LOVE
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, dne 30. septembra 1938.
mm
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Češki nauk
^c J1‘JJlneravamo danes spregovoriti nekaj besed o češki stilski, ne mislimo opisovati vsega sve-tovno-političnega okolja in oizadja, iz katerega se je izcimila. Ne mislimo govoriti o francoski in
.	  pi	da
bo njemu prihranjeno deli o in trpljenje. Tudi o tem ne bomo govorili, koliko je francoska krivda in odgovornost večja od angleške, in sicer ne samo obliko vno-pra vno, ker so ravno Francozf podpisali s Cehi zavezniško pogodbo, a Angleži.Je niso podpisali. Res, kaj bi neki rekli Franqozi, če bi zahtevala Nemčija alzaške Nemce, pa bi ji Anglija priporočila, naj jih odstopi, češ da zaradi francoskih manjšin ne kaže tvegati vojne in da zaradi tega v tem primeru zvezna pogodba ne velja? Vprašanje, ki nosi odgovor v sebi.
O	vsem tein tudi nima pomena govoriti, ker je stvar preveč jasna in ker je preveč očitna majhna vrednost slovesno dane besede v tem svetu. In pomena ima tem manj, ker govore najboljši francoski in angleški duhovi v teh dneh naravnost in brezobzirno o sramoti, ki so jo prizadejali njihovi domovini njihovi državniki. Morebiti je čustva teh 'ljudi najbolje izrazil francoski general Louis I Mi g ene Faucher, načelnik francoskega vojaškega poslanstva v češkoslovaški republiki, ki je v teh dneh prestopil iz francoske v češko-slovaško vojsko in pri tej priliki dejal predsedniku Benešu: »Sramujem se, da isem Francoz in zagotavljam vam, da se nikoli ne povrnem v svojo rojstno deželo.«
Ti in taki možje so tudi, ki dajejo človeku upanje in vero, da bo še 'zadob.il a veljavo na svetu človečnostna omika, zavest skupnosti ter — dana beseda.
Tudi ne mislimo zgubljati besed o ogabni zahrbtnosti Poljakov. O zahrbtnosti države, ki se nravno ogorčuje zaradi 70.000 Poljakov na Češkem. ki pa ima za samoobsebno pravico, da tlači cloma 7,000.000 Ukrajincev, torej ravno stokrat tolikšno manjšino, kakor je poljska na Češkem, a ja.zen tega še poldrugi milijon Belorusov, pol miljena Litvinov in tako naprej. A zlasti še, da dela |d. i°’	‘maj°	Poljaki	na Češkem več pravic,
^akor milijonske manjšine na Poljskem. Preveč
se odprta ta rana in preveč še skeli vsakega s ovensjjfega in .slovanskega člloveka, visakega de-niolk ra ti čnega človeka sploh, da bi že mogli vrtati v njej.
Čfhi so postali žrtev sile. O tem ni dvorna, vsaj v demokratičnem svetu ne, in o tem smo mi že dovAlj pisali. Gre samo se za eno vprašanje če « namreč Cehi ipri vsem tem le brez krivde če n is sami s svojo politiko vendarle sami sebe oslabili iako da je sovražna .sila dobila vse večjo moč in' težo.
Češka je gotovo dala že iiz vsega začetlka tudi nečeškim narodom pravice, kakor jih na primer v Avstro-Ogrski nenemški in nemaclžarski narodi niso nikoli imeli, in kakor jih zlasti danes nimajo manjšine v nobeni nacionalistični državi. In še je ve Pravice zviševala od leta do leta. A delala je lo ** ai‘ 's*e napake kakor nekdanja Avstrija. Go-» v°> dvakrat gotovo, delala jih je v mnogo manj-j.V1 obsegu. 1 oda mnogo usodnejše iso 'postale () Hib temu glede na njeno moč in zlasti še glede so Z,.neiai nove zapletljaje v povojnem svetu. Ni v °d vsega začetka zavedla, tla v dobi s ti.sik ni asa za centralistične in unitaristične prizadeve 'n poskuse. Ali z drugimi besedami, če bi bila ta-oj od vsega začetka isvojega obsitanka dala z ve-'kim srcem vsem manjšinam tiste pravice, ki jih Je bita pred nekaj tedni pripravljena dati, nasproti Novakom pa prav tako od vsega začetka zavzela • alisce bratovskega, na popolni enakopravnosti Monecega sožitja namesto nebralovskega hegemo-
^Vlkukr,,llg^n,b/ bil n-i°n položaj danes! Henlein b, ne bil dobil niti polovice tistih
SO
so
glasov med narodno in gospodarsko kolikor toliko utošenimi Nemci, kakor so mu jih dale zadnje občinske volitve, in še ta njegova polovica bi bila mnogo manj napadalna in nasilna v svojih zahtevah, tembolj, ker bi se bila zavedala, da je gospodarska blaginja čeških Nemcev tesno povezana s češkim oizemljem. Že celo pa bi ne bili imeli Čehi sporov, hudo nepotrebnih sporov s Slovaki, ki so se vendar iz lastne volje združili s Čehi v eno državo.
Prav gilede Slovakov je treba reči nekaj jasnih besedi.
Pred vsem, če govorimo o češkem centralizmu glede na Slovaško, moramo reči, da je bil tak, da bi se nam skromnim Slovencem danes kar sline cedile po njem, četudi je gotovo, da bi trajno tudi z njim ne mogli biti zadovoljni. Kajti centrali-zeiJ! 7“ mimogrede, tudi Čehi so svoj centralizem radi imenovali unitarizem — je v svojem bistvu zmeraj hegemonističen, torej v svojih zadnjih osnovah nedemokratičen in nepravičen. In zato je bila old vsega začetka neizogibna izbira med priznanjem popolne narodne samobitnosti Slovakov in med bojem, ki bi Čehe in Slovake samo odtujeval in jili nazadnje napravil za neizprosne sovražnike, kakor na primer Poljake in Ruse ali Ukrajince in Poljake — da navedemo samo nekaj bolj oddaljenih primerov. In prav zaradi tega češkega unitarizma in z njim zvezanega zapostavljanja je tlela med slovaškim narodom iskra nezadovoljnosti naprej in slabila moč češkoslovaške republike. Tlela je kljub temu, da Čehi Slovakov gospodarsko niso izrabljali, da je veljala v davčnem sestavu popolna enakopravnost, da se je Slovaška v obrti in industriji celo močno dvignila, ker si češka politika ni prizadevala, da bi se selila slovaška industrija v Prago, in ker je slo>-vaški denar ostajal doma.
Bilo je med Čehi preudarnih ljudi, ki so videli, da centralistična pot ograža državo. A centralizem
•saim se je branil. Kakor vsak je tudi češki delal preveč z obljubami in načrti, katerih dejanska vsebina in namera je bila zmeraj, podaljšati sebi življenje. Medtem so pa stvari zorele. In nobena stvar ne dela slabšega nastrojenja, kakor nepre-neline obljube in prav tako neprenehno odlašanje spolnitve teh obljub.
Seveda ne mislimo s tem reči, da bi bila tudi zvezni češko-islovaški državi ta sedanja stiska zanesljivo in pod vsakim pogojem prihranjena. Samo eno je gotovo: veliko lažja bi ibila, in ne mogli bi prihajati mešetarji in z neko upravičenostjo zahtevati, da se majhne nepravilnosti popravijo na tako poguben način. Tako pa je ta stiska samo potrdila stari nauk, da centralizem niti v istorodni državi ni dober, pa če je še tako napreden in — kolikor mu dopušča njegovo bistvo — demokratičen, da pa je prava nesreča, za državo, ki jo sestavljajo narodno, kulturno in gospodarsko različne pokrajine.
Morali smo povedati te stvari, da se učimo iz tujih napak in zlasti, ker so nam nov dokaz, da je načelna in dosledna politika ne samo najboljša, ampak tudi edino pravilna. Vsak naš bralec ve, da to naše mnenje ni vzklilo v teh težkih dneh češke stiske. Dovoljkrat smo že v tem listu pisali
•O sB|v^T'ih	i	Sl	O Vil-L i i *> '»mtvvjvi 7nava.im-
udarjali m svarili: Čehi, ne žrtvujte ibratovsikega zaupanja) maliku narodne lažienotnosti! In ko so pred dalj časa nekoliko preveč centralistični in negemonistieni »Narodni 1 i s t y« priporočali nam Slovencem in Hrvatom prav v duhu naših jugo-slovenov »nacionalno edinstvo«, smo jim svetovali, naj ise rajši ogledujejo doma in naj pomagajo rešiti češko vprašanje v avtonomističnem duhu, dokler je čas.
Toda menda je res prekletstvo tudi boljših ljudi in narodov, da se ne znajo odpovedati predpravicam. razen ko je že prepoizno. In da se jim zmeraj zdi. da prav zanje zakoni razvoja narodov in držav ne veljajo, ker jih ta hip njihna železna roka še ni zagrabila za vrat.
Sence slovenskega gospodarstva
Sredi preteklega meseca so ljubljanski dnevniki obširno poročali o aretaciji ravnatelja in obenem tudi lastnika Slovenske banke Mira Janko-leta. Temu očitajo, da' je zagrešil veliko število sleparij s hranilnimi knjižicami; posebno na ta način, da je dajal pod raznimi pogoji posojila, za katera so morali posojilojemalci dajati v zastavo vložne knjižice z veliko večjimi vlogami, kakor jim je bil odobren kredit. Ko so pa taki dolžniki hote!ii poravnati svoj dolg in zahtevali nazaj svoje zastavljene hranilne knjižice, se je izkazalo, da teh ni več, ker jih je Jankole oziroma njegova ban ka že davno vnovčila. Po mnenju nekegadnev-bo višina škode dosegla kljub že znanim velikim sleparstvom z ljudskim denarjem doslej vendarle redko višino.
Na sebi Jankoletova zadeva ni iako pomembna, da bi se mi z njo ukvarjali le zaradi nje same.
O	njeni manjši pomembnosti priča že okolnost, da se je o njej lahko svobodno razpisalo naše časopisje vseh barv in smeri. Posebnost našega tiska. ka r se gospodarstva tiče, je ravno v tem, da priobčuje vse najmanjše goljufije, ki se kedaj obravnavajo na sodniji, nismo pa še doživeli, da bi pisalo o nepravilnostih in goljufijah, ki gredo v milijone. V takšnih primerih smo mogli le tu pa tam ugotoviti kvečjemu kakšno zlobno namigovanje. ki pa je navadno izviralo iz drugih nagibov in ne iz poročevalske potrebe ali dolžnosti. Je to strašno slaba stran našega tiska, ki je s svojim vedenjem mnogo pripomogel do velikega propada s love ns k e ga g os p o d a rs t v a.
Če tedaj kljub temu omenjamo Jankoleta, storimo to zaradi tega, da pokažemo, da Jankoletova gospodarska dejavnost z vsemi svojimi slabimi
nasledki vred ni nekaj samostojnega v našem slovenskem gospodarstvu, temveč je le sad, ki je zrasel na primerno pognojenih tleh. Vsa dejanja, !<i jih je izvršil Jankole, nikakor ne izvirajo le iz n jegove lastne moči ali mogoče prebrisanosti. Vse, kar je napravil Jankole, so mu kot nekakemu bančniku omogočile predvsem naše žalostne gospodarske razmere, ki so nastopile po neštetih polomih. zlasti pa po letu 1931. Če ne bi bilo takšnega propadanja našega gospodarstva, tudi Jankoleto-vega primera ne bi imeli.
Zaradi tega bi bilo neizogibno potrebno, da slovenska javnost posveti večjo pozornost svojemu gospodarstvu in bolj kritično motri delovanje 'posameznih gospodarskih ustanov in njenih upraviteljev. Le na (a način bo mogoče izogniti se primerom. da se pod lepim imenom, kot je ime Slovenske banke, ne bodo vršile čisto navadne goljufije.
Vsi Slovenci smo danes prepričani, da je centralizem za nas prava gospodarska nesreča. Nasledek tega spoznanja je. da vodimo precej točne račune o tem. kako nas centralizem s svoj imi ukre-ki nenehoma prikrajšuje. Moramo pa priznati, da je odpor naše narodne celote proti temu centralizmu kljub vsemu spoznanju precej slaboten. Zaradi tega.se centrala na naše ugovore tudi tako malo ozira in zato ostajajo vse obljube o samoupravah vedno le na papirju. Ugotoviti moramo celo. da se ne samo ne uvajajo nove samouprave, marveč že obstoječe omejujejo in to- posebno tam. kjer gre za denar. Za posamezne protestne glasove, ki se pojavljajo od primera do 'primera, sc v Belgradu kaj malo zmenijo in navadno gredo prav mir.no preko njih.
:	Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in
l moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, :	krojaške in šiviljske potrebščine kupite
:	najugodneje p r i
!	Belditec, £in&iiana
•	ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
Ugotovitev v našem slabotnem odporu preti; centralizmu je žalostna, toda resnična. Če pa smo* prišli do tega »poznanja, moramo ugotoviti tudi: vzroke, zakaj je ta odpor tako slaboten.	'
Kmetje in delavci tega gotovo niso krivi, kriv-: ci morajo biti drugje. Ni dvoma, da moramo naj-: več krivde pripisati našim političnim spekulan-: toni. ki so vedno pripravljeni za maloten denar: služiti centralizmu, četudi s tem prodajajo živ-: Ijenjske osnove svojega naroda in posredno tudi sebi izpodkopu jejo svoj bodoči obstanek. Če si te politične špekulante ogledamo pobliže, vidimo, da ne vise v zraku in niso samostojni činitelji temveč so navadno v ozki zvezi z eno ali drugo našo gospodarsko ustanovo, oziroma njenimi upravitelji. Slabost našega odpora proti centralizmu ne izvira tedaj samo od političnih špekulantov, temveč v veliki meri od slabosti naših gospodarskih ustanov in slabosti njenih upraviteljev.
Dr. J os. Regali:
Ob dvajsetletnici slovenske Narodne galerije*4
(Nadaljevanje.)
25. svečana leta I904. je bila odprta v »Mieth-kejevi galeriji« na Dunaju v Dorotheergasse slovenska umetnostna razstava. Že dejstvo, da je vzel (slovenske umetnike pod streho Miethlke, ko je bil njegov umetnostni salon prvi na Dunaju in ie odkril Dunaju in s tem velikemu svetu Jožo Uprko, je bil za slovensko oblikujočo' umetnosit popolno-ma nepričakovano priznanje. Še večji uspeh je pa doživela ta razstava kluba »Sava« pri dunajski umetnostni kritiki, ko so najznamenitejši dunajski umetnostni kritiki odkrili izrečno slovensko oblikujočo umetnost ter ji priznali visoko umetnostno vrednost, n. pr. dr.Haberfeld v »Zeit«, Fr. Servaes v »N. V. Pres.se«, dr. Abel.s v »N. W. Tag-blattu«, glasilo zunanjega ministrstva »Fremden-blatt«, v »Reichsvvehr« pa Eisenmenger, ki je ome-jaI tudi ll. slovensko umetnostno razstavo v Ljubljani (o nji sem napisal kot študent, komaj odraste! gimnaziji, v »Reichsvvehr« od 27. oktobra leta 1902. daljši podlistek, ki je nanj postal pozoren tudi takratni naučni minister grof Stiirgkh, ter je bil ta podlistek prvi odmev slovenske oblikujoče umetnosti v velikem svetu). Prej ni bilo o slovenskih oblikujočih umetnikih mikomur ničesar znanega. Prav Razstava pri Miethkeju je pa zbudila tudi doma večje zanimanje za slovensko oblikujočo umetnost kot vse pisarjenje po časopisih ob i. in II. ljubljanski umetnostni razstavi in pa te dve razstavi sami, ko nam je dopovedalo veliko tuje kulturno središče, da imamo resnično slovensko oblikujočo umetnost in ji dalo mednarodno spričevalo zrelosti. Zavedli so se tudi v Ljubljani, da je treba nekaj storiti. Napisal sem v aprilski številki »Ljubljanskega Zvona leta 1904. sestavek z naslovom »Umetnostna galerija v Ljubljani« ter poudarjal, da je treba ustanoviti v Ljubljani umetnostno galerijos v kateri naj bi bila zbrana posebno moderna dela domačih slikarjev in kiparjev, zraven njih pa tudi starejše umetnine, .predvsem iz začetka 19. stoletja, ki so skrite po kranjskih gradovih, in sploh umetnine iz celega juž-nega dela (to je iz slovenskih pokrajin) Avstrije, pridružila naj bi se pa tndi zbirka iz deželnega muzeja. I oudarjal sem, da bi imela priti v to galerijo v načelu dela domačih umetnikov in da bi bi o treba pridobiti zanjo tudi dela domačih umetnikov starejših časov, ki so v tujini. Misel sloven-
V	povojni dobi smo imeli v slovenskem gospodarstvu že veliko primerov podobnih Jankole-tovemu. Tudi Slovenska banka ni bila daleč od teli primerov in je ravno zato prišla v janko-letove roke. Razlika med temi in Jankolletovim primerom je le v tem, da je bila. pri teh škoda neprimerno večja in je šla v stotine milijonov. Krivci v nobenem primeru niso sojeni, čeprav je bila njih krivda in odgovornost očitna. V vseh takšnih primerih je nastopala centrala kot zaščitnik prizadetih in jih zavarovala pred nasledki, ki bi bili morali nastopiti. Po gospodarskem polomu leta 1931. pa si je centralizem v najrazličnejšimi uredbami, ki jih je začel izdajati spomladi leta 19)2. za zaščito denarnih zavodov in dragih gospodarskih ustanov, prilastil popolno moč razpolaganja z upravitelji teh ustanov. Tako so v prvem kakor tudi v drugem primeru ostali po milosti centralizma na svojih odločujočih mestih vsi upravitelji našega gospodarstva, pa naj so tudi krivi različnih potlomov.
Razumljivo je, da takšni upravitelji, ki so po svoji preteklosti obremenjeni in se imajo le centralizmu zahvaliti, da morejo v našem gospodarstvu še odločevati, ne morejo nastopati proti centrali, ker ta drži nad njimi svoj Damoklejev mec. Kakor smo pa že zgoraj videli, ima gospodarstvo v politiki važno vlogo in je zaradi tega uspešnost našega boja proti centralizmu v veliki meri odvisna od našega gospodarstva. Zato- je neizogibno potrebno, da tudi tem vprašanjem posvetimo večjo pozornost in skušamo uveljaviti načelo, tla niso naše gospodarske ustanove tukaj zaradi njih upraviteljev, temveč zaradi pospeševanja blaginje našega naroda. Ker »a moremo po dosedanjih skušnjah doseči večjo blaginjo le na ta način, da izvojujemo boj proti centralizmu, je nepobitno potrebno, da zahtevamo od vseh teh činiteljev, da nas v tem boju tudi podpro. Če pa tega ne morejo, je pač njihova dolžnost, da svoja mesta prepustijo tistim, ki bodo to lahko storili.
ske »Narodne galerije« je bila v bistvu izrečena, čeprav ni bila še popolnoma izpeljana. »Kranjski deželni muzej« je imel in mogel imeti za svoje področje le kranjsko deželo, ne pa slovenskih delov Štajerske in Koroške in ne Goriške, Trsta in Istre. Že zaradi tega, čeprav je bil deželni muzej v slovenskih rolkali, ker je ibila v deželnem od-boru in deželnem zboru slovenska večina, je bilo težko misiliti, da bi deželni muzej mogel napraviti splošno slovensko umetnostno galerijo kar tako že zaradi deželnega preračuna, in treba je bilo misliti na to, kako bi bilo stvar prav prijeti, da bi peljala do cilja.
Domenil sem se za to s Fr. Kobalom, ki je zra-stel v deželne mmuzeju in je takrat študiral filozofijo ter pisal v uradno »Laibacher Zeitung« poročila o umetnosti in knjištvu, da začneva časopisno obravnavo o ustanovitvi umetnostne galerije v Ljubljani. Fr. Kolbal je začel 21. avgusta leta 1904. pisati v »Laibacher Zeitung« in je napisal celih 8 obširnih sestavkov.^ Pisal je pa bolj s splošnega umetnostnega stališča, da je treba ustanoviti galerijo, kot pa s slovenskega. Zago-varjal je pa prav spretno celo stvar, pomdar jal jc tudi vzgojno stran galerije, izbral si je za ges o. »Bahn frei. Kunst um Kunst««, poudarjal je, r a jt na Kranjskem zadosti umetnin, iz 'katerih bi se dala sestaviti umetnostna zbirka, opozarjal je na Strahlovo zbirko, na škofijski muzej in na umetnostno zbirko deželnega muzeja, ki naj bi jih združili v galerijo. Poudarjal je kranjski patriotizem in da je izključen vsak »nacionalni namen«, češ kot je deželni muzej »internacionalen«, naj bo tudi umetnostna galerija »internacionalna«, ker je tudi umetnost »internacionalna«. Pisal je. da gre za »kranjsko«, ne za slovensko in ne za nemško. ampak za deželno umetnostno galerijo. Bo vsaj deželna ustanova, podpira naj jo pa tudi država. V kuratoriju naj bi bili zastopniki dežele, vlade in izvedeni ljudje. Prostor naj bi dobila umetnostna galerija na hodnikih v deželnem muzeju, in sicer v 1. nadstropjiu. kjer bi stale preuredlbe kakšnih 10.000 kron. Fr. Kobal je v svojih sestavkih omenjal 'tudi moje pisanje v aprilski številki »Ljubljanskega Zvona« iz 1. 1904. ter zapisal, da jaz (1. R. Sever) segam previsoko, ko zahtevam za ustanovne stroške umetnostne galerije 70 do 80 tisoč kron in da bi zadostovalo za to le 50.000 kron.
Kobalu sem odgovoril v podlistku »Slovenskega Naroda« 9. maja 1904. Ugotovil sem. da je v Ljubljani za vsako vejo umetnosti bolje preskrbljeno kot pa za oblikujočo umetnost, ker ima Ljubljana dve gledališči in dva glasbena zavoda, nima pa
Vzrok tega je pri nekaterih teli narodnostih pač napeto stanje v Evropi, oziroma celo vojno stanje kot n. pr. v Španiji.
Zboru je predsedoval dr. J. NVilfan, zastopnik Slovencev iz Trsta. Ker je praznoval 60 letnico rojstva, so inu razni odposlanci ob tej priliki na zborovanju izkazali i svoje priznanje, medtem ko je to v nekaterih listih vzbudilo svojevrstne komentarje zaradi ravnanja dr. Wilfana glede vprašanja Židov na manjšinskem zboru v Ženevi v
I	1953. V p r og ra matičnem govoru je dr. Wilfan vnovič poudaril načelo zbora: Ljubiti svoj narod, a prav tako spoštovati druge narode. Namen zbora so nasveti, kako naj se pravo v posameznih državah razvije, da bi se življenje narodnih manjšin uredilo. Nadalje je ugotovil, da pomeni jo pogodbe o zaščiti narodnih manjšin v življenju teh manjšin nekaj novega in bodo še imele svoj pomen, če tudi te pogodbe danes že pripadajo preteklosti. Te pogod'be vsebujejo minimum zahtev manjšinskega prava, in zahteve same ne bodo mogle izginiti iz spomina človeštva. S silo, ukazi ali orožjem se vprašanje manjšin ne da rešiti.
Za dr. Wilfano'in je govoril še drugi zastopnik Slovencev dr. Engelbert Besednjak, ki je poročal o politiki nasproti narodnim manjšinam in ugotavljal. da je politika glede narodnih manjšin po vojni doživela polom vkljub vsem mednarodnim poroštvom. Tako vodi ta politika narode po malem v stanje, kakršno je bilo glede narodnih manjšin pred vojno. Za narodne manjšine se je tudi po vojni prav za prav malo storilo, predvsem v tistih državah, ki za manjšine niso prevzele nobenih obveznosti. Društvu narodov so bile v prvi vrsti poverjene dolžnosti glede manjšin. Kaj je društvo v večini primerov napravilo, je najbolj razvidno iz sledečih podatkov: Društvu je bilo predloženih 852 tožb v letih 1929. do 1936. Od teh jih je bilo le 5 rešenih, vse ostale so odložili a. a. Brez pretiravanja je ugotoviti, da se je Društvo narodov v vseli teh spornih zadevah postavilo na stra ntistih, ki so jih manjšine obtožile. Nasledek tega je popolna sabotaža pogodb o zaščiti narodnih manjšin in vedno večje zatiranje manjšin, tako da pomeni to mednarodno vprašanje danes izvir velikih nevarnosti za mir v Evropi.
Zbor je sprejel tri resolucije. V prvi je ugotovil, da je zastopanje življenjskih pravic narodnih manjšin slejkoprej moralna zapoved; le če bo ta morailna zapoved vsem znana, je mogoče upati na neoviran napredek evropskih narodov.
V	drugi’ je zbor pozval vse vlade evropskih držav, da se Vendar uredijo življenjske pravice narod-
nobene zbirke umetnin, ki bi bila velikega pomena za domačo umetnostno produkcijo, ki bo morala sicer izginiti v pesku ali pa se navezati na tujino in bo tako za nas za zmeraj izgubljena, če ji ne ostavimo vsa j skromnega doma, ko je naša obli-ujoča umetnost že dorasla in postala polnoletna. Ker je Ljubljana kulturno središče več avstrijskih provinc, bi se spodobilo, da bi si Ljubljana reskrbela ustanovo, ki bi pritegnila nase še bolj ulturni razvitek vsega tega ozemlja. Ker od Gradca do Trsta ni galerije slik, bi umetnostna galerija tudi privabljala tujce, ki sicer v Ljubljani ne najdejo posebnih mikavnosti. Opozarjal sem na Gradec, ki ima deželno galerijo slik. deželni muzej za bakroreze, kulturno zgodovinski in umetnostno obrtni muzej, na Innsbruck, ki ima umetnostno galerijo in pa na Linz, kjer je v deželnem muzeju lepa zbirka predvsem cerkvenih slik in skulptur. Ljubljanska umetnostna galerija bi bila že kot taka zanimiva za tujce, posebno pa še. če bi bila zbirka le same domače umetnosti, ker sedaj popotnik, ki pride k nam, ne more dobiti pogleda v naše duhovno življenje. Spored naše Talije je podoben sporedom gledališč drugih srednjeevropskih mest. Neslovan se ne more seznaniti z našim knjišivom, le oblikujoča umetnost govori jezik, ki ga razume vsak. V umetnostni galeriji bi spoznal vsak najlaže in najbolje tip naše narodne duše in naše umetnostne miselnosti. Zagovarjal sem spet galerijo domačih, to je slovenskih umetnostnih del ter sem se postavil po robu Fr. Kobalu, ki je zagovarjal v »Laibacher Zeitung« splošno zgodovinsko pragmatično sestavo galerije, kajti galerij, ki podajajo splošni razvitek umetno.ti, je v širokem svetu veliko in dovršenih ustanovljenih z velikanskimi sredstvi in je tudi samo z nekaj sto tisoči težko ustvariti pošteno splošno kronološko zbirko. Galerija pa, ki bi podajala našo rojstno zemljo, pa doslej sploh ni. Izrekel sem se zoper to. da bi napravili galerijo na hodniku v deželnem muzeju »lludolfinu«, kakor je predlagal Fr. Kobal, ter sem predlagal, da naj umetnostno galerijo narede na Novem trgu v starem »lontovžu«. iz katerega naj se Kmetijska družba izseli, in naj bi bila v 1. nadstropju »lon-tovža« zbirka slik. v pritličju naj bi pa bili akvareli in kipi- Bda je torej misel popolnoma samostojne umetnostne galerije poudarjena, medtem ko si si prej vsi. ki so se ukvarjali z mislijo umetnostne galerije v Ljubljani, predstavljali galerijo le kot nekak privesek deželnemu muzeju in bi bili zadovoljni, če bi vsaj kaj takega kdo
napravil.	...
(Nuduljevanje prihodnjič)
Zborovanje narodnih manjšin
Letos konec avgusta je bil v Stockholmu zbor narodnih manjšin. Na njem so bile zastopane sledeče narodne manjšine: Slovenci in Hrvatje iz
i	tali je in Nemčije; Nemci iz Danske, Estonije, Letonije, Poljske. Rumunije, ČSR in Madžarske; Ukrajinci iz Poljske in Rumunije; Rusi iz Estonijo. 1 .itve. Letonijn Poliske in Rumunije: Ma-
džari iz Jugoslavije, Rumunije in ČSR; ter Švedi iz Estonije. Kakor je videti, mnogo manjšin 'letos ni bilo zastopanih. Naštete narodnosti predstavljajo komaj 13 milijonov oseb, medtem ko je v Kvropi prav za prav okoli 50 milijonov narodnih manjšin. Zbora se niso udeležili: Katalonci. Ba-ski. P^ljaiki. Dmnpi. Lužišk^ Srbi, Litvanci in Židi.
Štev. 39______________________________________________
m.
nih manjšin tako na političnem kakor na kulturnem polju, a posebno, da se zagotove manjšinam šole, cerkve in pogoji za gospodarski razvoj. Tretja resolucija se lmvi z notranjimi zadevami /Joora in sicer glede novega poslovnega odbora za prihodnje leto (predsednik je zopet dr. 'Vilfan), glede kraja zborovanja v letu 1939 (izbrali bodo še sledeča mesta: Belgrad, Pariz, Bern in Oslo) itd.
Vprašanje narodnih manjšin ostaja kljub vsem zborom, pozivom in načelom odkrito mislečih ljudi še vedno vprašanje. Niti ustanova kakor je bilo Društvo narodov ga ni moglo zadovoljivo rešiti, kdo naj bi ga rešil, dokončno in zadovoljivo v sedanjih časih, ki se bistveno razlikujejo od prvih časov po vojni, ko je bil svet se poln gesel o človekoljubju in ibratovstvu. Dasi kažejo evropski politični dogodki, da se utegne število narodnih manjšin zmanjšati, ne sicer po načelih, ki jih leto za letom izpovedujejo manjšinski zbo-
ri, marveč po starodavnem načelu pravice močnejšega, ostajajo vendar vsi o oživi manjšin malih narodov glas vpijočega v puščavi. Kaj naj rečemo v današnjem napetem stanju šele mi — mali narod Slovencev? Saj smo prežeti človekoljubja in bratovstva, naši zastopniki, kakor kažejo vsakoletni zbori manjšin, zavzemajo na teh zborovanjih celo najodličnejša mesta — toda ne moremo reči, da ibi se bil položaj naše krvi v zadnjih dvajset letih obrnili tako, da bi s tem bile zadovoljene naj bitne j še življenjske potrebe. Dokazil je bilo dovolj predloženih, izjav nič manj, kaj naj nam še ostane? Udati se v usodo? V tem primeru bi ostala pač le še en^-želja — ali ne bi mogla slovenska zastopnika v zboru odposlancev narodnih manjšin takp>h& o priliki predlagati, naj bi zbor manjšin bijr*Vsaj enkrat vendarle v Ljubljani. dasi manjšine z drugih koncev Evrope ogledajo tudi nav^cošček sveta, naše življenje in ne-hanjeza spomin ...
sorjev in profesoric, da se brigajo za slovenski jezik, ki je dandanes izpostavljen mrcvarjenju po šolah in v javnosti.
Iz mnogovrstne vsebine prvega letnika navajamo razprave, zapiske, ocene in društveni vestnik. Posvetitev spominu pok. dr. Ivana Prijatelja je napisal dr. Slodnjak, z natiskom slavnostnega govora prof. Koblarja pa se je časopis oddolžil za jubilej Otonu Župančiču. Dr. Grafenauer nadaljuje svoja raziskovanja o Brižinskih spomenikih in osvetljuje Vodnikov delež pri Kopitarjevi abecedni preoisnovi (s faksimilom). Dr. Breznik poroča o najdbi Kastelčevega slovarja. Z daljšo razpravo razibira L. Legiša slovensko poezijo od Vodnika do Kranjske čbelice. O večjezičnosti govori sestavek A. Š. Isačenka. S. Trdina je 'prispevala razpravo o Lenorini zasnovi v slovanskih literaturah. M. Boršnik prinaša Cankarjeva pisma urednici »Slovenke«, dr. D. Lončar pa Kunšičevo korespondenco. Dr. A. Ovcirk poroča o formalistični šoli v literarni zgodovini in B. Grafenauer o reformah Jožefa II. v luči javnega mnenja.
Z zapiski so založili letnik dr. Fr. Kidrič, dr. I. Grafenauer, dr. T. Debeljak, dr. S. Trdina, dr. A. Breznik in M. Boršnik. V oddelku Knjištvo so ocenjena tale dela: Prijateljeva Borba. Ramovševa Kratka zgodovina in Historična gramatika, nova izdaja Brižinskih spomenikov in novejša pomagala za pouk slovenščine v srednji šoli.
Iz navedene vsebine vidimo, da se je prvi letnik dostojno predstavil in dokazal svojo upravičenost. Da bo mogel SJ uspešno nadaljevati svoje delo (v bližnji prihodnosti obeta uredništvo nov letnik s prav tako tehtnimi novostmi), je potrebno, da vsakdo, ki se zanima za izsledke slovenistične, naše najpoglavitnejše vede, podpre izhajanje časopisa. Naroča se pri Slavističnem društvu v Ljubljani, Mesina ženska realna gimnazija, Blei-weisova cesta.
Pravo in lažno jugoslovenstvo
Belgrajski jugoslovenski časopis »Vidici« je prinesel nedavno uvodnik, v katerem premišljuje o jugoslovenstvu. Pravi, da je treba ločiti med pravim in lažnim jugosloveirstvom. Pravo jugoslovenstvo da ni bilo nikoli tesnosrčno, izključujoče, nestrpno. Posamezne stranke in svojati da pa so pravo jugoslovensko zamisel izrabljale.
Danes, ko iugcslovenaristvo vsi pravi Slovenci in Hrvatje odklanjajo kot tisto, kar jim je povzročilo toliko hudega in razen tega zaneslo mednje korupcijo, nenravnost in hlapčevskega duha. je seveda umljivo, da premišljujejo, kako bi še rešili sebe in svojo® ideologijo1«. Zato (bi se radi odmaknili od tistega, kar je ljudem naredilo jugoslovensko nacionalistvo tako zoprno. Svoje umske nebogljenosti pa niso mogli bolje pokazati, kakor z zgorajišnjim sestavkom.
Kajti če bi bili le malo pomislili, bi bili videli, da se je tisto jugoslovenstvo, ki je edino bilo in ki je edino imelo ciblust, kazalo nasproti Slovencem in Hrvatom zmeraj kot tesnosrčno, izključujoče, nestrpno. Niti enkrat v vseli teh dvajsetih letih svoje oblasti se ni pokazalo strpno, pravično, bratovsko. Saj imajo vse te neprejenljive stiske in pretresijaji samo v teh slaibili lastnostih jugo-slovenstva svoj zadnji in edini vzrok.
■ Ali k ral ko in malo: tistega jugoslovensiva, ki hi ga hoteli »Vidici« naslikati Slovencem in Hrvatom na vrata, doslej še sploh ni bilo. In če ga doslej ni bilo, v vseh dolgin dvajsetih letih slovenskega trpljenja, je gotovo, da ga tudi v prihodnje nikoli ne bo. Ostalo bo pa tisto, ki ga »Vidici« sami imenujejo lažno.
Važno v teh časih
»Trgovski list« posnema po »J ugoslovenskem gvoižd jarju«:
Nas je veljal uvoz iz Nemčije silne denarje. Ali bol je rečeno, sami smo morali plačati račun za nemško zadolžitev na naš klirinški saldo. Ta resnica nas je poučila, da v nobenem primeru ne smemo več slepo zaupati uikaki trgovinski politiki n vozniških držav. Kajti njihova politika je v prvi vrsti v tem, da njih lastna 'industrijska proizvodnja čim več plasira na določen trg brez ozira na kakovost in vrednost teh izdelkov.
Glede nemškega uvoza blaga bi mogla mnogo povedati naši uvozniki, ker so ti v praksi spoznali, kakšne izdelke nami je dobavljala Nemčija.
Znana stvar je, da je današnja Nemčija, ki se krčevito bori za surovine, vsa zaposlena s tem, kako si zagotovi zadoisti surovin, da bi 'mogla v primeru vojne kriti svoje vojaške potrebe. Na podlagi vsega tega je začela iNemčija proizvajati sintetične surovine in razna nadomestila, s katerimi .skuša nadomestiti originalne proizvode.
To ravnanje je manj ali bol j znano po vsem svetu, zlasti pa smo ga spoznali mi. V zadnjem času je ugotovljeno, <la prihaja k nam iz Nemčije tudi blago sumljive vrednosti. Gledalo se je na to, da se ugotovi, kakšno je to blago, in ugotovilo se jo, da prihaja k nam s+mfk mijslabše" vrste, ki je mnogo slabši ko naj&labišL 'uadomestek.
Politika nadomestkov, ki se izvaja pri izvozu nemškega blaga v našo državo, ni nič drugega ko osvajanje tujih trgov na spreten način ter na škodo uvozni-
Opazovalec
Ob razstavi slovenske knjige
Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes! Raapn.i se! Po razponu tvojih kril bo meril narod čilost svojih sil.
Oton Župančič.
Društvo slovenskih pisateljev, ki je strokovna organizacija slovenskih pisateljev, je priredilo razstavo slovenske knjige, da bi pregledalo umske sile slovenskega naroda, napravilo vsaj v glavnih obrisih bilanco njihovega dela in premerilo obzorje, ki se v bodoče odpira pred nami.
Zdaj, ko je gradivo zbrano, lahko s ponosom ugotovimo, da slovenski duh v teh dvajsetih letih nikakor ni počival. Predvsem eno dejstvo je očitno, da so se osnove našega narodnega življenja silno razširile, da poganjajo na Vseh Krajih nove kali. Od naših vrtnarjev je odvisno, če bodo uspevale. Ali jih ‘bodo gojili, kakor jim nalaga doillž-aost, ali pa tega 'klica dolžnosti ne bodo razumeli in jih bodo celo zadušili?
Zanimiv primer nam nudi pogled v tehnično stroko: strokovne knjige izhajajo če*to v litogra-firanih izvodih, često samo v skript ih dijakov. Velika dela so izšla v samozaložbah, mnogo, morda največ, pa jih čaka v rokopisih. Tu čaka naše znanstvene zavode, našo Akademijo znanosti, velikansko delo. Bolj kot vise druge panoge, je važna v dobi tehnike strokovna tehnična literatura, z njo stojimo in pademo. Tu si lahko ustvarimo samostojno knjištvo ali pa res postanemo povsem odvisni od tujih pripomočkov.
Nadalje nam je pokazala razstava, kako se lušči iz kaotičnega, neorganiziranega trga organizacija knjižnega trga. Pri nas zalagajo knjige knjigarne, založbe in knjižne družbe, znanstveni in drugi zavodi ter korporacije in pa samozaložniki. Na razstavi sodeluje okrog 70 slovenskih založništev in knjigarn ter okrog 50 samozaložnikov. Zanimivo je, da so največ izdale založbe, knjižne zadruge in družlbe, razmeroma najmanj pa knjigarne. Prevodno knjištvo, o katerem se nam včasih zdi, da prerašča domačo knjigo, nam je storilo vendarle veliko' uslugo. Vsepovsod je nastopilo kot organizator trga in dalo' je pobudo za marsikaj. Danes je naš trg toliko organiziran, da bodo dobra domača leposlovna dela vedno dobila svojega založnika. Prevodi iso nam organizirali trg, zdaj je na pisateljih, da zavzamejo svoje postojanke, da vzbudijo zanimanje pri občinstvu in usepšn tekmujejo s svetovnimi piša,-j<dji. Prepričani smo. da bo mladi rod pisateljev, ki trka vsepovsod na zaklenjene duri slovenskega knjištva. z uspehom izvojeval ta boj. Ko bodo dosegli to, se jim ho sam po sebi odprl tudi svetovni knjižni trg. Kajti danes je napočil čas svetovne literature, kakor ga je pred sto leti napovedal Goethe.
Razgledi, ki se odpirajo'slovenskemu pisatelju, ki je prežet volje do delu, ki koristno obvlada vse, kar jti pisatelju potrebno, ki je notranje bogat in ki razpolaga s širokim znanjem, prav gotovo niso mračni. Kaj bi dejala Čop in Prešeren. če bi mogla videli to našo razstavo, kako bi | sopihal Anastazij Zelenec, če bi moral nositi vse to velikansko gradivo, ki je plod borih dvajset let. na svojih ramenih!
Slovenska misel živi. Krepka je. polna mladostnega zanosa. Dovol j je močna, da bo podrla ovire, ki bi se ji kjer koli zastavljale, dovolj je 'Hlada, 'da ljubi življenje, in izvojevala si bo. če ‘)0 treba, prostora za razmah!	M.	VI.
Evrepskrr-rgra
. Francoski katoliški dnevnik 4>La Croix« je objavil 22. septembra dopis, iz katerega povzamemo glavne misli.
Pogodbe po svetovni vojni so bile slabo narejene, to lahko priznamo. Pametno in koristno bi bilo. če bi jiir bili zmagovalci sami izboljšali. A kdor l)i bif to rekel pred šestimi leti, bi bil obio *en izdaje. Danes za to ni več časa! Vendar pa Moramo reči, da vsi, ki danes v Nemčiji, na Vladarskem in drugod kričijo, da so zatirani, pozab-
ljajo, kako so dolga stoletja sami ravnali z Romani in vsemi južnimi ali vzhodnimi Slovani: Slovenci, Hrvati, Čehi. Slovaki, Rusini in Poljaki. Beseda slave (slovanski) je za zahod postala istega pomena kakor esclave (suženj).
Gonja, ki se danes začenja proti vzhodu, je stara več kot tisoč let. Že v 9. stoletju so se morali Moravani. ki jim je oznanjal katoliško vero sveti Metod, zateči v Rim, da so od papeža dobili pravico moliti v svojem jeziku, kar so jim Nemci branili.
Ko je danes zaradi tujega boljševizma v Rusiji slovanstvo oslabljeno, se skuša Hitler s tem okoristili in zdrobiti slovanstvo tam. kjer sega najbolj v osrčje germanstva, na Češkem. Slovesno zatrjuje, da hoče mir na zahodni fronti, ki je ne more prestopiti. Smehlja se Poljakom v koridorju in Stojadinovičevim Slovencem, in on, diktator, začenja sveto protislovensko križarsko vojsko, češ da se 'bori proti Kominterni. Slabo za tistega, ki naivno vse to verjame. Poljska in Mala zveza, ki jih je Francija opozorila, bosta nekega dne prepozno obžalovali, da sta se dali razdražiti.
Podonavski načrt je uničen, Blok odpornosti bi mogel zagraditi Evropo od Jadranskega do Črnega morja, če bo močna slovanska država na jugu. Treba pa je spraviti slovanske brate. V tem primeru bi bil za Italijo Trst, glavno mesto slovenskega ozemlja, tečaj ravnotežja med dvema nasprotnima silama. germansko'in slovansko.
Poljska in Romunija bosta omahovali med sovjetskim kladivom in nacionalno socialističnim srpom, katerih sporazuma sti je treba zelo bati. Ili-pernaeionalirzirana Nemčija ikakor fašistična Italija ohranjata v resnici neuničljiv znak socializma. In tu je nevarnost. Že leta 1878. je daljnoviden mož dejal, da bi bil spretno zvezan vpad revolucionarnega socializma, ki bi ponudil roko tako imenovani kulturni bonbi. bolj nevaren za krščansko civilizacijo, kakor'barbarski vpadi Hunov, Gotov in Vandalov. Pravi ideološki sorodniki Hitlerja so v Moskvi. Žal se tudi Italija zgublja v meglenost te filozofije in pozablja tako zelo svoje izročilo. da ironizira besede papeža, ki nas tako opominja k pameti.
Če duce zahteva plebiscit za vse manjšine, načenja zelo neprevidno neko vprašanje. Tedaj je treba vprašati tudi Slovence v Primorju, Nemce ob Brennerju, Rusine v Poljski, Katalonce in Baske, da ne govorimo o Abesincih. Treba bi bilo popraviti Ves zemljevid.
Francija ostane zvesta miru. Tudi Anglija ga skuša sedaj podpreti z vso svojo veliko močjo. Na robu brezna bi bilo za vse potrebno, da bi poslušali pamet, kakor jim kliče papež. Grožnje in nasilje vodijo v prepad.
Slovenski jezik
Glasilo »Slavističnega društva«
Leta 1935. se je ustanovilo v Ljubljani »Slavistično društvo« z namenonu da organizira in podpira raziskovanje slovenskega jezika, da izdaja znanstvene in praktične publikacije, posebno pomagala, za praktično uporabo slovenščine pri pouku. da širi zanimanje za jezikovno omiko med širokimi plastmi, da goji slovanske jezike in njih knjištva, da skribi za pravilno učenje slovenščine in srbsko-hrvašlkega jezika v srednji, meščanski in ljudski šoli.
Prvi predsednik je bil vseučiliški profesor dr. Rajko Nachtigal, sedaj načeluje društvu gimnazijski profesor dr. Mirko Rupel. Društvo prireja predavanja za svoje ude in javna, predavanja iz stroke, ki jo goji, ter izdaja spise umrlih zaslužnih slavistov, n. pr. vseučiliškega profesorja dr. Ivana Prijatelja.
Letos je izdalo društvo prvič svoje znanstveno glasilo, ki se imenuje »Slovenski jezik« in ga urejajo gimnazijski profesorji dr. Anton Bajec, dr. Vlirko Rupel in Jakob Šolar. Prvi letnik glasila obsega štiri snopiče skupaj na 199 straneh ter velja za društvene ude na leto 70 din, za nedruštve-nike pa 90 din.
Pozdravljamo prizadevanje slovenskih profe-
= »
NHjBOLJŠE ŠIVALNE STROJE
ADLER*
Z A DOM IN OBRT TER POSAMEZ-NE DELE IN KOLESA KUPITE PRI
PETELINC
LJUBLJANA
ZA VODO, BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA
rate, in samo od njili zaslužka je odvisno, koliko more država izdati za upravne aparate in s tem za uradniške plače.«
la trditev je resnična seveda samo pogojno, takrat namreč, kadar imajo vsi pridobitni is loj i pri razdelitvi državnih dohodkov kaj besede. V državah, kjer take besede nimajo, kjex_xlada nasilje in kprupcija, je pač vse zastonj, pa če je dohodek pridobitnih slojev še tako velik in če so njihne dajatve še tako občutne. Narobe, dostikrat celo vidimo, da neke države uradniške plače celo brez potrebe zmanjšujejo, prvič ker tako ostane več za vladajoče, drugič <pa, ker je slabo plačano uredništvo manj odporno in zategadelj zanesljivejše orodje v rokah režimov in za njihove proti-ljudslke namene.
Slepa Poljska
V	»L’ Epoque« piše Henri de Kcrillis, ki je znan po svojih zvezah s francosko desinieo, o poljskih zahtevah nasproti Čehom:
.Ogrska .pravi, da hoče svoj delež od plena. Poljska hoče prav tako. Slepa,kazniva .Poljska, ki je jutri določena za .germansko bodalo, pozablja res .preveč, da je sama ,s s voj i>rfi petimi do šestimi milijoni Ukrajincev, svojim pjcrulrugim milijonom Belorusov, svojimi
900.000	Nemci, svojimi tremi milijoni Judov, svojimi Litvi ni mozaiška .dežela, dežela manjšin, kakor njena slovanska 'sestra ČeSko-Slovaška.
Slalm izbira
VEČLETNO JAMSTVO! - POUK V
UMETNEM VEZENJU BREZPLAČEN
.Edinstvenost"
škili držav. Naravno je, da se more hitro izravnati pasivni klirinški saldo samo na ta način, kajti dobro blago se ne more dajati za cene, iki ne odgovarjajo ravni drugega uvozniškega blaga.
Zato je treba ugotoviti, .da pri našem nemškem uvozu ni vse prav. Naši gospodarski ljudje zahtevajo zalo neko zaščito, oziroma pozivajo odločujoče čini-telje, da se za to stvar zanimajo v korist naše gospodarske in narodne javnosti. Brez sentimentalnosti in brez ozira na .katere 'koli prevzete obveznosti je treba ves uvoz tujega blaga kontrolirati, zlasti pa je .treba uvesti strogo kontrolo nad blagom, !ki se uvaža iz Nemčije.
V zadnjem času se pritožujejo naši uvozniki nad nemškim blagom, ker njegova kakovost ne ustreza več naročilom in ceni, ki se zanj plača. Uvaža se blago, ki ni vredno, da .pride v našo državo, ker moremo sami proizvajati mnogo boljše blago.
Kot javno glasilo moramo vzeti v zaščito naše trgovci', ki so pod pritiskom razmer prisiljeni, da kupujejo tudi takšno blago, a moramo zaščititi tudi naše industrialce, ki so zaradi konkurence manjvrednega blaga prikrajšani v svojem produkcijskem delu.
Znano je, da se Nemčija v zadnjem času zelo zanima za Podonavje in da hoče svoje blago za vsako ceno spraviti v podonavske države. A ne samo to. Nemčija danes na račun tega svojega izvoza tudi kupuje pri nas vse blagovne proizvode iz Podonavja ne glede na cene. Tako spravlja k nam svoje blago na načelu dumpinga, naše blago pa kupuje tudi zu najvišje cene.
Ta dvojna taktika ima svojo posebno logiko in ta dvorezni meč ima cisto poseben namen. Ta namen moramo tudi upoštevati in če treba tudi vračati milo za drago. Smisel te logike je namreč v tem, da nas Nemčija z nakupom našega blaga sili, da kupujemo nemško blago, ali pa naš izvoz sploh ne bo nikdar plačan.
Slovenski narodni dohodek pada: samo predlanskega leta "je padel za pol milijarde dinarjev.
Za najbolj neizogibna dela pri hudournikih smo porabili leta 1936. 17 milijonov dinarjev, medtem ko bi jih bili morali porabiti v ta namen vsaj 130 milijonov, da bi se oila napravila samo najnujnejša dela.
Za bolniške stroški' je dolžna država Sloveniji
8,800.000	dinarjev. Tega dolga pa ne plača, četudi je v ta namen dobila v Sloveniji mnogo več davka. Zato je morala Slovenija zvišati šolsko doklado od 26 na 35 odstotkov.
V drugih banovinah, kjer nimajo važnih mednarodnih cest. je vendar državnih cest do 32.41%.
V	Sloveniji jih je samo 18%, kljub temu. da prispevamo dobro četrtino viseh dohodkov za cestni sklad. Če pa banovina zvišuje dajatve, pretakajo jugosloveni bridke solze nad preobremenjeno Slovenijo, pri čemer čutijo samo tistih 5% dajatev, ki gredo za banovino, a nič jim ni do ostalih 95%, ki gredo v Belgrad.
V ljudskem šolstvu v Sloveniji je še zmeraj kakih 300 učnih moči premalo.
Davka na poslovni promet plačujemo okoli 35 milijonov, nazuj dobimo kake 3 milijone.
In da se to stanje in razmerje ohrani na vse večine čase, za to se bojujejo jugoslovanski na-cionalci vseh barv. A tistega, ki je za pravico v dejanju, ne samo v besedah, razglašajo za izdajalca »edinstvenega« naroda.
Angleški državnik Win.ston Churchill je izjavil nasproti časnikarjem, kakor poroča »Popu-laire«:
»Angleška in francoska vlada sta imeli izbiro med sramoto in vojno, Labomlrat«- si srambto in imeli bosta -rojm*«	,	<	■;
Francosko vojaštvo in češko-slovaška1 stiska
V	»L’ Epocjue« piše Henri de Kerillis glede na francosko, krivdo v češki žaloigri:
Civilisti bi hoteli naprtiti krivdo vojakom. Izjavljam, da to ni res. Generalov .ne zadeva krivda.................
Poučil sem se iz različnih virov Res je, da priznava voditelj zračnega orožja in občudovanja vredni general VuiHemin veliko .premoč nemškega zračnega ladjevja. Bes je, da so .nekateri preplašeni zaradi zamud in nezadostnega vojnega materiala. General Gamelin, najvišji poveljnik, gerieralissiimus, ki zbira podatke in pozna posameznosti, ki se ne tičejo samo francoske, ampak tudi nemške vojske, on, ki nosi vso odgovornost, je zagotovil zunanjemu ministru, da popolnoma zaupa na konec vojne, če bi na žalost izbruhnila.
Angleško ljudstvo in češko-slovaška stiska
»National-Zei-
Mali zapiski
Prepovedan list.
Pogojna resnica
»Trgovski list« piše:
Višina uradniških plač je odvisna od intenzivnosti
Minister za notranje stvari je prepovedal uvažanje in širjenje dnevnika »Populaire-a«, ki izhaja v Parizu.
»Populaire« je glasilo bivšega francoskega ministrskega predsednika Bluma.
Dopisnik švicarskega dnevnika tung« poroča iz Londona:
Angleško ljudstvo se upira zoper domnevo, tla bi moralo sprejeti »nemški mir«. Anglija je — glede tega si je vsak na jasnem —	nekolika..po«.-
no, spoznala [prave cilje napadnega socializma, in angleško I iudstvo je, kajL-tffTgleški državniki za zdaj še ne vidijo, bolj in^btSTj odločeno, postaviti meje pan-
V	teh dneh sem potoval .po deželi. V avtu, z železnico, z avtobusi ina deželi in v Londonu. Prevzet od stališča milijonskega tiska, časnikov, ki .postavljajo angleškim državljanom vsak dan na mizo v .primitivni, obliki od časniških lordov narekovano mnenje, sem prav za prav pričakoval vsaj deloma pritrjevanje
Primera.
gospodarskega življenja, od zaslužkov kmetovalcev, obrtni cov, trgovcev, industrialcev i.n delavcev. Ti so tisti, ki morajo spraviti skupaj denar za upiravne a.pa-
»Miinchner Neueste Nachrichten« pišejo dne 27. letošnjega septembra glede zadnjega Hitlerjevega govora o Berlinu, 'da-spričo-itjega »oblede [leio-vubke govorniške mojstrovine v Shakespear-
Chamberlainovi politiki, četudi samo kot odmev eas-nišike propagande.
Namesto tega sem videl ljudi, ki so ogorčeni pravkar kupljeni časnik vrgli zmečkanega s kletvico iproč. Po dolgem času ima ljudstvo spet samostojno mnenje, ki nasprotuje časnikom. To je angleški ipojav, ki zasluži, tla ga zapišemo.
jevili junaških dramah«
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.
Janez Kocmur:
K Tumovim spominom
(Nadaljevanje)
Škerbec in tovariši niso okusili najhujšega, to priznava deloma tudi .sam na straneh 256 do 238, kjer opisuje svoje enodnevno.bivanje v kaznilnici. Kazen so namreč prestajali v jetnišnici, ne v kaznilnici, v čemer je velika razlika. Pa še tu tako imenovani »častni zapor« — custodia honesta — od koder ime Kusitodi ja. V kaznilnici je bil Škcr-bcc samo en dan, kamor je bil prepeljan zaradi zdravljenja. O tem pravi med drugim: »Nekako tesno ti postane, ko prestopiš prag kaznilnice. Pov-
sod opazuješ življenje, ki ni življenje. Svoboda je pač največja dobrina na svetu. V Kustodiji nismo tako hudo občutili zapora, v kaznilnici sem šele
videl, kako težka je nečastna kazen v kaznilnici, kjer si le številka... V četverostopu so počasi, z ubitimi koraki prihajali v .poslopje (z dvorišča, op.)... Vise ozračje v kaznilnici se mi je zdelo skoraj neznosno. Že drugi dan sem prosiI, naj me pošljejo nazaj v Kustodijo, ikjer se sam morem tako zdraviti, kakor se tam...«
Samo en elan im ena noč, pa taka sodba! Le popoln izprijenec se more smejati ob tem. Pa se-vendar najdejo, ki pravijo: Premalo so ga — do>-b.ro, Ve jim godi... Škerbec je odisedel eno letio zapora. Vrnil se je »nepopravljen«. Nasprotno, dolu 1 je novega poguma. Zapor ne popravlja — kdor ima značaj, ostane trden. Od »popravljenih ne-značajev pa ni koristi.
Niso pa padale škodoželjne opazke samo ob* izidu knjižice »Se n črnski dogodki«. Slišati jih je bilo že prej in padajo še. Večkrat odete s hinaiv-
šaro. Surovost v lakastih čevljih je ogabnejša od podivjanosti v škornjih. Ko je Škerbčeva knjiga izhajala še kot podlisitek v »Gorenjcu«, je dejal neki strankarski veljak: »Ni tako hudo. Nekdo, ki je bil tudi zaprt, piše sedaj drugo knjigo po resnici in pravici.« Izjava pada časovno v dobo izhajanja omenjenih podlistkov, dasi morda niso bili mišljeni ti. Vendar je besedo razumeti tako, kakor da Škerbec in drugi ne govore resnice. Govoril je pač drugi konec palice.
Radoveden, ikdo hoče dokazati, da je črno — belo. resnica — laž. da ni res, da je »svoboda največja dobrina na svetu«, sem se zanimal za možaka. šele čez dve let i sem naletel na znanca, ki mi je povedal sledeče: N. N. je sedel precej časa. Najbrž je bil mišljen on. ker govori, kakor da ga skomina nazaj, ra utegne biti le želja po maščevanju. Ne verjamem, da bi bil sposoben za pero. Prišedši iz zapora je pomnožil armado brezposelnih.: Prejšnja služba mu je bila zaprta. V glavo mu šine misel, da bi spisal knjigo, tako. ki bi bila všeč nekim krogom in bi nesla. Ubil bi dve muhi naenkrat z enim udarcem: maščeval bi se. pa zaslužil bi. Morda bi dobil celo službo. Denar je podoben denarju: le načini, kako priti do njega, so različni. Najtežje se dobi s poštenim delom. Razodene se interesi ran im strankarjem. Ti pograbijo, dajo mu tudi službo. Le recite, so dejali, da gre falotom dobro. To bo vleklo, pa denarja bo nič koliko. Mož pa ali ni bil sposoben ali pa mu ii• prijala tlaka zoper njegovo prejšnje prepriča-
barvana ideološko, zraven pa polnila blagajno. Zu to je potrebno ime, o katerem se bo^ lahko reklo, da je očividec, ki govori iz lastne skušnje — kakor posamezne priče v šenčurskem procesu. udi naslov mora biti primeren, krempljast in krvav. Peklenska zamisel. Nazadnje se je mož vdal. Poiskal je pomagača, sebi primernega, menda člena kluba »Mrtvaška truga«. Varni se zdi smešno. Meni ne.
Povedali so mi namreč, da ima mož bogato pesniško domiŠl:;:~ C'-.,,,,.,; I ■>»'««»«• 2'» nič nnmaira na
la
te
,o IU.1U1SIiijo. Spesnil ni sicer še nič, pomaga pa hko vendarle. Sedaj pride pa najvažnejše: Od ga je že dve leti — koklja je kokodakala
jaca pa ni ...
Talko moj znanec. Bodoči »avtor« si je gotovo premislil. Pač ui maral biti uvrščen v vrsto ljudi, o katerih je govoril Podreberšek: »Prav je, da je dil: ali zato je viseeno umazan značaj.« Ni hoda bi s prstom kazali za njim. Spomnil se je, L bi sc možje v gospolski suknji sicer kllanjali ed njim. v roko bi mu pa ne segli. Načrt se torej uresničil. Je pa kljub temu zanimiv. Dokazu je,
•	•	I	•	1	•	1	•	v	•	i llrnlčfl Oll' vvrlnln TO//
ova
tel
da
pr
ni
IVI Ul CSIllVil. jcipu MJUU irauu Til	I	1	•
kako se pri nas vodi politični boj, kako se »delajo«
. i	.	r.	i	w	i	•••	I	_	4	M	i>oll:l	iili	bo	nrve	L	O
dok ne« j u« k ra
n je, če ga je imel. Zdajci se je znašel zunaj službe. Skušnjavec pa ni miroval. Lazil je za njim in mu
skimi puhlicami o človečnosti in drugo pisano
šepetal: Piši! Bomo že popravili rokopis, če treba, so ga hrabrili. Nemara so pri tem mislili še na kaj drugega. Da bodo spisu dodali še iz svojega arzenala, ga zabelili po okusu krivcev, ocvirkali in popoprali. Saj je morala taka. da je zoper nasprotnika dovoljeno vse. Knjiga naj bi bila po-
ni HUS VUlll |ll)l I	-'“J- -	II	---
azi. Ge hočeš biti slamnata streha, lahko posta-»pisalelj < in si kupiš hišo. Bodočemu »avtor-so obljubili menda tri tisoč dinarjev — stokrat več, kakor je dobil Judež Iskan jot. lo kupni vrednosti zneska pa ravno toliko. Malo. a za tako »avtorstvo« dovolj. Malo je Inl takrat vreden clo-še manj je vreden danes, fškarjota je zapekla (. stegnil je krompljasto roko. vrgel srebrnike Krvavo njivo in se obesil. Zemlja ga je izvrgla. -el se ga brani: še hodi po zemlji postoterjen izdaja človeka človeku.
vek vest na pek in
Ustrezajoč želji mnogih bralcev nadaljujem sestavke v prihodnji številki pod drugim naslovom. Na prvotni predmet se vrnem kdaj pozneje.
J. K.