P1
»O, 143

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t I iN LANCUA&E ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 19, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
Collinwood bo videl veliko slavnost
Prihodnjo ' nedeljo popoldne 'too imeli zopet lepo priliko obedovati slikovito parado vež-®'&ih krožkov Slovenske žen-zveze, ko bo več kot dve sto adih slovenskih deklet koralo v svojih krasnih unifor-Krožek št. 41 bo prvič natopil popolnoma novih unifor-Začetek slovesnosti bo ob treh popoldne, ko se začne cikati parada od S. D. Doma Waterloo Road do 152. ceste lato po Holmes Avenue v cer-®v Marije Vnebovzete, kjer bo 1 |?eh preč. g. monsignor Vitus flbar blagoslovil novo ameri-Zastavo in bandero, ki bo no-* ime "Marijine Kadetke, št. SžZ." Po cerkvenih obredih Povorka nazaj v S. D. Dom, bo a odru podan mičen prosto, ki bo vseboval petje, glas. ^ točke, deklamacije, govore Nastop krožka v krasnih va-Maršali parade bodo Mr. ■to Trček, Mr. Tony Rudman |tr. Lovrenc Leskovec. Igrala 'Kodba od društva svetega Jo-
št. 169 KSKJ. Ustavi in praporu bosta bodala spoštovana trgovca Mr. W Ludwig Raddell. Za čast. spremstvo bosta imela naj-'tfiejše spremljevalce, nam-celo vrsto častnih častnikov, ftadpoveljnik, admiral, feld-f šal, poveljnik, polkovnik, ®f|j stotnik, poročnik, des^t,-ttarednik, praporščak itd. Ti ^i naslovi bodo podeljeni sle-'to častnim gostom: Mr. in Joseph Zelle, Mr. in Mrs. 's Urbas, Mr. in Mrs. Louis M r. in Mrs. Šetina, Mr. ^s. Dan Stakich, Mr. in Mrs. Kuhar, Mr. in Mrs. Anton ^nc, Mr. in Mrs. John Ro-Mr. in Mrs. Joe Planinšek 4tk|rove Avenue), Mr. in Joseph Perušek, Mr. in Joseph Kmet, Mr. in Mrs. školar, Mr. in Mrs. Frank '^r, Mr. in Mrs. Joe Planin-^fr. Joe Grdina in Mrs. Ma. JatiC; Mr. Mohr Golob in Mary Lusin, Mr. in Mrs. ;'.f| Rebol.
fak častnik se bo vozil s svo-ftoio v posebnem avtomobilu pcatei
•i bodo imeli tudi toče in tovarše, ki bodo slede-jpdi pari: Dick Stakich in J Raddell, Frank Kocin in !a Germ, Mr. in Miss Pirnat ^ in sestra), Mr. in Mrs. Dolinar, Emil Benkar in Debevec, Louis Jurenčič ane Debevec, Frank Komo-to Dorothy Komocar. Dalje 6 tovaršici tudi mali deklici J1' Smole in Joanne Slattery. lt'- Anton Grdina bo posnel parado na. premikajoče slike.
John Bukovnik bo slikal ^Upo pred Memorial šolo na °esti ob četrt čez eno uro po-toe.
čE TEČE KRI IZ NOSA TEČE.
^ D]
S
\ lis
:
?
5
te:
fin
i
n
Lep program bo na odru pod vodstvom Mrs. Albine Novak.
Na programu bodo nastopili ! sledeči: Solospev Betty Raddell, sprtmfjevala jo bo Miss Josephine Terček na klavirju. Umetni ples Leonard in Eileen Zal-ler; dvospev Dolores Kne in Richard Tušar; Mary Sever in Mary Tamarich; Bertha Stopar in Donna šabec. Na harmoniko bosta zaigrala posamezno Wilma Oswald in Louis Kolman. Med točkami bodo podane razne lepe deklamacije in pozdravi. Nastopili bodo, Mrs. Anna Prišel, predsednica podružnice št. 41; Theresa Miklaučič, predsednica verbalnega krožka št. 41., Mary Sever, načelnica krožka; Bertha Stopar, Vida Starin, Anni God-lar, Sophie Klancar in Florence Hribar. Dalje so obljubile nastopiti v petju tudi članice pevskega društva Ilirija Hi. Program bo torej prav lep v petju, glasbi in jedrnatih govorih, katere bodo podali boter in botra, gostje in glavne odbronice SŽZ. Fredstavljeni bodo tudi navzoči krožki, njih načelnice in zastopnice od podružnic in drugih društev. Po programu na odru se bodo odstranili sedeži po dvorani, nakar, bo nastopil krožek št. 41 v novih vajah v korakanju, za kateri nastop se je vežbal zadnje mesece.
, Po programu,v..ay4%rija bo., serviran banket v spodnji dvorani S. D. Doma vsem gostom in tistim, ki se želijo pridružiti. V avditoriju se pa prične ob pol osmi uri plesna veselica, katere gostiteljice bodo kadetke. Godba za ples bo pod vodstvom Louis Trebarja.
Vabljeni ste vsi ljubitelji lepih prireditev in prijetne družabnosti. Slovesnost obeta biti zelo lepa in pripravljalni odbor se je trudil več mesecev pripraviti vsega dobrega za postrežbo gostom.
Naše čestitke krožku in podružnici št. 41 Slovenske ženske zveze kakor tudi vsem, ki sodelujete pri programu. Le čvrsto stopajte kadetke, ker vaš namen je vsega spoštovanja vreden in mi vam iz srca želimo prav veselo in dolgo bodočnost ter najlepši uspeh!
Nov grob
V Mt. Sinai bolnišnici je po kratki bolezni umrl John Hren, star 29 let. Stanoval je na 1189 E. 82. St. Rojen je bil v Cleve-landu. Tukaj zapušča mater Agnes, oče mu je umrl pred petimi leti, dalje zapušča dve sestri, Ano Straka in Josephine Suštaršič in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob dveh iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. na Highland park pokopališče.
{Hitler je baje poslal Rusiji ultimat
Na sliki niso naši "mladi vojaki," ampak so pravi vojajci Strica Sama. Ampak če pogledamo pa njih orožje, hm, bi lahko rekli, kot poje slovenska koračnica. Med obema vojakoma lahko vidite namreč leseno rogovilo, ki naj predstavlja protizračno baterijo. Vojak s zastavo da znamenje, kdaj je njegov tovariš "ustrelil." Fi tovarnah za orožje so pa stavke ...
Nemčija in Turčija sta sklenili prijateljsko pogodbo, veljavno za 10 let
Berlin, 18. jun. — V pogodbi, ki sta jo danes podpisali Nemčija in Turčija v Ankari, se za-ye&uj&ta spoštovala .medsebojne teritorije in da bosta na prijateljski način rešili vse možne nesporazume. Nemški poslanik Franz von Papen in turški zunanji minister Saracoglu sta podpisala pogodbo v imenu svojih držav.
Nek nemški državnik je vzpričo te najnovejše pogodbe izjavil, da Anglija ne more zlomiti prijateljstva med Turčijo in Nemčijo ter da bosta obe državi vodili medsebojne ekonomske zveze, ki bosta v dobrobit
obema. Turčija je prepričana, da si Nemčija ne želi turških posesti in da se Turčija lahko zanese, da Nem&ija nikdar ne ^'pozabi svojih prijateljev."
London, 18. jun. — Anglija ni popolnoma nič vznemirjena radi te najnovejše pogodbe med Turčijo in Nemčijo, ker ne vsebuje ničesar, kar bi ogrožalo angleške interese. V pogodbi ne stoji ničesar, ki bi dovoljevalo prehod nemških čet preko Turške in turška vlada je zagotovila Anglijo, da pogodba med njo in Anglijo še vedno obstoji.
^IKE VAŽNOSTI BO ZA CLEVELAND ČE POGLOBIJO REKO SV. LOVRENCA
^hington. — Vojni tajnik pon. in pomožni državni taj-, ^erle z vso vnemo priporo-' kongresu, da dovoli $285,-Ooo, da se poglobi reko sv. ^ftca v toliko, da bodo po J&ko pluli tudi največji par-morja pa do Velikih je-^anadska vlada je priprav-dati svoj delež, /inik Berle pravi, da bo se-evropska vojna trajala še tNij štiri leta in da se rno-Pripraviti nanjo. In če bo a trajala tako dolgo, je na
la
vsak način potrebno, da se začno graditi ob Velikih jezerih ladje največje velikosti. Te se more pa graditi tukaj samo tedaj, če se jih lahko spravi do morja in to je mogoče edino, če se poglobi reko sv. Lovrenca.
Ako se izvede ta projekt, je rekel tajnik Berle, potem bo postalo mesto Cleveland nekako obmorsko pristanišče, ker bi lahko pripluli do njega največji par-niki. To bi bilo silno važnega pomena za Cleveland.
Trikrat odlikovana učenka
Gdč. Josephine Kovačič, 22300 Arms Ave., Euclid, O. je gra-duirala iz farne šole sv. Kristine s tako izvrstnim uspehom, da ji je bila podeljena prosta šolnina za eno leto, da lahko nadaljuje višjo šolo na katerikoli katoliški višji šoli v Clevelandu. Kot najboljša učenka v veronauku je bila odlikovana z zlato kolajno. Iz Villa Angela akademije je pa dobila obvestilo, da je izšla kot zmagovalka iz kontesta, ki se ga je udeležila z učenkami 8. razreda šole sv. Kristine v tem zavodu. Podeljena ji je bila enoletna prosta šolnina tudi tukaj. Josie se je morala res pridno učiti, da je bila deležna kar treh nagrad Naše čestitke nji in nje staršem, želimo ji mnogo uspeha v na-daljnem šolanju.
Jezerska vožnja
V soboto popoldne priredijo deputiji okrajnega šerifa Martin L. O'Donnella zabavno jezersko vožnjo. Parnik odrine od pomola na 9. cesti ob 1:30 popoldne in se vrne nazaj ob 8:30 zvečer. Vožnja stane $1.25 in vsak je prijazno vabljen, da se udeleži.
Pouk v angleščini
Pouk v angleščini in ameriškem državljanstvu se vrši vsak torek in petek večer od 7 do 10 v Roosevelt šoli na 200. cesti; ob četrtkih od 7 do 10 zvešer v mestni hiši na 222. cesti; v torek in četrtek dopoldne od 9 do 12 v Noble šoli na Babbitt Rd.
Šerif na radiu
Kot znano, se vrši zdaj v okraju gonja, da se odstavi okrajnega šerifa Martin L. O'Donnella. Dolže ga, da ni dovolj preganjal gembljarjev. Svojim volivcem in vsej javnosti bo pa šerif vso zadevo pojasnil na radiju in sicer na postaji WGAR v torek 24. junija ob 9:15 zvečer. Naše čitatelje na to požar jamo, bo jako zanimivo.
V bolnišnico
V	svrho operacije na slepiču, ;se je podal v Glenville bolnišnico Frankie Cevka Jr. iz 6607 Schaefer Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Pogreb John Staneka«
V	soboto dopoldne ob pol devetih se bo vršil pogreb John Staneka iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla in potem na Kalvarijo.
Na operaciji
Poroča se nam, da se, nahaja Stanley Dolenc iz Armiston Ave. v Glenville bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji na slepiču. Obiski še niso dovoljeni Pozdravi iz Michigana
Iz Mount Clemens, Mich., pošiljajo prijateljem po Clevelan dui pozdrave sledeči: Geo. Smol-ko, iz 1564 E. 34. St., Steve Mar kolia, 6527 Schaefer Ave., Joe Režek iz 1434 E. 61 St.
Jugoslovanski vojni ujetniki so nujno potrebni naše pomoči
Mednarodni Rdeči križ iz ženeve, Švica, se je obrnil na ameriški Rdeči križ za pomoč jugoslovanskim vojnim ujetnikom v i Nemčiji in Italiji. Sodi se, da je kakih 90,000 teh ujetnikov v nemški in italijanski oblasti. Zlasti se prosi, naj bi se poslalo tem ujetnikom živeža, ker to sedaj najbolj potrebujejo.
Tozadevno se je obrnil poslanik Fotič na Jugoslovanski pomožni odbor za takojšno akcijo. Kot smo zvedeli, je slovenska sekcija tega odbora sklicala za prihodnji torek sestanek odbora v gl. uradu SNPJ v Chicagu, da se organizira pomožno akcijo. Takoj po tem sestanku bo ta odbor podal načrt za nabiranje prispevkov in upati je, da se bo prihodnji teden že lahko pričelo z nabiranjem.
Ker radi položaja v domovini tam sedaj ne moremo nič pomagati, bo najboljše, da priskočimo na pomoč našim fantom v ujetništvu. Lahko si predstavljamo, da se jim tam ne godi dobro in vsaka pomoč iz Amerike jim bo zelo prav prišla.
-o--
POROKE ' V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Miss Olga Zupančič, hčenka Mr. in Mrs. Louis Zupančič iz 14510 Thames Ave. in Mr. Anthony Sedey, sin Mrs. Rose Sedey iz 709 E. 157. St. Oba sta člana pevskega zbora Ilirija. Poročna slavnost se bo vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave.
V	cerkvi sv. Petra na Superior Ave. in 17. cesta se bo pa vršila poroka Miss Lucille Peček, hči Mr. in Mrs. George Peček iz 57. St., z Mr. Adolfom Tomšič, sin Mrs. Mary Tomšič iz 5211 Luther Ave. Na poročno potovanje bosta šla v Atlantic City, potem bosta pa stanovala pri nevestinih starših.
V	cerkvi sv. Vida se bo vršila ob devetih poroka Miss Alice Vera Oberstar, hčerka Mrs. Jennie Strnad z Mr. Louis J. Debeljak.
Mr. in Mrs. John Rogelj iz 977 E. 74. St. naznanjata, da se bo v soboto ob desetih poročila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. njih hčerka Rozi z Mr. Louis Škoda, sinom Mr. in Mrs. Louis Skoda iz 1092 E. 71. St. Prijatelji, sorodniki in znanci so vabljeni, da se udeležijo poročne maše, ako je mogoče. Zvečer se novoporočenca odpeljeta na poročno potovanje. — Vsem tem parom želimo mnogo sreče v novem stanu.
V tem ultimatu zahteva izročitev Besarabije in Ukrajine ter vse ekonomske in industrijske privilegije v Rusiji, - Poročila zatrjujejo, da je nemška armada že vpadla v Rusijo na 15 krajih.
London, 19. jun. — Nemčija je izročila Rusiji ultimat, v katerem zahteva zemljiške in ekonomske privilegije. Tako zatrjujejo poročila iz Turčije, ki vedo povedati, da je nemška armada že vpadla preko ruske meje na 15 krajih. Dalje zatrjujejo poročila, da bo ultimat potekel vsak čas, da se Rusija še ni odločila in da zbira čete na nemški meji. Vesti, da je Nemčija napadla Rusijo na 15 krajih, krožijo že 17 ur po Evropi, toda gotovega ne ve nihče.
Hitler zahteva od Rusije, da vrne Besarabijo Romuniji, da mora garantirati gotovo količino žita Nemčiji iz Ukrajine ter da mora dovoliti prihod nemškim tehnikom v Rusijo, ki bodo nadzorovali prevoz in industrijo.
Druge vesti pa zopet zatrjujejo, da je Romunska izročila Rusiji ultimat za povrnitev Besarabije.
Nek uradnik nemškega poslaništva v Ankari, Turčija, se je izrazil: "Vsa znamenja kažejo na vojno med Nemčijo in Rusijo, toda upanje je, da bo Nemčija dobila zahtevane koncesije brez boja."
Drugi viri vedo zopet povedati, da je med nemškimi zahtevami na Rusijo tudi ta, da dobi .Nen^Čija,pravico obratovati ruska oljna polja v Baku prihodnjih 40 let.	i ; ' 5
Radio iz Moskve o vsem tem ni črhnil niti besede. Danes in včeraj je bilo slišati iz Moskve samo glasbene programe.
Ameriški časnikarski poročevalec v Zurichu, Švica, ni mogel dobiti telefonskih zvez niti z Berlinom, niti z Rimom in sicer sinoči od devetih do danes zjutraj do štirih.
Jugoslovanski diplomati, ki so morali zapustiti Moskvo, ko se je zrušila Jugoslavija pripovedujejo, da je pri nekem banketu Stalin sam priznal, da pričakuje nemške invazije še to poletje, toda da bo ruska armada do avgusta pripravljena sprejeti vsakega sovražnika. Rusija ima 7,-200 bojnih letal in na tisoče bojnih tankov. Toda angleški vojaški krogi so prepričani, da bi nemška armada opravila z rusko v par tednih.
Iz Finske poročajo, da vsa zna menja kažejo na konflikt med Nemčijo in Rusijo. Eno znamenje je to, da je Rusija nagloma vzela garnizijo iz otoka Hanko, ki ga je morala odstopiti Finska Rusiji po zadnji vojni. Neke vesti zatrjujejo, da je Rusija razstrelila vse mostove na finski meji.
Z BOJNE FRONTE:
London, 18. jun. — Angleški bombniki so nocoj zopet poleteli preko Rokavskega preliva in bombardirali nemške pozicije po Franciji. To je že osmi zaporedni večer, da so angleški avija-tičarji poleteli nad Nemce. Danes so napadali francosko, nizozemsko in belgijsko obal. Glavno vlogo so igrali ameriški bombniki. Angleži trdijo, da so v spopadu z nemškimi avijati-čarji zbili Nemcem 13 letal, a sami so jih izgubili 10. Nemci pa trdijo, da so jih Angleži izgubili
21, a sami samo enega.
*
Kaira, 18. jun. — Angleško poveljstvo priznava, da so se angleške mehanizirane čete umaknite v prvotne pozioijc na libijski fronti, ker so jih Nemci grozili obkoliti. V tem pohodu trdijo Angleži, da so hoteli samo preskusiti nemško moč. Poročilo trdi, da so zajeli mnogo nemških vojakov in razbili Nemcem mnogo tankov. Nemško in italijansko poročilo pa obratno trdi, daje bila angleška tridnevna ofenziva strta in da so se morali poraženi Angleži umakniti z
velikimi izgubami.
*
London, 18. jun. — Zadnja poročila iz Sirije zatrjujejo, da so angleške čete že v zahodnem predmetju glavnega mesta Damaska in da je dalo angleško poveljstvo Francozom samo par ur odloga, da se podajo, predno začno mesto bombardirati. Ob obrežju so pa angleške prednje čete dospele že 12 milj do pristanišča Beirut. Ako padeta Damask in Beirut Angležem v roke, bo faktično Sirija izgubljena za Francoze.
Butte, Mont. — Dne 1. t. m. je naglo umrl, zadet od kapi, Frank Bregar, star 56 let in doma iz Blagovice pri Kamniku na Gorenjskem.
Delegatje na konvencijo SMZ
Podružnica št. 8 SMZ je izvolila sledeče delegate za konvencijo, ki se bo vršila 20. septembra v Girardu: John Rožanc, Joseph Hočevar in Joseph Tro-bentar. Namestniki so: James Kastelec, Joseph Yalovec in Andrew Maček. V odbor za pravi la je bil imenovan John Rožanc.
Nova tovarna v Clevelandu
Rekonstrukcij ska finančna korporacija v Washingtonu je dala posojilo v znesku $3,100,000 za zidavo nove tovarne v Clevelandu, kjer se bo izdelovalo ra zne dele za letala. Kje bo stala tovarna še ni znano.
Slavnost v West Parku
V nedeljo 29. junija bo v West Parku "jugoslovanski dan" z obširnim programom, ki se prične ob štirih popoldne. Natančen program slavnosti bo naznanjen pozneje. Prireditev se bo vršila pod nadzorstvom Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku.
ANGLEŽI IMAJO VAŽNO NAPRAVO, KI OPOZARJA NA SOVRAŽNA LETALA
London. — Angleška vlada je zdaj prvič izdala veliko pa važno tajnost, ki je neprecenljive vrednosti v boju z naciji. Angleži imajo namreč napravo, ki potom električnih zračnih valov opozori v temi ali megli, da se bliža letalo. To je nekaka mehanična patrulja, ki je na pažnji 24 ur na dan.
Angleži pripisujejo tej iznajdbi, ki jo seveda najstrožje skrivajo, da so ubranili zadnjo jesen otočje pred nemškimi zra čnimi napadi. Ta naprava namreč opozori na mnogo milj o
vsakem predmetu, ki se bliža po zraku, torej v tem slučaju na sovražna letala ter tudi pove, od katere smeri prihajajo. Tako imajo angleški avijatičarji dovolj časa, da se dvignejo in gredo sovražniku nasproti. Ravno tako je važno za obrambene baterije, da se pravočasno pripravijo in sprejmejo sovražna letala s primerno kanonado.
Ta naprava, ki jo imenujejo "radiolocator" je tako komplicirana, cla vzame več časa človeka "naučiti pravilne uporabe, kot pa vzame, da se jo izgotovi.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
-iiiiiiiiiii«»I»I»»I>»»«III i
BESEDA IZ NARODA
——■—•—■ • • »""*■ ><■•'<■• ........ ^ »
NAROČNINA:
Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months
Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at ■ Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	_
No. 143 Thur., June 19, 1941
Čistka komunistov iz CIO
Predsednik avtne unije, ki spada k CIO, Frankensteen, je izobčil pet glavnih kolovodij iz unije, ki so vodili neuradno stavko pri North American Aviation Corp. v Inglewood, Cal. Toda to je bila samo čistka pri lokalni uniji, a pri organizaciji CIO v splošnem bo treba velike metle, da se počisti ves komunistični element od vodstva.
To ne bo šlo lahko, ker komunisti imajo pri CIO veliko moč in se drže unije kot klopi. Vse gleda na John L. Lewisa, bivšega predsednika CIO, kaj bo rekel on. On, ki je še vedno predsednik unijskih premogarjev, ne pusti komunistom do besede v svoji organizaciji. So že poskusili priti do moči v nekaterih važnih uradih, toda Lewis jih je brez pardona in brez rokavic ustavil. To je v premogarski uniji.
Toda ko je bil predsednik unije CIO, se je bil obdal s komunisti, ki so mu pomagali priti do moči. In še vedno rokuje ž njimi v svojih politčinih in proti-obrambenih manevrih.
Ako bi John L. Lewis dvignil svoj glas in zastavil svojo mogočno besedo, bi izginili komunisti iz vodilnih mest pri CIO v teku 30 dni. Toda on molči in komunisti se javno naslanjajo nanj in se skrivajo pod njegov plašč. Fakt je, da komuniste varje samo Lewis, ker unijski voditelji, ki bi radi počistili s tem rdečim elementom, ne store tega samo iz strahu pred Lewisom.
Šele v novejšem času, ko je tudi Rooseveltova administracija pokazala, da bo treba na kratko obračunati s komunisti, ki na vseh krajih delajo ovire obrambeni produkciji, so se odloČili gotovi delavski voditelji, da bodo šli na delo in pometli z rdečim elementom na vodilnih mestih v unijah.. Vprašanje je, kaj bo storil John L. Lewis. Ako bo stopil javno na stran levičarjev, bo nastal v CIO1 boj, ki bo o njem pisala zgodovina organiziranega delavstva. Ako se Lewis ne bo vtikal v ta boj, bo izvedena čistka brez škode za CIO. Še lažje bo pa šlo, če Lewis sam nastopi proti komunistom.
Na splošno čistko komunistov se pripravljajo v unijah delavcev v tovarnah za letala, dalje pri unijah lesne industrije na zahodnem obrežju in pa pri zvezi novinarjev. Na bodoči konvenciji te zveze imajo delegatje namen počistiti komuniste z vodilnih uradov.
Hitler je sprožil prvi strel proti Zed. državam
Kongres Zed. držav je dal vsemu svetu jasno razumeti, da ne želi vojne, ko je sprejel nevtralno postavo in prepovedal vsem ameriškim ladjam pluti v vojne zone. S tem so se Zed. države odpovedale pravici do rabe morja ter ga gotov del prepustile vojskujočim državam. Same so se pa zadovoljile z ono morsko gladino, kamor ne seže bojna vihra iz Evrope.
Toda to ni bilo dovolj diktatorju Hitlerju, ki si že zdaj očividno lasti pravico razsajati povsod, kjerkoli se mu poljubi. Daleč v južnem Atlantiku, na tisoče milj proč od bojnega polja, je ukazal torpedirati ameriško ladjo. In vendar ladja ni vozila orožja ne streljiva, torej ničesar, kar bi moglo biti nevarno Hitlerjevi armadi. Vozila je samo navadne trgovske predmete, kot potniške avtomobile, železniške tračnice, žensko spodnje perilo in druge take stvari, ki so bile namenjene v Južno Afriko ondotnim trgovskim hišam, da postrežejo ž njimi svojim odjemalcem in odjemalkam, ker se takih stvari zdaj ne dobi nikjer druge kot v Ameriki.
Potopljena ameriška ladja Robin Moor je bila naložena natančno po pravilih in določbah naše nevtralne postave in je plula v morski cesti, daleč proč od nevarnih vojnih zon, torej v krajih, ki jih smatra naša nevtralna postava za svobodne in varne. Toda tudi tukaj jo je našel torpedo nemške podmornice. Sprožil ga je Hitler, ki je s tem pokazal, da mu ni mar ameriška nevtralna postava, niti ameriška zastava, pod katero je plula ta ladja.
Kaj je hotel Hitler s tem pokazati? Ali je hotel pokazati, da se ne boji niti mogočne Amerike, da bo tako zrasel v očeh teptanih evropskih narodov, ali je pa hotel izzvati Ameriko v boj ?
Naj je nameraval s tem protipostavnim činom kar je hotel, Stric Sam je od svoje strani pokazal, da se popolnoma nič ne boji kaprola Hitlerja, pred katerim se morda trese ves ostali svet, kateremu je ponižni sluga celo Stalin Grozni. Da, Stric Sam, ta ponižna in voljna duša, do skrajnosti odpuščajoča, je stopil naprej in udaril Hitlerja v zobe s par krepkimi udarci, da bo pesjak videl in vedel, kdaj si je drznil pogrezniti v morje mogočno ameriško zastavo. Prvi udarec je bil in ta zelo občuten, ko je Roosevelt ukazal zamrzniti vso gotovino osišča. S tem so bili namah odrezani vsi viri za mogočno nemško propagando, pismeno in ustmeno, ki je izdajala milijone dolarjev v Zed. državah in v republikah Južne Amerike.
Drugi udarec, še silnejši je pa bil, ko je ameriška vlada ukazala zapreti vse nemške konzulate po Zed. državah in ukazala oditi iz naše dežele vsem nemškim državljanom, ki so bili v službi pri teh konzulatih in raznih nemških agencijah, ki niso bile tukaj iz drugega namena kot za nemško propagando in vohunstvo.
Gadu-Hitlerju je Stric Sam izruval strupene zobe!
Prvi je udaril Hitler, Stric Sam ga je udaril dvakrat
Dopis iz Euclida Od podružnice št. 3 SMZ
Po tako slavnostnem dnevu kot je nova maša, bi vsak človek pričakoval kakega poročila, kako je vsa stvar izpadla. Pri taki stvari pa gre v prvi vrsti zahvala. Težko pa je pričeti od pravega kraja.
Najprej hvala Bogu za tako krasno vreme, potem pa hvala našemu g. župniku Rev. A. Bom-bachu za tako lepo sodelovanje pri vsej stvari in zahvala za organiziranje cerkvenih odborov. Hvala Oltarnemu društvu za tako velikodušen dar novomašniku in za vso skrb in delo v kuhinji.
Najtoplejša zahvala naj bo izrečena msgr. Vitus Hribarju za krasen in izrazit govor, ter čč. gg. Bazniku, Sod j i in čeles-niku za asistenco in navzočnost. Najlepša hvala čč. šolskim sestram, ki so vse tako lepo okrasile in naučile šolske otroke za nastop, ter lepa hvala šolski mladini za lepo udeležbo pri novi maši.
Prav tako lepa hvala možem — članom društva Najsvetejšega Imena pri fari sv. Kristine za dar in vse delo, ki so ga imeli pri okrašen ju, pri bari in pri ko-lekti v cerkvi. Hvala lepa dekletom Marijine družbe in krožku sv. Kristine za dar in pomoč pri mizah. Samo škoda je, da ni bila udeležba za vse te priprave dovolj velika. Komaj bi bilo, da bi tudi tukaj tako naredili kot je nekoč Gospod pripravil pojedino, pa povabljenci niso prišli, ker je pač vsak imel svoj izgovor. Tako je bilo tudi tukaj, če bi bili hoteli napolniti dvorano, bi bili morali iti na vsa razpotja in poiskati vse tiste, ki bi bili pripravljeni priti.
Seveda večje število povabljenih se je tudi oprostilo vsled zaposlenosti, ker jih je precej v sedanjih časih, ki morajo delati tudi ob nedeljah. Večina teh pa je poslala pismene čestitke in tudi lep dar. Torej lepa hvala tudi tem, ki niso mogli priti iz tega ali onega vzroka.
Kar je pa še posebno povečalo slavnost, pa so bili navzoči vežbalni krožki Slovenske ženske zveze in sicer od podružnic št. 10, 14, 32, 41, 49. Vsem tem najlepša hvala za udeležbo in tako lep špalir. Zahvalo pa naj sprejmejo tudi slikarji, posebno Mr. A. Grdina, ki je posnemal slike na ta slavnostni dan.
Novomašnik Rev. Louis Ule se nahaja sedaj pri svojih domačih na 851 E. 216. St. V Lemont se vrne 21. junija zvečer z vlakom iz Terminal postaje ob 11. uri zvečer. Prav iz srca se zahvaljuje vsem gostom od blizu in daleč ter sploh vsem za velikodušne darove, ki jih je prejel ob tej priliki. Zagotavlja vas, da se vas bo vseh spominjal v molitvah pred oltarjem.
Pred leti, ko se je komaj ustanovila fara sv. Kristine, je bil sedanji novomašnik- prvi ministrant v tej cerkvi. Vesel je vsakega napredka pri tej fari in želi, da bi vsi farani tudi v bodoče držali skupaj kot ena sama velika družina ter bi skupno pomagali svojemu dušnemu pastirju tako, da bi v slogi in ljubezni toliko napredovali, da ko bo kak drug novomašnih pel novo mašo pri tej fari, da bi jo pel v novi cerkvi, če bi se farani v resnici zavedali svojih verskih dolžnosti, bi gotovo vsi pošiljali svoje otroke v katoliške šole, bi se kaj podobnega kmalu lahko zgo-' dilo, kajti to poslopje bi bilo ko-' maj za ta namen. Pozdrav in > iskrena zahvala od
I
Rev. Uleta in družine Intihar.
Kakor se mesec .junij Jhitro približuje svojemu koncu, tako se z vso hitrostjo' bliža koncu tudi kampanja pri Slovenski moški zvezi za pridobivanje novega članstva.
O nagradah, ki so bile razpisane za to kampanjo, smo že večkrat čitali v listih in slišali na sejah ter čitali tudi v poročilih glavnega tajnika. Ravno tako pa so bili o tem pismenim potom obveščeni tudi vsi Člani naše podružnice že meseca februarja in potem zopet zadnje dni meseca maja. Torej ni nobenega dvoma, da kdor se je hotel potruditi in si pridobiti eno izmed nagrad, ta je že to lahko storil.
Na nekaj pa moram opozoriti posebno tiste člane, ki se niste udeležili zadnje seje in sicer, da je članstvo na zadnji seji sklenilo, da s pomočjo vsega članstva naše podružnice pridobi še vsaj 30 novih članov v mesecu juniju. Da se pa to uresniči, je članstvo prošeno, da se potrudi vsaj v teh zadnjih dneh tega meseca. Storimo svojo dolžnost napram sa mim sebi, podružnici in .naši organizaciji.
Torej, sobratje, kdor ni pridobil še nobenega člana za ta mesec, vzemite pristopne listine in stopite do svojega prijatelja in ga nagovorite, da pristopi k naši Slovenski moški zvezi v Ame rilci. Prepričan sem, da če gremo vsi takoj na delo brez odlašanja, da bomo lahko dosegli svoj cilj in še več. Pomnite, zadnji dan te kampanje je 30. junija in ne pozabite priti na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 3. julija v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer bodo podana poročila in rezultat za vso pet mesečno kampanjo Slovenske moške zveze, želeč vam obilo uspeha, vas bratsko pozdravlja Chas. Benevol, tajnik.
-o-
Iznajdljivost ne pozna nobene meje
Glede novosti, s katerimi zlasti v sedanjih časih presenečajo svet učenjaki vseh vrst in rodu, so Nemci brez dvoma med najbolj iznajdljivimi. To dokazujejo številne iznajdbe in izumi, ki vprav zaradi sedanjih nemirnih in težkih časov pomenijo še več. Nekaj najnovejših smo nabrali iz nemških znanstvenih in tehniških krogov in naj služijo za dokaz, da so nemški učenjaki res veliki mojstri.
Eno tovrstnih poročil iz Nemčije pravi, da je že letošnjo spomlad neka nemška tovarna začela izdelovati posebne vrste pičo za kokoši, in sicer iz celuloze, torej iz lesa. Znano je, da celuloza vsebuje kot bistvene sestavne dele sladkor in ogljikove hidrate, kakor jih vsebujejo na primer krompir, razna žita in podobno. Pri izdelovanju novih krmil za živali bodo uporabljali navadno celulozo, ki jo bo tovarna dobivala v obliki velikih zlepljenih plošč. Te bodo potem razkrajali s pomočjo kislin, ki jih bodo nevtralizirali z apnencem ter tako dobili snov, ki ima kot hranivo veliko vrednost, poleg tega pa vsebuje tudi mineralne snovi. Nove vrste piča pa mora imeti tudi takšne lastnosti, da se brez nevarnosti pred kvarom lahko prevaža in skladišči.
Poskusi so pokazali, da živali rade zobljejo to novo pičo in da se lepo rede, seveda, če jim | poleg tega natrosijo še dodat- , kov, ki vsebujejo beljakovine. 1
Ljudje po deželi, kjer se ukvarjajo z živinorejo, so goto^ vo že davno začeli razmišljati
nazaj. Zdaj je zopet vrsta na Hitlerju. Bomo videli, kam bo zamahnil. Toda Stric Sam je pripravljen, da bo vsak udarec pariral in ga podvojenega vrnil nazaj. Hitler še ne ve kaj so Amerikanci, toda bo že spoznal in občutil.
tudi o tem, kako bi čim bolje obrnili v prid tudi tiste stvari, ki navadno jveljajo za nekak odpadek, kakor na primer sirotka pri izdelovanju sira. S tem vprašanjem so se bavili zlasti tam, kjer v večji meri rede prašiče. Vse takšne mlečne "odpadke" je namreč mogoče zelo koristno uporabiti kot redilne snovi. Nek nemški kemik pa je v zadnjem času opozoril še na neko drugo možnost koristne uporabe sirotke, ki bi <;lahko prinesla še večji dobiček kot dozdaj. Nemški kemik dr. Roe-der je na nekem zborovanju svojim stanovskim tovarišem razložil, da je iz sirotke možno pridobivati celo—pivo. Pripravil jim je s svojim predavanjem vsekakor precejšnje presenečenje, nič manj pa s svojo domislico ni iznenadil širše javnosti. Če bi po postopku, kakor ga je opisal dr. Roeder, uporabili samo Četrtino vse sirotke— kar bi se s primerno skrbnostjo tudi dalo doseči — za pridobivanje piva, bi lahko naredili na leto nič manj kot 5 milijonov hektolitrov te žejo ugašajoče pijače. To bi bila približno ena osminka vse proizvodnje piva na področju Nemčije v prejšnjih starih mejah. Pivo, kolikor bi ga na ta način lahko v Nemčiji več pridelali, bi predstavljalo vrednost 20 milijonov RM. Nova pijača pa bi imela še to prednost, da ne bi vsebovala več toliko alkohola, kakor naše sedanje pivo, pač pa samo 1.4 odstotka.
Na podlagi dolgotrajnih poskusov so nemški strokovnjaki zdaj našli neko novo sredstvo, s katerim je možno odpraviti želodčne tvore. To so oblati, v katerih je fino zdrobljen aluminijev prašek in ki služijo v ta namen, da varujejo želodec, da ga ne začne razjedati želodčna kislina. Kako je treba pri tem postopati, je razložil podrobno prof. dr. Adolf Kuhn v svojem članku, ki ga je objavil v listu "Die medizdnisehe Welt." Aluminijev prah naredi v želodcu takorekoč neko skorjo, ki je ni mogoče odstraniti — kakor so dokazali pri poskusih z živalmi — niti z izpiranjem želodca. Želodec je na ta način nekako "oblečen" v trdno aluminijevo obleko.
Tudi ta novost se je baje dobro obnesla, kajti — tako trdijo v nemških zdravniških krogih — ljudje, ki so se proti svojim želodčnim bolečinam po služili tega novega sredstva, pravijo, da nič več ne čutijo ta ko hudih bolečin v želodcu ali pa celo sploh nobenih več, odkar nosijo v aluminij "oblečeni" želodec. Omenjeni nemški zdravnik je na podlagi tega ugotovil, da so zdaj ustvarjeni vsi potrebni predpogoji za ozdravitev želodčnih tvorov. Tak šnega sredstva pa se zdravnik seveda sme poslužiti le tedaj, ko je Jčisto natančno dognal, kakšne narave je v vsakem posameznem primeru želodčna bolezen, to se pravi, ko dožene pravi vzrok bolečin, ki jih trpi njegov pacijent.
-o-
Napako je napravil
Švedski kralj Gustav Adolf je pri paradi vprašal nekega vojaka, kako se piše.
"Andree se pišem, Veličanstvo!"
"O, to pa je v naši domovini zelo slavno ime," je dejal kralj, "Ali veste kaj več o svojem rojaku, ki se je tako pisal, kakor Vi?"
"Da, Veličanstvo! Gospod poročnik mi je povedal, da je bil Andree veliki zrakoplovec, ki je v Zrakoplovu odletel na severni tečaj, da pa se ni nikdar Več vrnil."
"Tako je bilo, dragi moj vojak! Ali Vam poročnik ni nič drugega rekel?"
"Pač, dejal mi je, da je Andree naredil veliko napako, ker me ni takrat seboj vzel."
Mesarji in peki v stari Ljubljani
Poleg vojaštva so bili obrtniki in trgovci prvi prebivalci Ljubljane. Obrtniki v minulih stoletjih sicer niso uživali takega ugleda kakor trgovci, zato pa so slednje daleč prekašali po številu. Občinski zastop je takrat obstajal iz notranjega sveta, ki je štel 12 svetovalcev; zunanjega sveta, ki je imel 24 članov, in občine, v kateri je bilo 64 mož, večinoma zastopnikov obrtništva, nekateri so bili tudi v zunanjem svetu, tako da so imeli večino in so delali mnogo preglavic tako magistratni oblasti kakor tudi trgovcem, s katerimi so si bili neprestano v laseh zaradi njihovih pravic, pa tudi iz zavisti zaradi njihovega obilnega imetja.
Ljubljanski mesarji Izmed raznih obrtnikov so bili poleg gostilničarjev najvažnejši mesarji in peki, ki so se združevali v obrtne zadruge ali cehe. Toda nobena zadruga ni dala ljubljanskemu magistratu toliko posla in delala toliko neprilik kakor mesarska. O tem piše naš domači zgodovinar Iva Vrhovec: "Kolikor daleč sezajo poročila nazaj v minulost, vedno se je moral magistrat rovati z mesarji, ki so pritiskali občinstvo s previsokimi cenami. Vsako leto so od brali po štiri mestne očete, ki so natanko nadzorovali te re nitentne ljudi." Prve klavnice in mesnice v Ljubljani, kolikor nam poročajo najstarejši zgodovinski viri našega stolnega mesta, so stale na današnjem Čevljarskem mostu. To je naj starejši in je bil skozi več stoletij edini most v Ljubljani, za-so prihajali po nj^m v mesto vsi tujci in trgovci iz Nemčije in Italije, pa razne odlične osebnosti, vladarji, deželni knezi, škofje, plemstvo itd. Samo 3b sebi je umevno, da se zaradi klavnic in mesnic na mostu v okolici ni razširjal baš najbla godejnejši duh, zlasti ne v poletni vročini. Toda mesarjem so bile njihove klavnice in mesnice na mostu kaj prilične, saj so mogli- razne odpadke pometati enostavno kar v spodaj tekočo Ljubljanico. Tudi oko liški meščani se zaradi mesarskega smradu niso preveč razburjali, saj naši davni predniki v tem pogledu niso bili preveč občutljivi. A tu je bila plemiška gospoda z Novega trga, ki je imela tamkaj in v Gosposki ulici svoje palače in dvorce ter je prihajala po Čevljarskem mostu v mesto. Tudi vicedom, cesarski namestnik in najvišji državni predstavnik v naši deželi, se je trudil, da bi izrinil mesarje od tod. Leta 1614. je moral mestni magistrat na me stu prejšnjega, skoraj razpadlega mostu postaviti nov most. Zaradi velikih stroškov, nad 10,000 goldinarjev, je prosil nadvojvodo Ferdinanda, poznejšega cesarja Ferdinanda II. za prispevek. Ta mu je pomoč zagotovil, kot pogoj pa si je izgovoril, da na novi most ne smejo več postaviti klavnic in mesnic, temveč jih morajo prestaviti kam drugam, kamor koli hočejo. Magistrat je temu pogoju ugodil ter jih prestavil za škofijo ob Ljubljanici. Zato je smel v prihodnje pobirati dvojno mostnino. Klavnice in mesnice so morale ostati v mestu, sicer bi bili meščani ob kakem obleganju brez najpotrebnejšega živila. Na novi Čevljarski most pa so prenesli 32 majhnih tržnih stojnic s Frančiškanskega mostu ter so tamkaj prodajali svoje izdelke čevljarji, jermenarji, torbarji, od tod je ostalo ime Čevljarski most do današnjih dni. Leta 1654. je pogorel most z vsemi stojnicami. Tri leta pozneje so postavili nov most, ki pa je imel samo 26 kolib, 12 jih je dalo mesto postaviti na Špital-ski ali Frančiškanski most. Do
leta 1841. je stal na Čevlji skem mostu kip Ecce homo.
Odslej so torej stale mfnlJ in klavnice za škofijo tik Ljublafjndci. Tudi ta pros*0' je bil zelo nepriličen, kar se nepi'ijetno občutilo zlasti P° ti. Zakaj na tem trgu, sadnej odnosno danes Pogačarje^ se je nahajalo 66 trgovskih 17 kramarskih kolib, Poleg, e ga pa je bilo tamkaj sprav ^ nih 75 stojnic, ki so jih P°sta. ljali ob sejmskih dneh. Latlg si mislimo, kako so vihali ve trgovci in tudi 1 j ubija'1 gospoda, kadar jo je Pot nesla semkaj. Vendar sfn splošnem preprosti Ljub'-1 čani zaradi tega niso m11 razburjali. Klavnice in ^ ce se niso videle s Špita's mostu, ker je zapirala X.J nanje vrsta tam razstavU kramarskih kolib ;^,tudi w , talske ulice jih ni bilo vl ker so pri mostu stoječa njavska Špitalska vrata z ^ rala dohod na breg. Kdor Je tel priti z one strani do ^
■	., • oVIfl'
ce, je moral napraviti u ^
okoli Meščanskega špita'8' .
našnje kresi je, skozi Li'1^ ^
vo ulico. Edini bližnj s0®^
trga so bili mestni ubožci v
ščanski bolnišnici, ki s0 ^
od miloščine ,mesta in uS.
ter se zato niso niti ffl1oip'
smeli pritoževati. Ma£lS (
je bilo mnogo ležeče
bi ves trg z mesnicami in *
nicami vred prestavil 118 j
priličnejši kraj. To se
srečilo šele, ko je	■
moral por ušli ti Franč$f
vrata, in je bil na ta nači" (
dobljen prostor za	ey
sarja Josipa, današnji ^
trg. Mesnice pa so osta
škofijo do leta 1796. bjl<
Omenili smo že, da s0
mesarji večne težave, ta
magistratnih oblasti ^
di s strani kupujočega
stva. Zgodovinski viri j
hovca, Vikt. Steske)
da so v srednjem veku 111
prodajali meso 'kar "ll8|g 
(nach dem Gewichte), s ^
leta 1541. naprej na va^° , j
te). Takrat je tudi ukaZ8
stni magistrat mesarJe '
morajo sprejemati od j,
tudi "črn denar," ker »o
«bei
vali poprej dosledno nar," češ da je več vre ^ sto letih, odkar so bili 111 prisiljeni, da sc moral* jati meso na vago, so £8{. < leta 1650. zopet prodaJ^^ oči." Magistrat pa jinl ^ grozil z občutnimi ^"jjii globami in tudi till kaznimi. Za škofijo je * z0\ lik križ. Nanj so P^-jh ljubljanske mesarje i*1 ^ pomočnike, ki so stranke s preslabo di zaradi surovega vede ^ veda je morala biti t»: zelo izdatna, ker se ^ ob navzočnosti in činstva. Da niso bili ta-K sarji baš najbolj PoS do nasproti nižjim slojeII1^jgt zuje odlok mestnega & .Q \ ta iz leta 1691., da m01ti ) sarji postreči reveže s jj majhno količino mesa. ^ bili z mesarji nepresj8' jj zaradi priklade. Že eg& so naročili v seji Stopa mestnemu s0 eg»r, mora prepovedati 111 t 4 napihovati klobase, P^jj branjevcem, da bi ^ul!eno.1 :j. veje jezike pred f0d^ 1 Mesarji niso smeli P ^ s j pol teleta nikomur,, ki ^ 9 njem sumilo, da bi ga 11 čati naprej.	. so 1
Ljubljanske mesaiJ _ nekdaj pritiskale viso de davščine. ?oleg ^ f obrtnega davka so	rt ,
čevati tudi tako inien°v ^ J ni davek (FleischdatZ; ^ ( kreuzer). Ta davek ^ ( žaven, cesarski, pob11 je i' * deželna gosposka, ki plo E la v najemu. Tako j «| mesar plačati t, la 2 goldinarja 1» od ' od telice 30, od teleta ' (Dalje na 3 strani'
SATAN IN IŠKARIOT
iicf ot

jMdi nje je zapustil domovino ei4 šel v tuji svet, njena nezve-a°ba ga je gnala v smrt. Nemi smo stali ob truplu. Le tefudita se je oglasila. Prijela je očeta za roko in ga akla v stran.
"Kaka neumnost —! Da je usf pameten, bi bil šel v Texas,, sk 11 pa, če že ni mogel drugače, za; Se bil ustrelil na kakem sadnem kraju, kjer bi ga nihče af bil videl —.
Ne morem gledati takih isnfWnih priZOrov —. Pojdiva!"
Nobene žalosti ni kazala, nogi® le pomilovalne besede ni na-eP'5 za svojega nekdanjega za-SP 'Wa, ki mu je sama zmešali Pamet in ga pognala v smrt. tr< "Ši za mene ni našla besede v 'hvalo, da sem ji rešil živi j e-> le.
eSI1 Ujezilo me je. in< "Da, glejte, da izginete od . d 1!" sem vpil za njo. "Tudi 12 vas nočem nič več videti! ^ 'ta mi še enkrat stopite pred 1,1 ''bom pozabil, da ste ženska, i'v< 'Vas dam bičati z lassom, da 8,1 "ft vsaj na koži vzbudi občut-' 11 ''n čuvstva, ker je vaše srce tra ko neobčutljivo, vi — vi port' ' *na kraljica Yumov!" K|a Obrala se je in se skrila za K »Hiami. Mojo grožnjo pa si 3 ^ dobro zaporpnila, nisem je stI { videl tistikrat. 1115 usoda je hotela, da so se 1 ^ 'jiiia pota še enkrat srečala. >i Hiiogo mnogo mesecev po-re e3e sem jo spet videl, seve v le !t0 drugačnih okoliščinah, 11 bogato, imenitno damo. Pa !tikrat je menda že popolno-10 "pozabila na lasso, ki sem ji Uubil v gorah mehiške Sono-
jbc,
'' ^Vita kača je prišel in vpra-,3a I'Jtaj se je zgodilo. Ni nas
i Stnel, ker smo govorili nem-o« i
■le
Svojčas mu je Judita občila zakon," sem pripovedo-' "Iz ljubezni do nje je pri-crez veliko vodo. Ko pa je SH da bo tvoja, je šel v
K"
"Streljal je na njo, pa je ni Jel _.»
"Strel je šel mimo, ker sem ' udaril po roki." življenje si ji rešil —. Hva-ti j
^elokožci so čudni ljudje—!
Indijanec si ne bo vzel ''jen j a, če ga rdeče dekle ne Prisili jo, da mora biti Wa sqwaw, ali pa se ji
in si izbere drugo, ^li imajo beli ljudje tako "'o deklet, da izgubijo radi samega lepega obraza Vt in življenje? Pomilu-jih!"
layer si je medtem opomo-Sedel je poleg mrtvega eUerja in videl ves žalostni
V.
je odšel Yuma, je prišel in vprašal: .'teller je mrtev, kakor vi-f1- Zadaviti me je misli)., sponam se še toliko, da mi je
sape —. Nekdo me je re-' — "
j "Prerezal sem Wellerju vezi * logah in mu razprl kolena, ^'as je izpustil." "Vi —? Življenje sle mi re-' —. Nikdar vam tega ne ^bim, sir!"
'Pozabite, master, le kar po-,'te! Le tega ne pozabite, ste obljubili! Da se bode-' Poboljšali!"
, Mož beseda bom! Priden °vek hočem biti! i1, °jim se le, da me bodeta al-* in haciendero spravila
^ sodišče —." » , Poskusila bodeta vsekakor >! } Uspelo jima ne bo. Saj ve
0	da si od takih ljudi ne dan '^vedovati.
, yMehiki seveda ne smete os
1	• Utegnilo bi se zgoditi, d; j vas prijeli in za nekaj le ^nili med štiri stene."
"Tudi sam se bojim tega. Kaj pa naj storim?"
"Pojdite z nami v Texas! Moji rojaki se bodo v Texasu naselili, za farmarje bodo. Morebiti dobite delo pri katerem _>>
"Tako — ? Hm —! Bi že bilo. Ampak povejte, s čim pa si bodo kupili zemljo —? Kolikor vem, nimajo denarja —."
Ni slišal, da sem jim obljubil denarno pomoč. Mu zaenkrat tudi ni bilo treba vedeti.
"O, previdni so bili, toliko že še imajo, da bo za kos zemlje," sem dejal.
"Vas pa bodo radi sprejeli. Yankee ste, ljudi in deželo dobro poznate, koristili jim bode-te. Kvartanje morate seveda pustiti! Če vas spet kedaj obi-ščem in zvem, da ste se vdali igri, bi vas vzel nekoliko v svoje pesti —l"
"Ne bojte se,' sir! Igra mi je že dolgo zoprna, sicer bi ne bil šel sem v tole pustinjo in se zakopal med rdečkarje. Hitro se zasluži, pa tudi hitro zapravi! če delam in se trudim, pa mi je vsak dolar drag, ki ga zaslužim, desetkrat ga obrnem, preden ga izdam, in nazadnje ga vobče ne izdam."
"Glej glej, kake zdrave in pametne nazore razkazujete na mah,! Upam, da se jih bo-dete držali! Potem seveda bo-dete kmalu želi uspehe!"
"Prisegam vam, da se jih bom! če bom imel le vsaj sto dolarjev, bom delal s podvojeno in potrojeno silo in si zaslužil še več. In ko bom imel tri sto dolarjev, si kupim majhno farmo."
"Hm—! Bi res poi-abili denar v take koristne namene?"
"Čisto gotovo!"
"Hm —! Tri sto bi potrebovali za farmo —? Poslušajte.! Vprav tri sto jih imam, ne potrebujem jih, jih tudi ne morem nositi s seboj po divjini.
Bi mi jih odvzeli? Posodim vam jih."
Začudil se je.
"Meni —? Playerju —? Sir, drzni ste —!"
"O ne! Kolikor vas sedaj poznam, sem prepričan, da mi jih povrnete."
"In če vam jih ne morem? V zemljišče naložen denar ni kar pri roki —."
"Bom že počakal. Prerijski lovec sem, nisem navezan na kraj in na čas. Tudi po drugih deželah potujem, kolikor se mi zljubi. Odpovednega roka se vobče ne morem držati.
Skratka, ali vzamete denar?"
"Seveda!"
"Dam vam ga brez odpovednega roka. Povrnete mi ga, kadar bodete mogli in če slučajno spet kedaj pridem fe vam in če bi denar potreboval. Ko pridemo črez mejo, vam naštejem tri sto dolarjev pa si kupite zemljo."
"In obresti —?"
"Obresti ne ,potrebujem. Sprejmete?"
"še vprašate —? Kar skle-niva!"
Dal mi je roko.
"Iz srca sem vam hvaležen!" je dejal. "In vse življenje bom
Mesarji in peki v stari Ljubljani
(Nadaljevanje z 2 strani)
ce ali kozla 14 in od jagnjeta 6 krajcarjev. Kdor ni plačal tega davka, ni smel zaklati živine, plačevati so ga morali tudi izven mesta in plemiči na graščinah, le da je bil ta davek na kmetih za polovico manjši. Le meščani so smeli klati brez davka po enega prašiča za lastno potrebo, a plemiči so smeli uvažati v mesto toliko mesa, kolikor so ga hoteli. In kjer se je mogel magistrat postaviti plemstvu po robu, je storil to tudi v zaščito ljubljanskih mesarjev. Tako je poslal ljubljanski župan v tem pogledu leta 1744. obširno poročilo cesarici Mariji Tereziji.
V njem navaja, da bi morale biti enotne veljavne cene za vso deželo, ne le za mesta. Ljubljanski mesarji se morajo že skozi stoletja ravnati po določenem mestnem tarifu. Drugače pa je na kmetih, kjer ima deželni glavar vso moč. Tam prodajajo graščaki in njihovi podložniki meso Italijanom, Goričanom in drugim tujim trgovcem po zelo visoki ceni, celo po 7 in pol do 8 goldinarjev cent (funtov). Taka kupčija tako podraži meso, da morajo mesarji, ki kupujejo živino, utrpeti težko izgubo. Graščaki zabranjujejo kmetom prodajati meščanskim mesarjem vole in teleta: grozijo jim s hudimi kaznimi, če bi to storili. Graj-
ski oskrbniki pa pokupijo klavno živino in jo prodajajo za poljubno ceno in dobiček. Nikjer na kmetih ni mogoče kupiti funta mesa pod 4 krajcarje, ljubljanski mesarji pa morajo po določenem ceniku prodajati funt mesa po 3 krajcarje. Magistrat je predlagal, da naj se nekoliko popusti od zelo visokega mesnega davka in naj se obdavči tudi deželo. S tem bi se uvedla enakopravnost, sedaj pa uvažajo graščaki s kmetov ceneno meso v mesto meščani ga morajo pa drago plačevati.
Mesarska zadruga, ki je imela patrona sv. Lenarta, je štela razmeroma najmanj članov mojstrov. Vsak v zadrugo sprejeti mojster je moral plačati 100 goldinarjev zadružne takse, ki je bila med vsemi obrtniškimi najvišja. Leta 1755. je bilo v zadrugi 21 mesarjev, dvajset let .pozneje pa le še šest. Tako je propadla nekdaj tako cvetoča mesarska obrt. Takrat so (zaklali ljubljansJki mesarji po 20 volov na teden, a niti tega mesa niso mogli prodati, ker so uvažali graščaki s kmetov velike količine mesa v Ljubljano. Proti koncu 18. stoletja se je meso podražilo za polovico. Če pa primerjamo njegovo ceno z današnjo dobo, vidimo, da so bili takrat zlati časi, zakaj navaden delavec je zaslužil na dan po 20 krajcarjev in si je s tem zaslužkom lahko kupil štiri funte govedine !
Madam Chiang Kai-shek, desna na sliki, pomaga pri razdeljevanju zdravniških potrebščin, katere so bile poslane ocl ameriške organizacije kitajskim bolnišnicam. Ta organizacija deluje v Ameriki pod imenom "United China Relief."
Ljubljanski peki
Od naših) domačih zgodovinarjev Ivana Vajkarda Valva-zorja do prof. Ivana Vrhovca nam je ostalo o ljubljanskih pekih mnogo zgodovinskih zanimivosti. Tudi te naše davne prednike, ljubljanske peke, moramo šteti med najstarejše prebivalce in najuglednejše meščane naše prestolnice.
Pred več stoletji ljubljanski peki niso smeli prodajati svojih krušnih izdelkov doma, temveč so jih morali prinašati v mestno kruharno (Brot-kammer, Prott Tisch). Samo tukaj so smeli peki prodajati svoj ,kruh in nikjer drugod. Do leta 1552. je bila taka pekovska prodajalnica v pritličju mestnih zaporov pod Trančo. O njej se je magistrat izjavil, da je obstajala' od pamtiveka. V omenjenem letu 29. julija pa je sklenil zunanji svet mestnega zastopa soglasno, da naj se zida na praznem stavbišču mestne občine med hišo pl. Turjaških in kopališčem na Starem trgu posebno poslopje za kruharno, češ da je bil dotlej s prodajo kruha velik nered, da se je dognalo mnogo neprimernega postopka v tem pogledu in da je bil dotedanji prostor pod Trančo preveč stisnjen. Tako je magistrat sezidal novo kruharno in zahteva od ljubljanskih pekov, da so prinašali vsak dan tjakaj svež kruh, ga vlagali vsak v svoj določeni predal, star kruh pa sproti odnašali. Tukaj so tudi objavljali na črni deski vsakih 14 dni žitne cene. V mestni kruharni se je nahajala poleg tega tudi majhna tehtnica in pa prosto stanovanje zakupnika mestne tehtarne (Stadtwaggefall). Tu je imel stanovanje tudi sluga (Brotsitzer) poleg plače 60 goldinarjev. Več ljubljanskih pekov je prebivalo v.Rebri nad Starim trgom kjer je bilo na pobočje ljubljanskega .Gradu naslonjenih precejšnje število majhnih, v vsem mestu najrevnejših kočic. Bile so vse lesene in so seveda ob vsakem požaru do tal pogorele. Kljub temu je bilo tukaj več pekov, ki so pekli kruh v teh bajtah brez dimnikov. Tako je bilo skozi stoletja. Šele leta 1784 je gubernij ukazal, da se te hiše ne smejo kriti odnosno popravljati z deskami, nove hiše pa se morajo samo zidati. Ker pa so bili tamkaj najrevnejši ljubljanski prebivalci, je ostalo dolgo časa pri starem.
Kakor druge ljubljanske obrtnike, je magistrat nadzoroval enako strogo tudi peke. Od leta 1472. naprej se je shajal na sv. Jakoba dan na rotovžu ves -mestni zastop in volil mestnega sodnika, že v prihodnji seji pa je izbral iz svoje srede kakor za ostale obrtnike tako tudi za peke po štiri nadzornike (Brotbeschauer, Brotwa-ger). Ti so postopali pri svojem nadzorstvu zelo strogo. Če
so peki pekli prelahek ali slab kruh, so imeli zanje zadaj za kruharno ob Ljubljanici pri Čevljarskem mostu posebno kaznovalno pripravo, potap-Ijalko (Schupfen) imenovano. To je bilo dolgo bruno, ki je imelo na koncu privezan velik jerbas. Vanj je moral sesti obsojeni pek, mestni biriči pa so ga potapljali v Ljubljanico in spet kvišku potezali. Obsojeni peki so morali za kazen tudi sedeti po več ur na sramotni klopi pred kruharno. Te kazni so se vršile navadno ob sejm-skih dneh ob veliki navzočnosti radovednega in škodoželjnega občinstva. Pogosto pa so na-pravljale oblasti ljubljanskim pekom nepotrebne in zlohotne neprilike. Tako je hotel leta 1660. mestni sodnik kljub stari navadi in proti jasnim določbam tehtati star in osušen kruh ki je bil pač mnogo lažji kakor takrat, ko so ga bili peki prinesli svežega v kruharno, samo da bi jim škodoval in jih mogel kaznovati. Magistrat je mestnega sodnika odločno pokaral zaradi njegovega samo-lastnega postopanja.
Seveda so imeli tudi ljubljanski peki svoje zadrugo, ki je uživala velike pravice in prednosti. Kakor vsak mesarski mojster tako je m6ral plačati tudi vsak pekovski mojster, ki je bil sprejet v zadrugo, po 100 goldinarjev takse v zadružno blagajno. Njihovo število ni bilo veliko, največ do 20 članov. Niti deželna gosposka ni imela nobene moči do meščanskih obrtnikov glede njihovih zadružnih pravic, zato so bili kot zadružni člani zelo ponosni in samostojni. Leta 1681. neki ljubljanski pek, Mihael Deutsch, ni zaprosil pekovske zadruge za sprejem, temveč se je podal pod deželno gosposko, ki v mestu ni imela nikakih pravic ter, je mogla sprejemati le zunanje obrtnike. Razjarjeni Ljubljančani, ki so se čutili prikrajšane v svojih pravicah, so mu vpričo mnogih meščanskih pekov pobrali ves kruh ene peke. Deutsch se je skliceval na dekret deželne gosposke, toda mestni sodnik, ki je držal s pekovsko zadrugo, je dejal, da si ob tako "cunjo" kakor je deželna gosposka niti svojih umazanih čevljev ne obriše. Vsa zadeva je prišla pred stanovski deželni zbor, kjer je povzročila silno razburjenje. Plemiči so grozili, da ne bodo dali meščanom nobenega dela, temveč poklicali tuje ob'rtnike, mestnemu sodniku pa bodo pokazali vrata, ko bo prišel prvič v deželni zbor.
druge in dveh pekovskih mojstrov. Leta 1579. je zaslužil vsak pek iz peke enega stara (4 mernikov) pšenice 25 krajcarjev, kar je bil za tiste čase zelo lep dobiček. Proti koncu 18. stoletja je moral vsak pek v svoj kruh vtisniti svoje posebno znamenje, da se je moglo takoj spoznati, čigave peke je. Nezazna-menovani kruh so zaplenili.
Labacensis. (SI.)
-o-
—V celjski bolnišnici je umrl 61 letni ključavničar Kajta Ka-rel, ključavničar v železarni v štorah.
—V celjskih trgovinah je zmanjkalo sladkorja in so mnogi trgovci brez njega.
MALI OGLASI
Naznanilo
Vsem mojim klijentom se naznanja, da sem se jaz, Louis Petrich, prodajalec zemljišč in zavarovalninski agent, preselil iz 18613 Kewanee Ave. v novo hišo za eno družino, kjer bom v stanu publiki veliko bolj po-streči.
Kadarkoli ^potrebujete kako postrežbo, kar se tiče PRODAJE ZIDAVE ali NAKUPA hiše ali zavarovalnine proti ognju, tornadu, avtomobilske itd., se oglasite ali pokličite
Louis Petrich 19001 Kildeer Ave. IVanhoe 1874 Cleveland, O.
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna, ki ima novo D-l in D-2 licenco. Za naslov izveste v uradu tega lista.
---(145)
Naprodaj
Mesnica in grocerija v najboljši slovenski naselbini na St. Clair Ave. Izredno lepa prilika za mlad slovenski par. Sedanji lastnik mora prodati radi bolezni. Dela več kot $4,500 prometa na mesec. Dober prostor, zmerna najemnina. S prostorom se lahko dobi stanovanje pet sob. Vzame se tudi mala vknjižba, da se pomaga kupcu. Mihaljevich Bros. 6124 St. Clair Ave.
(June 19, 21)
mislil na vas! Srečnega člove-
ka ste naredili iz mene, mirno bom lahko spal, ne bo se mi treba bati lastnih dejanj."
Videti mu je bilo, da misli | resno in odkrito.
Tistih tri sto dolarjev mu seveda nisem mislil dati iz svojega, saj niti nisem imel toliko. Vzel bi jih od tistega denarja, ki sem ga namenil izseljencem. Niti poznalo bi se jim ne.
Prisrčno in veselo se mi je zahvaljeval.
Njegovo zahval.jevanje so prekinil vzkliki Yumov. Pogledal sem.
(Dalje prihodnjič)
Hiša naprodaj
Proda se hiša bolj za malo družino, 6 sob v bližini vsakovrstnih trgovin ob 185. cesti; hiša je z dvema lotoma, meri spredaj 100 čevljev, a v dolžini 257. Proda se najraje skupno za zmerno ceno. Se mora prodati radi bolezni lastnika, pa 18851 Abby Ave. Vpraša se istotam.	(145)
Vojaške vaje v Cape Cod, Mass., kjer se vadijo vojaki prve- divizije .ameriške armade kako zavzeti otok, lco dospejo z ladjami dovolj- blizu istega. Vidite jih, ko so s hitrih čolnov poskakali v vodo in peš nadaljujejo pot do otoka.
V svoji pritožbi leta 1744. na cesarico Marijo Terezijo se je zavzel mestni magistrat, enako kakor za mesarje, tudi za ljubljanske peke. V svojem poročilu je navajal, da mora vsak pek prinašati vsak dan svoj kruh mestno kruharno, kjer ima dolo čen svoj poseben prostor za pro dajo. Cenik za kruh se nabije vsakih 14 dni na črno desko kruharni; ravna se po tem, kakor žitna cena raste ali pada. Ta cenik je v pogled vsakomur, ka dar koli kdo hoče. Kdo torej more trditi, da ne bi bilo natančnega nadzorstva pekov? Kdo le mere govoriti o oderuštvu?? Pač pa je drugače izven Ljubljane na kmetih! Tam se trži z žitom še hujšo kakor po oderuško, za kar gospoda dela odgovorne meščane. Ko so leta 1744. pripeljali skozi Ljubljano francoske vojne ujetnike, so naročili meščani, da ne bi nastalo pomanjkanje, večjo množino žita s Hrvaškega. Toda graščaki na kmetih so žito zaplenili in pokupili samo zato, da ne bi pojenjala draginja.
Magistrat je določal cen krušnih izdelkov tudi pekom ter j ukazal tako imenovane pekovske poskušnje (Baeckerproben). V ta namen imenovana komisija je bila sestavljena iz. mestnega blagajnika, treh mestih svetovalcev, načelnika pekovske za-
Hiša naprodaj
Proda se hiša za eno družino, v prvovrstnem stanju, ima 6 sob, 2 garaži. Cena je samo $4,800. Naslov izveste v uradu tega lista.	(144)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNIMA ^ NAGROBNIH SPOMENIKOV
RE-NU AVTO BODY CO.
878 East 152nd St. Popravimo vnS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. FOZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9339
% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Beer Barrell Inn
Vsak petek ribja pečenka, ob sobotah kokošja večerja ter godba za ples. Se priporočamo. Frank in Martina Hribar 16000 Waterloo Rd.
(Thur. June 19)

utrujeno, da bi se moglo 2 ljo tega kdo v kaj žalostih (Dalje prihodnjič)
Sigrid Undset
PODPIRAJTE SLOVEČ TRGOVCE _
III—KRIŽ
Kadar se zdi opravilo dolgo . . . prenehajte in
SE OBRNITE K OKREPČILU
Z Icdeno-mrzlimi steklenicami	y g »2r'Uri
Coca-Cola v vaši ledenici, imate fino	i^^^tL^f
okrepčilo v svoji dosegi, kadar vam jc	■^^BS vreče, 6e ste izmučeni ali žejni. Torej
kadar počivate čel dan, naj bo to po-	^^^^EjZjl
čitek, ki osveži z ledeno-mrzlo	X^S^J Coca-Cola.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO, PRospect 0333
90 PROOF
ŽGANJE Z\ VSE NAMENE
Ravno pravi za Old Fash-
ioneds, Whiskey .Sours, Manhattan®, highballs ali samo. Glejte na starost — cenol
$1.95 POLN KVORT
Code No. 163A

JAS. BARCLAY & CO., ITD.
Detroit, Michigan • Peoria, litino!«
A BLEND OF STRAIGHT WHISKIES
Poleg Ohio telefeske centrale je prazen prostor, posejan s travo in zasajen s cvetlicami. Rože cveto na prostoru, kupljenem pred leti kot priprava za večje razvitje telefona. Ta potreba razširjenja je zdaj tukaj in prihodnje poletje bodo cvetlice izginile. Na njih prostoru bo stalo dodatno poslopje telefonske centrale — da bo služil več odjemalcem hitreje; vestne je; poceni. To je tipično *kaj vse se zgodi telefonskemu podjetju po v^ej Ohio. Telefonske zgradbe so se štirikrat povečale, medtem ko se telefonski uslužbenci trudijo po najboljši moči, da drže korak s civilizacijo, industrijskimi in vojaškimi potrebščinami za Narodno Obrambo.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder»oO
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Antona Strnad
ki je za vedno odšel od nas 19. junija, 1940.
Eno leto je minilo, kar Te vfeč med nami ni, božja volja to je bila da si jtdaj nad zvezdami.
Prosi tam za nas Očeta, da se enkrat snidemo, mi pa bomo tu molili, ko na Tvoj grob hodimo.
Žalujoči ostali:
JENNIE STRNAD, soproga. PRANCES in LILLIAN, hčeri. JOSEPH in NORBERT, sinova. JENNIE SUVAK, ALICE, MARY, MATHEW OBERSTAR. pastorki.
Poslušajte "The Telephone Hour" ob pondeljkih ob 7 P. M. na WTAM, WLW, WSPD.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Cleveland, O., 19. junija, 1941
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
Toda "vsi bomo morali nemara umreti," so govorili možje, ki so s svojimi osirotelimi otroki prihajali v samostan; eni so tako govorili topo in mrzlo, drugi pa so tožili in jadikovali. Tako so govorili, kadar so prišli klicat duhovnika k umirajočemu, tako so govorili, kadar so nesli mrliča v srenjsko cerkev spodaj na pobočju ali pa na pokopališče zgoraj zraven samostanske cerkve. Pogosto so morali sami kopati grobove — Sira Eiliv je poslom, ki so še ostali, velel pospravljati žito s samostanskih njiv, in kamorkoli ga je v srenji pripeljala pot, povsod je opominjal ljudi, naj spravijo žetev pod streho ter naj drug drugemu pomagajo pri varde-vanju živine, da ne poginejo od lakote, ko se bo kuga izdivjala.
Redovnice v samostanu so sprva sprejele to šibo božjo z nekakšno brezglavo vdanostjo. Zdaj so venomer tičale v samostanskem poslopju, tam so v velikem, zidanem kaminu noč in dan kurile, tam so spale in jedle. Sira Eiliv je svetoval, naj po vseh dvorih in v vseh hišah, kjer imajo ognjišča, kurijo velike ognje, toda sestre so se bale požara — najstarejše izmed njih so jim tolikokrat pravile o požaru pred tridesetimi leti. Rokov za obede in delo se niso več držale in različne dolnžosti so vsevprek opravljale, kiijkor so pač prihajali tuji otroci in prosili jedi in pomoči. Prinašali so bolnike — večidel so bili to premožni ljudje, k so si lahko kupili grob v samostanu in plačali zadušnice, pa tudi reveži, ki niso imeli nikogar na svetu in ki doma niso mogli dobiti noberie pomoči. Srednje premožni ljudje so ležali doma in umirali v svojih hišah. Na nekaterih dvorih niti eden ni ostal pri življenju. Ure molitve pa so redovnice doslej vendarle' še mogle v redu opravljati.
Izmed nun. je prva zbolela sestra Inga, žena Kristininih let, blizu petdesetih, kljub temu pa se je tako bala smrti, da jo je bilo grozno gledati in poslušati. Mraz jo je začel spre-letavati med mašo v cerkvi, drgetaj e in šklepeta je z zobmi se je po rokah in kolenih plazila naokrog, zraven pa Boga in Devico Marijo milo prosila za življenje —. Precej nato je že ležala v stranši vročici, se zvijala od bolečin in kri ji je kakor znoj udarjala iz kože. Kristini-no srce je bilo polno groze — gotovo bo občutila prav takšen l neznanski strah, kadar napoči 1 njena ura. Ne sama, da je bila c smrt gotova — smrt za kugo je r spremljal tudi grozanski strah. 1 Nato je zbolela gospa Ragn- 1 hild sama. Kristina se je vča- 1 si h nekoliko čudila, da so tej < ženi poverili visoko čast opati- i nje — bila je tiha, malce če- ] merna starka, neuka in na vi- 1 dez ne preveč darovita — toda 1 ko je smrt položila svojo roko nanjo, je pokazala, da je zares 1 Kristusova nevesta. Pri njej se je bolezen začela z bulami— vendar ni dovolila, da bi njene • duhovne hčerke le enkrat sam- f krat razgalile njeno staro telo. ' Nazadnje pa je oteklina pod • pazduho postala debela kot jabolko in tudi pod brado so se ji napravile bule, postajale so vse večje in krvavo rdeče, nazadnje pa črnikaste. Opatinja je trpela neznosne bolečine in kar žarela od vročice; kadar pa je bila pri zavesti, je ležala na postelji kot pravi zgled svete potrpežljivosti, vzdihujoč prosila Boga odpuščanja svojih grehov ter presrčno in iskreno molila za samostan in svoje hčere, za vse bolne in žalostne in za odrešenje vseh duš, ki morajo zdaj nemara na oni svet. Celo Sira Eiliv se je razjokal, ko jo je dejal v sveto olje — čeprav sta bili njegova odločnost in neutrdljiva vnema sredi teh nadlog doslej neizčrpni. Gospa Ragnhilcl je že večkrat izročila svojo dušo v božje roke in Ga prosila, naj vzame redovnice v svoje varstvo — kar so se ji začele bule po telesu odpirati. Izkazalo se je, da se je s tem bolezen obrnila na bolje -— kakor so ljudje tudi kesneje spoznali, da so tisti, pri katerih se je kuga pojavila z bulami, včasih ozdraveli, drugi, pri katerih jo je spremljala krvava slina, pa vsi pomrli.
Ker jih je izpodbudil zgled njihove opatinje in so videle kužnega bolnika, ki ni umrl, so se redovnice znova osrčile. — Zdaj so morale same molsti in vardevati živino, si kuhati in hoditi po brinje in zelene veje za kajenje — vsaka je morala poprijeti za delo, ki je bilo ravno potrebno. Stregle so bolnikom, kakor so pač vedele in znale, in dajale zdravila — ter-jak in kolmežev koren so že porabile — delile so ingver, poper, žafran in kis zoper okuže-nje, mleko in jedila — kadar je začel kruh pohajati, so ponoči napejkle novega—ko so začele pohajati začimbe, so ljudje morali žvečiti zoper okuženje brinje in borove igle.
Sestra za sestro se je zgrudila in umrla, navčka v samostanski in srenjski cerkvi sta se od zore do mraka oglašala v težkem zraku, zakaj nenaravna megla se ni hotela dvigniti, zdelo se je, da je neka skrivna zveza med meglo in kugo. Večkrat je nastopila nekakšna ledena megla, na tla so se usipale ledene iglice in napol zmrzla pršavica, zemlja je zmrzova-la in se pokrivala z iniem —
totem pa je spet nastopilo to->lo vreme z meglo. Za slabo inamenje so ljudje imeli to, da laenkrat od nikoder ni bilo norskih ptičev. Sicer jih je bi-o na tisoče med položnimi se-ložetmi v dolini ob ozkem, reci podobnem rokavu fjordu, ki ;e severno od reinskega samostana razširi v celinsko jezero s slano vodo. Namesto njih pa so prihajali v nezaslišanih množinah krokarji — na vsaki skali ob vodi so v megli posedali ti črni ptiči in se oglašali s svojim gnusnim krakanjem, medtem ko so se jate vran, da tako številnih ljudje doslej še nikdar niso videli, spustile v vse gozdove in žive meje ter se ostudno vrešče spreletavale nad nesrečno deželo.
Semtertja je Kristina mislila na svojce — na sinove, ki so bili raztreseni tako daleč naokrog, na vnuke, ki jih ne bo nikdar videla — pred očmi ji je bil zlatolasi tilnik malega Er-lenda. Toda zanjo so se vsi oddaljili in zbledeli. Zdaj, se je malone zdelo, kot bi si bili vsi ljudje v tej stiski enako blizu m enako daleč. Poleg tega pa je imela ves dan polne roke opravkov — zdaj ji je prav prišlo, da je bila vajena slehernega dela. Ko je tako sedela in rnolzla, so se mahoma nabrali krog nje ubogi otročiči, ki jih doslej še nikdar ni videla, in bilo ji je komaj mar, da bi jih vprašala, odkod so in kako je pri njih doma; dala jim je jesti in jih odpeljala v samostansko dvorano ali kakšno drugo sobo, kjer je bil zakurjen ogenj, ali pa jih je položila na posteljo v dormitoriju.
Skoraj z začudenjem je opazila, da se je v tem času stiske in nadloge, ko bi bila vendai vsakemu človeku vztrajna molitev bolj kot kdaj potrebna; komaj utegnila zbrati. Brž kc je ujela prost trenotek, se jc pred Najsvetejšim v cerkvi ^r-gla na kolena, toda to so bil samo vzdihljaji brez besed, me
dli očenaši in zdrave Marije. Sama se ni zavedala, da se vse bolj otresa tistih samostanskih šeg in navad, ki se jih je bila navzela zadnji dve leti, in da spet postaja nekdanja gospodinja, Čim bolj se krči število redovnic, čim bolj izginjajo, samostanski običaji in čim dlje leži opatinja na bolniški postelji, vsa onemogla in z napol ohromelim jezikom — lin se vedno bolj kopiči delo za tiste, ki so še ostale pri življenju in ga morajo opravljati.
Nekega dne je slučajno zvedela, da je Skule še v Nidarosu, njegovi mornarji so pomrli ali se razbežali, novega moštva pa ni mogel dobiti. Bil je sicer zdrav, toda predal se je razuzdanemu življenju kakor toliko drugih obupanih mladih ljudi. Kdor se boji, tega smrt gotovo pobere, so govorili, in zato so se omamljali z gostijami in popivanjem, kockali, plesali in se vlačili z ženskami. Celo žene uglednih mož in mlada I dekleta iz najboljših rodbin so
v teh hudih časih pobegnile iz domače hiše; družile so se s pocestnicami ter norele po cehovskih dvoranah in krčmah med podivjanimi moškimi. Bog jim odpusti, si je mislila mati, toda njeno srce kakor bi bilo preveč
Gerald Callahand, bivši operator vzpenjače v Chicago Merchandise Mart je bil vpoklican 1c vojakom. Pri odhodu 8e je priporočil dekletom v tem poslopju, da mu pišejo dolgo pisino in dobil ga je. Pismo je dolgo, da sega iz 24., nadstropja do tal in je podpisano z 27,06b 'meni. Zda j bo menda sit ...	. .