tega pa bodo astronavti obiskali tudi druge tržaške znanstvene ustanove ter salon znanosti ERA, ki je ta čas na ogled na Pomorski postaji. Uglednim ameriškim gostom je sinoči izrazil dobrodoščico na tržaš- kem županstvu župan Riccardo Illy. Resnici na ljubo so bili na sprejemu prisotni le trije (Brovvn, Davisova in Cuberman -na sliki, foto KROMA), saj so ostali trije prišli iz Nemčije z nekoliko zamude. Dobrodošlico na županstvu jim je izrekel tudi prof. Roberto Stalio, »oče« projekta UVSTAR, prisoten pa je bil tudi Staliov glavni sodelavec inž. Pavel Trampuž. Danes bo šesterica obiskala tržaško univerzo in znanstveni park, zveCer ob 19. uri pa se bo srečala s tržaško publiko v dvorani Tripcovich. Ameriški astronavti se bodo v našem mestu zadržali še jutri. Dopoldne bodo obiskali že omenjeni salon znanosti ERA, nato pa se bodo sestali z znanstveniki Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Mira-maru z ravnateljem Visa-rolom na čelu. ______VREME / BURJA IN NIZKE TEMPERATURE_ Izboljšanje šele v petek Med najnižjo noCno temperaturo in temperaturo ob 13. uri je bila v mestu ena sama stopinja razlike: ponoči so namerili 5 stopinj, podnevi 6, v okolici je še bolj zeblo. Pravijo, da takega mraza ob tem letnem času ni bilo že desetletja. Lahko se sicer tolažimo, da je v hribovitih predelih dežele šlo že pošteno za nohte (na Zoncolanu je živosre-brni stolpec zdrknil globoko pod ničlo, namerili so -12 stopinj Celzija, v Tolmecu -3 stopinje, na vrhovih je tudi pršil sneg), vendar gre za skromno uteho, ker pri nas »v zameno« reže ostra burja. Dokler pa je nebo jasno, se ne moremo preveč pritoževati, vsaj ni nobene nevarnosti poledice, a tudi burja ni taka kot »nekoč«: starejši se gotovo spominjajo pripetih vrvi na pločnikih in vogalih, da pešcev ni dobesedno odpihalo. Gasilci in mestni redarji so bili ves dan na delu, prijeli so na desetine klicev. O kakšnem zahtevnejšem posegu niso poročali, zato pa ni manjkalo nevšečnosti, ki ljudem grenijo življenje. Marsikomu so veje, omet, strešniki razbili šipe na avtu in se bodo mučili v uradih zavarovalnic, kjer bodo morali pac dokazati, s katere strehe jim je priletela opeka, kar ni prav enostavno. Manjša motorna kolesa je prevračalo kot za stavo, precej škode je bilo tudi na drevesju po vrtovih in parkih (Na sliki posnetek iz Miramarskega drevoreda, kjer je burja izrula drevo). Težko je bilo tudi vsem tistim, ki opravljajo razna dela na prostem, a v pristanišču so morali okrepiti priveze: morje se je penilo vse do obzorja, Cez valo-brane so pljuskali valovi, zani- mivo jih je bilo gledati, a tisti, ki so se zaradi službe znašli na morju, se verjetno niso prav nič zabavali. Tudi napovedi za prihodnje dni niso posebno navdušujoče. Burja naj bi se polegla šele pojutrišnjem, ko se bo tudi nebo nekoliko pooblačilo. Dotlej naj bi se nadaljevalo suho vreme, ki ga označuje območje visokega zračnega pritiska, zaradi katerega bo s severovzhoda še dotekal mrzel zrak. Odnos med stroji in ljudmi v filmu Na pobudo filmskega krožka Cappella Under-ground bo v gledališču Miela tridnevni niz Cinema-chine, posvečen odnosu med človekom in stroji. Niz se bo začel jutri zveCer s predvajanjem znamenitega filma Fritza Langa Metropolis ob klavirski spremljavi Zimmermanna. V petek bodo na sporedu novejši filmi, in sicer Blade Runner Ridleya Scotta, Nirvana Gabrieleja Salvatoresa in Gost in the Shell Mamoruja Oshiija. V soboto bomo lahko med drugim gledali Lucasove Zvezdne vojne. Vsak večer bodo na sporedu tudi video projekcije. PODO/07 OB 65. OBLETNICI USTANOVITVE PODJETJA JE V TEKU MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA - PERZIJSKE PREPROGE LJUDSKI VRT / VČERAJ ODPRLI RAZSTAVO Prerez ustvarjalnosti Roberta Hlavatyja Dela v prenovljenem paviljonu bodo no ogled do 23. novembra Paviljon Arac v Ljudskem vrtu je ponovno odprl vrata umetnikom in to z razstavo posvečeno Robertu Hlavatyju, pripadniku slovenske narodne skupnosti, katere predstavniki so prav v teh razstavnih prostorih odločno zaznamovali tržaško ustvarjalnost v odbobju med vojnama. Tržaški občinski odbornik za kulturo Damiani je na včerajšnji otvoritvi obnovljenih prostorov in Hlavatyjeve razstave edini opredelil umetnika tudi glede na njegovo nacionalno pripadnost in med drugim tudi potrdil, da se bo naslednje leto občinska uprava z obsežno razstavo spomnila Avgusta Černigoja, na katerega se je nanašala zgoraj navedena opomba. Sicer pa sta na včerajšnji otvoritvi razstave, na kateri je na ogled približno 45 del pretežno iz zasebnih zbirk svojcev, o Hlavatyju govorila neCak Francesco in umetnostni kritik Claudio H. Martel-li. Prvi je predvsem nanizal vrsto osebnih spominov na šegavega strica, navedel nekaj bistvenih podatkov o njegovem šolanju in kasnejšem poklicnem življenju, vendar je povsem izpustil Hla-vatyjevo dolgoletno delovanje v okviru slovenskih kulturnih organizacij. O umetniškem delu »najboljšega slikarja med zobozdravniki« je govoril Claudio H. Martelli, ki je razstavo tudi uredil. Naglasil je, da je Hlavaty nedvomno med naj- Vlada namenila 140 milijard lir za odškodnine istrskim optantom Prodijeva vlada je v finančni zakon uvrstila tudi 140 milijard lir za odškodnine istrskim beguncem in to v pričakovanju, da parlament odobri tpzadevni zakonski osrfutek. Slednjega sta v senatu predložila predstavnika Oljke Ful-vio Camerini in pokojni Darko Bratina. Vest je sporočil javnosti Camerini, ki upa, da bo vladna poteza sedaj pospešila parlamentarno debato in seveda odobritev tega zakona, s katerim so se doslej ukvarjale nekatere senatne komisije. Parlamentarec Oljke je tudi izrekel priznanje Romanu Prodiju, da je spoštoval sprejete obveze. Senat je prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prekinil razpravo, kar je sprožilo protest ezulskih združenj, ki vsekakor še niso zavzele enotnega stališča glede problema odškodnin oziroma vračanja nepremičnin. boljšimi tržaškimi akva-relisti. Na razstavi je zajet le del obsežnega umetnikovega opusa, vendar pa je prikaz, glede na dejstvo, da so prisotna dela iz vseh obdobij, povsem verodostojen. Najstarejša razstavljena dela nosijo letnico ’33, najnovejša pa sodijo v zadnja leta ’70. NajveC je seveda tipičnih krajin, ob njih pa so zelo zanimivi industrijski pejsaži in pa nadvse duhovite karikature, po katerih je Robert Hla-vaty upravičeno slovel. Razstava v Ljudskem vrtu bo odprta do 23. novembra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. r- SPRIČO TEŽAV GLASBENE SOLE n NAGRAJEVANJE EX TEMPORE Predstavniki Glasbene matice pri sen. Cameriniju Tekmovanje v risarski spretnosti v Lonjerju Tržaški senator Ful-vio Camerini, je 27. t. m. sprejel odposlanstvo Glasbene matice, v katerem so bili predsednik Drago Stoka, podpredsednik Edmund Košuta, tajnik Primož Možina in ravnatelj Bogdan Kralj. Po smrti senatorja Darka Bratine je vodstvo Glasbene matice ostalo brez svojega zagovornika v rimskem parlamentu, zato je bilo srečanje s senatorjem Camerinijem umestno in potrebno. Senator Camerini je z veliko pozornostjo sledil izvajanju predstavnikov Glasbene matice in se zavzel za Čimprejšnjo rešitev vseh problemov, ki danes terejo to pomembno manjšinsko ustanovo. Gre predvsem za ustanovitev avtonomne sekcije slovenske glasbene šole pri tržaškem konservatoriju Tartini ter za zadostno finančno podporo Glasbeni matici na podlagi državnega zakona št. 16, ki predvideva posebne prispevke za slovenske ustanove in organizacije na obmejnih območjih dežele FJK. Osemindvajset otrok iz vrtca in srednje šole se je preteklo soboto v Lonjerju pomerilo v risarski spretnosti. Na vrsti je bil jesenski otroški slikarski ex-tempore, ki ga KD Lonjer Katinara že veC let prireja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Uspeh pobude je zabeležila pestra in številna konkurenca, ki je v glavnem navdušeno sprejela temo natečaja. Udeleženci tekmovanja so namreč risah šport in druge igre in se na listih risanke živo izpovedovali. Komisija, ki so jo sestavljali Milan Pa-sarit, Novela Carli in PREDSTAVITEV NJENE KNJIGE TRŽAŠKI ZAPISI Prof. Marija Pirjevec gost DSI Avtorico in njeno knjigo je predstavila prof. Lojzka Bratuž V ponedeljek, 27. oktobra, so v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev predstavili novo knjigo prof. Marije Pirjevec z naslovom Tržaški zapisi. Knjiga, ki ima 160 strani, je izšla pri založbi Mladika v Trstu, opremil jo je Edi Žerjal, tiskali so jo v tržaški tiskarni Graphart, njena cena pa je 23.000 lir. Po uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja je spregovorila pof. Lojzka Bratuž, ki je v svojem obširnem referatu izčrpno predstavila vsebino knjige. Le-ta je zbirka esejev, ki so nastali v zadnjih letih in ki predstavljajo pogled na slovensko književnost s tržaškega zornega kota dveh literarnih kultur, slovenske in italijanske. V prvem delu knjige so zbrani eseji, ki obravnavajo najnovejšo slovensko književnost in prevode slovenskih del v italijanščino, v drugem delu pa eseji, ki obravnavajo slovensko književnost iz prejšnjih stoletij ter stike z italijanskim oz. romanskim svetom. Prof. Lojzka Bratuž je med drugim dejala, da je ta knjiga sad temeljitega in resnega preučevanja, napisana je sicer študio-zno, a vendar prozorno. Delo prof. Marije Pirjevec mora po mnenju prof. Lojzke Bratuž najti pot v višje srednje šole in univerze. Po razpravi so si udeleženci lahko ogledali videofilm o pisatelju Borisu Pahorju, katerega scenarij je napisala ravno prof. Marija Pirjevec. predsednik društvenega odbora Marko Poropat, je podelila najlepšim risbam pokal. Vsi otroci iz vrtca so bili deležni posebne pohvale. V kategoriji, kjer so tekmovali uCenci prvih treh razredov osnovne šole je slavila Nika Nadlišek, v skupini Četrto in petoosnov-nošolcev pa se je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra povzpela Irena Ferro Casagrande. Najštevilnejšo kategorijo so tokrat sestavljali srednješolci. Zaradi številnosti in tudi kakovosti izdelkov se je komisija opredelila za nagaditev kar treh najboljših risb. Najuspešnejša se je po vseh pričakovanjih izkazala kdo drug kot domačinka s Katinare Nataša GombaC, ki se s svojo ustvarjalnostjo uveljavlja na mednarodnem mladinskem likovnem področju, kjer stalno prejema pomembna priznanja. Takoj za njo sta si v Lonjerju enakovredno drugo mesto lastila Aljoša Kalc in Valentina Pieri. Prireditelji, ki so nad uspehom tekmovanja nadvse zadovoljni, sedaj še razmišljajo o zimskih otroških pobudah, kot so Miklavževanje, Otroški direndaj in še katero novo presenečenje. JPč Josip Osti jutri na liceju Oberdan Na liceju Oberdana bo jutri ob 17.30 srebanje z Josipom Ostijem, enim najbolj reprezentativnih predstavnikov sodobne bosanske poezije. Na srečanju, ki ga prireja Skupina 85, bodo predstavili italijanski prevod njegove pesniške zbirke. Ostija bo predstavil slovenski pesnik Marko Kravos. OB DNEVU MRTVIH Počastitev spomina padlih za svobodo Jutri v Dolini, pojutrišnjem v Zgoniku, v soboto v Nabrežini Predstavniki krajevnih in deželnih oblasti, kakor tudi oblasti sosednje Slovenije, političnih strank ter borčevskih in drugih organizacij bodo ob Dnevu mrtvih polagali vence na grobnice in pred spomenike padlim za osvoboditev izpod fašizma in nacizma. Dolinska občinska uprava vabi na svečanost polaganja vencev pred osrednji spomenik padlim v Dolini jutri (30. t.m.) ob 15. uri. Spominske svečanosti se bodo udeležili predstavniki občinske uprave in Republike Slovenije, zbor upokojencev pa bo zapel nekaj žalostink. Občina Zgonik pa se bo poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in v NOB v petek, 31. t.m., s polaganjem vencev pred spomenike po naslednjem razporedu: ob 16.30 zbirališče v Zgoniku, ob 16.40 polaganje vencev v RepniCu, ob 16.50 pri BrišCikih, ob 17.05 na pokopališču na Proseku, ob 17.15 na Proseški postaji, ob 17.25 v Gabrovcu, ob 17.35 v Samator-ci, ob 17.45 v Saležu, ob 18. uri pa v Zgoniku, in sicer najprej pred vaški spomenik in nato pred občinskega. Tu bo nastopil Moški pevski zbor Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi ve občane ter društva in organizacije, naj sodelujejo pri spomeniških slovesnostih. Devinsko-nabrežinska občinska uprava pa bo počastila spomin padlih s polaganjem vencev pred spomenike in obeležja v soboto, 1. novembra. Osrednja slovesnost bo pred spomenikom padlim v Nabrežini, kjer bodo govori in krajši kulturni program.Delegacija občinskih upraviteljev, predstavnikov strank in borčevskih organizacij pa se bo zbrala že ob 8. uri pred županstvom ter do 10. ure obiskala vsa obeležja po vaseh v občini, in sicer po naslednjem vrstnem redu: Nabrežina Kamnolomi, Slivno, Medja vas, Devin, Vižovlje, Ce-rovlje, Mavhinje, Prečnik, Praprot, Sempolaj, Nabrežina Križ in Nabrežina Center. Kot smo podrobneje objavili v včerajšnji številki našega dnevnika, se bodo predstavniki Republike Slovenije poklonili padlim za svobodo s polaganjem vencev na grobišča in pred spomenike v tržaški pokrajini jutri (30. t.m.) Posebej naj omenimo, da bo ob 14.30 spominska svečanost pred spomenikom bazoviškim junakom na gmajni pri Bazovici, na kateri bo imel krajši nagovor poslanec Državnega zbora in podpredsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Davorin Terčon. Ob 18.uri pa se bo delegacija Republike Slovenije poklonila žrtvam v tržaški Rižarni. Tu bo imel krajši nagovor predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan. SMRTNA KOSA V Gropadi je umri Repi Macarol V nedeljo je na svojem domu v 75. letu starosti umrl Pepi Macarol iz Gropade, znan in spoštovan zaradi svoje težke preteklosti in nemile usode, pa tudi zaradi svoje doslednosti in prijaznosti. Rojen v Gropadi 28. januarja 1922 je že kot šolar okusil fašizem, ko ga je učitelj v italijanski potujCevalnici oklofutal, ker je govoril v svoji materinščini. V mladih letih je opravljal razna dela, ko mu je bilo 20 let pa so ga mobilizirali v italijansko vojsko in poslali v Grčijo. Ob kapitulaciji Italije so ga zajeli Nemci in odgnali v koncentracijsko taborišče. Ko se je v prvih mesecih 1945 vrnil domov je vstopil v NOB, žal ga je v maju 1945 doletela huda nasreca, zaradi katere je ostal stoodstotno invalid. Pri odstranjevanju municije iz gropajske šole je zaradi eksplozije izgubil obe roki. Namesto da bi se radostil svobode, je moral iskati po- moC najprej v tržaški in nato v ljubljanski bolnišnici. V Ljubljani je srečal Justino, tudi borko NOB, in se z njo leta 1949 poročil ter se dve leti kasneje vrnil v Gropado, si uredil dom in z družino živel, kljub težki invalidnosti, zadovoljno in aktivno, dokler mu je zdravje dopuščalo. Pokojni Pepi je bil elan Zveze vojnih invalidov NOB, ki se ga je vedno spominjala in bo nanj ohranila spoštljiv spomin. Ženi in svojcem izrekamo iskreno sožalje. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 29. oktobra 1997 LINDA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 10.07 - Luna vzide ob 7.02 in zatone ob 21.17 Jutri, ČETRTEK, 30. oktobra 1997 ALFONZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,3 stopinje, zračni tlak 1026 mb ustaljen, veter 67 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 100 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje zelo razgibano, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Giulia Fegez. UMRLI SO: 84-letna Genzina Gradassi, 97-let-na Maria Reder, 75-letni Antonio Loschiavo, 41-let-ni Bruno Turcato, 64-letni Aurelio Marco, 84-letni Vittorio Ortolani, 24-letni Stefano Vidoz, 83-letna Giovanna Simčič, 75-letni Adalgerico Dordolo, 85-letna Salvina Fulizio, 86-letna Antonia Corradini. ! I LEKARNE Od PONEDELJKA, 27., do PETKA, 31. oktobra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8. ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). SOBOTA, 1. november 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, UL Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89, Zgonik (tel. 225596). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15, »Cop Land«, i. Sylvester Stallo-ne, Robert De Niro, Har-vey Keitel. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Happy together«, r. Wong Kar Wei. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuo-chi d’artificio«, r. L. Pie-raccioni. AMBASCIATORI - 17.30, 19.50, 22.15 »Ipote-si di complotto«, i. Mel Gibson, Julia Roberts. NAZIONALE 1 - 17.30, 19.50, 22.10 »Face off -Due facce di un assassi-no«, i. John Travolta, Ni-cholas Gage. NAZIONALE 2-17.15, 18.30, 20.15, 22.15 »MIB Men in Black«, r. Števen Spielberg, i. Tommy Lee Jones, Will Smith. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.15 »Soldate Jane«, r. Ridley Scott, i. De-mi Moore. NAZIONALE 4 - 16.45, 18.20, 20.15, 22.15, 22.15 »Mrs. Dalloway«, i. Va-nessa Redgrave. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »Mai dire basta«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, i. Jodie Foster. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Vrzi. PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled fotografske razstave Iva Sosiča »Praznovanje 375-letnice župnije sv. Jerneja na Opčinah«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure do 9. novembra, ko bo na željo mnogih župljanov, ob 17. uri, v župnijski cerkvi ponovitev recitala prof. Lučke SusiC »375 let pod openskim farnim zvonom«. Sodelujejo mladi recitatorji, CPZ sv. Jernej z Opčin, CPZ sv. Florijan od Banov in MPZ ViSava iz Ferlu-gov. Recital oblikujejo tudi domači pritrkovalci in pihalni kvintet godbenega društva Prosek. Vabljeni! H] OBVESTILA KULTURNO-UMET-NISKO DRUŠTVO MAGNET prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini teCaje strukture umetniške govorice, keramike, grafike, prostorske postavitve - inštalacije, v jutranjih, popoldanskih in večernih urah ter kratke teCaje o barvi za odrasle in knjižne animacije za otroke. TeCaje bodo vodili Ani Tretjak, Leonardo Cal-vo, Anica Pahor, Franko Vecchiet in Vesna Bene-detic. Informativni večer bo danes, 29. oktobra, ob 20. uri v Nabrežini. Vse potrebne informacije lahko dobite na tel. št. 220680 ali 220202. SKD VIGRED vabi elane in prijatelje v društvene prostore v Sempolaju danes, 29. oktobra, ob 18. uri na organizacijski sestanek za pripravo 50. obletnice postavitve spomenika v Sempolaju, ki ho 23. novembra. SEKCIJA VZPI-ANPI BAZOVICA vabi vse kulturne, športne, gospodarske in politične organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev. Jutri, v Četrtek, 30. oktobra, ob 14.30 bo delegacija iz Kopra, Izole in Pirana položila venec k spomeniku bazoviških žrtev, nato bo sledila manjša slove- snost, kjer bo spregovoril elan državnega zbora Davorin TerCon. Nato bo ista delegacija, ob 15.30, položila venec na skupno grobnico padlih v NOB na pokopališču. V soboto, 1. novembra, ob 10. uri bo zbirališče pred bazoviškim domom, kjer bomo skuaj v sprevodu odšli k spomeniku, da položimo venec vaškim padlim v osvobodilni borhi in umrlih v koncentracijskih taboriščih. V PROSTORIH SKD VIGRED se bo odvijal teCaj šivanja in krojenja vseh stopenj z Adriano Regent. Sestanek in vpisovanje jutri, 30. oktobra, ob 19.30, v društvenih prostorih v Sempolaju. Informacije na tel. St. 225322 (Adriana). UCENCI GOS STANKO GRUDEN bomo obnovili staro tradicijo VJHTCA. Sempolajce bomo obiskali po domovih v petek, 31. oktobra, v dopoldanskih urah. Obenem bomo v zvezi z domačimi tradicijami zbirali spomine starih vaščanov. OBČINA REPENTA-BOR obvešča, da je v teku popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Zivinoz-dravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in Četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse. VZPI-ANPI SEKCIJA DOMJO in KD F. VENTURINI vabita vašCane, da se množično udeležijo proslave ob ponovno oskrunjenem spomeniku padlim v NOB, ki bo v soboto, 1. novembra, ob 14. uri. DNE 1. NOVEMBRA se bodo pevci MoPZ Igo Gruden iz Nabrežine primerno poklonili spominu rajnih. Zbirališče bo na na-brežinskem trgu pred spomenikom padlih ob 14.40. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolioci: 14.40 spomenik padlim v Nabrežini, 14.50 pokopališče v Nabrežini, 15.10 pokopališče v Sempolaju, 15.25 spomenik padlim v Sempolaju, 15.30 spomenik padlim v Praprotu, 15.45 pokopališče v Sama-torci, 16.00 sponebik padlim v Prečniku, 16.20 pokopališče v Mavhinjah in 16.40 pokopališče v Slivnem. SEKCIJA VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLU-GI, PISCANCI vabi v soboto, 1. novembra na počastitev padlih v NOB pri vseh vaških spomenikih. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MPZ Tabor z Opčin. Vabljeni k številni udeležbi. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - sekcija Križ »Evald Antoncic-Stojan« vabi vse kulturne, Športne in politične organ-zacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaške spomenike padlim, v soboto, 1. novembra, z odhodom ob 10. uri, izpred Ljudskega doma v Križu. VSE PRIDELOVALCE extra deviškega olivnega olja obveščamo, da torklja Parovel v Mackoljah bo začela obratovati 1. novembra t.l. Lepo vas prosimo, da se predčasno javite na tel. St. 231908. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 3. novembra, na redni društveni večer, na katerem bo predaval prof. dr. Jože Velikonja iz ZDA na temo »Domovinstvo, zamejstvo, zdomstvo«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici St. 3 s pričetkom ob 20.30. SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Falca-de, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra. FOTOGRAFSKI ODSEK KD LONJER-KATI-NARA prireja tudi v letošnji sezoni fotografski tečaj. Prvo informativno srečanje bo v torek, 4. novembra, ob 20. uri, v društvenih prostorih. Vabljeni! SRENJSKI ODBOR iz Boršta in Zabrežca vabi vse elane na sestanek, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 20.30, v Srenjski hiši v Borštu. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca pripravlja teCaj šivanja domače - brške ženske noše. Zainteresirane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 10. novembra, ob 21. uri v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. SKLAD MITJA CUK prireja teCaj avtogenega treninga, ki se prične 12. novembra v mestnem središču. Vse informacije in navodila za vpis dobite v uradih Sklada v Narodni ul. 126 na Opčinah, tel. 040/212289, v dopoldanskem Času. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi elane in prijatelje, da se udeležijo natečaja, ki ga razpisuje »Cultura Viva« in druge ustanove na prosto temo: Tržaške slike (Immagini di Trie-ste), Skrivnosti Trsta (I Segreti di Trieste), in na obvezno temo: Nebo (II Cie-lo). Rok zapade 15. novembra. Udeležba je brezplačna. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih. 40-LETNIKI s Krasa in mesta združite se! Slavna, nepozabna večerja z glasbo bo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30. Restavracijo bomo izbrali in rezervirali na podlagi prijav, zato se je množično udeležite in obvestite o tem tudi tiste 40-letnike, ki bodo spregledali to obvestilo. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo (214590), Renzo (327019), Pavel (201291), Elder (200950), Aldo (0481/78366) in Mariza (228604). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje enajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokoSolcem, ki se hodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1997-98. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v KRANJSKI GORI. Zimovanja, na katerem bo tudi organiziran teCaj smučanja za začetnike in najmlajše, se lahko udeležijo otroci od 6. do 18.leta starosti. Morebitne informacije dobite v upravi dijaškega doma, ul. Ginnastica 72; tel. 573141 ali 573142. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na St. 212289 v dopoldanskem SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba oh ponedeljkih od 20. do 21. ure. HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in visješolce! E3 ČESTITKE Ob uspešnem nastopu na zborovskem tekmovanju »Corovivo« izrekamo zboru Jacobus Gallus iz Trsta iskrene Čestitke. Zbor Hrast - Doberdob. H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. B_____________IZLETI 50-LETNIKI ZGO-NISKE OBČINE organizirajo 23. novembra avtobusni izlet s kosilom v Benečijo. Za vse informacije in prijave se Cimprej javite na tel. St. 229126 (Boris Grilanc) in 220322 (Sonja Bandi). MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRI GABROVCU prodam zemljišče, 1500 kv. m., primerno za week end. Tel. 228826 ob urah obredov. MALI TOVORNJAK-PREKUCNIK OMAI letnik ’86 v dobrem stanju prodam. Tel. 220109 ob uri obedov. OJAČEVALEC CREST mod. LA 1201 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 417937 v večernih urah. PRODAM Ford Sierra, 2000 SW, letnik ’88, po izredno ugodni ceni. Tel. 040/2176855 ob večernih urah. IŠČEMO PROSTORE za urad v najem ali nakup v bližini centra Opčin, od 70 do 150 kv. m. Tel. na St. 040/201332 od 9. do 12. in od 14 do 17. ure. GOSPA srednjih let nudi pomoC v gospodinjstvu ali pri oskrbi starejših oseb. Tel. 003866732334. 24 UR DNEVNO rabim samo slovensko govorečo vestno gospo za pomoč starejši gospe. Tel. 398597 (telefonska tajnica) od 19. do 20. ure. PRODAMO stanovanje v Tržiču (San Polo). Tel. 0481/711772, od 13. do 17. ure. PRODAM suha drva za kurjavo. Kmetija Aleš Komjanc, Jazbine 35 -34070 Steverjan. Tel-fax (0481) 390238. PRODAM po zelo ugodni ceni razne rezervne dele in dobro ohranjene gume za pando 45. Tel. 040/228779. ZIMA ’97-98 je že prišla na Škofije. Široka izbira privatnih apartmajev, penzionov, hotelov, kmečkih turizmov v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Franciji. Organizirana novoletna potovanja v Pariz, Dubrovnik, Prago, Istambul...in seveda ne manjkajo najugodnejše ponudbe za Kubo, Santo Domingo, Mehiko, Kanarske otoke. GEC TOURS vam svetuje: zaradi omejenih mest in visoke sezone, ne Čakajte zadnji trenutek. Tel-Fax 0038666/549588. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad. Tel. 228519, od 13. do 14.30. OSMICO je odprl DrejCe Ferfolja v Doberdobu. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 220722. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal. OSMICO so odprli »pri Coljetevih« v Samatorci St. 20. OSMICO je v Ricmanjih odprl Jadran. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Sonie Leban daruje Marija Luksa 15.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V spomin na prijatelja in tovariša Vitorjota Bo-gatca daruje Sandor 100.000 lir za KD Vesna. V počastitev spomina Viktorja Bogatca darujeta Tatjana in Jože Koren 50.000 lir za KD Vesna. V spomin na Janka Guština darujeta Marija Pirc 20.000 lir za SK Kras in Zmaga Blažina 60.000 lir za NTO - SK Kras. Namesto cvetja na grob Janka Guština daruje Dora DelVAnno 30.000 lir ter Milka in Albina Milic 50.000 lir za SK Kras. V spomin na prijatelja Radovana Doljaka »Ranco« darujejo Barbara, Roso, Sonia, BoCa, Ivo, Pico, Rio, Kolo, Davo, Miki, Barbara, Cero in Jojo 575.000 lir pustni skupini Praprot. Namesto cvetja na grob bratranca Sandra Sosiča darujeta Ana in Eda z družinama 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na dragega moža in očeta Zdravka Škabarja darujeta žena Marija in hči Majda z družino 100.000 lir za SKD Grad, 100.000 lir za zadrugo Ban, 100.000 lir za cerkev sv. Florjana, 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 50.000 lir za CPZ sv. Florjana, 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine in 50.000 lir za AO Jaka Stoka. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM od ponedeljka do sobote od IV. 10 do 15 ure V spomin na dragega strica Zdravka Škabarja daruje nečakinja Lidija z družino 50.000 lir za SKD Grad. Namesto cvetja na grob Zdravka Škabarja darujeta Vojka in Slavko Savi 50.000 lir za SKD Grad. V počastitev spomina pokojnega Zdravka Škabarja darujeta Zorka in Neva Hussu z družino 50.000 lir za cerkev sv. Florjana. Namesto cvetja na grob Vide Gerlanc-Mennucci darujeta Zorka in Neva Hussu z družino 50.000 lir za SKD Grad. V spomin na Vido Gerlanc darujeta Lidija in Sergij Skerk 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Zdravka Škabarja darujeta Danica in Pino Kreva-tin 30.000 lir za zadrugo Ban. Namesto cvetja na grob Zdravka Škabarja daruje Štefanija Krevatin 50.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. Namesto cvetja na grob Viktorja Bogatca darujejo Silvana, Liana in Mimi ter Nidia in Ester 125.000 lir za kriški spomenik padlim v NOB. V spomin na dragega bratranca Viktorja Bogatca daruje sestrična Viktorija ter Nives z družino 50.000 lir za kriški spomenik padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Janka Guština darujeta Stanko in Mariza 50.000 lir za SK Kras. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. t Tiho je odšel naš ljubljeni mož, tata, nono in pranono Pepi Macarol (VOJNI INVALID) Od njega se bomo poslovili jutri, 30. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v gropaj-sko cerkev. Za njim žalujejo žena Justina, hčerka Danica, sin Mitja z Nevino, vnukinje Elisa, Cristina, Franka z Andrejem in Katja z Joškom, pravnukinji Sonja in Erika ter ostalo sorodstvo Gropada, Trnovca, 29. oktobra 1997 Ob smrti dragega Pe-pija Macarola izreka odbornicam Katji in Franki in vsem svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Ob izgubi dragega oCeta izrekamo Mitji Macarolu in njegovim dragim občuteno sožalje vsi z liceja Prešeren BENETKE / PALAČA GRASSI ObUma predstavitev nemških ekspresionistov Ob razstavi pripravili tudi zelo zanimiv videoprikaz obdobja Melanholična, otožna črvičavost že nekaj časa energično vre v beneški palači Grassi. Poganjajo jo močne, hrabre barve, venomer prežete z bolehno meglico, ki senči njihovo jasnost. Naj bo to predvojna intuitivna potreba po zatočišču v naravi in po iskanju skoraj metafizične notranje resnice stvari in prvin, ki jo pri članih skupin Der blaue Reiter - Modri jezdec (celo s Kandin-skim na čelu!) in Die Brucke - Most (Pech-stein, Kirchner, Sch-midt-Rottluf, Mueller) sproža dekadenčna mon-danost berlinske metropole. Ali pa vera intelektualcev in umetnikov, ki v vojni eksploziji na četrt našega stoletja vidijo pot k očiščenju. Ali naj bodo to groteskne podobe povojnega razočaranja. Nemški ekspresionizem. Nemška družba in umetnost skozi proces propada drugega nemškega Reicha. Nekako: kako je propadal Viljem II. in tudi kako so v umetnosti po propadu programsko delovali proti vojni in se zavzemali za novo socio-politično stvarnost (bodisi elani Arbeitsrat fur Kunst, dejansko spar- takisti, ki jih je do leta 1921 že pogoltnila represija, kot taki, recimo No-vembergruppe, ki so po prvotnem socialističnem, republikanskem navdušenju raje zasidrali v avantgardo). No, in nekaterim, pravzaprav tistim prvim čistokrvnim ekspresionistom »Mostiščarjem« iz Dresdna, je vojna poteptala umetniško in življenjsko potencialnost. Ni jih bilo več. Kaj še po vojni v deželi nemški? Beck-mannovo paradoksalno poseganje v neviden svet prek brušenja otipljivega. Trpljenje in moč, ki izoblikovani v formi hlapita iz platen samotarja Oskarja Kokoschke - sicer na ruševinah Avstro-Ogrske. Le še pretresljiv cinizem Grosza in Dixa in njunih grotesknih zakoljenih povojnih podob. Le še revščina in brezposelnost in Wei-marska republika. In s tem konec vročega tesnobnega idealizma, ki je gnal ekspresioniste. Le še tista nova stvarnost, ki bo zajadrala v nasprotno, celo metafizično smer. Kje so že takrat ostre poteze nosov in klobukov s peresi Kirchner j e vib dam in dejanski ekspresionistični nakazi na negeometrijsko abstrakcijo najprej seveda pri Kandinskem in ob tem še pri bolj sanjavem, otožnejšem Franzu Marcu. Prekoračile so jih krute podobe vojnega polja (že takrat, še ne ironično) pri Maxu Beck- mannu in Ottu Dixu), ki so silile tudi k zatekanju v vero (ali ni ekspersio-nizem našega Kralja tudi izrazito verski?). Spomin pa bo vedno segal k iskanju subjektivnosti v originalno ekspresionističnih portretih, v katerih še živita Cezanne in Gaugin in jih je nakazal tudi kubizem. K tisti viziji, ki navsezadnje z deformiranimi upodobitvami realnosti vzbuja nelagodnost, ki vnaša v mehanizme govorice brezup in tragičnost, ki šokira, toda govori o krizi vrednot kapitalistične Evrope. Nekakšna dekadenca ne upodobljena v akademskem ateljeju, a denimo, ob afriških črnih maskah. In to veliko pred Picassovo Guerni-co. To se dogaja v slikarstvu, kiparstvu, in umetniških krožkih. In sploh ne gre pozabiti na glasbo (Stravinskij!) in publicistiko. Ekspresionistični impulz ne želi odpraviti sporočilnosti, le obrne in jo predstavi zunanji svet iz notranjega zornega kota. Kot če bi obuli obrnjeno nogavico. Razstava Nemški ekspresionizem je v Benetkah, v palači Grassi do 11. januarja ’97, odprta je od 10. do 19. ure. Na razstavi si velja ogledati krajšo projekcijo v zvezi z obravnavanim obdobjem. Jana Pečar Na sliki: Conrad Fe-lixmuller, Der Agitator, 1920. COLOGNO MONZESE / V CERKVI SAN GIULIANO Uspel koncert Tržaškega okteta Tržaški oktet je v soboto, 24. oktobra, spet koncertiral v Lombardiji. Na povabilo glasbene šole »Associazione muciale Citta di Cologno« je imel v župni cerkvi San Giu-liano v kraju Cologno Monzese v milanski pokrajini celovečerni koncert, na katerem je pozorni in dokaj kvalificirani publiki predstavil spored s široko paleto del evropskih mojstrov glasbe, slovenskih avtorjev in nekaj uspešnic iz italijanske in tuje zborovske literature. Glasbena šola iz Cologna že dvajset let prireja v omenjeni cerkvi koncerte vokalne in instrumentalne glasbe. Sobotni koncert so prireditelji združili s krajevnim praznikom župnije San Giuliano, s katerim so želeli še posebej obeležiti zaključek restavratorskih del v župni cekrvi, ki so terjale veliko strokovnega in gmotnega napora. Cerkev je bila ob tej priložnost nabito polna, v prvi vrsti pa je sedel ves občinski od- bor Cologna Monzese z županom Giuseppejem Milanom. Tržaški pevci in njihov umetniški vodja Danilo Čadež so bili nadvse prijazno sprejeti, kar je seveda dobro vplivalo na predkoncertno vzdušje v oktetu. Pevci so se prirediteljem oddolžili z vrhunskim izvajanjem, ki je izzvalo pri občinstvu močan vtis, pri organizatorjih in glasbenih sladokuscih pa odkrito odobravanje. Tržaški oktet je Da Victorio, Croceja in Gallusa odpel intonančno in interpretativno zanesljivo z volumnom, ki je ustrezal renesančni vsebini skladb, Bacha in Schuberta pa z uglajenim stilnim poudarkom, pravoslavno liturgijo pa z vsemi registri od najnižjih do najvišjih, značilnih za to zvrst glasbe. V drugem delu je oktet predstavil štiri slovenske nabožne motive prepletene z ljudsko vsebino, nato pa eno italijansko, ena furlansko in dve črnski duhovni pesmi. Koncert pa je nato zaključil starosta Tržaškega okteta Rudi Stopar z svojimi vedno svežimi in mehkozvenečimi Kraguljčki. Dolgotrajen, topel in doživet aplavz je pevce poplačal za vloženi hud, saj so koncert odpeli res zavzeto in prepričljivo. Sicer pa jim je ostalo moči še za tri dodatke, ki jih je občinstvo hvaležno sprejelo kot poseben poklon za toplo gostoljube. Sicer je oktetovce v Colognu čakalo še eno prijetno presenečenje. V nedeljo pred odhodm jih je na svojem domu v krogu svoje družine sprejela in pogostila z obilnim zajtrkom, domačo kapljiico in »že-gnanimi vodicami« iz vsega sveta Ada Strajn, Dolinčanka in sošolka predsednika Okteta, ki v Colognu živi že poltretje desetletje in je bila gostovanja tržaškega okteta v privzeti domovini med vsemi najbolj vesela. JK RECENZIJA ROMANA Virkov pogled na sodobno Slovenijo Zadnja Sergijeva skušnjava eno najboljših slovenskih del Jani Virk, rojen leta 1962, je nedvomno eden najzanimivejših literarnih pojavov mlajše osrednjeslovenske literarne generacije. Doslej je poleg pesmi in esejev objavil tri romane, zadnji je izšel decembra 1996 pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga. Če smo v recenziji njegove Rahele, prvega romana, ki je izšel leta 1989, občudovali dobro zgradbo ter pomenske razsežnosti pripovedi, lahko zdaj ob branju Zadnje Sergijeve skušnjave z veseljem ugotavljamo, da se nismo všteli: Jani Virk je »pravi« pisatelj. Morda take pisatelje prepoznamo po nezamenljivem ter prepoznavnem slogu njihove pisave. O Virkovem izrazitem pripovednem talentu pa se bo prepričal vsak bralec sam. Piše stvarno, mrzlo, neizprosno realistično; njegov slog bralcu pričara ostro ozračje visokih gora, kjer je visoko pač visoko od koder se nizko na žalost vidi samo nizko, zato ta roman odsvetujemo za te naravne razbke preveč občutljivim bralcem, zlasti bralkam. V kar precej pogostih popisih spolnega in pivskega življenja oseb se pisatelj ne izogiba grobostim. Roman »Zadnja Sergijeva skušnjava« pa sicer pripoveduje o družbenih razmerah v današnji slovenski prestolnici; pravzaprav o stanju duha v njej. Morda ni niti najbolj zanimivo to, da je mogoče v nekaterih osebah in okoliščinah zlahka prepoznati to ali ono ljubljansko bivšo disidentsko in sedanjo politično ali kulturno vebčino, to ali ono časopisno redakcijo, pivski lokal kot zbirališče vplivnih intelektualcev. V romanu ima tako imenovana resnica prvo besedo, ta pa je osupljivo prepričljiva, tudi če bi radi, da ne bi bila takšna. Družbene razmere v slovenski prestolnici so k sreči samo ena plast romana, tako rekoč prizorišče, skozi katero se izreka pomen ideje. Jani Virk je Ljubljančane, ki kaj štejejo, sicer ujel v njihovem neokusnem zagonu v velemestni način življenja, v korupciji, spolitiziranosti, usihanju kulture ter v duhovni izpraznjenosti. Pisatelj je upravičeno - kar je navsezadnje precej redko - postavil za motto romana odlomek iz svetopisemskega preroka Sofonija: »To je torej zmagoslavno mesto, ki se je varno čutilo in govorilo: Jaz in nihče drug! Kako se je spremenilo v puščavo, v živalski brlog!« Oba glavna junaka - mladenič in starec - sta nekako zunaj vpliva na zdajšnje politično in družbeno dogajanje - eden kot njegova preteklost, drugi kot njegova morebitna prihodnost. Sergij Tra-mar, naslovni romaneskni junak, je po prvih demokratičnih volitvah samo še odstavljen bivši oporečnik. Filozof je in zdaj upokojen univerzitetni profesor, karizmatična osebnost, ki so jo po desetdnevni vojni zapustili vsi prijatelji, ker so se vdinjali donosni politiki... Jošt Rovvenski je mlad pisatelj začetnik, ki se iz Nemčije vrne v Slovenijo ter se kot novinar zaposli pri katoliškem »zanič časopisu, ki pa ima prihodnost«; istočasno pa zalezuje Sergija Tram ar j a ter o njem sestavlja zgodbo za časopis z veliko naklado. Jošt zgodbe o tem zgodovinskem trenutku Slovencev pravzaprav ne more napisati, ker je vanjo zavozlan na podoben način kot odurni in alkoholizbani Tra-mar, ki je njen početnik in bivši duhovni vodja; lahko pa izstopi iz nje in odide iz mesta. Sergijeva zadnja skušnjava je poskus, da bi še enkrat nastopil v javnosti, da bi »te diletante naučil reda«. Skozi ves roman se pravzaprav odloča, da bi sprejel vodilno mesto pri nekem tedniku. Konec koncev družbi nima kaj ponuditi, lahko ji simbolno vrne le mrtvo pezo svojega ogabnega telesa. Telesnost ga je tudi vse življenje obvladovala in mu onemogočila, da bi mogel imeti na svoje »učence« kak resničen duhovni vpliv. Zdi se, da je zdajšnja duhovna mizerija le posledica sprevrženosti tega ciničnega inteligentnega filozofa. Neslučajno oba glavna junaka - Jošta in Sergija -skuša obvladati ista ženska: lepa in stremuška fotografinja Margareta Dev. Seveda obvlada le izkušenega ženskarja Sergija Tramarja, medtem ko Jošt ob njej pravočasno in skozi trpljenje spregleda njeno privlačno, vendar uničujočo moč. Najbolj razvidno sporočilo romana je v tem, da se v Sloveniji ni zgodila duhovna prenova, ki da naj bi jo bili napovedovali disidenti, niti v katoliških vrstah do prenove ni prišlo, kvečjemu le deziluzija o njej. V romanu je findesieclovsko ozračje z zadahom po razpadanju. Manj očitno sporočilo Virkove mojstrovine pa je transcendentno v pravem pomenu besede. Pro-tičutne osti, ki je naperjena zlasti proti ženskemu spolu, zato najbrž ne gre razumeti dobesedno. A ob tem naj se zamisli vsak bralec sam. Gotovo pa je Zadnja Sergijeva skušnjava eden najboljših slovenskih romanov lanskega leta (ne glede na letošnje nagrade!). Ivanka Hergold Jelinčičevi Biseri pod snegom V tržaški mednarodni knjigami Transalpina bodo v petek ob 19. uri predstavili itabjanski prevod knjige Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom - Perle sotto la neve. V itabjanski verziji je knjiga komaj izšla oz. izhaja, predstavib pa jo bodo tudi na letošnjem porde-nonskem knjižnem sejmu. V petek bo o avtorju, drugače novinarskem kolegu na deželnem sedežu Rai, spregovoril Paolo Roncoletta, na večera pa bodo predvajab tudi diapozitive o alpinističnih odpravah, ki se jih je udeleži Jelinčič. Pester program Slovenske kinoteke Retrospektiva filmov Miklosa Jancsa Kot je bilo rečeno že ob koncu prejšnje sezone, je prva letošnja retrospektiva Slovenske kinoteke posvečena največjemu avtorju madžarske kinematografije, Miklosu Jancsu. Kinotečna sezona se je sicer začela že septembra s hommagem Davidu Lynchu, pred kratkim pa je ljubljanska Kinoteka gostila Študentske kulturne dneve in pregled slovenskega ženskega filma in videa v okviru mednarodnega festivala Mesto žensk. Retrospektiva filmov Miklosa Jancsa se je začela pred približno štirinajstimi dnevi in bo zavlekla v prvo polovico novembra, na njej pa bodo predstavili trinajst filmov tega madžarskega reži- serja, ki je razvil enega najbolj osebnih stilov v zgodovini filma. Za njegov največji prispevek zgodovini filma štejejo njegovo »pisanje s filmsko kamero«. Njegova izvirnost je prišla na dan po sovjetskem vdoru na Madžarsko, ko je kot odgovor na intelektualno in moralno krizo marksističnega intelektualca posnel film Kantata, v katerem se je še zgledoval po Antonioniju. Sledili so filmi Ljudje brez upanja, ki ga imajo nekateri za njegovo najboljše delo, Zvezde in vojaki, Molk in krik in drugi. Konec novembra bo v Kinoteki častni gost Ita Rina, največja slovenska filmska igralka iz dvajsetih in tridesetih let, ko si bo mo- goče ponovno ogledati njen sloviti Erotikon, prvič pa tudi druge filme iz njenega opusa. V drugi polovici sezone pa se obetajo retrospektive posvečene Alainu Delonu, Agnes Varda in Michelangelu Antonioniju ali Fe-dericu Felliniju. Z gradivom iz lastnega arhiva pa pripravlja Kinoteka pregled sovjetskega disident-nega filma »Od odjuge do perestrojke«. Slovenska kinoteka še vedno sprejema nove člane: za študente in dijake je letna članarina, ki zagotavlja vstopnice po polovični ceni, 3000 SIT, za zaposlene pa 4000 SIT. Študentom je popust omogočila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. TD : AFRIKA / SPODLETEL POSKUS Zambija: državni udar v Lusaki trajal samo 3 ure En mrtev in 8 aretiranih, v državi pa vladata revščina in korupcija LUSAKA - Najkrajši državni udar v moderni afriški zgodovini - tako bi lahko poimenovali včerajšnji spodleteli »golpe« v Zambiji. Trajal je vsega tri ure. Ob 5.30 je po državnem radiu samozvani kapetan Solo najavil, da je dotlej povsem neznani Odbor za preporod odstavil predsednika republike Fredericka Chilu-bo, ob 9.50 pa je sam Chiluba (arhivski posnetek AP) prav tako po radiu naznanil, da je še vedno krepko v svojem predsedniškem sedlu in da je položaj v državi povsem miren. Predsedniku zveste vojaške enote so aretirale vodjo upora kapetana Chitija in njegovega namestnika, kapetana Soloja ter onesposobile prevratniške sile. Po doslej znanih novicah naj bi v poskusu državnega udara umrla ena oseba, osem pa naj bi jih bilo ranjenih. Kapetan Solo, za katerega se je kasneje izvedelo, da gre za kapetana Stevena Lunguja, in njegovi so najbrž računali na presenečenje in na bliskovitost vojaške operacije. Med radijskim proglasom je Solo napovedal, da so bile stranke razpuščene, ustava ukinjena, zraCni prostor pa zaprt. Uporniki so dali predsedniku Chilubi uro Časa, da zapusti predsedniško palačo. Tista ura pa je bila zanje usodna. Chiluba je poklical sebi lojalne vojaške enote, ki so iz drugih krajev prihitele v glavno mesto. Kako uro ali dve je bilo slišati streljanje, zatem pa je zavladal mir. Frederick Chubila je postal predsednik Zambije leta 1991, ko je na volitvah premagal dolgoletnega voditelja države Kennetha Kaundo. Prav on naj bi bil po mnenju nekaterih navdihnil puCiste, kar pa je Kaun-da odločno demantiral iz Južne Afrike, kjer se nahaja na zdravljenju. Drugi menijo, da naj bi prevratniki računali na pomoC Angole, ki je že podprla prevrat v Kongu, ali Demokratične republike Kongo, pomoči pa naj bi ne bilo od nikoder. Morda pa gre vzroke za oboroženi upor iskati v skrajno težki situaciji, v kateri živi zambijsko ljudstvo. Brezposelnost je iz dneva v dan večja, revščina prav tako, po drugi strani pa narašča tudi korupcija v državnih krogih. WASHINGTON / OBISK KITAJSKEGA PREDSEDNIKA V znamenju mnogih protestov Prvi kitajski obisk po krvavih dogodkih na Tienanmenu VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton in kitajski predsednik Jiang Zemin sta se na neformalnem pogovoru srečala že včeraj, uradni del Zeminovega obiska v ZDA pa se bo začel šele danes. Gre za skoraj zgodovinski državniški obisk nekega kitajskega državnika, predvsem pa za prvega po krvavi zadušitvi študentskih demonstracij na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989. Na dnevnem redu je veC izredno vročih zadev: od vprašanja Tajvana in človekovih pravic do kitajskega izvoza jedrskega orožja in tehnologije. Zato ni nie Čudnega, da se ob državniškem sprejemu napovedujejo tudi protestne manifestacije. Proti obisku Zemina bo v parku pred Belo hišo danes protestiralo doslej največje število najrazličnejših organizacij. Gre za organizacije za zaščito človekovih pravic, za sindikate, naravovarstvene organizacije, menihe iz Tibeta in druge, ki imajo vsi svoje razloge za protest. Protesti prihajajo tudi iz Kongresa, kjer nekateri republikanski senatorji obtožujejo Clinotna, da je zato, da bi ustregel ameriškim multinacionalkam, pozabil na kršenje človekovih pravic na Kitajskem, na Tienanmen in na Tibet. Jesse Helm je bil eden najglasnejših med tistimi, ki so kritizirali Clintona, ker je verjel kitajskim zagotovilom, da azijska velikanka Iranu veC ne pomaga pri ustvarjanju jedrskega arzenala. Seveda pa vse to glasnega Helma kljub vsemu ne moti toliko, da se ne bi udeležil slavnostne državne večerje, ki jo bo Bill Clinton danes zvečer priredil za 200 povabljencev v Čast kitajskega gosta. Močan potres v Ekvadorju in Peruju LIMA - Včeraj zjutraj ob 7. uri 15 minut po srednjeevropskem Času je severozahod Peruja prizadel močan potres. S seizmološkega inštituta v Strasbourgu so sporocih, da je imel moC 7,1 stopnje po Richterju. S perujskega seizmološkega inštituta pa so sporocih, da je sever države ob 7. uri 19 minut stresel potres z močjo 5, 1 stopnje po Richterju, trajal je 50 sekund, po prvih podatkih pa ni terjal človeških žrtev, povzročil pa je gmotno škodo. Najbolj so ga občutili v krajih Cajamarca, Chiclayo, Jaen, Moyomamba in Piura, kakor tudi na območju ob meji z Ekvadorjem in Kolumbijo. Iz ekvadorskega glavnega mesta Quito pa poročajo, da je imel potres, ki so ga tam registrirali prav tako vCeraj ob 7. uri 19. minut, moC 6, 5 stopnje po Richterju. ObCutih so ga v mestih Macas, Macara, Machala in Quito, trajal naj bi kakih 40 sekund. Podatkov o žrtvah zaenkrat ni. Napad Bulatovičevih pristašev na sedež TV PODGORICA - Črnogorska policija je v ponedeljek zvečer preprečila privržencem dosedanjega predsednika Momirja BulatoviCa, M zavrača izide nedavnih predsedniških vohtev, da bi prevzeh nadzor v studiu uradne Črnogorske televizije v Bijelem Polju, je danes povedal Črnogorski minister za informiranje Božidar Jaredič. Bulatovičevi pristaši so za nekaj ur zavzeh studio, prekinili oddajanje ter postajo priključili na programe srbske radio-televizije pod nadzorom beograjskih oblasti. V studiu so včeraj ponovno normalno predvajali program Črnogorske televizije. BiH zagrozili z uvedbo protektorata SARAJEVO - Zahodne sile so vladi BiH ob nadaljnji blokadi pomembnih gospodarskih zakonov zagrozile z uvedbo mednarodnega protektorata. Čeprav za to še ne obstajajo resnejši načrti, je uvedba protektorata zadnje sredstvo, je v Sarajevu izjavil predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Carlos VVestendorp. Ta je najvišjim muslimanskim, srbskim in hrvaškim predstavnikom postavil rok 12. december, do katerega morajo doseči spravo. Na ta dan se bo namreč v Bonnu zaCela mednarodna konferenca o dosedanjem uresničevanju Daytonskega sporazuma v BiH. VVestendorp in evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek sta se v Sarajevu srečala s elani predsedstva BiH in ministrskim svetom Muslimanov, Hrvatov in Srbov. Van den Broek je ob tem povedal, da v BiH na državni ravni ni zadostnega napredka v smeri obnovitve, sodelovanja in sprave, kot je viden ponekod na krajevni ravni. Dvojezični El Periodico BARCELONA - Dnevnik El Periodico, ki ima Četrto najvišjo naklado v Španiji in najvišjo v Kataloniji, bo poslej izhajal v dveh jezikih - v španščini in v kata-lonšCini. Za pripravo katalonske inaCice Časnika je bil narejen poseben računalniški program za prevajanje, medtem ko drugih razlik med verzijama ne bo. Potem ko bo računalnik opravil svoje delo, bo zadnje popravke vneslo še okoli 30 lektorjev. Celotna naložba je znašala okoli 12 milijonov dolarjev, vendar naj bi se stroški povrnili v treh letih. TRST / SEJA PARLAMENTARNE SKUPINE Srednjeevropska pobuda o evropskem združevanju Senator Besostri prevzel mesto pokojnega Darko Bratine TRST - Vključevanje držav vzhodne Evrope in nekdanje Jugoslavije v Evropsko unijo in v vojaško zavezništvo NATO sta bili glavni temi dvodnevnega srečanja parlamentarnih skupin držav Srednjeevropske pobude (SP). Tržaškega delovnega sestanka so se udeležili predstavniki parlamentarnih delegacij iz dvanajst držav (v Pobudo jih je vsega skupaj včlanjenih 16); italijansko predstavništvo in tudi samo srečanje je vodil senator Fe-lice Carlo Besostri, ki je prevzel mesto nedavno preminulega Darka Bratine. Besostri je na krajši novinarski konferenci poudaril, da bo vztrajal na poti, ki jo je začrtal preminuli Bratina, to se pravi, da bosta Trst in Furlanija-Julijska krajina še naprej igrali središčno vlogo v Srednjeevropski pobudi. S tem v zvezi je omenil transportni koridor B arcelona-Trst-Ki je v ter izrazil željo, da bi devinski grad (v kratkem ga bo odkupila italijanska država) postal stalni sedež Srednjeevropske pobude. SP naj bi v bodoče igrala neke vrste posredovalno vlogo med Članicami Evropske unije in kandidati za vstop, med katerimi so na prvem mestu Slovenija, Madžarska in Poljska, na drugem pa Češka, Romunija in Bolgarija. Drugačen pa je vrstni red za vstop v NATO. Najprej bodo v vojaško zavezništvo pristopile Madžarska, Poljska in Češka, šele nato pa naj bi na vrsto prišli Slovenija in Romunija. Na tržaškem srečanju so tudi izrazili željo, da bi se Jugoslavija (Srbija in Cma gora) v doglednem Času vključila v razne mednarodne organizacije, pozornost pa so posvetili tudi odnosom z Belorusijo in s samo Rusijo. Vsi so vsekakor soglašali, da bi morale posamezne vlade posvetiti veC politične pozornosti delovanju Srednjeevropske pobude, kar se žal do danes ni dogajalo. Na koncu so tudi oblikovali dve delovni skupini, ki se bosta ukvarjali s prevozi oziroma s šolstvom ter strokovnim izobraževanjem. V komisiji za prevoze in prometne zveze bodo parlamentarci iz Italije (vodil jih bo poslanec Daniele Apolloni), Hrvaške, Bolgarije, Makedonije in Romunije, v delovni skupini za šolstvo in strokovno izobraževanje pa predstavniki Italije, Bolgarije, Poljske, Romunije in Slovaške. Italijansko delegacijo bo vodil senator Angelo Rescaglio. Dvodnevno srečanje je, kot reCeno, vodil senator Besostri, glavni koordinator pa je bil veleposlanik Paul Hartig, ki je ravnatelj dokumentacijskega centra Srednjeevropske pobude. Slednji ima, kot znano, sedež prav v Trstu. AVSTRIJA / ZASLIŽANJE OSUMLJENEGA BOMBAŽA Fuchs priznal atentat na dvojezično šolo Napad proti dvojezičnosti na Koroškem GRADEC/CELOVEC - Franz Fuchs, po mnenju kriminalistov v notranjem ministrstvu »glava« bombnih atentatov v preteklih štirih letih v Avstriji, je na zaslišanjih priznal, da je Bajuvarska osvobodilna armija (BBA) izvedla atentat na javno dvojezično šolo avgusta leta 1994 v Celovcu. Kot poroCa dunajski dnevnik »Ku-rier«, je osumljenec na zaslišanju dejal, da je BBA z atentatom hotela dati jasen znak, da je proti dvojezični šoli v koroški prestolnici. Kot je znano, so cevno bombo ob vhodu v šolo pravočasno odkrili, pri pregledu bombe na celovškem letališču pa je eksplodirala in enemu od pohcajev odtrgala obe roki. Pri bombi so našli tudi pismo do tedaj neznane »Bajuvarske osvobodilne armije«, ki je prevzela odgovornost za atentat. Kot smo obširno poroCah, so avstrijski varnosti organi v začetku oktobra letos pri neki prometni kontroli odkrili osumljenega konstruktorja smrtonosnih cevnih in pisemskih bomb. Prva pisemska bomba je odjeknila decembra leta 1993, do leta 1996 pa je sledilo še več serij atentatov po vsej Avstriji, nekatere pismemske bombe pa so se pojavile tudi v Nemčiji. Atentati so terjah življenje štirih pripadnikov narodne skupnosti Romov na Gradiščanskem, več oseb, med njimi tudi takratni dunajski župan Helmut Zilk, pa je bilo težko ranjenih. Ciljna skupina atentatorja oz. atentatorjev so bili pripadniki etničnih manjšin v Avstriji in osebe, ki so se borile za korekten odnos do tujcev (predvsem beguncev) oz. za človekove in manjšinske pravice. Osumljenega 48-letnega brezposelnega tehnika Franza Fuchsa, ki je zdaj v zaporu v Gradcu, je policija aretirala v kraju Gral-la pri Lipnici (Leibnitz) na Štajerskem. Pri aretaciji mu je v rokah eksplodirala cevna bomba in mu odtrgala obe roki. Doživel je torej isto usodo kot policaj v Celovcu. Po sporočilu avstrijskega notranjega ministrstva je Fuchs, ki še vedno trdi, da je le »nepomembno kolesce« v Bajuvarski osvobodilni armiji, tudi priznal, da je BBA izvedla krvav atentat spomladi leta 1995 v Gornji Borti na Gradiščanskem. Pri tem atentatu so pri eksploziji bombe izgubili življenje štirje mladi pripadniki narodne skupnosti Romov. Ivan Lukan DVOJEZIČNOST / DRŽAVNO PODJETJE PO STARI PRAKSI Na smerokazih ANAS kljub občinskim statutom ni prostora za slovenščino Izgovarjanje na zaščitni zakon je jalovo Državno podjetje za ceste (ANAS) je pred kratkim na Goriškem obnovilo smerokaze in namestilo celo nekaj novih. Smerokaze so obnovili tudi na dvojezičnem območju in upravičeno bi bilo pričakovati, da bodo na tablah, poleg italijanskih imen krajev tudi slovenska. To ne bi bilo nič novega ali posebnega, saj so tudi vzdolž državnih cest že dvojezični napisi. Postavili sta jih občinski upravi v Doberdobu in Sovodnjah že pred leti, ko še ni bilo potrjenih in veljavnih občinskih statutov, kjer je tudi to vprašanje jasno in dokončno opredeljeno. Statuti občin Doberdob, Sovodnje, Steverjan namreč predvidevajo dosledno dvojezično to-ponomastiko, kar je za narodnostno mešana področja korektno in splošno sprejeto načelo. Pokrajina je pred leti začela spoštovati dvojezičnost, žal pa je prejšnja uprava storila nekaj korakov nazaj. Bolj sramežljivo se je pred leti do slovenščine NOVICE Simpozij ob 100-letnici smrti Johannesa Brahmsa Letos poteka sto let od smrti svetovnega skladatelja Johannesa Brahmsa. V znamenju obletnice bo vrsta prireditev. Videmska univerza prireja v petek, 31. trn. Studijski posvet, ki se bo odvijal v kulturnem centru "Lojze Bratuž”, v petek, 31. t.m. Poleg predavanj na specifično temo Brahmsovega skladateljskega opusa, bodo udeleženci lahko prisluhnili tudi glasbenim intermezzom. Nekakšen uvod v simpozij pa bo že jutri zvečer, ko bo v KC ob 20.30, nastopil Trio Brahms iz Bologne z vokalnim sofistom tenoristom Leonardom De Lisijem. To bo tudi uvodni koncert nove glasbene sezone centra ”E. Komel”. Možnost začasne zaposlitve Urad za delo in zaposlovanje sporoča, da bodo danes opravili selekcijo za začasno zaposlitev in sicer: za eno mesto pomožnega uslužbenca (3. stopnja funkcionalne lestvice) pri Zdravstveni ustanovi, namestitev v splošni bolnišnici v Gorici; eno mesto pomožnega uslužbenca (3. stopnja na funkcionalni lestvici) pri občini Krmin, namestitev v otroških jaslih. Prosilci morajo biti vpisani v seznam nezaposlenih in izpolnjevati pogoje za zaposlitev v javni upravi. Srečanje o financiranju malih in srednje velikih podjetij Združenje industrijcev prireja danes na sedežu v ulici degli Arcadi strokovno srečanje o predpisih EU glede ukrepov v korist podjetij ter o financiranju malih in srednje velikih industrijskih podjetij. Strokovno srečanje prirejajo v sodelovanju z Deželnim centrom za mala in srednja podjetja; začetek je napovedan za 16. uro. Razstava ob 50-letnici mirovne pogodbe in razmejitve Občinska uprava v Sovodnjah pripravlja, ob 50-letnici uveljavljanja Pariške mirovne pogodbe, dve kulturni prireditvi. V petek, 31. oktobra ob 20. uri bodo v občinski sejni dvorani odprli razstavo Dogajanja ob razmejitvi v septembra 1947, v tisku in slikah. Razstavo so pripravili Marko VValtritsch, Hijacint Jussa in Viljem Fajt. V sredo, 12. novembra pa bo v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje dr. Branka Marušiča "Nova meja na Goriškem” in prof. Nataše Nemec "Manifestacije 1945-1947”. Uvodno besedo bo podal Marko VValtritsch. Knjiga o Podturnu V Državni knjižnici bodo jutri ob 17. uri predstavili publikacijo ”Sotto la torre: 1497 -1997”, ki so jo iz-d>www.informest.it//pnii cz«. Pobudo so predstavili predsednik CRtrieste Roberto Verginella, generalni direktor banke Nerio Benelli, predsednik Informesta Luigi Guarda in direktorica Razvojnega deželnega centra Republike Češke Jana Mra-zikova. KOMENTAR Krajšanje delovnega urnika segreva ozračje v Evropi in še posebej v Italiji Elio Fornazarič nega. Ima pa nadurno delo vrsto prednosti, izmed katerih naj omenimo samo dve glavni: prvič, potrebna delovna sua je pri roki, saj je že zaposlena v obratu in je hkrati vešča dela, medtem ko bi morali morebitne novo »vpisane« delavce šele iskati in usposobiti; in dragic, ko bo jutri konjunktura upadla, bo v obratu enostavno odpravljeno nadurno delo in bo življenje teklo dalje brez posebnih pretresov. Ti bi pa bili nasprotno neizbežni, Ce bi bilo treba odsloviti presežno delovno silo. S pridobit-niškega vidika je krčenje delovnega urnika torej nesprejemljivo, priporočljiva je seveda nasprotno, fleksibilnost dela (kar je skoraj isto kot nadurno delo, pa še cenejše je), za katero se dejansko zavzemajo delodajalske zveze povsod po svetu. Povsem drugačna pa je slika, Ce jo gledamo s socialnega vidika: ne le, da se število brezposelnih ljudi kljub vsem obljubam in visokodo-neCim frazam politikov nikjer ne zmanjšuje: kdor »ima srečo«, da je pač nekje zaposlen, temu se bo verjetno ponudila možnost, da svoje prejemke zaokroži še z na- durnim delom. Kdor te sreCe nima, pa bo nastradal tudi na tej dragi fronti. Pa so to res malenkosti, kot pravijo nekateri, ki jih nima smisla omenjati, ko se ukvarjamo z uresničevanjem nekaj tako veličastnega, kot je nastajanje jutrišnje združene Evrope? Ali ima danes sploh kakšen smisel iskati stične točke in razhajanja med pridobit-niško in socialno stvarnostjo bodoče Evrope? Vprašanje je, kakšno Evropo imamo v mislih, ko govorimo o naši skupni gospodarski in socialni prihodnosti. Ko so leta 1957 pred natanko 40 leti, v Rimu sestavljali besedilo ustavnovne listine EGS in Se zlasti tretjega poglavja o socialni politiki, so se pobudniki združene Evrope ukvarjali na primer veliko bolj z vprašanjem izseljencev, ki je bilo tedaj pereče, Nekatere danosti v razvoju stare celine se torej s Časom spreminjajo, neizpremenjena pa ostaja nujnost zasledovanja uravnovešenega razmerja med pridobitništ-vom in socialo. 28. OKTOBER 1997 v Lil AJ > X valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1685,00 1720,00 CD n nemška marka 970,00 990,00 < 0 funt šterling 2814,00 2869,00 švicarski frank 1177,00 1207,00 <0 N H < ti (/) 5 d DC ^ 3 |~ 1- "rm Tl belgijski frank 46,51 48,51 francoski frank 287,00 297,00 danska krona 252,00 262,00 nonreška krona švedska krona 238.00 221.00 248.00 231.00 kanadski dolar 1186,00 1226,00 IM (0 2 N oc portugalski eskudo 9,12 10,02 nizozemski gulden 855,00 880,00 avstrjski šiling 136,80 141,30 o španska pezeta 11,12 12,22 c grška drahma 587 6,67 IM irski šterling 2507,00 2587,00 japonski jen 13,54 14,44 avstralski dolar 1133,00 1203,00 madžarski florint 8,50 10,00 V hrvaška kuna 260,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 28. OKTOBER 1997 v Lil ?AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1683,00 1713,00 nemška marka 971,00 989,00 francoski frank 288,00 298,00 nizozemski gulden 854,00 879,00 belgijski frank 46,68 48,48 funt šterling 2787,00 2867,00 irski šterling 2500,00 2595,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 6,02 6,62 kanadski dolar 1156,00 1196,00 švicarski frank 1176,00 1201,00 avstrijski šiling 136,81 141,31 slovenski tolar 10,20 10,50 28. OKTOBER 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1696,730 EKU 1937,333 nemška marka 983,730 francoski frank 293,570 funt šterling 2840,840 nizozemski gulden 872,760 belgijski frank 47,780 španska pezeta 11,644 danska krona 258,370 irski šterling 2545,430 grška drahma 6,217 portugalski eskudo 9,647 kanadski dolar 1201,220 japonski jen 14,101 švicarski frank 1206,780 avstrijski šiling 139,760 norveška krona 240,840 švedska krona 226,060 finska marka 327,810 MILANSKI BORZNI TRG I 28. OKTOBER 1997 INDEKS MIB-30: -6,22 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 13.904 -8,13 Mediaset 7.434 -8,07 Bca Comit 4.442 -10,00 Mediobanca 11.483 -9,67 Bca di Roma 1.454 -11,55 Montedison 1.285 -7,08 Bca Fideuram 6.004 -12,41 Olivetti 970 -6,03 Bco Ambros. 11.318 -11,93 Parmalat 2.328 -11,07 Benetton 23.571 -11,67 Pirelli Spa 4.267 -11,63 Credit 4.165 -6,17 Ras 14.236 -5,02 Edison 8.459 -6,07 Rolo 21.493 -9,61 Eni 9.045 -10,04 Saipem 8.756 -11,14 Fiat 5.360 -9,84 San Paolo To 11.749 -10,27 Generali 35.425 -7,22 TIM 6.171 -7,37 Imi 14.866 -9,72 Telecom Ita 10.137 -7,35 Ina 2.323 -7,41 Italgas 5.448 -6,50 La Fondiaria 9.089 -9,11 OGLEDALO Ljubezen do naroda ni brezpogojna Ace Mermoua Nekateri menijo, da je ljubezen do naroda brezpogojna. V slovenski zgodovini poznamo veliko primerov, ko so ljudje vztrajali pod izjemno hudimi pritiski, kot je bila na primer fašistična genocidna politika in so za narod darovali svoje življenje. Ko bi dogajanja analizirali z drobnogledom, bi verjetno opazili, da je pri vztrajanju vendarle šlo za kulturno in politično osveščene ljudi. Ne mislim le na intelektualce. Narodno preporodna gibanja so vezala na narod in osveščala tudi preproste ljudi. V kmečke in delavske družine so prihajale knjige in časopisi, po vaseh so imeli društva, v gostilnah so se možje pogovarjali o narodno pomembnih zadevah, v družinah je tekla beseda o usodnih dogodkih. Duhovniki na prižnicah so vzpodbujali ljudi k narodni zvestobi. Delavci so se v mestih in tovarnah osveščali, prepoznavali krivice in bili pod vplivom novih narodnih idej, a tudi socialističnih in komunističnih. Vse te ideje so pripomogle k temu, da so se mnogi preprosti Slovenci najprej intimno, nato pa z dejanji uprli nasilju in poznejši okupaciji. Verjetno pa bi bili preveč idealistični, ko bi menili, da so se prav vsi ljudje uprli najhujšim nevarnostim. Med Slovenci poznamo tudi kolaboracijo z zavojevalcem, ki ni zajela le preprostih ljudi, ampak tudi del slovenskega političnega vodstva. Nadalje poznamo asimilacijske procese v času miru, ki imajo podobne dinamike po vsem svetu. Asimilacija ni prostovoljna izbira. Do nje prihaja, ko večina ustvarja do manjšine sovražno razpoloženje, skratka, negativni psihološki pritisk. Temu pritisku se, kar je najusodneje, pridružijo najrazličnejše prepreke, ki manjšini in njenim predstavnikom onemogočajo ali otežkočajo materialni, kulturni in politični razvoj. Kot nam dokazujejo mnoge študije, so asimilaciji najbolj podvržene tiste skupine, ki živijo na obrobju, ki ne sprejemajo sporočil »elite« (ne berejo npr. slovenskih knjig in Časopisov, ne poslušajo slovenske televizije, ne zahajajo na prireditve, obiskujejo italijansko šolo, itd.) in se v mešanem okolju znajdejo v položaju, ko se jim zdi osebno koristneje, da se potuhnejo ter zapustijo jezik, kulturo, itd. Skratka, ne najdejo pravih razlogov za to, da bi vztrajali in se uprli pritiskom. Dejstva dokazujejo, da ljubezen do naroda potebuje tudi razloge zanjo, ki so lahko kulturni, psihološki, politični, a tudi materialni in organizacijski. Osveščeno jedro bo bolje prestalo pritiske kot slabo osveščeno. S tem, da kritiziramo ali celo demoniziramo ljudi, ki se zaradi življenskih razmer asimilirajo, ne dosežemo ničesar. Samo zmanjšanje pritiska s strani večine in do drugega prijaznejše okolje preprečujeta asimilacijo. Ko človek na »obrobju« opazi, damu specifična pripadnost ne povzroča težav, nasprotno, da mu celo koristi in da vzbuja v sosedih radovednost, bo pridobil na samozavesti. Večkulturni in multietnični načrti so Se najbolj pozorni na ta aspekt narodnega in etničnega življenja in so jim pri srcu izpostavljena področja. Z zapisanim sem želel opozoriti, da ljubezen do naroda ni brezpogojna in da potrebuje razloge zanjo, ki so kulturni, politični in tudi materialni. V PD z dne 24. oktobra se Verena Koršič sprašuje: Slovenija, kdo bo tebe ljubil? Navaja vrsto primerov, ko v Sloveniji in Ljubljani Slovenci ne spoštujejo kulturne dediščine, jezika, navad, itd. Opozarja, da se prepuščajo potrošnji ter tujim kulturnim vplivom in mitom. Ob teh pripombah bi želel naglasiti, da so si delali iluzije tisti, ki so mislili, da bo po padcu berlinskega zidu, po.razpadu Jugoslavije in z osamosvojitvijo Slovenije slovenski narod »ozdravil«, se očistil tuje navlake, kompleksov, razvad, bolezni ter zaživel narodno polno, pošteno, domu predano in nesebično življenje. Skratka, da bo opustil navade in razvade sodobnega sveta 'n potrošniške vabe ter se ovil v poduhovljeno domačijstvo. Večkrat sem v svojih spisih opozoril na Habermasovo trditev, ko je takoj po koncu berlinskega zidu naglasil, da so na Vzhodu razlogi marke močnejši od razlogov demokracije. V trenutku, ko so vzhodne države sprejele tržiSCe in Cisto določene vrednote; se je za del prebivalstva sprožil tek za materialnim uspehom, mnogim pa ostajajo skrbi za preživetje. Slabo urejeno tržišče in naivni liberizem sta sunkovito poglobila prepad med novimi bogataši in ljudmi, ki so se znašli brez socialnega varstva. Kapitalizem se je v vzhodnih državah uveljavil s svojo najbolj kruto igro. Pohod tržnih računic je izpostavil materialna vprašanja, zapostavil pa kulturne in »poetične« razsežnosti narodov, ki so izšli iz komunizma. Ljubezen do naroda in njegove kulture lahko država vzpodbudi le tako, da se bodo ljudje v njej čim bolje počutili ter bodo tranzicijski krči Cim manj boleči. Skratka, vračanje h koreninam in ljubezni je odvisno od splošnih, tudi materialnih in organizacijskih pogojev, ki jih nek narod kot država ustvari. Vsega tega nisem naglasil slučajno. Podobno velja za slovensko (a ne samo slo-" vensko) manjšino, ki živi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem v spremenjenih pogojih. Zdi se, da se bodo vsaj v Italiji pritiski večine zmanjševali. Ce bo tako res, se bodo zmanjševali tudi pogoji za asimilacijo. Ostaja pa nevarnost oddaljevanja. Skratka, »trdno« jedro manjšine se bo staralo, mladi pa bodo vedno bolj »individualni« Slovenci in bodo vedno manj vezani na skupinsko življenje. To se bo dogajalo, če v skupnosti ne bodo našli dovolj razlogov za svojo prisotnost in vključevanje ter Ce jih skupnost ne bo pripravljala na veliko širše izzive (začenši z delom), ki so za mlajše generacije objektivno zahtevni. Zato se mi zdijo bistveni vsi pozivi, ki opozarjajo manjšinsko organizirano strukturo, da ne more enostavno ponavljati dela in navad iz povojne tradicije. Nikakor ni več dovolj, da zahtevamo, naj se finančno omogoči to, kar imamo, obenem pa se odpovemo samospraSevanju. Pri tem mislim na šolo, na kulturne organizacije, društva, a tudi na strokovne organizacije, na športna društva, na tisk, radio, televizijo, itd. NihCe nima vnaprejšnjega zagotovila, da bo s svojim delom zadoščal konkretnim potrebam mlajših rodov. Toliko manj ga ima, Ce se odpoveduje samopremisleku. V mlajših ne bomo vzpodbujali ljubezno do naroda z naglaševanjem ikon, posvečenih podob ter jih prepričevali, da je svet, ki jih obkroža, nevaren. Po sili razmer bodo morali mladi prav v ta svet. Tretje tisočletje nam verjetno odpira obširne daljave mobilnosti in postmodernega nomadizma. Ce je še moji generaciji življenje omogočalo bivanje doma, se bodo nove generacije premikale v veliko večjem in širšem prostoru. Mladi se bodo morali nujno znajti v različnih razmerah in v izostreni konkurenci. Ce jim želi manjšina nuditi možnosti, da se učinkovito pripravijo na življenje, mora nujno temu prilagoditi tudi svojo organizacijo ter svoj način življenja in dela. Pri obnavljanju in presnavljanju ni mogoče obiti integracijskih poti v svet večine. Pomembno je, da so takšne, da ne pomenijo asimilacije. Vztrajanje pri ognjišču in utečenih navadah je protizgodovinsko. Trmasto na-glaševanje narodne zaprtosti bo v konkretnem življenju vedno bolj retorično, slovenstva ne bomo ohranili z odklanjanjem sveta, ki nas obkroža, ampak ga bomo ohranili le tako, da bomo kot skupnost mladim generacijam omogočili učinkovito potovanje v vedno bolj mobilnem in »globalnem« naselju. Globalizacija ne pomeni avtomatičnega brisanja specifik. Oddaljevanje od skupine in izguba korenin se bo dogajala, če bodo mladi ocenili, da je skupnost fosilizirana, da jim ne nudi orodja in napotkov za hojo v svet ter da se zapira ob ognjišču, ki je vedno bolj mrzlo. Zaradi teh razlogov si mora narod ljubezen tudi zaslužiti. Isto velja za manjšino. Zapiranje v kalupe in pred drugimi se mi ne zdi učinkovito sredstvo za to, da bodo mlade generacije ljubile svojo skupino tudi v gosti interkulturni mreži ter na hoji za delom in življenjem, ki ne bo nujno domača vas ali bližnje mesto. Klici h poduhovljeni ljubezni niso zadostni. Starše naj bi otroci ljubili brezpogojno, a ni tako. Ce so starSi do otrok mačehovski in brezbrižni do njihovih potreb, nastanejo v poznejših letih konflikti, ki oddaljijo mladeniče od družine. Dinamika je v psihologiji dobro poznana. Podobno se dogaja za organizirano skupino, kot je narodna. Ce pripadnikom ne daje možnost za življenje, se bodo le ti »opremili« drugič in »zmanjšali« svojo ljubezen. ODPRTA TRIBUN A Schengenske vrzeli na nekdaj najbolj odprti meji v Evropi V dnevniku berem tudi take trditve, kot »Schengen bo treba uskladiti z videmskim sporazumom, in to čimprej« ali »Promet je potekal tekoče, kot če bi Schengena na Plavjah ne bilo«. Uvodničarka pa ugotavlja, da »schengenski integracijski korak (...) ustvarja probleme, ki lahko dolgoročneje povzročijo tudi motnje v integraciji mejnega prostora in v zavesti ljudi«. S tem v zvezi bi morali najbrž naliti čistega vina in res ni mogoče trditi, da je bila uradna informacija o pripravah na »od-prtje-zaprtje« meja izčrpna in celovita. Predvsem drži, da je Italija svoj (problematični) vstop v »Schengensko območje«, ki obsega vse države EU, razen Velike Britanije in Irske, morala nekajkrat odložiti, ker nanj ni bila pripravljena. Pa ne zato, ker bi imela velike probleme z mejno kontrolo, pač pa zaradi dejstva, da je Schengen uperjen predvsem proti priseljevanju tuje delovne sile in predvideva ustrezno kontrolo na teritoriju, ki je Italija ni imela. Zato sedaj hiti z odobravanjem novega zakona o statusu tujih priseljencev, kjer beseda »tuji« označuje ljudi, ki niso državljani EU. Tako se ji mudi, da mora v ustavni komisiji poslanske zbornice počakati tudi zakon o zaščiti slovenske manjšine, ki ima istega poročevalca. Pravijo, da bo vse nared čez par tednov. Italija nima prave zavesti o lastnih mejah, ker so njene meje v glavnem v naravi (morje, Alpe) in je njena edina prava meja tista, ki jo poznamo, se pravi meja s Slovenijo. Ta meja bo v naslednjih petih-še-stih letih tudi »zunanja meja EU«, kjer bodo izvajali strožje nadzorstvo preko osrednjega računalniškega sistema (SIS) v Strassbourgu in bo nehala šele tedaj, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU. Zunanji ministri evropske petnajsterice pa prav te dni razpravljajo o tem, kako pričeti pogajanja o prvem krogu širjenja Stojan Spetič EU na srednjeevropske pridružene članice. Ko se bo zunanja meja EU pomaknila na Kolpo in Dragonjo, bo iste in še hujše probleme imela Hrvatska, kar še posebej skrbi italijansko manjšino v Istri, ki bo še bolj razdeljena. Kar zadeva trenutni (in zgolj srednjeročni) položaj na naši meji, gre ugotoviti, da sta obe državi prišli nepripravljeni do trenutka, ko je Schengen stopil v veljavo. In vendar so bile napovedi drugačne. Slovenski notranji minister Bandelj je obiskal italijanskega kolego Napolitana še pomladi in se dogovoril, da bo Italija po avstrijskem zgledu na svojih mednarodnih prehodih uredila posebno vrsto (SLO) za slovenske državljane, ki ne bodo podvrženi tako strogi kontroli. Ugotovili so, da je za to potreben mednarodni sporazum z ratifikacijo obeh parlamentov. Zato naj bi za prehodno obdobje nekaj mesecev težave reševali z dvostranskim »memorandumom«, a ga še pišejo. Po informacijah, s katerimi razpolagam, je italijanska stran dokaj nepripravljena in tarna zaradi pomanjkanja osebja in o podobnih stvareh, dejansko pa je zavlačevanje tudi posledica dejstva, da ni bil še odobren ustrezni zakon o priseljevanju tujcev. Seveda se moramo vprašati, kolikšno težo organi mejnega nadzora (in torej notranjega ministrstva) pripisujejo zagotovilom podtajnika Fassina, da bo uvajanje schengenske kontrole na slovenski meji kar se da mehko in postopno. Razlike v obnašanju v posameznih pokrajinah kažejo na veliko stopnjo improvizacije. Razen če noče Italija demonstrativno dokazati evropskim partnerjem, da strogo spoštuje schengenski dogovor, kljub pomanjkanju neobhodnih norm o tujcih, na Slovenijo pa pritiska, da bi z ustreznimi policijskimi ukrepi zavrla pretok ilegalnih priseljencev preko lastnega ozemlja v Italijo in torej EU. Res je, da ima pripiranje meja velike psihološke posledice, spo- minjamo se samo nesrečnega »depozitnega obdobja« SFRJ, vendar moramo tudi vedeti, da so sedanji ukrepi »work in pro-gress«, dokaj dinamični, saj se bodo v nekaj letih spreminjali ustrezno Amsterdamski pogodbi, ki schengensko dopolnjuje in premošča. Prav zato je pomembno, da slovenska diplomacija temu posveti Cimvečjo skrb. Na koncu še pripomba o maloobmejnih prehodih. Ko smo pred leti ratificirali schengensko pogodbo, sem v pristojnem odboru za evropska vprašanja predstavil amandma, ki je poudarjal veljavnost poprejšnjih bilateralnih dogovorov o mejnem režimu. Izrecno sem poudaril, da to pomeni nedotakljivost videmskega sporazuma iz leta 1961. Amandma je bil sprejet in vlada se je uradno obvezala, da maloobmejnega režima ne bo spreminjala in to sporočila v Bruselj. To pomeni, da na Plavjah »schengenska pogodba« ne velja in ne bo nikoli stopila v veljavo. Nobenih računalnikov, torej. Ce kak carinik kaj sprašuje, je to pač v okviru pravic o nadzoru, ki mu jih daje videmski sporazum, skladno pač z vzdušjem in dobro voljo. Dejansko ima »schengenska meja« EU v maloobmejnih prehodih pomembno vrzel in ventil, ki ga bi morali Čimbolj izkoristiti. Slovenija in Italija se dogovarjata, kako bi videmski sporazum razširili, bloke odprli tudi v nočnih urah, poenostavili (z nalepkami) morebitni carinski nadzor, dopustiti prehod z osebnimi izkaznicami in podobno. Na tem bo treba še delati, da bi se mednarodni prehodi čimbolj razbremenili, čeprav bodo tam morali obvezno urediti več pasov: za državljane EU, na ne-državljane EU, za Slovence, za imetnike prepustnic. Na vsakem pasu bo najbrž drugačen režim nadzora, vendar je mogoCe ustvariti pogoje, da bo meja Se bolj odprta kot prej. Potrebni sta dobra volja in organizacija. Normativni viri so v glavnem že na razpolago. PISMA UREDNIŠTVU Se o gledališču V zadnjem času sem prebrala nekaj pisem v zvezi z našim gledališčem. Ne bi se tu šlo, kdo je strokovnjak in kdo ima pravico kritizirati. Kot ljubiteljica gledališča želim le povedati nekaj misli, ki so se mi porodile ob branju. Da mi ne bi kdo osporaval ali podvomiFv mojo ljubezen do te umetnosti naj povem, da imam že desetletja abonma in da mi ni lahko zveCer po delu peljati se s podeželja v mesto. Res me žalosti, da nima naše gledališče mladih domačih igralcev. Se bolj pa me čudi dejstvo, da je že več deklet poskusilo opraviti v Ljubljani sprejemni izpit za vstop na Akademijo, a je le malokateri uspelo. Nikla je bila ena od tistih, ki niso imele sreče. Uspela pa je doštudirati v Milanu in zdaj je »presrečna kazala ponudbo gledališča La Contrada«. Jaz bi bila tudi srečna, če bi Nikla kazala ponudbo našega gledališča. Zdaj torej odhaja! Se bo vrnila? Bo ostala z nami? Ljubljanske igralke, proti katerim nimam prav gotovo nič, bodo po sezoni odšle domov in bojim se, da bomo ostali brez njih in brez Nikle. Kar se pa tiče »prilagajanja slovenskemu odrskemu jeziku in izražanju kakor tudi stilu igranja« pa ne more nihče soditi, kaj bi Nikla in ostale z njo zmogle. Dejstvo je, da jim ni bilo dano, da bi poskusile in pokazale, Česa so zmožne. MogoCe bi pa katera od njih le postala dvojezična igralka. Sprejeli bi jih bili lahko vsaj kot »samouka, ki ga je ljubi Bog obdaril s posebnim talentom« in bi lahko zaslovele, kot so zasloveli nekateri samouki, ki jih vsi radi gledamo in poslušamo. Ce sem prav razumela, bi to izgledalo tako, kot če bi na liceju poučevale učiteljice ali vrtnarice. In vendar so nekatera naša dekleta že pokazala svoje igralske sposobnosti (npr. letos v Mavhinjah - a škoda, da so bili kompetentni ocenjevalci odsotni). Ne mislim tu na vskok v Tri sestre, ampak na pomladitev našega ansambla - mislim na jutri! Popolnoma se strinjam, da sta bila Joško Lukež in Silvij Kobal naša. Prepričana sem tudi, da o tem nihče ne dvomi. Naša je tudi gospa Sardočeva in še nekateri drugi. Vskočili so, ko smo jih potrebovali, vključili so se v naš prostor, z nami čutili, trpeli, delili dobro in slabo. Ostali so z nami in postali del nas, del Trsta. Niso nas zapustili, čeprav bi jim bila umetniška pot v domovini mogoče obetavnejša. In še! V ljubezen do gledališča prof. Pertotove sploh ne dvomim. Dovolj mi je, da pogledam šolske zvezke njenih bivših uCencev in preberem v njih temeljite priprave na vsako gledališko predstavo in da se spomnim vztrajnih prigovarjanj, naj dijaki obiskujejo naš teater. Mislim, da je znala kot vzgojiteljica vzbuditi v mladih veliko ljubezen do te umetnosti. Marta Terčelj V Trebčah je pouk potekal neokrnjeno Oglašamo se v zvezi s pismom, ki je bilo objavljeno 23.10.1997, o obisku občinske odbornice za javno šolstvo ge. Basse Poropat, odbornika za proračun in svetovalca g. Igorja Dolenca, da pojasnimo sledeče: med dopoldanskim obiskom uglednih upraviteljev, ki je trajal slabo uro, je pouk v vseh oddelkih potekal neokrnjeno. Učenci so goste pozdravili s pesmijo med odmorom, nakar se je pouk redno nadaljeval. Z upravitelji so se zadržali starši in učiteljici popoldanske izmene. Menimo, da so si upravitelji na tem srečanju ustvarili popolnejšo sliko o delovanju in težavah naše Sole. 2e vrsto let opozarjamo pristojne ograne na nujna popravila in posege za varnejše bivanje v šolskem okolju. Želimo si, da bi se vsa naša prizadevanja in upanja udejanila, vse kar smo doslej storile v prid naše šole, smo storile s srcem. Učiteljice Celodnevne osnovne šole Finka Tomažiča v Trebčah NOGOMET / DREVI PRVO DODATNO KVALIFIKACIJSKO SREČANJE ZA SP NOVICE Velika živčnost v italijanskem taboru pred tekmo z Rusi Maldini še naprej pod udarom kritike - Nezadovoljstvo igralcev - Mraz, o tudi ogreto igrišče - Pričetek ob 18.30 in neposredni TV prenos po Raiuno MOSKVA - Prvo od dveh odločilnih dodatnih tekem za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji bo Italija odigrala v snegu in mrazu. Napetost v italijanskem taboru je izjemna in je ne more prikriti niti Cesare Maldini. Selektor je sam proti vsem in dobro ve, da bi morebitna izločitev »az-zurrov« povzročila pravi potres, pod ruševinami pa bi se znašel tudi sam. Pravijo, da se razburjajo tudi nogometaši in da ne razumejo njegovih izbir, v klubih pa so vajeni bolj izdelanih taktičnih priprav na tekmo. Predsednik zevze Nizzola stoji selektorju ob strani, vendar pa ga ne brani pred vse bolj ostrimi napadi novinarjev, podpora milijonskih množic italijanskih ljubiteljev nogometa pa je dosegla zgodovinski minimum. Zdaj, ko paC rezultati niso v skladu s pričakovanji, je marsikdo odkril, da je Maldinijevo poznavanje razmer v mednarodnem nogometu dokaj skromno, da večino nasprotnikov pozna iz televizijskih posnetkov. SreCa ga je zapustila in tudi sam si zakomplicira življenje, ko reagira na provokacije (očitali so mu celo že to, da je prestar). Drevi bo tekma vsekakor zahtevna ne samo, ker se v italijanskem taboru bojijo lastne sence, ampak tudi zaradi nasprotnikove moCi. Ruski igralci so namreč izkušeni, igrajo v raznih evropskih ligah, nimajo kaj izgubiti. Predvideva se, da bo danes na igrišCu temperatura zelo nizka: Delavci odstranjujejo sneg s stopnišč, mraz pa ne pojenja (Telefoto AP) od -3 do -7 stopinj celi-zija. Igrišče bo težko, ne pa tudi ledeno, ker je igrišče Dinama ogreto s podzemskimi cevmi tople vode. Mnogi niso zadovoljni s postavo, ki jo Maldini namerava poslati na igrišče. Izbira med Fu-serjem, Pessottom in Chieso bo padla tik pred zadetkom srečanja, ko bo Maldini vedel, s katero postavo bo igrala Rusija. Vsekakor je malo verejet-no, da bi Chiesa igral že od vsega začetka, saj bi to pomenilo, da se je Maldini opredelil za igro s tremi napadalci, to pa res ni v njegovem stilu. Kritiki pravijo, da je Albertini slabo pripravljen. Glede na vremenske razmere nihče se ne razburja zaradi istočasne izbire masivnih Vierija in Ravanellija, vsem pa je žal, da bo Zola verjetno sedel na tribu- ni. Med kvalifikacijami je bil najboljši mož italijanske vrste. V vratih bo poškodovanega Peruzzija zamenjal Pagliuca. Seveda pa ni vse tako slabo, kot kaže: zadnji trening je pokazal, da so »azzurri« v dobri formi in zelo motivirani. Čeprav traja tekma 180 minut, naj bi Italijani že danes poskusili izločiti Ruse. Slednji igrajo dokaj spremenljivo. Napadalca Juran in Kolivanov lahko računata na pomoC veznih igralcev KanCelskisa, AleniCeva in Tihonova, na splošno pa se zdi, da je Rusija slabša kot na zadnjem evropskem prvenstvu, ko jo je Italija premagala z 2:1. Sodil bo Danec Mikkelsen. Na tekmi pokala UEFA v Milanu je sodil slabo, za nikogar naj ne bi predstavljal prednosti. Verjetni postavi RUSIJA: 1 Obcnikov, 2 Zveiba, 3 Kovtun, 4 Popov, 5 Onopko, 6 Sougaj-nov , 7 Tihonov, 8 Ale-niSev, 9 Kančelskis, 10 furan, 11 Kolivanov. (12 Čhercesov, 13 Radimov, 14 lanovski, 15 Veretie-nikov, 16 Hohlov, 17 lesi-pov, 18 Biesdastnik). ITALIJA: 1 Pagliuca, 2 Nesta, 3 Maldini, 4 D. Baggio, 5 Cannavaro, 6 Costacurta, 7 Fuser (Pes-sotto alio Chiesa), 8 Albertini, 9 Vieri, 10 Di Matteo, 11 Ravanelli. (12 Buffon, 13 Benarrivo o Petruzzi, 14 Di Biagio, 15 Pessotto, 16 Chiesa, 17 Del Piero, 18 Casiraghi). Sodnik: Mikkelsen (Dan) Drevi še tekme med Irsko in Belgijo, Madžarsko in ZRJ ter Hrvaško in Ukrajino Danes bodo še tri kvalifikacijske tkeme za SP. Hrvaška - Ukrajina (18.00): Hrvatje imajo celo serijo nadarjenih igralcev, ki pa še ne tvorijo prave ekipe. Manjkal bo poškodovani Bokšič, v napadu pa bo skupaj s Sukerjem igral bivši elan Padove Vlaovič. Za Ukrajino se skriva deset enajstin kijevskega Dinama, ki odbCno igra v ligi prvakov, nad trenerjem Szabom pa bedi stari maček Lobanovsky. Danes bo manjkal napadalec Ševčenko, za katerega je bil Milan baje pripravljen izplačati 35 milijard lir. Madžarska - ZRJ (20.00): Madžarom so obljubili bogate nagrade, a favorit je ZRJ. Od »Italijanov« bodo igrali Mirkovič, MihajloviC, Jugovič in SaviceviC, vratar Kočič pa se za mesto bori s Kraljem. Pri gostiteljih sta pod vprašajem nastopa anderlechtovca Urbana in Kovacsa. Irska - Belgija (20.30): pobiralci stav za danes napovedujejo zmago Irske (6:5), na SP pa naj bi šla Belgija (6:4). Za slednjo ne bosta igrala Scifo in Oliveira. Amaterji izločili Borussio BONN - Trener Borussie iz Dortmunda Nevio Sca-la je doživel še eno razočaranje. Njegovo moštvo je v osmini finala nemškega pokala'pred 18.000 gledalci z 2:1 izgubilo proti amaterjem Eintrachta Tre-vir in bilo tako izločeno. »Ta izločitev me res bob. Ne vem, kaj bi rekel,« je bil žalostni komentar Sca-le po porazu. Schumacher zavrača obtožbe MARANELLO - Ferrarijevo moštvo si na vse kri-plje prizadeva zaščititi dobro ime svojega dirkača Michaela Schumacherja, ki je v nedeljo povzročil trk z Villeneuvom, po katerem je zavozil s proge. Schumacher je na tiskovni konferenci v Maranel-lu, na kateri sta bila prisotna tudi Eddie Irvine in Jean Todt, obtožil medije, da pretiravajo. »V zgodovini dirk je bilo že mnogo hujših dogodkov od nedeljskega. Časopisov ne berem, sem pa obveščen o tem, kaj poročajo. Obtožba, da sem namenoma skušal izločiti iz dirke Villeneuva, je krivična. Preprosto sem naredil napakao, da mu nisem pravočasno zaprl pot,« je dejal včeraj nemški dirkač. Schumacher se bo moral 11. novembra v Parizu zagovarjati pred komisijo FIA. Haan ni več trener Feyenoorda ROTTERDAM - Nizozemski nogometni klub Feye-noord iz Rotterdama od včeraj dalje vodi dosedanji pomočnik trenerja Geert Meijer. Prvega trenerja Arieja Haana, ki je opravljal to funkcijo od oktobra 1995, je namreč vodstvo Feyenoorda odpustilo zaradi slabih rezultatov kluba v zadnjem obdobju. Feyenoord, ki je lani v nizozemskem prvenstvu zasedel drugo mesto za PSV Eindhovnom in se tako uvrstil v ligo prvakov, igra letos precej slabo. V domačem prvenstvu je na petem mestu, za vodilnim Ajaxom pa zaostaja že 13 točk. Prav tekma z moštvom iz Amsterdama v zadnjem krogu je bila usodna za Haana, saj je Feyenoord izgubil kar s 4:0. Ralf Schumacher vojak KOELN - Nemški dirkač formule 1 Ralf Schumacher bo za nekaj Časa svoj rumeni dirkaški kombinezon moštva Jordan zamenjal za zeleno uniformo nemške vojske. Mlajši brat svetovnega viceprvaka v formuh 1 bo dolg svoji domovini zaCel služiti 3. novembra v rezervni letalski enoti blizu Koelna. Na prodaj majica A. Rive GORICA - Kot že pred Časom tržaški Genertel bo tudi goriški košarkarski prvohgaš Dinamica pred jutrišnjo prvenstveno tekmo s Faberjem iz Fabria-na v Gorici zbiral sredstva za pomoC od potresa prizadetim prebivalcem srednje Itabje. Na prodaj bo tudi majica Antonella Rive. Obvestila SK DEVIN sporoča, da se prične telovadba za odrasle v sredo, 5. 11., ob 20. uri v telovadnici CEO v naselju S. Mauro v Se-sljanu. SK DEVIN in SZ SLOGA priredita že tradicionalno martinovanje v nedeljo, 9. novembra. Prijave do torka 4. 11. Informacije na tel. 208373 (Luciano) 226283 (Viktor) 200782 (Francko). r NAJMLAJŠI NOGOMETAŠI V RAZNIH PRVENSTVIH VESTI S KOROŠKE Tretji poraz SAK-a CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so se v zadnji tekmi jesenske sezone na domačem igrišCu od svojih navijačev poslovili s tretjim porazom. V dvanajstem kolu prvenstva v avstrijski regionalni ligi (3. divizija) so v koroškem derbiju izgubili proti enajsterici iz Pliberka z 1:3 (1:1). SAK je bil v prvem polčasu boljše moštvo, v drugem pa Pliberk, ki je tudi zasluženo zmagal. Edini gol za SAK je dal Harald Kudler, za Pliberk pa je Robert Miklau klar trikrat zatresel mrežo. SAK se s 17 točkami še naprej na šestem mestu na lestvici, zaostanek za vodečo trojko Voitsberg, Gratkorn in St. Florian pa se je povečal na 11, 7 in tri točke. Rezultati ostalih koroških klubov: WAC - Flavia Solva 5:0, Pollau - Rapid Lienz 2:1, Voitsberg - Au-stria Celovec/VSV-Beljak 3:0. (I.L). Odbojkarji SK Dob v krizi CELOVEC - Moška ekipa SK Dob je zašla v krizo. V osmem in devetem kolu državnega prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi so Dobljani najprej v gosteh izgubili proti PL Salzburg z 0:3, dan kasneje z istim rezultatom pa še proti Innsbrucku. Poraz proti Innsbrucku je tembolj boleC, ker gre za najbolj resnega so-tekmeca v kvalifikaciji za končnico prvenstva za naslov prvaka, v katero se uvršča prvih šest ekip. SK Dob je po ponovnih porazih s šestimi točkami zdrsnil na sedmo mesto, Innsbruck pa je osmimi točkami šesti. (I.L.) NA GORIŠKEM CICIBANI Audax SAnna - Juventina 1:5 (1:1 v igricah) Strelci: Scarabot 2, Pellegrino, Cefarin JUVENTINA: Prinčič, Scarabot, Piccolo, Pellegrino, Cefarin, Blasi, Martino, Spadani. Juventina je zopet zaigrala zelo dobro. Nasprotnik ni imel nobene možnosti, da bi ogrožal Juventinina vrata, in tako se je tekma končala s prepričljivo zmago gostiteljev. Ko so prišle na vrsto igrice, ki zgleda da našim nogometašem niso všeč, so prepustili domačim točko in dokončni rezultat je bil 5:1 za Juventino. Aris San Polo - Mladost 3:2 (2:0) MLADOST: Cecchini, Jarc, Ferlež, Bres-san, Danieli, RadetiC, Saponaro, M. Ferle-tic, Petejan. Po dokaj lepi in zanimivi tekmi so Doberdob« tesno izgubili, z igro pa so povsem zadovoljili. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Emanuela RadetiCa. Sovodnje - Ludnico 0:7 (0:4) SOVODNJE: Zotti, Batistič, Vižintin, Kuštrin, Gabussi, Devetak, PrinCiC, Zanfagnin, Bin, Petejan, Vižintin, Buzin, Cevdek. Okrnjeni Sovodenjci, poznala se je odsotnost Matije Figelja, so gladko izgubili proti loCniškim vrstnikom. NA TRŽAŠKEM aCIBANI Ponziana A - Primorje Telital 7:0 (5:0) PRIMORJE: Dobranovich, Regent, Rodonzio, Kante, Ziani, Sciccardi, Pipan, Druscovich. Proti močnejši in starejši ekipi so se proseški cicibani še kar dobro upirali in bi si zaslužili vsaj Častni gol. Od posameznikov bi tokrat pohvaliti Oliverja Regenta. MLAJŠI aCIBANI Fulgor - Primorje Telital 2:0 (0:0,1:0,1:0) PRIMORJE: Zuppin, Claudio, Candotti, Di Maria, Ferfolgia, Lucchesi, Meriggioti, Smotlak. Čeprav so ProseCani tokrat izgubiti, so igrati zelo dobro. Gostitelji so biti nevarni v protinapadu in so tudi dosegli dva gola. Za dobro igro je treba pohvaliti vso ekipo Primorja, še posebno pa vratarja Zuppina in branilca Lucchesija. Breg - SanfAndrea 6:0 Strelci: Kraljic 4, Kalc 2 Breg: Debeliš, Ota, Mezzaroba, Kalc, Kraljic, Corbatti, Martini, Bocciai, Slavec; Brežani so se kmalu opomogli od prejšnjega visokega poraza in tekmo prepričljivo zmagali. Drugo letošnjo tekmo so naši začeli zelo odločno in zbrano in tekma je bila za gledalce dopadljiva. Gostje niso bili kos Brežanom, ki so jih prekašali v vseh elementih igre. Za zmago je treba pohvaliti vse mlade nogometaše, še posebno pa razigrana Kraljica in Kalca, ki sta večkrat zatresla nasprotnikovo mrežo. KOLIBRI Breg-San Luigi 4:2 Strelci: Carli 2, Kraljic, Skerlavaj. BREG: Kljun, Carli, Segutin, Zobec, Rosso-ne, Skerlavaj, Kraljic, Kalc, Mezzaroba; Brežani so odigrali prvo letošnjo tekmo in jo tudi prepričljivo dobiti. K zmagi so prispevati vsi igralci, saj so prav vsi zaigrati kot je treba. Zmaga bi lahko bila še izdatnejša, saj so naši zagrešili par stoodstotnih priložnosti. Prvi polčas so voditi z minimalno razliko. V drugem polčasu pa so se končno razigrali in zadali nasprotniku pekoč poraz. Za zmago je treba pohvaliti celotno moštvo, še posebno pa strelce. SK DEVIN obvešča, da se bo pričel tečaj na plastični stezi v Nabrežini danes, 29. t.m„ ob 17. uri. Odvijal se bo dvakrat tedensko. Informacije na tel. 2916004 v večernih urah. SK DEVIN prireja otroško telovadbo v telovadnici Marchesetti v Sesljanu. Vršila se bo ob Četrtih od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 2916004. SK DEVIN prireja sejem smučarske opreme v dvorani prosvetnega doma na Proseku. Odvijal se bo od 8. do 23. novembra. SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centra Falcade, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da so se pričeli treningi karateja za začetnike, otroke in odrasle. Otroci: ob sredah in petkih, od 17. do 18.; odrasli: ob torkih in petkih, od 19.30 do 20.30. Tel. 327342 ali 03387281332. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. SK BRDINA sporoča, da se nadaljujejo suhi treningi ob torkih in četrtkih, ob 17. uri. Zbirališče na Brdini. SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573. SZ BOR - sekcija aerobike obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel teCaj gibanja z glasbo namenjen otrokom 3., 4. in 5. razreda osnovne sole. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in Četrtkih, od 17. do 18. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja tel. v urad na št. 51377. SZ BOR - sekcija aerobike obvešča, da se bo na Stadionu 1. maj pričel teCaj aerobike namenjen vsem dijakom srednjih šol. TeCaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in Četrtkih, od 18. do 19. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377. SLOVENIJA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE Danes zapade rok za predložitev kandidatur V prvem krogu bo sodelovalo verjetno 7 kandidatov LJUBLJANA - Neuradno število predsedniških kandidatur bo znano danes do polnoči, ko se izteče rok za vlaganje kandidatur pri Republiški volilni komisiji. Uradni seznam predsedniških kandidatur bo Republiška volilna komisija objavila po preizkusu zakonitosti in določitvi seznama, to je 8. novembra. Za zdaj so bile pri RVK formalno vložene tri kandidature: Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je s podpisi poslancev podprla kandidaturo dr. Bogomirja Kovača, skupina državljanov s prvopodpisanim Matjažem Kmeclom pa Milana Kučana, ki bo kot nestrankarski kandidat na volitvah nastopil ob podpori zahtevanega števila volivk in volivcev, predstavniki zunajparlamentarne Krščansko-socialne unije (KSU) pa so na sedežu Republiške volilne komisije (RVK) vložili kandidaturo predsednika stranke Franca Miklavčiča za novembrske predsedniške volitve. Kandidaturo predstavnika krščanskih socialistov so podprli trije poslanci oziroma poslanke državnega zbora, vendar Miklavčič še ni želel povedati, iz katerih parlamentarnih strank prihajajo podpisniki. Po napovedih bi morasla postopek pri izbiranju predsedniškega kandidata končala Slovenska ljudska stranka (SLS), ki naj bi s tremi podpisi poslancev podprla dr. Ludvika Toplaka. Vendar pa se je Toplak včeraj povsem nepričakovano odpovedal kandidaturi, kar je nemalo presenetilo ves slovenski politični prostor. Pričakovati je, da bosta v roku vložili predsedniško kandidaturo tudi Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD), ki so v pogajanjih t.i. strank slovenske pomladi o skupnem kandidatu podprli dr. Jožeta Bernika. Njegovo kandidaturo bodo vložili danes. Predsednik Demokratske stranke (DS) Tone PerSak zbira obrazce podpore in jih je od 3.000. kolikor jih potrebuje kot strankarski kandidat, doslej zbral 2.100. Na sedežu stranke so za STA povedali, da bi jih ob dosedanjem prilivu obrazcev do danes zvečer lahko zbrali zadostno število. Kandidaturo bo Peršak predvidoma vložil v sredo tik pred iztekom roka. Marjan Cerar, direktor Belinke, mora zbrati 5.000 podpisov podpore, če želi na predsedniških volitvah nastopiti kot neodvisni kandidat. Za STA je povedal, da si prizadeva zbrati zadostno število podpisov, v nasprotnem pa si bo zagotovil podponrstranke oziroma podpise poslancev. Nekateri od možnih kandidatov, ki ob podpori stranke potrebujejo za svojo kandidaturo še 3.000 podpisanih obrazcev volilcev, napovedujejo, da bodo na skupnem sestanku potencialnih kandidatov obrazce prepustili enemu in mu tako zagotovili nastop na novembrskih volitvah. Sestanek so napovedali za danes ob 19. uri. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«.danes, 29. t. m., ob 19.30 v Tolminu in jutri, 30. t. m., ob 20. uri v Portorožu. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11-moder) pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V torek, 4. novembra otvoritev sezone z opero »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na Šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Abonmaji so na razpolago pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu. Danes, 29. t. m., ob 20.30 gostovanje Teatra Eliseo s predstavo T. McNallyja »Master Močna burja na ajdovskem in novogoriškem območju LJUBLJANA - Zaradi burje je oviran promet na magistralni cesti med Razdrtim in Ajdovščino, saj je na odseku Ajdovščina-Podnanos prepovedan promet za prazna in lažja tovorna vozila, so sporočili iz slovenske uprave za zaščito in reševanje. Predsinočnjim ob 22.15 uri so zaradi močne burje za ves promet zaprli tudi Luko Koper, vendar pa je bila ta včeraj od 6. ure ponovno odprta za promet. Po podatkih Hidro- metcoroloskega zavoda RS so najmočnejši sunki burje v Koprskem pimorju zjutraj presegli hitrost 70 km na uro, v zgornji Vipavski dolini pa 90 km na uro. Po neuradnih podatkih je bila burja v Vipavski dolini še močnejša in naj bi presegla 100 km na uro. Močna burja je povzročila tudi izpade električne energije v višjeležečih predelih novogoriške občine (Čepovan, Banjška planota), pa tudi v okolici Nove Gorice. (STA) LETALSTVO / ADRIA AIRWAYS Letos končno dobiček V zadnjih osmih leiih je družbo poslovala z izgubo ( Klub Hip Hop LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je po osmih letih poslovanja z izgubo v letošnjih prvih osmih mesecih zabeležil 912.979 dolarjev dobička. Letošnje pozitivno poslovanje je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko so poslovali z izgubo, precejšnje izboljšanje in rezultat predvsem doslednega uresničevanja sanacijskega programa. Dolgoročna zadolženost se je od lanskega do letošnjega avgusta znižala od 57,6 milijona dolarjev na 41,2 milijona dolarjev. Letos je Adria za vračanje kreditov sama prispevala šest milijonov dolarjev, ostali del pa iz obveznic Republike Slovenije. Glavni direktor Adrie Airways Peter Grašek in komercialni direktor Zmago Skobir sta na novinarski konferenci predstavila tudi zimski vozni red, ki velja od 26. oktobra do 28. marca, in napovedala zamenjavo dveh letal Dash 7 z novima reaktivnima letaloma vrste Canadair Regional Jet, ki sprejmeta po 48 potnikov. Z Adriinimi letali je v letošnjih prvih osmih mesecih potovalo 429.552 potnikov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V enakem primerjalnem obdobju se je število potnikov na čarterskih poletih povečalo za 14 odstotkov, na rednih progah pa za odstotek. (STA) FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V torek, 18. novembra, ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil F. De An dre. 21. uri »Festa Al- UNESCO / KONFERENCA Pomen izobraževanja za kulturo miru in strpnost PARIZ - Na 29. zasedanju generalne konference Unesca, ki poteka v Parizu, je udeležencem spregovoril vodja slovenske delegacije, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Pavel Zgaga. V svojem nastopu je predstavil slovenski prispevek k Unescovi dejavnosti na področju izobraževanja, znanosti, kulture in komunikacij ter poglede na nekatera ključna vprašanja, s katerimi se ukvarja ta mednarodna organizacija, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport. Strateški pomen izobraževanja, ki je ena od osrednjih tem konference, je ponazoril s sedanjimi slovenskimi prizadevanji pri prenovi šolstva ter z razvojem na področju vseživljenjskega izobraževanja. Slovenija je z nedavno izvedbo Tedna vseživljenjskega učenja kot ena prvih držav članic Unesca že uresničila pomembno priporočilo letošnje konference Confintea, posvečene izobraževanju odraslih. Pavle Zgaga je posebej poudaril pomen vzgoje in izobraževanja za spoštovanje človekovih pravic, za demokracijo, kulturo miru in strpnost. Ob letošnjem zaključku Svetovnega desetletja za kulturni razvoj je izrazil upanje, da so številne aktivnosti v projektu prispevale k utrjevanju kulture kot neločljivega dela razvoja ter k spoštovanju in ohranjanju lastne kulturne dediščine, pa tudi dediščine drugih narodov ter nacionalnih in drugih manjšin. Na področju znanosti se je Zgaga zavzel za njeno povezovanje s strategijami gospodarske rasti. To po njegovih besedah predpostavlja pospešene naložbe v znanost, tehnologijo in izobraževanje, v krepitev lastnih znanstvenih in intelektualnih potencialov ter v pravočasno preprečevanje t.i. bega možganov, kar je zlasti pomembno za manjše države. (STA) UNICEF / POBUDA Humanitarna akcija za otroke, obolele za aidsom LJUBLJANA - Slovenski odbor za UNICEF bo v letošnjem novembru in decembru pripravil humanitarno akcijo, posvečeno afriškim otrokom, obolelim za aidsom. Sredstva za te otroke bodo zbirali s pomočjo oglaševanja v medijih, pa tudi z direktno pošto 70.000 posameznikom in 30.000 podjetjem. Vrhunec akcije bo 24. november, ko bodo na slavnostnem koncertu En svet, eno upanje proglasili za prva nacionalna ambasadorja UNI-CEF-a slovenska igralca Mileno Zupančič in Borisa Cavazzo, so povedali na današnji tiskovni konferenci. Na koncertu bo spregovorila tudi predsednica švedskega odbora za UNICEF in izvedenka s področja otrokovih pravic v odboru OZN za otrokove pravice Lisbet Palma, v drugem delu koncerta pa bodo nastopih slovenski glasbeniki, ki so po besedah režiserja Boštjana Vrhovca na različne načine povezani z Afriko. Milena Zupančič in Boris Cavazza kot bodoča ambasadorja že snemata spote za omenjeno akcijo. Po besedah Zupančičeve pa bo kot ambasadorka UNICEF-a tudi v prihodnje sodelovala pri vseh nadaljnih akcijah za pomoč otrokom. "Otroštvo je najpomembnejše človekovo obdobje, saj se v tem času oblikujejo vsi naši kasnejši nagibi. Dolžnost tistih, ki javno nastopamo, je pomagati tistim otrokom, ki so se rodili v manj srečnih okoliščinah, " je dejala. Druga novost pri Slovenskem odboru za UNICEF pa je oblikovanje gospodarskega odbora, ki mu bo predsedoval dr. Jože Mencinger, sestavljalo pa ga bo še deset direktorjev pomembnih slovenskih podjetij in dr. Rado Bohinc s Slovenskega raziskovalnega inštituta za menedžment. Naloga odbora bo svetovanje slovenskemu odboru za UNICEF pri vseh aktivnostih, povezanih z denarjem, pa tudi pomoč pri zbiranju sredstev za UNICEF. (STA) V petek, 31. t. m., bo ob lovveen«. Kavarna San Marco V torek, 11.novembra, ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu srečanje s Umbertom Margonijem, Albertom Princisem in Luciano Turco, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Giorgio Pagorig. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 9. novembra, ob 18. uri koncert pianista Umberta Tristi. Na sporedu Beethoven, Liszt, Brahms, Schumann in Casella. GORICA Kulturni dom Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85) SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 30. t. m., ob 20.30 koncert Tria Brahms iz Bologne, solist Leonardo De Lisi (tenor). Koncert prirejajo v sodelovanju z Videmsko univerzo. TRŽIČ _ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1 1997/98 Class con Maria Class«. Nastopa Rossella Falk. Režija Patrick Guinand. ___________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na upravi KG »S. Kosovela« lahko vpišete abonma. Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355). PORTOROŽ Avditorij V četrtek, 31. t. m., ob 20.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča s komedijo Borisa Kobala »Afrika ali Na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 29. t. m., ob 20. uri (za izven): gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s komedijo Toneta Parljiča »Gospa poslančeva«. Režija Franci Križaj. Abonma opere in baleta: v torek, 4. novembra: Giacomo Puccini »La Boheme« v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 2. novembra v Gallusovi dvorani: premiera W. Shakespeare »Machbeth«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 29. t. m., ob 15.30 (abonma sreda popoldanski) in ob 19.30 (abonma študentski C): A.R. Gurney »Punči (Sylvia)«. Jutri, 30. t. m., ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Katharina Troe (violončelo) in Patrizia Turricchia (klavir). Na programu Schumann, Chopin in Rahmaninov. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. ZOPPOLA (Pordenona Rototom V petek, 31. t. m., ob 21. uri koncert s skupinama Hedonist in Ataraxia. ___________SLOVENIJA_______________ LOKEV (pri Sežanh V soboto, 1. novembra, ob 21. uri koncert francoske skupine Celtic Gore, LTS in Zygo-matic Zone. NOVA GORICA Kulturni dom in Glasbena šola Do 30. t. m. Dnevi saksofonistov v Sloveniji -1. Mednarodno srečanje saksofonistov. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. t. m., ob 19.30 v Kosovelovi dvorani (abonma mladi mladim) koncert na katerem bosta nastopila Svetlana Pušnik (kitara), Domen Marinčič (viola da gamba). Hala Tivoli V petek, 31. t. m., ob 20. uri bo nastopila te-chno-punk skupina Prodigy. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure, vsako nedeljo obli. uri, ob 14.30 in ob 15.30 voden obisk razstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja VV.VViedner. Palača Costanzi: do 16. novembra je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/ 17-20. Občinska dvorana (Trg Unita St. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20. Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Alda Denteja«. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947-1997«. Galarija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6); do 7. novembra razstavljata Aliče Gombacci in Sigfrido Maovaz. Urnik ogleda: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih. OPČINE Prosvetni dom-SKD Tabor Opčine: do 20. novembra je na ogled »Z zvezdami v jadru« -razstava slovaških ilustratorjev, ki so bili nagrajeni na Bienalu ilustracij Bratislava 1967-1997. Umik: ob delavnikih 16/19. Ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem dogovoru po tel. 213578 (v ponedeljek in torek med 10. in 12. uro). MILJE Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negri- sin«: na ogled je skupinska razstava: razstavljajo W. Criscuoli, Z. Mamšič, S. Medino, P. Pirana, A. Rocca in E. Vladilo. Umik: 10-12/17-19, ob praznikih 10-12. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Cam-poformido«. ___________SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: do 7. novembra je na ogled prodajna razstava slik in keramike Ful-vie Zudič. KROMBERK (Nova Gorica) Grad Kromberk: na ogled je retrospektivna razstava Negovana Nemca »Poezija v kamnu - deset let pozneje«. Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik ® RAI 1 9.35 11.20 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 22.30 23.05 23.10 0.15 0.450 Dnevnik. 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Romuald & Juliette (kom., Fr, '88, i. Danielle Auteuil), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Jessica in jabolko (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piu (vodi Milly Garlucci) Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest - Indija Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik Šport Aktualno: Inviato specia-le (vodi Piero Chiambret-ti) TV film: Non condannate mio figlio (dram., ZDA ’96, r. L. Elykan, i. Matt Mc Coy, M. Henner) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik Aktualna oddaja: Porta a p orla Dnevnik Aktualno: Tempo < p RAI 2 §8 RETE 4 gB Nad.: Fragole verdi Nad.: Lasciati amare, Variete za najmlajse 6.30 Perla nera B&!4 Nan.: Lassie Film: Un amore america- Bjjjjfl Nad.: Quando si ama, no (kom., It. ’92) 10.20 Santa Barbara Nad.: Vendetta d’ amore, Tg2 Medicina 33 9.20 Amanti, 10.00 Regi- Jutranji dnevnik na, 10.30 Sei forte, papa Variete: I fatti vostri (vof- Dnevnik di Massimo Giletti) Aktualno-.Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče, vmes Tg2 Navade in družba, (13.30) dnevnik i- 13.45 Tg2 Zdravje Nad.: Sentieri - Steze Variete: Ci vediamo in Film: Padri e figli (kom., TV It. ’57, r. M. Monicelli) ra™ Aktualno: Cronaca in di- Kviz: OK, il prezzo e giu- retta - Kronika v živo sto (vodi I. Zanicchi) 17.15 Dnevnik, vreme Dnevnik in vreme Vreme, dnevnik, Šport Variete: Game Boat Oddaja o izletih in poto- Film: Anche i commer- vanjih: Sereno variabile cialisti hanno un’anima Nan.: Rex, 19.55 Disokku- (kom., It. ’94, i. E. Monte- pati (i. P. Ferrari) sano, R. Pozzetto) VeCemi dnevnik Film: La leggenda del re Nan.: Un prete tra noi -Duhovnik med nami (i. M. Dapporto, G. Ralli) pescatore (fant., ZDA ’91, i. Robin VVilliams) Pregled tiska Izžrebanje lota Variete: Macao (vodi Al- ba Parietti) Dnevnik, vreme, knjige. S CANALE 5 v parlamentu, Šport Film: Conto in sospeso (thriller, ’95, i. J. Tilly) Na prvi strani, vremen- 4 ska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. k RAI 3 M. Chiklis, T. Saldana) Variete: Maurizio Costan- zo Show Jutranje vesti Rubrika: Ciao Mara (vodi RJI Film: 11 dilemma del dot- Mara Venier) tore (dram., VB ’59) Dnevnik TG 5 lUKlil Aktualno: Tempo-se- Sgarbi quotidiani quenze: Napoli, 11.00 Nad.: Beautiful '"ijgi Vprašanja ob koncu ti- Aktualna oddaja: Uomini : ■. pju socletja e donne - Moški in žen- |TTy Dnevnik, šport ske (vodi M. De Filippi) IMMil Nad.: In nome della fa- Aktualna kronika: Veris- HM miglia simo Deželne vesti, dnevnik TV film: Amo i miei figli IJKfl Tgr Leonardo, 15.00 Tgr (dram:, ZDA ’95, i. S. Evropa Zimbalist, J. Kerns) Športno popoldne: ko- Aktualne teme iz vsakda- talkanje, namizni tenis na: Verissimo (vodi Mar- Dok.: Geo & Geo co Liorni) Vremenska napoved Variete: Tira & Molla (vo- Nad.: In nome della fa- di Paolo Bonolis) miglia Dnevnik Dnevnik, deželne vesti Variete: Striscia la noti- Aktualno: Od 20. do 20. zia (vodita Ezio Greggio ure, 20.15 Blob in Enzo lachetti) Aktualna odd.: Mi man- Film: Bay Birba - Baby da Raitre (vodi Piero Day Out (kom., ZDA Marrazzo) ’945, i. M. Glave, Joe Dnevnik, deželne vesti Mantegna) Aktualno: Report, 23.50 Dnevnik lo le scriverei Variete: Maurizio Costan- Dnevnik, pregled tiska zo Show Variete: Fuori orario NoCni dnevnik Tg5 ITAUA 1 6.10 9.20 12.20 12.55 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.55 0.50 1.00 1.35 Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Rrock, 11.25 Dva policaja v Chicagu Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Risanke: Simpsonovi Variete:Colpo di fulmine Aktualno: Fuego! (vodi Alessia Marcu zzi) Nan.: Melrose Plače Variete za najmlajse in risanke, Bim Bum Bam, 17.25 Variete: Investiga-tori invisibili Nan.: Hercules Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Mills Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: II corvo (fant., ZDA ’94, i. B. Lee, E. Hudson, M. VVincott) Film: Oltre Rangoon (dram., ZDA ’94, i. P. Ar-quette, Aung Ko) Fatti e misfatti Šport studio, pregled tiska Italija 1 šport # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nogomet Nan.: FBI Oddaja o živalih Zoom zdravje E.R.A. 11 supplemento Aktualna odd.: Quadrato Zoom zdravje Film: Esperienze prema-trimoniali 0 MONTECARLO 12.15 13.15 14.15 18.00 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Ironside Film: Amore sottocoperta (kom., ’48, i. D. Dav) Variete: Zap Zap Šport: Biscardijev proces Nogomet: Hrvaška - Ukrajina, 1.15 Madžarska -Jugoslavija (kval. za SP) {r Slovenija 1 {r Slovenija 2 Včeraj, danes, jutri m Vremenska panorama Videoring Euronews Jesenski počitniški pr.: m Tedenski izbor: Svet po- Sedem na mah, 8.40 roča Nad.: Bratovščina sinjega jJR Prisluhnimo tišini galeba, 9.05 S Kazino do [003 Posnetek gledališke pred- novih plesnih korakov stave Male drame SNG: (1. odd.), 9.30 Nad.: Otro- Prva klasa (A. Nikolaj) ci noči (Švedska, 3. del) Opus Tedenski izbor: nan. Ha- Nanizanka: Hudsonova vajski detektiv (ZDA, 19. ulica (ZDA, 17. epizoda) epizoda) Dokumentarna serija: Na- Film: Popolni začetniki tional Geographic (ZDA) Dokumentarna serija: Studio Citv Prelomni trenutki zgodo- Nadaljevanka: Protoniko- vine (11. del) va smrt (Švedska, 3. del) Poročila Nanizanka: Karina in Ari TV igrica: Kolo sreče (po- (Francija, 23. epizoda) novitev) Nanizanka: Hoganova Videostrani druščina (ZDA, 15. epizo- Tedenski izbor: Vesela da) jesen Filmski triki Poljudnoznanstvena se- Razvedrilna oddaja: Ka- rija: Svet odkritij (ZDA) raoke TV prodaja Nan.: Karina in Ari (24. Videostrani epizoda) Obzornik Včeraj, danes, jutri Otroški program: Male si- Rokomet: Slovenija - ve celice Francija (kvalifikacije za Po Sloveniji EP, iz Celja) Prodaja Včeraj, danes, jutri TV igrica: Kolo sreCe Koncert simfonikov Včeraj, danes, jutri RTVS Risanka Dnevnik, vreme, šport Škof Rožman: Zločinec ali žrtev? Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 9. epizoda) Film: Koreine neba (ZDA ’58, r. John Huston, i. Er- rol Flynn, Juliette Greco, Trevor Hovvard) 58 Koper Videoring Videostrani Euronevvs Alpe Jadran Pogovorimo se o... TV PRIMORKA Globus Vesolje je... Program v slovenskem je- ziku: Ljudje in zemlja 17.00 Videostrani Reportaža Akcija: Življenje je v Primorska kronika tvojih (žrebanje) Vsedanes - Tv dnevnik, Glasb, oddaja: Klepet ob vreme, šport glasbi z Jožico Svete Eccheccimanca Oddja za zamejce: Med Risanke: Super Book Sočo in Nadižo Sredozemlje Napovednik, videospot Dok. oddaja: Kokom Dnevnik TV Primorka, Aktualna tema: Meridia- vreme ni KMetijska oddaja TV dnevnik Vsedanes, Sejem dobrote narave in vreme zabave (pogovor) Rokomet: Slovenija - Festival Brežice ’97 Francija (kval. za EP) Dnevnik TV Primorka TV dnevnik Vsedanes r A Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17,00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Pogovor s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 20. del); 9.40 Zgodbe slov. vsakdana 19. stoletja; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka: MPZ Mirko Alej; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: basist M. Fink, pianistka N. Vatant; 18.00 Literarne podobe: Ženska v času in književnosti, nato Slov. lahka glasba: 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30,19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7,30 Poročila, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Glasb, rubrika: Jaz tudiii...!; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualno- sti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16,15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-20.00 Glasba; 20.00 Teo Naklada; 22.00 Zrcalo; 22.20-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako. kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva ; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 13.45 Gost izbira; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Ra-dioteka; 21.46 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Utrinek. Radio Koroška 18.10-9.00 Glasbena: Tamburaški ansambel z Dunaja se predstavlja; 21.04-22.00 Večerna. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481 -532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H. tel. 0463-318510. fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA f SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANH- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 1.52 najnižje -31 cm, ob 8.06 najvisje 47 cm, ob 14.38 najnižje -46 cm, ob 20.43 najvisje 29 cm. Tutri: ob 2.18 najnižje -30 cm, ob 8.28 najvisje 50 cm, ob 15.03 najnižje -52 cm, ob 21.12 najvisje 31 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Hud mraz ne popušča Težave zaradi snega RIM - Vremenska napoved za danes in jutri predvideva nov padec temperature, tako da se prav lahko uresničijo napovedi, da bodo temperature rekordno nizke za to stoletje. Vremenoslovci napovedujejo sneg do 600 m nadmorske višine, vendar pa bodo padavine precej šibke, v naših krajih pa jih bo spremljala burja, ki bo še dodatno znižala temperaturo. Val mraza pa je zajel tudi druge kraje po svetu in v Evropi. V ZDA je sneg nekatere predele dobesedno odrezal od sveta, izredno nizke temperature so okovale v led vzhodne predele Nemčije, pa tudi v ruski prestolnici (na sliki AP moskovski Rdeti trg) je že zapadel sneg. Zaradi mraza, snega in ledu so imeli največ težav vozniki, marsikje pa je zaradi tega prišlo tudi do prometnih nesreč. Pol Belgijcev ne bi volilo, če ne bi bilo obvezno BRUSELJ - V Belgiji, kjer je volilna udeležba obvezna, 50 odstotkov volilnega telesa ne bi volilo, Ce bi odpravili obvezno udeležbo. Tako je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo včeraj objavlja belgijski dnevnik le Soir. Kar polovica od približno 1.700 Belgijcev, ki so v javnomnenjski raziskavi sodelovali, namreč ne verjame, da bodo prihodnje parlamentarne volitve prinesle korenite spremembe; 41 odstotkov jih tudi meni, da s parlamentarnimi volitvami nasploh ni moč doseči spremeb. Kljub obvezni volilni udeležbi neudeležba na volitvah narašCa. Parlamentarnih volitev maja pred dvema letoma se ni udeležilo 600.000 Belgijcev, medtem ko jih je približno 500.000 na volišCu oddalo neizpolnjen volilni listič. Bruselj je v tej kategoriji rekorder, saj se volitev ni udeležilo 17 odstotkov volilcev, 7 odstotkov pa jih je oddalo prazne volilne lističe. Parlamentarnih volitev leta 1995 se je v Belgiji po uradnih podatkih udeležilo 91, 2 odstotka volilcev, evropskih volitev leta 1994 90, 7 odstotka, 90, 5-dstotno volilno udeležbo pa so v državi beležili leta 1995 na regionalnih volitvah. (STA) SEATTLE - Zenski, ki so jo v Seattlu v ameriški zvezni državi Wa-shington aretirali policisti, se je uspelo osvoboditi lisic in pobegniti na precej domiseln naCin - s policijskim avtomobilom. Po poročanju medijev so policisti energično dekle ujeli šele po dolgem in divjem zasledovanju. Pustolovka je pobegnila, medtem ko so policisti preverjali njene osebne podatke. Kot so ugotovili, je proti njej že izdan zaporni nalog iz neke druge zvezne države, v Washingtonu pa ji zdaj grozi zapor zaradi tatvine in poskusa pobega. (STA/dpa) Deskarja sta imela srečo V bližini Pertha v Avstraliji je morski pes napadel deskarja, zlomil njuna surfa, na srečo pa sta jo oba (na sliki desno 51-letni Brian Sierakovvski) odnesla le z nekaj praskami, saj so ju pravočasno rešili drugi jadralci. (AP) :iiiiuniHWM