Ptuj, petek, 9. septembra 2005
letnik LVIII • št. 64 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Ptujski poulični festival
Odprto mesto vse bolj odprto
Ptujski poulični festival je ponovno navdušil. V petih dneh je vabil z več kot tridesetimi dogodki. Med drugim je Ptujčane povabil na piknik v park, da so ga doživeli tudi malo drugače, kot mesto druženja, ne samo sprehajanja. Sestavni del pouličnega dogajanja je bila tudi Plesna družina Gea s predstavo Mesto ima dušo.
Majda Goznik
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
od 12. septembra 2005 dalje! Več na strani 21.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 75
Sport
Tenis • Hazdovac prekinil serijo Gobca Stran 13
Nogomet • Želja: iz Ajdovščine nepora-
zeni
Stran 11
Foto: Črtomir Goznik
Gospodarstvo	Doma in po svetu
Celjski obrtni se-	Samomorilci • Oro-
jem • Vlada misli	pani svojega jaza in
podobno kot obrtniki	ovirani v razvoju
Stran 6	Stran 2
Aktualno
Ormož • Medse bodo povabili ministre
Stran 3
Kmetijstvo	Po naših občinah
Kidričevo • Kaj je Podlehnik • Kje bo
uničilo 200 hektarjev zgrajena čistilna na-
koruze?
Stran 9
prava?
Stran 7 Po naših občinah Gorišnica • Še vedno brez sporazuma s Hrvati
Stran 8
Zanimivosti Starošince • Drnovšek podprl terapevtsko jahanje
Stran 24
9770040197060
Ptuj • Pogovor ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora
Oropani svojega jaza in ovirani v lastnem razvoju
10. september je svetovni dan preprečevanja samomora. O tem smo se pogovarjali z mag. Bojanom Šinkom, spec. klinične psihologije in psihoterapevtom.
Št. tednik: V poplavi vseh dnevov, ki imajo takšno ali drugačno sporočilnost, se je znašel tudi 10. september kot svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo tudi v Sloveniji. Zakaj ga potrebujemo?
Mag. B. Šinko: "Število samomorilnih poskusov in samomorov je tudi v Sloveniji tisti dejavnik, ki je terjal tudi to. Da poskušamo narediti nekaj za preprečevanje tako samomorilnih poskusov kot tudi samomorov. 10. september nas spomni, da si mnogo ljudi vzame življenje zaradi različnih dejavnikov tveganja, ki jih poznamo in na katere lahko učinkujemo na različne načine, na strokovnih področjih kot tudi širše v družbeni sferi."
Št. tednik: Slovenci smo po samomorih v svetovnem merilu izredno visoko uvrščeni, vsako leto nam samomori vzamejo okoli 600 življenj. Zakaj smo nagnjeni k samomoru?
Mag. B. Šinko: "Očitno je veliko število Slovencev zaradi dejavnikov tveganja samomo-
Uvodnik
rov, ki jih bom še omenil, oro-panih svojega lastnega jaza in oviranih v svojem lastnem razvoju. Ker ne vidijo več globljega smisla svojega življenja, očitno prepogosto njihov strah, osamljenost in nemoč dosežejo takšno stopnjo, da jim niso več kos ter si vzamejo življenje. Lahko morda pomislimo, da smo kot narod bolj podvrženi nagonu po smrti? Ta nagon je namreč po razlagi očeta psihoanalize S. Freuda lasten vsem živim bitjem in pod določenimi pogoji prevlada nad svojim nasprotjem - nagonom po ohranitvi življenja. Po njegovem je samomor izraz tega posebnega nagona po smrti. Ne vem, morda to za nas Slovence drži bolj kot druge narode, morda pa bi večjo nagnjenost k samomorom pri nas pojasnila kakšna druga neopsihoanalitska filozofsko in sociološko obarvana teorija."
Št. tednik: Kakšni so razlogi, ki vodijo v samomor?
Mag. B. Šinko: "Raziskave so pokazale, da so najpomembnejši razlogi oz. dejavniki tveganja za samomore spol in starost (starejši moški), dušev-
Skriti šampioni vse bolj odkriti
če se kdaj, potem se ob vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju zavemo, da je Slovenija dežela obrti in malega gospodarstva, in da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Steber slovenskega gospodarstva so in bodo t i. družinska podjetja, katerih lastništvo bo tudi v prihodnje zagotovo ostalo v domačih rokah.
Slovensko obrtništvo je v teh dneh vsem na očeh, vsem na očeh pa so tudi njegove zahteve, ki jih že dvajset let naslavlja na državo. Gre že za železni repertoar ali, kot ga je slikovito poimenoval predsednik Obrtne zbornice Slovenije, »večno zelene melodije«. Na prvem mestu je še vedno finančna nedisciplina, sledijo davčna politika, administrativne ovire, okolje in podobno. V tem trenutku sicer obstaja določen optimizem, ker je tudi vlada prepoznala spodbujanje obrti in podjetništva za prvo izmed svojih prioritet, da bo Slovenija postala dežela bogatih in podjetnih.
Da se v obrtniških vrstah ne dajo zmesti, da so potrpežljivi kljub vsem problemom, so pokazali s tem, ko so z visoko stopnjo enotnosti podprli razvojne dokumente in koncept bodoče ureditve zbornice obrti in podjetništva. Člani obrtne zbornice se namreč globoko zavedajo, da bi korenita sprememba organiziranosti pomenila razpad vsega, kar so doslej dosegli in na kar lahko računajo tudi v bodoče.
Brez velikega pompa so opravili neke vrste referendum v svojih vrstah, med 50 tisoč člani, ki so odločno rekli ne prostovoljnemu članstvu. Obrtniška organizacija ostaja v njihovih rokah takšna, kakršno želijo in jo člani tudi potrebujejo. Obrtna zbornica so obrtniki in podjetniki, spremenili jo bodo le v okviru lastnih zahtev, v okviru še večjega približevanja članstvu, poenotenja in pocenitve sistema ter še kvalitetnejših storitvah.
Obrt potrebuje za svoje delovanje stabilne in spodbudne razmere, da bo lahko že končno dokazala, da njena vizija podjetne in bogatejše Slovenije ni iz trte izvita. Ukrepi vlade gredo v tej smeri, s tem pa bodo lahko t. i. skriti šampioni, kot družinska podjetja v tem trenutku so, postali odkriti, ker se račun, da bo Slovenija postala dežela velikih, ne bo izšel.
Majda Goznik
ne motnje (depresije, sindrom odvisnosti od alkohola, shizofrenija), osebnostne poteze (agresivnost, impulzivnost in emocionalna labilnost), neučinkoviti stili obvladovanja stresa in načini reševanja problemov (mladostniki), ožji družbeni dejavniki (osamljenost, ločenost, ovdovelost in stresne okoliščine), širši družbeni dejavniki (revščina, brezposelnost, odsotnost družbene pomoči posameznikom in pogostost kriminala). Prisotnost kateregakoli dejavnika tvega-
nja zviša raven tveganja, toda le nekateri pomenijo izrazito povečanje tveganja, na primer predhodni poskus samomora 100-krat poveča tveganje, prisotnost depresije pa poveča tveganja 30-krat. Tveganje pa se izrazito poveča, kadar se med seboj neodvisni dejavniki prepletajo."
Št. tednik: Kaj pa preventiva, ali je sploh mogoča?
Mag. B. Šinko: "Seveda je in se tako v svetu kot pri nas tudi uporablja. To so "krizne telefonske številke" (SOS-telefoni,
Po samomorilskem količniku je Slovenija na osmem mestu med evropskimi državami z najvišjimi samomorilskimi količniki. Slovenski samomor se od samomorov po svetu razlikuje po načinu izvedbe, prevladuje obešanje. Največ samomorov se v Sloveniji zgodi v ponedeljek. Samomor in pogovor o samomoru v naši družbi je še vedno tabu. O samomorilcih in njihovih svojcih se ponavadi širijo različne, praviloma negativne oznake. Monografija z naslovom Slovenija s samomorom ali brez urednikov Andreja Marušiča in Saške Roškar, izšla je lani, je temeljno delo, ki bo snovalcem državne politike v zdravstvu pomagalo, da bodo lažje utemeljevali konkretne projekte pri zmanjševanju količnika samo-morilnosti. Največ samomorov v Sloveniji se zgodi v celjski regiji. Samo v obdobju od leta 1985 do leta 1999je samomor na tem območju naredilo 1641 ljudi.
Foto: Črtomir Goznil<
Mag. Bojan Šinko, spec. klinične psihologije in psihoterapevt
telefoni za ljudi z različnimi stiskami). Nanje lahko pokliče vsak, ki je obupan ali potreben pomoči. Prav tako se vsakemu človeku, ki je poskušal samomor pri somatski oskrbi v bolnišnici, ponudi tudi psihiatrična, psihološka ali psiho-terapevtska pomoč. Seveda pa lahko ljudje to pomoč tudi odklonijo. Za otroke in mladostnike so najprimernejše oblike preprečevanja tveganja predvsem različne delavnice učenja učinkovitih stilov obvladovanja stresov in učinkovitega
reševanja problemov. Največ pa lahko naredimo, če zmanjšamo ali odstranimo ožje in širše družbene dejavnike, s socialno mrežo pomagamo osamljenim, ločenim in ovdovelim ter odstranimo s socialnimi ukrepi stresne okoliščine v družini, preprečujemo vse odvisnosti ter ublažimo revščino in brezposelnost, preprečujemo kriminal ter nudimo družbeno pomoč ljudem s posebnimi in dodatnimi potrebami."
MG
Gornja Radgona • 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Podpis protokola o sodelovanju
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk sta podpisala protokol o sodelovanju pri promociji slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov.
Do podpisa dogovora je prišlo zaradi vedno težjega položaja tako v kmetijstvu kot v živilski industriji. Obe zbornici bosta delovali v smeri bolj učinkovitega združevanja sedaj razpršenih sredstev za generično promocijo domačih kmetijskih in živilskih proizvodov. Predsednika obeh institucij sta se že julija dogovorila o tesnejšem sodelovanju na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov. Naloga in dolžnost obeh institucij je, da svoje člane povežeta na institucionalni ravni in skušati zagotavljati takšno okolje, kjer bo agroži-vilska veriga dosegala želene rezultate tudi s promocijo tega, kar proizvaja in v kar nenehno vlaga - standardi, kakovost ter trajnostni razvoj.
Priznanja najboljšim prašičerejcem
V okviru dneva prašičerej-cev so govorili o tehnoloških rešitvah na slovenskih prašiče-rejskih kmetijah, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je podelilo priznanja najboljšim rejam v Sloveniji. Prvo nagrado in zlato priznanje za zgledno rejo je dobilo vzrejno središče Munda iz So-betincev, drugo nagrado in sre-
brno nagrado vzrejno središče Galunder iz Veržeja, tretjo nagrado in bronasto priznanje pa vzrejno središče Kacijan iz Stražgonjce pri Pragerskem. Priznanja so dobila vzrejna središča Kšela iz Ključarovcev, Meolic iz Malih Bakovcev in Lepšina iz Brežic. Med vzorčnimi kmetijami je zlato priznanje dobila vzorčna kmetija Marin iz Borecev v občini Križevci pri Ljutomeru, srebrno kmetija Novak iz Brezovice pri Ljubljani in bronasto kmetija Žalar iz Grab v občini Križevci pri Ljutomeru. Priznanja sta dobili vzorčni kmetiji Ferenc iz Žihla-ve in Hofman iz Bučečovcev v občini Križevci pri Ljutomeru. Tokrat prvič so podelili tudi priznanja vzrejnim središčem z vzrejo hibridnih merjascev. Dobili sta jih kmetiji Horvat s Cankove in Pignar iz Gajevcev. Za sodelovanje pri preizkusih križanj je dobila priznanje kmetija Sinic iz Vanče vasi.
Najtežja buča je tehtala 94,2 kilograma
Tudi letos so na sejmu pripravili tekmovanje za največjo oziroma najtežjo bučo. Prvo nagrado je prejel Marjan Topol-nik iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je pridelal 94,2 kilograma
težko bučo, drugo mesto je pripadlo Petru Marinku iz Vnanjih Goric pri Brezovici z bučo, ki je tehtala 78,7 kilograma, tretjo nagrado pa je prejel Karel Tiš-ler iz Grabšincev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici za bučo, ki je tehtala 47,3 kilograma.
2. viteški turnir slovenskega vina
V okviru bogatega dogajanja na 43. mednarodnem kmetij-sko-živilskem sejmu je potekal tudi 2. viteški turnir slovenskega vina. Slovenski vitezi vina so tokrat izbirali najboljši sivi pi-
not, ki so ga za ocenjevanje prispevali člani tega vinskega reda oz. podjetij, kjer so vinski vitezi zaposleni. Komisija je med sodelujočimi vzorci za zmagovalce razglasila sivi pinot 2003 Milana Krajnca iz Lahoncev pri Ivanjkovcih (med suhimi sivimi pinoti), sivi pinot 2004 družbe Radgonske gorice iz Gornje Radgone (med polsuhimi sivimi pinoti) in sivi pinot 1999 Ivana Mijoška iz Neganj pri Rogaški Slatini. Mijošek je za to vino zbral tudi največ ocenjevalnih točk in zanj prejel naslov Viteško vino 2004.
Miha Šoštarič
Najtežja buča je tehtala 94,2 kilograma.
Foto: Miha Soštarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniki Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Okrogla miza o problematiki izgube delovnih mest
Medse bodo povabili ministre
Na pobudo Območne obrtne zbornice Ormož so se na okrogli mizi o problematiki izgube delovnih mest v zadnjem letu na območju občine Ormož zbrali predstavniki delodajalcev, podjetij, obrtniki, predstavniki občine, zavoda za zaposlovanje, javne razvojne agencije in drugi z namenom soočiti se s problematiko izgube delovnih mest pri nas in storiti nekaj proti temu.
Miran Murko, vodja ormoške enote urada za delo Ptuj, je na začetku podal statistične podatke, ki govorijo, da smo imeli v ormoški občini v letu 2004 najnižjo brezposelnost v zadnjih letih. S povprečno 835 brezposelnimi smo bili boljši od podravske-ga povprečja in smo se približali slovenskemu. Sedaj je na zavodu prijavljenih 989 iskalcev zaposlitve. Največ je takšnih s prvo stopnjo izobrazbe, veliko pa je tudi takih, ki imajo univerzitetno izobrazbo, vendar take smeri, da je delodajalci v tem okolju ne potrebujejo. Največ iskalcev zaposlitve je starih med 18 in 25 let, brez izobrazbe in brez delovnih izkušenj, naslednja velika skupina brezposelnih pa so iskalci stari med 40 in 50 let, z izkušnjami, s specifičnimi znanji, ki so jih izpeljali do popolnosti, a nefleksibilni, da bi se prilagodili kakšnemu drugemu delu.
Zaprtja in odpuščanja so se komaj začela
Bojan Petek, direktor podjetja Kruh pecivo iz Maribora, katerega del je ormoška pekarna, je o odpuščanju delavcev v njihovem obratu povedal, da jih k temu silijo rezultati prodaje. Kot precejšnji problem vidi nelojalno konkurenco prodaje na domu, ki je zlasti problematična, ko ne upošteva niti minimalnih tehničnih pogojev, saj je jasno določeno, kaj se sme prodajati od vrat do vrat. Potujoče prodajalne so druga zgodba, vendar se po besedah Petka tudi ne držijo predpisov. Problem pa so tudi tuje trgovske verige, ki spodbujajo prodajo tujih proizvodov, hipermarketi, ki cenovno ne prenesejo ročno delanega kruha, in še kaj. Pekarna v Ormožu zaenkrat, z zmanjšanim številom zaposlenih,
Marija Glavinič, direktorica Wienerberger opekarne v Ormožu, je opozorila na nemogoče razmere v našem izobraževalnem sistemu. »Pri nas je izobraževanje samo sebi namen. Na fakulteti za gradbeništvo recimo ni predmeta zidane konstrukcije, čeprav je 80 % hiš v Sloveniji zidanih. Na to smo opozorili fakulteto in odgovorili so nam, da jim bo uspelo leta 2010 predmet uvrstiti v predmetnik, tako da bodo leta 2015prvi inženirji gradbeništva kaj vedeli o zidanih konstrukcijah!!«
ostaja. Kako dolgo še, pa si ne upa nihče napovedati.
Direktor TSO Jurij Dogša vidi naše težave povezane z vstopom na evropski trg, zaradi česar nas bodo doletele velike spremembe, ki se jim ne bomo mogli izogniti. To že čuti tovarna sladkorja na lastni koži, saj stoji pred evropsko reformo, ki daje prednost velikim in zapira male tovarne sladkorja. Čeprav je podjetje lani doseglo odlične rezultate, imeli so štirikrat večjo dodano vrednost, kot je povprečje v branži, jih bodo globalizacijski procesi zelo prizadeli. »V Sloveniji se ne bomo mogli ukvarjati z branžami, ki zahtevajo velike količine, ker nismo zanimivi. Smo mali in zato ranljivi. Zavedati se je treba, da ne posedujemo znanj samo mi, da v Seulu letno proizvedejo 20.000 doktorjev znanosti in slepiti se, da selijo vse na vzhod samo zato, ker je tam delovna sila poceni, tudi ni posebno dobro.«
V zvezi z lokalnimi razmerami je povedal, da pogreša podjetništvu prijazno okolje, politiki pa bi se morali bolj zavedati, da gospodarstvo polni proračun. Pričakoval bi tudi, da se lokalni politiki, kadar gre za interes okolja, iz katerega izhajajo, poenotijo in kaj naredijo. Omenil je možnost prestrukturiranja tovarne v proizvodnjo bioetanola, ki bi ormoško kmetijstvo od proizvodnje hrane preusmerilo v reševanje problema energije. V Sloveniji takšne tovarne še
ni, zato pričakuje, da bo lokalna politika njihova prizadevanja podprla, saj gre za priložnost kmetijskega okolja.
Tone Prosnik je na okrogli mizi potrdil govorice, da Droga v Središču zapira svoja vrata. Droga-Kolinska se je osredotočila le na izbrane, donosne programe. Od 54 delavcev jih je 11 že prejelo odločbo o presežkih, do konca oktobra pa bodo videli, kaj bo z ostalimi. Večinoma gre za ženske, ki so težje zaposljive. Sicer je Droga-Kolinska dala možnost, da se obrat proda, oziroma ob novih partnerjih nadaljuje proizvodnjo ali prestrukturira.
Direktor podjetja Jeruzalem Ormož VVS Silvo Žižek je opozoril na težave v vinarstvu, kjer je 60 % prodaje vina siva ekonomija. Pri nas in v Evropi se kopičijo rezerve vina. Svoje proizvodnje ne bodo odselili na Kitajsko, bodo pa morali ponovno zmanjšati število zaposlenih. Njihovi sodelavci se bodo morali navaditi na drugačen način dela, ki bo zajemal dopolnilno delo doma in sezonsko delo v podjetju.
Bilo je prelepo, da bi trajalo
Direktor Javne razvojne agencije dr. Slavko Gregurec je povedal, da se bo industrija iz naših krajev odselila, zato so priložnost storitve. Pa ne le telekomunikacije, tudi turizem, podjetništvo, malo
Tone Prosnik je potrdil govorice, da Droga v Središču zapira svoja vrata. Od 54 delavcev jih je 11 že prejelo odločbo o presežkih, do konca oktobra pa bodo videli, kaj bo z ostalimi. Večinoma gre za ženske, ki so težje zaposljive.
gospodarstvo in ekološko kmetijstvo. Kot ozko grlo vidi nastanitvene kapacitete, saj so naši gosteje bolj ali manj tranzitni, pa tudi na tem področju se razmere izboljšujejo. Kot priložnost je omenil tudi mariborsko letališče. Opozoril je, da se ne smemo več slepiti z iluzijo, da bo prišla v Ormož kakšna velika firma in bo zaposlila veliko ljudi. Prepuščeni smo sami sebi. Prav tako je mnenja, da je izobraževanje brezposelnih neproduktivno, saj se mu zdi, da jih izobrazijo le, da bi potem lažje prenašali svojo revščino in brezposelnost.
Župan Vili Trofenik je mnenja, da je bilo doslej v Ormožu za podravske razmere veliko prelepo. Zaton sladkorne tovarne ga ne preseneča, saj je prepričan, da je tovarna od vsega začetka produkt politike. Tudi njen nadaljnji obstoj je vprašanje politike, kar pa je ob naših politikih v Bruslju zelo vprašljivo. Ti so menda bolj zainteresirani, kako bodo ugajali hrvaškim interesom pri izvozu sladkorja v EU kot slovenskim. Pri tem ne razmišljajo, da omenjen sladkor ne bo šel v zahodno
Evropo, ampak bo končal na naših trgovskih policah. Tudi med vzroki za zaprtje Droge je poudaril, da podjetje ne dela slabo, da niso v izgubi, ampak da enostavno pridelajo premalo dobička za velike apetite lastnikov. Lastniki so po županovem mnenju pozabili, da kapital ni namenjen le ustvarjanju dobička, ampak da ima tudi socialno noto, tako pa smo pristali v grobem kapitalizmu. Župan je poudaril, da je Ormož odvisen od velikih sistemov. Omenil je tudi tisti strah, ki v Ormožu ves čas visi v zraku: Kaj bo, če se kaj »zgodi« s Carrero?
Glede politike je župan prepričan, da imajo vse vlade, ne glede na to, kakšne barve so, do Ormoža enak odnos. Bivša vlada nas je menda onemogočila na področju turizma, saj za sredstva v turističnem okolišu Pohorje z okolico lahko kandidirajo le kraji do Ptuja. In tukaj župan vidi nagajanje velikih, pa tudi sicer se mu bližina regijskega središča ne zdi dobra za kraj. Spomnil je tudi na grenko izkušnjo pri usposabljanju za strojne tehnike, kjer na Ptuju niso želeli Ormožanom poso-
Jurij Dogša, direktor TSO, je opozoril na davčne nesmisle. Odpravnine, ki presegajo 10 plač, se namreč obdavčijo, pa ne le tiste nad 10, ampak kar vse skupaj. Sprašuje se, ali se ima sploh smisel pogajati za večje odpravnine. Zakonodaja tako omejuje tistega, ki bi bil pripravljen dati več. Omenil je še eno cvetko. Lani so delavce TSO udeležili pri dobičku, a so ti namesto 150.000 prejeli le 80.000 SIT, razliko je pospravila država.
diti specializirane učilnice. Pa tudi na račun kmetov je povedal kakšno krepko, zlasti v kombinaciji s čakanjem na subvencije in nepovratna sredstva. V občini je namreč zgrajen namakalni sistem, kumare pa se v celoti uvažajo iz Madžarske, in to po ceni, ki bi pri nas zagotavljala rentabilno pridelavo. Vzrok za to vidi župan v tem, da veljajo pri vse več naših kmetih poletni meseci za čas, ko je treba na morje ^
Trofenik je opozoril, da je bilo v minulem letu v občini ustvarjenih 3 milijarde SIT, občina je med prvimi 25 občinami v Sloveniji, a niti tolar iz davka na dobiček se ne vrne v občinsko blagajno. In od kod naj se financira gospodarstvu prijazno kolje, sprašuje Trofenik? Sicer pa je župan mnenja, da lahko občina gospodarstvu nudi komunalno infrastrukturo in nič več. Temeljno infrastrukturo v občini imamo, ceste pa menda ne bodo nikoli dovolj dobre. Gre tudi omeniti, da je Občina Ormož drugi največji delodajalec v občini s 618 delovnimi mesti v institucijah in ustanovah, katerih ustanoviteljica je.
Organizator okrogle mize, predsednik OOZ, Ivan Kuko-vec je pozval vse udeležence, da skupaj na problematiko zapiranja delovnih mest opozorijo ministrstva in ministre med 25. oktobrom in 25. novembrom povabijo v Ormož in jim prikažejo stanje v občini.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Ptuj • V Vrtcu Ptuj imajo v novem šolskem letu 51 oddelkov
Nadstandardní programi največja novost
Novo šolsko leto v Vrtcu Ptuj pričenjajo optimistično. Vpisali so 885 otrok v 50 oddelkih, en oddelek pa že vrsto let deluje v okviru Splošne bolnišnice Ptuj. Še posebej so zadovoljni, da lahko napovejo začetek uresničevanja nadstandardnega programa.
Vsi otroci v drugi starostni skupini se bodo po novem lahko učili dveh tujih jezikov, glasbe in plesa. Doslej je bilo to v veliki meri odvisno od staršev in njihovih finančnih zmogljivosti. Z novim šolskim letom pa je vse drugače, ravnateljica Božena Bratuž zadovoljno pove, da omenjeni nadstandardni program uvajajo kot prvi izmed slovenskih vrtcev. Če jim bo v naslednjem letu uspelo pridobiti še športnega pedagoga, bodo lahko za otroke naredili še več. Hvaležni so MO Ptuj, da jim je omogočila uvedbo nadstandardnega programa. Tudi sicer MO Ptuj veliko prispeva za predšolsko vzgojo. Povprečni prispevek starša k ceni vrt-
ca je 25 odstotkov oziroma še manj. Samo 25 odstotkov svojega prispevka pa plačajo v primeru, če je otrok bolan več kot mesec dni in v tem času ne obiskuje vrtca. MO Ptuj pa poleg tega omogoča tudi koriščenje rezervacije v poletnih mesecih, ko se starševsko plačilo prepolovi. Največ staršev je pri plačilu vrtca razvrščenih do petega razeda, 82 staršev lani vrtca ni plačevalo, ker so bili prejemniki socialnih pomoči. V šesti, sedmi in osmi razred je bilo razporejenih 60 staršev, tudi 21 staršev, ki so bili razporejeni v 8. razred, je plačevalo le 80 odstotkov oziroma 70 odstotkov deleža k ceni.
V vsebinskem pogledu v letošnjem letu nadaljujejo s
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: »Novo šolsko leto pričenjamo z enim oddelkom več in s skupaj 885 otroci ter kot prvi vrtec v Sloveniji z nadstandardnimi programi, vključenimi v kurikulum.«
projektom Domačija, nadgrajujejo ga s pojmom »doma«. Povezali ga bodo z domovanjem otrok po celem svetu. Ne glede na različnost, mora živeti med mladimi ljudmi sprejemljivost, bi radi povedali skozi ta celoletni projekt. Še naprej bodo razvijali tudi preventivni zobozdravstveni in preventivni program nasploh, projekt klasifikacije odpadkov pa so začeli uresničevati že pred 12 leti, ko so o ločevanju odpadkov razmišljali le redki. Ptujski vrtec ostaja mentorsko središče s tremi izvajalkami vodij študijskih skupin, prav tako pa se vključuje v pilotski projekt Kakovost za prihodnost, skupaj z OŠ Mladika in Gimnazijo Ptuj.
V novem šolskem letu imajo 15 jasličnih oddelkov, 6 kombiniranih, 28 oddelkov za otroke od treh let do vstopa v šolo, en oddelek otrok s posebnimi potrebami in oddelek v ptujski bolnišnici. Vsi oddelki so napolnjeni do zgornjega normativa, tudi z uporabo fleksibilnega normativa. Nobenega otroka niso odklonili, nekaj pa jih je vpisanih na čakalno listo, ker še niso napolnili enega leta. Od skupno 885 otrok jih je šest integriranih, gre za otroke s posebnimi potrebami, ki pa so vključeni v redne oddelke.
Vseh zaposlenih na začetku novega šolskega leta je v Vrtcu Ptuj 170.
MG
Ptuj • 15 let Tamare, d. o. o.
Obrt in podjetništvo potrebujeta stabilne razmere
Za Tamaro, d. o. o., Ptuj, lastnikov Sonje in Vladimirja Bergerja, so septembrski dnevi praznični dnevi. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1991 za prodajo tekstila in obutve, praznuje 15. rojstni dan.
Ustanovljeno je bilo v času, ko so bolj ali manj vsi ustanavljali podjetja. Bergerjeva sta podjetništvo vzela kot izziv, kot nekaj novega, kjer se je vredno preizkusiti in dokazati. Možnosti za ustanovitev so bile, samo pogumen si moral biti, poudarja Vladimir Berger. Lastnika Tamare sta izkoristila tržno nišo pri prodaji otroške obutve, saj je bila v tistem času tovrstna izbira na Ptuju zelo skromna.
V	Cankarjevi ulici sta odprla svojo prvo prodajalno s prodajo otroške obutve, še danes prestižne znamke Ciciban.
V	tistem času sta bila prva zasebna prodajalca obutve. Prvo prodajalno sta uredila v denacionalizacijskem objektu, odločbo za najem poslovnega prostora sta sklenila za nedoločen čas, zatem sta ga morala zapustiti. Lastnik, ki je objekt dobil vrnjen, ni želel
slišati o nobenem povračilu stroškov vlaganj. Celih deset le so potekali dogovori o poračunu, rešili so jih šele letos. Vladimir Berger je prepričan, da je denacionalizacija naredila na Ptuju veliko škode. Od leta 1996 posluje Tamara na Ptuju v lastnih prostorih, v Tr-stenjakovi 5 a in v Murkovi 4, v Ormožu na Kerenčičevem trgu 8 pa v najetem prostoru. Na skupaj 400 m2 prodajnih površin ponujajo vse vrste obutve, žensko, moško, otroško in športno. Na prodajnih policah imajo kvalitetno obutev srednjega cenovnega razreda, za Kopitarno Sevnica so franšizna prodajalna za Ptuj in Ormož. Ob domači obutvi, police polnijo z lastnim uvozom, že petnajst let je njihov ekskluzivni partner firma de Fonseca iz Italije. Kupci lahko stalno izbirajo med 250 do 350 modeli. Sedem zapo-
Foto: Črtomir Goznik
Tamara posluje na Ptuju v Murkovi in Tlstenjakovi ulici. Na fotografiji prodajalna v Murkovi.
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Berger: "V mestnem jedru želimo ostati, ker želimo, da mesto ostane živo. Načrtujemo pa, da bi našo obutev ponudili tudi v katerem od velikih centrov, ki se sedaj gradijo, vsaj na 200 m2 prodajne površine."
slenih se trudi, da bi kupci zadovoljni odhajali iz njihovih prodajaln. Kljub načrtom po ureditvi večje prodajalne v enem od novih trgovskih centrov, prodajalne v mestnem jedru ne bo zaprli, ker želijo, da mesto živi. Obrtniki in podjetniki si želijo, da bi lahko delali in se razvijali v bolj stabilnih razmerah. Zdaj je tako, da se zakonodaja nenehno spreminja, vedno več je tudi birokracije. Trgovci potrebujejo več razumevanja. Glede članstva v gospodarski zbornici je tako, da si član bolj na silo, vpliva pa tako in tako nimaš nobenega, ker si majhen, lahko samo plačuješ, v Obrtni zbornici pa nisi zaželen, ker si trgovec. Verjetno bo potrebna reorganizacija zbornic, pravi Vladimir Berger, ki si tudi ne želi več "zapovedanih" znižanj cen. Trgovci bi sami morali odlo-
čati o tem, kdaj je znanje najbolj ugoden čas, da spraznijo svoje prodajne police. Kar za-
deva prehod na evro, pa deli prepričanje drugih trgovcev, da naj bi bilo obdobje dvoj-
nega označevanja cen čim krajše.
MG
Zacetek dvanajste plesne sezone v ptujskem plesnem centru Mambo
Plesni center Mambo vabi na vpise v pestro ponudbo plesnih programov
V prostorih plesnega centra Mambo, ki se nahaja na Volk-merjevi cesti 26, je te dni zelo živahno, saj potekajo vpisi v pestro ponudbo celoletnih plesnih programov. Vpisi potekajo vsak delovni dan med 16. in 20. uro, dodatne informacije pa lahko dobite na številki 7481446. Plesnim navdušencem v Mambu ponujajo celoletni program naslednjih zvrsti: hip-hop, show dance ter standardni in latinsko-ameriški plesi. Starostnih omejitev ni, pripravljajo pa tudi plesni vrtec, ki je namenjen otrokom od četrtega leta dalje, pa tudi osnovne in nadaljevalne tečaje družabnih plesov, salse in argentinskega tanga za odrasle.
»Plesni vrtec je namenjen najmlajšim, in sicer od štirih let naprej, ki ob glasbi skozi druženje, igro in druge gibalne aktivnosti razvijajo motorične sposobnosti, hkrati pa spoznavajo tudi nove prijatelje in postajajo družabne-jši. Za njih smo pripravili tri programe po 40 vaj v sezoni. Plesna šola zajema dva programa po 40 vaj, v njej pa bodo nabirali znanje otroci, starejši od šestih let. V Plesnem klubu so plesalci C? po starosti deljeni v mladince
in člane. Nekateri plešejo samo za rekreacijo, vse več pa je ambicioznih plesalcev, ki želijo svoje znanje pokazati na plesnih tekmovanjih in nastopih. Plesni program je sestavljen iz športnih plesov, kamor spadajo standardni in latinskoameriški plesi, show dance, družabni plesi ter modni - trendovski plesi, ki jih lahko spremljamo tudi v video-spotih na glasbenih televizijah (hip-hop, disco dance, breakdan-ce, electric-boogie). Vse tečaje vodijo usposobljeni plesni učitelji z večletnimi izkušnjami.
V okviru plesnega centra bomo izvajali tudi aerobiko po osnovnem in nadaljevalnem programu (ob zadostnem številu prijavljenih tudi 3-krat tedensko). Plesni tečaj za poroko obsega 4 ure, v tem času pa se boste bodoči mladoporočenci naučili nekaj osnovnih plesnih korakov za poročno zabavo. V PC Mambo vsem, ki jim obveznosti onemogočajo obisk plesnih vaj v določenih terminih, nudimo individualno poučevanje. Za odrasle smo pripravili začetni, nadaljevalni in izpopol-njevalni program družabnih plesov. Tisti, ki želite tudi pozimi občutiti na koži poletne sončne
PLESNI CENTER
CffliiO®©®"
Volkmerjeva c. 26, Ptuj infotel 02 748 14 46 www. main bo- ptuj. com
žarke, se boste zagotovo z užitkom zavrteli ob latino ritmih salse in argentinskega tanga. Popestrite si nekaj večerov in v dobri družbi spoznajte nove plesne korake. Oktobra pa bo kot novost začel delovati klub družabnega plesa za odrasle. Enkrat tedensko bodo lahko plesalci, ki so že ali še obiskujejo tečaj družabnega plesa, obnavljali ali nadgrajevali plesno znanje.
V PC Mambo vsako leto pripravimo več plesnih prireditev: tekmovanja v okviru Plesne zveze Slovenije, kvalifikacijske turnirje za državna prvenstva, plesne revije, predstavitve dela staršem ^ Ptujski tekmovalci v hip-hopu, show danceu ter standardnih in latinskoameriških plesih na državnih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih, visoke uvrstitve pa dosegajo tudi na svetovnih prvenstvih,« je povedal Metod Peklar, direktor PC Mambo.
Sp. Hajdina • SDS Hajdina
Podravje • Protikorupcijska komisija ne miruje
Krepijo družabnost KdO je poslal
aHKav CnC Uoiilino Sa Kil iie^onAvliAn «# ^oeii Sa KSIo oAilonSo aK^Sho	^^	'
Občinski odbor SDS Hajdina je bil ustanovljen v času, ko je bila sedanja občina Hajdina še primestna četrt občine Ptuj. Članstvo je v zadnjem času v močnem porastu, v občinskem svetu delujejo kot koordinacija z SLS.
S pripravami na lokalne volitve 2006 so že pričeli, je povedal predsednik Štefan Kirbiš na sobotnem prvem športnem srečanju SDS Hajdina, ki je v goste povabilo tudi člane iz Ptujske regijske koordinacije SDS. V IO so se odločili, da bo poslej športno srečanje tradicionalna prireditev, kot je to že vsakoletni kostanjev piknik.
Politika SDS gradi v skrbi za ljudi, ki živijo od svojega dela. Na poljuben, prijeten oziroma drugačen način politiko približujejo ljudem, tudi skozi športna srečanja, je v soboto med drugim povedal predsednik Ptujske regijske koordinacije SDS Milan Petek. Kot
je znano, je stranka SDS regijsko organizirana že od vsega začetka svojega delovanja. V Ptujski regijski koordinaciji SDS je vključenih 24 občin, v katerih imajo 56 članov občinskih svetov. Gre za občine na ptujskem, ormoškem, ljutomerskem in lenarškem območju.
Sobotno prvo športno srečanje SDS Hajdina je sicer motil dež, najbolj sta ga na terenu občutili obe nogometni ekipi, OO SDS Hajdina in Ptujske regijske koordinacija SDS, a so ga kljub temu v celoti izpeljali.
Rezultatov niso obešali na veliki zvon, pomembnejša je družabnost. V živo pa so si
tudi lahko ogledali potek gradnje športne stavbe na Spodnji Hajdini, v neposredni bližini igrišča, katere investitor je Zo-otrans, d. o. o., Spodnja Hajdina. Štefan Kirbiš, predsednik OO SDS Hajdina, je v vlogi koordinatorja gradnje in nadzora povedal, da gre za športni objekt v okviru Športnega parka Spodnja Hajdina, v katerem bosta gostinski in športni del.
Investitor izgradnje objekta in športno društvo imata zemljišče v najemnu od Agrarne skupnosti za 99 let. V glavnem bo objekt služil športnikom, lahko pa bo gostil tudi večje zaključene družbe.
MG
Kidričevo • Poslanska pisarna
Ob prisotnosti podžupana občine Kidričevo Jožeta Murka, direktorice občinske uprave Evelin Makoter - Ja-bločnik ter nekaterih svetnikov, je bila v ponedeljek, 5. septembra, pred poslopjem občine Kidričevo krajša slovesnost, na kateri sta po-
slanec Branko Marinič in
vodja svetniške skupine SDS v občini Kidričevo Anton Leskovar svečano snela zastavo s table z napisom Poslanska pisarna ter tako uradno odprla pisarno, ki je v 2. nadstropju. Poslanec Branko Marinič je
nepopolne vloge?
Nedolgo nazaj je Kosova protikorupcijska komisija objavila (ob že znanem seznamu funkcionarjev, ki niso poslali vlog) na svojih spletnih straneh tudi imena vseh tistih "občinskih politikov", ki so poslali nepopolne vloge. Teh je nekaj več kot popolnih "neposlušnežev".
Večinoma gre za svetnike, le v primeru občine Podleh-nik je tokrat na listi župan Vekoslav Fric, ob njem pa še svetnik Peter Trafela. Sicer pa se med imeni tistih, ki niso hoteli ali niso znali posredovati vseh zahtevanih podatkov, znajdejo še naslednji: Jakob Matjašič in Zvonko Pa-luc (svetnika iz Cerkvenjaka), Ivan Slana in Darinka Terbuc (svetnika iz Dornave), Roza-
lija Obran in Branko Majhen (svetnika iz Gorišnice), Karl Svenšek in Jožef Kmetec (svetnika iz Hajdine), Alojzij Herga (svetnik iz Juršincev), Milko Slanič, Franc Krivec in Peter Jožef Božič (svetnika in podžupan iz Lenarta), Ervin Hojker, Maks Lečnik, Mitja Petrič in Milan Petek (svetniki iz Ptuja), Janez Brancel (svetnik iz Sv. Ane), Janko Kozel, Ida Vindiš-Belšak in An-
drej Rožman (svetniki iz Vidma) ter Jože Vogrinc (svetnik iz Žetal).
Zdaj je spet odprto vprašanje, ali je šlo za namerno prikrivanje podatkov, morda zgolj za površnost ali nevednost ali pa - bognedaj - so svetniki (v kar nekaj občinah se pojavljajo v parih) med seboj, kot nekoč davno - prepisovali in naredili iste napake ...
SM
Ptuj • Na Kosovem seznamu tudi Aracki
Aracki doslej še ni razkril premoženja
Vladimir Aracki, svetnik SDS v Svetu MO Ptuj, je eden tistih lokalnih politikov, ki svojega premoženja ni razkril, odkar je postal svetnik.
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Kirbiš, predsednik OO SDS Hajdina, in Milan Petek, predsednik Ptujske regijske koordinacije SDS, skupaj z drugimi člani stranke.
Še tretja pisarna
V občini Kidričevo so v ponedeljek, 5. septembra, na krajši slovesnosti svečano odprli poslansko pisarno, v kateri bo odslej ob delovnih ponedeljkih med 15. in 17. uro uradoval poslanec državnega zbora Branko Marinič.
Kot je znano, podatkov o premoženju Kosovi komisiji nista oddala dva svetnika MO Ptuj, Emil Mesarič in Vladimir Aracki. Še ko jih je zbirala občinska komisija, Aracki tega ni naredil, saj je vedno dvomil v njeno pristojnost, zato med lokalnimi politiki izstopa, zdaj ko ima to pristojnost komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, pa tudi ne.
"Vloge nisem oddal načrtno. Za preživetje moram krepko delati, o kakšni korupciji neki pa lahko govorimo, če svetnik dobi za eno sejo
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Aracki, svetnik SDS v svetu MO Ptuj: "Vloge s podatki o premoženjskem stanju nisem oddal načrtno."
nekaj deset tisoč tolarjev? Jaz več izgubim kot pridobim, če se seje udeležim. O razrešitvi z mesta svetnika sploh ne razmišljam, saj osnov za to ni, razrešili me bodo volivci, ki so me tudi izvolili.
Do lokalnih volitev je leto dni. Moji prihodki so vidni na transakcijskem računu, nepremičnine so prav tako vidne, kaj pa imam v žepu, pa nikogar nič ne briga. Če mislijo, da sem kaj naredil narobe, bodo za to poskrbeli pristojni organi, ne pa neka komisija."
MG
Ptuj • Pomisleki na uvodnik
Foto: M. Ozmec
Poslansko pisarno v Kidričevem sta odprla poslanec Branko Marinič (desno) in vodja svetniške skupine SDS Anton Leskovar.
v krajšem nagovoru med drugim povedal, da je po odprtju pisarn v Ptuju in na Vidmu to že tretja poslanska pisarna v ptujski regiji. V vseh treh pisarnah bo uradoval vsak delovni ponedeljek, na Ptuju med 8. in 10. uro, na Vidmu med 11. in 14. uro, v Kidričevem pa med 15. in 17. uro.
Vsem občanom, ki bi želeli z njim osebno govoriti ali ga obiskati ob določenem času na uradni dan, pa priporoča, da na vsaki od matičnih občin najprej preveri, če bo ob določenem času v pisarni, saj se lahko pripeti, da bi zaradi številnih drugih obveznosti v državnem zboru lahko prišlo do spremembe. Kot zanimivost naj dodamo, da je poslanca Branka Mari-niča v novi poslanski pisarni v Kidričevem že takoj po otvoritveni slovesnosti obiskala prva občanka.
OM
»V uvodniku se ne prepoznam!
V 62. številki Štajerskega tednika, z dne 2. septembra, sem napisal uvodnik z naslovom Kaj imajo od tega učenci? V njem sem na splošno opisal dogodke, ki se dogajajo po slovenskih šolah. Zapisano je bilo tudi, da ptujski konec pri nepravilnostih, ki se dogajajo v šolah, ni izjema. V uvodniku je bila omenjena tudi ravnateljica s ptujskega območja.
«
Po izidu Štajerskega tednika me je poklicala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič in mi povedala, da nekateri menijo, da gre v omenjenem primeru za OŠ Ljudski vrt in dodala: »Jaz se v tem uvodniku ne prepoznam. Res je, da sem delala celo poletje in da smo stro-
kovni posvet izvedli v Kopru, na katerem smo dobro delali. Ne vem pa, da bi se naši učitelji pritoževali na ministrstvo in šolsko inšpekcijo. Prepričana sem, da opisan primer ni primer naše šole, čeravno nekateri tako menijo.«
Res je in potrditi moram, da pri nastajanju uvodnika ni-
sem imel pred sabo nobene dokumentacije iz OŠ Ljudski vrt in tudi moj namen ni bil izpostaviti konkretne šole, ampak le opozoriti na težave, s katerimi se ubadajo šole na našem območju. Primer verjetno ni osamljen. Toliko zaenkrat o šolah.
Zmago Šalamun
Veržej • Terme Banovci naj bi v prihodnjih letih dodatno razširili
Nov bazenski kompleks
Razprave o lokacijskem načrtu za razširitev termalnega kopališča v Banovcih, ki preko Zdravilišča Radenci spada v skupino Panonske Terme, so se udeležili številni domačini, ki novim načrtom ne nasprotujejo, želijo le posodobitev infrastrukture v naselju.
Po vključitvi Zdravilišča Radenci v skupni projekt Panonske Terme so v Termah Banovci prenovili del kopališke zgradbe ter v njej pred kratkim odprli hotel s tremi zvezdicami, v prihodnjih treh letih pa se pričakuje dodatno povečanje, tako bazenskih kot tudi prenočitvenih kapacitet. Na začetku predstavitve lokacijskega načrta je snovalka le-tega Judita Šeruga iz ZEU - Družbe za načrtovanje in inženiring Murska Sobota povedala, da načrti predvidevajo izgradnjo najsodobnejšega bazenskega kompleksa, nudistični kamp naj bi preselili na novo lokacijo, za kampiranje bo na voljo več mest, prav tako pa bodo investitorji poskrbeli za več parkirnih mest.
Foto: Miha Soštarič
Razgrnili so načrt za razširitev termalnega kopališča v Banovcih.
Po tem novem načrtu bi imelo termalno kopališče Banovci 1200 prenočitvenih mest, poleg 2000 dnevnih kopalcev v poletni sezoni pa je prav ureditev parkirišč ena prvih zahtev prebivalcev Banovcev. V času poletnih mesecev je bilo že sedaj vodstvo Term Banovci primorano najeti bližnje travnike, veliko gostov pa parkira ob cesti, ki vodi na bližnje njive. Domačini prav tako zahtevajo, da se v okviru razširitve banovskega termalnega kopališča poskrbi tudi za vaško infrastrukturo, ki je ostala takšna, kot je bila izgrajena na začetku uvajanja kopališkega turizma v tem kraju. Šerugova je opozorila, da infrastruktura, ki jo zahtevajo, ni del razprave o lokacijskem načrtu za razširitev Term Banovci, zato je župan občine Veržej Drago Legen obljubil, da bodo v naslednjem proračunskem letu zagotovili denar za delno rešitev. Potrebovali bi vsaj pločnike, saj je kolesarjev in sprehajalcev vedno več, prav tako pa bi bilo potrebno izgraditi javno razsvetljavo, saj se prav v večernem času po naselju sprehaja največ turistov in seveda domačinov.
Vodstvo termalnega kopališča Banovci, ki naj bi k začetku projekta pristopilo leta 2008, se bo ubadalo tudi z izgradnjo nove čistilne naprave, saj so domačini na tokratni javni razpravi izpostavili problem izpuščanja bazenske vode v tamkajšnji potok Sirotka. Sedanja čistilna naprava za fekalno vodo iz Term ima zmogljivost 1000 populacijskih enot, poleg izcednih vod iz te naprave pa se v Sirotko izteka tudi izrabljena voda iz bazenskega kompleksa. Omenjena voda povzroča zaradi slabe pretoč-nosti potoka izlitje na okoliške travnike in gozdove, kjer se je nekaj dreves že posušilo, ugodno pa ta voda vpliva tudi na mrčes, ki ga je vedno več, posredovati pa so morali že tudi strokovnjaki za dezinsekcijo.
Pripombe in predloge domačinov bo poizkušala sno-valka lokacijskega načrta za širitev Term Banovci Judita Šeruga uvrstiti v načrt, ki ga bo najprej na eni izmed naslednjih sej obdelal občinski svet občine Veržej, pred drugo obravnavo pa bo načrt 30 dni tudi na vpogled vsem, ki bodo lahko podali pripombe.
Miha Šoštarič
Celje • Odprli 38. mednarodni obrtni sejem
Vlada misli podobno kot obrtniki
V Celju so v sredo odprli letošnji 38. mednarodni obrtni sejem, ki bo trajal do prihodnje srede, 14. septembra. Odprl ga je predsednik vlade RS Janez Janša, ki ga je spremljalo nekaj ministrov. Na letošnjem sejmu sodeluje rekordno število razstavljavcev.
V Celju se vsako leto vedno znova na enem mestu zbere podjetna Slovenija, vsi, ki imajo, kaj povedati, ki s svojim znanjem, podjetnostjo in inovativnostjo poganjajo gospodarski razvoj Slovenije. Celjski sejem pa je tudi kraj, kjer domači razstavljavci najdejo pot v svet, tuji pa na njem vstopajo v Slovenijo in na trge držav JV, je med drugim v sredo ob odprtju sejma povedal mag. Franc Pangerl, direktor uprave družbe Celj-
skega sejma. Organizatorji so še posebej ponosni na tehnično dovršenost sejmišča, letos so končali večletni investicijski ciklus v prenovo sejmišča.
Stanje v slovenski obrti in malem gospodarstvu ni najboljše, je ocenil Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. »Razmere se še zaostrujejo, čeprav v obrti zaznavamo rahel porast števila obratovalnic, pa tudi število zaposlenih delavcev
je v rahlem vzponu. Trenutno obrtniki in mali podjetniki ustvarijo več kot tretjino vseh prihodkov in zaposlujejo 43 odstotkov vseh zaposlenih v državi. Njihove firme tudi najmanj zaostajajo po dodani vrednosti na zaposlenega za podobnimi podjetji v EU, približno za dvakrat, medtem kot srednja in velika podjetja zaostajajo za tri- do štirikrat. Obrtna podjetja in samostojni podjetniki v obrti ustvarijo najmanjši delež izgube v slo-
venskem malem gospodarstvu. To je dovolj zgovorno dejstvo, da se zavemo, da smo dežela obrti in malega gospodarstva in tako bo tudi v prihodnosti. Steber slovenskega gospodarstva so in bodo predvsem t. i. družinska podjetja, katerih lastništvo bo tudi v prihodnje zagotovo ostalo v domačih rokah.«
Mednarodni obrtni sejem v Celju je po besedah predsednika vlade Janeza Janše poslovni veledogodek, ki
ne pokriva več samo obrti in podjetništva, ampak celotno gospodarstvo. Gre za sodobni poslovni sejem z največjim pregledom dosežkov domače in tuje obrti, malih, srednjih in velikih podjetij, široko ponudbo izdelkov in storitev, možnosti izobraževanja in svetovanja podjetnim ljudem. »Strinjam se z mnogimi ugotovitvami o stanju obrti v Sloveniji, saj smo do podobnih prišli tudi v vladi. Obstajajo potrebe po nadaljnjih aktivnostih na izobraževalnem, finančnem in administrativnem področju. Različne študije podjetništva in podjetniškega okolja v Sloveniji kot tudi različni evropski programi, kot sta večletni program EU za podjetja in podjetništvo in novi program EU za konkurenčnosti in inovacije 2007/2013, kažejo na to, da so glavne ovire podjetništvu: dostop do finančnih virov, informacij ter podporno podjetniško okolje, ki ni najustreznejše. Računamo na slovensko gospodarstvo, da bo v okolju notranjega trga EU pokazalo vzdržljivost, kvaliteto, inovativnost in prilagodljivost, kot jo je uspešno dokazovalo že do sedaj. Spremembe so stal-
nica v tem svetu, obrtniki in podjetniki so že dokazali, da to načelo razumejo in obvladajo. Naloga vlade je zagotavljanje takšnih pogojev za podjetnike, da se bodo le-ti sposobni uspešno vključevati na skupni evropski in svetovni trg in na tem trgu izkoristiti lastne konkurenčne prednosti. Zato so ukrepi slovenske vlade usmerjeni v zagotavljanje finančne podpore in svetovalnih storitev, podporo posebnim ciljnim skupinam, pospeševanje podjetniške kulture in v razvoj poslovne infrastrukture ter podpornih institucij.«
Tudi 38. Mednarodni obrtni sejem v Celju spremlja bogata obsejemska dejavnost, pripravili so kar petindvajset konferenc in delavnic za obrtnike in podjetnike. Že dan po otvoritvi so na prvi konferenci govorili o finančni nedisciplini, ki je eden največjih problemov obrtnikov in podjetnikov. Do prihodnje srede, ko bo sejem zaprl vrata, bodo tako obdelali še druge odprte probleme slovenske obrti, ki so kot »večno zelene melodije«, kot jih je poimenoval predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun.
MG
Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša na otvoritivi 38. mednarodnega obrtnega sejma v Celju: »Vsak ne more biti uspešen podjetnik. Za to nista dovolj le dobra vizija in začrtana strategija, najprej je potreben pogum, nato pa vztrajnost in močna volja.«
Janezu Janši zaploskali obrtniki
V svojem govoru na odprtju 38. mednarodnega obrtnega sejma v Celju je predsednik vlade RS Janez Janša napovedal spremembe pri obračunu DDV. Po novem se bo v notranjem prometu obračunaval na plačano realizacijo. S tem je požel aplavz obrtnikov. Tako se bo vlada lotila plačilne nediscipline v državi, je dejal. Plačilna nedisciplinaje največji problem slovenskega obrtništva in podjetništva.
Foto: MG
Podlehnik • Izgradnja kanalizacije v težavah
Kje bo zgrajena čistilna naprava?
V Podlehniku so se letošnje leto resno lotili izgradnje kanalizacijskega voda s čistilno napravo v centru občine. Dokumentacija je pripravljena, ali bo ves projekt tudi dejansko uresničen, pa je v teh dneh še pod velikim vprašajem.
Vzrok za dvomljivost izvedbe projekta, ki naj bi glede na zapisano proračunsko postavko zahteval dobrih 11 milijonov tolarjev, leži v lastništvu zemljišča, na katerem naj bi se v skladu z dokumenti zgradila čistilna naprava. Omenjeno zemljišče je namreč last ptujske Kmetijske zadruge.
KZ najprej zahteva rešitev zadeve 'zadružni dom'
Občina Podlehnik oziroma župan je tako že v začetku avgusta poslala vodstvu KZ prošnjo oz. predlog o odkupu nujno potrebne parcele. Na KZ načelno sicer nimajo nič proti prodaji želenega zemljišča, vendar odprodajo pogojujejo z ureditvijo lastniškega razmerja do stavbe KZ, v kateri ima svoje prostore tudi občina. Kot je znano, občina namreč toži KZ, ki je sicer dokazano zemljiškoknjižni lastnik objekta, za pridobitev etažne lastnine v omenjeni stavbi, čeprav
dokumenta, ki bi dokazoval pravico do etažne lastnine, občina nima.
Prošnjo občine za odkup zemljišča za gradnjo čistilne naprave je potrdil tudi direktor KZ Marjan Janžekovič: »Res je, da nas je občina zaprosila za nakup naše parcele. Na njihov dopis smo odgovorili takoj, naš odgovor pa je takšen, da je prodaja tega zemljišča uresničljiva pogojno, ob hkratni rešitvi spora okoli stavbe KZ, v kateri domuje občina vsa leta brez kakršnegakoli plačila najemnine. Stavba je nesporno zadružna lastnina, tako dokazujejo vsi dokumenti. Pripravljeni smo na pogovore, ne želimo zaostrovanja zadev in odnosov, vendar v primeru Podlehnika ne odstopamo od pogoja, da se o prodaji naše parcele, ki jo občina želi, lahko pogovarjamo šele ob dokončni rešitvi vprašanja spora okoli KZ. Lastnina mora biti rešena, jaz kot direktor te firme odgovarjam za premoženje zadružnikov in nimam pravice nikomur ničesar podarjati!«
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: " O prodaji željene parcele ne moremo niti govoriti, dokler ne bo rešeno vprašanje lastništva stavbe KZ v Podlehniku!"
Kot pravi Janžekovič, za začetek pogajanj o prodaji parcele ne bo dovolj le odstop občine od tožbe, ampak dokončna rešitev tega vprašanja, pri čemer je po njegovih besedah še vedno odprtih več možnosti: »Če bo občina vztrajala pri tožbi, potem se bomo o prodaji parcele pogovarjali takrat, ko bo znana sodna odločitev, pa če bo to
čez mesece ali leta. To je odvisno od občine in njihovega interesa za pridobitev ta parcele in ne od nas. Če pa odstopijo od tožbe, se lahko začnemo pogovarjati; ali v smeri poračuna njihovega vložka v stavbo in večletne neplačane najemnine ali o morebitnem odkupu stavbe s strani občine. Odprte so vse možnosti, tudi izgradnja
novega zadružnega objekta v Podlehniku, če bi občina imela interes odkupiti sedanjega, vendar v tem primeru ne pristajamo na prekinitev naše dejavnosti, kar pomeni, da mora oskrba teči neprekinjeno do vselitve v nov objekt!«
Takšno stališče do vse zadeve je sprejel upravni odbor KZ in direktor ne more delovati v nasprotju s sklepom.
»Vse povedano tudi pomeni, da se kupoprodajna pogodba za zemljišče med občino in KZ podpisuje šele takrat, ko so ne le dogovorjeni, ampak tudi podpisani vsi dokumenti, s katerimi se rešuje zadeva 'zadružni dom'. Prej se o prodaji ne moremo niti pogovarjati!«
Bo občina iskala drugo zemljišče?
Zdaj je torej na potezi občina Podlehnik. Da se lahko zaplete okoli prodaje določene parcele za čistilno napravo, so vodilni v občini gotovo ve-
deli, prav tako so tudi dobro vedeli, zakaj. Njihov dopis, glede na znana dejstva, je bil tako bolj teoretičen poskus, če bi vendarle »šlo skozi«. Kot vse kaže, pa tako »na lahko« vendarle ne bo šlo. Sicer je možno, da letos zgradijo le kanalizacijske vode, ki pa sami po sebi nimajo nobene funkcije. Če je predvideno zemljišče za čistilno napravo edino možno, je tako ves projekt hudo na trhlih nogah oziroma bo nujno, da občina reši večletno zavlačevanje spora okoli lastništva zadružnega doma. Če pa alternativno varianto za zemljišče imajo, bodo morali spreminjati projekt oziroma potek kanalizacijskega omrežja in gradbeno dovoljenje. V skrajnem primeru se jim lahko zgodi, da bodo morali denar vodnih taks vračati nazaj v državni proračun, kar se jim pred tremi leti že zgodilo.
V KZ tokrat očitno ne bodo odstopili od postavljenih zahtev, prav tako pa se ne bodo zadovoljili zgolj z besednimi pogovori in dogovori, saj jih je praksa prejšnjih let (in poskusov) dodobra izučila, da se zgolj na besede vodilnega moža Podlehnika nikakor ne kaže zanesti. Nič od dogovorjenega namreč ni bilo uresničeno, zato je tokratno stališče KZ, da se bo vsaka morebiti dogovorjena rešitev okoli objekta tudi uradno zabeležila in overovila, povsem razumljivo.
SM
Pobrežje • Prvi praznik KS
Destrnik • 24. kmečke igre
S svojo zastavo in Občina je dobila uradnim grbom
Občina Videm ima kar lepo število KS; ena največjih med njimi je KS Pobrežje, ki šteje nekaj manj kot 900 prebivalcev. Tretji september so si v tej KS izbrali kot dan svojega praznika, ki so ga minulo soboto tudi prvič uradno obeležili in v ta namen pripravili posebno slovesnost, ki so jo s programom bogato izpolnila domača društva: folklorno, športno, turistično, konjeniško in društvo žena.
O pridobitvah in bodočih načrtih je zbranimi sokra-janom najprej spregovoril predsednik KS Marjan Selin-šek: »V sedmih letih, odkar je v občini Videm uradno registrirana naša KS, smo postavili 120 svetilk cestne razsvetljave, asfaltirali pri-
bližno 2 kilometra javnih poti, preplastili še dodaten kilometer, uredili vodovod za pet gospodinjstev ter zgradili dva pločnika v dolžini enega kilometra.« Tudi letos se v tej KS lahko pohvalijo z nekaj pridobitvami; med njimi je preplastitev križišča od va-
osat za parkirišča!
V nedeljo je Turistično društvo Destrnik pripravilo že štiriindvajsete kmečke igre v Destrniku, ki se jih je tokrat ob lepem vremenu udeležilo veliko gledalcev.
Predsednik KS Pobrežje Marjan Selinšek (desno) je pred zbranimi sokrajani prvič razkril grb (v rokah) in razvil zastavo domače KS.
škega doma do križišča, asfaltiranje ploščadi pred vaškim domom, postavitev dodatnih 12 svetilk ob cesti in asfaltna prevleka na dodatnih 180 metrih javne poti, dogradili pa so tudi prizidek k domu ter s tem pridobili 60 kvadratnih metrov novega prostora za delo društev. Radi pa bi še, kot je bilo slišati, preplastili dotrajan odsek glavne ceste skozi Pobrežje.
Ob prvem uradnem prazniku Pobrežja so pred domom, kjer je slovesnost potekala, predali še prvi uradni grb in zastavo krajevne skupnosti, kar naj bi pripomoglo k večji prepoznavnosti te krajevne skupnosti.
Sicer pa praznika ni brez podelitve pokalov in priznanj (društva so dobila v dar zastave KS) in ne brez petja, plesa in dobre hrane, za kar so organizatorji tudi poskrbeli; tako s kulinarično razstavo kot z nastopi folklornih skupin in seveda - zabavo ob zvokih ansambla Bič Boys.
SM
Uvodoma so se predstavili člani Folklorne skupine des-trniškega kulturnega društva, sledilo je Društvo kmetic iz Destrnika, ki so prikazale trženje svojih pridelkov na živilskem trgu, Trnovaščani so prikazali družinska opravila ob zimskih večerih nekoč, skupina iz Placarja žganjeku-ho, skupina iz Destrnika delo na njivi s plugom, okopalni-kom krompirja in podobni-
mi stroji na konjsko vprego. Destrniška skupina je tudi prikazala kalanje kolja za vinograde, ženske pa vezanje in žveplanje gorice. Skupina iz Ločkega Vrha se je lotila priprave slame za pokrivanje streh ter tudi pokrivanja, mojster iz Vintarovcev pa je pokazal, kako poteka zidava krušne peči.
Destrniški občinski svet se je tudi letos, tako kot lani, lotil
Na igrah je bila prikazana tudi izdelava kolov za gorico.
mlatenja pšenice, pri čemer destrniški župan Franc Puk-šič ni mogel mimo pripomb na račun medijev, kot da so ti krivi za nizko ceno pšenice in dragi kruh. V povorki se je pojavil tudi prodajalec kur, Desenčani so se lotili sušenja krme, Jiršovčani pa grablja-nja listja. Iz Gomilcev je prišla skupina mlatičev, destrni-ško taksi službo pa je predstavil poseben šofer z oslovsko vprego, za posebno atrakcijo pa so poskrbeli člani Društva hoduljarjev iz Maribora.
Ob koncu prireditve je Turistično društvo Destrnik podelilo priznanja za vzorno urejene hiše. Prejeli so jih: Nina in Sandi Benko iz Desencev, Jože Molk iz Levanjcev, Danijela Cartl in Dušan Murko iz Svetincev, Anica Vajt in Anton Ratek iz Destrnika, Irena in Slavek Muršec iz Zasadov, Erika in Ervin Maurič iz Vintarovcev ter Betka in Milan Fras iz Placarja. Občina Destrnik je prejela sadike osata za neurejen parkirni prostor pod pokopališčem.
Franc Lačen
Foto: SM
Foto: SM
Ormož, Gorišnica, Podlehnik • Gradnja novih policijskih postaj M Od tod in tam
Najprej v Ormožu, nazadnje v Podlehniku
V treh obmejnih občinah, Ormožu, Gorišnici in Podlehniku, naj bi se že letos začela izgradnja novih policijskih postaj. Da bi dvomili v resnost vladnih namer, ne gre, in tudi zadnje informacije kažejo, da se bo nekaj res začelo premikati. Res pa je tudi, da je v državnih načrtih (saj tudi lokalni niso nobena izjema) potrebno ogromno potrpežljivosti in široki okvirji tolerance, posebej časovne, da se napovedano še dejansko uresniči.
Za policijsko postajo Ormož je že znano, da se bo gradila na parceli 448/2, k. o. Ormož, ki je že državna last, medtem ko kupoprodajni pogodbi za zemljišči v Gorišnici in Podlehniku še nista podpisani.
»Vsi elementi kupoprodajnih pogodb, kar vključuje tudi opravljene cenitve, za zemljišča PP Gorišnica in PP Podlehnik so že dogovorjeni, odkupi pa so v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve,« pravijo na direktoratu za investicije, nepremičnine in skupne službe državne upra-
ve (DINSS) pri ministrstvu za javno upravo.
Uradno naj bi bili kupoprodajni pogodbi podpisani v kratkem, vsekakor še ta mesec, takoj po potrditvi na seji vlade, torej predvidoma v teh dneh. Cena za zemljišče pa naj bi znašala okrog 35 evrov po kvadratnem metru.
Po zaenkrat še vedno veljavnem terminskem planu naj bi se najprej začela izgradnja policijskih postaj v Ormožu in Gorišnici, in sicer novembra letos, PP Podlehnik pa naj bi se začela graditi januar-
Do konca naslednjega leta naj bi se Iz sedanjih neprimernih prostorov v centru Gorišnice v novo stavbo v Moškajncih preselili tudi gorišniški policisti.
Gorišnica • Mejni prehod Meje
ja naslednje leto. Končni rok izgradnje pa je bil predviden za zadnji dan naslednjega leta, torej 31. 12. 2006. Tako napovedani začetek kot konec gradnje pa je na precej »majavih nogah«, kar deloma potrjujejo tudi na ministrstvu za javno upravo z besedami: »Končni rok (31. 12. 2006) izgradnje objekta PP Ormož je realen, za objekta PP Gorišni-ca in PP Podlehnik pa ju bo možno določiti šele po izdaji gradbenih dovoljenj, ki so med drugim vezana tudi na pridobitev zemljišč.«
Torej, najprej bo potreben podpis kupoprodajnih pogodb, šele nato se bodo lahko določili bolj realni roki otvoritev policijskih zgradb. Te se projektirajo za vsako lokacijo posebej, saj se razlikujejo glede na velikost in posebne zahteve Policije (kombinacija običajne policijske postaje in policijske postaje za zagotavljanje pogojev dela Policije ob meji) kakor tudi glede na konfiguracijo razpoložljivih zemljišč in lokacijskih pogojev. Ocenjene vrednosti investicij po objektih znašajo za PP Ormož 780 milijonov tolarjev, za PP Gorišnica skoraj 600 milijonov, za PP Podleh-nik pa 505 milijonov tolarjev.
Za Podlehnik zaenkrat le idejni projekt
Za objekta PP Ormož in PP Gorišnica so tudi že izdelani projekti IDP, PGD in PZR, v Podlehniku pa z vsem skupaj, verjetno zaradi lani vročih zamenjav oziroma pridobitev zemljišč v centru občine, spet zamujajo. Kot kaže, pa je ta občina parcelo vendarle uspela zaokrožiti na zahtevano minimalno površino (slabih 30 arov), saj je doslej izdelan idejni projekt, v izdelavi pa je tudi že PGD.
»Javno naročilo za izvajanje gradbenih, obrtniških in instalacijskih del bo za PP Ormož objavljeno predvidoma v začetku septembra, za PP Gorišnica in PP Podlehnik pa po pridobitvi zemljišč,« še sporočajo iz ministrstva.
V Ormožu je torej v kratkem pričakovati, da bodo za-brneli stroji, v Gorišnici, kot zatrjuje tamkajšnji župan, jih tudi ne bodo več dolgo čakali, saj je razen potrditve vlade že vse pripravljeno, v Podleh-niku pa je kaj bolj konkretnega pričakovati drugo leto.
SM
Še vedno brez sporazuma s Hrvati
Medtem ko se okrog videmskega mejnega prehoda Zgornji Leskovec-Cvetlin še kar najprej, če že ne dogaja, vsaj govori, politiki lokalnega in državnega nivoja pa poskušajo zanj na vse pretege doseči (bodoči) mednarodni status, se izgradnja mejnega prehoda Meje v občini Gorišnica odmika nekam v nedoločeno prihodnost.
Zanimivo je, da ima ta mejni prehod že pridobljen status mednarodnega mejnega prehoda, na sami lokaciji, kjer naj bi bil, pa niti ene primerne stavbe oziroma potrebne infrastrukture nasploh. Še več, na Mejah ni
niti slovenske policije. Glede na to, kako zelo aktiven in pozoren je »hrvaški mejni organ«, ki ne dovoli niti fotografiranja s slovenske strani brez posebne dovolilnice pristojne slovenske območne policijske postaje s koman-
Na izbrani lokaciji mednarodnega mejnega prehoda Meje se več kot leto dni ni premaknilo nič.
dirjevim podpisom vred, prisotnost slovenskega policista ali carinika pravzaprav niti ni potrebna.
Čeprav je bil projekt izgradnje potrebnega objekta s posodobitvijo ceste vred izdelan že pred lepim časom, prav tako je bilo že leta 2003 izdano gradbeno dovoljenje in lani izbran izvajalec del (GP Rogaška Slatina), se na Mejah ne premakne prav nič, razen obeh državnih zastav, pa še to samo, če piha veter. Začetek gradnje je bil predviden že lani, celo zaključek je bil že datiran na oktober 2004, leto kasneje pa je stanje povsem isto. Že nekajkrat v tem času se je sicer povedalo, da se išče kompromisna rešitev s sosednjimi Hrvati glede lokacije stavbe ter infrastrukture in cestne povezave, da je dogovor že zelo blizu in da se bodo dela vendarle začela. Kot vse kaže, pa se na Mejah še nekaj časa ne bo zgodilo nič. Vsaj tako je razumeti sporočilo, ki so nam ga na naše vprašanje, kaj se dogaja z Mejami, posredovali iz službe za stike z javnostmi pri pristojnem ministrstvu (MJU): »Začetek gradnje tega mejnega prehoda še vedno ni mogoč,
ker hrvaška stran ne soglaša z gradnjo mejnega prehoda na tej lokaciji. Dogovori v zvezi s tem še tečejo. Začetek del je zato prestavljen na leto 2006, v katerem so tudi zagotovljena sredstva za gradnjo tega mejnega prehoda.«
Če se bo drugo leto res kaj začelo delati, je zdaj že težko verjeti, čeprav naj bi bil denar še zagotovljen. Gre za okrog 280 milijonov državnih sredstev, ki pa bi zadostovala le, če bi se gradilo na prvotni lokaciji. Če bo slednja (močno) spremenjena, je povsem upravičeno pričakovati ne le spremembo višine potrebnega denarja, ampak tudi morebitni nov projekt izgradnje. Kaj vse to »vleče« za seboj, ni potrebno posebej omenjati - vse od začetka _
Župan Jožef Kokot se nad zavlačevanjem izgradnje ne razburja posebej:"Povem lahko, da so v igri tri variante glede lokacije. katera bo izbrana, ne vem, dejstvo pa je, da ta MP mora biti zgrajen in v funkciji uporabe najpozneje 1. januarja 2007. Takšna so pravila in zahteve Schengena, ki jih bo naša država morala upoštevati!"
SM
Lancova vas • Blagoslovili obnovljeno Čohovo kapelo
Cohovo kapelo je blagoslovil domači župnik p. Emil Križan.
Le nekaj mesecev so pridni vaščani iz Lancove vasi potrebovali za popolno obnovo Čohove kapele, ki stoji v zgornjem koncu vasi in je posvečena Mariji Kraljici. Dela, ki so jih opravljali domači mojstri, so se pričela v sredini maja, v soboto, 20. avgusta, pa so se številni vaščani in ostali gostje zbrali ob slovesnem blagoslovu.
Na pobudo predsednika KS Lancova vas Bogomira Hli-ša in vaščanov so najprej sestavili 7-članski gradbeni odbor, ki gaje vodil Srečko Kmetec. Odbor je kmalu ugotovil, da je potrebno rušenje in po načrtu, ki je enak prejšnji kapeli, so zgradili novo. Pri obnovi so sodelovali številni vaščani, skoraj vsa potrebna obnovitvena dela so opravili domači mojstri. Prav vsem gre velika zahvala za številne ure prostovoljnega dela.
Zgodovina Čohove kapele je dokaj nejasna, pisnega vira ni. O zgodovini te kapele tako priča le ustno izročilo, saj naj bi bila ta kapela po pripovedovanju starejših ljudi zgrajena po 1. svetovni vojni.
Prav gotovo pa bo v župnijsko kroniko sv. Vida vpisana sobota, 20. avgusta 2005, ko je obred blagoslova Čohove kapele vodil domači župnik p. Emil Križan ob pomoči p. Cristiana Balinta ter dveh patrov, domačinov, ki sicer delujeta v drugih župnijah:p. Martina Vidoviča in p. Franca Murka. Slovesnost so s petjem in igranjem obogatili še ljudski pevci, pevke in godci FD Lancova vas. Hliš je ob blagoslovu povedal, da je skupna vrednost obnove znašala približno 640.000 tolarjev, Občina Videm je prispevala okrog 380.000 tolarjev, preostanek pa so prispevali vašča-ni in ostali dobrotniki. Ob koncu so se domačini izkazali še enkrat, saj so pripravili bogato pogostitev za vse, ki so se slovesnosti udeležili.
PK
Malečnik • Redka posebnost
Foto:S. Janzekovič
Trojčki krave lisaste pasme so zelo redek pojav v Sloveniji. Po statistiki se takšen dogodek v državi nikakor ne zgodi vsako leto. V hlevu kmetije Škerbot pri Malečniku pa so jih dočakali. Na svet so prikukali julija letos, dva bikca in telička, vsi so zdravi in čili, pa tudi porod je, kot pravijo na ptujskem KGZ, kjer so jih zabeležili, potekal povsem brez težav. »Trojčki so potomci našega plemenskega bika Horsa,« je še povedal Dani Skaza s KgZ Ptuj in ob tem dodal, da so dvojčki v kravjem rodu dokaj pogost pojav, trojčki pa tako zelo redek, da jim vsekakor velja nameniti nekaj pozornosti. Tudi v časopisu ^
SM
Foto: PK
Foto: SM
Foto: SM
Kmetijstvo • Bo stroka pojasnila vzroke za propad?
Kaj je uničilo 200 hektarjev koruze?
»Koruza na njivah, skupno gre za okrog 200 hektarjev, v neposredni bližini kidričevskega Taluma v smeri proti Apačam, je praktično uničena. Poškodovana pa ni samo koruza, ampak tudi pleveli in druge rastline, tudi drevje, zlasti iglavci. Začetek teh poškodb sega približno dva meseca nazaj, v deseti julij, vzroki pa zaenkrat niso znani,« pravi po ogledu prizadetih polj kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak.
Začelo se je s klici kmetov na svetovalno službo, ki so se pritoževali, da jim koruza propada: »Moja prva reakcija oziroma misel je bila, da gre verjetno za pomanjkanje dušika, kar je na tamkajšnjih prodnatih tleh hitro vidno pri koruzi. Potem sem pomislil na drugo možnost, in sicer glede na to, da je veliko
vlage v letošnjem letu, da se je koruze lotila bolezen hel-mentosporium, ki povzroča propadanje listov v tej fazi rasti. Po ogledu teh posevkov pa sem ugotovil, da vzrok za uničenje koruze ni ne eno ne drugo, tudi pomanjkanja nobenih mikroelementov ni bilo videti,« povzema oceno ogleda koruznih polj Ivan
Brodnjak.
Kot pravi, je poklical na pomoč pri razjasnitvi pojava še Dragico Zadravec iz Kmetijskega zavoda v Mariboru, ki je specialistka za poljedelstvo: »Njene ugotovitve so bile enake mojim; torej da ne gre niti za bolezen, niti za fiziološke motnje, niti za znane poškodbe. Kaj je razlog za
Bližje kot so koruzna polja tovarni, bolj so uničena.
takšno katastrofalno stanje na teh koruznih poljih, v tem trenutku tako ne moremo definirati. Dejstvo je, da so poškodbe najhujše v neposredni bližini tovarne.«
O pojavu je že obveščena občina Kidričevo, odbor za oceno naravnih nesreč, po besedah Brodnjaka pa je občina že tudi obvestila kmetijsko in okoljsko inšpekcijo. »Mislim in upam, da se bo v naslednjih dneh ugotovilo, kaj je razlog za tako hude poškodbe koruze oziroma rastlin nasploh na tem območju.«
Koruzne silaže naj kmetje zaenkrat ne uporabljajo
Zrevoltirani so seveda tudi kmetje, lastniki prizadetih koruznih njiv, ki ne vedo, kaj narediti s koruzo, predvsem pa jih zanima, kaj je povzročilo takšne poškodbe. Milan Unuk, predsednik OE KGZ Ptuj pravi, da se kmetje bojijo morebitnih škodljivih posledic za zdravje živine, posredno pa tudi za zdravje ljudi, zato bi radi čimprej dobili točen odgovor, za kaj pravzaprav gre: »Pri tako mo-
Ivan Brodnjak: »Dokler ne bodo
po na lja
asnjeni razlogi za poškodbe, kmetje te silaže na uporabo za krmo!«
krem letu kot je letošnje, je takšna posušenost rastlinja nepojmljiva in nerazložljiva. Strah kmetov je zato toliko bolj upravičen. Računamo na stroko, da bo čimprej pomagala, da bo razjasnila vzroke in dala točna navodila, kaj naj kmetje naredijo s to koruzo. Pri tem bomo vztrajali, saj je vse skupaj preveč čudno.«
Panike, vsaj zaenkrat, po mnenju svetovalne službe ne kaže zganjati: »Prav zdaj imamo največje težave zaradi vprašanj kmetov, ali je ta koruza zdaj primerna za si-
liranje in krmo živine ali ne. Z gotovostjo ne morem reči nič; niti da silaža je, niti da ni nevarna za zdravje. Možnost, da bi bila ta koruza tako koncentrirano zastrupljena, mislim, da je zelo majhna. Vendar ta možnost obstoja nevarnih substanc vseeno obstaja, dokler ne bodo znani rezultati analize, ki jih pričakujemo v čimkrajšem času. To je v prvi vrsti naloga okoljske inšpekcije ali zavoda za zdravstveno varstvo v Mariboru, ki opravlja tovrstne analize.«
Na koruznih poljih imajo sicer svetovalci vsako leto opravka z različnimi poškodbami ali boleznimi, vendar so se vedno točno določili razlogi. Tokrat je drugače: kaj je vzrok propada koruze na omenjenih poljih, ni jasno nikomur. »V tem primeru ne pride v poštev noben od vseh doslej znanih dejavnikov ali bolezni, ki bi lahko povzročili tovrstno uničenje rastlin.«
Ivan Brodnjak zaradi previdnosti, ki ni nikoli odveč, kmetom pri silaži te koruze zato svetuje, naj je do prejetja rezultatov preiskav nikakor ne uporabljajo za krmo oziroma mešajo z drugo silažo.
SM
Hajdoše • Slovesnost ob 105-letnici ptujske KZ
Preživela bo le dobra in zdrava zadruga!
Odkupno-prodajni center v Hajdošah se je v soboto spremenil v center slovesnosti ob visokem jubileju, 105-letnici ptujske Kmetijske zadruge. Na mestu dogajanja so se zbrala številna pomembna imena z regijskega in državnega političnega in tudi kmetijskega področja ter seveda lepo število poslovnih partnerjev in članov zadruge.
V uradnem delu proslave se je tako zvrstila cela plejada govornikov; najprej je vse udeležence pozdravil predsednik KZ Marjan Hergan, nato je o zgodovini, dosežkih in bodočih načrtih zadruge, ki z vstopom Slovenije v EU doživlja eno težjih obdobij, spregovoril direktor Marjan Janžekovič. Na govorniškem odru so si nato sledili še državni sekretar Miroslav Luci, župan občine Hajdina Radoslav Simonič ter predsednik KGZ in zadružne zveze Peter Vrisk. Bistvenih razlik med njihovimi nagovori pravzaprav ni bilo, saj so vsi dajali poudarek pomembnosti obstoja zadružništva na slovenskem ter izrekli čestitke k visokemu jubileju ptujske zadruge.
Ob tej priložnosti se je sedanje vodstvo KZ z upravnim odborom odločilo podeliti tudi posebna priznanja bivšim direktorjem zadruge za njihov prispevek k obstoju in razvoju KZ. Priznanja so prejeli: Janko Marčič, Janez Vrečar, Milan Koren, Miran Glušič in Stanislav Tomanič.
Uradni del slovesnosti so
v Hajdošah zaključili s pogostitvijo vseh prisotnih ter veselim druženjem.
Prodaja živine tujcem - resna nevarnost za kmetijstvo
Medtem ko so na ploščadi zvenele melodije ansambla, se je v prostorih prodajnega centra zbralo nekaj vabljenih gostov v pogovoru o problematiki prekupčevanja živine na slovenskih tleh ter posledicah nenadzorovane prodaje goveda v tujino.
Kot je uvodoma povedal Hergan, gre za zadnje čase pogost pojav, ki lahko ogrozi celo verigo subjektov v kmetijstvu, vzrok za zanimanje pri domačih kmetih pa je višja cena mesa, kot jo ponujajo domači odkupovalci. Vojteh Volk je »pojav« označil kot normalen glede na trenutno situacijo, kot rešitev pa v prvi vrsti navedel spremembo miselnosti v glavah domačih kmetov in vseh proizvajalcev: »Poglejte, mi avstrijske živine
ne moremo kupiti, tudi če ponujamo višjo ceno. Torej ne gre zgolj za vprašanje cene, ampak za vprašanje miselnosti in lojalnosti, ki je v sosednji državi očitno na precej višjem nivoju kot pri nas!« S tem se je v bistvu strinjal tudi novi direktor Košakov Maribor Rus, ki je dejal, da gre pri tovrstni prodaji za izključno
kratkoročne pozitivne ekonomske učinke, dolgoročno pa si kmetje tako »režejo vejo, na kateri sedijo«: »Rešitev vidim le v dolgoročnih koo-peracijskih pogodbah, tako s primarjem kot sekundarjem. Če do tega ne bo prišlo, bo katastrofa. Davek bomo plačevali vsi, saj ne gre dolgo, da se dobra in kvalitetna živina
Ob praznovanju 105-letnice KZ so se gostje, direktorji živilskih podjetij, zbrali tudi na okrogli mizi in spregovorili o problematiki odkupa živine ter cenovni politiki.
prodaja tujcem, 'škart' pa vozi v domače klavnice, katerih solastniki so pravzaprav taisti kmetje!« Rus je ob tem še dodal, da bo potrebno urediti temelje, ki pa so lahko zgolj kvaliteta izdelkov in močna nacionalna zavest: »Če ne bo tega dvojega v razvojni paradigmi celotnega kmetijstva z vsemi dejavnostmi, potem ne bo obstalo nič!« Sicer pa je bilo iz vrst gostov slišati še, da gre za obdobje, ko so številne kmetije v precepu, ali se še ukvarjati s kmetijstvom ali ne, in da je naraščajoči trend prodaje živine tujcem predvsem posledica tistih kmetov, ki opuščajo intenzivno kmetovanje.
Nadalje so se zbrani dotaknili tudi ostalih povezanih težav z živinorejo oziroma mesno predelavo, pri čemer so izpostavili zlasti nenormalno visoke stroške obdelave klavničnih odpadkov, kar posledično draži ceno mesa ter enotno ugotovili, da so vzroki za to v monopolizmu: koncesijo za predelavo klavničnih odpadkov ima namreč eno samo podjetje, kar bi bilo, kot je poudaril tudi Vrisk, nujno
potrebno čimprej spremeniti. To pa je naloga vlade. Sicer pa je Vrisk opozoril še na nujnost nadaljnjih povezav podjetij: »Menim, da so danes vse notranje rezerve družb izčrpane, zato je edina alternativa nadaljnjega obstoja in razvoja v povezovanju! Naši osnovni živilski proizvodi so brez dvoma kvalitetni, potrebna pa je specifikacija in povezava proizvajalcev. Slovenija je zelo majhna!« Peter Vrisk je v zvezi s tem omenil še nujno sprejetje zakona o promociji, ki ga naša država še nima.
Sodelujoči v razpravi so se ob koncu dotaknili še vprašanja nadaljnje usode pridelave in predelave sladkorne pese, ki se ji, kot je zdaj že pravzaprav dejstvo, približuje konec. Direktor podjetja Pi-nus je kot možno rentabilno alternativo za zasejanje okoli 9000 hektarjev površin, kjer je doslej rasla sladkorna pesa, predlagal oljno ogrščico kot energetsko rastlino, ki bi jo nato predelali za biodizel. Tega namreč v Sloveniji še vedno ni dovolj.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Likovna sekcija KD Rogoznica
Kolonija živi s krajem in ljudmi
Likovna sekcija KD Rogoznica se ponaša z živahno dejavnostjo, tudi zato, ker so začeli z željo, da bi naredili prostor za prve korake najmlajšim, ki imajo željo, voljo in ambicije pobliže spoznati svet likovne umetnosti, je uvodoma povedal predsednik Maks Menoni.
Likovna sekcija je nekoč že obstajala in tudi bila ena najuspešnejših v širšem ptujskem prostoru. Po obdobju mirovanja se je začel novi zagon, novo obdobje, katerega sestavni del je tudi mednarodna likovna kolonija, ki so jo letos v sklopu krajevnega praznika v Rogoznici organizirali že tretjič. Tretja likovna razstava je sad srečanja likovnikov, ki je preseglo občinske in državne meje. Vabilu so se letos odzvali umetniki iz Stu-biških Toplic, Krapine, Varaždina, Čakovca, Koprivnice in Avstrije, vseh umetnikov skupaj je bilo 25, v prihodnjih letih pa želijo število udeležencev še povečati. Med udeleženci letošnje kolonije je bil tudi Zlatko Baranašič, predsednik Združenja likovnih ustvarjalcev Evrope.
Temo, tehniko in metode dela so umetniki izbirali sami, saj tudi organizatorji nimajo nobenih želja, da bi le-ti ustvarjali po naročilu. Krajani, ki se prepoznavajo v motivih del, pa jih na nek način želijo pridobiti, kar je
tudi razveseljivo. To je tudi pokazatelj, da kolonija živi s krajem in njihovimi ljudmi.
"Takšne in podobne kolonije dajejo mnogo izkušenj tudi našim najmlajšim čla-
nom sekcije, ki prihajajo iz osnovnih šol. Odziv oziroma zanimanje mladih za likovno umetnost v naši sekciji je pre-segelo vsa pričakovanja. Smo celo na tem, da bomo morali
skoraj pričeti odklanjati otroke, ki bi želeli delati z nami. Na tretji razstavi so na ogled olja in akrili. Zaradi prostorske omejitve, ker gre za športni prostor oziroma dvorano
Ptuj • Jernej Forbici razstavlja na Ptuju
Najnovejši slikarjev opus
Včeraj je bilo v Miheličevi galeriji odprtje likovne razstave mladega slikarja Jerneja Forbicija. Razstavo je postavila kustodinja Stanka Gačnik, ki je tudi avtorica spremnega besedila v katalogu.
O slikarju je Stanka zapisala takole: »Trajni navdih ali kar motiv stalnica v celotnem, do sedaj ustvarjenem slikarskem opusu akademskega slikarja, diplomanta Akademije lepih umetnosti iz Benetk, Jerneja Forbicija, je njegovo domače okolje, iz katerega izhaja in kamor se vedno znova vrača - to je nekoliko skrivnostna in vznemirjajoča pokrajina, varno skrita v nedrjih kidri-čevskega gozda, obsežna in
domala nepregledna gmota rdečega blata - halda, ki ekološko opominja, a hkrati navdušuje in buri umetniške strasti. Globalno dojemanje sveta, predvsem pa trenutna stvarnost skupnega bivalnega okolja, naš odnos do njega, ravnanje s prostorom in ekološka (ne)ozaveščenost postanejo za slikarja Jerneja Forbicija aktualna srž likovnega problema, kjer pa ga zanimata zgolj strogo slikarsko
polje in medsebojna odvisnost likovnih elementov in barv, v katerem potem z vso resnostjo in odgovornostjo gradi svoje osebne in duhovne prostore, ki jih oplemeniti z impulzi iz stvarnega okolja in vsakdanjega življenja.
Zdi se, da nas stvari, ki propadajo ali so uničene, pravzaprav spominjajo na tiste plodne čase v preteklosti. Sledimo dvojnosti prostorov, različnim nivojem in pristo-
Foto: Črtomir Goznik
Maks Menoni, predsednik likovne sekcije KD Rogoznica: "V svet likovne umetnosti želimo popeljati čim več mladih."
NK Podvinci, nismo mogli razstaviti akvarelov, ker nam je zmanjkalo denarja za okvirje, pa tudi obešal ni, ker prostor sam še ni primeren za razstavno dejavnost. Naša želja je, da bi slike slikarjev, ki na rogozniški likovni koloniji ne bodo več sodelovali, ostale v trajni lasti kulturnega društva, za katere bomo vzpostavili tudi evidenco. Po potrebi bodo krasile krajevno pisarno, društvo upokojencev in druge pomembnejše prostore v primestni četrti, nekatere pa želimo tudi prodati," je še povedal predsednik likovne sekcije Kd Rogoznica Maks Menoni.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji 3. mednarodni likovni koloniji je sodelovalo 25 umetnikov, del njihovih stvaritev je na ogled v prostorih ŠD Podvinci.
Jernej Forbici
pom v slikarstvu Jerneja For-bicija, kjer roba slike sploh ne opazimo ali začutimo. To je tista skrivnost in vednost ter pogum in znanje mladega umetnika, da nam predoči v svojih delih enkratno dvojnost skupnih bivanjskih prostorov, ki so tenkočutno razdeljeni na naš in slikarjev svet. Njegovi slikarski ambi-enti so simbioza stvarnega in umetniške fikcije hkrati. Vendar slikar ne skriva ali ljubosumno varuje svojega sveta, ampak nas preprosto in prijazno vabi: prepustite se in vstopite v moj prostor! In my place! Tako preprosto, a krati zelo premišljeno poimenuje in označi Forbici svoje slikarsko razmišljanje in delovanje, ki se zrcali v slikah enormnih formatov ali povsem malih dimenzij, sestavljenih in precizno zloženih v mrežasto strukturo.
Forbicijeve slike nam sporočajo, da je kakršenkoli nadzor nad svetom zgolj iluzija in da smo lahko srečni in hvaležni, da nam je včasih dano, da to pozabimo. V slikarstvu mladega in prodornega slovenskega umetnika Jerneja Forbicija je znotraj konteksta o pojmovanju in dojemanju svetovne sodobne likovne umetnosti ustvarjalni smisel dosežen in utemeljen!«
Fl
Tednikova knjigarnica
Mednarodni dan pismenosti
Osmi september je mednarodni dan pismenosti, leta 2003 pa so Združeni narodi proglasili desetletje pismenosti. Do leta 2012 naj bi postorili kar največ za opismenjevanje predvsem deklet in žensk, ki jim je letošnje leto v smislu opismenjevanja še posebej namenjeno.
Pismenost je znanje branja in pisanja, ki ne bi smelo biti problematično v deželah z obvezno osnovno šolo. Toda resnica je drugačna: pred letom so Slovenijo pretresli (očitno pa ne dovolj) podatki mednarodne raziskave funkcionalne pismenosti, ki so Slovence uvrstili med funkcionalno slabo pismen narod. Raziskava je zajemala, če se ne motim, prebivalstvo od osmega do petinšestdesetega leta in med drugim so otroci dosegli še spodobno stopnjo pismenosti, odrasli pa so se slabo izkazali v razumevanju prebranega, v razbiranju tabel in diagramov, v vrednotenju prebranega ^ Menim, da je skrb zbujajoča bralna kultura kot temelj dobre pismenosti prebivalcev od približno dvanajstega leta dalje. Stopnja bralne zanemarjenosti raste z odmikom iz šolskih klopi in dejstvo je, da Slovenci posegajo po nezahtevni literaturi ter največ bralnega časa porabijo za dnevno časopisje, revijalni tisk in televizijske podnapise.
^ Toda branje knjig je temelj razvoja in blagostanja! Če ne bomo brali, nas bo pobralo, je pred časom preroško vzkliknil pesnik Tone Pavček. So časi boljši ali pa nas je že malo pobralo?
Naj vas, spoštovani bralci knjigarnice, spomnim na ljubeznivost druženja s knjigami, kakor jo je zapisal Francesco Petrarca (1304-1374) in jo je citiral knjigo-ljub in mojster bibliotekarstva Jaro Dolar v knjigi Prijateljice imam ^ (Legende in zgodbe o knjigah. Ljubljana: Cankarjeva založba, Narodna in univerzitetna knjižnica, 1999. 139 str. Izid ob svetovnem dnevu knjige):
Prijateljice imam, katerih družba mi je nadvse draga, iz vseh dežel in vseh časov prihajajo, in čeprav jih je njihova učenost obsula s častmi, je vendarle tako lahko občevati z njimi, saj so mi zmeraj na voljo. Lahko jih sprejemam ali pa se odpovem njihovi družbi, kakor mi je ravno všeč. Nikoli me ne nadlegujejo, vedno so pripravljene odgovoriti mi na vprašanja, ki jih postavljam. Ene mi pripovedujejo o dogodkih preteklih dni, druge pa mi odkrivajo skrivnosti prirode. Nekatere me učijo, kako naj živim, druge zopet, kako naj umrem. Nekatere mi z vedrino odganjajo skrbi in spodbujajo duha, kadar klone, druge pa krepijo moj um in mu modro svetujejo, kako naj ukazujem svojim željam in se postavim na lastne noge. Skratka odpirajo mi duri k vsem umetnostim in znanostim. In za povračilo ne zahtevajo nič drugega kakor nekaj prostora v kakem kotu mojega skromnega doma, kjer lahko mirno počivajo, kajti udobneje je uživati družbo teh prijateljic v tišini in miru kot sredi šumne množice.
Dragocene ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda, kot je zapisal o knjigah Francis Bacon (1561-1626), imajo največja pristanišča v knjižnicah. Vabljeni torej na knjižnične pomole!
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Kolesarstvo
Kvasina se prebija proti vrhu
Stran 12
Boks
Dejan Zavec pred dvobojem v Pragi
Stran 12
Tenis
Turnir občin Ptuja 2005
Stran 13
Atletika
Obetavni ptujski pionirji
Stran 13
Motociklizem
V nedeljo vragolije motoristov v Hajdošah Stran 14
Strelstvo
Na Pragerskem DP in mednarodni turnirji
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Agresivno ali grobo
Za slovensko nogometno reprezentanco sta dve izredno pomembni tekmi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji. Za tekmo z Norveško smo napovedovali, da je pravzaprav odločilna in da je od te tekme odvisno, ali bomo ostali v krogu ekip, ki še lahko upajo na vsaj drugo mesto v skupini in dodatne kvalifikacije (s katerimi imamo kar bogate izkušnje), pa se je kljub porazu obrnilo drugače. Izkazalo se je namreč, da je sreča v športu pomemben dejavnik tudi na najvišjem nivoju, enkrat te bogato nagradi, drugič ti obrne hrbet.
Naši nogometaši v dvoboju z Norvežani sreče niso imeli, saj so si priigrali v drugem polčasu kar nekaj lepih priložnosti, sodnik pa je včasih zamižal na dve očesi pri dosojanju enajstmetrovk (velik del krivde za izgubljeno tekmo nosi tudi selektor, ki ni ustrezno reagiral po izenačenju). Vse se je obrnilo drugače v sredo, ko so se vse tekme v naši kvalifikacijski skupini končale tako, kot da bi sami določali rezultate. Zamujenega s tekme v Celju seveda ni mogoče v celoti nadomestiti, a upanje je podaljšano vsaj do zadnjih oktobrskih tekem (če izgubimo v Italiji in Norvežani premagajo Moldavijo, dokončno izpademo iz boja za drugo mesto).
Na tekmah z Norveško in Moldavijo seje spet videlo, da imamo velike težave z igranjem proti agresivnim nasprotnikom, ki nam ne pušča veliko prostora za igro; Skan-dinavci so mojstri takšne igre. Ne strinjam se z oceno, da igrajo grobo in umazano, ampak igrajo agresivneje kot večina ostalih moštev (tudi skandinavske rokometašice igrajo podobno, uspehi seveda ne izostajajo). Meja med agresivnostjo in grobostjo je v sodobni igri sicer precej zabrisana in je stvar proste presoje sodnikov. Le-ti morajo znati presojati še razliko med prekrškom zaradi neznanja in naivnosti in prekrškom, ki ima namero poškodovati nasprotnika. Ko so naši v drugem polčasu (v obeh tekmah) stopnjevali pritisk na nasprotnikove igralce, je vse skupaj izgledalo veliko lažje, saj so sami uporabili metodo, ki so jo proti njim uspešno izvajali Norvežani in Moldavci v prvih polčasih.
Ali nismo tega že nekje videli? Največje uspehe pod vodstvom selektorja Katanca je naša reprezentanca dosegla prav z agresivnim pokrivanjem nasprotnikovih igralcev in onemogočanjem njihove igre. Agresivno, a ne grobo.
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
liga ^ ^O^'^dofoneJ
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	6	4	2	0	21:2	14
2. HIT GORICA	6	4	1	1	11:4	13
3. NAFTA	6	4	0	2	9:5	12
4. DRAVA	6	3	1	2	6:5	10
5. MARIBOR PIVO. LAŠKO	6	2	2	2	6:6	8
6. PRIMORJE	6	2	1	3	9:7	7
7. ANET KOPER	6	2	1	3	6:7	7
8. CMC PUBLIKUM	6	2	1	4	6:10	7
9. BELA KRAJINA	6	1	1	3	4:17	4
10. RUDAR	6	1	0	5	4:19	3
Nogomet • Pred 7. krogom prvenstva v 1. SNL
Zelja: neporaženi iz Ajdovščine
Štirinajst dni odmora za slovenske prvoligaše bo to soboto mimo. Po bolj ali manj neuspešnih igrah slovenske nogometne reprezentance bodo prvoligaški klubi ponovno v ospredju. Seveda nas zanima predvsem nastop ptujske Drave v Ajdovščini proti domačemu Primorju. Drava je po šestih odigranih krogih na četrtem mestu in ima deset točk, medtem ko je Primorje na šestem mestu s tremi točkami manj. Vsekakor je v rahli psihološki prednosti Drava, ki je zmagala zadnje domače srečanje proti ekipi Anet Koper, medtem ko so nogometaši iz Ajdovščine dokaj gladko izgubili lokalni derbi v Novi Gorici in vsekakor pričakujejo zmago proti ptujski Dravi. Le-ta bi jih v primeru osvojitve treh točk popeljala vsaj za mesto višje od Drave, saj bi potem imeli enako število točk, vendar boljšo razliko v zadetkih.
Sicer pa je pred letošnjo sezono tudi pri Primorju prišlo do sprememb v igralskem kadru in niso tako močni, kot so bili v minuli sezoni. Vsekakor pa bo potrebno vso pozornost nameniti prvemu klubskemu strelcu Draženu Žežlju, ki je do sedaj dosegel štiri zadetke. Sicer pa se ga Ptujčani spomnijo, ko je igral še za Slavijo in je bil tisti, ki je Dravi preprečil pot v prvo-ligaško konkurenco. Nogometni strokovnjaki pa opozarjajo tudi na zveznega igralca
Nogomet
Gorazd Gornišek (Drava, modri dres) počasi prihaja v pravo formo in trenerja Srečka Lušiča (prizor je s tekme med Dravo in Primorjem v
Foto: Črtomir Goznik
bo v Ajdovščini pomemben adut preteklem prvenstvu).
Sinišo Jankoviča, ki je glavni organizator igre Primorja. Če bo res tako, bomo seveda videli na sobotnem srečanju v Ajdovščini. »Možnosti v odstotkih so 50:50 in zmagal bo tisti, ki bo imel boljši dan oziroma več sreče,« je na začetku pogovora dejal ptujski strateg Srečko Lušič.
Ptujčani so v odmoru odigrali dve srečanji in obe izgubili. Prvo proti tretjeligašu Zavrču (in zato bili tudi kaznovani), medtem ko je bilo srečanje v Čakovcu, proti
Zilič ponovno na Ptuju
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV - 1. SNL: 7 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 5 zadetkov: Dalibor Steva-novič (Domžale); 4 zadetki: Dražen Žeželj (Primorje), Miran Burgič (Gorica). STRELCI ZA DRAVO: 2 zadetka: Viktor Trenevski (Drava); 1 zadetek: Gennaro Chietti, Matej Miljato-vič, Vladimir Sladojevič, Robert Težački (vsi Drava).
2. SNL: 3 zadetki: Marko Lukačič (Krško), Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja). STRELCI ZA ALUMINIJ: 2 zadetka: Uroš Veselič, Jan Šimenko; 1 zadetek: Denis Topolovec, Matej Ozim (vsi Aluminij).
Svoje proste dni na Poljskem, kjer igra za prvoligaša Wislo iz Plocka, je za obisk Ptuja izkoristil nekdanji najboljši napadalec Drave Sead Zilič. Sead je v novem klubu dosegel v zadnjem prvenstvenem srečanju tretji zadetek proti ekipi Zagleblja (končni rezultat 3:2 za Wislo) in bil s strani »sedme sile« proglašen za igralca kroga v poljskem prvoligaškem prvenstvu.
Sicer pa je popularni Zile na Ptuju opravil štiri treninge z nogometaši Drave in pokazal izjemno pripravljenost. V torek popoldne je odpotoval nazaj na Poljsko, kjer se bo
priključil soigralcem, tudi Marku Grižoniču, soigralcu iz Drave.
Očitno je, da bo Sead Zilič še večkrat prihajal na Ptuj, saj si je tukaj kupil stanovanje. Verjetno pa nismo daleč od resnice, če zapišemo, da bi odlično prišel v poštev za slovensko izbrano vrsto Braneta Oblaka, ki mu primanjkuje napadalcev, oziroma igralcev, ki bi žogo znali potisniti za hrbet nasprotnih vratarjev. Za Seada Ziliča ne bi bilo problemov, saj je letos spomladi že dobil slovensko državljanstvo.
Danilo Klajnšek
hrvaškemu prvoligašu Med-žimurju, že boljše. Kljub porazu so zaigrali dokaj dobro in že nakazali svoje želje v Ajdovščini. Izkazal se je nova okrepitev Doris Kelenc, ki je dosegel zadetek in napovedal kandidaturo za začetno enajsterico. Prečka Chiettija in vratnica Jana Emeršiča pa sta dali malo vedrine na obraz strokovnega štaba, ki se še vedno ubada s številnimi poškodbami, saj je devet igralcev poškodovanih, dva pa ne bosta v konkurenci za prvih osemnajst (Kronveter in Lord Kangane). Sicer pa je pri tem srečanju za Dravo zelo pomembno, da pred naslednjim domačim srečanjem z Mariborom Pivovarno Laško ne izgubijo. Že sedaj pa je zaradi štajerskega derbija z Mariborčani zelo vroče na Ptuju, saj bomo po tekmi dobili odgovor na vprašanje, kdo bo
po četrtini tekmovanja prvi klub te regije. »V Ajdovščino gremo na pozitivni rezultat. Med odmorom smo si želeli vrnitev več poškodovanih igralcev, vendar ni tako. Sedaj je vprašljiv še nastop kapetana Šterbala, vendar upamo, da ga bomo usposobili do tekme. V tej tekmi ne bom mogel računati na Marka Drevenška, ki je s slovensko mladinsko reprezentanco. Vsekakor pa moramo igrati kvalitetnejše, kot smo do sedaj,« je dejal trener Drave Srečko Lušič, ki se dobro zaveda pomembnosti tega gostovanja v Ajdovščini.
DRAVA: Dabanovič, Go-rinšek, Šmon, Lunder, Milja-tovič, Zajc, Težački, Prejac, Trenevski, Sladojevič, Chetti. REZERVNA KLOP: Štelcer, M. Emeršič, J. Emeršič, Kelenc, Toplak, Petek, Alibabič. Trener. Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
NK Drava Ptuj obvešča in vabi
NK Drava vam že v predprodaji ponuja vstopnice za tekmo med domačo Dravo in Mariborom Pivovarno Laško, ki bo 17. 9. 2005, ob 17. uri na Mestnem stadionu na Ptuju. Prodajna mesta: Bahamas, Pomaranča bar, Krona, Kavarna Evropa, prostori kluba in Saš bar. Na razpolago je občutno manj kart, kot je pričakovan obisk.
NK Drava Ptuj razpisuje avdicijo za animatorke in animatorje NK Drava Ptuj. Več info na www.nkptuj-klub.si
Člani NK Drava Ptuj se iskreno zahvaljujejo za dosedanjo zvesto navijanje in vas pričakujejo 17. 9. 2005 na modro-beli tribuni stadiona na Ptuju.
NK Drava Ptuj
Kolesarstvo • Tour de l'Avenir
Kvasina se prebija proti vrhu
Ptujski kolesarji na dirki Tour de l' Avenir po sedmih etapah še vedno ostajajo blizu vrha.
Borut Božič je sicer po ponedeljkovem kronometru pričakovano izgubil rumeno majico, v dveh gorskih etapah, ki sta sledili, pa ni imel večjih možnosti, da bi jo ponovno oblekel. S šestnajstim mestom v kronometru se je izkazal Matija Kvasina in se v skupnim seštevku pomaknil med deseterico, po dveh težkih gorskih etapah pa je še vedno na devetem mestu. Za vodilnim Dancem Larsom Bakom (CSC) zaostaja minuto in pol, za tretjeuvrščenim Francozom Christophejem Riblonom (Ag2R Prevoyance) pa le 28 sekund. Do konca dirke, ki se konča v soboto, so še tri etape, tako da je še precej možnosti za spremembe pri vrhu, kjer so razlike zelo majhne. Najtežja »kraljevska« je prav naslednja, četrtkova osma etapa v okolici mesta Aurillac v dolžini 159 km.
Uroš Gramc
Matija Kvasina, KK Perutnina Ptuj
Tour de l'Avenir, 2,1 UCI, Francija, 1. - 10. september
5.	etapa - 5. september: Leignes-sur-Fontaine - Mont-morillon ITT, 22 km
1.	Christian Mùiier (Nem), Team CSC, +26.49
2.	Bradley Wiggins (VB), Credit Agricole, +0.16
3.	Kai Reus (Niz), Rabobank, +0.17
4.	Lars Bak (Dan), Team CSC, +0.31
16. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +1.22 32. Gregor Gazvoda (Slo), Perutnina Ptuj, +1.56 34. Tomislav Dančulović (Hrv), Perutnina Ptuj, +1.59
6.	etapa - 6. september: Chauvigny - Guéret, 144 km
1.	Jesus Del Nero (Špa), Orbea, +3.25.01
2.	Maxime Mederel (Fra), Auber 93
3.	Alexey Kolessov (Kaz) Cycling Team Capec, isti čas 6. Eric Berthou (Fra), R.A.G.T. Semences, +2.04
8. Lars Bak (Dan), Team, CSC
18.	Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj
27.	Tomislav Dančulović (Hrv), Perutnina Ptuj
28.	Aldo Ino Ilešič (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas
7. etapa - 7. september: Guéret - Mauriac, 148 km
1.	Alexander Gottfried (Nem), German National Team, +3.39.37
2.	Sebastien Duret (Fra), Bretagne-Jean Floc'h
3.	Alexey Kolessov (Kaz), Cycling Team Capec, +0.02
19.	Gustavo Dominguez (Špa), Orbea, +1.49
20.	Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, oba isti čas 43. Gregor Gazvoda (Slo), Perutnina Ptuj, +1.55 Skupni seštevek po 7. etapi:
1.	Lars Bak (Dan), Team CSC, 23.14.59
2.	Kai Reus (Niz), Rabobank, +0.13
3.	Christophe Riblon (Fra), Ag2r Prevoyance, +0.59 9. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +1.27
23. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +5.09
26. Tomislav Dančulović (Hrv), Perutnina Ptuj, +6.24
Kolesarstvo • Gorsko DP
Vogrinec in Bauer ponovno najvišje
V okrnjeni zasedbi med člani je s sobotno zmago na dirki Juriš na Vršič Valter Bonča (Sava Kranj) postal gorski državni prvak. Bon-ča je po Božiču na Dirki Tour de l' Avenir dosegel še drugo idrijsko zmago v enem dnevu. Med mlajšimi člani je bil najhitrejši Bončev klubski kolega Marko Hlebanja, ptujski kolesarji pa so se izkazali v mlajših kategorijah.
Med mladinci je zmagal in osvojil naslov državnega prvaka Gorazd Bauer, med mlajšimi mladinci je prestol pripadel Niku Vogrincu. V obeh primerih gre za zelo talentirana in vsestranska kolesarja, ki sta osvojila letos že drugi državni naslov, Bauer je bil najboljši v posamičnem kronometru, Vogrinec na cestni dirki. Pečat tem naslovom daje prirojena sposobnost premagovanja vzponov, ki je v kolesarskem športu precej redka in zato tudi zelo cenjena. Zato se za prihodnost ptujske članske ekipe ni bati.
Dirke za državno prvenstvo so se ob odsotnosti ptujske članske ekipe udeležili še nekateri mladi kolesarji, med deseterico sta bila uvrščena Matija Grdina in Nelej Brunčič, ki sta v kategoriji mladincev osvojila 9. in 10. mesto.
Kranjska Gora-Vršič, sobota, 3. september, Gorsko DP
Mlajši mladinci:
1.	Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj), 35.05
2.	Klemen Koren (Hit Gorica), +0.38
3.	Sebastian Bauman (Sava Kranj), +1.34
6. Klemen Breznikar, +3.18, 18. Robert Janžekovič, +7.09, 20. Davor Golob, +7.27, 21. Alen Tement, (vsi Perutnina Ptuj), +7.34
Niko Vogrinec, državni prvak med ml. mladinci
Mladinci:
1.	Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj), 36.07
2.	Nik Burjek (Sloga), +0.07
3.	Andrej Tehovnik (Rog), +0.17
6. Kristjan Hajnžič (TBP Lenart), +1.06, 9. Matija Grdina, +2.35, 10. Nelej Brunčič (oba Perutnina Ptuj), +2.41, 14. Kristjan Pesjak, +3.23, 17. Marcel Ternovšek (vsi Perutnina Ptuj), +4.58, 18. Davorin Bukvič, +5.41, 20. Mihael Pukla-vec, +9.51 (oba TBP Lenart) Člani:
1.	Valter Bonča (Sava), 34.10.
2.	Robert Vrečer (ŠD Energija Domžale), +0.14
3.	Rok Jerše (Sava), +0.17
Uroš Gramc
Boks • Dejan Zavec pred novim dvobojem
Napad na medcelinski pokal
Kar daleč se že zdi junij, ko je slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec v puljski Areni že sedemnajstič nastopil kot profesionalni boksar (v tretji rundi je na tla položil Slovaka Jospeha Savijusa), vendar se že približuje 20. september, ko je pred njim nov dvoboj, najpomembnejši doslej. Takrat bo namreč Dejan Zavec v Pragi nastopil v borbi za naslov prvaka medcelinskega pokala.
Zmaga v tem dvoboju bi pomenila vstop v klub petnajstih najboljših boksarjev sveta v velterski kategoriji (do 66,7 kg). Na Češkem bo Dejanov nasprotnik izkušeni 33-letni ruski boksar Mikhail Boyarskih, ki je imel doslej v svoji poklicni karieri 25 borb. Od tega jih je 20 zmagal, večino z knockautom, dvakrat je boksal neodločeno in doživel le tri poraze.
»To je borba, ki sem jo nestrpno, predvsem pa dolgo čakal. Zmaga mi prinaša želeno uvrstitev med najboljše svetovne boksarje v moji kategoriji in vsekakor se bom potrudil, da še enkrat ring zapustim neporažen,« je uvodo-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec med dvobojem
ma dejal slovenski poklicni boksar Dejan Zavec. Če se odločiš za pot profesionalnega boksarja, enostavno ni počitka, saj že samo malo popuščanja pri delu lahko prinese slab izid, ki si ga nihče ne želi. Dejan je kljub neugodni poškodbi ramena zavzeto delal in o tem nam je dejal: »Priprave so stekle že meseca januarja, intenzivno za ta dvoboj pa v začetku julija. Vse fizične priprave sem opravil v Sloveniji, zadnji mesec pred dvobojem pa vadim v Nemčiji. To so zaključne priprave, kjer se veliko dela na taktiki,
tehniki in sparingu. Da bi kar najbolje pripravljen pričakal ta pomemben dvoboj, sem imel sparing partnerje iz Rusije, ZDA, Nemčije in Turčije. Vse je podrejeno uspehu in verjamem v njega. Vsekakor pa se na tem dvoboju že veselim tudi podpore iz rodnega Leskovca, Ptuja in Maribora. Drugače je, ko slišiš glasove vzpodbude, ki so namenjeni tebi, kar pomeni, da nisi sam,« je zaključil kratek pogovor pred svojim osemnajstim profesionalnim dvobojem Dejan Zavec.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Prijateljske tekme
V končnici boljši Ormožani
Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož 35:40 (19:17)
Velika Nedelja: Kovačec (8 obramb), Klemenčič (6 obramb), Bezjak (1 obramba), Munda; Kvar, R. Mesarec 6 (l), Kukec 14 (3), Šoštarič 1, M. Špindler, Krabonja 2, T. Špindler, Planinc 6, Kokol, Ivančič 3, Venta 1 (1), Kor-par, Vrečar 2. Trener: Ivan Hrupič
Jeruzalem: G. Čudič (4 obrambe), Dogša (6 obramb); Belšak, M. Horvat 1, A. Mesarec 7, Koražija 8 (5), Rajić 4, Ivanuša 5, B. Čudič 8(3), Kle-menčič, Bezjak 6, D. Horvat 1, Grizolt, Hrnjadovič, Potoč-njak. Trener: S. Prapotnik
Dvoboj sosedov in starih rivalov so šele sredi drugega polčasa v svojo korist odločili varovanci trenerja Saše Prapotnika. Slednji so prvič
povedli pri izidu 1:0, drugič pa šele v 43. minuti pri rezultatu 26:25. Tudi na tej tekmi je bila igra Ormožanov daleč od želene, oba vratarja ormoških vinarjev Gregor Čudič in Dogša pa neprepoznavna. Vse do vodstva Ormožanov s 26:25 so potek srečanja nadzirali rokometaši Velike Nedelje, ki so skozi celoten prvi polčas vodili večkrat (petkrat) tudi s petimi goli prednosti. Nazadnje v 26. minuti pri izidu 18:13. V prvem polčasu je v golu domačinov odlično branil kapetan Kovačec, ki je skupaj s sedemmetrovko zaustavil osem žog. Na drugi strani je vratar Ormožanov Čudič v 35 minutah zbral pičle štiri obrambe, v preostalih 25 minutah pa je Dogša šele v sami končnici prišel do številke šestih obramb. Pri Ne-deljčanih je bil tokrat očiten napredek v igri, v napadu pa sta s streli iz razdalje obram-
Davorin Kovačec, vratar RK Velike Nedelje
bo »jeruzalemčkov« razbijala mladinski reprezentant Ku-kec (8 zadetkov v 1. polčasu; skupaj kar 14 ob le dveh zgrešenih strelih) in levoroki Planinc ter na desnem krilu nezgrešljiv Robert Mesarec. V drugem polčasu so vse bolj v ospredje kljub dobrim obrambam Klemenčiča prihajali rokometaši Jeruzalema. Ti so izkoristili daljšo klop in številne rotacije trenerja Pra-potnika ter si v 59. minuti priigrali največjo prednost na tekmi, 6 golov (33:39). Trener domačih Ivan Hrupič je ob koncu tekme ponudil priložnost mlajšim igralcem s klopi, ki so jo golobradi fantje dobro izkoristili.
Uroš Krstič
Ivanec - ŽRK Mer-cator Tenzor Ptuj 28:40 (17:21)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Kelenc, Grego-rec, Potočnjak 3, Prapotnik 1, Šijanec 3, Hameršak, Ciora 5, Majcen 1, Strmšek 7, Ramšak 2, Brumen 4, Murko 6, Savič 4, Kalan 4. Trener: Neno Po-točnjak.
Ptujske rokometašice so v Ivancu odigrale še eno izmed številnih pripravljalnih tekem pred pričetkom prvenstva v 1. SŽRl. Gostje so brez večjih težav in v odsotnosti svoje prve strelke, sicer reprezen-tantke Mojce Derčar, slavile visoko zmago proti hrvaški ekipi Ivanca, ki nastopa v 1. B hrvaški ženski rokometni ligi. Tokrat je bila strelsko najbolj razpoložena Martina Strmšek s sedmimi zadetki.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Foto: UG
Teniške novičke
Hazdovac prekinil serijo Gobca
Foto: Tanja Nikolovski
Najuspešnejši v kategoriji do 35 let (od leve): Crt Gobec, Toni Hazdovac, Dušan Majcenovič, Blaž Rola in Karlo Pintarič.
TUrnir občin Ptuja 2005
Na igriščih teniškega centra Kidričevo se je od ponedeljka do petka odvijal že 15. turnir občin Ptuja 2005. V soju reflektorjev se je na igriščih za žogico podilo več kot 50 tenisačev, ki so nastopali v treh kategorijah: moški do 35 let, nad 35 let ter v isti starostni skupini še moški pari.
Letošnji turnir je prinesel nekaj osvežitev med zmagovalci. 17-letni Toni Hazdovac je v finalu mlajše kategorije visoko premagal Crta Gobca in s tem prekinil njegov niz štirikratnega zaporednega prvaka. V starejši kategoriji je z zmago nad Zoranom Krajncem drugič zapored postal zmagovalec turnirja Gorazd Gojčič, v finalu dvojic pa je slavila naveza Goj-čič - Rola.
Foto: Tanja Nikolovski
Gorazd Gojčič in Zoran Krajnc, finalista v kategoriji nad 35 let
Športne novice
Športni ribolov • Ekipa vojnih invalidov Ptuj prva
Društvo vojnih invalidov Ptuj je v sodelovanju z Ribiško družino Ptuj izvedlo prvenstvo društev vojnih invalidov Slovenije v športnem ribolovu. Že drugo leto zapored se zaključuje tekmovalna sezona z ribiškim tekmovanjem pri ribniku na Rogoznici. Ob lepem vremenu in tekmovalnem vzdušju se je zbralo osem ekip iz vse Slovenije. Več kot dve uri trajajoče tekmovanje je dalo zmagovalca, ki je imel največji ulov. To so bili domačini - organizator - DVI Ptuj pred ekipo DVI Zasavje, tretji DVI Maribor pred lanskoletnimi zmagovalci DVI Ljubljana. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Boris Fras, Ivan Podvršnik, Smiljan Gabrovec in Žiga Pav-lič. Tekmovalci so bili zelo zadovoljni s tekmovalnimi pogoji in dobro organizacijo tekmovanja ter so se še nekaj časa zadržali v prijetnem kramljanju in obujanju spominov.
anc
Na igriščih TC Kidričevo je bil letos to četrti turnir, ki pa je med vsemi največji. Vodja TC Marko Mihelič je ob tem povedal: »Zelo sem zadovoljen z množično udeležbo igralcev. Turnir je bil dobro obiskan tudi s strani gledalcev, ki so lahko uživali ob atraktivnih dvobojih. Vsekakor ga ne bi bilo mogoče speljati brez sponzorjev, zato jim gre posebna zahvala.«
Rezultati: do 35 let:
polfinale: Gobec : Pintarič 6:1, 6:4, Hazdovac : Rola 4:6, 6:3, 6:2 finale: Hazdovac : Gobec 6:3, 6:0 Nad 35 let:
polfinale: Gojčič : Komel 6:4, 6:3, Krajnc : Majcenovič 3:6, 6:3, 11:9 finale: Gojčič : Krajnc 6:4, 6:2 Dvojice nad 35 let:
polfinale: Gojčič-Rola : Pintarič-Kosi - 9:2, Debeljak-Krajnc : Žitnik-Dominc - 4:9 finale: Gojčič-Rola : Žitnik-Dominc - 9:6
Uroš Gramc
OP Slovenj Gradca v kategoriji 8-11 let
Odprtega prvenstva Slovenj Gradca v tenisu v kategoriji 8-11 let se je udeležilo 105 igralcev iz vse Slovenije.
Udeležili so se ga tudi igralci TK Ptuj. Najboljši rezultat je dosegel Aleks Munda, ki je zmagal v kategoriji dečkov do 11 let ter v finalu premagal Durakoviča 9:2. Pri deklicah se je v kategoriji Midi tenis z drugim mestom izkazala Nina Potočnik, zmagala je Pogorelčni-kova 7:5 in 8:6. Pri dečkih se je v isti kategoriji Miha Kosi uvrstil v četrtfinale. Mladi igralci TK Ptuj tako že stopajo po stopinjah starejših igralcev Hordonca, Pintariča, Role, ki trenutno zasedajo svoje najboljše uvrstitve na rangu TZS in jih v prihodnosti uvrščajo med reprezentante Slovenije.
TK
Namizni tenis • Vesna in Luka uspešna
Minuli vikend so se ptujski kadeti udeležili dveh tekmovanj, in sicer fantje v Murski Soboti, dekleta pa v Kranju.
V Kranju je bil 4. Pokal »Merkur 2005«, kjer je Vesna Rojko ostala nepremagana, saj je tako v ekipnem delu kot tudi med posameznicami zmagala v vseh dvobojih. Na poti do zmage je premagala Tamaro Pezič (Jesenice) 3:0, Špelo Pozvek (Kranj) 3:2, Karin Peršin (Preserje) 3:0, Tjašo Udo-vič (Olimpija) 3:0, Sanjo Smiljanič (Logatec) 3:1 in v finalu Ano Verdinek iz Logatca 3:1. Z Metko Zupančič sta bili prvi tudi v ekipnem delu tekmovanja, kjer sta v finalu zmagali proti ekipi Logatca 3:1.
Na 36. prvenstvu Murske Sobote je bil med Ptujčani najuspešnejši Luka Krušič, ki je prišel do polfinala, kjer je izgubil z Madžarom Szarko. Na poti do polfinala je zmagal s Kolblom (Cven), Pelcarjem (Kema), Veharjem (Vesna), Pintarjem (Preserje), Mijaljovićem (Krka) in Že-leznom (Kema). Simon Božičko je bil v svoji skupini tretji in se ni uvrstil v finalni del.
NTK
Atletika • Atletski pokal in ekipno DP
Obetavni ptujski pionirji
V drugi polovici avgusta, po končanem svetovnem prvenstvu za člane v Helsinkih, se je nadaljevala tudi domača atletska sezona. Do začetka oktobra se bodo zvrstili še številni mitingi, reprezentančna tekmovanja, ulični in gorski teki ter državno prvenstvo v mnogobojih, Ptuj-čani pa z velikimi obeti pričakujejo državno prvenstvo za pionirje prihodnji konec
tedna. Razlog za optimizem v vrstah Atletskega kluba Keor Ptuj so rezultati doseženi na Atletskem pokalu Slovenije za pionirje, ki je potekal v soboto v Celju.
Na 600 metrov je Laura Paj-tler z veliko prednostjo ugnala tekmice in zmagala s časom 1:40,41. Odlično formo je potrdila kot najhitrejša tekačica v štafeti 4-krat 300 metrov, kjer je prispevala levji delež
Laura Pajtler, AK Keor Ptuj
k drugemu mestu Ptujčank, pri fantih pa je ptujska štafeta 4-krat 100 metrov zmagala. Z novim osebnim rekordom 38,24 sekunde in drugim mestom na 300 metrov se je izkazal Mitja Horvat. Prav tako drugo mesto si je priskakal Miha Sabo, v višino je skočil 170 centimetrov. Mnogobo-jec Rok Grdina je tekel na 100 metrov z ovirami, dosegel je čas 15,06 sekunde, kar je zadostovalo za tretje mesto. Vsi omenjeni mladi atleti imajo lepe možnosti, da osvojijo kolajne na državnem pionirskem prvenstvu, zanje najpomembnejšem tekmovanju letošnje sezone.
Na mladinskem ekipnem državnem prvenstvu Atletski klub Keor Ptuj ni imel svoje ekipe, kljub temu pa so se njihovi člani udeležili mitinga v okviru prvenstva. Boljše rezultate so dosegli: Kukovec na 100 in 200 metrov, Grdi-na, Sabo in Horvatova v skoku v višino, Krušič v suvanju krogle, Vajda in Pajtlerjeva pa na 800 metrov.
Uroš Esih
Strelstvo • 7. kolo državne lige VK
Ptujčanom 9. in 10. mesto
Preteklo soboto je v Melju, na strelišču Zveze strelskih društev Maribor, potekal predzadnji 7. krog državne lige s pištolo in revolverjem velikega kalibra.
Tudi tokrat se je pokazalo, da so Ljubljančani nedvomno najboljša ekipa v letošnji sezoni, saj so tudi tokrat, kot že nekajkrat letos, slavili dvojno zmago, tako s pištolo kot z revolverjem. V pištolskem delu so imeli tudi nekaj sreče, kajti SD Policist iz Maribora je dosegel 564 krogov in s tem le za krog zaostal za njimi. Tretje mesto je tokrat zasedla ekipa ZSC Idrija-Cerkno, ki pa je v skupnem seštevku ekip s pištolo boljša od Mariborčanov. Ptujčani so se tokrat odrezali zelo solidno, saj so v ekipnem delu dosegli 509 krogov in zasedli dobro 9. mesto. Med posamezniki je tokrat v ekipi SK Ptuj RGS presenetil Borut Sagadin, ki je dosegel 175 krogov ter zasedel dobro 25. mesto. Njegova klubska kolega Milan Stražišar in Franc Simo-nič sta dosegla 170 oziroma 164 krogov ter zasedla 32. oziroma 42. mesto. Zmago je slavil Ernest Mežan, ŠD ZPE I, ki je dosegel 194 krogov ter s tem razrešil še vsa vprašanja v skupnem seštevku posameznikov, kjer ima sedaj neulovljivo prednost pred zasledovalci.
V ekipnem delu z revolverjem sta bili na vrhu isti ekipi kot s pištolo, vendar je pomembno poudariti, da je ekipi ŠD ZPE I končno enkrat uspel nastop tako, kot so si želeli. Ekipa je dosegla letos rekordnih 579 krogov in tako samo za 5 krogov zaostala za absolutnim rekordom lige iz
Foto: Simeon Gonc
Vodja ekipe SK Ptuj RGS in predsednik SK Ptuj Franc Si-monič
lanske sezone, ko so ga dosegli »policisti« iz Maribora. Tudi tukaj se je ekipa SK Ptuj RGS odrezala zelo solidno, kajti dosegla je 507 krogov in zasedla 10. mesto. Med Ptujčani je tokrat stvari na svoje mesto postavil Milan Stražišar, ki je dosegel 175 krogov in bil najboljši med njimi. Borut Sagadin je še enkrat več pokazal dobro streljanje in dosegel 172 krogov, Franc Simonič pa je tokrat zaostal za pričakovanji in dosegel zanj skromnih 160 krogov. Tudi tukaj se je zmage veselil Ernest Mežan, ŠD ZPE I, ki je ustrelil zgolj 3 devetice in dosegel 197 krogov.
V tekmovalnem sistemu se je letos, ko prevladujejo Ljubljančani, kot lani, ko so bili najboljši Mariborčani, pokazalo, da pri ostalih ekipah, ki rezultatsko ne morejo držati stika z najboljšimi ekipami, pade motivacija, borbenost, navdušenje ter čar tesnejšega
medsebojnega tekmovanja, s tem pa tudi medijsko zanimanje in prepoznavnost lige, zato bi bil že skrajni čas, da se sistem skupnih rezultatov, ki se zgolj seštevajo, spremeni v točkovni sistem. Na ta način bi dosegli troje pozitivnih učinkov: najboljši bi še vedno ostali najboljši, saj če vedno zmaguješ, ti drugo ne preostane; ekipe bi se borile za mesta, ki prinašajo več točk, s tem pa bi prihajalo do večjih napredovanj in padcev tudi v skupnem seštevku - na podlagi teh točk, kjer je zdaj to praktično nemogoče, ko odločajo samo tisti »nezanimivi« krogi. In kot tretje bi vmes vedno posegalo tudi nekaj sreče, saj ni rečeno, da z nižjim številom krogov ne moreš biti višje, kot na primer v prejšnjem krogu, kar pa je lahko zgolj pozitivno za promocijo in zanimivost strelskega tekmovanja z velikim kalibrom. S tako reformo lige bi na teži pridobili tudi skupni rezultati in bi bil dosežen tisti končni cilj - ko se lahko najboljši upravičeno veseli, da je najboljši - čeprav s pomočjo kančka sreče.
Simeon Gonc
I	AL d.Q.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: UE
Motociklizem
V nedeljo znova vragolije motoristov v Hajdošah
Na kartodromu v Hajdošah je letos že bila dirka motoristov za državno prvenstvo Slovenije. Ljubitelji tega športa so zagotovo prišli na svoj račun, saj so lahko videli zanimive in atraktivne vožnje v šestih kategorijah, in sicer skuter - 70, minimoto - junior, minimoto - senior, supermoto 450, supermoto open in supermoto tomos pokal.
V nedeljo, 11. avgusta, pa bo v Hajdošah že druga dirka z motorji. Organizator dirke bo AMD Domžale skupaj z AMD Ptuj. Dober mesec po karting dirki bo ta dirka z motorji zadnje tekmovanje na kartodromu v Hajdošah,
oziroma zaključek letošnje sezone.
O sami nedeljski dirki nam je predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc dejal naslednje: »Dirka se bo pričela v nedeljo ob 11. uri. V soboto bo ob 17. uri verifikacija, v nedeljo dopoldne pa bodo vozniki opravili trening, popoldne pa bo šlo zares. Organizator dirke AMD Domžale je prvotno želel dirko izvesti v Logatcu, vendar so bili navdušeni nad prvo dirko z motorji tukaj v Hajdošah in so se na koncu odločili, da bo šesta dirka za DP pri nas. Nam to odgovarja, saj bomo naslednje leto samostojno izvedli dve dirki in
Motoristi bodo v nedeljo v Hajdošah znova navduševali gledalce s svojimi akrobacijami.
si bomo ob tem pridobili tudi izkušnje. Na prvi dirki je bilo veliko število gledalcev, ki jih
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 6. KROGA: Bilje Primorje - Aluminij 1:1, Triglav - Domžale 1:2, Mura 05 - HIT Gorica 1:3, CMC Publikum - Železničar 3:0, Koper - Factor 4:1, Maribor - Britof 4:2
1. HIT GORICA	6	6	0	0	21:5	18
2. MARIBOR	6	5	0	1	19:9	15
3. TRIGLAV	6	5	0	1	14:7	15
4. CMC PUBLIKUM 6		4	1	1	17:6	12
5. KOPER	6	4	0	2	18:11	12
6. BRITOF	6	4	0	2	18:12	12
7. ALUMINIJ	6	2	2	2	8:9	8
8. SVOBODA	5	2	0	3	9:9	6
9. RUDAR (V)	5	2	0	3	11:17	6
10. ŽELEZNIČAR	6	1	1	4	6:10	4
11. DOMŽALE	6	1	1	4	8:16	4
12.	FACTOR 6 10 5 10:19 3
13.	MURA O5 6 1 0 5 7:20 3
14.	PRIMORJE 6 0 1 5 4:20 1
BILJE PRIMORJE - ALUMINIJ 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Fruk (64. z 11-m), 1:1 Črgan (67)
ALUMINIJ: Sagadin, Lah (od 90. Medved), Drevenšek, Tišma, Fruk, Tement, Breg (od 77. Hajšek), Furek, Toplak, Marinič, Gorani.
1. SKL
Športni napovednik
PLAVANJE
FESTIVAL ŠPORTNIH ŠOL
Plavalni klub Terme Ptuj bo skupaj s podjetjem Terme Ptuj, Športnim zavodom Ptuj, Plavalno zvezo Slovenije in drugimi partnerji organiziral Festival športnih šol. Prireditev bo v torek, 13. septembra, v zunanjih bazenih Term Ptuj. V primeru slabega vremena se program izvede v petek, 16. septembra. Program prireditve Festival športnih šol vsebuje rekreativno plavanje z merjenjem časa, tekmovanje v toboganskem spustu, demonstracijo pravilne tehnike plavanja, pogovor z znanimi športniki-plavalci, spretnostni poligon ob bazenu, spretnostni poligon v vodi _ Prireditev je namenjena tudi učenkam in učencem osnovnih šol MO Ptuj do vključno 5. razreda (možen dogovor). Za 50 osnovnošolcev vsake šole bo organizator na podlagi prijav zagotovil prost vstop, krof in sok.
David Breznik
ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU
Športna šola JuHuHU (gimnastika, atletika, smučanje, ples, igre z žogo, smučanje, jahanje, rolanje, pohodi) vabi otroke od 4.-8. leta starosti, da odkrijejo svoj talent. Pričetek vadbe bo 19. 9. 2005 ob 17. uri v športni dvorani OŠ Olge Meglič na Ptuju in v športni dvorani OŠ Stanka Vraza v Ormožu. Vadnina: 6.000 SIT/mesec. Vabljeni.
KINOLOGIJA
8. Čihalov memorial
Kinološko društvo Ptuj prireja v soboto, 10. septembra, v spomin na preminulega člana KD Ptuj Stanka Čihala, državno tekmovanje šolanih psov, imenovano Čihalov memorial. Letošnji nočni turnir bo že osmi po vrsti. Prireditev bo potekala na društvenem vadišču v Budini, vaje sledenja pa na travnikih v okolici Ptuja. Ob 15. uri bo žrebanje startnih številk in otvoritev tekmovanja. Tekmuje se v šestih skupinah. Zmagovalci posamezne skupine prejmejo pokale, zmagovalca v skupini iPO-1 in iPO-3 pa prejmeta prehodni pokal Čihalovega memoriala. Podeljeni bodo tudi pokali za najboljšo sled, poslušnost in obrambo.
Vabljeni na ogled tekme!
TENIS
Tenis center Luka - Ptuj organizira Masters turnir sezone 2005 za rekreativce stare nad 30 let, ki bo potekal od 12. do 16. septembra od 16. ure dalje in v soboto, 17. septembra, s pričetkom ob 8.30 uri. Na turnirju bo igralo 32 igralcev, ki so osvojili največ točk na seriji štirih turnirjev, ki so bili odigrani v sezoni 2005.
Zaključni dvoboji bodo odigrani v soboto s predvidenim finalom ob 15. uri. Po odigranem finalu sledi podelitev pokalov in bogatih nagrad najboljšim! Vabljeni na ogled lepega tenisa!
1.	MARIBOR
2.	TRIGLAV
3.	SVOBODA
4.	DOMŽALE
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR VELENJE6
7.	CMC PUBLIKUM 6
8.	KOPER 6
9.	FACTOR 6
10.	B. PRIMORJE 6
11.	ALUMINIJ 6
12.ŽELEZNIČAR	6
13.	BRITOF 6
14.	MURA 05 6
6	0 0
5	1 0
4	1 1
4	1 1
4	1 1
3	1 2
2	2	2 9:11
2	1 3 12:12
2	1	3
2	1	3
1 1	4
1 1	4
1 0	5
0 0	6
27:1 18 18:9 16 17:8 13 11:5 13 10:4 13 9:6 10 8 7 7 7 4 3 1 0
6:8 10:15 4.11 815 6:25 2:19
pričakujemo tudi sedaj, saj bodo imeli kaj videti.«
Danilo Klajnšek
2. SML - vzhod
REZULTATI 4. KROGA: Nafta - NŠ Drava Ptuj 2:4, Nissan Ferk Jarenina
-	Arcont Radgona 4:4, Dravograd
-	Kovinar 5:1, Krško - Zreče 1:2, Bistrica - Slovenj Gradec 8:1, Mali šampion - Kozjak 4:4
3. ZREČE
5. BISTRICA
7. KRŠKO
REZULTATI 6. KROGA: Bilje Primorje - Aluminij 1:0, Triglav - Domžale 3:2, Mura 05 - HIT Gorica 0:1, CMC Publikum - Železničar 3:1, Svoboda - Rudar Velenje 2:2, Koper - Factor 1:2, Maribor - Britof 9:0
BILJE PRIMORJE - ALUMINIJ 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Čižmešija (26)
ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Lončarič (od 41. Kamenšek), Kušar, Hojski, Rotman, Krajnc, Mihi Lešnik, Meznarič, Milec, Justinek (od 41. Kurež)
LIGA U-14 - vzhod
REZULTATI 4. KROGA: Aluminij
-	NŠ Drava Ptuj 3:2, Kovinar Monta-var - Dravograd 1:3, Arcont Radgona
-	Le cog Sportif 0.3, Maribor - Mura 05 5.2, Mali šampion - Nafta 6.0, Rudar Velenje - CMC Publikum 0:5, Železničar - Bistrica 1:3
3	1	0	13:7	10
3	0	0	16:3	9
3	0	0	8:2	9
2	2	0	10:7	8
2	1	1	14:8	7
1	1	2	8:13	4
1	0	2	6:5	3
1	0	1	3:5	3
1	0	3	9:15	3
0	2	1	6:8	2
0	1	2	7:10	1
0	1	2	5:13	1
0	1	3	4:15	1
9.	NAFTA
10.	KOZJAK
11.	FUŽINAR
2. SKL - vzhod
REZULTATI 4. KROGA: Nafta - NŠ Drava Ptuj 5:1, Dravograd - Kovinar 2:1, Nissan Ferk Jarenina - Arcont Radgona 4:1, Krško - Zreče 5:0, Bistrica - Slovenj Gradec 0:3, Mali šampion - Kozjak 4:0
1. MALI ŠAMPION 4
2.	ALUMINIJ
3.	MARIBOR
4.	PUBLIKUM
5.	MURA 05
4 0 0 4 0 0
25:2 12 20:4 12
6. L. C. SPORTIF 4
7.	DRAVOGRAD	4
8.	BISTRICA	4
9.	NŠ DRAVA PTUJ	4
10.	RUDAR (V)	4
11.	NAFTA	4
12.	ŽELEZNIČAR	4
13.	A. RADGONA	4
14.	KOVINAR M.	4
3 0	1
3 0	1
2 1	1
2 1	1
2 0	2
2 0	2
1 1	2
1 1	2
17:5 14:5 15:7 9:7 5:9 11:21 9:10 10:14
1 0 3 12:16 1 0 3 0 0 4 0 0 4
5:14 1:16 2:25
1. FERK JARENINA 4		4	0	0	20:3	12
2. DRAVOGRAD	3	3	0	0	19.2	9
3. NŠ DRAVA PTUJ 4		3	0	1	18:7	9
4. NAFTA	4	3	0	1	13:8	9
5. MALI ŠAMPION 3		2	0	1	6.12	6
6. SLOV. GRADEC	4	2	0	2	5:12	6
7. KRŠKO	3	1	1	1	5:4	3
8. ZREČE	3	1	0	2	3:7	3
9. KOZJAK	3	1	0	2	2:10	3
10. FUŽINAR	3	1	0	2	4:11	3
11. KOVINAR	2	0	1	1	1:2	1
12. BISTRICA	4	0	0	4	3:10	0
13. A. RADGONA	4	0	0	4	4:15	0
ALUMINIJ - DRAVA PTUJ 3:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Bogdan (85), 0:2 Bogdan (25), 1:2 Kurež (33), 2:2 Hoj-ski (50), 3:2 Kurež (61)
ALUMINIJ: Zajc, Tominc, Dovečar (od 36. Mlakar), Gojčič, Trantura, Šket, Jazbec (od 66. Čeh), Kurež, Medved, Hojski (od 70. Vindiš)
NŠ DRAVA PTUJ: Kocen, Serdinšek (od 61. Rošker), Ostroško, Krajnc, Me-noni, Vinkovič (od 61. Fekonja), Fijan, Gril, Matjašec, Ljubec (od 70. Horvat), Bogdan.
POKAL MNZ PTUJ
Srečanja 1/8 finala za pokal MNZ Ptuj - člani: Aluminij - Markovci 17:0, Hajdina - Skorba 5:3, Zgornja Polskava - Zavrč 0:9, Apače - Podvin-ci 3.2, Oplotnica - Slovenja vas Zlato-ličje 4:0, Središče - Gorišnica 5:6 po streljanju 11-m, Stojnci - Gerečja vas Unukšped 6:2, Dornava - Holermuos Ormož 5:3 po streljanju 11-m.
Srečanja 1/8 finala za pokal MNZ Ptuj - mladinska konkurenca: Apače
-	Drava 0:20, Stojnci - Grajena 6:1, Lovrenc - Oplotnica 7:6 po streljanju 11-m, Gorišnica - Zavrč 4:0, Bukovci
-	Dornava 1:2, Pragersko Polskava -Aluminij 0:11, Podvinci - Ormož 5:2.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Primorje - Drava, Nafta - Rudar Velenje, Anet Koper - Domžale; SOBOTA ob 19.00 CMC Publikum - Bela krajina; NEDELJA ob 19.00: Maribor Pivovarna Laško - HIT Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - NEDELJA ob 16.00: Supernova Triglav - Aluminij, Koroška Dravograd - Dravinja, Svoboda - Krko, Zagorje - Tinex Šenčur, Livar - Factor.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Šmarje pri Jelšah - Zavrč, Veržej
-	Beltinci, Kovinar Štore - Pohorje, Črenšovci - Holermuos Ormož; NEDELJA ob 16.30: Mura 05 - Paloma, Železničar - Tišina, Stojnci - Ma-lečnik.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Šoštanj - Dornava, Bistrica
-	AJM Kungota, MU Šentjur - Peca, Šentilj Jarenina - Mons Claudius, Oplotnica - Zreče, Tehnotim Pesnica - Gerečja vas Unukšped; NEDELJA ob 16. 30: Mali šampion - Brunšvik.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Apače - Slovenja vas Zlatolič-je, Cirkulane - Hajdina, Bukovci - Središče; NEDELJA ob 10.30 Skor-ba - Boč, Videm - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA ob 16.30: Gorišnica
-	Podvinci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Leskovec - Markovci, Grajena
-	Tržec, Zgornja Polskava - Podlehnik, Spodnja Polskava - Lovrenc; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Pragersko.
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Boč - Prepolje, Pragersko - Apače, Skorba - Lovrenc, Hajdina - Polskava. VZHODNA SKUPINA
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Grajena - Tržec, Markovci - Sava-ria Rogoznica, Leskovec - Dornava.
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
5. KROG - SOBOTA ob 16.30: NŠ Drava Ptuj - Nissan Ferk Jarenina
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA - VZHOD
5. KROG - SOBOTA ob 14.30: NŠ Drava Ptuj - Nissan Ferk Jarenina
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - U 14
5. KROG -SOBOTA ob 10:00: Le cog Sportif - Aluminij; SOBOTA - ob 11.00: NŠ Drava Ptuj - Kovinar Montavar Miklavž.
ROKOMET
TURNIR ZA 5. KURENTOVO KAPO
Ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj bo v soboto, 10. septembra, v športni dvorani Center organizator močnega ženskega rokometnega turnirja - za 5. kurentovo kapo.
RAZPORED TEKEM: ob 10.00 Mercator Tenzor Ptuj - Ferrara Italija; 10.50: Celjske mesnine - Koka; 11.40: Ferrara - Kočevje;12.30: Koka
-	Loka kava;13.20: Mercator Tenzor Ptuj - Kočevje; 14.10: Loka kava
-	Celjske mesnine; ob 15.00 tekma za 5. mesto; ob 15.50: tekma za tretje mesto; 16.45: tekma za prvo mesto.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
Na Pragerskem DP SZS in mednarodni turnirji
Strelski center Gaj na Pragerskem je bil tudi v letošnjem poletju, kljub ne najbolj naklonjenemu vremenu, v središču dogajanj v strelskih disciplinah s puško šibrenico - trap, skeet in dvojni trap, ki so olimpijske discipline že celo stoletje.
Po uspešno izvedenem GP Evrope in Evropskem pokalu 2005 je Evropska strelska konfederacija (ESC) potrdila termin Evropskega prvenstva 2006, ki ga bodo v centru organizirali med 28. avgustom in 5. septembrom 2006. Na prvenstvu bo sodelovalo več kot 600 udeležencev in bo ob organizacijskem in športnem predstavljalo izziv tudi na turistično-gospodarskem področju Štajerske in Slovenije.
Mesec september je namenjen državnim prvenstvom Strelske zveze Slovenije v streljanju s puško šibrenico. Na veteranskem prvenstvu v trapu so medalje državnih prvakov za leto 2005 že osvojili Rudi Mlina-rič (+ 50), Anton Markič (+ 60) in ekipa SD Rudar Globoko.
Naslednji vikend - 10. in 11. septembra - bo v Strelskem centru Gaj osrednji dogodek, člansko državno prvenstvo v disciplini trap, na katerem se bo pomerilo 52 najboljših slovenskih strelcev v streljanju s puško šibrenico na leteče tarče, 17. in 18. septembra pa članska državna prvenstva v disciplinah skeet in dvojni trap.
Letošnjo tekmovalno sezono bodo zaključili z mednarodnima tekmovanjema GP Perazzi 2005 in Interligo, razpisana pa so še državna prvenstva za obrtnike ter Slovensko policijo in vojsko.
Vsa tekmovanja, ki se odvijajo v Strelskem centru Gaj, so odprta za gledalce. Vstopnin ni, je pa povsem mogoče doživeti čar vrhunskih strelskih tekmovanj ter edinstvenega naravnega in urejenega okolja.
Dodatne informacije: Branko Brumen, vodja Strelskega centra Gaj, tel. 02 803 91 33 ali GSM 051 399 734, spletna stran: www.shootingrange-gai.com.
AMD DOMŽALE in AMD PTUJ prireiata na Kartodromu v Haidoiah
6. MIDNARODNO HITROSfNO MOTOCIKUSniNO DIRKO ZA DRŽAVNO PBVINSTVO SIOVINUl
ki bo v nedeljo, 11. septembra 2005 s pričeticom ob 14.00 uri
Foto: DK
Četrta turneja ansambla Ekart
Za dušo in prijatelje!
Mnogi obiskovalci festivala ne znajo slovensko, povezuje in razveseljuje jih glasba. Ob polki in valčku radi zaplešejo! Ko pa ugasnejo odrske luči, tam daleč na meji med Pensil-vanijo in Ohiom, odmevajo po dolini pozno v noč slovenske pesmi in zvoki harmonik. Po festivalu pridno pospravljajo, dan ali dva po prireditvi pa v rekreacijskem centru SNPJ ponovno zavlada blažen mir.
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V tej čudoviti dolini, daleč od hrupa in betona, preživi pol leta direktor centra Joe Cvetaš.
Rojen je bil v Pittsburgu. Starša sta prišla v Ameriko iz Bele krajine med prvo in drugo svetovno vojno. Vzljubil je pesem, še posebej slovensko. Dolga leta je prepeval v zelo znanem pitts-burškem oktetu. Leta 1967 so gostovali v Sloveniji in se prijateljsko povezali s Slovenskim oktetom. Joe, ki zimo preživi na Floridi, je eden od treh še živečih članov okteta.
Čeprav ima z organizacijo in vodenjem prireditve veliko dela, deluje umirjeno in sproščeno.
Nobenega od naših nastopov ni zamudil, ni pozabil pozdraviti obiskovalcev in nas najaviti kot goste festivala iz Slovenije!
Med tistimi, ki v času festivala ne spijo, je tudi družina znanega glasbenika Tonija Klepca. Rojen je bil v Borštu. V Ameriko, kjer sta že delala oče in brat, je odpotoval 1966. leta, ko mu je bilo 17 let. Prvo delo je dobil v tovarni usnja. Podnevi je delal, ponoči pa se učil jezika. Po treh letih se je zaposlil v tovarni GM, kjer je kot kontrolor delal do upokojitve.
Foto: Jože Ekart
Foto: Jože Ekart
Že v mladosti je bil zaljubljen v glasbo, toda harmonike si ni mogel privoščiti. Ko je prišel v Ameriko, pa si je za prvo plačo kupil »Hohner'co«. Vsak prosti trenutek je porabil za vaje. Harmonika je postajala del njegovega življenja. Leta 1976 je ustanovil lasten ansambel - ansambel Tonija Klepca. Veliko so nastopali po ZDA in Kanadi, posneli 7 glasbenih projektov ter bili zelo priljubljeni med Slovenci. Od leta 1990 je ansambel nastopal v družinski zasedbi. Očetu Toniju so se pridružili trije otroci - dva sinova in hčerka. Ko je pred dobrimi petimi leti odšel v pokoj, je pustil tudi aktivno nastopanje. Brez glasbe pa seveda ne gre. Ob večerih in posebnih priložnostih rad zaigra. Poletje preživi v izjemno lepi hišici, ki je postavljena v vasi SNPJ, preostalih sedem mesecev pa na Floridi. Vsi v družini govorijo slovensko in velikokrat prihajajo v Slovenijo.
Toni Klepec pa ni samo dober glasbenik, ampak tudi izjemen gostitelj. Na festivalu SNPJ je našemu ansamblu brezplačno posodil celotno ozvočenje, nas popeljal na ogled Pittsburga,
po večernih nastopih pa sta z ženo pripravila hrano in pijačo. Večeri na Toni-jevi terasi so se ob pesmi, glasbi in prijetnem klepetu vedno končali naslednjega dne Tudi takrat, ko smo tukaj le prebivalci vasi,« z umirjenim glasom pove Toni, »ob večerih raztegnem harmoniko. Za dušo in prijatelje!«
Nad prvimi tremi nastopi in doživljaji na začetku turneje smo bili navdušeni. Prvi prosti dan je bil ponedeljek. Gostitelji, med njimi naj omenim neumornega in vitalnega Joa Ljubiča, so nas popeljali na ogled dvomilijon-skega Pittsburga z mogočno univerzo, čudovito katedralo sv. Pavla, muzejem dinozavrov, velikimi stadioni, mostovi, močnim industrijskim zaledjem itd. »V mojem otroštvu je bilo mesto brez dreves in zelenja. Reki Allegheny in Ohio sta bili mrtvi, veliko ljudi bolnih, vsepovsod je bil le rdeči prah,« je pripovedoval Joe, »danes pa je zopet zeleno in prijazno.« O Pittsburgu in slovenskem centru v Enon Valleyu, kjer želim kdaj ostati nekaj dni, bom še velikokrat razmišljal. Plan turneje tokrat kaj več ne dovoljuje. Pot vodi dalje. Čakajo naslednji trije nastopi v Clevelandu in okolici, v državi Ohio.
Naši gostitelji v naslednjih petih dneh so bili zopet Zalarjevi, Kavaše-vi in obe družini Ribič. Pri prijateljih, daleč od doma, se počutiš kot pod domačo streho. V izjemni vročini smo še prav posebej čakali na petkov nastop v Slovenskem narodnem domu v centru Clevelanda in na sobotno zabavo na Slovenski pristavi, kjer so napovedovali veliko število obiskovalcev. Milan Ribič, predsednik Pristave, nam je zaupal ambiciozen načrt izgradnje nove večnamenske dvorane, ki naj bi bila dokončana v dveh letih. Ob slabem ali hladnem vremenu bi jo zares potrebovali. To smo kmalu ugotovili tudi člani ansambla, saj so ostanki orkana iz Floride prinesli močno nevihto. Uro pred nastopom so nad Pristavo pokale strele, nalivi pa so mnoge odvrnili in prestrašili. Prišlo je le kakšnih tristo naj-pogumnejših, med njimi tudi nekdanji član kongresa Dennis Eckart. Kljub neurju, ki se je pozneje poleglo, je zabava potekala po načrtu. Ob slovenski pesmi, glasbi in hrani. Pokrito plesišče je bilo velikokrat polno, zaradi vremena pa je bila največja gneča pred točilnimi pulti, kjer tudi pesmi ni manjkalo.
V Clevelandu, oziroma predmestnem Euclidu smo preživeli pet dni, si ogledali živalski vrt, deževni pragozd in spoznali veliko zanimivosti in novih obrazov. Takšen je vsekakor radijski napovedovalec Tony Petkovšek, eden najpopularnejših in poznanih rojakov v ZDA.
Rojen je bil 21. avgusta 1941. leta v Clevelandu. Tako kot njegov oče je tudi Tony ljubil glasbo. Rad je igral harmoniko, še bolj pa ga je pritegnil mikrofon. Ko je pred štirimi leti proslavljal 60-letnico, je istočasno praznoval tudi 40-letnico predvajanja pol-ka-glasbe! Od leta 1961 se na postaji WELW - 1330 AM vsakodnevno vrti glasbena oddaja, ki jo ureja in napoveduje, v njej predstavlja društveno dejavnost, zvrstijo se pogovori o turizmu in prireditvah ter številni intervjuji s politiki, novinarji in glasbeniki. Kot podpredsednik in solastnik Kollan-drove turistične agencije je leta 1967 organiziral prvo turnejo ljubiteljev polka glasbe. Od takrat je več tisoč privržencev polke potovalo na vse strani sveta. Na Havaje, Aljasko, J. Ameriko, Evropo, največkrat pa v Slovenijo. Bil je soustanovitelj United Slovenian So-ciey in njen dolgoletni predsednik. Vodil je mnoge projekte, zbiral denar za Slovenski starostni dom, skrbel za pihalno godbo itd. Tesno je sodeloval s kraljem ameriške polke, pokojnim Frankom Yankovičem, s kraljem kanadske polke Walterjem Ostankom, guvernerjem Voinovichem, župani mest itd. V Clevelandu je ustanovil Radijski klub, ki od leta 1963 dalje organizira ob zahvalnem dnevu poseben festival polka glasbe, ki traja nekaj dni. Festival v zadnjih letih pripravijo v veliki dvorani znanega hotela Marriott, udeležujejo pa se ga tisoči ljubitelji glasbe iz vse Amerike. Leta 1987 se je na Tonyjevo pobudo ustanovila American-Slovenian Polka Foundation (ASPF), ki ima veliko članov, njen predsednik pa je Tony Petkovšek. Pod pokroviteljstvom ASPF se je ustanovilo »središče časti za polka-glasbo« ali polka muzej Polka Hall of Fame. Za delo je prejel več kot sto različnih nagrad, bil leta 1976 proglašen za »slovenskega moža«, odlikovala pa ga je tudi Republika Slovenija.
Nadaljevanje v prihodnji številki Jože Ekart
Nagradno turistično vprašanje
Prihod ocenjevalne komisije
V začetku septembra je na ptujskih ulicah in trgih še živahno, zatem pa se bo dogajanje že preselilo v zaprte prostore. 2. septembra so na Novem trgu (pred blagovnico Mercator) z enournim programom nastopili člani umetniškega društva Abrašević iz Arandjelovca.
Foto: Črtomir Goznik
Na dvoriščni strani so podobe ptujskih stavb v starem mestnem jedru vse prej kot lepe. Še dobro, da so skrite očem, za Ptujčane pa bi že morale biti zdavnaj alarm.
Predstavili so se člani folklorne skupine, solisti in narodni orkester. V goste jih je povabilo Turistično društvo Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj. V teh dneh pa se Ptuj pripravlja tudi na prihod republiške ocenjevalne komisije v okviru vseslovenskega projekta »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Turistično društvo Ptuj je pozvalo vse, ki skrbijo za urejenost mesta, da se potrudijo po najboljših močeh, da pokosijo travo, odstranijo odpadke z zelenic, pogledajo v Mestni park in druge zelene površine, na otroška igrišča, obrežja rek, potokov. Komisija vsako leto pogleda tudi na staro mestno pokopališče, ki je že leta »projekt na papirju«, v spominski park bi se moralo preurediti že pred leti. Zanima jo stanje na avtobusni in železniški postaji, torej na krajih, kjer se vsak dan obrne veliko ljudi. Zagotovo se bo ustavila tudi na tržnici in v Slomškovi ulici, kjer že nekaj let kvari podobo mesta bivša prodajalna Povrtnine, ki so jo zaprli pred leti, zdaj pa že nekaj let sameva. Postala je najvidnejše plakatno mesto v tem delu Ptuja. Komisija Turistične zveze Slovenije je prvotno najavila, da pride 1. septembra, zdaj so določili novi datum, 13. september. Turistično društvo Ptuj, ki se v tem času že aktivno pripravlja na svojo 120-letnico v letu 2006, pričakuje, da bodo odgovorni poskrbeli za urejenost mesta, ki tudi sicer ne bi smela biti nikoli vprašljiva. Presednik Albin Pišek pravi, da bi bilo ponovno prvo mesto med turističnimi kraji eno najlepših priznanj ob visokem društvenem jubileju, ki si ga ptujsko društvo deli še s štirimi slovenskimi društvi.
Program praznovanja 100-letnice Turistične zveze Slovenije oziroma 100-letnice organiziranega turizma na Ptuju še ni dokončan. Osrednja prireditev ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije pa bo 24. septembra v Portorožu, združili jo bodo s praznovanjem 27. septembra - svetovnega dneva turizma. Pokrovitelj prireditve je predsednik RS dr. Janez Drnovšek. Letošnje geslo je povezano s prometom: od domišljije Julesa Verna do realnosti 21. stoletja. Prevozi pomenijo gonilno silo turistične industrije. V šolah naj bi 27. septembra v sodelovanju s turističnimi društvi pripravili turistične dneve. Obiskali naj bi turistične objekte v bližini, se srečali z uglednimi turističnimi delavci. V začetku oktobra naj bi na Ptuju organizirali tudi prvo podelitev Šobrovih turističnih priznanj. Milenko Šober je bil ugleden turistični novinar, po rodu Ptujčan.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje je prejel Janez Jeza iz Kidričevega, lahko si je ogledal gala koncert Tereze Kesovije. Pravilno je zapisal, da je MO Ptuj letos praznovala 10. praznik. Danes vprašujemo, zakaj je 27. september svetovni dan turizma. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Zakaj je 27. september svetovni dan turizma?______
Ime in priimek: Naslov:_____
Davčna številka:
PORTOROŽ
3* Lucija/Barbara, brezplačno za otroka do 12 let
10.9.-30.1073D/POL od 26.340 BAVARSKI GRADOVI
2-dnevni avtobusni izlet, slovensko vodenje
i7.9y2D/POL 29.900
MURTER
3* Borovnik, brezplačno za otroka do 12 let
17.9.-30.10y7D/POL 29.900 CRES
2* Kimen, brezplačno za otroka do 12 let
10.9.-1.10/7D/POL 32.900
Sončkov klub na KRFU TURČIJA, Alanya
2*/3* Oasis, cena velja za dve osebi, 3* Hatipoglu, letalo iz Ljubljane, doplačilo za klub 14.900 SIT/osebo brezplačno parkiranje
18.971 OD/NZ 69.900
GRČIJA, Rodos
2* Als, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
11, 18, 25.9/7D/NZ od 76.400
18, 25.9, 2.10y7D/POL 88.000
GRČIJA, Kreta
3* Erato, letalo iz Ijubljane, brezplačno parkiranje
17,24.9y7D/POL 89.900
TUNIZIJA, Hammamet
4* Medi Golf, letalo iz Uubljane, brezplačno parkiranje
10, 17, 24.9/7D/AI od 99.900 DUBAJ
4* hotel, slovensko vodenje, letalo iz Zagreba
22.9., 27.10./5D/NZ 159.900
SONČEK
TUI potovalni centar Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 0801969 ' waiw.sonchak.com Worldof TUI
Kuharski nasveti
Artičoke
Artičoke so cenjena, vendar na policah trgovin le redko najdena zelenjava, čeprav so najobilnejše od julija do septembra. Artičoke so od nekdaj znana zelenjavna specialiteta za sladokusce. Uživamo le zrele, še ne dovolj razvite cvetne glavice, in sicer najpogosteje le dno cvetne košarice. Okus je rahlo trpek, ki ob ugrizu nežno greni in spominja na mešanico zelene in lešnikov.
Artičoka je užitno cve-tišče vrste osata, ki ga gojijo že dolga stoletja, vendar je še vedno prava redkost domačega vrta. Zunanji del je običajno olesenel in bodičast, za tem pa mesnati ovojni listi skrivajo užitno cvetno dno. Najpogosteje kuhamo cele artičokine glavice do mehkega v slani vodi od 30 do 45 minut. Ne kuhamo je v aluminijasti in slabi kovinski posodi, ker spremeni barvo na sivo-črno. Liste trgamo drugega za drugim iz glavice. Ko pridemo do cvetnega dna, odstranimo seno oziroma cvet. Očiščeno dno podobno skodelici jemo kot delikateso, hkrati pa dobimo košarico, v katero lahko napolnimo številne cenjene jedi.
Če artičoke uživamo tople, jih običajno ponudimo z raz-puščenim zeliščnim maslom ali masleno omako. K hladnim artičokam pa ponudimo omako vinegrette ali različne izpeljanke majoneznih omak. Tudi surovim artičokam lahko odstranimo liste in seno, dna lahko nadevamo in jih kot plemenito prilogo ponudimo k mesnim jedem.
Italijani, ki danes slovijo kot največji pridelovalci artičok, jedo najrajši majhne nežne
artičoke, katerih listi in seno so še tako majhni in mehki, da so užitni surovi. Narežejo jih na rezine in jih pokapljajo z mešanico oljčnega olja in soli in ponudijo. Mlade artičoke dobimo kot artičokine srčke v pločevinkah oziroma vložene.
Da dobimo okusne jedi iz artičok, jih moramo že surove pravilno očistiti. Neposredno pod cvetno glavo odlomimo steblo, tako da z njim potegnemo iz glave vsa vlakna. Dno z nožem poravnamo in zarezano površino takoj pokapljamo z limoninim sokom, da ne oksidira oziroma porjavi. Bodeče konice listov odrežemo s škarjami. Nato z večjim nožem odrežemo zgornjo tretjino cvetne glave vzporedno z osnovo. Posebej v velikem loncu zavremo vodo, ki jo solimo in vanjo damo tako pripravljene artičoke. Na artičoke damo manjšo pokrovko, s čimer jih prisilimo, da so v celoti v slani vodi, in jih tako kuhamo 30 do 45 minut. Artičoke so kuhane takrat, ko od sredine z lahkoto odstranimo lističe. Po kuhanju jih odcedimo, tako da jih obrnemo z glavami navzdol. Delno ohlajenim z eno roko primemo listno čašo in jo s hitrim zasukom potegnemo iz artičoke in shranimo. Z žličko previdno izpraskamo seno. Listno čašo
Mokri smrček
Odgovor: Tablete pratel vsebujejo dve učinkovini (prazikvantel in pirantel em-bonat), ki v kombinaciji delujeta na veliko odraslih in raz-
Notranji zajedavci
Vprašanje bralca Bojana iz Ptuja: Našemu psu redno odpravljamo notranje zajedavce. Zanima me, ali tablete pra-tel odpravijo trakulje in gliste hkrati in kako pogosto jih lahko dajemo. Hvala za odgovor.
vojnih oblik trakulj ter glist. Uporabljajo se lahko pri psih in mačkah za zdravljenje in preprečevanje invazij glist in trakulj (Toxocara, Uncinarija,
postavimo nazaj na artičoki-no dno in napolnimo s poljubnimi omakami.
Ravno sredi avgusta in prve dni v septembru so artičoke po okusu najboljše, zato si jih vsaj enkrat pripravite. Pri nakupu iščite čvrste zelene cvetne glavice, brez rjavih madežev in zasušenih mest.
V	kolikor so ovenele, jih dajte za eno uro v slano hladno vodo.
Zraven kuhanja jih lahko tudi dušimo na olju z zelenjavo, gratiniramo, pečemo in tudi cvremo. Vendar so najokusnejše kuhane ali dušene. Ker vzbujajo apetit, jih pogosto ponudimo kot uvodne jedi. Drugod v svetu iz ar-tičok pripravljajo in poznajo številne jedi. V Franciji jih nadevajo s šampinjoni in sirom ali jih prelijejo z vinegrettsko omako, pogosto jih nadevajo tudi s pirejem iz sirov in preli-jejo s smetano ter gratinirajo.
V	Italiji jih kuhajo z meto in česnom ter nadevajo z mortadelo, sirom in drobtinami.
V	Španiji pa kuhajo enolončnico iz artičok in pinjol, ki
Ancylostoma, Echinoccocus, Taenia, Dipylidium in drugih vrst notranjih zajedavcev). Tabletke damo psom in mucam zdrobljene skupaj s hrano ali cele v koščku mesa ali sira. Praktične so z vidika režima dajanja, saj večinoma zadostuje enkraten odmerek. Doze za pse znašajo 1 tabletko na 10 kg teže živali, pri mačkah dajemo četrtinko tabletke pri mladih in polovičko pri odrasli mački. Odsvetuje se dajanje zdravila brejim ter zelo
velja za njihovo kulinarično posebnost.
Artičoke so cenjene tudi kot dietno živilo. Od začimb se posebej ujemajo s soljo, peteršiljem, česnom, drob-njakom, čebulo in limono. Posebej okusno in cenjeno jed dobimo, če artičokina dna nadevamo z repki škam-pov. Pripravimo jih tako, da artičoke očistimo in skuhamo po prej omenjenem postopku in jih ohladimo. Posebej v slani vodi z lovorom skuhamo škampove repke. Kuhane odcedimo, ohladimo in jim dodamo na male kocke narezano rdečo papriko, oki-samo z malo limoninega soka in dodamo žličko majoneze. Pazimo, da nadev ostane gost. Z njim napolnimo kuhane in ohlajene artičoke in jih ponudimo kot predjed ali v večji količini kot samostojno jed. Nadevamo jih lahko tudi z grško, francosko in rusko solato, z gobovim nadevom ali gosjimi jetri.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-tednik.si.
slabotnim živalim.
Ker se zdravilo izdaja brez recepta, ga lahko kupite v vaši lekarni ali pri veterinarju. Za pse in muce je priporočljivo 3- do 4-krat letno odpravljanje notranjih zajedavcev (gliste, trakulje), kar še posebej velja za družine z majhnimi otroki.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
t 02/771 00 82
V vrtu
Začenja se jesenski čas
Po brsteči in cvetoči pomladi ter zelenem in rastočem poletju se je začela zoreča radodarna jesen, v kateri se bo vrtno rastje živopisano obarvalo in spremenilo svojo podobo, ko se prične pripravljati na zimski počitek, vrtnarju pa povrnilo njegov trud s plodovi letine.
V	SADNEM VRTU je še čas za sajenje vrtnih jagod do začetka koledarske jeseni, druge tretjine meseca septembra, da bi se v tem času še dobro ukoreninile in utrdile za ozi-mitev. Zemlja za sajenje jagodnjaka naj bo dobro pripravljena, do 30 cm globoko prerahljana, pognojena z organskimi in rudninskimi gnojili, vodnim razmeram pravilno oblikovana in uležana. Jagodne korenine se razvijajo bolj v globino tal, od tod potreba po globokem rahljanju in dobri zračnosti tal. Na težje odcednih tleh gredo oblikujemo tako, da se odvečna voda čimprej odteče, v nezračnih tleh se namreč korenine zaduše in prično gniti. Sadike odbe-remo le v enoletnem nasadu, imeti morajo zdravo listje in dobro razvite korenine in morajo biti svetlejše barve. Sadik z debelejšimi starimi koreninami ni priporočljivo saditi, ker se težko ukoreninijo. Odvisno od bujnosti sorte sadimo dovolj narazen sadiko od sadike, 30 do 40 cm, da se bodo rastline neovirano razvijale, da bodo dovolj osvetljene in s tem odpornejše pred glivičnimi boleznimi.
V	OKRASNEM VRTU je septembra čas za razmnoževanje raznovrstnih zelnatih trajnic, ki jih razmnožujemo z delitvijo koreninske grude, in njihovo presajanje. Za vse okrasne trajnice, ki jih na takšen način razmnožujemo in presajamo, velja, da se bodo na novem rastišču dobro ukoreninile le sadike z zdravimi in mladostnimi koreninami. Sadikam, ki jih pripravljamo iz starejših grmov, prikrajšamo vršičke starikavih, poškodovanih in bolnih korenin do zdrave in sveže osnove, odstranimo pa tudi ostanke koreninskih plevelov, pirnice, slaka in podobnih, ki so se zvrstili v koreninsko grudo matične rastline. Nadzemne dele sadike porežemo do višine 5 do 10 cm nad koreninskim vratom nad zemljo, sicer pa tudi matičnim grmom zelnatih trajnic, ki jih ne namenjamo presajanju, oplevemo in odrežemo rjave, poškodovane, pregoste in odmirajoče poganjke, da ne kvarijo videza okolja.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v tem jesenskem času mnogo opravil s pospravljanjem dozorevajočih pridelkov vrtnin, nego jesenskih posevkov ter pripravo rastlinja na prezimitev.
Z gredic pospravimo ostanke predčasno dozorelih in zaradi slabih vremenskih razmer odmrlih rastlin, kot so paradižniki, kumare, bučke in podobne, zaradi glivičnih in bakterijskih bolezni in jih uničimo na način, da prezi-mele ne bi škodovale vrtnemu rastju v naslednjem letu.
Brstičnemu ohrovtu odrežemo rastni vršiček, da bo steblo prenehalo z rastjo v višino, na račun rasti pa naj bi se oblikovala rast in razvoj brstov oziroma brstov v listnih pazduhah, vršičkanje pa tudi preprečuje predčasno goli-tev stebel od tal.
Stebel dozorelega in obranega fižola ne pulimo, temveč jih porežemo tik ob zemlji. Fižol ima namreč lastnost, da v listih osvojen zračni dušik odlagajo posebne bakterije v korenine, ki naslednjim rastlinam služi kot naravno osvojeno rastlinsko hranilo.
Čas za setev in sajenje vrtnin, ki bi jih pobirali še letos, se je iztekel. V septembru sejemo in sadimo rastline, katerih pridelek pobiramo šele prihodnjo pomlad. Motovilec sejan sredi septembra bo prva spomladanska solata z domačega vrta. Sejemo ga raje v vrste, ker ga bo spomladi lažje opleti, okopati in nato pobirati, kot pa če ga poseje-mo počez in se preko zime močno zapleveli.
Miran Glušič, ing. agr.
9-Petek	10-Sobota	11-Nedelja	12-Ponedeljek
13-Torek *	14 Sreda	15-Četrtek	
D
;<' » *
Ugodno prodam finančni nasvet
Bi radi profesionalen finančni nasvet? Ne dvomim, da bi. Bi zanj plačali? Pred desetimi leti bi večina rekla ne oz. ne potrebujem ga - vse vem. Danes bi večina rekla drugače: odvisno, za kakšen nasvet gre oz. odvisno od cene.
Svetovanje je dobilo ceno, kar je dobro. Za naše premoženje nas skrbi. Razlogov je več. Eden je negotova prihodnost, drugi je spoznanje, da verjetno res ne znamo vsega najbolje opraviti sami. Strokovni nasvet pač ni nebodigatreba in svetovati ne zna vsak. Svetovanju smo priznali tržno vrednost, čeprav morda še ne takšne, kot jo ima tovrstno svetovanje na razvitem finančnem trgu.
Ledino je med svetovalnimi praksami v Sloveniji oralo računovodsko svetovanje. Malo drugačna je zgodba s finančnim svetovanjem. Ponudba je raznolika, nepregledna, storitve za fizične in pravne osebe niso dovolj ločene. Ta posel deluje na zaupanju, ne po sistemu videno-kupljeno.
Čeprav ponudba (denimo, če iščete po internetu) bolj spominja na kak oglasnik. Dobite imena bolj ali manj neznanih družb, ki se ukvarjajo z vsem mogočim; posebej bodite pozorni na število dejavnosti, ki jih taki finančni svetovalci oglašujejo. Celovitost in strokovnost hkrati je redkost. Če potrebujete nasvet o nakupu delnic ali vzajemnega sklada, greste k borznoposredniški hiši - te so poleg bank skoraj edine prepoznavne. Če pa bi radi naredili hkrati več potez, denimo razčistili z davki, upravljali premoženje in nepremičnino, poskrbeli za pokojnino, trgovali z delnicami in morda vlagali presežke v kakšne donosne projekte, pa vam pri iskanju nasvetov želim veliko sreče.
Izkaže se, da večji del vloge finančnega svetovalca za podjetja in posameznike pri nas še vedno odigrajo kar banke. Nekaterim malim zasebnim svetovalnim družbam se je uspelo razviti, a finančno svetovanje je pač preslikava (ne)razvi-tosti finančnega trga. Po skoraj 15 letih (finančne) samostojnosti primat trdno držijo banke, trg kapitala je še vedno šibak, zato so tudi svetovalne storitve, ki bi kapitalski trg podpirale, šibke. Da ne bi komu delali krivice: v Sloveniji imamo tudi zunaj bank kompetentne finančne svetovalce, ki so lahko nepristranski in profesionalni. In na drugi strani ne gre hvaliti bank kar povprek. Nekatere so prepoznale potrebo in priložnost, druge manj.
Čedalje več ljudi in podjetij plačuje za kompetenten finančni nasvet. Svetovanje se razvija. Za skok na naslednjo stopnico pa potrebujemo (poleg večje skrbnosti) še dvoje: zaupanja vrednega svetovalca z jasno ponudbo in rešitvijo za nas ter odločno strategijo na finančnem trgu, ki ne bo temeljila le na bankah, ampak se bo razvijala in odpirala v nove priložnosti.
Bogastvo se meri s časom in ne z večjo plačo. Ni pomembno, ali imate 100.000 SIT ali 1.000.000 SIT plače, še vedno ste ujeti v podganji dirki!!! Ne verjamete?! Pa veliko dobrih odločitev v prihodnosti. Le enkrat v življenju si s pravim načrtom in potrpežljivostjo lahko ustvarite premoženje.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Bik - prefinjen romantik
Bik je drugo znamenje zodiaka. Najbolj razvite lastnosti so uravnoteženost, zanesljivost in potrpežljivost. Znajo vztrajati in zaradi tega včasih drugi dobijo občutek, da so zadeve že zdavnaj prerasli in vendarle spremembe naredijo šele, ko se zanje sami odločijo. Je zemeljsko znamenje, kar pomeni, da so praktični, da ne sanjajo z odprtimi očmi, pač pa stojijo trdno na tleh z obema nogama. Razviti morajo potrebo po varnosti in ohraniti domačnost domačega ognjišča. Cenijo lepoto, umetnost in imajo smisel za barve in barvo usklajenost. Znajo pa se lepo oblačiti in s svojim šarmom osvajati ljudi okoli sebe. Ne smemo pozabiti, da imajo roge in so ravno skozi to zelo svojeglavi in trmasti. Premaknejo pa se naprej šele, ko se sami odločijo - na silo pri njih ne gre nič. Radi imajo užitke, so pravi gurmani in sposobni kuharji, ki radi poskušajo novo in drugačno. Osredotočeni so
na gmotne dobrine, so dobri finančniki in znajo varčevati za morebitne hude čase. Naravna terapija sproščanja jim je delo na vrtu, sprehodi v naravo in urejanje okolice. Imajo smisel za ritem, veliko jih je nadarjenih za glasbo, na splošno pa jih glasba in ples sprostita in motivirata.
V	astromedicini Bik vlada grlu in žlezi ščitnici, zato je ta del pri njih izjemno občutljiv. Otroci rojeni v tem znamenju so počasni, premišljeni in dosledni. Zaradi počasnosti jih povezujejo s tem, da ne znajo in vendarle so sposobni veliko. Pri njih bi se potrdil rek: »Lahko, če hočejo«. Veliko ljudi rojenih v tem znamenju ima mehak, melodičen in prijeten glas. Njihova rama, ki je ponavadi široka, pa je na razpolago tistemu, ki je v stiski. Slovijo po svoji praktičnosti in tako so prav taki tudi njihovi načrti. Kristal, ki jim daje zaščito, pa je naravni ali divji smaragd.
Najprej štal'ca, potem pa krav'ca
Tudi v ljubezni strmijo po varnosti in stabilnosti.
V	medsebojnih odnosih so tradicionalni, potrebujejo veliko miru in ljubezni, tako se lahko predajo. Varnost je za njih pomembna, in če je ne dobijo, so lahko nekoliko
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno!
posesivni. Nikoli ne bodo takoj pokazali kaj jih žuli, ampak šele ko bo mera polna - tedaj se razburijo in povejo vse tisto, kar se je prej kuhalo in kuhalo. Seveda nikoli ne ustvarijo družine, ne da bi se prepričali in ustvarili topel dom za naraščaj. V tem primeru se držijo reka: »Najprej štal'ca, potem pa krav'ca«. Zanimiva je vzgoja, otroke vzgajajo v svojih (tradicionalnih) prepričanjih. Seveda pa jim pretirana skrb za dom nakoplje trenja, kajti pomembna je tudi sprostitev. Ljubitelji udobja se radi zleknejo na kavč in vzamejo v roke pilota in potem se začne šport, ki je pri njih priljubljen. Zaželena je velika mera gibanja, da si ne naberejo preveč kilogramov, kajti potem jih le s težavo spravijo s sebe. Če porabijo njim drage zlate rezerve denarja, pa trpijo, pač morajo vedno varčevati.
Veliko sprememb - ne hvala
Zaradi estetskega čuta se dobro znajdejo v svetu
Duševno zdravje
Poroka invalidov
Silva je invalidka že od rojstva, pred kratkim se je zaljubila. Tudi partner je invalid, oba sta na invalidskih vozičkih. Prijatelji se njune zveze, ki jo želita kronati s poroko, zelo veselijo, ne pa tudi domači, ki ju hočejo razdvojiti. Prosita za nasvet.
Ne glede na določene posebne potrebe invalidnih oseb imajo tudi ti pravico do polnega življenja na vseh področjih, torej polno pravico samostojnega odločanja za življenje v dvoje.
Silva in njen partner naj se nikar ne zmenita za nerazumno kratenje njunih pravic s strani domačih in naj se mirno poročita. Skupaj bosta delila vse dobro in, ker se imata očitno rada, se bosta med seboj tudi spoštovala in uresničevala vse skupne interese in sočasno omogočala drug drugemu tudi osebnostno rast.
Mislim, da bosta srečna skupaj in naj čimprej dahneta oba svoj "da".
Če ju imajo domači radi, bodo to sprejeli in jima stali ob strani.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
modnih smernic, finance so njihova strast in so tudi v poklicih, kjer se to zahteva, zelo uspešni in dosledni. Uživajo v poklicih, kjer je doma trdnost in zanesljivost, poleg tega pa mora biti dohodek reden. Nad spremembami pa niso preveč navdušeni, kajti radi imajo ustaljene stvari. Kadar pa začutijo, da je sprememba nujna, se bodo nanjo temeljito pripravili. Zaradi potrpežljivosti so ženske dobre šivilje, med njihove konjičke pa sodi tudi zbirateljstvo. Če se
športu izogibajo, kar pri tem znamenju ni redkost, naj vsaj redno hodijo na sprehode, tako se izognejo neljubim zapletom. Potrebujejo varnost in če jo dobijo, lahko lepo in z gotovostjo napredujejo. Včasih predolgo čakajo in tedaj potrebujejo sunek iz okolice. Dobro je, da izrazijo svoje občutke, če ne gre drugače, pa naj si kaj narišejo in tako bo življenje lepo. Užitki pa so Bikova strast!
Tadej Šink, horarni astrolog
Računalniški kotiček
Množično osveščanje
Po raziskavah je danes v vsaki tretji hiši internet, kar pomeni, če sklepam naglas, da je v vsaki drugi hiši računalnik. Znanje pri otrocih je perfektno, pa vendarle bi se ga splačalo malo usmeriti. Mnogo preveč je poudarka na igrice. Če nam zaupate svoje otroke enkrat na teden, vam jih bomo v teku šolskega leta usmerjeno popeljali v čudoviti svet računalništva. Zgodba velja samo za osnovnošolce.
Nepoznavalci
Le kako naj vas pripravim, da boste iz skupine nepoznaval-cev prešli vsaj med začetnike? Verjetno se vam to zdi težek korak. Naj vam povem, da je. Težek. Ampak tudi igranje klavirja je težko. Če ga pa vztrajno vadiš, ga igraš. Ne takoj, pač pa v nekaj urah gre. No, z računalniki je isto.
Začetniki
Oglejmo si, kako si boste na najkrajši način izdelali bližnjico na namizju. Program, ki ga pogosto uporabljate, si zasluži biti na namizju. Sedaj ga imate po vsej verjetnosti v meniju Start.
Recept:
1.	Poiščite program v meniju Start/Programi.
2.	Kliknite in zadržite klik. Tokrat za spremembo desni klik (z desnim klikom, ki ga držite).
3.	Klik še vedno držite in z miško počasi odplujete na na-mizje.
4.	Ko ste zadovoljni z lokacijo, spustite klik.
5.	V mini meniju, ki se pokaže, izberete »Kopiraj sem«.
Tisti, ki že nekaj znate
Danes si bomo pogledali, kako lahko brez težav pridete do grafikona v Excelu. Magična tipka za grafikon je F11. Vendar najprej lepo po vrsti. V Excelu si je potrebno narediti tabelo, ki predstavlja neke podatke.
Recept:
	A	1 B
1		teža
2	Janez	88
3	Mojca	56
4	Andrej	74
5	Peter	64
slika 2
1.	Naredite tabelo. (slika 1)
2.	Označite vse podatke v tabeli. (slika 2)
3. Pritisnite tipko F11 in si grafikon oglejte.
Razpisna tabela - September 2005
Vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3.
Prijave za tečaj zbiramo na tel. 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci.
Aljoša Prelog - Oscar, rač. programer »Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj«
Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491
Učilnica in novičke podprte s strani:
Powered by:
•Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796
Tečaj	Termin	Ure	Cena
Začetniški	8. 9. 2005	12	10.900 SIT
Word osnove	15. 9. 2005	16	23.800 SIT
Excel osnove	25. 9. 2005	16	23.800 SIT
Osvežitveni	10. 9. 2005	4	9.500 SIT
Internet	19. 9. 2005	10	10.900 SIT
Osnovna šola	2005/2006	1x tedensko	5.900 SIT/mesec
Direktorji	10. 9. 2005	16	35.000 SIT
Mala šola računalništva za velike		60	75.000 SIT
Info
Glasbene novice
Prvi šolski teden je za učenci in dijaki. Sedaj se začenjajo pri mnogih razmišljanja, kakšne bi bile njihove obšolske dejavnosti. Moj predlog je glasbena šola, saj vam bo pridobljeno znanje zares koristilo skozi vse življenje.
Mojo najljubšo pesem lanskega leta je zapela KATIE MELUA in se imenuje The Closet Thing To Crazy. Glasbeno izobražena izvajalka meje ganila tudi z zgoščenko Call Of The Search, ki jo bo ob koncu meseca oktobra zamenjala z zgoščenko Piece By Piece. Nežnost in otožnost zlije v celoto magična pesem NINE MILLION BICYCLES (*****), v kateri je v ospredju neverjetna retorika v besedilu ter mavrični spekter klasičnih instrumentov za podporo, izmed katerih najbolj izstopa igranje na violino.
Britanska pop ikona je prav gotovo zasedba SIMPLY RED, za katero se ob session glasbenikih zmeraj postavi naprej kariz-matični pevec Mick Hucknall. Le ta je naprej deloval pri punk skupini Frantic Elavetors in je leta 1982 v Manchesterju ustanovil preprosto rdečo sestavo. 10. oktober je datiran izid albuma Simpified (na njem bo 12 pesmi, od katerih bo devet klasičnih hitov v novih izvedbah in tri nove pesmi), a pred tem bo zasedba okužila svoje oboževalce z močno dozo popa v sladki pesmi PERFECT LOVE (****), ki vsebuje izredne jazz pihalne dodatke in tudi odlične ženske spremljevalne vokale.
Ameriški 'nakladač'SEAN PAULje po letih dela v ozadju pri različnih projektih uspel s hitom Get Busy. Še bolj vroče je bilo njegovo sodelovanje z Beyonce Knowles v hitu Baby Boy. Počasi je izvajalec pripravljal novi material in tega napoveduje temperamentni rap, r&b, soca in ragga obarvan komad WE'LL BE BURNING (**).
Trio izrednih posameznic SUGABABES je s svojim posebnim stilom uspel takoj s hitom Overload. Njihova uspešna pot se bo nadaljevala z vročim r&b komadom z izjemno pozitivnimi vibracijami z naslovom PUSH THE BUTTON (*****), ki ga je produkcijsko prevzel oziroma naredil priznani mojster Dallas Austin.
Se še spominjate ruskega dueta T.A.T.U.? To sta lezbičniprijateljici Julia Volkova in Lena Katina. Medijska podpora ju je popeljala v trenutku na vrhove lestvic z uspešnico All The Things She Said, pri kateri je imel zraven prste kot izvršni producent Trevor Horn. Duet tudi v novem komadu ALL ABOUT US (***) ostaja pri atraktivnem prepletanju nalezljivega popa ter rocka in ga spremlja tudi nekaj simbolike skozi besedilo.
Finski rockerji oziroma glam metalci HIM so zadeli v polno s hitom Join Me. Potem je sledilo še nekaj manjših, izmed katerih najbolj izstopa The Funeral Of Hearts. Kvintet v novem WINGS OF A BUTTERFLY (***) ostaja neposreden, odpičen in surov.
Kaj se dogaja na rock sceni? Naštevam nekaj novih rock pesmi: My Doorbell - WHITE STRIPES, Doa - FOO FIGHTERS, Foxtrot Uniform Charlie Kilo - BLOODHOUND GANG, I Predict A Riot -KAISER CHIEFS, The Trooper (Live) - IRON MAIDEN, Only - NINE INCH NAILS, All The Kings Horses - ROBERT PLANT,El Captain
-	IDELWILD, Deep And Meaningless - ROOSTER, The Pioneers
-	BLOC PARTY, Going Missing - MAXIMO PARK, Fuck Forever
-	BABYSHAMBLES, Kick You Out - CEASERS, Love Me Like You
-	MAGIC NUMBERS, Something Inside Of Me - THE CORAL, Fut-her - LONGVIEW, Does't Remind Me - AUDIOSLAVE, Don't Tread Me - 311, Good Times - TOMMY LEE, Here By Name - 3 DOORS DOWN, Monsters - FUNERAL FOR A FRIEND, With You - THE SUBWAYS, When The Night Falls In - THE STANDS, Ain't No Easy Way - BLACK REBEL MOTORCYCLE CLUB, Forget Myself - ELBOW, All Ablaze - IAN BROWN, Living For The Weekend - HARD
-	FI, This Town Ain't Big Enough - BRITISH WHALE, Lazer Bean
-	SUPER FURRY ANIMALS, Crazy - SIMPLE PLAN, Tender - FEEDER in Dreamgirl - DAVE MATTHEWS BAND.
David Breznik
Glasbeni kotiček
^/ /.^ND DAY
JuanesX^^ Daniel Powtei
WE BELONG TOGETHER - Maria
ahcarey^
S________________________
4. LA TORTURA - Shakira & Alejandro§anz\
SINCE U BEEN GONE - Kelly Clarkson / 6. DON'T LIE - Black Eyed Peas \ \
7
7. tHeSE boots are made for WAlKiNG
- Jessica Simpson ^ _ 8. ALL THE WAY - Craig David \ YOU'RE BEAUTIFUL - James Blunt
! TiacOOL-GwenStefaniY V
Vsab srgdg in ngdgljg mgd 19-1^ in ur^
Kdo je glavna igralka v filmu V objemu čarovnice? Odgovor:
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Jožica KrajnčiC, ČuCkova ul. 2,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torka, 13. septemim, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raićeva 6,2250 (za Info).
A Bigger Bang -Rolling Stones
(2005 - Virgin - Dallas)
A poznate kakšen večji band, kot so Rolling Stones. Odgovor je jasen in glasen ter se glasi ne! Njihova kariera traja enormno dolgo, vendar za Micka Jagger-ja, Keitha Richardsa, Ronnieja Wooda in Charlieja Wattsa še ni prišel čas za upokojitev. Večni mladeniči so na sceni že zares dolgo in v tem času so napolnili že vsak večji svetovni stadion, posneli kopico albumov, prišli na vrhove vseh lestvic in predvsem pustili pečat z nekaterimi večnimi uspešnicami. Trenutno je band skupaj s session glasbeniki (ti so imeli kar nekaj dela pri snemanju aktualnega albuma) na koncertni turneji in prihodnje leto jih boste menda lahko še zadnjič v živo videli in slišali tudi v Evropi. A pri Rollingih nikoli ne veš, kaj jih žene naprej in kako dolgo bodo še na sceni. Tako so v ponedeljek po sedmih letih na tržišče dali novi celotni studijski izdelek A Bigger Bang, ki je tipičen naslednik albumov Bridges To Babylon in še bolj Voodoo Lounge. Zvok šestnajstih novih pesmi je tipičen Stonski, pri katerem je imel ponovno prste vmes njihov stari prijatelj, sicer pa produkcijska legenda Don Was. Avtorja glasbe in pestrih besedil sta kot vedno Mick Jagger in Keith Richards. Pri poslušanju pesmi sem imel večkrat občutek, da sem jih že nekajkrat slišal, saj so tako enolične in stilsko zares skupina ne prinaša nič novega.
Vendar je material v celoti gledano dovolj kvaliteten, da bo zadovoljil apetite mase oboževalcev 'kotalečih se kamenčkov' in bo tudi pri mladi rock publiki imel dovolj močan pečat ob nakupu zgoščenke.
Pravi rock šus v otvoritvenem komadu Rough Justice poslušalcu vzbudi upaje. Energična zadeva ima sicer zelo znan stari zven, vendar gre za pesem, ki te v vsakem primeru dvigne nad realna tla ter ima kruto dvolično izpoved. Še bolj vas bo stisnilo v kot, če se boste osredotočili na besedilo pesmi Let Me Down Slow, ki ima zelo znano ritemsko osnovo z ojačanimi pihalnimi deli, ki presegajo 'eritirajoče' se meje. Nedvomno najboljša pesem plate je Streets Of Love! Zakaj? Gre za mogočno rock balado in v njej se prelivajo igranja na akustične in električne instrumente, ki pa naredijo pravo umirjeno popotovanje po ulici ljubezni. Tu in tam je na albumu A Bigger Bang kakšno presenečenje. Pozitivno je nedvomno Back On My Hand, v kateri se skupina trudi zveneti čim bolj bluesovsko. Roko na srce, to jim uspeva v dobri meri, saj so kitarski rifi fenomenalni in tudi igranje na ustno harmoniko prav prija v to skladbo. Še večje presenečenje je pripravil sam Keith Richards. Sam se je ponovno poizkusil v petju (beri - pripovedovanju) v pravljični akustični pesmi This Place Is Empty,
Filmski kotiček
V objemu čarovnice
Serija je še danes aktualna, čeprav gre dejansko za staromodno televizijsko nadaljevanko. Pripoveduje namreč o ravnovesju moči med moškim in žensko, in to je vedno zanimivo raziskovati, pravijo ustvarjalci tega filma, ki so v tem pogledu izvirnik malce modernizirali. Izvirna serija je namreč imela tudi določene, za tisto obdobje značilne elemente. Na primer glavna junakinja Sa-mantha ni bila v službi in je svoje moči uporabljala za pomivanje posode (ha ha ha) in podobno. A pod površjem je nadaljevanka še vedno pripovedovala o paru, med katerim je bila močna vez, saj sta se oba junaka znala spopasti z dejstvom, da je ona zares močno bitje. In za kaj pravzaprav gre? Jack, ki ga upodablja odlični Will Ferrell, in Isabel (vedno aktualna igralka Nicole Kidman) igrata v tem filmu filmska igralca. Ja, kakorkoli zapleteno se sliši. In igralca naj bi na filmskem platnu upodobila Darinna in Samantho,
Bewitched
domišljijska komedija Dolžina: 90 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Nora Ephron Scenarij: Nora Ephron, Delia Ephron, Adam McKay Igrajo: Nicole Kidman, Will Ferrell, Shirley MacLaine, Michael Caine, Kristin Che-noweth, Jason Schwartz-man, Joan Plowright, Todd Stashwick, Jim Turner
v kateri je slišati največ akustičnih instrumentov in v ozadju je slišno tudi odlično igranje na klasičen klavir. Po zvoku malo drugačna je Look What The Cat Draggin, saj se v njej še najbolj spreminja ritemska osnova in besedilo je prav sarkastično grozeče. Sicer pa boljši del albuma A Bigger Bang sestavljajo nagajiva It Won't Take Long, udarna She's So Me Coming, agresivna Oh No Not You Again, srednje hitra brez pravega refrena Biggest Mistake, tipična Stonskovska Sweetneo-con in enostavna Driving Too Fat. Kar malo naporne pesmi za poslušanje na album so Rain Fall Down, Dangerously Beauty, Laugin Early Died in Infamy (še ena pevska parodija Keitha Ric-hardsona).
Ime Rolling Stones se bo prodajalo še naprej v vseh možnih oblikah, čeprav album A Bigger Bang ni nič posebnega. Kot sem že zapisal, je nekako logično nadaljevanje njihovega glasbenega ustvarjanja v 90. Ne me narobe
razumeti, ampak njihov rock, rock'n'roll in blues je še zmeraj vrhunski, a so me pričakovanja malo izdala. Upal sem na kakšno vsaj majhno spremembo v glasbi legendarne skupine. A nič od tega! Njihova glasba je zato izredno predvidljiva, edino kar ni predvidljivo je dogajanje v njihovih besedilih. Ta so še zmeraj dovolj realna in njihova večpomenskost daje poslušalcu tematiko za razmislek. Največji delujoči band na svetu je svoja najboljša glasbena dejanja ustvaril že davno, vendar njihova nova glasba je dovolj dober argument, da se ponovno odpravijo na koncertno turnejo in 'pokasirajo' lepo vsoto zelencev. Album A Bigger Bang bo brez dvoma prinesel nekaj hitov, a čas bo pokazal, če bo kakšen izmed njih postal tudi evergreen. Plošča in pesmi na njej vam bo prišla prav predvsem na kakšnem dolgem potovanju v avtomobilu, saj vam bo ohranjala adrenalin v krvi.
David Breznik
glavna lika iz znane in priljubljene TV-nadaljevanke Bewitched. Osnovna zgodba te serije se sicer ves čas vrti okrog čarovnice, ki se poroči z navadnim smrtnikom. Tu pa pride do zapleta. Jack naj bi igral Darinna, toda ne ve, da se bo njemu samemu pripetilo prav to, kar naj bi zaigral v filmu. Tako kot Darinn v TV-nadaljevanki se tudi on, ki naj bi Darinna zgolj upodobil na filmskem platnu, zaljubi v Isabel. Isabel pa je v svoji vlogi Samanthe tako dobra prav zato, ker je tudi sama v resnici čarovnica. Tega seveda nihče ne ve. Imamo torej zgodbo v zgodbi. In tu se začnejo smešni vložki in zapleti. Kajti naivna in dobrohotna čarovnica Isabel se je odločila, da ne bo več čarala. Da ne bo več izkoriščala svojih nadnaravnih moči. Da bo v Kaliforniji poskušala zaživeti normalno življenje, brez trikov in ukan. Jack pa je istočasno prav tako odločen narediti prelomnico v svoji na pol ugasli igralski karieri in še zadnjič poskusiti veliki met - ponovno okusiti sladkost slave in uspeha, če bi mu z napol pozabljeno TV-serijo, spravljeno na filmska platna, le uspelo opozoriti nase. Sebe seveda vidi v glavni vlogi, v vlogi navadnega smrtnika Darin-na, ki se naključno in nevedoč, v kaj se spušča, zaplete s čarovnico. Toda čarovnico je treba najti ^ Oziroma najti je treba primerno žensko, ki bo to čarovnico upodabljala. Tako Jack povsem po naključju sreča Isabel. Takoj sta mu všeč tako ona kot ona in še posebej njen nos, ki je sumljivo
podoben nosu Elizabeth Montgomery (ki je igrala Samantho v izvirni televizijski različici V objemu čarovnice). Jack je prepričan, da bi lahko prav ta, njegova nova znanka, igrala Samantho. Isabel pa je po drugi strani Jack prav tako všeč, saj v njem vidi pravega pravcatega smrtnika, ob katerem bi se končno lahko ustalila in zaživela normalno življenje, kakršnega si želi. In potem sta tu še njen očka Michael Caine ter
njena filmska mama Shirley Mac-Laine, ki sta ravno prav duhovita, da dasta zgodbi piko na i.
Tako se torej začne ponavljati zgodba v zgodbi. Prikupno, sladko, naivno, dovolj lahkotno. Skratka zabavno. Neobremenjeno. Za v petek zvečer. Četudi kritike na film niso najboljše, vam dolgčas vsekakor ne bo. Ob predpostavki, da imate tudi vi vsaj malo domišljije.
Grega Kavčič
Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. septembra
Vpisujemo v naslednje oblike neformalnega izobraževanja:
-	tečaj kitare pri Samu Šalamonu in Marku Korošcu
-	začetni tečaj znakovnega jezika gluhih
-filmska sekcija - vpis ob četrtkih, ob 19. uri,
-	turistična skupina za osnovnošolce"Potepuhi"
-	novinarska skupina - srednješolci, študenti, osnovnošolci
NOVO! - literarna skupina za osnovnošolce, ki bodo ustvarjali v nemščini - mentorica bo Emilija Mesojedec. Vabljeni osnovnošolci, stari okoli 11 let, in tudi vsi, ki imajo vsaj minimalno predznanje nemškega jezika.
Med šolskim letom se bodo pridružili še:
tečaj pogovorne španščine, tečaj flamenka, glasbene delavnice, tečaj risanja, kaligrafija itd.
Odprtje likovne razstave Maje Sajnkar iz Celja, v petek, 16. septembra 2005, ob 19. uri.
V soboto, 17. septembra - letno srečanje prostovoljcev, mentorjev in sodelavcev CID.
Usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah in usposabljanje za trenerje. Prijave za obe obliki sprejemajo do 14. septembra 2005.
Delavnice za dijake "Blazno resno o življenju", BROŽ 2005
Dvorana Športnega zavoda Ptuj, Dravska 18,2250 Ptuj; začetek jesenskega ciklusa delavnic v ponedeljek, 12.9. 2005, ob 19. uri. Tolkalska skupina iz Maribora Jambashi; organizator: Timotej Ptuj, društvo za izboljšanje kvalitete življenja, Aškerčeva 4, Ptuj. Informacije na tel. 031 623 034, Olga Popov.
Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778 in vam ponujamo informacije na spletni strani www.cid.si Spletna kavarna in Info center sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prošt, renta, start, notar, Dai, ajat, hattrick, SK, ratišče, Iberija, žrebček, remiza, spomenik, ama, Ace, akomodacija, VŠ, vena, IK, DV, ica, Ned, odile, ropot, anodini, Sakandelidze, ekocid, traheitis, SA, Ciraki. Ugankarski slovarček: AIReN = španska sorta vinske trte; BAGGI = italijanska filmska iralka (Angiola); IDEM = italijanska kajakašica (Josefa); IGOA = francoski motociklist (Patrick, 1959-); LOKEREN = belgijski nogometni klub; SAUBA = krojaška mravlja; SLASH = angleški rockovski pevec in kitarist (rojen 1965); vEcINO 0 španska dramska in filmska igralka (Mercedes, 1916-2004).
Zanimivosti
Berlusconi na Tahiti?
Italijanski premier Silvio Berlusconi je izjavil, da bo v primeru poraza na volitvah prihodnje leto zapustil Italijo in odplul na Tihi ocean. Kot je povedal za italijanske časnike, se je kljub nezadovoljstvu znotraj njegove vladne desne sredine pripravljen žrtvovati in voditi državo v drugem mandatu. Če se bo Italija odločila in mi dala mandat, se bom žrtvoval še naslednjih pet let. V nasprotnem primeru bom z lepo ladjo odplul na Tahiti in se zahvalil svoji srečni zvezdi, ker mi je prihranila takšno žrtev,« je dejal Berlusconi. Berlusconijev največji nasprotnik na prihodnjih volitvah bo nekdanji predsednik Evropske komisije, vodja združene levice Romano Prodi.
Zapestnica - priljubljen nakit modernega moškega
Sodobni moški ima rad modne dodatke, vendar morajo biti diskretni. Prireditelji salona Eclat de Mode, ki je do ponedeljka potekal v Parizu, kot najbolj priljubljen nakit med moškimi izpostavljajo zapestnico, sledita pa ji verižica in prstan. Zapestnica je lahko iz srebra, jekla, ravnega ali spletenega usnja ali kavčuka. Verižice imajo običajno obesek v obliki britvice, identifikacijskih ploščic ameriških vojakov ali majhnih pištol. Najbolj priljubljene barve za nakit pa so trenutno naravna barva usnja, črna in srebrna. Nedavna raziskava francoskega inštituta za modo je pokazala, da 72 odstotkov moških meni, da z nakitom izražajo svojo osebnost. Velika pariška blagovna hiša za moške Printemps-Homme je pritličje namenila izključno modnim dodatkom, od številnih znanih modnih
oblikovalcev pa zahtevala naj oblikujejo nakit, ki bo hkrati ekskluziven in moderen, vendar še vedno moški.
Prehitro uživanje sladoleda lahko povzroči migreno
Nemška zavarovalniška družba Techniker Krankenkasse (TK) je vse ljudi, ki imajo težave z migreno, opozorila, naj ne hitijo pri uživanju sladoleda. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da lahko prehitro uživanje te priljubljene sladice pri omenjenih bolnikih povzroči nenaden napad migrene. V sporočilu tudi opozarjajo, da lahko nekatere sestavine, ki jih uporabljajo pri proizvodnji sladoleda, škodujejo alergikom, zato jim svetujejo, da pred uživanjem skrbno preučijo njegove sestavine.
Pevka in kolesar pred oltar
Ameriški kolesar, sedemkratni zmagovalec znamenite dirke po Franciji Lance Armstrong ter ameriška pevka Sheryl Crow sta zaročena, je v ponedeljek sporočil Armstrongov predstavnik Mark Higgins. Par se je zaročil med počitnikovanjem v Sun Valleyju; datuma poroke pa še nista določila. To bo že druga poroka za legendarnega kolesarja, ki ima s prvega zakona z nekdanjo ženo Kristin tri otroke. Za ameriško rock zvezdnico Sheryl Crow bo to prvi zakon. Triintridesetletni Armstrong je julija po sedmi zaporedni zmagi na Touru sklenil svojo kolesarsko kariero. Pretekli mesec pa je francoski športni časnik L'Equipe objavil, da je bil kolesar iz Teksasa leta 1999, v času svojega prvega uspeha na Touru, pozitiven. Pri omenjenem dnevniku so zapisali, da so v zamrznjenih vzorcih urina ameriškega kolesarja z leta 1999 dokazali zloraboprepo-vedanega krvnega dopinga eritropoietina (EPO). Armstrong je vse obtožbe zanikal.
Lujzek • Dober den vsoki den
Zaj pa hitro in bistro, saj vidite in vena tudi občutite, da je teta jesen že čista poletje pojahala in se pobahala, da je v totalnem letnem cajti na oblosti kak včosik partizani v hosti. Vidite, kak se cajti obro-čajo, enkrat na levo, te pa na desno pa nikol preveč resno, enkrat links tepa reks, kak bi to lepo zaloja naš pes Reks. Je pa naš pes Reks posebne sorte ftič, ki mu nemre do kože ni-ben politični hujdič. Enkrat loja po nemško, te pa po slovensko, kak to zaj zahtevle Evropska vunija kak, da bi ga naš zunanji minister loja-ti vičija ^ Saj ste vena že čuli za tisti na žalost resnični vic, ko sta se v Dojčlandi srečala dvo naša Jugoviča. Prvi je pital drugega za Fukend štra-se. Drugi pa mu je odgovora: »Idi malo links, tepa dve ulici reks, na kunci pa v pičko materino Oprostite, da to tak vulgarno se čuje, kak se pač šolen obuje. Zakaj bi se delali
lepi in fini, če pa smo vsi pod kožo krvovi, oblečeni ali pa nogi.
Kaj pa zdaj, kaj naj vam še napišem in povem, če nič boj pametnega ne vem ^ Aha, sem se že spuna ^ Zaj pa sem pozoba, kak da bi kragulj pozoba goloba. Adijo Marija, jaz bi zaj en špricar spija, prej pa še eno pečenko poja, da naš Reks nebi več tak glasno loja. Naši Mici bi ponudil kosti, s posvetilom, naj se več tak hitro ne redi. Na žalost sem v totih letih že tudi jaz boj okrogel kak vejki, bolijo me vse kosti, vseje trdo, samo tisto boj občasno, ko bi se moja Mica z menoj pogovarjal boj glasno, poredko stojim
Hec je pač hec in dosti je resnice v njem, ko podneš košni dvonožnici v objem
O politiki pa gnes čista nič, saj je to en sam hujdič. Dražijo se nam bencin in kurilna olja, tak ke me mine dobra volja.
Z dobro voljo pa seposlov-lam od vas za hec in špas.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 10. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
NEDELJA, 11. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
PONEDELJEK, 12. septembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00
VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Dalja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
TOREK, 13. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).
SREDA, 14. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
ČETRTEK, 15. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45
Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 16. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Čas mineva tako hitro, ljudje pa smo tako zelo počasni. Vsekakor je težko narediti vse, kar bi si želeli. Še vedno pa si lahko prizadevamo storiti največ, kar je v naši moči. Ta moč pa je še kako raztegljiva.
BIK
Ne boste ravno zadovoljni s tistim, kar ste opravili. SIcer boste kar precej krivde pripisovali okolju, ki vam po vašem ni bilo naklonjeno, a na skrivaj si boste seveda na jasnem, da je bila težava predvsem v vas.
DVOJČKA
Čudoviti dnevi so pred vami. Deležni boste prijaznosti in velikodušnosti, ki si jih niti predstavljati ne morete. Pri vsem tem pa ni dobro, da vse preveč veste že vnaprej, ker potem ne bi bilo presenečenja.
RAK
Vaši najdražji venomer obljubljajo, da se bo tokrat zagotovo zgodilo, potem pa vedno pogrnejo. Ne veste več, kaj bi si sploh mislili. Vsekakor so nerode, po drugi strani pa so vam ravno zato tako ljubi.
LEV
Neka dolgotrajna skrb še ne bo šla Iz vašega poslovnega življenja, boste pa Imeli srečo pri sklepanju novih dogovorov. Ne bi bilo slabo, če bi pri tem prisluhnili mlajši osebi. Zaradi stresov bodite previdnejši.
DEVICA
Na spremembe, ki se bodo dogajale v ljubezenski zvezi, ne boste mogli kaj dosti vplivati. Veliko možnosti, da se vse reši na prijateljski ravni, boste imeli ob koncu tedna. Splošno počutje se bo izboljšalo.
TEHTNICA
Pri poslovnih zadeva dobro premislite, kaj je potrebno posodobiti, popraviti, Izboljšati in šele nato začnite uvajati novosti. V prvi polovici tedna se boste živahno dogovarjali glede novih poslovnih zadev.
ŠKORPIJON
Resni in zamišljeni boste, toda to je tudi najboljši temelj za velike dosežke, ki imate v mislih. Ne dajte, da vas kaj ali nekdo odvrne od tega. V soboto boste doživeli zelo prijetno in romantično doživetje.
STRELEC
Človek kar težko verjame. Nekaj mu je na dosegu roke, potem pa se nenadoma izmuzne in spet je treba začeti od začetka. Temu se lahko reče smola ali tudi nezbranost in površnost.
KOZOROG
Zaradi dogodka, ki se bo pripetil, se bo vaš partner kar precej ustrašil. Razložiti mu boste morali, da ne pomeni nič hudega. K sreči vam bo verjel, boste pa precej v dvomih, ali ste prepričali s tem tudi sebe.
VODNAR
Kaj vam pomaga samozavest, če je sodelavec prestrašen In prepričan, da se vama projekt ne bo posrečil. Vsekakor boste morali biti zelo prepričljivi, če boste hoteli spremeniti njegovo razmišljanje.
RIBI
Znanec bo povedal zelo prepričljivo zgodbo. Sprva boste sicer osupnili, a potem se vam bo le zazdelo, da ima tudi njegova pripoved marsikakšno luknjo. Vrtati morate naprej.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Prireditvenik
vabimo@radio-tednik.si
Petek, 9. september
16.00 do 17.00 Ormož, prostori Hotela, Literarna ura s pisateljem g. Borutom Gombacem
17.00 do 18.30 Ormož, Hotel Ustvarjalne delavnice za otroke 17.00 do 18.30 Ormož, Hotel, Predavanje o pravljicah in pravljicarstvu z go. Liljano Klemencic
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrca, Španski vecer, ki se bo pricel z otvoritvijo
razstave fotografij madridske umetnice Irene Sanchez Garcia. Vecer bodo popestrili Jernej Brenholc in Daniela Pekic - plesni klub Pingi s španskim plesom - in Liljana Klemencic - KIP Ptuj s pravljično besedo -	Planinsko društvo Maks Meško Ormož vas vabi na izlet, Ženske po sloven-
ski Transverzali od Nanosa proti morju
Sobota, 10. september
10.00 10.00 12.00 13.00 15.00
16.00
19.00 20.00
Grajena, pred gasilskim domom, 3. mladinski tabor
Jeruzalem, na Libanji, odprtje kleti Pavlovski Vrh-Libanja 2005
Velika Nedelja, Družabno srecanje na kmetiji Kogl
Velika Nedelja, na kmetiji Kogl, lutkovna predstava Pavliha
Budina, KD Ptuj, 8. Čihalov memorial, državno tekmovanje šolanih psov -
nocni turnir
Ptuj, amfiteater Term, Prvi Folkfest, festival folklore, poleg domacinov -Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj - se bodo predstavile priznane folklorne skupine
Draženci, vaška dvorana, koncert pod naslovom Tamburaški vecer Ptuj, dvorišce ptujskega gradu, koncert skupine Jebe'la cesta, v primeru dežja bo koncert v Narodnem domu Dan slovenskih planincev na Ptuju in v Ormožu, izleti
Nedelja, 11. september
Markovci, obcinsko dvorišce, projekcija filma na prostem Moj ata socialistic-ni kulak, v primeru dežja bo predstava v kino dvorani, gost vecera Tone Partljic; podeljena bodo tudi priznanja za najlepše urejene okolice stanovanjskih hiš
SNG MB, Festival narecne popevke, VelDvo, za izven Izlet na Mrzlo Goro, vabi PD Ptuj, vodi S. Golob
Ponedeljek, 12. september
Ptuj, dvorana Športnega zavoda Ptuj, Dravska 18, zacenja se jesenski ciklus delavnic za dijake »Blazno resno o življenju«, BROŽ 2005, z vami bo tudi tolkalska skupina Jambashi iz Maribora Ptuj, Mestno gledališce, vpis abonmajev
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00 uri: Perutnina Ptuj, stoletje dobrih okusov. Svec-anost ob zakljucku adaptacije in novogradnje Osnovne šole Olge Meglic. Skrb za varnost otrok ob zacetku šolskega leta. 2. krajevni praznik primestne cetrti Rogoznica. Srednji vek pred ptujsko Mestno hišo. 4. poulicni festival Ptuj - Odprto mesto. Nastop folklorne skupine iz Arandjelovca. Vec-ne gazi Nataše Petrovic. Razstava fotografij Črtomira Goznika. Jubilejno srecanje veteranov letalstva na letališcu v Moškanjcih. 3. Poli maraton - naj-vecji slovenski rekreativni kolesarski dogodek. Dobrodelni koncert s Terezo Kesovijo. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
AKTAL d.o o
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©CSBK] DKl WiaSfÛ" D2 [FW© m /SMS [F>[S®[FD[U®W
www.tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, iM. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po ». 0038549 372-605
www.radio-tednik.si
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVAR-JALČKI.
Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Torej kaj še čakate?! Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 13. septembra in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjal-čkov iz 60. številke Štajerskega tednika je:
Franci Pernek, Slomškova ulica 20, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIZNI DISKONT
řiAi,Oř;BA karamtAMMA
t^BUUAČM ICMJtCAlím!
vntko
ZA VÇfik tfP!
LUBLJAHAi BTC. HALA A MOVO MESÍK); SIC NOVO MESTO NOVA UORIGA; DELFINOVA 18
Samo ena od spodnjih sličic vsebuje po en del iz vseh ostalih slik. Katera?
ERA tiiïii®^®®«^
Ponudba velja do 12. septembra 2005
18.30

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj._
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si_
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
GSM- IN RTV-servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolarič s.p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 505
KMETIJSTVO
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
IC D.. Cankaijava B, 300a Calja; 300 8ITJ^i^
JtL
TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
Jtk.
Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{č in parkiri{č, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
IZDELAVA 150, 230 in 350 litrskih hidravličnih stiskalnic. Srečko Horvat, s. p., Pobrežje 92/a, Videm, tel. 764 12 91 ali 041 504 204.
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali{če nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM svežo koruzo, letnik 2004, iz CO2 silosa po 15 SIT/kg. 041 561
893. 2
KOZE manj{e rasti mini do 50 cm) prodam en par. Tel. 031 733 112.
PRODAM bukova drva. Tel. 040 789 607.
3 HA KORUZE za silažo ali zrnje, nov 600-litrski sod za vino, 16-colski gumi voz in ličkalnik koruze prodam. Tel. 793 58 91._
PRODAM 70 arov koruze z njive in suhe hrastove mostnice. Tel. 02 745 70 31._
KUPIM traktor, obiralec koruze in trosilec gnoja. Tel. 041 579 539.
PRODAM cisterni Creina 2200 l, letnik 83, in 2200 l, letnik 88, ter drobi-lec c cikonom Blisk 3500 na kardan, odlično ohranjeno. Tel. 041 579 539.
PRODAM pujske, p{enico in koruzo, naravno su{eno, po 30 SIT/kg, večjo količino, možna dostava. Tel. 781 05 31.
PRODAM pujske, težke 30 kg, in dve 120-kg svinji. Tel. 758 03 21.
PRODAM traktor IMT 539, farmal 320, nakladalko, pluge in brane. Tel. 751 03 81 ali 031 422 043.
PRODAM krompir za ozimnico in trgatev {marnice. Tel. 041 363 947.
KUPIM kosilnico BCS 127, bencin - petrolej, tračni obračalnik Sip 220 in traktorsko enoosno prikolico Ljutomer. Tel. 041 261 676._
NESNICE, rjave, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Tel. 792 35 71.
TELICO brejo 9 mesec, simentalko, prodam. Tel. 041 288 071, po 20. uri.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 302 698.
PRODAM dobro ohranjeno balirko Wegler in Oltovo sejalnico za koruzo. Tel. 031 539 076.
PRODAM večjo količino lanske koruze v storžih. Tel. 031 759 648.
PRODAM viličarja disla, znamke IRI ON, nemške izvedbe, na novo obnovljen. Informacije na tel. 764 58 21.
PRODAM traktorsko prikolico, enoosno, kiparico, 3-tonko, na novo obnovljeno, nemške izvedbe. Tel. 764 58 21._
PRODAM plemenske ovce, stare 8 mesecev, pasme SJ. Informacije na tel. 764 58 21._
PRODAM kravo simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 768 44 21.
PRODAM 10-colski, dvobrazdni plug, visoki klirens. Tel. 751 19 61 ali 041 577 008
KUPIM težko kravo za zakol. Tel. 031 438 587.
ROTACIJSKO koso Sip 135 prodam. Tel. 041 954 115._
ODDAMO kurji gnoj. Tel. 031 748 332.
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Ponudbe na tel. 041 561 893.
PRODAM dve svinji okrog 130 kg, domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 755 88 21._
ZBIRAJO naročila za purane za konec meseca septembra. Polje-Dom, d. o. o., Kidričevo, tel. 799 00 80.
PRODAM prešo, 250 l, hidravlično, in štedilnik, zidani, rostfrei, za centralno, poceni. Tel. 031 262 494
PRODAM brejo kravo in krompir. Tel. 740 84 27.
PRODAM vreče za obtežitev silosa polne in prazne. Tel. 041 869 296.
PRODAM trgatev šmarnice, neškropljeno, 2 kadi in gumivoz za traktor. Tel. 02 761 02 82._
KUPIM bikce simentalce, težke do 150 kg. Tel. 031 443 117._
PRODAM 30 odojkov in dva prašiča težka 200 kg. Tel. 031 389 078.
PRODAM bikca, okoli 200 kg, za nadaljnjo rejo. Tel. 769 10 41.
BELA TEHNIKA
DELO
IŠČEMO sodelavce za prodajo pekovskih izdelkov na območju Ptuja. Dopoldansko delo, dobro plačilo. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Marko Črnčič, s. p., trgovina, Tomšičeva ulica 23, 2310 Slovenska Bistrica, tel. 041 643 909.
NEPREMIČNINE
sinus ne
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in Itunel
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
ČASOPISNA HIŠA Delo in Slovenske novice razpisujeta prosta mesta zastopnikov naročniškega oddelka na terenu. Zainteresirani in resni pošljite prijave v 8 dneh na: Delo, d. d., Strossmayjerjeva 26, 2000 Maribor, oddelek Naročnine.
ZAPOSLIMO zastopnika za prodajo knjig na stojnici v Intersparu v Celju, lahko tudi mlajšega upokojenca(ko), študenta(tko). Pogoj: izkušnje v prodaji, smisel za delo z ljudmi, osebna urejenost, poštenost. Tel. 041 767 757. Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana._
IŠČEM delo, kot je čiščenje stanovanja, likanje _ Sem iz okolice Ptuja. Tel. 031 863 043.
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA Trgovina ELEKTRO-PARTNER, Vida Pernarčič, s. p., Cankarjeva ul. 5, Ptuj (enosmerna ulica mimo restavracije Ribič proti kinu Ptuj), telefon 02 / 779 40 51, ima od 9. do 30. septembra 2005 A K C I J O na razstavne gospodinjske in akustične aparate - Candy, Za-nussi in Bosch - 15% popust, in Gorenje - 10 % popust. Možnost plačila tudi na obroke (3, 6, 12 in 18 mes.). Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A4 - 12,00 SIT in vezava 180,00 SIT).
VW CADDY 1,9 D, letnik 196l, 12500 km, prodam za 500.000 SIT. Tel. 051 336 307.
DOM-STANOVANJE
DAM V NAJEM opremljeno 2-sobno stanovanje na Ptuju v centru mesta, KTV centralna. Tel. 041 428 673.
ZA 53.000 SIT oz. po dogovoru prodam novo kopalno kad Emo Celje in bojler, 150 l, Gorenje. Tel. 02 775 01 81 ali 051 230 988.
UGODNA POSOJILA'
SallSd...a 1 Razlagova 24, Maribor j
[C02/2280n0
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
UGODNO prodam hladilnik. Tel. 041 956 456.
MOTORNA VOZILA
SEJALNICO za žita Olt, malo rabljeno, in škodo pick-up, letnik 97, 90.000 km, prodam. Tel. 02 740 25 90.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIARN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
EX, d. o. o., Cvetkovci 99, 2273 Podgorci razpisuje kadrovsko štipendijo - smer gimnazijski maturant - za leto 2005/2006. Prošnje pošljite na zgornji naslov.
OKNA - VRATA - SENČILA
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroiie
Svetovanje in montaža
Klas GM
PODVINC115, FTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
Top 3: posl. prostori: v Ptuju ID509, 25,9 m2, (L 2002), bar (opremljen) 13,17 mio; v najem, Ptuj ID390, 52,4 m2, (obnova 1998), 76.700 SIT/mes; posl. prost. ter stan. hiša v Mez-govcih: ID392, posl. prost. 280 m2-etaža (K+P+1), (L 1984), hiša 160 m2, (obnova 1995), zemlj. 4809 m2, 83,9 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
V	TRNOVSKI VASI prodamo njivo, 87 arov. Tel. 757 13 01, med 20. in 21. uro._
KUPIM vikend ali manjšo kmetijo, nezazidljivo parcelo ali gozd. Ponudbe na tel. 051 274 068 ali 031 215 121._
PRODAM 16 arov gradbene parcele na Selah. Tel. 764 28 11 in 040 366 050.
V	NAJEM oddamo hišo z gospodarskim poslopjem. Tel. 031 527 786, po 15. uri.
V	NAJEM oddamo garažo v več-stanovanjskih stavbi, v CMD v Ptuju. Tel. 041 778 372._
PRODAM starejšo hišo z gradbeno parcelo v Markovcih, možnost nadomestne gradnje. Tel. 041 233 681.
RABELČJA VAS, mirna sončna parcela, 10 arov, prodam. Tel. 031 840 008.
KUPIM gozd do 2 ha od Juršincev do Bresnice. Tel. 041 894 603.
PRODAM več gradbenih parcel v okolici Majšperka. Naslov v upravi časopisa.
V	NAJEM VZAMEVA in pozneje odkupiva urejen bivalni vikend, manjšo hišo. Tel. 031 727 690, 031 727 183._
V	MOŠKANJCIH ob cesti prodam zazidalno komunalno urejeno parcelo, 1000 m2, cena 5 milijonov SIT Tel. 03 577 02 27, 031 457 704, Franc Obran.
qLUB D-itiof
glasba in kultura
VABI K VPISU NOVIH ČLANOV:
POUČEVANJE KLAVIRSKE HARMONIKE, KLAVIATUR in KITARE NA DOMU INFO: 041/412 310
Rabljena vozila
TIP	LETNIK
CLIO 1.2/3V FIDJI	1998
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004
FORD 6ALAXY 1,9 TDI	2000
KANG001,5dCI/80	2005
KANG00 1.5dCi/80	2005
MERCEDES 200 CDI	2002
R LAGUNA GT 1.9 DC1100 EXP.	2002
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999
SEDANE DIN. LUX 2,0/18V	2004
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998
VW POLO VARIANT 1,6	1998
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998
Tovorna vozila
NA MESEC SAMO
19.272 SIT
30.168 SIT
45.023	SIT 47.243 SIT 47.243 SIT 66.921 SIT 51.914 SIT 20.374 SIT 60.946 SIT 15.161 SIT 22.205 SIT
28.024	SIT
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS R KANGOO 1,2 RL EXPRESS R MASTER 2,5d MTR
1999 16.080 SIT 1999 16.845 SIT 1999 28.331 SIT
VKina meseinega obroka je izračunana na podlagi kredita dm mb NOM 7.45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
petovi^^
Ptuj, Ormoška cesta 23; teL: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH
PRIKLOPNIKOV NA TERENU s sklepanjem zavarovanj
- Zavarovalnice Maribor,Triglav
URA (od-do) KRAJ	In Slovenica, ter registracijo.
DAN
DATUM
Poned. 12.09.2005	8.00 - 9.30	CVETKOVCI - prIJanku Tomažič
10.00 -11.30	MOŠKAJNCI - B. C. Žiher
12.00 -13.30	GAJEVCI - Trgovina vrtnica
14.00 -15.30	STOJNCI - Gasilski dom
15.45 -17.00	MARKOVCI - Deponija
Torek	13.9.2005	8.00 - 9.30	STOPERCE - Gostilna LItož
10.00 -11.30	MAJŠPERK - Gostilna Dolinca
12.00 -13.30	LOVRENC NA D.R - Km. Zadruga
14.00 -15.30	APAČE - Gaslisl<i dom
Sreda	14.9.2005	8.00 - 9.30	ŽETALE - Bar Pod lipo
10.00 -11.30	PODLEHNIK - Kmet. zadruga
12.00 -13.30	JUROVCI - Avtoelektrika Bračič
14.00 -15.30	ZG. HAJDINA - Gasilski dom
Četrtek	15.9.2005	8.00 - 9.30	DESTERNIK - Gasilski dom
10.00 -11.30	PLACAR - Kmetija Markež
12.00 -13.30	DRSTEUA - Kmečki turizem Lacko
14.00 -15.30	GRAJENA - Gasilski dom
Petek	16.9.2005	8.00 - 9.30	MIHOVCE NA D.R - Avtoserois Dobič
10.00 -11.30	JABLANE - Kmečki turizem Medved
12.00 -13.30	GEREČJA VAS - Gasilski dom
14.00 -15.30	CIRKULANE - bar Marinka
Poned.	19.9.2005	8.00 - 9.30	KUUČAROVCI - Gasilski dom
10.00 -11.30	SAVCI - Gasilski dom
12.00 -13.30	POLENŠAK - Gostilna Šegula
14.00 -15.30	LASIGOVCI - Kmetija Kukovec
Torek	20.9.2005	8.00 - 9.30	VITOMARCI - Kmet. zadruga
10.00 -11.30	ZAGORCI - Gas. dom GrabšInskI breg
12.00 -13.30	GABERNIK - Trgovina Hrga
14.00 -15.30	DORNAVA - Kmet. zadruga
Sreda	21.9.2005	8.00 - 9.30	GUMA-BAR Zamušani 2
11.00 -12.30	G.D. Leskovec
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije, irrformacije: iVIarjan Duh - telefon: 02 / 788 11 68.
Se priporočamo,
DOMINKO d.0.0., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68
izberi.si - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasili še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
REM[jrrLAGIJNAl,8l6V	1998	1.440.000	KOVZLAIA
OPEL CORSA 1,012V	1998	660.000	RDEČA
PEUGEOT 406 1,8 16V	1998	1.330.000	KOV SIVA
KENMJir 0101,2	1999	990.000	KOV MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDQ	2001	2.270.000	KOV T MODRA
PEUGEOT 306 1,4 S	1997	770.000	KOV SREBRNA
HA PRIDE 1,3 GLXI	1999	445.000	m,FNA
SUZUKI BALENO 1,3	2000	940.000	KOVmFNA
F0RDESœRTl,4a	1994	340.000	RDEČA
VOLKSWAGEN POLO VARIANT 1,4	1998	1.080.000	KOV MODRA
RENAULT (MO 1,2	1998	795.000	BEU
PEUGEOT 106 XR	1994	390.000	BELA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1999	1.060.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1,5	1998	670.000	KOV MODRA
RENAULT LAGUNA 1,6 lôV GRAND.	2001	2.380.000	KOV MODRA
MrPUNT0 55SS0LE	1999	720.000	KOV GR. SIVA
RENAULT CUO 1,2 RN	1994	380.000	KOV ZELENA
TORD FIESTA 1,3	1996	490.000	KOVVIJOLA
RENAULT CUO 1,416V DYNAMIQUE	2001	1.470.000	KOV SREBRNA
BMW Z3 M 1,9	1999	3.480.000	ČRNA
ŠKODAFEUOA 1,6 COLOR LINE	1999	770.000	RUMENA
CTTROEN SAXO 1,11	2000	940.000	KOV MODRA
OPEL ASTRA 1,41	2001	1.190.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 206 1,41AUTOMAHC	2001	1.690.000	KOV OPEČNA
MERCEDES - BENZ C 220 D	1997	2.180.000	KOV ČRNA
RENAULT MEGANE 1,4 ERN	1999	1.120.000	KOV MODRA
OPEL ASTRA CARAVAN 1,6 16V	2001	1.770.000	KOV SREBRNA
ROVER 4001,4	1999	1.090.000	KOV SREBRNA
CITROEN SAXO 1,01	1997	680.000	KOV SREBRNA
RENAULT TWINGO 1,2	2002	1.240.000	RUMENA
ROVER 414 SI	1996	850.000	KOV RDEČA
DAEWOO LANOS 1,5	2000	940.000	KOV m,FNA
STAVBNO POHIŠTVO
JELOVICAl
v Metalki na Ptuju
od 7. do 30. 9. 2005 za celoten program stavbnega pohištva JELOVICA
AvtohiSa Hvaleč,
Lovfenška cesta 3.2325Kidričem. Te!.: 02/796 33 33
CT
AKCUA
ZA RABUENA VOZILA!
Ponujamo kredit na položnice za rabljena vozila s 25% pologom (brez pogoja kasko).
Velia za rabljena vanla od letnika 1995naprej.
www.radio-tednik.si nabiralnik@radio-tednik.si
Opd. Nove tí^ boUSi avtumcMn.
Ptujska C. 68. Miklavž (iVIaribor). tel.: 02/ 6291662. avto.mikiavz@emaii.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.gTDIKARAV.	2000	2.558.000	SREBRN
AUDIA41.9TDI130KSKARAV.	2002	3.708.000	KOV. MODRA
BMW316DKARAV.	2002	3.598.000	ČRNA
BMW525TDSLIMUZ.	1909	2.398.000	SREBRN
CITROEN XSARAPICASO 2.0 HDI	2002	2.308.000	KOV. TEM. SIVA
FORD FOCUS 1.4	2000	1.408.000	SREBRN
F0RDIU0NDE02.0T11CI115KSKARAV.	2002	2.498.000	KOV SIVI
HYUNDAIIANmi.8GU(	1995 mod. 98	598.000	SREBRN
KIA PRIDE 1.3 WAGON	2000	408.000	BELA
NISSAN PRIMERA 1.81GVGX	1998	048.000	SREBRN
0PELASM1.7TDKARAV.	1998	898.000	KOVROEČA
RENAULT TWING01.2 PACK	1998	728.000	RUM. ZELEN
SEATT0LE0D1.gT1]l110KS	2803	2.978.000	KOV SREBRN
ŠKODA OCTAVIA 1.8 SU	1997	1.058.000	SREBRN
VWPASSAT1.9T0IKARAV.	2808	2.178.000	MODRA
Na zalogi	preko 40 vozil.		
Skromno si Uvel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
Avguština Meška
IZ MLINSKE C. 5, PTUJ
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem, g. župniku, govornikom ter godbeniku za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 niti, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02
PRODAJA KURILNEGA OUA
vabi na
2. OBLETNICO
v PETEK, 16. SEPTEMBRA 2005
OD 18. DO 21. URE DRUŽABNE IGRE (3 osebe skopaj. Prgave sprejemamo v barn.) ŽIVA GLASBA S TRIOM ADIJO ZA HRANO IN PIJAČO POSKRBLJENO VEČ PARTY PUAČ.
ietrezitml Pridite v OPEL har t Eébižaol
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7II3
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjsicih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
V soboto, 10. septembra 2005 irena Tančic, dr. dent. med
Ordinacija v Podlehniku

ercator Hipermarket Ptuj
Ormoška cesta 30, Ptuj
Ponedeljek, 12. september in torek. 13. september. ves dan
LUMPIJEVA VARNA POT V ŠOLO
Pridruži se nam pred Super mestom, kjer boš na posebnem poligonu spoznal vse, kar moraš vedeti za varno pot v šolo in pravilno obnašanje v prometu. Lahko se boš preizkusil v vlogi šolarja na poti v šolo, voznika avtomobila ali prometnega policaja. Pridi na pravo prometno zabavo tudi ti!
GERRY WEBER
van i lia
Spoštovani kupci! Vabimo vas v MODIANO G.W.
(Bivši Florijan) Ul. Heroja Lacka I, Ptuj.
Oblecite se v zadnje modne trende blagovne znamke Gerry weber in Vaniua.
izkoristfte 10% otvoritveni popust na
CELOTNO PONUDBO v ČASU OD 5. DO 10. SEPTEMBRA 200S.
-MODI A-N-A-

■ ■	ODPELJITE SE S POPUSTOM
----660.000 SIT	
AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01	Vsi modeli Fiat ugodnejši. E*! DT Tudi do 660.000 SIT. f 1 fl 1 1
2266
KURILNO QUE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traionova 1, Phii |ob Moribonki eadfl, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplgčilg_
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Ne bos več v zvezdnatih nočeh bedel, ne bos več sanjal in ne bos več pel, ne bos nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve vzcvetijo in trt nasadi...
(A. Grudnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedeka, strica in svaka
Janeza Svenska
IZ LOŽINE 9, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Le srce in dusa ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
3. septembra 2005 smo se za vedno poslovili od dragega moža, tasta in dedka
Franca Kolariča
častni občan občine Markovci in častni predsednik FD Markovci 1927 - 2005
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi osebju SB Ptuj, govornikom, pevcem, gospodu župniku, pogrebnemu podjetju Zadnja pot ter vsem, ki ste nam stali v tem trenutku ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
Ti v grobu spis, a v nasih srcih se živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
8. septembra 2005 mineva leto žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Tonček Bedenik
IZ DOLENE 44
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Vsi njegovi najdražji, ki ga zelo pogrešamo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Matevža Frasa
IZ SOVJAKA 6, TRNOVSKA VAS
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodom: patru dr. Slavku Krajncu in župniku Ivanu Krajncu ter domačemu župniku Jožefu Rajnerju za opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico. Prisrčna hvala cerkvenim pevcem, govornikoma za občutene besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo in podjetju Slavka Jančiča za opravljene pogrebne storitve. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri ge. Martini Ganza Žele, ki je njemu in nam v najtežjih trenutkih nudila strokovno pomoč in tolažbo.
Njegovi domači
Cas beži, a spomin na tebe v nas živo gori. Misel, da trpela grozno si bolečino, trdna kakor skala, da niti za trenutek v usodo žalostno se nisi vdala, da do zadnjega dihljaja po domu, sreči hrepenela si, nas hrabri, da z duso bolečo prižgemo na tvojem mnogo preranem grobu ti svečo.
V SPOMIN Danieli Vindiš
roj. Vidovič
IZ LENARTA
Dvanajst let je minilo, bolečina ostaja.
Vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem
mnogo preranem grobu, ISKRENA HVALA.
Ata, mama, brat Robert z družino in vsi, ki so te imeli radi
Srce je omagalo, dih je zastal,
a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, brata in botra
Franca Dobaja
IZ PTUJA, DORNAVSKA CESTA 16
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za vso ustno in pisno izraženo sožalje. Posebna hvala dr. Urbanu Toplaku in vsemu zdravstvenemu osebju, ki ste mu kakor koli pomagali. Zahvaljujemo se gospodu Tarzi-ciju Kolenku za lepo opravljen cerkveni obred in gospe Veri za besede slovesa in molitve. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Ptuj. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Vsi njegovi, ki ga pogrešamo
Cisto po tiho prisla je jesen, ko barva za barvo odhaja. Cisto po tiho ovel je nas cvet, ko draga mami z očkom si spet.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage mame in babice
Milike Golob
IZ TIBOLCEV 19/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Baru Danica iz Moškanjcev in celotni družini Korošec, govorniku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Cveto in Zdravko z družino
Minile so tvoje bolečine, vsrcu pustil si nam spomine. Ceprav si moral veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka
Mirka Petroviča
IZ BUKOVCEV 145
1934 - 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, vence, sveče in darovali za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma za besede slovesa, Splošni bolnišnici Maribor - pljučni oddelek in pogrebnemu zavodu Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Matilda, sin Vlado in hčerka Irena z družino
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
NAROČILNICA ZA
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AERipBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE


teden prejme brezpla( obískovhggoál aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:
Helena Kostaivjevec
Rimska pl. 19,88S0 Pttj
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Starošince • Fundacija Nazaj na konja
Predsednik Janez Drnovšek podprl terapevtsko jahanje
V jahalnem centru v Starošincah so v sredo, 7. septembra, pripravili dan odprtih vrat, na katerem so predstavili svojo dejavnost in terapevtsko jahanje širši in strokovni javnosti. S svojim obiskom jih je počastil tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki se je zavzel za tovrstno zdravstveno terapijo in poudaril, da je treba pomagati ustanovam, ki želijo bolnim otrokom izboljšati kvaliteto življenja.
Prireditve ob dnevu odprtih vrat v jahalnem centru v Starošincah so pričeli pod velikim šotorom, kjer so se najprej predstavili varovanci Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje dr. Marjana Borštnarja Dornava ter varovanci doma Antona Skaleta iz Maribora. Z glasbenimi točkami so se predstavile mlade glasbene skupine, otrokom so omogočili jahanje pod strokovnim vodstvom, prikaz terapevtskega jahanja pa si
je takoj po prihodu ogledal tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki se je nato udeležil tudi osrednje popoldanske prireditve, ki jo je vodil Ribič.
Po pozdravni skladbi Big banda iz Slovenske Bistrice je zbrane nagovoril predsednik fundacije Nazaj na konja dr. Janko Predan, ki je med drugim dejal: "Veseli smo, dragi predsednik republike, da ste danes z nami, saj to pomeni, da država skrbi za bolne otroke in
Foto: M. Ozmec
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je tudi velik ljubitelj živali.
Foto: M. Ozmec
Predsedniku Drnovšku ter predstavnikom strokovne in laične javnosti so prikazali potek hipoterapije in terapevtskega jahanja.
Opozorilo • Pojavlja se listna pegavost
Iz Centra za sladkorno peso so sporočili, da se na posameznih posevkih pesna pegavost (cerkospora) intenzivneje širi in da bo zato na teh posevkih potrebno opraviti drugo škropljenje s fungicidi. Po mnenju strokovnjakov s centra se bolezen intenzivneje širi predvsem na občutljivih sortah, na parcelah, kjer je bilo prvo škropljenje opravljeno prepozno ali pa na območjih z ugodnimi mikroklimatskimi pogoji za glivo, prehitro in tam, kjer se pesa prideluje v ožjem kolobarju. Za sedaj škropljenje še ni potrebno na večini sort z dobro odpornostjo, predvsem na tistih posevkih, ki so bili prvič škropljeni v drugi ali tretji dekadi avgusta.
V centru svetujejo, da posevke skrbno pregledajo in po potrebi zavarujejo z enim od fungicidov. Pri tem opozarjajo na karenco, ki je za pripravek duett 42, impact 35, rias 30, za eminet in spheropa 21 dni.
vki
STE BILI POŠKODOVANI

PTUJ, Vodnikova 2 jel?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
da ji zanje ni vseeno. Konj je poleg psa druga žival, ki jo je človek v svoji zgodovini udomačil. S svojo energijo in eleganco gibanja ter s svojo mogočnostjo daje človeku občutek moči in mu pomaga pri premagovanju bolezni. In prav tega se dobro zavedamo v fundaciji Nazaj na konja, saj bolnim otrokom pomagamo s hipoterapijo."
Drnovšek: "Prav je, da pomaga predsednik države!"
S krajšim nagovorom je zbrane pod prireditvenim šotorom presenetil tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek, ki je med drugim dejal: "Nekateri so bili presenečeni, kako to, da pride predsednik države v Starošince, vendar je odgovor enostaven, saj gre za fundacijo, ki pomaga bolnim otrokom. In potem je prav, da pomaga tudi predsednik države. Želim, da bi bilo v Sloveniji čimveč takih pobud, kajti to je dobro za državo in za državljane. Čestitam fundaciji Nazaj na konja, saj je terapevtsko jahanje pomemben del rehabilitacije obolelih otrok ter pomaga pri premagovanju nekaterih bolezenskih težav."
S tesnobo in obenem velikim olajšanjem smo prisluhnili zgodbi 18-letne Urške, ki je s 16 leti zbolela za limfomom, rakom, ki je njeno svetlo prihodnost odtrgal od svetlih oblačkov. Čez noč je morala odrasti in se soočiti s kruto resnico, dolgih 10 mesecev svoje mladosti je pustila med stenami bolnišnice, kjer so se borili za njeno zdravje. A brž je spoznala, da se je potrebno boriti in za rojstni dan so ji v bolnišnico
Napoved vremena za Slovenijo
Kdor po mali maši kosi; I pečjo suši.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniji. V vzhodnih krajih bodo tudi krajša obdobja sončnega vremena. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 19 do 24, v vzhodni Sloveniji do 26 stopinj.
V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Predvsem v nedeljo bodo tudi krajša obdobja sončnega vremena.
pripeljali njeno kobilo Nobless. Čeprav je bila na vozičku, jo je obdala skrivnostna moč, vstala je in jo objela. Njena štirinožna ljubljenka ji še danes vliva moči in je nepogrešljiva pri premagovanju hude bolezni.
Nič manj pretresljiva ni bila z optimizmom prežeta pesem mlade bolnice Metke Demšar, ki je ob spremljavi Big benda pogumno zapela pesem Bom že preživela. Pesem, ki jo je napisala sama, bo v kratkem izdala na posebni kompaktni plošči, ves izkupiček od prodaje pa bo namenila otrokom na hemato-onkološkem inštitutu.
Pred večernim gala koncertom je s svojim čudovitim petjem navdušila Darja Švajger, člani SNG Maribor pa so se predstavili z odlomkom iz baleta Tango.
Po prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali zanimivo tekmo v preskakovanju zaprek s konji imenovano Jackpot in lahko tudi stavili na zmagovalca, denarni sklad pa bodo tako kot vse druge prispevke sponzorjev in donatorjev namenili v korist fundacije.
Eden glavnih organizatorjev Alexander Goljevšček iz fundacije Nazaj na konja je bil zadovoljen: "Vsekakor je celotna prireditev lepo uspela, čeprav smo pričakovali še večji obisk. Zbrali smo okoli milijon tolarjev, ki jih bomo namenili za rehabilitacijo bolnih otrok. Sicer pa je bil dosežen naš osnovni namen, promovirati v strokovni in laični javnosti hipoterapi-jo in terapevtsko jahanje. Odziv strokovne javnosti je bil zelo visok, uspešno sodelujemo tudi z Zvezo društev Sonček iz Maribora ter Zavodom dr. Marjana Borštnarja v Dornavi, v tem sodelovanju namreč vidimo velik potencial. Naša ambicija je, da fundacija Nazaj na konja razširi svoje delovanje po vsej Sloveniji."
M. Ozmec
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Brstje • 96 let Emilije Osvald
v ponedeljek, 5. septembra, je 96. rojstni dan praznovala Emilija Osvald iz Brstja. Osvaldova je bila dolga leta kot šivilja zaposlena v ptujski Delti, sedaj pa že več kot 40 let uživa v pokoju. "Vsakodnevna opravila, kot so kuhanje, pospravljanje in pomivanje posode, postorim sama. Enkrat na 14 dni pride čistilka, stvari iz trgovine mi najpogosteje prinesejo sosedje, pri hišnih opravilih pa mi pomaga tudi moja dobra znanka Vera," pripoveduje 96-letna Emilija in dodaja, da ji zdravje zaenkrat še dobro služi.
Ob visokem življenjskem jubileju pa so Osvaldovi čestitali tudi predstavniki društva upokojencev Budina-Brstje (od leve: Franc Kuhar, Janez Žitnik, slavljenka Emilija Osvald in predsednik upokojenskega društva Venčeslav Galun).
MZ
Apače • Prenovili Študentovo kapelo
v Apačah pri Kidričevem so v nedeljo, 28. avgusta, popoldne svečano blagoslovili prenovljeno, prek 80 let staro Študentovo kapelo. Vaščani so z delom in materialom prispevali 1,3 milijona, pol milijona pa je primaknila tudi občina Kidričevo.
Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Branko Valentan, sega zgodba o tej kapeli v sredino 19. stoletja prejšnjega tisočletja. Po pripovedovanju občanov naj bi se domačinoma Jakobu in Kristini Beranič rodila slepa hči in čeprav tedaj medicina še ni bila tako razvita kot danes, naj bi se zgodil čudež, saj je zdravnikom z operacijo deklici uspelo povrniti vid. Srečna zakonca sta v zahvalo za to, ker je hčerka spregledala, dala postaviti kapelo, ki ji je uspelo previhariti nešteto dogodkov zgodovine tega sveta. Za kapelo so vedno lepo skrbeli, čas pa je storil svoje. Tako je lani dozorel načrt za obnovo. Vaščani Apač so se zares izkazali, saj so opravili 317 ur prostovoljnega dela in skupaj z denarnimi prispevki, gradbenim materialom, delovnimi stroji in prehrano prispevali prek 1,3 milijona tolarjev, svoj delež pa je primaknila tudi občina Kidričevo, od katere so prejeli 500.000 tolarjev, tako da je obnova kapele veljala prek 1,8 milijona tolarjev.
Ob pomembnem vaškem dogodku je v imenu občine Kidričevo krajanom Apač čestital podžupan JožeMurko, besedo zahvale domačinov je dodal Štefan Vrbnjak, prenovljeno kapelo pa je blagoslovil lovrenški farni župnik Karel Pavlič. Slavje so zbrani nadaljevali z bogatim kulturnim programom in pogostitvijo.
OM
Astra je klasična, cena pa fantastična!
Astra Classic II
že za 2.402.000 SITI
Cena velja za model 1.4 Twinpoit s petimi vrati, s prihrankom 250.000 SIT ter za omejeno količino vozil. General Moton Southeast Europe Ltd., 2040 Budaôrs, Szobadság u. 117, Madžarsko
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ÔTEVILKA
080 1401
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
ÍfuiĎ26a
Boil|n«niiiis.p. Tal.: 02 787-86-70, 041 716-251
Foto: MZ