/Primorski Št. 191 (15.635) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._____ TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/7796600 GORICA-Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1 cnn | ID POSTNNA PLAČAMA V GOTOVM IDUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Slovenski zunanji minister Davorin Kračun je včeraj z enim samim stavkom spremenil »resnico«, ki je doslej veljala za stalnico v italijan-sko-slovenskih odnosih. Ta »resnica« je temeljila na teoriji o dveh totalitarizmih in torej o popravljanju škode, ki sta jih oba totalitarizma -nacifašizem in komunizem - povzročila v tem stoletju. Ta teorija je ustrezala predvsem Italijanom, saj so odgovornost za prvi totalitarizem bolj ali manj zavestno pripisovali Nemcem. To je bilo ponovno očitno ob procesu proti Priebkeju in ob polemiki, ki se je razvila po Priebkejevi oprostitvi. Tudi primerjave s fojbami, pa še primerjava med Rižarno in fojbami, in skoraj vse ostale primerjave, ki jih italijanski časopisi ponujajo v teh dneh, so temeljile na tej »resnici«. Zaradi vsega tega se italijanski ministri niso pretirano razburjali, saj je bila podzavestno Italija nekako izvzeta iz teh dveh totalitarizmov. Kračun pa je sedaj izbil sodu dno. Včeraj je namreč jasno povedal, da so ljudje teh krajev doživeli tri totalitarizme. Italijanski fašizem in nemški nacizem sta namreč ločena pojava, čeprav sta si bila med seboj podobna ter sta se časovno in prostorsko delno pokrivala. Ne glede na tretji totalitarizem, ki ga Kračun imenuje sovjetsko-jugoslovanski komunizem, imamo sedaj pred seboj novo sliko, v kateri je imela tudi italijanska (fašistična) država svoje samostojno mesto in svoje odgovornosti. Nič novega, saj gre za znane zadeve in vsi vedo za fašistične zločine, taborišča, streljanje talcev, požige, fašistično sodiSče in še bi lahko naštevali. Vendar je dosedanja »resnica« ta dejstva vsakokrat obšla. Kračun je seveda tudi ponudil roko, ko je dejal, naj se s tem ukvarjajo zgodovinarji, politiki pa naj gledajo predvsem v prihodnost; z drugimi besedami, Slovenija ne namerava o tej polemiki odpirati političnih sporov. Ce pa to namerava narediti Italija, sporočilo ne dopušča dvomov: fašizem je bil samostojen totalitarizem in kot takega ga je treba obravnavati. »Resnice« o dveh totalitarizmih ni več, zamenjala jo je ... resnica. I V Benetkah včeraj prvi italijanski film BENETKE - Vesna ni poletela: film Vesna va ve-loce italijanskega režiserja Carla Mazzacuratija, ki so ga prikazali včeraj v tekmovalnem delu letošnjega filmskega festivala, ni povsem prepričal, v splošnem pa sta zelo pozitivna mnenja prejela glavna igralca. Podpredsednik italijanske vlade VValter Veltroni pa je včeraj predstavil vladne predloge, s katerimi nameravajo korenito spremeniti beneški bienale. Na 8. strani I Na Dragi mladih predvsem o etiki OPČINE - S predavanjem E. Kovača o etike v poklicnem uspehu in neuspehu se je včeraj popoldne začela 6. Draga mladih, na kateri bodo razpravljali predvsem o etiki na različnih področjih. Multikulturnost pa je osrednja tema letošnjih Studijskih dnevov, ki se bodo začeli danes popoldne. Izbrano temo bodo vzeli v pretres jutri in v nedeljo, danes pa bo J. Jukič govoril o krščanstvu in cerkvi v postmoderni kulturi. Na 5. strani LJUBLJANA / PREDSTAVNIŠTVO MANJŠINE PRI ZUNANJEM MINISTRU Kračun se bo pri Diniju zavzel za izboljšanje položaja Slovencev v Italiji Ministra se bosta srečala v torek - Danes pri Kračunu italijanska manjšina LJUBLJANA - Zunanji minister Davorin Kračun (na sliki) je včeraj sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji. To prvo ministrovo srečanje je bilo namenjeno obveščanju in usklajevanju stališč pred torkovim obiskom zunanjega ministra pri italijanskem kolegu Lamber-tu Diniju v Rimu. Predstavniki manjšine so Kračuna izčrpno seznanili s svojimi vsakdanjimi problemi ter ga opozorili na obveznosti, ki jih imata do njih obe državi. Po njihovih besedah opravlja Italija svojo moralno in zakonsko nalogo dokaj pomanjkljivo. Kračuna so tudi seznanili s prizadevanji za odobritev zakona za glovbalno zaščito in z nekaterimi problemi, še zlasti na področju Šolstva, ki bi jih bilo treba sprejeti v najkrajšem času. Poleg tega so predstavniki slovenske skupnosti v Italij odločno zavrnili zadnje poskuse velikega dela italijanske politike, da bi krivdo za tragična dogajanja pred, med in po drugi svetovni vojni prevalili na slovensko manjšino, oziroma na slovenski narod in državo Slovenijo. V zvezi s tem vprašanjem je minister Kračun menil, da bi morali preteklost prepustiti zgodovinarjem in jim omogočijo, da pojasnijo vse okoliščine, politiki pa bi morali skrbeti predvsem za utrjevanje demokracije in uveljavljanjem evropskih standar- dov na vseh področjih. Zunanji minister Kračun je v pogovoru z manjšino tudi zagotovil, da bo Slovenija Se naprej vsestransko podpirala svojo narodno skupnost v Italiji, za izboljšanje njenega položaja pa se bo zavzel tudi na torkovem obisku v Rimu. Omenjeni obisk bo nekakšno nadaljevanje in poglobitev pogovorov, ki sta jih imela predsednika slovenske in italijanske vlade Janez Drnovšek in Romano Prodi sredi junija letos ob Drnovškovem obisku v Rimu. Hkrati bo to priložnost za utrditev dobrososedskih odnosov ter za dogovor o programu prihodnjega sodelovanja med državama. PREMIER BI Sl ŽELEL MOČNO, A KONSTRUKTIVNO OPOZICIJO Za Prodija bo odločilna jesen Intervju predsednika vlade o žgočih temah za revijo Panorama RIM - Za bodočnost Italije bo odločilnih naslednjih šest mesecev. Tako pravi predsednik vlade Prodi v intervjuju, ki ga bo tednik Panorama objavil v naslednji številki. Prvi del razgovora je namenjen najbolj žgočim temam, kot so finančni zakon, znižanje obrestne mere, dogovor v Maastrichtu, akutno stanje na področju zaposlovanja, privatizacije z vprašanjem mogotca Štet na čelu. V drugem delu pa Prodi načenja predvsem odnose v večini in večine z opozicijo. Finančni zakon je bil sestavljen v vidu dveh primarnih ciljev, prvi zadeva vstop v Evropo, v katero pa je treba priti živi in po možnosti krepki (ekonomsko in ne), drugi pa obrestno mero, ki »jo je treba znižati enkrat za vselej«. Po Prodijevi oceni so ministri doslej delovali homogeno, v večini je prišlo do prask, vendar ne do hujših spopadov. Glede opozicije pa bi si Prodi želel močno, s katero se lahko spopadeš, ne pa Šibko, ki te bojkotira. Na 2. strani H FOJBE______h Raprava hodi mimo zgodovine RIM, TRST - Rimski javni tožilec Pi-titto zatrjuje, da je njegova preiskava o odgovornih za povojne pokole v zaključni fazi in da je zbral dovolj dokazov, da bo lahko že čez mesec, mesec in pol poslal preiskovane osebe na zatožno klop. V intervjuju, ki ga je dal včeraj za deželni TV dnevnik RAI pa ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je v svoji preiskavi upošteval gradivo o povojnih procesih, ki ga liram tržaško sodišče. Tako se razprava o fojbah vse bolj odmika od iskanja zgodovinske resnice in se usmerja na politični tir, o čemer priča prava gonja, ki jo je italijanski tisk z 11 Gior-nalejem na čelu sprožil proti pokojninam, ki jih Inps plačuje nekdanjim italijanskim državljanom v Sloveniji in Hrvaški. Na 4. strani NORVEŠKA / STRMOGLAVLJENJE PRED PRISTANKOM NA SVALBARDIH V letalski nesreči TIH 54 ni preživelih Na krovu je bilo 131 potnikov, v glavnem ruskih rudarjev, in 12 članov posadke norveškem arktičnem otočju Sval-bard strmoglavil ruski tupoljev 154, ki je imel na krovu 131 potnikov in 12 članov posadke. Letalo je prevaža- mogovnike. Norveška tiskovna agencija NTB je sporočila, da ni nihče preživel nesreče. Vzroki nesreče Se niso znani, norveški kontrolorji pole- talski koridor do Longyarbyena je zelo ozek, letala pa morajo pred letališčem leteti skoraj tik gorskih vrhov. Na 9. strani Danes v Primorskem dnevniku Cecottijevo pismo Prodiju Vest, da namerava vlada zmanjšati prispevke deželam s posebnim statutom, je napotila predsednika naše dežele Cecottija, da je zahteval sprejem pri Pro- di>u' Stran 5 Pokrajinski festival DSL Na sedežu tržaške DSL so predstavili pokrajinski festival L’Unita in Novega Dela, ki se bo pričel danes v Križu. _ Stran 5 Likovna kolonija mladih Zabeležili smo nekaj utrinkov s 26. mednarodne likovne kolonije mladih, ki poteka te dni v Sesljanu in se bo jutri končala z zaključno prireditvijo. Stran 6 Gorica: po folklori lutke V nedeljo, ko se bo zaključeval mednarodni festival folklore, se bo v Kulturnem domu začel Alpe Adria Puppet festival. Stran 8 Romanova lahko še računa na odličja Na EP v umetnostnem kotalkanju je poletovka Tanja Romano po kratkem delu prostega programa na dobri poti, da seže še po dve medalji. Stran 13 NOVICE PRODI / INTERVJU ZA TEDNIK PANORAMA En mrtev in dva ranjena med streljanjem pri Piacenzi PIACENZA - Preiskovalci so včeraj zgodaj zjutraj v pristavi v zaselku pri Piacenzi odkrili truplo 46-letnega Irmana Cavicchie iz Asole (Mantova), ki je bil ubit s strelnim orožjem. Po prvih informacijah naj bi moški umrl med streljanjem, v katerem sta bili ranjeni tudi dve osebi, Savino Leone iz Andrie in Antonio Sami iz Salerna. Preiskovalci še niso razkrili okoliščin, v katerih je prišlo do streljanja. Irmano Cavicchia je vsekakor že imel opravka s pravico zaradi posesti in trgovanja z mamili. »Za dtiavo bo odločilnih naslednjih šest mesecev« Predsednik vlade je najprej načel vrsto žgočih problemov Andreotti: ni sem se bal Pecorellija, niti on mene PERUGIA - Predsednik, kaj mislite o zadevi Bru-sca? »Stvari proučim, ko so zapisniki in dragi akti na razpolago; na vprašanjih, ki jih le slišimo, se vedno dela slabo.« Senator Giuho Andreotti je bil med prvimi, ki je prispel v zapor v kraju Capanne, kjer je v teku proces zaradi umora novinarja Mina Pecorellija. Novinarji so mu zastavili vrsto vprašanj, na katere je odgovarjal z običajno hladnokrvnostjo. Pecorelli ni imel nobenega razloga, je dejal, da bi se me bal, kakor nisem imel jaz razlogov, da bi se bal Pecorellija. Andreottijev odvetnik Coppi pa je med drugim izjavil, da ga izjave Gio-vannija Brusce niso presenetile ali pa zmedle. Odvetniki o primeru Ganci RIM - Odvetniška zbornica ni doslej odprla nobenega disciplinskega postopka zaradi kršitve poklicne tajnosti v odnosu do odvetnika Vita Gancija; poleg tega ni vesti o drugih pobudah zbornice zaradi primera Brasca. Odvetnik Vito Ganci, bivši branilec Brusce pa je vsekakor v središCu »pozornosti« organov odvetniške zbornice; tvega tudi, da se proti njemu odpre sodni postopek. RIM - Odločujoča bo jesen: predsednik italijanske vlade Prodi je v intervjuju za tednik Panorama (objavljen bo v prihodnji številki) izjavil, da bodo za vlado in tudi za državo naslednji meseci odločilnega pomena. V prvem delu intervjuja je Prodi načel predvsem trenutno najbolj žgoče probleme, kot so finančni zakon, znižanje obrestne mere, spoštovanje dogovora v Maastrichtu, »akuten primer« zaposlovanja in privatizacije, predvsem mogotca Štet. Drugi del razgovora pa je namenjen bolj političnim vprašanjem oz. ravnovesjem tako v večini kot v odnosu slednje do opozicije. V zvezi s finančnim zakonom je Prodi podčrtal, da so bile razne postavke določene predvsem z ozirom na dva pomembna cilja. Prvi se nanaša na Evropo, v »katero pa ni mogoče vstopiti mrtvi, z ekonomijo na kolenih«, drugi pa na obrestno mero, ki »jo je treba enkrat za vselej znižati« in jo izenačiti z nemško. Glede polemik v zvezi z Maastrichtom pa je Prodi dejal, da se podpisanih dogovorov ne more dajati pod vprašaj. Vsekakor pa je treba dogovor tolmačiti v okviru evropske solidarnosti, kar pomeni, da bi lahko za Italijo v soglasju z evropskimi partnerji sprejeli sklepe o »vmesnih ciljih«. Glede ocene o zaposlovanju Prodi soglaša z Ber-tinottijem, ko pravi, da gre za prednostno vprašanje, vendar po njegovem mnenju »Maastricht ne uničuje delovnih mest«. Rešitev je mogoče iskati v sprostitvi dodatnih izdatkov, saj sta kar dve tretjini izdatkov za javna dela ustavljeni, vendar ne zaradi pomanjkanja sred- NAPOUTANO / POLEMIKA Z MARONIJEM Neapelj: Večji nadzor organov pregona, da bi zajezili kriminal NAPOLI - Karabinjerji in policija bodo poostrili nadzorstvo v Neaplju in njeni okolici, da bi zagotovili prebivalcem večjo varnost pred vedno bolj naraščajočemu kriminalu. Tako je na tiskovni konferenci po sestanku pokrajinskega odbora za javni red in varnost izjavil notranji minister Giorgio Napolitano. V neapeljski pokajini so namreč zločinska dejanja narasla: od prvega januarja do vCeraj so v Neaplju našteli 34 umorov, v okolici pa še nadaljnjih 56, to je skupno 90, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani enajst manj. Napolitano je zanikal, da bi pri napovedani preventivni akciji sodelovale tudi vojaške enote, kot je bilo slišati v preteklih dneh. Vojska naj bi le nadzorovala sedeže najpomembnejših institucij. Napolitano je bil vče- raj tudi v središču politične polemike, ki jo je izzvala izjava njegovega ligaškega predhodnika Roberta Maronija. Slednji je izjavil, da je med zadnjo vladno krizo notranji minister poročal o neki stranki, ki je prisotna v italijanskem parlamentu, to je o Severni ligi. »Maroni ima pre- cejšnjo fantazijo,« mu je odgovoril Napolitano. Poročila in razprave, ki ju omenja, sploh ni bilo!« »Predsedniku vlade in ministrom sem le po- ročal o nekaterih dogodkih, ki so se dogodili po zadnji ministrski seji, in med temi dogodki so bile tudi izjave Umberta Bossija o porušenju pretvornikov RAI-a in o izklopu električne energije. Bossi je torej napovedal akcije, ki so očitno protizakonite, zato sem posegel, da bi vlada izluščila svoje stališče do njih,« je dodal Napolitano. Zadeva se je takole nadaljevala. Maroni je izjavil, da bo zaprosil za srečanje z Napolitanom; Napolitano je izrazil pripravljenost, da ga sprejme, nakar je Maroni najavil, da naj bi ga sam Napolitano povabil na srečanje. Naj bo kakorkoli že, notranji minister je naglasil, da je srečal tako predstavnike večinskih strank kot večine. Zato ni nič čudnega, ko bi sprejel tudi Maronija. Na sliki (telefoto AP): z včerajšnjega neapeljskega srečanja štev, temveč zaradi raznih birokratskih zapletov. In še glede privatizacij: Prodi je izrazil prepričanje, da bo vlada izvedla predstavljen načrt. Po Prodijevi oceni so bila stališča ministrov doslej zelo homogena, med elani večine pa je prišlo do manjših prerekanj, vendar nikoli do vojne. Glede opozicije bi si Prodi želel »močno opozicijo, s katero se lahko spopadeš, ne pa šibko, ki izvaja bojkot«. Liga pa se je po oceni predsednika vlade odselila iz parlamenta, glavni problem pa ni Bossi, temveč dejstvo, da vlada nikakor ne more dovoliti protizakonitih dejanj. Plače zrasle čez inflacijo RIM - Tudi julija so se plače v odvisnem delu povečale bolj kot inflacijska stopnja. Po Istatovih podatkih so se glede na junij zvišale za 0, 7 od-sotka, v primerjavi z lanskim julijem pa za 3, 9 odstotka; inflacijska stopnja, pa se je v enaki primerjavi pretekli mesec zvišala za 0, 2 oziroma 3, 6 odstotka. Večja od povprečja so bila zvišanja plač na področju bančništva in zavarovalništva (+5, 6%), javne uprave (+5, 4%) in trgovine in gostinstva (+4, 2%), medtem ko so se podpovprečno povišale plače zaposlenih v industriji (+3, 3%), prevozih in komunikacijah (+2, 4%) in zasebnih storitvenih dejavnostih (+2, 5%). V kmetijstvu plače niso doživele nobenih sprememb. Istat opozarja, da je na variacije v mesečni primerjavi v največji meri vplivala nova kolektivna delovna pogodba za zaposlene v turizmu in za zaposlene v zasebnih vodovodnih podjetjih. Statistični zavod je upošteval periodična zvišanja plač tudi v drugih sektorjih in doklade, ki jih nekatere delovne pogodbe predvidevajo za dopust. Na objavo Istatovih podatkov so se takoj odzvali sindikati, ki opozarjajo, da gre za »običajno povprečje piSCanca« (ce ga namreč nekdo poje v celoti, drugi pa nič, je statistično povprečje polovico piščanca na osebo) in da so »številke napihnile nekatere nove kolektivne pogodbe, in to za močne kategorije« (kot so bančniki, zavarovalci, javni uslužbenci in zaposleni v energetskem sektorju), medtem ko bodo morale šibke kategorije (težaki, gradbeniki, kovinarji, tekstilci itd.) na nove pogodbe čakati do prihodnjega leta. Tiste, ki so bile že sklenjene, dodajajo sindikati, pa strogo upoštevajo kriterije programirane inflacije. PET PON TOR SRE ČET 1516,8 15095 15125 1513,4 15135 1019,7 1 ,6 1024,7 1024,1 1 29. AVGUST 1996 v LIRAH 5 § valuto nakupni prodajni 9 ? $ s ameriški dolar 1494,00 1533,00 nemška marka 1013,00 1037,00 francoski frank 294,00 303,00 ii F .2. holandski gulden 899,00 927,00 belgijski frank 48,70 50,70 11 funt šterling 2323,00 2394,00 irski šterling 2415,00 2488,00 danska krona 261,00 269,00 grška drahma 6,20 6,60 li kanadski dolar 1091,00 1124,00 japonski jen 13,70 14,20 švicarski frank 1248,00 1286,00 H avstrjski šiling 143,40 147,80 norveška krona švedska krona 232.00 225.00 239.00 232.00 $ g, portugalski escudo 9,80 10,40 španska pezeta 11,90 12,30 avstralski dolar 1182,00 1218,00 $ madžarski florint ' 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,10 11,70 i hrvaška kuna 265,00 290,00 29. AVGUST 1996 v LIRAH 29. AVGUST 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1498.00 1017.00 294.00 897.00 48,88 2318.00 2410.00 260.00 6,20 1089.00 1251.00 143,11 11,20 1528.00 1035.00 304.00 922.00 50,68 2398.00 2505.00 270.00 6,80 1124.00 1276.00 147,61 11,50 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1513,900 1926,890 1024,640 298,840 2358,960 913,690 49,738 12,104 264,950 2453,120 6,399 9,986 1107,460 13,981 1268,140 145,610 235,850 228,430 338,680 MILANSKI BORZNI TRG 29. AVGUST 1996______INDEKS MIB-30: +0,00% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.410 -1,94 Italcementi 10.132 +0,40 Bca di Roma 1.205 +0,08 Italgas 5.252 +0,67 Benetton 16.718 -0,14 La Fondiaria 5.968 -0,63 Comit 2.904 -0,44 Mediobanca 8.204 -1,35 Credit 1.764 +0,74 Montedison 981 +0,31 Edison 8.224 -1,05 Olivetti 798 +1,28 Eni 6.716 -0,16 Parmalat 2.037 +0,35 Ferruzzi fin. — — Pirelli Spa 2.546 +0,59 Fiat 4.683 -1,49 Ras 13.260 -0,63 Gemina 693 -1,15 Rinascente 9.276 -2,44 Generali 33.735 -1,29 Sai 12.601 +1,86 Ifi p. 11.527 -0,99 San Paolo To 9.653 + 1,31 Ifil 3.711 0,10 Sirti 9.357 -0,63 Imi 11.832 +0,07 Štet 4.844 -1,04 Ina 2.162 -1,00 Telecom Ita 2.985 -1,19 Slovenija bo še naprej vsestransko podpirala svojo manjšino v Italiji« Na slikah: pod naslovom ministra Davorin KraCun in Lamberto Dini; spodaj od leve Martin Brecelj, Miloš Budin, Marija Ferletič, Jole Namor, Rudi Pavšič, Boris Peric, Riccardo Rut-tar in Stojan Spetič LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Davorin KraCun je včeraj v Ljubljani sprejel skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Srečanje sodi v okvir priprav na Kračunov obisk v Rimu; zunanji minister, ki bo danes sprejel tudi predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji, se bo "namreč v torek sestal s svojim italijanskim kolegom Dinijem. To bo njegovo prvo srečanje v eni od sosednjih držav, ki jih namerava KraCun obiskati v bližnji prihodnosti. Zato je bilo tudi včerajšnje srečanje predvsem informa- tragicna dogajanja pred, med in po drugi svetovni vojni prevalih na slovensko manjšino. Drugih tem na srečanju niso obravnavali, paC pa je v opomniku, ki ga je Brecelj izročil Davorinu KraCunu na koncu napisan tudi naslednji odstavek: »Kar zadeva odnose matica-zamejst-vo, pozdravljamo resolucijo, ki jo je junija letos odobril Državni zbor Republike Sloveniije o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah. Želimo, da bi matična država v njenem duhu podpirala slovenske tivnega značaja, »obveščanju in usklajevanju staliSC,« kot je rešeno v ti-skovnmem sporočilu zunanjega ministra, in je KraCun pretežno posluSal stališča predstavnikov manjšine. Kot je sam dejal, je položaj slovenske manjšine v Italiji korekten, vendar obstajajo problemi, ki jih morata obe državi Cimprej rešiti. »Ko so odnosi med državama dobri, se tudi vprašanja, ki zadevajo manjšine, ne problematizirajo kot sicer,« je poudaril slovenski zunanji minister, ki je izrazil težnjo Slovenije, da rešuje ta vprašanja v svojih pogovorih z Italijo v evropskem duhu ter v kontinuiranem in odprtem dialogu. Po njegovem mnenju za manjšine ne zadostuje, da imajo enake pravice kot ostali državljani na istem področju, ampak jim mora biti omogočeno, da se vsestransko razvijejo na svojem ozemlju, je Se dejal minister KraCun. S tem v zvezi je tudi potrdil obveze do nistra dokaj podrobno seznanili s problematiko manjšine. Tako je bil govor o zaščitnem zakonu, pri Čemer je bila po eni strani izrečena zaskrbljenost, ker se v parlamentu še ni začela razprava, po drugi pa tudi avtokriticna ocena, ker tudi manjšina sama Se ni izpolnila zadane si obveze, to je ponovnega pregleda in morebitne posodobitve besedi- soglašali, da ta kampanja škoduje manjšini, ker odpira novo poglavje zaostrovanja odnosov. Ocenili so tudi, da bi bila v tem primeru verjetno pozitivna objava gradiva, ki ga je zbrala mešana italijansko-sloven-ska komisija, ki proučuje zgodovinska vprašanja. Odločno pa so zavrnili zadnje poskuse dela italijanske politike, da bi krivdo za manjšin, ki jih je Slovenija že večkrat poudarila ter zagotovil, da se bo na torkovem srečanju zavzel za izboljšanje njenega položaja. Sicer pa so predstavniki manjšine (srečanja so se udeležili Martin Brecelj, MiloS Budin, Marija Ferle-tic, Jole Namor, Rudi Pavšič, Boris Peric, Riccardo Ruttar in Stojan Spetič) slovenskega zunanjega mi- Kračun o vključevanju v EU in v NATO ter o odnosih s sosednjimi državami LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Davorin KraCun je imel včeraj prvo redno tiskovno konferenco, odkar je prevzel funkcije zunanjega ministra. Na srečanju z novinarji je obravnaval številna aktualna vprašanja, večji del svojega uvodnega poročila pa je namenil multilaterali, to je vključevanju Slovenije v mednarodne in evropske dejavnike. Na prvem mestu je seveda vključevanje Slovenije v Evropsko Unijo. KraCun je povedal, da je Slovenija v Bruslju predala vprašalnik, na osnovi katerega bo Evropska Unija ocenila, katere države so potencialne kandidatke za redno članstvo. Slovenija naj bi bila v prvi skupini, torej med tistimi državami, ki bodo najprej postale Članice EU. V zvezi s tem bo govor tudi o bližnjem obisku evropskega komisarja Van Den Broeka v Ljubljani. KraCun je opozoril, da prihaja v nekaterih krogih do izraza stališče, naj gre Slovenija v Evropo, kadar bo pripravljena. Čeprav je to stališče načelno sprejemljivo, pa obstajajo v Evropski Uniji mehanizmi, ki zadevajo tako Evropo kot posamezne države. Slovenija je odločitev, da vstopi v Evropo, sprejela že z osamosvojitvijo leta 1990 in že takrat se je začel postopek vključe- vanja. To je proces, ki ga ni mogoče kar tako zaustaviti, saj ta proces vključuje tako priprave v Sloveniji kot tudi priprave v Evropski Uniji in v drugih državah Članicah. Sele, ko bodo priprave končane in bo izdelan osnutek pogodbe bo umestno z referendumom zahtevati mnenje državljanov, kajti o vsakem posameznem koraku pa le ni mogoče izvajati referendumov. Podobno je stališče o vključevanju Slovenije v zvezo NATO. Parlamentarna odločitev o tem vprašanju je za vlado obvezujoča in Slovenija ima možnosti, da vstopi v prvi krog razširitve. NATO je namreč že sprejel odločitev o vključitvi Poljske, Češke, Madžarske in morda tudi Slovenije, ni pa še odločil kdaj bo do sprejema novih Članic tudi prišla. Slovenska vlada si prizadeva, da bi Cimprej rešila odprta vprašanja in torej omogočila vključitev v atlantsko zavezništvo ob priliki prvega sprejemanja novih Članic. Minister KraCun je nato poudaril željo po krepitvi srednjeevropskega zavezništva CEFTE, ki bi ga bilo treba po njegovem mnenju razširiti na nekatere druge države, ki izpolnjujejo pogoje za Članstvo, nakar je prešel k obravnavanju bilateralnih odnosov s sosednjimi državami. Dejal je, da bo obiskal vse štiri sosednje države in da bo prvo srečanje že prihodnji teden z Dinijem, pri čemer Slovenija računa, da bo »potrdilo trend pozitivnih odnosov, ki so bili vzpostavljeni na srečanju med Drnovškom in Prodijem.« Interesi politični in gospodarski - so tu obojestranski, kajti tudi Italija ima očitno velik interes, da bo imela na svoji vzhodni meji prijateljskega soseda, Članico Evropske Unije in ne bo vec evropska mejna država. V zvezi s Hrvaško je KraCun dejal, da so odnosi dobri, vendar zelo občutljivi, predvsem zaradi težav v obeh državah pri iskanju kompromisnih rešitev o spornih vprašanjih. Izrazil je upanje, da bo nedavni sporazum med Hrvaško in ZR Jugoslavijo povečal manevrski prostor Hrvaške v zvezi s premoženjskimi vprašanji in z dokončno določitvijo državne meje. KraCun je tudi minimizial nedavne incidente na slovensko-hrvaški meji. Odnose z Avstrijo je KraCun ocenil kot dobre in dejal, da sta državi v stalnem medsebojnem dialogu, kar pa zadeva Madžarsko pa so odnosi celo idealni, Čeprav so gospodarski stiki na dokaj nizki ravni. V teku so prizadevanja za poglobitev teh od- la. Sploh je bilo o odnosih z vlado precej govora, pri Čemer se ocene vseh komponent niso ujemale, saj so nekateri (predvsem Budin) poudarjah potrebo po konkretnem dogovarjanju z vlado in ugotavljali, da je treba v dogovoru z vlado popi-skati najprimernejše rešitve, drugi pa (predvsem Spetič) so ocenjevali, da se velika pričakovanja po volilnem zasuku ne izpolnjujejo. Vendar pa je prišla pri navajanju zahtev manjšine do izraza velika enotnost predvsem pri konkretnih vprašanjih, kot so vprašanja na področju šolstva: priznanje dvojezične šole v Spetru, publicizacija Glasbene matice, priznanje Sindikata slovenske šole. Postavljena je bila tudi zahteva po okrepitvi slovenskih sporedov RAI, predv- manjšine in Se posebej Slovence v Italiji in da bi pri tem tudi dokončno prerasla pristranosti iz preteklosti. V tem sklopu naj samo omenimo primer Primorskega dnevnika, ki je eden osrednjih dejavnikov v življenju manjšine, a ki kljub raznim obljubam še vedno Čaka na ustrezno pluralizacijo.« O tem, kako naj bi rešili dolgotrajno krizo Primorskega dnevnika, zajamčili Časopisu redno izhajanje tudi v prihodnje ter zagotovili uslužbencem redno prejemanje osebnih dohodkov pa v dokumentu ni niti besedice. B.Br. sem kar zadeva vidnost televizijskih sporedov, poudarjeni pa so bili tudi problemi slovenskega gospodarstva pri Čemer so pred-stavniki manjšine ministra opozorili na pritiske na slovensko gospodarstvo ter kot primer navedli nevarnost, da Kmečka banka izgubi svojo slovensko identiteto. Predstavniki manjšine so tudi načeli vprašanja, ki jih odpirajo polemike o fojbah ter po različnih tolmačenjih nastanka sedanje kampanje Resnico o fojbah naj ugotavljajo zgodovinarji Politiki morajo skrbeti za prihodnost LJUBLJANA - »Države imajo dolžnost, da zgodovinarjem omogočijo dostop do arhivov. Ugotavljanje preteklosti pa mora biti vprašanje zgodovinarjev in ne politikov.« Tako je slovenski zunanji minister Davorin KraCun na včerajšnji tiskovni konferenci odgovoril na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade o fojbah. Novinarki, ki jo je skrbela debata o fojbah v Italiji je ironično odgovoril, da je »debata o fojbah podobna našim debatam.« Dejal je, da so se v tem stoletju pripetile velike tragedije za Evropo in za ves svet, ti tragični dogodki pa ne bi smeli obremenjevati odnosov med državami. Dejstvo, da so na tem ozemlju delovali trije totalitariz- ' mi, nemški nacizem, italijanski fašizem in sovjetsko-jugoslovanski komunizem, je imelo seveda hude posledice. Vsa tri gibanja, in seveda še vojna vihra ter povojna obračunavanja so povzročila žrtve in prav je da zgodovinarji razjasnijo vse okoliščine; to jim je treba omogočiti in njihovo delo celo pospešiti. Politiki pa morajo predvsem gledati v prihodnost, skrbeti morajo za napredek, za varnost in za blaginjo, kajti do tega imajo ljudje v Evropi pravico. Država mora torej skrbeti za zagotavljanje človekovih pravic in si prizadevati za cimboljšo kvaliteto življenja, tako znotraj države same kot tudi v mednarodnih odnosih, je poudaril minister KraCun. DEJSTVA, MNENJA, RUBRIKE 4 Petek, 30. avgusta 1996 FOJBE / V TISKU VSE VEČ DEZINFORMACIJE IN ZAHAJANJA NA STRANSKE TIRE Resnica poletne časopisne kampanje očitno ne zanima Enzo Beffizo kritizira DSL - Rimsko pravdništvo zahteva popravek TRST - »Danes se je lahko trkati po prsih v zvezi s fojbami. O tem bi bilo treba govoriti takrat, ko je bila DSL Se KPI in ko je bila zdaj razpadla Jugoslavija Titova. Tako pa je levica prepustila desnici monopol nad protestom zaradi tistih pokolov, ki so bili tudi reakcija na 20 let grobe fašistične nadvlade.« To je eden od odlomkov iz intervjuja, ki ga je pisatelj Enzo Bettiza dal za prihodnjo številko tednika II Panorama in v katerem kritizira zamudo, s katero italijanska levica priznava pokole na Krasu. Po mnenju Bet-tize je ta zamuda nastala zato, ker »so italijanski komunistični partizani aktivno sodelovali z Jugoslovani pri poboju nekomunističnih partizanov in je KPI zato leta 1955 uničila del svojega arhiva za tisto obdobje«. Pisatelj napada tudi površnost, s katero se danes obravnava ta tema, približnost podatkov, krajev in številk. »Vprašanje fojb se zamešava z Dalmacijo, kjer ni bilo nikola lova na Italijana, nihče ne pojasni, da do najstrašnejših pokolov ni prišlo leta 1943 v Istri, ampak v Trstu in Gorici med 40-dnevno jugoslovansko zasedbo maja 1945.« Bettiza izraža tudi upravičeno bojazen, da bi vsa ta zmešnjava oteža-la zgodovinopisno delo, namesto da bi ga olajšala. Italijanski tisk sicer še naprej ohranja fojbe med vročimi temami tega iztekajočega se avgusta. V dnevniku DSL FUnita najdemo zapis tržaškega tajnika stranke Spadara, v katerem ponavlja svojo analizo, po kateri je molk o fojbah oddaljil Trst od Italije, in ugotavlja, da je razprava teh dni pomembna, ker da se je začelo o tej temi razpravljati na nov način, zunaj običajnih shem in z močno željo po zgodovinski resnici in po usmiljenju za žrtve. Njegova ugotovitev pa žal trči ob pisanje vsega ostalega tiska, v katerem prevladujejo stari stereotipi, neresni- ce, potvarjanja in čisto svojstveni pogledi na povojne tragedije v naših krajih. V Corriere della Sera se ezulka Anna Maria Mori glasno pritožuje, ker RAI noče uslišati njene zahteve, naj ponovi njeno pred časom predvajano reportažo o Istri 1943-1993 (s podnaslovom Petdeset let osamljenosti), zraven pa naznanja, da so jo funkcionarji in člani ekipe javne RTV službe pri snemanju ves čas nadzorovali in ji bili za petami kot lovski psi. Daleč od strani, na katerih poroča o fojbah, pa najugodnejši italijanski dnevnik med pismi uredništvu objavlja dopis rimskega generalnega pravdnika, ki zahteva popravek k intervjuju, ki ga je dnevnik pred dvema dnevoma naredil s članom rimskega pravdništva Pitittom, ki se ukvarja s preiskavo o fojbah. Glavni pravdnik zahteva, da se v imenu resnice popravi tisti del intervjuja, v katerem je zapisano, da je vodstvo pravdništva to preiska- vo večkrat poskusilo ustaviti in jo odvzeti zadolženemu sodniku. In še: v istem dnevniku najdemo, spet na drugi strani, komentar zgodovinarja Luciana Canfore, v katerem opozarja na pomanjkljivost pouka zgodovine v šolah in daje kot primer prav problem fojb in domnevnega molka levice o pobojih po koncu zadnje vojne. O tem vprašanju že dolgo obstaja bogata bibliografija, piše Canfora, vendar današnja generacija novinarjev tega očitno ne ve, sicer ne bi (posebno Feltrijev II Giornale, dodaja avtor) streljala nesmislov, kakršnih je polna ta poletna časopisna kampanja. Pomanjkanje informacije bi (sicer ne ravno v kratkem času) lahko odpravili s temeljitejšim poučevanjem zgodovine v šolah, posebno novejše, zaključuje Canfora, vendar bi se morali pri tem izogibati pristranskosti in namernega trganja dogodkov iz zgodovinskega konteksta. V SOBOTO 7. SEPTEMBRA V Rižarni koncert miru in solidarnosti TRST - Ko bo prihodnjo soboto na nebu zasijala prva zvezda, se bo v Rižarni - nacionalnem spomeniku pri Sv. Soboti, začel veliki koncert »Pesem za spomin«, na katerem bodo nastopile glasbene skupine in zbori iz dežel delovne skupnosti Alpe Jadran; koncert prirejajo delovna skupina »Mladi«, ki deluje v sklopu omenjene skupnosti, Dežela FJK in Tržaška občina, poleg njih pa še mestni muzej Rižarne, Tržaška židovska skupnost, ANED, VZPI in Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja. Namen koncerta je predvsem opozoriti in pritegniti nove generacije na vprašanja miru, solidarnosti in boja proti vsem oblikam nasilja do človeka. Program koncerta, ki se bo začel ob 20.30, predvideva nastop mladinskega zbora »Živa glasba« iz Mauthausna (ustanovljen je bil leta 1981), ki že nekaj let izvaja repertoar spevov, ki so nastah v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Lanskega 6. maja -ob 50. obletnici osvoboditve taborišča v Mauthausnu-je zbor nastopil z znamenitim koncertom pred približno 2.500 mladimi v kamnolomu pred taboriščem. Poleg mladinskega zbora bodo na koncertu nastopili solisti in glasbene skupine iz FJK, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, ki bodo izvajale klasično, baročno, folkloristično in ljudsko glasbo: med temi violinistka Maja Repse iz Ljubljane, tržaški harmonikar Corrado Rojac, Collegium Musicum Fluminense italijanske skupnosti z Reke, The Original Klezmer Ensemble iz Trsta, tržaška glasbena šola »Cinquantacinque« in ciganska skupina »Kanizsai Csillagon« iz Nagykanizsa. Pilitta ne zanimajo že izvedeni procesi RIM - »Preiskava o fojbah je v zaključni fazi in čez kak mesec, mesec in pol bom pripravil zahteve za sojenje nekaterim preiskovanim osebam, na račun katerih sem zbral zadostne indice,« je včeraj izjavil rimski javni tožilec Giuseppe Pititto (na posnetku) , ki vodi preiskavo o pobojih italijanskih državljanov po drugi svetovni vojni. V začetku je sodnik nameraval preiskovane osebe obtožiti genocida in večkratnega umora v obteževalnih okoliščinah, agencija ANSA pa je včeraj v krogih rimskega pravdništva izvedela, da se bo obtožnica nanašala samo na poboje in ne tudi na genocid. Vse kaže, da pravdništvo dokončnega sklepa o tem sicer še ni sprejelo. Po glasovih, ki jih je italijanska tiskovna agencija zbrala na rimskem državnem pravd-ništvu, naj bi iz preiskave izšlo, da je bilo v času, na katerega se sodni postopek nanaša, »zajetih na tisoče italijanskih moških, žensk in otrok (točnega števila naj ne bi bili nikoli ugotovili), ki so jih obsodili brez procesov, jih posiljevali, skopili, jih mučili in potem še žive zmetali v kraške jame«. Pititto si je pri preiskavi pomagal tudi z dokumenti, ki mu jih je dalo na voljo italijansko zunanje ministrstvo, medtem ko dokumentov, za katere je zaprosil pri OZN, še ni prejel. Kot smo poročali že včeraj, je Pititto začel še drugo, paralelno preiskavo o pokojninah zavoda INPS, ki jih prejema več kot 30 tisoč nekdanjih italijanskih državljanov, živečih v Sloveniji in Hrvaški. V prihodnjih dneh namerava rimski sodnik zaslišati novinarja tednika Epoca Fausta Biloslava (v Trstu dobro poznan kot skrajni desničar), ki je na to temo napisal dolgo reportažo, ni pa izključeno, da bo povabil na zaslišanje tudi predstavnike zavoda INPS. Na to temo je rimskega sodnika včeraj intervjuval tudi deželni televizijski dnevnik RAI, pri čemer je med drugim zanimivo opozoriti na zgovorni popoln molk, s katerim je Pititto odgovoril na vprašanje, ali je v preiskavi upošteval gradivo o povojnih procesih proti avtorjem pobojev, ki ga hrani tržaško sodišče. Sploh so pokojnine, ki naj bi jih INPS »podarjal nekdanjim Titovim morilcem« postale glavna tema ogabne kampanje dnevnika II Giornale, katerega nekdanji odgovorni sourednik (z Indrom Montanellijem) Federico Orlando je na to temo vložil parlamentarno interpelacijo. Orlando je od tistih časov sicer precej spremenil svojo politično obarvanost, saj je danes parlamentarec Oljke, vendar se v pogledih na obravnavana dogajanja prav nič ne razlikuje od svojih kolegov iz Nacionalnega zavezništva, ki zdaj že kar množično zahtevajo poimenovanja ulic po žrtvah fojb in odstranitev vseh obeležij, ki v naših krajih spominjajo na osvobodilni boj. Edini trezni zapis o prozaičnem argumentu italijanskih pokojnin za »bivše Jugoslovane« smo včeraj zasledili v tržaškem Piccolu, ki sicer ne štedi tudi z zelo pristranskim pisanjem, pač glede na dežurnega novinarja, ki mu je naloga zaupana. (Mimogrede, predvčerajšnjim je po Giornalu gladko povzel, da INPS inkriminirane pokojnine nakazuje naravnost na tekoče račune v »bivši Kreditni banki«, ki pa, kolikor vemo, še vedno stoji v Ul. Filzi.) Glede pokojnin pa je novinar Guido Vitale v strnjeni obliki, v sedmih točkah zavrgel teze tistih, ki zahtevajo, da se »vojnim zločincem« odvzamejo pokojnine, ker da so jim bile dodeljene na neosnovan način, da so plačane v dolarjih na zahtevo samih koristnikov in da bi bil odvzem pokojnin legitimno dejanje. Vitale na jasen in učinkovit način dokaže, da so te pokojnine podeljene v duhu italijanskega zakona in mednarodnih konvencij in da ne gre za vojaške pokojnine ali celo darila, ampak da so posledica prispevkov iz dela (ali služenja vojaškega roka, ki je bilo izenačeno z delovno dobo), ki so ga prizadeti opravljali kot italijanski državljani na takratnih italijanskih tleh. Vitale tudi dodaja, da bi moral INPS plačevati še veliko več pokojnin, vendar veliko upravičencev ni uspelo zbrati zadostne dokumentacije o delovni dobi, ki so jo opravili v nekdanji Italiji. Kraški park: Stališča deželnega svetovalca Ghersine tudi letos sem se med poletnim političnim premorom udeležil tečaja slovenskega jezika za tujce, ki ga avgusta prirejajo v Kopru. Iz tega »političnega« razloga sem le z zamudo prebral takoimenovano »poročilo« o razpravi, ki ga je 14. avgusta o kraškem parku priredila Lista za Trst. Čeprav spoštujem mnenje vseh, pa se mi le zdi nenormalno, da Primorski dnevnik ni preveril trditev, ki so bile iznesene na omenjeni razpravi, in da je preprosto povzel nekorektno pisanje italijanskega dnevnika II Piccolo. Kar se tiče Pic-cola, bom v kratkem imel možnost, da v okviru razprave o razvoju zakona o naravnih parkih razjasnim svoje stališče. Vendar želim, da na Primorskem dnevniku objavite popravek v zvezi z dvema stališčema, ki ste mi jih pripisali in na osnovi katerih ste me zlobno pridružili predstavnikom desnice: to je skrajno negativno oceno o zakonu in kritike na račun Kraške gorske skupnosti, to je najbolj verjetnega upravnega telesa bodočega parka, na osnovi ugotovitve, da jo upravljajo Slovenci. 1) Osebno sem volil za zakon. Kljub temu, da se mi besedilo ne zdi popolnoma zadovoljivo, sem »li-starjem« jasno povedal, da ga smatram za ogromen korak naprej. To je namreč prvi zakon, s katerim skuša Dežela uvesti novo politiko upravljanja teritorija, kajti uvaja možnost stopnjevanja vinkulacij, medtem ko lastnikom, kmetom ter turističnim delavcem omogoča, da takoj prejmejo finančne prispevke. V zvezi s Krasom sem podčrtal tudi, da - na osnovi kompromisa, ki je omogočil sprejetje zakona - besedilo ne predvideva več samo petih rezervatov, pač pa da v okviru Deželnega urbanističnega načrta poverja širši razpravi določanje meja in upravnega telesa parka in rezervatov. Po mojem je to določilo primemo in modro, kajti bo omogočilo, da o tem problemu odločajo vsi in ne samo malošetvilni nosilci jarme uprave. Kompromisi so kompromisi, jasno sem izjavil, da bomo le na osnovi dejstev ugotovili, ali so vsi pripravljeni, da kompromise tudi izvajajo. 2) Kar se tiče Kraške gorske skupnosti, sem izrekel prav nasprotno stališče, od tistega, ki ste mi ga pripisali: spomnil sem, da sem prav jaz tisti, ki že štiri leta skuša uveljaviti kompromisno rešitev, na osnovi katere naj bi Kraška gorska skupnost upravljala širši deželni park. Seveda PISMA UREDNIŠTVU vztrajam pri trditvi, da gre za kompromis, ki mu nasprotuje tudi del kraških Slovencev, ki niso povsem zadovoljni z odnosom, ki ga imajo do te ustanove. Vendar se mi zdi, da gre taka rešitev v pravilno smer, kajti predpostavlja soudeležbo slovenske narodnostne skupnosti in ohranja politično ter institucionalno ravnovesje pri upravljanju teritorija. V trenutku, ko je zgledalo, da znotraj Kraške gorske skupnosti prevladuje konservativni duh, so naravovarstvene organizacije (in ne Zeleni!) skupaj s predstavniki lastnikov zemljišč in jusarjev upravičeno iznesle predlog, po katerem bi gospodarskim subjektom tega teritorija omogočili večjo soudeležbo pri upravljanju parka. Rad bi med drugim podčrtal, da Primorski dnevnik ni - in tega ne bi niti mogel storiti, kajti razpravi ni prisostvoval noben časnikar Primorskega dnevnika - omenil polemike o predlogu o mednarodnem kraškem parku: Gambassini je ta predlog grobo napadel in ocenil za »slovanskega« trojanskega konja; jaz sem ga po drugi strani branil in označil kot pomembno možnost za premoščanje meja preko gospodarskega in naravovarstvenega sodelovanja. Spoštovani odgovorni urednik, dovolite mi, da zaključim s tem, kar mi je osebno najbolj pri srcu. Izhajam iz družine, ki je bila po očetovi strani iz Gorenjske (in je bila zato morda bolj »slovenska« od številnih drugih); že več let živim s slovenskim dekletom, ki je bila včasih zelo angažirana v manjšinskih organizacijah; posledice svojih političnih prepričanj o medetničnem sožitju, v zvezi s katerimi nisem nikoli sklepal kompromisov z desnico, sem večkrat okusil tudi na lastni koži; popolnoma sem predan napornemu študiju slovenskega jezika, to je jezika mojega pokojnega očeta: iz teh in iz številnih drugih razlogov, ki jih Vi zelo dobro poznate, izražam upanje, da mi v bodočnosti ne boste več pripisali besed in dejanj, ki bi lahko bili kakorkoli nenaklonjeni slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. V prepričanju, da ste tuji vsakršnemu ideološkemu maniheizmu -to lastnost sem v Vas vedno cenil -Vas prisrčno pozdravljam. Paolo Ghersina deželni svetovalec Zelenih Klasična mora živeti Slabih in neprijetnih novic je v časopisju toliko, da jih sprejemam že z nekakšno vdanostjo in apatičnostjo. Kljub temu pa kakšna novica v meni posebno boleče odjekne. Tako me je vest, ki sem jo brala pred kratkim v dnevniku, da je razred IV. klasične gimnazije letos pod vprašajem, močno prizadela in potrla. Tudi če odmislim čisto praktične vidike tega stanja (izgubo delovnih mest, težave z urniki zaradi dopolnjevanja ur nekaterih profesorjev na drugih šolah...), je najbolj vpijoče dejstvo, da pomeni prekinitev 47-letne tradicije klasične gimnazije v Trstu obubožanje celotnega slovenskega šolstva. Kot navdušen klasik starejše generacije sem, upam si reči, precej od blizu skozi desetletja spremljala razvoj klasične gimnazije v Trstu, se veselila visoke ravni šole ter bila pozorna tudi na uspehe, ki so jih dosegali klasiki po maturi. Zato me boli, da bi lahko kvalitetna Sola zamrla. Boli pa me tudi, da se nihče ne vznemirja zaradi tega. Vsaka šola ima svoj profil in svoje naloge, in vsaka šola je »dobra«, če dijaki dobro izkoristijo možnosti, ki jim jih Sola daje. Vendar pa sem bila in sem še prepričana, da klasični licej nudi tistim, ki se študiju posvetijo, nekaj več kot druge Sole. Zal pa kroži, posebno med mladimi, poceni floskula, da je klasična za »biflone«. Kot da ne bi bilo zaželjeno, da bi se na vseh šolah dijaki »biflali«, to je resno in odgovorno učili. Poleg tega se mi zdi, da prav takega »biflanja« na klasični ni, če se tako velik odstotek klasikov lahko zelo aktivno in resno ukvarja z glasbo, igranjem, športom, likovno dejavnostjo... Prav tako nekateri kar a priori odklanjajo klasično, češ da je v njenem predmetniku premalo znanstvenih predmetov. In vendar dobijo klasiki, kot kaže, dovolj znanstvene podlage, da se odlično izkažejo tudi na bolj znanstvenih fakultetah - od medicine do biologije, arhitekture, ekonomije, matematike, itd. Ko se nižješolci odločajo za nadaljnji študij, bi morali ob pomoči staršev in profesorjev razumeti, da je najbolj važno na višji šoli naučiti se učiti in si osvojiti cim širšo kulturo, katere korenine segajo tudi v antiko. Medtem ko si danes mlad človek precej lahko in hitro pridobi znanje tujih jezikov in informatike tudi izven šole, pa mu bo ostalo bogastvo, ki ga nudi študij na klasični gimnaziji, za vedno zaprto, če si ga ne pridobi na tej šoli. Ko smo 1. 1988 bivši in takratni klasiki s profesorji z velikim navdušenjem pripravljali proslavo ob 40-letnici klasične gimnazije, si pač nismo mislili, da bi lahko kdaj prišlo do ukinitve klasične paralelke. Ce bi nam jo Italijani vzeli, bi morda še skočili pokonci, a ker jo zapravljamo sami, smo pač tiho... Matejka Peterlin Maver FINANČNI ZAKON Cecottija skrbi krčenje prispevkov Pisal je predsedniku vlade Vlada naj bi nameravala zmanjšati prispevke deželam s posebnim statutom. Novica, ki jo je v radijskem intervjuju sporočil podtajnik proračunskega ministrstva Isaia Sa-les, ni sla v račun predsedniku deželnega odbora sergiu Cecottiju, ki je takoj naslovil na predsednika vlade Romana Prodija brzojavko, v kateri zahteva, naj ga Cimprej sprejme, da bi se skupno pogovorila o kočljivi zadevi. Podobni brzovajki je poslal tudi proračunskemu in zakladnemu ministru Carlu Azegliu Ciampiju in ministru za dežele Francu Bas-saniniju. Cecotti izraža v njih začudenje in zaskrblje- nost zaradi napovedanega krčenja prispevkov deželam s posebnim statutom. Predsednik dežele je vladne može spomnil, da bi ga morali predhodno obvestiti o podobnih namerah, kot to predvideva statut avtonomne dežele, obenem pa jih je tudi seznanil, da so tisti prispevki vsako leto skromnejši. Predsednik deželne vlade je pisal tudi kolegom drugih dežel s posebnim statutom (Doline Aosta, Tridentinske-ga-Južne Tirolske, Sardinije, Sicilije) in avtonomnih pokrajin (Trenta in Bočna), da bi s skupnimi močmi pritisnili na rimsko vlado, dabi spremenila svojo sedanjo namero. UPLINJEVALNIK Proti odločitvi garantov o SNAM Sklad za blagostanje in obrambo Trsta in Krasa je vCeraj ostro protestiral proti sklepu odbora garantov devinsko-na-brežinske občine, ki je zavrnil možnost referenduma v občini o gradnji uplinjevalnika družbe SNAM v sosedni tržiski občini. S tem je bilo domačinom onemogočeno, da bi se izrekli o zadevi, ki bo neposredno vplivala na njihovo bodoče življenje, je zapisano v tiskovnem sporočilu, ki ga je podpisal predsednik Fabio Vidali. Sklad Trst-Kras je povabil deželo FJK, naj da sama pobudo za referendum o uplinjevalniku, in to v obalnih občinah Tržaškega zaliva od Milj do Gradeža. V Križu drevi začetek praznika glasil rUnita in Novega Dela V Ljudskem domu v Križu se bo danes začel praznik glasil DSL »1’Unita« in »Novega Dela«, ki se bo zaključil v nedeljo 8. septembra. Prvi del praznika se bo začel drevi ob 18. uri in se zaključil v nedeljo; naslednji teden se bo s predavanji in razpravami »preselil« v mesto, zadnji trije dnevi od 6. do 8. septembra pa bodo ponovno v kriškem Ljudskem domu. Letošnji praznik DSL bo tudi praznik razveseljivega rojstva novega mesečnika, Novega dela, na katerega pa so prireditelji, žal, na vabilih in na natisnjenem programu prireditve »pozabili«. Pokrajinski tajnik stranke Stelio Spadaro je sicer to »pozabljivost« priznal, istočasno pa je izrazil zadovoljstvo nad začetkom izhajanja novega mesečnika. Praznik bo torej razdeljen na dva dela: v petkih, sobotah in nedeljah bodo v kriškem Ljudskem domu razne prireditve, odprti pa bodo tudi kioski; že drevi ob 20.30 bo koncert skupine »Graziella Vendramin group«. Prireditelji pa bodo drevi tudi nagradili Lu-co Giustolisija, ki je na olimpijskih igral osvojil bronasto kolajno v vaterpolu. Jutri ob 19. uri bodo Massimo Filippini, Daniele Gouthier in Marino Vocci orisali načela Etične banke v sektorjih no profit in medna- rodne kooperacije, ob 20.30 pa bo nastopil Edy Meola. V nedeljo 1. septembra bo ob 17. uri nastopila godba Arcobaleno; ob 19. uri bosta senatorja Fulvio Camerini in Darko Bratina spregovorila o »100 dnevih Prodijeve vlade«, ob 20.30 pa bo nastopil ansambel Expander. V petek 6. septembra bo ob 20.30 igral ansambel Delta TX, v soboto 7. ob 20.30 pa bodo Paolo Paolin in I Rocciosi predstavili »Kontaminacijo«. V nedeljo 8. bosta ob 19. uri spregovorila Steho Spadaro in MiloS Budin, ob 20.30 pa bo igral ansambel Expander. V ponedeljek, sredo in Certek so v mestu predvidene tri razprave: v ponedeljek 2. ob 18. uri bo v Časnikarskem krožku razprava o »Razvoju zaliva in načrtu Snam«; v sredo 4. ob 18. uri bo v knjigami Minerva razprava o šoli v programih vlade Oljke; v četrtek 5. septembra ob 18. uri bo v knjigami Minerva razprava Na strani šibkih, ki jo bo uvedel prof. Paolo Cendon. Na prazniku bodo prisotni krožek »Sen-za confini« s komercialnimi proizvodi, združenje »Salam Ragazzi delTUlivo« z informativnim gradivom o načrtih Palestine in družba vzajemne pomoti Cesare Poz-zo. OPČINE / 6. DRAGA MLADIH Tokrat predvsem o vprašanjih etike Danes popoldne se začnejo 31. študijski dnevi S predavanjem Edvarda Kovača o etiki v poklicnem uspehu in neuspehu se je vCeraj popoldne v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začela 6. Draga mladih. Organizatorji so za letošnje geslo izbrali Na temelju odgovornosti, izbrano tematiko pa nameravajo predvsem osvetliti z vidika etičnih načel na raznih poklicnih področjih, predvsem v medicini in v političnem udejstvovanju. V uvodnem predavanju je Kovač najprej poudaril, da je treba etiko obravnavati na dveh nivojih, in sicer kot temeljno in kot po-dročno-stanovsko etiko. Skupni imenovalec obeh je človekovo dostojanstvo, izrednega pomena pa je pojem osebe, ki ga je Kovač prikazal skozi zgodovino, od klasike do današnjih dni. V današnji Evropi (v zahodni civilizaciji) se je uveljavil pojem Človeka, ki je oseba sama na sebi ne glede na vlogo, ki jo ima v družbi. KovaC je nato primerjal Se pojmovanje osebe z vidika krščanstva in liberalizma in ugotovil, da slednji pri-viligira osebno svobodo, medtem ko krščanstvo naglasa pomen odgovornosti do drugih. Zvečer je bila pod šotorom v parku tudi predstava Zvon sem sliSal pod nebom nocoj, v kateri so nastopili amaterska gledališka skupina Cerovlje-Mavhinje, DPZ Devin in zbor Fantje izpod Grmade. Gre za izbor ljudskih pesmi (recitiranih in odpetih) na temo zvonika, delo je kot scenaristka in režiserka pripravila Maja Lapornik, pri izboru pesmi (petih) pa sta spdelovala tudi Ivo kralj in Herman Antonie. Danes se Draga mladih nadaljuje z okroglo mizo, na kateri bodo raz-pravljali o etiki v medicini s posebnim ozirom na genetiko. Danes popoldne pa se bodo začeli XXXI. Studijski dnevi Draga ’96. Ob 17. uri bodo organizatorji predstavili letošnji program, nakar bo na vrsti (ob 17.30) prvo predavanje, na njem bo Jakov Jukič govoril o krščanstvu in Cerkvi v postmoderni kulturi. Jutri se bo niz predavanj pod šotorom v parku Finžgarjevega doma nadaljeval z nastopom Pavla Fonde, ki bo govoril o multikulturnosti z vidika dilem, ki jih postavlja manjšinam. Za njim bo o multukulturnosti ali interkultumosti spregovoril Mišo Jezernik. V nedeljo bosta po jutranji maši (ob 9. uri) na vrsti dve predavanji, ob 10.30 bo Peter Jambrek predstavil slovenski nacionalni program, ob 16. uri pa bo z referatom Slovenščina, matica naše narodne identitete nastopil Pavle Merku. NOVICE Prijaviti zaloge vina Tržaška občina obvešča, da morajo lastniki ali združenja, ki hranijo zaloge vina, predstaviti Občini (14. oddelku, na Trgu Granatieri 2, 3. nadstropje, soba 265) do vključno 6. septembra, potrdila o zalogah vina, ki so ga hranih do 31. avgusta. Opozorilo oljkarjem Služba za monitoriranje, ki deluje v sklopu deželnega ravnateljstva za kmetijstvo obvešča, da se v tržaški pokrajini v kratkem predvideva napad oljenih muli na oljene nasade. Oljkarji iz pokrajine so zato vabljeni, da do 10. septembra poškropijo oljke s predvidenimi preparati; od škropljenja do pobiranja pa mora preteči vsaj 20 dni. Na Gradu jutri srečanje s tržaškimi udeleženci Ol Na pobudo Tržaške občine in pokrajinskega CONI-ja bo jutri ob 19. uri na Gradu nagrajevanje vseh tržaških tekmovalcev italijanske reprezentance, tehnikov in sodnikov (vseh je 14), ki so se udeležih olimpijskih iger v Atlanti. Pred nagrajevanjem bodo projektirali video, ki ga je posnel tržaški sedež Rai, z najbolj pomenljivimi trenutki nastopov in podvigov tržaških tekmovalcev. Praznik v Podlonjerju DIJAŠKI DOM / POLETNI CENTER ZA SLOVENSKE IN ITALIJANSKE OTROKE V duhu »Miru ■ naše prihodnosti« Danes se zaključuje Poletni center za slovenske in italijanske otroke, ki ga že vrsto let prireja Dijaški dom »Srečko Kosovel« v Trstu z namenom, da bi v poletnih mesecih pomagal staršem ter nudil mladim tako slovenske kot italijanske narodnosti možnost, da se bolje med seboj spoznajo. Po telefonu smo se pogovorili najprej z ravnateljem Dijaškega doma Edvinom Švabom, ki je poudaril pomen centra in njegovo vlogo za zbliževanje in sožitje med oboci in starsi tu živečega prebivalstva. Na vsa ostala vprašanja nam je odgovarjal Iztok Pečar, eden od vzgojiteljev, ki so vodili letošnji center. Čeprav smo o centru že pisali, naj povemo, da se ga je od začetka junija do danes udeležilo okrog dili pa so ga Erika Kosu- skem domu je zelo lepo 100 otrok obeh narodno- ta, Fausta Sisti, Iztok uspel, kar bo pokazala sti. Nekateri so v centru Pečar in nekateri drugi. tudi današnja zaključna preživeli samo teden Letošnja tema je bila prireditev. Otroci so dni, drugi pa tudi do »Mir - naša bodočnost« imeli na razpolago velik osem lepih in prijetnih in naj bi izpričala željo vrt, lahko so risali, se za- tednov. in voljo mladih po so- bavali v bazenu, ali se Skupno je v centru de- žitju. drugače zabavali, lalo 17 vzgojiteljev, vo- Poletni center v Dija- V tem Času so obiskali kmetijo v Bazovici, muzej na bivši železniški postaji pri Sv. Andreju v Trstu, dolino Perčedol, vivarium Čampo San Marzio, Morski laboratorij v Miram aru, Dom gasilcev v Ul. D’Alviano, Kraško hišo v Repnu in parka Engelmann in Re-voltella v Trstu. Od 29. julija dalje je v centru sodelovala tudi gledališka animatorka Paola. Za danes je pripravila otroke na poseben nastop. »Vse je potekalo zelo lepo, spontano«, nam je povedal Iztok. »Oboci so se dobro počutili. Aktivnosti, ki smo jim jih nudili, so jih zanimale. Niso se dolgočasili in med vsemi je vladalo prijetno in prijateljsko vzdušje. V tem vzdušju želimo tokratni center tudi zaključiti«, nam je Iztok Sc povedal. Neva Lukes Športno združenje Union prireja v Podlonjerju praznik za šport; začel se bo danes, zaključil pa v ponedeljek 2. Pobuda se bo nadaljevala v petek 6. in se zaključila v ponedeljek 9. Praznik bona vrtu v Ul. Ma-saccio 24. Kioske bodo odpirali ob 18. uri, v večernih urah pa bodo goste zabavale glasbene skupine. Nova delovna mesta Na sedežu pokrajinskega urada za delo v Ul. Severa 46 bodo 2. in 3. septembra od 8.30 do 12. ure zbirali prijave za mesto vzdrževalca zelenih površin pri hžaški občini za dobo do 22. decembra letos in za mesto uradnika pri Rdečem križu za dobo 80 dni. Pogoj: opravljena obvezna šola in starost med 18. in 41. letom (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V okviru načrta za družbeno koristna dela, ki ga je odobrilo pravosodno minishstvo, Pokrajinski urad za delo obvešča, da je na razpolago 7 mest upravnih sodelavcev (pogoj: diploma ekonomske fakultete) in 13 mest pomočnikov (pogoj: opravljena obvezna šola). Vse informacije nudi Urad za delo. Ul. Severa 46, soba A, od 9.' do 16. septembra od 8.30 do 12. ure. Nesreča na hitri cesti Sinoči malo po 20. uri se je na hibi cesb pod mostom odcepa za Katinaro pripetila slikovita nesreča, v kateri je bilo suoudeleženih več vozil. Na kraju je posegel resilec Rdečega križa, ki je prepeljal v bolnišnico dva ranjenca, katerih zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Karambolirana vozila so dejansko zaprla cesto, zaradi česar so morali gasilci poseči kar s bemi gasilskimi tovornjaki. Cesta je bila dalj časa zaprta za promet, na odseku nesreče pa se je ustvarila skoraj 2 kilomeba dolga kolona vozil. ____MAU USTVARJALCI V SESUANU_ Utrinki s 26. likovne kolonije Jutri zaključno prireditev s presenečenjem Utrinek iz delavnice tkanja (foto KROMA) Ustvarjalnost je nevidna nit, ki spleta stike med udeleženci 26. likovne kolonije mladih, 9 do 15 let starih slovenskih otrok iz Avstrije, Porabja, Slovenije, ki jih tržaški sovrstniki gostijo v tem končnem tednu avgusta še do jutri. Dejstvo, da nekateri otroci že petič sodelujejo pri koloniji, utrjuje prepričanje organizatorjev in sodelavcev, da so sadovi že otipljivi in potreba po ustvarjalnem prostoru mladih vse večja. Poleg primernih spodbud, da si mladi utrejo pot v svet Ciste domišljije, jih je potrebno podpreti še z načrtno vodenimi dejavnostmi, ki sproti bogatijo poznavanje likovnih izraznih sredstev. Lepo je tudi, ko štejemo lahko v vrste sodelavcev pri organizaciji poteka kolonije nekdanje udeležence prvih kolonij v Vuzenici. Njihovo navdušenje ob delu je še posebno doživeto. Primeren prostor srednje šole de Marche-setti v Sesljanu ter velikodušna razpoložljivost ravnatelja in osebja, nenazadnje prikladna in neobičajna arhitektura prostorov brez vogalov, so dejavniki, ki so dodatno omogočili kvalitetnejše teamsko delo. Jutranje likovne delavnice tkanja, slikanja lesenih struktur v prostoru in manipulacije s papirjem, so prvi dan potekale v skupinah po dvajset otrok in jih takoj vsrkale v fmalizirano ustvarjalno delo, v tolikšni meri, da se ni nihče sploh zmenil za premor ob malici in se je dejavnost Čedalje raztegnila v popoldanske ure, dokler si niso izmučeni ustvarjalci privoščili osvežitve v Se-sljanskem portiCu. Kot se paC ustvarjalcem spodobi, je vsak dan potekal drugače. Tako je torek minil med izpopolnjevanjem izdelkov in prestopanjem v nove delavne skupine. Pri tem so se tudi animatorji vključili s polno paro v ustvarjalno delo in vodili skupino barvanja na tekstil s krašenjem majic in kulis za zaključno prireditev. Tretji dan so kar Čudežno zbrstele nove skupine, ki so se spontano porodile po motivaciji in prav zato rojevajo dobre sadove. Skupina otrok je pod vodstvom Carmen Jugovič risala tihožitja z ogljem po opazovanju. V prehodnih prostorih se je marsikdo razživel z risanjem z barvnimi kredami na večje površine. Pričelo se je odlivanje okrasnih predmetov v kalupe in krašenje le-teh. Manjšo skupino je kar na hodniku iznenadil kiparski navdih in so zagrabili najbližjo škatlo kred, se preizkusili v klesanju manjših skulptur. Izurjeni oblikovalci letalc iz papirja so si lahko izmenjali nazore iz držav, iz katerih prihajajo in preizkušali brzino, s katero se spuščajo letalca iz nadstropja v pritličje, in to vse medtem ko se je delo neutrudnih tkalcev, slikarjev in raznoraznih oblikovalcev stalno prepletalo vse do včerajšnjega dne, ko je se začelo skupno delo razbijanja keramičnih ploščic (kdor ne verjame, da je to posebno sprostilno, se nam lahko pridruži) in sestavljanje mozaikov. Danes bomo kompozicije zacementirali in se tega še posebno veselimo. Sproščeno razpoloženje in blešCeCnost barv, ki izžarevajo iz izdelkov, so spremljali tudi krajše ekskurzije v Miramarski park z ogledom gradu, obisk Kraške hiše v Re-pnu in Forme Vive na Kontovelu. Tomaž, Valentina in Mateja so spretno koordinirali dejavnosti in dinamično vodih potek kolonije. S Frankom, Magdo in Carmen smo pa bolj usmerjeno vodili likovne delavnice. Danes pripravljamo še presenečenje za jutrišnji dan, dan sklepa in skupnega veselja, bolj kot slovesa, saj vemo, da bo priložnosti za poustvarjanje novih likovnih srečanj še. Na zaključno prireditev z razstavo, jutri, s pričetkom ob 11. uri, vabimo vse na srednjo šolo Marchesetti v Sesljam Jasna Merkh vabi na koncert vokalne skupine. PUTOKAZI Na sporedu: zborovske priredbe pesmi BEATLESOV in znane melodije iz glasbenih filmskih kulis. DANES, 30. avgusta 96 ob 20.30 na borjaCu pri Terčonovih v Slivnem. Sodeluje: EUROSAVA - Trst Distributer za pnevmatiko SiOLOOL XXXI. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 96 Park Finžgatjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 danes, 30. t. m., ob 17. uri predstavitev letošnje Drage ob 17.30: Jakov Jukid: KRŠČANSTVO IN CERKEV V POSTMODERNI KULTURI VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 30. avgusta 1996 SREČKO Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 20.40 in zatone ob 8.23. Jutri, SOBOTA, 31. avgusta 1996 RAJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,5 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Uri-zio, Lorenzo Cobol, Stefano D’AngeIo, Eleonora Righi, Breda Ban. Arianna Manno-ne, Emanuele Miani, France-sco Vercesi, Simone Campo-basso, Simone Viduli, Sara Nespolo, Igor Ardetti, Mar-gherita Sollazzi. UMRLI SO: 72-letni Olin-to Susignan, 87-letna Norma Canziani, 87-letna anna Ra-caniello, 88-letna Giustina Valenta, 86-letna Laura Grassi, 59-letni Pietro Kolenz, 62-letni Giuliano Cervenca, 89-letna Clorinda Nardelli. LEKARNE Od PONEDELJKA, 26., do SOBOTE, 31. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tej. 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim Fotonatečaj krožka Ob pečini Kulturni krožek ”Ob pečini - La Rupe" je razpisal drugi natečaj za ljubitelje fotografske umetnosti. Naslov letošnjega natečaja je »Doživljanje Opčin: vas ljudje in Cas«. Predvideni sta dve starostni kategoriji (Under 16 in Over 16), vsaka od obeh pa je razdeljena v dve sekciji: čmobele in barvne fotografije. Vsak udeleženec lahko predstavi največ štiri fotografije na sekcijo, v formatu najmanj 18x24 cm in največ 30x45 cm. Na hrbtni strani morajo biti navedeni podatki avtorja, naslov fotografije in leto nastanka le-te. Dela morajo dospeti najkasneje do 20. ure v soboto 14. septembra letos na sledeči naslov: Kulturni krožek La Rupe - Ob pečini, Proseška ulica 109 - 34016 Opčine - Trst (tel. 040/214407). Možno jih je dostaviti tudi neposredno, vedno na istem naslovu, vsak dan, od ponedeljka 9. do sobote 14. septembra, od 18. do 20. ure. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA sporoča članom in strankam, da bo PODRUŽNICA V SESLJANU poslovala JUTRI, 31. AVGUSTA 1996 in naslednje sobote DO 28. SEPTEMBRA 1996 za blagajniške storitve OD 9. DO 12. URE Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 Pri Ježevih pestujejo malo Ilario S Sabino in Paolotom se veselimo vsi pri ŠD Breg pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.00 »Smoke«, i. Harvey Keitel, VVilliam Hurt; 23.00 »Bine in the face«, i. Lou Reed, Ma-donna. EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Flip-per«, i. Paul Hogan. EKCELSIOR AZZURRA -18.00, 20.00, 22.00 »Poeti delVinferno«, r. Agnieszka Holland. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »The Rock«, i. Sean Connery. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Giovani streghe«, r. Andrevv Fleming. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Spia e lascia spiare«, i. Leslie Niel-sen. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terre-moto nel Bronx«, i. Jackie Chan. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Stupids«, r. John Landis. MIGNON - 16.00, 22.00 »La citta del piacere anale«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00. 18.30 »Balto«, risani film Stevena Spielberga; 20.15, 22.10 »Lockness«. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Piume di struzzo« r. Mike Nichols, i. Robin VVilliams, Gene Hackman. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. "S PRIREDITVE V OKVIRU 6. DRAGE MLADIH (park Finžgarjeve-ga doma na Opčinah) bo danes, 30. t. m. s pričetkom ob 21. uri, ples z DJ-jem in ob zvokih harmonike ter družabnost. Vabljeni! ZADRUGA BAN prireja jutri, 31. avgusta in v ne- deljo, 1. septembra tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI pri Banih. Delovali bodo dobro založeni kioski, v večernih urah po poskrbljeno za glasbeno razvedrilo s Kraškim kvintetom. V nedeljo, 1. septembra, bo ob 17. uri nastop godbe na pihala V. Parma iz Trebč in otvoritev plesa v narodnih nošah. Vabljeni! POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi v četrtek, 5. septembra, na koncert tria Glasbene matice (Erika Buzečan - flavta, Marko Stoka- klarinet, Tatjana Jercog - klavir), ki bo na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu; v četrtek, 19. septembra na koncert harmonikarskega orkestra Synthe-sis 4, ki bo v Briscikih na Kržadi; v nedeljo, 29. septembra na koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! g SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šdlnike, da so razobeSene na deželnem šolskem skrbništvu dokončne lestvice natečaja po naslovih za stolnice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v Gorici in Trstu. IZLETI SRD PRAPROT oganizira izlet v Nemčijo ob priliki Oktoberfesta v dneh 20., 21. in 22. septembra. Vpisovanje in informacije na tel. St. 040/200782 - Robi ob uri obedov. □ OBVESTILA DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo avtobus, ki pelje skupino upokojencev v Rimini odpotoval v ponedeljek, 2. septembra, ob 7. uri izpred županstva v Dolini. Avtobus se bo na poti ustavil Se v Boljuncu, Borštu in nad Ric-manji. Prihod v Rimini (Vi-serba) je predviden približno ob 13. uri. GLASBENA MATICA TRST Sola M. Kogoj sprejema potrditve in nove vpise gojencev za Šolsko leto 96/97 od 1. do 10. septembra od 10. do 15. ure. Informacije v tajništvu Sole, Ul. R. Manna 29, tel. St. 418605. MePZ PRIMORSKO sporoča, da bo prva pevska vaja v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni so stari in novi pevci. Dobrodošel je vsak, ki mu je pri srcu lepo petje. ZPZ L GRBEC vabi svoje pevke na prvo pevsko vajo v novi sezoni, ki bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30. Istočasno išče in vabi v svoje vrste nove pevke. ZBOR JACOBUS GALLUS vabi stare in nove pevce na prvo vajo, ki bo v ponedeljek, 2. septembra tl. v prostorih Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, ob 20. uri. Za katerokoli pojasnilo vam je na razpolago Sara - tel. St. 765293. EKONOMSKI KROŽEK obvešča, da bo prvi sestanek ob začetku nove sezone v torek, 3. septembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani ul. S. Francesco 20. Vabljeni vsi člani in zainteresirani. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica prirejata glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije in vpisovanje vsak četrtek na sedežu v Dolini ali na tel. St. 228642 ter 228333. MALI OGLASI tel. 040361888 PODARIM štiri belo/rjave mucke. Tel. St. 040/214434. PRODAM telekamero TR 2000 pet mesecev življenja z optičnim stabilizatorjem zoom xl0 time codo, mikrofon zoom, dve bateriji in torbico. Tel. St.040/ 415336 po 18. uri. PRODAM več otroških knjig Walt Disney v italijanščini. Tel. st. 040/425220. PRODAM jekleno protivlomno prečko za lesena vrata, Široka 80 cm. Tel. st. 040/636923 v večernih urah. PRODAM po ugodni cehi malo rabljeno harmoniko znamke Victoria, 120 basov. Tel. St. 040/299577. PRODAM VVV Polo Best-seller, 1100 kub. s prevoženimi 25.000 km po ugodni ceni. Tel. St. 211232. VOLVO 940 SW, letnik 1992, bele barve, kataliziran in klimatiziran, edini lastnik, prodam. Tel. st. 0481/882450 v urah poslovanja uradov. PANDO 750, junij ’89, 93.000 km, bele barve, nove gume, avtoradio, edini lastnik v odličnem stanju po ugodni ceni prodam. Tel. st. 040/200834. PRODAM mlin drozgal-nik, pretočno črpalko in ro-tovator (freza), 1.20 m delovne Širine. Cena po dogovoru. Tel. St. 040/417025 ob urah obedov. NA KRASU prodajamo novo hišo z vrtom. Tel. St. 040/212267. V SEŽANI oddamo poslovni prostor (55 kv.m, center). Tel. St. 003940/420817. KUPIM deske dolge 4 m, debele 4 cm. Tel. st. 040/327240. KUPIM Fiat Uno fire v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. St. 040/228390. KUPIM knjige za l.A in 5.A znanstvenega liceja. Tel. St. 040/572612. KUPIM knjige za 3. razred DTTZ Z. Zois. Tel. st. 228766. KUPIM knjige iz slovenščine in zemljepisa za prvi razed srednje Sole S. Gregorčič iz Doline. Tel. st. 281399. ISCEM knjige za prvi razred srednje sole S. Gregorčič v Dolini. Tel. St. 910140. V NAJEM oddam prostorno hišo z vrtom v Gorici. Tel. St. 0481/32440, 0481/531600. PRODAM domač krompir po ugodni ceni. Dostava tudi na dom. Tel. st. 040/229349. 28-LETNO dekle z znanjem slovenskega, italijanskega, srbohrvaškega in angleškega jezika, z veliko voljo do dela iSče resno zaposlitev. Urnik po dogovoru. Tel. St. 040/327256 -Alenka ob uri obedov. MUSLIMANKA iz Osijeka, ki je izgubila moža in vse sorodnike in hišo, ostali so ji samo štirje otroci in ena enoletna nečakinja, prosi dobre ljudi, da bi ji podarili kakršnokoli hišno opremo, prenosljivo na avtu, staro kredenco, kak raztegljiv divan, mizo, kakšen stol, tudi star televizor, da bi si opremila “dom“ v baraki. Prosim telefonirati kadarkoli zjutraj, ob uri kosila ali zvečer na St. 820630. OSMICO je odprl Drejče Ferfolja v Doberdobu (Vrtna ul. 6). Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO ima odprto Mario Mokor, LakotiSče 398. PRISPEVKI Ob 2. obletnici Milanove smrti daruje Marjan 100.000 lir za SD Kontovel. Ob izgubi Zvonka Malalana izraža občuteno sožalje družini Slovenski kulturni klub Ob smrti dragega očeta Cvetka Adamiča izrekata Cvetki in družini iskreno sožalje člani SKD Cerovlje - Mavhinje z dramsko skupino Prijatelji “Dart Cluba Aurisina “ izrekajo Milanu Adamiču iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. BRDA / OBISK KOMISARJA EU F1SCHLERJA Kako bolje zaščititi podobo briških vin Zoppolato: konkurenci Goriških brd naj bi se izognili z dodatkom oznake "Friuli" Problema zaščitne oznake za briška vina in konkurence vinorodnih območij iz Goriških brd v Sloveniji sta bila osrednja tema pogovorov med nedavnim obiskom komisarja Evropske unije za kmetijstvo Franza Fisch-lerja. Predstavnik evropskega izvršnega organa si je v spremstvu deželnega odbornika za kmetijstvo Beppina Zoppolata, predstavnikov deželne ustanove za razvoj kmetijstva ER-SA in funkcionarja EU za kmetijstvo dr. Pirzia Biro-lija ogledal nekatera posestva in kleti na območju Krmina in Koprivnega. Obisk je bil priložnost za srečanje s predsednikom briškega zaščitnega konzorcija “Collio” Douglasom Attemsom, ki je evropskemu predstavniku predočil nekatere probleme v zvezi s komercialnimi in pravnimi aspekti zaščite briških vin. Attems se je potožil zaradi konkurence vinogradnikov in slovenskega dela Brd, ki da naj bi se pri promociji in informiranju o lastni proizvodnji, v posameznih primerih pa celo na etiketah na steklenicah, posluževali že uveljavljene oznake “Collio”. Attems je izrazil bojazen, da bi se že svetovno uveljavljena italijanska oznaka utegnila potihem pridružiti “manj znani in težko izgovorljivi” oznaki Goriška brda, kar naj bi predstavljalo nekorektno konkurenco proti tukajšnjim vinogradnikom. Predsednik konzorcija “Collio” je izrazil upanje, da tokrat Evropska unija ne bo razočarala tukajšnjih vinogradnikov, kot jih je pred časom ob pravdi med furlanskimi in madžarskimi proizvajalci tokaja, ki so jo razrešili v korist Madžarov. Svoj predlog glede krepkejše zaščitne oznake za briška vina je iznesel tudi deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zoppolato. Po njegovem mnenju naj bi briški vinogradniki k zaščitni oznaki “Collio” pristavili še oznako “Friuli”, ki naj bi tako postala nekak skupni klobuk za vso deželno vinsko proizvodnjo. Na tak način, meni Zoppolato, bi se izognili vsaki konkurenci, saj ta oznaka ne bi bila uporabljiva izven deželnih meja. Evropski komisar Fisch-ler je vzel na znanje iznesene probleme in obljubil, da jih bo preučil. Pred odhodom se je sestal še z županom Koprivnega Pinom Tonutom in se med drugim pohvalno izrazil glede spoštljivega odnosa do okolja, ki ga na tem območju imajo tako upravi-tleji kot sami kmetje. FOLKLORNI FESTIVAL Nocoj nastop AFS Študent iz Maribora Na večeru plesi 4 narodov Po sinočnjem odprtju z nastopom prvih dveh gostujočih skupin bo 26. festival svetovne folklore nocoj ponudil nastope kar štirih folklornih skupin. Spored s e bo začel ob 21. mi na Bat-tistijevem trgu (v primeru slabega vremena v telovadnici UGG) s kratkim nastopom loč-niške skupine “Danze-rini di Lucinico”, Med gosti bodo kot prvi nastopili plesalci in plesalke Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora; za njimi bo na vrsti skupina . “Promessi sposi” iz kraja Oggiono pri Lec-cu, nato pa še skupini “Lavradeiras da Mea-dela” iz Viane do Ca-stelo na Portugalskem in “Zaivir” iz Khmel-nitskyja v Ukrajini. Skupine bodo nocoj izvajale daljši program, s krajšim pa se bodo ponovno predstavile na jutrišnjem zaključnem večeru, ko se jim bodo pridružile še skupine iz Latvije in Kolumbije, ki sta nastopili sinoči, in s Filipinov, ki bo v Gorico pripotovala jutri. Jutri bo ob 9.30 v občinski sejni dvorani tudi 22. mednarodni posvet o ljudskem izročilu, ki ga prirejajo v sodelovanju s sociološkim inštitutom ISIG ter centrom za etnično zgodovino iz Palerma. Letošnja tema je: Spektakel kultur med potvarjanjem in iskanjem identitete. GRADIŠČE / GALERIJA SPAZZAPAN Razstava Mlele Reina Odprtje so podaljšali do 22. septembra V Galeriji za sodobono umetnost Spazzapan v Gradišču so sklenili podaljšati razstavo tržaške slikarke Miele Reina do 22. septembra. Razstava, ki jo prireja vodstvo Pokrajinskih muzejev v sodelovanju z Občino Gradišče, tržaškim muzejem Revoltella, Mittelfe-stom in Goriško hranilnico, so si doslej ogledali številni obiskovalci. Uspeh je prepričal organizatorje v oportunost podaljšanja. S tem bodo zlasti omogočili obisk šolskih skupin, za katere pripravljajo v tednu od 16. do 22. septembra možnost vodenih ogledov galerije. Razstava obsega približno sto del Miele Reina, tako slike kot risbe in inštalacije, v katerih prihajata do izraza fantastični svet umetnice in njena zelo značilna večplastna likovna izraznost. Oh umetninah je v galeriji postavljena tudi multimedialna postaja, kjer si obiskovalci lahko ogledajo filmski zapis, v katerem sama umetnica pripoveduje “zgodbo”. Galerija Spazzapan je odprta obiskovalcem vsak dan vključno z nedeljami (zaprta je le ob pone-deljekih) med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. SOVODNJE / TURNIR DRUŽIVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ŠTARANCAN Vrbovške balinarke osvojile pokal na ženskem turnirju DSU Sodelovalo je šest ekip z Goriške, po tri z vsake strani meje Velika zagnanost tekmovalk in dober odziv občinstva sta v soboto prispevala k uspehu prvega obmejnega ženskega turnirja v balinanju, ki ga je Društvo slovenskih upokojencev priredilo na balinarskih stezah v So-vodnjah. Pomerilo se je šest ekip, po tri z vsake strani meje. Dopoldne so bila izločilna srečanja, popoldne pa polfinalna in finalna, ki so jim sledili številni gledalci. Med njimi so seveda bili številni strastni balinarji (moški), med katerimi je kdo pa kdo nekoliko presenečeno ugotavljal: »No glej, saj so pa boljše kot mi...«. V finalnem spopadu za prvo mesto so se najbolje odrezale Vrhovke (tekmovale so z majico Društva slovenskih upokojencev), ki so premagale ekipo iz Nove Gorice. Na tretje mesto so se uvrstile upokojenke iz Deskel, nato pa po vrsti Sovodnje, Solkan in Gorica. Zmago- valke so prejele pokal, vse udeleženke pa so dobile kolajne. Društvo upokojencev sedaj priprevlja še moški turnir za memorial, ki bo 7. septembra. Izvedbo tekmovanja so zaupali društvu MAK iz Standreža. Na sliki (foto Bumbaca) balinarke na tekmovanju v Sovodnjah Težko ranjeno 17-letno dekle iz Škocjana V Starancanu se je včeraj zgodaj popoldne težko ponesrečilo 17-letno dekle. Elena De Odorico iz Škocjana ob Soči se je okrog 14.30 peljala z motornim kolesom po tamkajšnji ulici Brasiz-za. ko se je morda zaradi trenutka nepazljivosti silovito zaletela v parkiran avto. Pri padcu je De Odoričova dobila močan udarec v glavo in je obležala v nezavesti. Reševalci so jo s helikopterjem prepeljali v Videm, kjer so jo sprejeli v oddelek za intenzivno nego s pridržano prognozo. NOVICE Nocoj baklada v Selcah V Selcah bo nocoj baklada do spomenika Proletarski brigadi, prvi italijanski partizanski brigadi, ki so jo leta 1943 oblikovali delavci ladjedelnice in drugih tovarn na Tržiškem. Sprevod bo krenil ob 19.30 izpred prireditvenega prostora, kjer se danes pričenja vsakoletni partizanski miting VZ-PI, do spomenika na cesti proti Doberdobu. Miting se bo nadaljeval do nedelje, ko bo ob 10. uri srečanje z borci Slovenije in Hrvaške. V nedeljo odprti vsi lokali Združenje trgovcev Ascom obvešča, da bodo v nedeljo vsi javni lokali v goriški občini lahko odprti, četudi imajo navadno ob nedeljah dan tedenskega počitka. Odlok v tem smislu je podpisal župan upotevajoč pričakovani obisk številnih gostov zaradi sprevoda folklornih skupin, ki bo v nedeljo popoldne po goriških ulicah. S tem v zvezi je župan odredil tudi prepoved parkiranja v nedeljo od 14.30 dalje (in po 15. uri tudi vožnje) do konca sprevoda na Korzu od trga Saba do Ul. Petrarca. Izgubljeni predmeti V uradu za izgubljene predmete pri poveljstvu mestnih redarjev v Gorici imajo na voljo lastnikom sledeče izgubljene predmete, ki so jih našli v zadnjem m’esecu: dva para očal, dve denarnici, sedem koles, poletno moško jopo, zlato sponko v obliki črke “O”, vsoto denarja. Ribji festival v Lečniku Združenje prostovoljcev “La salu te" prireja od danes dalje v Ločniku pri baru “La fomace” 1. ribji festival. Sagra bo trajala do ponedeljka in prihodnji teden od četrtka do nedelje. Na sporedu ho tombola, več tekmovanj v briškoli, vsak večer bo ples, v kioskih pa bodo ponujali pester izbor ribjih in mesnatih jedi. □ OBVESTILA DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 2. septembra, ob 19.30 na Placuti. MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO v Doberdobu obvešča člane, da bo prva pevska vaja nocoj ob 20. uri. GLASBENA MATICA -GORICA obvešča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1996/97 od 1. do 10. septembra. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev nudijo na tajništvu šole v ul. della Croce 3 (tel. 531508), od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. KGM - KLUB GORIŠKE MLADINE priredi od 4. do 6. septembra obisk v Ljubljani, kjer bo srečanje z znanimi osebnostmi kulturnega in političnega življenja. V načrtu je obisk raznih institucij in ogled zanimivosti mesta. Informacije in prijave na tel. 531495 med 9. in 12. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v sodelovanju z Dijaškim domom sledeče tečaje: slovenski literarni ustvarjalci na Goriškem, tečaj domače kuhinje in spoznavanje domačih vin, Gorica med obema vojnama, tečaj psihomo-torike, spoznavanje Ljubljane (z ogledom mesta). Prijave sprejemajo na sedežu društva in pri poverjenikih. Za interesente bo zagotovljen prevoz s kombijem. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v avgustu s sledečim umikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH posluje s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30; ob torkih, sredah in petkih od 9.30 do 12.00 in od 16.30 do 19.30. Slovenski odsek pa je odprt ob torkih in petkih od 16.30 do 19.30 in ob sredah od 9.30 do 12.00. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »Crying Free-man«. jS_____________IZLETI SPD GORICA obvešča, da izlet na Triglav, predviden v tem tednu, odpade. V nedeljo, 1. septembra, pa bo izlet na Reisskofel (2.371 m) na Koroškem. Gora je v seznamu tridesetih vrhov Poti prijateljstva. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Hoje do vrha bo približno tri ure. Organizatorji priporočajo udeležencem, da si pravočasno oskrbijo avstrijsko valuto. Dostop je predviden iz južne strani, smer Reisach, Reisskofelbad, planina Jochalm (1.450m), kjer je parkirni prostor. ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA organizira dvodnevni izlet (21. in 22. septembra) na Gardsko jezero, v Bočen in Gortino d’Ampez-zo. Vpisovanje in podrobnejše informacije v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 15. septembra. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), UL I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes: ob 11. uri, An-narita Calogiuri por. De Pascalis iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija na Travniku in na glavno pokopališče; ob 12.45, Lionello Vitto-ri iz bolnišnice Janeza od Boga v Zagraj, GORICA / ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL ETNO GLASBA / SKUPINA AGRICANTUS Bogat program petega lutkovnega festivala Začel se bo v nedeljo zvečer v Kulturnem domu Čudovito prepletanje zvokov različnih glasbenih kultur Najbolj je prišla do izraza glasba Tuaregov Gorica bo v prihodnjih dneh gostila peti festival lutkovnih gledališč Alpe Adria Puppet Festival. Program letošnjega festivala, vezna nit katerega bodo miti, spomini in liki, je izredno bogat. Občinska uprava je letošnjemu festivalu odobrila večjo gmotno podporo, tako bo v tednu dni kar dvajset predstav. Te bodo v Kulturnem domu, kjer bo potekal tudi krajši pregled filmografije na to temo, na gradu, v prostorih pokrajinskega muzeja na grajskem griču, v vili Coronini,' v občinskem parku, v ulici Ascoli in v ljudskem vrtu. Poleg številnih gledališč, med katerimi velja omeniti nastop mojstra Uga Sterpinija, se bodo letos v Gorici predstavih tudi Lutkovno gledališče Ljubljana in Papilu gledališče iz Kopra (na sliki) ter skupine iz Slovaške in Češke. Festival se bo začel v nedeljo, 1. septembra ob 21. uri v Kulturnem domu z nastopom »Baročne opere« v izvedbi bratov For-man. Gre za glasbeno predstavo, v kateri brata iz Češke (sinova znanega režiserja Miloša Formana) obujata češko ljudsko tradicijo iz 18. stoletja. V ponedeljek ob 15. se bo na Gradu začel seminar/labo- ratorij o maskah, ki ga bo do sobote, 7. septembra vodil mojster Ugo Sterpi-ni. V ponedeljek bodo na sporedu tudi štiri predstave. Slovaško gledališče Tradicne Babkove Divadlo bo pod vodstvom Antona Anderleja predstavilo (ob 17. uri v parku vile Coro-nini) igro Hercules, ob 20.30 pa na notranjem grajskem dvorišču predstavo Don Juan, ki bo izjemoma v italijanščini. Predstavi si velja ogledati, saj je Anton Anderle med najbolj znanimi lutkovni- mi mojstri vzhodne Evrope, na letošnjem Mittelfe-stu pa je dobil tudi nagrado Zlata lutka. Vedno v ponedeljek bosta brata Mauro in Andrea Monticelli ob 18.30 v ljudskem vrtu predstavila otroško igro La mirabolan-te istoria di Fasolino, medtem ko bo gledališče Tea-tro del Mediterraneo iz Turina ob 22. uri v viteški dvorani na gradu zaključilo pester program s predstavo La tragica storia del dottor Faust. Otrokom je namenjena predstava Mali slovaški cirkus, ki jo bo uprizorilo slovaško gledališče Tradicne Babkove Divadlo (v torek ob 18.30 v ulici Ascoli). Kulturni dom pa bo zvečer ob 21. uri gostil Stalno gledališče FJK, ki skupaj s pokrajinskim združenjem za prozo iz Pordenona ponuja predstavo Quando Iride corre-va sulTarcobaleno, v kateri se igralci in figure, ki jih je narisal Francesco Tullio Altan lotijo Ovidijevih Metamorfoz. V sredo bomo lahko sledili trem predstavam: v občinskem parku bo skupina Triterl iz Vicchia pri Firencah predstavila igro Rapuccio e il gallo, na notranjem grajskem dvorišču bomo ob 20.30 lahko sledili predstavi Zitto, Me- nocchio v izvedbi videmske skupine Delta Studios, medtem ko bo ob 22. uri v konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev na gradu Lutkovno gledališče Ljubljana uprizorilo Doktorja Fausta. Posebnost te predstave so miniaturizi-rane lutke, visoke največ petnajst centimetrov, ki dajejo igrani temi zbranost in dodatni čar. V četrtek se bosta predstavili dve italijanski skupini: neapeljska skupina I teatrini bo ob 18.30 v ulici Ascoli uprizorila igro II convitato di pezza, v kateri se srečata Don Juan in Pul-cinella, skupina Figli d’ar-te Cuticchio iz Palerma pa bo ob 20.30 na gradu predstavila igro U Cuntu. Povsem nenavadna je tema zadnje četrtkove predsta- ve, ki nam jo bo ob 22. uri v viteški dvorani na gradu ponudil Ugo Sterpini Ugo. Njegova Minotauromac-chia je erotična priredba teme mitov in figur. To delo je bilo že večkrat predstavljeno tudi v nočnih klubih in povsod je bilo deležno dobrega sprejema. Iz Kopra prihaja gledališče Papilu gledališče, ki bo v petek, 6. septembra ob 17. uri v občinskem vrtu predstavilo Skrivalnico, v kateri nastopajo papirnate figure. Faust bo ponovno »nastopil« v petek ob 18.30 v ljudskem vrtu. Tokrat bomo lahko sledili izvedbi lutkovnega gledališča iz Vareseja. Srednjeveški miti so vezna nit predstav petkovega večera. Ob 20.30 bo na notranjem dvorišču gledališče Opera dei Fantoc-cini Uga Sterpinija iz Reg-gio Emilie predstavila igro Roncisvalle, ki obuja tradicijo francoske »Chanson de Roland«. Vedno na go-riškem gradu, tokrat v viteški dvorani, bo ob 22. uri gledališče Ferramosca iz Lecceja predstavilo igro Mamma h turchi. Peti Alpe Adria Puppet Festival se bo zaključil v soboto, 7. septembra. Ob 11.30 bodo na županstvu predstavili maske, ki jih bodo pripravili udeleženci delavnice. Popoldne ob 16. uri bo v viteški dvorani na gradu srečanje s predstavitvijo video posnetkov z izvedencem Remom Mullonijem na temo velikih zgodb lutkovnega gledališča. Vila Coronini bo ob 18.30 gostila gledališče Airimprovviso iz Mantove z igro Faustino, gledališka skupina Ferramosca bo ob 19.30 v konferenčni dvorani pokrajinskih muzejev predstavila igro Don Chisciotte e Sancio Pan-za, festival pa se bo zaključil z igro Din Dan Don Giovanni v izvedbi Cludia Zucchinalija iz Bergama. Aleš VValtritsch Etnična glasba spet v Trstu: v torek je na Gradu sv. Justa nastopila siciljska skupina Agricantus. Koncert je bil izredno zanimiv, saj skupina izvirno spaja melodije, harmonije, ritme in jezike raznih ljudstev, najbolj pa je bila prevzeta od glasbene tradicije ljudstva Tuareg. Nekoliko sem se pomenila z vodjo skupine, basistom Mariom Rivero (na sliki s pevko Rosi VVierderkehr, foto KROMA), ki je v zelo prijetnem pogovoru orisal začetek skupine in pa bodoče načrte. »Ime Agricantus (»petje na njivi«) je že precej staro, dovolj stari pa smo tudi mi, saj igramo nekateri člani v skupini kar 18 let. Na začetku je bila zvrst, ki smo jo izvajali precej akustična in po večini so bili to siciljski ljudski motivi.« Izvajali pa ste tudi latinsko-ameriško tradicionalno glasbo? »Takrat nas je zelo zanimala zvrst znana kot »nueva cancion chilena«, a že v tem obdobju smo vnašali siciljske tradicionalne glasbene elemente.« Kaj se je zgodilo v teh letih, da ste se opredelili za zvrst, ki jo danes izvajate? »Zgodilo se je marsikaj. Začeli smo se ukvarjati z glasbenim eksperimentiranjem, z rockom, z jazzom in komaj po tem obdobju smo se spet vrnili na naš začetek in se začeli resneje ubadati z etnično glasbo. Obdelali pa smo jo na tak način, da zveni bolj sodobno in da jo lahko razume človek leta 2000. Način dela sta nam ga posredovali dve veliki osebi etnične glasbene revolucije, David Byme in Peter Gabriel« Mislite, da je zvrst »world mušic« le diskografski trik? »To izključujem. Mislim, da je preporod etnične glasbe prava glasbena revo- lucija devetdesetih let in vse bodoče glasbe. Ljudje so se spet končno ovedli tradicij, ki so jih že skoraj izgubili. Taka svetovna eksplozija zanimanja za etnično glasbo je tudi ovrednotila to zvrst na diskografskem področju. Tudi naša skupina, ki je bila pred leti popolnama neznana s komercialnega vidika, je po zaslugi tega velikega gibanja dosegla uveljavitev na evropski ravni in naš zadnji CD Tuareg je ostal kar dva meseca na evropski lestvici.« Prav za realizacijo tega CD-ja ste živeli dva meseca skupaj z ljudstvom Tuareg. »Glasbena tradicija tega ljudstva je izključno ženska. Zato je naša pevka Rosi VViederkehr živela z njimi in se izučila v petju melodij in v načinu podajanja te glasbe. Mi pa smo lahko to opazovali od daleč, ker to ni »moška zadeva«. Vseeno pa smo posneli instrumente in s temi posnetki naredili »samplerje«, ki smo jih nato uporabili v naših skladbah. Kar pa nas je presunilo je bila izredna toplina teh ljudi, ki so nas sprejeli z odprtimi srci. Del dobička, prodaje plošč in koncertov gre tudi v socialne namene. Namenjeni so za obnovo šol in za nakup šolskih potrebščin za ljudstvo Tuareg.« Kateri pa so vaši načrti? »Naslednji korak je organizacija koncerta z eno glasbeno skupino ljudstva Tuareg. Treba pa bo preveriti, ali bo to mogoče, ker je več problemon, npr. glede vizumov. Glede našega ustvarjanja pa smo na dobri točki in mislim, da bo naša nova plošča v prodaji že spomladi.« (Pan) BENETKE / FILMSKI FESTIVAL Italijanska Vesna ni navdušila Prvi italijanski film, ki je nastopil v tekmovalnem delu letošnjega beneškega festivala, ni preveč ogrel občinstva in kritikov. Po mnenju večine je sicer Vesna va veloce Carla Mazzacuratija dober, vendar ne režiserjev najboljši film, vsi pa so pohvalili nastop glavnih igralcev, mlade češke igralke Tereze Zaj-cove in Antonia Albaneseja, ki se je prvič predstavil v dramatični vlogi (na sliki). Včeraj pa je v Benetkah nastopil tudi podpredsednik italijanske vlade VValter Veltroni, tokrat v svojstvu ministra za kulturne dobrine. Predstavil je vladne predloge o reformi beneškega bienala. Po njegovi oceni bodo vladni predlogi vnesli korenite spremembe, saj bo novi organizem s pravno-formalnega vidika povsem drugačen, vanj pa bodo vstopili tudi zasebniki. Tudi današnji program Umskega festivala je zelo vabljiv, tako bodo v tekmovalnem delu predvajali film The Ogre Volkerja Schlon-dorffa, Beneške noči pa bodo namenjene Ser-giu Leoneju in integralni verziji njegovega filma Giu la testa. Ustvaijalnost beguncev BiH Danes ob 19 uri bo v galeriji Modrijanov mlin pri Postonjski jami v Postojni otvoritev razstave z naslovom Svoboda, privlačnost, ljubezen. Ogledali si boste lahko fotografije, prebrali kakšno pesem in uživali v lepoti izdelkov iz svile. Vsi razstavljeni predmeti, ki so jih pripravili pregnanci iz postonjskega begunjskega centra s prijatelji in sodelavci iz Avstrije in Slovenije, bodo naprodaj. V begunjskem centru Postojna živi okrog 300 ljudi, pregnanih iz različnih koncev Bosne in Hercegovine. Skoraj polovica je starih do 24 let. Poleti 1994 so si mladi iz centra prenovili in opremili prostor, namenjen druženju, koncertom in različnim dejavnostim ter ga poimenovali Omladinski klub Luna. V klubu je tudi majhna soba namenjena foto-temnici. Na današnji razstavi si boste lahko ogledali fotografije posnete v okolivi Postojne in Predjamskega gradu. Ljudje, ki že štiri leta živijo med spomini iz preteklosti, neprijazno sedanjostjo in negotovo prihodnostjo, svoj dan zapolnjujejo tudi s pletenjem, risanjem in pisanjem poezije na temo ljubezen. Razstava, v galeriji Modrijanov mlin, bo na ogled do 6. septembra. (C. C.) NORVEŠKA / DESET KILOMETROV PRED PRISTANKOM NA NORVEŠKEM OTOČJU SVALBARD Strmoglavil TIH 54 V letalu je bilo 131 potnikov, v glavnem ruskih rudarjev, in 12 članov posadke OSLO - Včeraj dopoldne je kakih deset kilometrov od letališča Longyarbyen na norveškem arktičnem otočju Svalbard (Spitzbergen) strmoglavil ruski tupoljev 154, ki je imel na krovu 131 potnikov in 12 članov posadke. Letalo novoustanovljene ruske čarterske družbe Vnukovskie aviali- ni je prevažalo ruske in ukrajinske rudarje, ki so se vračali na delo v svalbard-ske premogovnike. Kot je sporočil predstavnik za tisk ruske premogovniške družbe Arktikugol, z rudarji so bili tudi njihovi svojci, tako da je bilo na letalu tudi 37 žensk in otrok. Ruski nadzorniki pole- Črno leto za letalstvo RIM - Včerajšnje strmoglavljenje ruskega tupoljeva 154 je ponovno postavilo pod vprašaj varnost poletov, ker je bilo letos vse preveč letalskih nesreč, ki so jim botrovali slabo vzdrževanje letal in človeške napake. Na Zahodu so izbruhnile polemike zaradi cenovne vojne, s katero so razne letalske družbe znižale vozovnice za ceno vzdrževanja letal in varnosti, predvsem po strmoglavljenju boeinga 757 turške družbe Birgan Air 7. februarja v Sar-gaškem morju. Takrat je življenje izgubilo 189 ljudi, v glavnem nemških turistov. Slabo vzdrževanje je nedvomno bilo krivo za neuspeli vzlet ruskega transportnega antonova 32, ki je 8. januarja končal na tržnici zairske Sim-bazikite in pobil 350 ljudi, medtem ko se je posadka letala rešila. Nekaj minut pred pristankom je 26. februarja južno od Kartuma strmoglavilo sudansko vojaško transportno letalo hercules C-130. V nesreči je življenje izgubilo vseh 89 oseb, ki so bile na krovu letala. Človeška napaka, ali bolje rečeno pilotova preutrujenost, pa je bila kriva, da je 29. februarja boeing 737 ameriške letalske družbe Faucett trčil v neko goro perujskih And. Civilno letalstvo pa je dokončno spoznalo nevarnost letalske »deregulacije« cen, ko je 11. maja v močvirju Everglades pri Miamiju strmoglavil DC-9 ameriške letalske družbe Valujet. V nesreči je umrlo 109 oseb, Valujetova letala pa so morala ostati na tleh. Se vedno pa niso znani točni vzroki tragedije boeinga 747 ameriške letalske družbe TWA, ki je 17. julija eksplodiral pri Long Islandu. V nesreči, ki jo je baje povzročil atentat, je življenje izgubilo 230 oseb. tov so po nesreči sporočili, da so bili z letalom v radijski zvezi vse do 9.07 po srednjeevropskem poletnem času, ko so skrb za letalo prevzeli norveški nadzorniki. Ti so sprožili alarm ob 12.15, ko so kakih deset kilometrov pred letališčem izgubili vsak stik z letalom. Takoj so stopili v akcijo štiri norveški reševalni helikopterji, ki so med hribovjem Helvetia in Opera opazili razbitine strmoglavljenega ruskega letala. Norveška tiskovna agencija NTB je sporočila, da ni nihče preživel nesreče, medtem ko je ruska agencija Interfax navedla, da je pet oseb preživelo katastrofo. Agencija Itar-Tass te vesti ni potrdila, navedla je le, da v reševalni akciji sodelujejo tudi ruski helikopterji in da so na kraju nesreče zelo slabe vremenske razmere. Kasneje so norveške oblasti sporočile, da so vsi potniki in člani posadke izgubili življenje. Vzroki nesreče niso še znani, norveški kontrolorji poletov pa so sporočili, da je bilo včeraj vreme nad Spitzbergi zelo slabo z nizko oblačnostjo. Letalski koridor do Longyarbyena je zelo ozek, letala pa morajo pred letališčem leteti skoraj tik gorskih vrhov, tako da je lahko tudi minimalna napaka usodna. Vsekakor bo preiskovalna komisija sedaj poskušala ugotoviti točne vzroke nesreče,- Po koncu komunizma in razpadu Sovjetske zveze so namreč na ozemlju nekdanje SZ zabeležili ogromno nesreč, ker ni bilo več denarja za redno vzdrževanje potniških letal. Arhivski posnetek tupoljeva 154 (zgoraj) in prav tako arhivski posnetek letališča Longyarbyen (spodnja slika AP) PARIZ / UVOD V FRANCOSKO VROČO JESEN Francoski kmetovalci uprizorili protest proti uvozu mesa izven EU Stavka kmetov je prišla povsem nepričakovano, bila pa je učinkovita Protest francoskih kmetovalcev pred Versajsko palačo (Telefoto AP) PARIZ - Več tisoč francoskih kmetov je včeraj blokiralo več glavnih cest in avtocest po državi ter zaustavljalo in pregledovalo tovornjake, za katere so sumili, da prevažajo goveje meso, ki izvira iz držav izven Evropske unije. Zapora cest je bila povsem nepričakovana. Poznavalci celo opozarjajo, da so bili včerajšnji protesti zgolj uvod v množične socialne nemire, ki bodo zaradi »varčevalno nastrojene« francoske vlade jeseni izbruhnili po vsej Franciji. Predstavniki kmečkega sindikata FNSEA, ki je demonstrante v popolni tajnosti mobiliziral s pomočjo prenosnih telefonov in telefaksov, so sporočili, da je pri pregledih »sumljivih« tovornjakov sodelovalo približno 15 tisoč kmetov. Glavni plen so bili predvsem tovornjaki, ki so prevažali tovor iz Velike Britanije ali iz držav izven Evropske unije - predvsem so kmetje iskali ceneno vzhodnoevropsko goveje meso, zaradi katerega so se cene v Franciji znižale za več kot tretjino. Blokade cest so kmetje končali že dopoldne, sindikalni predstavniki pa so sporočili, da so pregledali več kot dva tisoč tovornjakov, izmed katerih naj bi jih nekaj več kot deset prevažalo tovor sumljivega izvora. Poleg omenjenih pregledov pa so protesti, medtem ko je Evropska unija razpravljala, kako se spopasti z boleznijo BSE, potekali tudi v več francoskih mestih. NOVICE Belgijska policija še vedno išče trupla izginulih deklet BRUSELJ - V dežju in blatu belgijska policija ob pomoči prostovoljcev civilne zaščite išče v Ju-metu morebitna trupla Dutromcovih žrtev. Kljub tridnevnemu neuspešnemu kopanju so preiskovalci sklenili nadaljevati z iskanjem. Sedaj pa iščejo tudi v garaži pokojnega Bruna Tagliaferra v Keumieeju. Costa Riviera sinoči izplula iz Irakliona ATENE - Sinoči je iz kretskega pristanišča Irak-lion izplula potniška ladja Costa Riviera, ki se je tu zasidrala zaradi mnočične zastrupitve več kot 300 potnikov. Grške oblasti so obenem dovolile potnikom in posadki, da lahko med križarjenjem obiščejo tudi grške otoke, ker so analize dokazale, da je šlo za zastrupitev in ne ' za kako nalezljivo epidemijo. Na sliki (telefoto AP): 13-letni deček s svojo materjo v iraklionski bolnišnici \ ZDA / CLINTON SPREJEL VNOVIČNO NOMINACIJO DEMOKRATSKE STRANKE Še sedemdeset dni do novih štirih let Ameriški predsednik se je v Chicagu predstavil kot zrel politik Z obljubo, da najboljši dnevi za Ameriko šele prihajajo, je Bill Clinton včeraj sprejel nominacijo demokratske stranke za kandidaturo na novembrskih predsedniških volitvah. V svojem govoru je ameriški predsednik skušal strniti vrste demokratov in hkrati prepričati Američane, da je prav on edini sposoben popeljati njihovo domovino v 21. stoletje. Se pred uradnim govorom je navdušeni množici, ki se je zbrala ob prihodu njegovega vlaka 21. stoletje ekspres, sporočil: »Ko bom sprejel nominacijo in začel kampanjo, bo to prva ameriška kampanja za 21. stoletje ... Dovolite mi, da povem le, da najboljšde šele prihaja, najboljši dnevi za Ameriko, najboljši dnevi za administracijo Clinton-Gore, najboljiši dnevi za naše skupne napore, ki smo jih vložili v napredek naše domovine.« Clintonova prednost pred republikanskim rivalom Bobom Dolom se je po demokratski konvenciji povečala na 15 odstotkevnih točk. Vse torej kaže, da bo Clinton postal drugi demokratski predsednik po Franklinu Rooseveltu, ki mu je uspelo dobiti tudi drugi mandat. Politični analitiki pa se že sprašujejo, kaj bo storil z zgodovinsko priložnostjo. Clinton je na konvenciji že ponazoril svojo vizijo prihodnjih štirih let. Govoril je o reformi zvezne vlade, izboljšavi izobraževanja ter graditvi »priložnosti, odgo- vornosti in skupnosti« po vsej Ameriki. Njegov cilj je nič več in nič manj kot »nadzor nad prilagajanjem Združenih držav 21. stoletju. Kako bo enigma iz Ar-kansasa to retoriko spremenil v strategijo, pa ostaja povsem nejasno. »Liberalcem mežika, medtem ko se nagiba na desno, kar mu bo seveda zagotovilo vnovično izvolitev,« je izjavil zgodovinar Michael Beschloss, »konservativci pa menijo, da je končno našel vero... Kakorkoli že, na koncu boste našli veliko skupino Clintonovih privržencev, ki se bodo čutili prevarane,« je NOVICE Izraelci in Palestinci so se le izognili hujši zaostritvi RAMALA (Reuter, STA) - Palestinci na Zahodnem bregu in v Gazi so se včeraj množično odzvali na poziv svojega vodje Jaserja Arafata in se udeležili štiriurne splošne stavke, h kateri je Aafat pozval v znak protesta proti načrtu izraelske vlade o nadaljnjem naseljevanju Zidov na arabskih ozemljih in Netanjahujevi »obljubi«, da vzhodni Jeruzalem nikoli ne bo prišel v palestinske roke. Kmalu zatem pa so izraelske oblasti izdale presenetljivo sporočilo, da se bosta v Jeruzalemu sešla nekdanji izraelski vojaški poveljnik Somron in minister v palestinski avtonomni vladi Erekat, ki predsedujeta skupnemu usklajevalnemu odboru za nadzor uresničevanja sporazuma o palestinski samoupravi. Pogajalca sta se čez nekaj ur res srečala in po pogovorih z neskri-tim zadovoljstvom sporočila, da bo odbor, ki se vse od prihoda Netanjahuja na čelo izraelske vlade ni sestal, že prihodnji teden znova začel z rednim delom. »Naša naloga je, da na miren način rešimo težave, ne glede na to, kako velike so, in nadaljujemo z mirovnim procesom... Današnji pogovori so dokazali, da smo tega sposobni,« je povedal Somron. Lebed nadaljuje z reševanjem čečenske krize MOSKVA (STAJ - Sekretar ruskega Sveta za varnost Aleksander Lebed bo danes znova odpotoval v Čečenijo, kjer bo skušal skleniti politični dogovor z uporniki. Lebed se bo srečal z vodjo čečenskih upornikov Zelim-kanom Jandarbijevim in z njihovim vojaškim poveljnikom Aslanom Mashadovom. Ruski predsednik Boris Jelcin je že preučil Lebedov mirovni načrt za Čečenijo in mu poveril nadaljnje reševanje krize, do srečanja med njima pa še vedno ni prišlo. Medtem so enote ruske vojske in upornikov nadaljevale umik iz Groznega, ki naj bi se, kot predvideva sporazum o premirju, končal do 1. septembra. Tamilski tigri uničili olicijsko postojanko KOLOMBO (Reuter) - Tamilski tigri so včeraj napadli in uničili osamljeno policijsko postajo na severovzhodu Sri-lanke. Večja skupina upornikov je najprej iz zasede naskočila in pobila patruljo varnostnih sil, nato pa obkolila in napadla še njihovo postojanko v Kudapokuni. V spo-padp je umrlo 24 poheistov in pet civilistov iz bližnje vasi. Kmalu zatem so na območje pridrvele enote vladne vojske in ob podpori topništva in letalstva izvedle protinapad, v katerem naj bi po (nepreverjenih) trditvah predstavnika oboroženih sil izgubilo življenje več deset »tigrov«. Včerajšnji spopad je bil že drugi večji incident v zadnjih treh dneh na severovzhodu nemirnega otoka. še dodal. Dejansko se je Clinton v zadnjih štirih letih povsem spremenil. Postal je zrel, rahlo desnosredinski predsednik. Leta 1994 je nase prevzel krivdo za poraz demokratov na volitvah v kongres in zasebno klel »afera-še,« ki so ga s primerom Whitewater skoraj spravili na beraško palico. »Zaradi pravdarskih stroškov bom tako reven, da ne bom mogel niti lastne hčere poslati na univerzo,« se je pritožil svojemu ministru. Kmalu zatem se je zresnil. Nasvete je iskal pri vseh, ki jih je poznal. Na vseh področjih - od sloga do ideologije. V Beli hiši so se vrteli posnetki Ronalda Reagana. »Glej, kako zbuja vtis človeka, ki ima stvari pod nadzorom. Svoje sporočilo moraš osredotočiti,« so mu svetovali in zavrteli posnetek informativne oddaje televizijske postaje CBS, ki je poročala o šestih različnih dogodkih iz Bele hiše. »Na dan lahko izraziš le eno stališče in tega se nato drži,« je Clintonu na srce položil svetovalec Frank Geer. »In -mimogrede - ne razpravljaj o zunanjepolitičnih vprašanjih v telovadnih hlačkah.« Clinton je moral začeti igrati vlogo glavnega zakonodajalca in predsednika vse Amerike, ne le demokratske stranke, kar je izpilil do dovršenosti. Delegati v Chicagu so lahko v njem videli spolzko osebnost, ki ni pretirano vredna zaupanja, vendar pa je rojena za poslušanje in dovolj učinkovita za odgovor. Clinton je postal pravi Američan - človek, ki želi ugajati v družbi ljudi, ki želijo ugajati. Ce so predsedniki kulturni logotipi svojih časov, potem je Clinton človek za dobo sa-moaktualizacije. Ameriški volilci trdijo, da želijo družbo kreposti, vendar so se v resnici pripravljeni zadovoljiti z voditelji, ki le govorijo, da se zavzemajo zanjo. Dokler Clinton ni prišel v Belo hišo, je bilo zanj vse lahko, saj je bil tisto, kar je njegov svet od njega zahteval. Ima naravno sposobnost prilizljivosti, zaradi česar je zlahka pozabljal na preteklost in se vedno pripravljal le na novo sezono. Vendar pa je bil prvi dve leti v Beli hiši videti povsem izgubljen. Za človeka, ki si tako želi priljubljenosti, je bilo dejstvo, da je njegovo delo odobravalo manj ljudi kot Nixonovo, ubijajoče. V očeh številnih Američanov je bil le podkupljivi povzpetnik, v kongresu pa je oblast prevzel Newt Gingrich... Sadovi Clintonove metamorfoze v zadnjih dveh letih so zdaj očitni. Pred dvema tednoma je bil v Beli hiši končno videti kot doma. Med zastavami in vrtnicama je samozavestno podpisal tri dolgo pričakovane ukrepe: povečanje zajamčenih plač, »konec s socialnim skrbstvom, kot smo ga poznali« in zagotavljenje zdrav-stvega skrbstva za delavce, ki menjajo službe. Njegova administracija je v tem času predstavila nov načrt za omejevanje kajenja med mladoletniki, tako da je tobak izenačila z mamili. Hitra akcija je skoraj povsem izničila učinek republikanske konvencije, ki je Dola Clintonu približala na vsega pet odstotkovnih točk. »Republikanci so v predsednika zmetali vse, kar so imeli,« je Clintonov svetovalec Dick Moris izjavil za Neewswek. Raziskave javnega mnenja kažejo, da Clintonovo delo danes odobrava več kot 54 odstotkov Američanov. Slike so postale tako pomembne kot številke. Clintonu je končno uspelo prevzeti videz človeka, ki ima vse pod nadzorom. Na proslavi svojega 50. rojstnega dne je srečno brskal po darilih. Ko so ga obiskovalci povprašali, kako se počuti, je skromno odvrnil: »Bolje kot si zaslužim, hvala.« Vendar so Clintonovi svetovalci zdaj preveč premeteni, da bi se zanašali le na izboljšan predsednikov javni nastop. Glavna tema kampanje so konkretna vprašanja, o katerih je lažje razpravljati, kot pa o poštenosti, ob katero se spotikajo 'nasprotniki. Razlog je jasen. Kar 49 odstotkov Američanov namreč meni, da Clinton nima »integritete in poštenosti«, ki bi ju moral imeti predsednik. Glavno geslo v Clintonovem volilnem štabu bo torej takšno: »Ne glede na to, kaj si mislite o njem, ne zanikajte tega, kar je dosegel.« Dejstva? Gospodarska rast, vrsta novih zakonov in nove politične pobude, ki naj bi Ameriki zagotovile varen prehod v tretje tisočletje.Vendar pa pri teh volitvah ne bo šlo za gospodarsko rast, temveč za rast osebnosti. Clinton je dejansko odrasel in v tem trenutku počne tisto, kar zna najbolje - privlači volilce. Svoje je odigrala tudi sreča. Gingricheva armada je v zenitu, njen general pa se je Demokrati so v Chicagu«izrekli zaupnico»človeku, ki namerava še štiri leta ostati v Beli hiši izkazal za bolj otročjega in manj priljubljenega, kot je bil Clinton kdajkoli. Potem je tu še tragično politično darilo v obliki bombnega atentata v Oklahoma Cityju, ki je Clintonu omogočilo, da se je predstavil v vlogi, ki mu najbolj leži, torej v vlogi glavnega žalovalca. Smrt se je grobo poigrala s Clintonovim prvim mandatom. Umrla mu je mati, ki jo je zelo ljubil, umirali so mu prijatelji. Vincent Foster si je življenje vzel sam, Ron Brovvn je bil žrtev letalske nesreče pri Dubrovniku, izraelskega premira Jicaka Rabina so pokosile krogle atentatorja. »Zdaj veliko lažje sprejemam uspehe in neuspehe, ki jih prinaša predsedništvo,« je pred kratkim izjavil Clinton. Zunanja politika vedno predstavlja obliž za tiste ameriške predsednike, ki dobivajo zaušnice doma. To je bilo še najbolj očitno v Clintonovem primeru. Čeprav je bil sprva precej negotov vase, je počasi pridobival na samozavesti, ko nobena od njegovih odločitev ni privedla do katastrofe. Haiti, Bosna in Bližnji vzhod so ostali relativno mirni. S svetovnimi voditelji je uspel vzpostaviti nekakšno intimnost nove dobe. Se posebej je ostal v spominu njegov sprehod z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. Ko je slednji potožil, da ga boli noga, je Clinton preprosto sezul svoj čevelj in pomeril ruskega. Medtem ko je Clinton postajal vse bolj predsedniški, je ostal svoj najboljši politi- čni operativec. Dodobra je pretresel svoj štab svetovalcev, vendar je obdržal liberalca Stephanopoulusa in Ickesa, kar mu je zagotovilo, da se v vrstah demokratske stranke ni pojavil noben resen tekmec. Hkrati je odvrgel skoraj vse demokratske ideale. Nič več velikih vladnih načrtov, nič več celovitega zdravstvenega skrbstva. Kritiki trdijo, da gre za »kamuflažo«, vendar se je Clinton dejansko prilagodil obdobju, ki ne dovoljuje volilnih žrtvovanj. Chicago sicer ni zadnje predvolilno dejanje, saj se razpoloženje Američanov lahko zelo hitro spremeni, vendar pa ni dvoma, da se bo na spremembo primemo odzval tudi Clinton. Rudi Corona GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: v teku je vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi poCitnic do 10. septembra. Miramarski park Predstava »Luci in zvoki« Danes, 30. t.m., ob 21. uri »II sogno imperia-le di Miramare«, in ob 22.15 »Una favola viennese a Miramare«. Jutri, 31. t. m., ob 21. uri »Una favola viennese a Miramare« in ob 22.15 »II sogno im-periale di Miramare«. Kavarna Tommaseo Jutri, 31. t. m., ob 20.30 koncert pianista Gui-da Cergolija in Liliane Bamboschek. Na programu Strauss, Ghershvvin, tržaške pesmi. Rezervacije v Kavarni Tommaseo (Riva Tre Novembre 5) tel. 366765. GORICA Alpe Adria Puppet Festival Od 1. do 7. septembra - Animatorsko gledališče. SALEŽ Poletni večeri v zgoniski občini V Četrtek, 5. septembra, ob 20.30 bo v Sa- ležu, na sedežu KD Rdeča zvezda koncert Tria Glasbene matice - Sole Marij Kogoj, ki ga sestavljajo Erika BuzeCan (flavta), Marko Stoka (klarinet) in Tatjana Jercog (klavir). SLIVNO Danes, 30. t. m., ob 20.30 bo na borjaCu pri Terčonovih koncert vokalne skupine Putoka-zi. Na sporedu zborovske priredbe pesmi Beatlesov in znane melodije iz glasbenih filmskih kulis. Večer prireja Zadruga Ars Nova. BOLJUNEC Rosandra Crossing 96 V organizaciji zasebne radijske postaje Balkan Station 89MHZ (ex Radio Onda Libe-ra) se, ob gledališču France Prešeren, vrši vrsta prireditev, danes, 30. t. m. bo nastopila skupina Pantarei in bo na programu Video-drome - D. Cronenberga; jutri, 31. t. m. bodo nastopili Prozac+, Mon Poisson in Mr. Cof-fee; gledališki predstavi bosta 3. septembra, ob 21. uri »Compagni di branco«, Marca Ca-sotta, Nicole Coppo in Francesce Varsori in 4. septembra, ob 21. uri »Storia di Augusta« A. Piance, G. Del Giudice in Claudia Miscu-lina, isti dan bodo ob 20. uri predstavili knjigo »Storia di Augusta«. KOROŠKA PLIBERK V šotoru SPD Edinost na jormaku bo danes, 30. t. m., ob 11. uri 4. mednarodno srečanje upokojencev s plesom in sreColovom. Igra trio Nasmeh; jutri, 31. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala Liboje, ob 15. uri ples in prosta zabava ob glasbi Podjunskih muzikantov; v nedeljo, 1. septembra ob 11. uri prosta zabava in ples z Duom Evergreen, ob 16. uri ples in zabava z ansamblom Fantje treh dolin. LOČILO Nad Posojilnico - SPD DobraC: v petek, 6. septembra, ob 19.30 premiera mladinske igre Francka Rudolfa »Kužek laja mijau mijau«. Ponovitev v soboto, 7. septembra, ob 19.30. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Park Finžgarjevega doma Draga 96: danes, 30. t. m. ob 17. uri predstavitev letošnje Drage; ob 17.30 Jakov Jukič »Krščansko in cerkev v postmoderni kulturi«. Jutri, 31. t. m., ob 16. uri dr. Pavel Fonda »Multikulturnost - dileme neke manjšine«; ob 18. uri dr. Mišo Jezernik »Multikulturnost ali interkulturnost«. 6. Draga mladih: danes, 30. t. m., ob 9.30 okrogla miza o medicinski etiki: sodelujejo dr. Anton Dolenc, dr. Metka Klevišar, prof. Jože GLASBA TRST Grad Sv. Justa Castello in aria - Triestate ’96 Danes, 30. t. m., od 22. ure dalje »Diskoteka pod zvezdami« z letinsko-ameriško glasbo; ob 23.30 nastop plesne skupine Batucada; nadaljevanje z disko glasbo in DJ Paolo Zippo in Federico Fabiani. V Četrtek, 5. septembra, ob 21.30 bo nastopil Raul Cremona (Čarodej iz Oronza). Koncerte organizira Združenje Globogas; vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063); informacije: Grad sv. Justa (tel. 308300). Avditorij Muzeja Revoltella Revoltella Estate: Jutri, 31. t. m.,ob 20.30, koncert Čelista Christiana Bellisaria in pianistke Monice Cattarossi. Na programu Beethoven, Berber, Franck in Martinu. Koncert prireja Cappella Civica. Anglikanska cerkev (Ul. San Michele lla) V nedeljo, 1. septembra, ob 19. uri prvi koncert XIX. Tržaškega glasbenega septembra, ki ga prireja Cappella Civica. Nastopila bo sopranistka Veronica Vascotto ob klavirski spremljavi Elisa-bette Buffulini. Na programu liederji Carla Loevveja in Franza Schuberta. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kantavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana 20. in 27. septembra bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. GAIO Dl SPILIMBERGO TPN^ Od danes, 30. t. m. do nedelje, 1. septembra glasbeni shod »Musicalibera« z nastopom kar 87 pevcev in glasbenih skupin. PASSARIANO Villa Manin V petek, 13. septembra, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Claudia Baglionija. RAZSTAVE TRST Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: Do 5.9. je na ogled razstava Tiepolo - risbe iz kolek- cije Sartorio. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII): Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella: Na ogled je razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993). Na ogled je tudi razstava pop slikarja Američana Jima Dine. Urnik ob delavnikih: 10-13 in 15-24; ob praznikih 10-13 in 18-24. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagna-no Sesia 28078». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4); do 22.9. razstavljajo Carlo Bach, Elio Caredda. Silvano Rubi-no, James Brown, Juan Leal-Ruiz, Joseph Stabili-to, Fulvio Giannini in Lucia Pescador. LetovišCarska ustanova (Ul. S. Nicold); do 10.9. razstavlja Nadja Moncheri. Urnik: od ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13. PASSARIANO V Villi Manin je na ogled do 15.9. zanimiva razstava o Keltih. Urnik: 9-12.30, 15-18, ob ponedeljkih zaprto. SEŽANA Mala galerija: Do 20. septembra bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Skrivnost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, podjetje Mo-trans in ZKO Sežana. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je do 14.9. na ogled razstava slik Sandra Pečenka. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. BV Galerie (Feldkirchnerstrasse 31): do 4.9. razstavlja Jože Tisnikar. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 1.9. je na ogled skupinska razstava »Srečanje v avgustu« Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled jubilejna razstava Unikat-X-Kat TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hevvige Bledi. LIBUČE pri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letnici smrti Hermanna Falke. GLEDALIŠČA ___________________________________________._________________ SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 SLOV»8**3* MMtOOHeOK OLKMUSCA V LANUU4 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beetnoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Scednn ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2 Ljubljana Danes, 30. avgusta, ob 20. uri: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, komedija. KUD FRANCE PREŠEREN Ljubljana Danes, 30. avgusta, ob 21. uri: Miro Gavran: PACIENTI DOKTORJA FREUDA. Režiser: Jasa Jamnik. Gostovanje na Trnfestu '96. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Maribor Kajetan Con (izpitna predstava): KLJUKEC (za otroke od 5. leta naprej) Danes, 30. avgusta, ob 16. uri (Atrij mariborskega gradu, Grajska ul. 2). Danes, 30. avgusta, ob 19. uri: Marta Tomory: KRALJEVIČ ARGIL IN VILA ILONA, gostuje gledališče Harrydal iz Madžarske. CANKARJEV DOM Od 3.septembra, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Ponovno na ogled v nekoliko spremenjeni obliki: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PREDNAMCI! -Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Informacije na tel.: 061/67 360. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg, Škofja Loka Danes, 30. avgusta, ob 20. uri: Večer country glasbe, nastopa skupina COUNTRV JOY, na Mestnem trgu. Jutri, 31. avgusta, ob 20. uri: PIHALNI ORKESTER Škofja Loka. TRNFEST '96 Jutri, 31. avgusta, ob 21. uri: Koncertni nastop zagorske knapovske proletrock skupine ORLEK. Skupina obstaja pet let in je v teh letih izdala dve kaseti ter CD ploščo ter s svojim samosvojim zvokom ter duhovitimi besedili vzbudila zanimanje tako strokovne kritike kot tudi širše javnosti. V nedeljo, 1. septembra, ob 21. uri: Letošnji Trnfest bo zaključila skupina SUKAR s ciganskimi baladami in poskočnicami. KRIŽANKE Ljubljana V ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30: VLATKO STEFANOVSKI TRIO. ZELŠKA CERKVICA ZelSe pri Cerknici Danes, 30. avgusta, ob 20.30 uri bo v Zelški cerkvici koncert skupine DUMA - Pred nebeškimi vrati. Skupino sestavljajo: pevka Klarisa M. Jovanovič, pevec in kitarist Veno Dolenc ter violist in violinist Božidar Ogorevc. Predstavili se bodo s slovenskimi ljudskimi epskimi pesmimi, ki vse bolj tonejo v pozabo. Danes, 30. avgusta, ob 20.30, v Belvederju nad Izolo: RADE SERBEDŽIJA -Se nismo že nekje srečali? V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Izola. V torek, 3. septembra, ob 20. uri bo gostoval v SLG Celje, naslednji dan, v sredo, 4. septembra bo nastopil v ljubljanskih Križankah ob 20.30. uri, ter v Četrtek, 5. septembra v SNG Maribor, prav tako ob 20.30. Tokrat nam bo Rade Serbedžija s svojo stalno skupino predstavil svoj novi avdio projekt ZABORAVI. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Bled - Hotel Vila Bled, danes, 30. avgusta, ob 20.30: VeCer ob soju sveC - TRIO LORENZ: Primož Lorenz-klavir, Tomaž Lorenz-violina, Matija Lorenz-violonCe-lo. Program: J. Haydn, L. M. Škerjanc, A. Dvorak. Križanke, jutri, 31. avgusta, ob 20.30: Slavnostni zaključek: G. Verdi: Traviata, opera. Natalija Vorobjova (Violetta Valery), Miro Solman (Alfred Germont), Nikola Mitič (Georg Germont), dirigent: Stane Jurgec; Opera in balet SNG Maribor. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. RAZSTAVE Angelov slap (Churun Meru) GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6 Ljubljana V torek, 3. septembra, ob 19. uri bo otvoritev razstave slikarke Tamare Burmicky - Taye iz Venezuele. Razstava bo na ogled do 20. septembra. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Ljubljana Antonio Paroli M 688-17681 Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barsi, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko KovaCiC, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) KIC KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Ljubljana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubliana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) GALERIJA SKUC Stari trg 21 Ljubljana Razstavlja hrvaški umetnik Siniš Majkus. Razstava bo na ogled do 5. septembra. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubliana Zora StanCiC CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) RAZSTAVNI PROSTOR TOVARNE LEK Verovškova 57 Ljubliana Do 18. avgusta je na ogled razstava perorisb slikarja Vena Dolenca. MALA GALERIJA NA VELENJSKEM GRADU Velenje Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava bo na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON POUK Cesta m. Tita 12 JESENICE Razstava likovnih del Slavimirja MihajloviCa in Antona Modrijana. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 37 Skofia Loka Razstava slikarke Sare Nataše Šušteršič Plo-tajs. RAZSTAVIŠČE VERONIKA Kamnik Razstava risb in akvarelov Toma Schlegla bo na ogled do 3. septembra. RAZSTAVIŠČE BOŽIDAR JAKAC Kostanjevica na Krki in GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Slovenji Gradec Razstava slik Stefana Marflaka. Razstava je na ogled v Lamutovem likovnem salonu. NOVICE Boardman premagal Colinellija MANCHESTER - Na svetovnem kolesarskem prvenstvu na stezi je Britanec Chris Boardman v finalu zasledovalne vožnje premagal Italijana Andreo Colinellija, hkrati pa s Časom 4:11, 114 izboljšal svetovni rekord na tej razdalji. Dvoboj je bil izenačen vse do tretjega kilometra. V ekipni hitrostni vožnji je Avstralija v finalu premagala Nemčijo. Bron je osvojila Francija. AIex Merctoc prvi v Sacileju SACILE - Belgijec Alex Merckx, sin slovitega Eddyja, je zmagovalec druge preizkušnje kolesarske Velike nagrade Šanson s ciljem v Sacileju. Po 92 km je na cilj privozil sam z osmimi sekundami prednosti pred Contejem, Fondriestom, Taffijem, Missagho in Podenzano. SestouvršCeni Nardello je imel 1:59 sekund zaostanka. Genoa naprej z 2:0 b.b. MILAN - V tekmi prvega kola itabjanskega pokala je Lecce preteklo soboto s 3:0 premagal Genoo, a športni sodnik je včeraj zmago dosodil Genoveža-nom, ker je Lecce v drugem polčasu na igrišče uvrstil diskvahficiranega Bachinija. Barceloni španski superpokal MADRID - V povratni tekmi španskega nogometnega superpokala je madridski Atletico premagal FC Barcelono s 3:1 (1:0). Naslov so kljub temu osvojili Katalonci, saj so prvo tekmo v Barceloni dobih kar s 5:2. Na srečanju so za Atletico zadeb Lopez (32.), Esnaider (65.) in Pantič (75.), za Barcelono pa Stoičkov (58.). Grobbelaar trener Zimbabveja HARRARE - Bivši vratar nogometne reprezentance Zimbabveja in angleških klubov Liverpoola in Southamptona Bruce Grobbelaar je sprejel ponudbo, da prevzame vodenje Zimbabveja na dveh kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo leta 1998. Grobbelaar, Id so ga maja spoznab za nedolžnega v aferi podkupovanja tekem angleške bge, bo tako vodil reprezentanco na tekmah proti Tanzaniji in Angoh. Randall na zatožni klopi BUENOS AIRES - Svetovni boksarski prvak v pol-velterski kategoriji American FranHe Randall si je v dvoboju za naslov svetovnega prvaka pred 14 dnevi v Buenos Airesu proti Argentincu Juanu Martinu Coggi pomagal z nedovoljenimi pozivih. Biokemijski institut univerze v Buenos Airesu je na doping kontrob odkril tri substance, ki dokazujejo, da si je Američan pomagal s kokainom. Danes igra za vas Totocalcio Tamara Husu Alessandria - Como 2 Montevarchi - Pralo 2 X Monza - Carpi 1 X 2 Saronno - Pistoiese 1 Spal - Fiorenzuola 1 Spezia-Siena X2 Treviso - Carrarese 2 Ascoli - Ischia 1 Ati. Catania-Savoia 1X2 Avezzano- Avellino 1 Casarano - Ancona 2 Gualdo-Trapani XI J.Stabia-Giulianova IX Tamara Husu je pred desetimi leti začela spremljati najmlajše igralce Primorja in se navdušila za nogomet. Prestopila je v odbor in zadnjih sedem leto opravlja tajniško funkcijo. Poleg nogometa ji je všeC odbojka. Prejšnji teden je Marko Possega pravilno napovedal sedem izidov. ________TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA_______________ Izpadla še dva nosilca, skupno 10 Out Ferreiro in Schultzevo - Chang v odlični formi - Grafova zapušča prvenstvo? NEW YORK - V nadaljevanju teniškega turnirja, četrtega za grand slam, v New Yorku z nagradnim skladom 10, 89 milijona dolarjev sta se od nadaljnjega tekmovanja poslovila še dva nosilca, skupaj torej že deset. V moški konkurenci se je še v srečanjih prvega kroga poslovil 9. nosilec Južnoafričan Wayne Ferreira, s 6:4, 6:4, 2:6 in 7:5 ga je premagal rojak David Nainkin, medtem ko je med ženskami v 2. krogu izpadla 13. nosilka Nizozemka Brenda Schultz-Mc-Carthy. Brez težav s 6:1 in 6:2 jo je premagala Nemka Barbara Rittner, 63. s svetovne jakostne lestvice. Nasprotno od žensk so moški tretji dan tekmovanja na teniških igriščih Flushing Meadovva večinoma igrali še srečanja 1. kroga. Od nosilcev je poleg Ferreire nastopil še 12. nosilec Američan Todd Martin, ki je Maročana You-nessa El Aynaouija premagal s 6:3, 6:2, 4:6 in 6:2. V nekaj srečanjih drugega kroga smo nato lahko spremljali še nastop drugega nosilca Američana Michaela Changa, ki je zelo hitro s 6:1, 6:3 in 6:1 premagal Južnoafričana Nevilla Godvvi-nains tem spet potrdil, da je v zelo dobri formi. Omenih gre še nastop Ukrajinca Andreja Medvedeva, ki je še v 1. krogu s 6:2, 6:0 in 6:1 ekspresno opravil s Francozom Jeanom Philippom Fleurianom. Za zmago je potreboval na primer prav toliko časa kot Argen-tinka Gabriela Sabatini pri ženskah, čeprav se pri moških igra na tri dobljene nize. Ko smo že pri 15. nosilki Sabatinijevi, je ta v 2. krogu s 6:2 in 6:3 premagala Američanko Ann Grossman. Večjih težav z nasprotnicami pa nista imeli niti olimpijska zmagovalka in osma nosilka Američanka Lindsay Davenport, s 6:0 in 6:4 je premagala Slovakinjo Henrieto Nagyjevo, niti 4. nosilka Španka Conchita Martinez, ki pa je s 6:1 in 6:3 opravila s Francozinjo Natha-fie Tauziat. V 3. krog ženskega dela turnirja se je uvrstila tudi druga nosilka Jugoslovanka z ameriškim potnim tistom Monika Seleš, le da njej sploh ni bilo treba igrati, saj je Belgijka Laurence Courtois zaradi poškodbe odpovedala dvoboj. Gabriela Sabatini vedno v ospredju (ASP) - ATLETIKA / GOLDEN FOUR Danes v Berlinu še zadnji miting za »zlate palice« Za dragoceno nagrado se poteguje še šest atletov BERLIN - Po etapah v Oslu, Zurichu in Bruslju, se danes v Berlinu končuje serija atletskih mitingov »golden four«. Za 21 kilogramov zlatih palic, ki jih organizator podeljuje zmagovalcem vseh štirih preizkušenj, se poteguje samo še šest atletov. To so naturalizirani Danec VVilson Kipke-ter (800 m), American Derrick Adkins (400 m ovire), Britanec Johna-tan Edvvards (troskok), Nemec Lars Riedel (disk), Bolgarka Stefa Ko-stadinova (višina) in Namibijec Frankie Fre-dericks (200 m). Najtežje so bo do zlata dokopal ravno olimpijski podprvak na 100 in 200 m, saj mu bo v Ber- linu pot prekižal ohm-pijski prvak in svetovni rekorder Michael Johnson. Na 100 m bo nastopil tudi olimpijski prvak Donovan Bailey. Izredno zanimiva bo štafeta 4x100 m, saj bodo nastopili vsi najboljši specialisti. Štafeto so organizatorji uvrstili v spored, da bi počastih spomin na 60. obletnico mitičnih zmag Američana Jesseja Ovvensa, ki je na istem štadionu na olimpijskih igrah leta 1936 osvojil štiri zlata odličja. Zelo zanimiv bo tudi dvoboj na 5000 m med vse boljšim Danielom Ko-menom in novopečenim svetovnim rekorderjem na 10.000 m Sa-lahom Hissouom. Nemka Steffi Graf je medtem sporočiola, da bi lahko predčasno zapustila prvenstvo, da bi v Nemčiji pobhže sledila sojenju očetu zaradi dvač-ne utaje. Pomembnejši izidi, moški, 1. krog: Tebbut (Avs) - Rene-berg (ZDA) 3:6, 6:1, 3:6, 7:5, 6:3, Haarhuis (Niz) - Joyce (ZDA) 6:7 (5:7), 7:6 (8:6), 1:6, 6:2, 6:2, Forget (Fra) - Stafford (JAR) 3:6, 2:6, 6:4, 7:6 (7:2), 6:3, Mantilla (Spa) - Meligeni (Bra) 6:1,6:7 (2:7), 7:6 (7:5), 6:3, Bjorkman (Sve) - Kučera (Sik) 6:2, 5:7, 7:6 (7:3), 7:5, Medvedov (Ukr) - Fleurian (Fra) 6:2, 6:0, 6:1; Nainkin (JAR) - Ferreira (JAR/9) 6:4, 6:4, 2:6, 7:5, Gaudenzi (Ita) - Matsuoka (Jap) 7:6 (7:4), 6:2, 6:3, Martin (ZDA/12) - El Aynaoiui (Mar) 6:3,6:2,4:6,6:4, Schalken (Niz) - Schaller (Avt) 6:3, 6:4, 6:7 (6:8), 6:3. 2. krog: Chang (ZDA/2) - Godvvin (JAR) 6:1, 6:3, 6:1, Spadea (ZDA) - Prino-sil (Nem) 6:2,1:6,6:2, 6:4. Zenske, 2. krog: Rittner (Nem) -Schultz-McCarthy (Niz/13) 6:2, 6:1, Martinez (Spa/4) - Tauziat (Fra) 6:1, 6:3, Sukova (Ceš) -Suarez (Alg) 6:4, 7:6 (7:2), Sabatini (Arg/15) - Grossman (ZDA) 6:2, 6:3, Spirlea (Rom) -Gaidano (Arg) 6:1, 6:2, Davenport (ZDA/8) - Nagyova (Sik) 6:0, 6:4, Seleš (ZDA/2) - Cou-tois (Bel) b. b.; Gorrochategui (Arg) - Olsza (Pol) 6:1,6:1. KOŠARKA / ITALIJANSKI POKAL Srečna Mianova »trojka«, tesen poraz Tržačanov Povratne tekme bodo v nedeljo, 1. septembra Pallacanettro Gorizia -Polti Cantil 82:79 (35:41) GORICA: Fazzi 14 (1:2, 2:3, 3:5), Stokes 16 (0:3, 8:11), Fumagalli 2 (1:4, 0:1), Furlan nv, Fait nv, Cambridge 15 (3:4, 6:9), Bellina nv, Riva 30 (9:12, 4:9), Mian 3 (0:1, 1:4), Gi-lardi 2 (1:2). PON: nihče. TRENER: Medeot. CANTU: Binotto 3 (1:1), Gordon nv, Di Giulio nv, Lapettina nv, Rossini 2 (1:4), Uratti 9 (1:2, 4:10, 0:3), Ebeling 14 (0:2, 7:11), Zorzolo 8 (0:1, 4:4), Bailey 17 (1:2, 8:13), Reynolds 26 (3:5, 10:15, 1:6). TRENER: Lombardi. SODNIKA: Cazzaro in Anesin. Gorica je v prvem kolu italijanskega pokala z veliko srečo premagala prvoligaša Polti iz Cantuja. V prvem polčasu sta si bili ekipi popolnoma enakovredni, predvsem pa sta se Tržaški tujec Robinson izkazala Antonello Riva in Revndolds, ki sta bila v napadu nezadržna. Pred kocem polčasa je goriški playmaker Fazi izgubil nekaj žog in tako gostom podaril sest točk prednosti. V drugem delu si je Pol- piše: Giorgio Plettersech Konjske dirke Negotovo bo zlasti na 6. dirki v Rimu Naš favorit je Try My Segnor 1. dirka (Cesena): logični favorit je CR Kay Suzie (2). Toss Out (X) ima za sabo dobre uvrstitve, nevarne je tudi Crovvning (1). 2. dirka (Neapelj): Lor-drim (2) bi se moral zlahka uveljaviti, čeprav je Rediskin BI (X) v dobri formi. Za zmago se bo potegoval tudi Piaz-zatissimo (1). 3. dirka (Montecatini): vztrajna kobila Rachel dalva (X) bo protagonist dirke. Hitri Parere (l) se lahko izkaže. Preseneti lahko Marziano VL (2). 4. dirka (Albegna): Regens CS (X) bi lahko tkoj pustil za sabo ostale. Maram (2) je glede na konkurenco dobra al- ternativa. Narino (1) je baje v odlični formi. 5. dirka (Rim, galop): Ver-ga d’Avellino (1) je brez pravih tekmecev. Colle Statte (X) je boljši od večine, a omembo zasluzi tudi Nicoty (2). 6. dirka (Rim galop): to je najbolj negotova dirka. Naš favorit je Try My Segnor (1). Bella Michela (X) je v formi, Robert Douglas (2) je ugodno obtežen. Dirka tris V Agnanu bo nastopilo 19 konj. Naši favorit: št. 9 Daja, št. 8 Terminator. št. 15 Gelo-sa. Za sistemiste: št. 18 Vea, St. 5 Miss Jura, št. 10 Paolo- 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 IX 2 IX X 21 X 12 1 X2 1 X2 ___NOGOMET / MEMORIAL BRATOV HUSU n Primorje prvi polfinalist Proti Primorcu oba gola v drugem delu - Danes Kras-Zarja Primorje - Primorec 2:0 (2:0) STRELCA: Pescatori (11-m) v 60. in Blanos v 88. minuti. PRIMORJE: Babich, Guštin (Mina-telli), Metlika, Škabar, Leghissa, Emili, Štolfa, Sardoč, Blanos, Mislei (P. Stoka), Pescatori (M. Stoka). PRMOREC: Balzano, Fasson, Gi-raldi. Perez (Vallepulcini), Bertisin, Naperotti, Predonzan, Srebernich, Ambrosi, Simonettig, Savino. Coro-na. SODNIK. Braiuc (Trst) Gostitelj Primorje je prvi polfinalist nogometnega memoriala Bratov Husu. Po ponedeljkovi zmagi proti Bregu je sinoči na Prasketi premagal še Primorec in tako že zasedel prvo mesto v A skupini. Prvi polčas sinočnjega srečanja je bil izenačen in nezanimiv. Igra se je razživela v dragem delu, v katerem je Primorje bolj pritisnilo na nasprotnikova vrata, do gola pa je prišlo šele po strelu z bele točke, ki je bil posledica prekrška v kazenskem prostoru nad Blanosom. Mrežo je zatresel Pescatori. Primorje je imelo po golu še nekaj dobrih priložnosti, ■ eno pa je v protinapadu zamudil tudi Primorec. Končni izidi je malo pred koncem postavil Blanos, ki je po prodoru izkoristil napako sicer zelo dobrega vratarja Primorca Bai-zana. Danes bo na memorialu debiriral še Kras, ki se bo pomeril z Zarjo. V primeru zmage bi se Bazovci že uvrstili v polfinale. Memorial se bo nato nadaljeval prihodnji teden, ko bosta na sporedu še dve kvalifikacijski tekmi. ti takoj pridobila 10 točk prednosti. Goričani so zmanjšali agresivnost obrambe, nasprotniki pa so povečali tempo igre in odigrali številne protinapade. Vse do zadnjih minut igre je kazalo, da bodo domači zapustili igrišče poraženi. Do pravega preobrata pe je prišlo v zadnjih šestih sekundah, ko je najprej Ebeling zgrešil oba prosta meta, nato pa je Mian zadel neverjetno trojko. (Livio Semolič) Montecatini - Pallaca-nestro Trieste 85:83 (36:49) Tržačani so v Monteca-tiniju doživeh tesen poraz, ki jim ne bi smel preprečiti uvrstitve v naslendje kolo. Steffejevi igralci bi si vsekakor lahko prihranili vse skrbi, saj so v prvem polčasu prepričljivo vodili. Nov poraz z A2 ligašem pa seveda že zbuja prve dvome o realni vrednosti tržaškega moštva. Ostali izidi: Juvecaserta - Rimini 73:78 (43:35), Fa-ber Fabriano - Viola Reg-gio Calabria 73:75 (43:44), Don Bosco Livorno -Olimpia Pistoia 66:72 (29:34), Floor Padova -Mens Sana Siena 87:83 (51:47) Casetti Imola -Montana Forli 87:76 (46:40), Serapide Pozzuoli - Scavolini Pesaro 83:67 (47:37), Banco Sardegna Sassari - Mash Verona 78:79 (35:48), Napoli- Cfin Reggio Emilia 80:93 (37:57). Povratne tekme bodo v nedeljo ob 18.30 (v Trstu, Cantuju in Veroni) ozior-ma ob 19.30. Stefanel Milan, Team-System Bologna, Virtus Bologna, Benetton Treviso, Cagiva Varese in Virtus Roma bodo nastopili šele od osmine finala dalje. JADRANJE / POKAL PRIMAVELA Jaro Furiani (Cupa) dvakrat prvi! Smola Daniela Piculina - Danes bo prireditev obiskal predsednik FIV Gaibisso Na državni jadralni regati za najm-lajše tekmovalce Primavela, ki jo v Sesljanskem zalivu skupaj prirejata JK Cupa in Pietas Julia, je po slovesnem odprtju v sredo nastopil Cas prvih preizkušenj. V lepem, sončnem dnevu je organizatorjem uspelo izpeljati celo dva plova. Jadralci, ki so prvo noč prespali vsi skupaj v Devinu, so že ob 9. uri zjutraj pripravili svoje jadrnice optimist, l’equipe ter aloha, veter pa je začel pihati iz morja ob 10.uri s hitrostjo 3/4 metrov na sekundo. Tako so prvo preizkušnjo izpeljali že ob poldne, veter pa je stalno naraščal. V razredu optimist sta se Cupina jadralca resnično izkazala, saj je Jaro Furlani zasedel izredno prvo mesto, Daniel Piculin pa tretje mesto, ki pa, žal, ni bilo veljavno zaradi predčasnega Starta. V drugi preizkušnji je veter nekoliko ponehal, ampak so tekmovalci vsekakor prijadrali do cilja. Tudi v tej preizkušnji je bil Jaro Furlani najboljši, tako da je zdaj na začasni lestvici prvi. Daniel Piculin si je v drugem plovu prijadral solidno 10. mesto. V razredu l’equipe se je najboljše izkazala posadka, ki jo sestavljata Gulia DalVOrto in Giulia Tonel iz Tržiča (jadralni klub Oscar Colusich - SVOC). V kategoriji aloha pa je prvo mesto zasedel Andrea Baverino (Lago di Bracciano). Včeraj zvečer se je praznično vzdušje nadaljevalo. Ob 16.30 so se mladi pozabavali z igranjem »beach volleyja«, s tekom z vrečami in z vlekom vrvi. Tekmovalci so imeli ob 19.00 skupno večerjo, večer pa s eje nadaljeval z glasbo in plesom na tamkajšnjem plesišču. Tekmovalni del pokala Primavela se bo nadaljeval danes zjutraj, zvečer ob 18. uri predvideno srečanje tekmovalcev s predsednikom Italijanske jadralne zveze Sergiom Gaibissom, ki bo častni gost organizatorjev. (Buzan) r UMETNOSTNO KOTALKANJE / EP V boju za dve kolajni Tanja Romano po »shortu« druga - Danes odločitev Poletovka Tanja Romano bi se lahko danes na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju okinčala še z dvema kolajnama. Potem kq je v sredo med kadetinjami osvojila bron v obveznih likih, je včeraj v kratkem delu prostega programa pristala na 2. mestu za Rimljanko Prosperijevo. Danes čaka tekmovalke še nastop v dolgem delu, po katerem bodo podelili komplet kolajn v prostem programu in kombinaciji. Izhodiščni položaj je za slovensko tekmovalko dober. Se vedno je v boju tudi za najžlahtnejši kolajni, kar bi seveda predstavljalo za Tanjo izreden uspeh, če vemo, da nastopa na celinskem prvenstvu kot debitantka. V »shortu« je Ro- manova žal naredila napako v enem od osmih elementov, ki sestavljajo program, cesar žirija ni spregledala, tako da je nepogrešljiva Prosperijeva na koncu dobila v povprečju nekaj desetink točk več od poletovke. Na tretje mesto se je uvrstila lan-nuzzijeva. Uspeh italijanske vrste je bil torej tudi včeraj popolen, medtem ko so tujke, zlasti Nemke in ena Španka, razočarale. Tanja je bila po nastopu jezna s sabo zaradi storjene napake, potolažila pa se je med nagrajevanjem za nastop v obveznih likih. Kakorkoli se bo namreč danes izteklo, se iz Roseta degli Abruzzi ne bo vrnila praznih rok. Najmanj bron ima namreč že v žepu. KOŠARKA / 6., 7. IN 8. SEPTEMBRA Turnir TKB bo za Jadran koristna preizkušnja V prvem kolu prvenstva B2 lige gostovanje pri Pall. delTAdda Jadranovi košarkarji s pospešenim ritmom nadaljuje priprave na novo sezono. Pomembna preizkušnja pred pričetkom prvenstva bo tudi tridnevni mednarodni turnir, ki ga bo Jadran v dneh 6., 7. in 8. septembra priredil v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščkih pod pokroviteljstvom sponzorja Tržaške kreditne banke. Na turnirji bo nastopilo 6 moštev, ki jih je organizator porazdelil v dve skupini. V A skupini bodo nastopili Kraški Zidar iz Sežane, Gesteco iz Čedada in Don Bosco iz Trsta, v B skupini pa-Ježica iz Ljubljane, Jadran in Servolana iz Trsta. Prvi in drugi dan tur- nirja bodo na vrsti kvalifikacijske tekme po sistemu vsak proti vsakemu. Tekme bodo trajale dva polčasa po 12 minut. V nedeljo popoldne pa se bodo odvijale finalne tekme od 1. do 5. mesta. Prvenstvo B2 lige se bo letos pričelo 28. septembra. Jadranovci bodo startali v tej ligi z gostovanjem v Cassanu delTAdda, kjer bodo igrali proti domači ekipi. Edina deželna derbija z Gestecom bosta 31. oktobra in 12. januarja Po regularnem delu se bo prvih Sest uvrščenih ekip borilo za »play-offs«, ostalih šest pa za obstanek v ligi. Jadranove tekme 1. kolo (prvi del 28.9., povratni del 1.12.) Pall. DelTAdda - Ja- Obvestila SK KRAS - rokometni odsek obvešča, da se bodo treningi članske in mladinske ekipe zaceli v ponedeljek, 2. septembra ob 19. uri v zgoniskem športnem centru. Vabljeni tudi morebitni novinci. SKBRDINA sporoča, da so suhi treningi za priprave na prihodnjo sezono že v teku in sicer v torkih in četrtkih, ob 18. uri. Zbirališče na trgu Brdi-na na Opčinah. Informacije na št. 212859 in 226271. SKBRDINA sporoča vsem elanom, ki imajo potrebo popravil na Andraževih kompletih naj se javijo pri odbornikih najkasneje do 31. t m. BORMMBASKEr Košarkarski klub organizira od 2. do vključno 6. septembra (od 8. do 17. ure s kosilom v dijaškem domu) kamp, na stadionu 1. maja. Namenjen je vsem osnovnošolcem in letnikoma '84 in ‘85. Na razpolago je še nekaj prostih mest, zato pohitite s vpisom. (Corbatti, tel. 361476.) JK CUPA - Jadralna šola prireja poldnevni nadaljevalni teCaj optimist z začetkom 4. septembra ob 13. uri na društvenem sedežu. TeCaj bo trajal do 13. septembra. Za vpis in informacije telefonirati ob sobotah, od 16. do 18. ure na tel št (040) 299858. SD BREG - nogometna sekcija organizira v sklopu ZSSDI nogometno šolo za letnike ’88, '89 in '90. Prvi sestanek bo v torek, 3. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih. Za morebitne informacije lahko pokličete na št 227044 vsak dan od 18. do 20. ure. SK KRAS - Namiznoteniški odsek organizira poletni namiznoteniški kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v športno-kultumem centru v Zgoniku od 2. do 6. septembra od 9. do 17. ure. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu društva tel. St 229477 v ponedeljek (od 16. do 19. ure) in v petek (od 10. do 12. ure). SD POLET - kotalkarska sekcija organizira od 2. do 13. septembra ZAČETNIŠKI TECAJ KOTALKANJA za otroke od 4. leta dalje. TeCaj se bo odvijal na kotalkališču na Repentabrsld ulici (Pikelc) vsak dan od 16. do 17. ure (razen sobote in nedelje). Interesenti naj se prijavijo direktno prvi dan na kotalkališču. Morebitne informacije lahko dobite na tel. (040) 211940 (Tatjana). SD POLET - Košarkarska sekcija sporoča, da se bodo s ponedeljkom, 2. septembra, v Prosvetnem domu na Opčinah, zaceli treningi, kot sledi. Minibaskefc ponedeljek, sreda, petek od 15. do 16. ure za letnike 1988 in mlajše; od 16. do 17. ure za letnika 1986/87; propaganda (letnika 1984/85); ponedeljek, sreda in petek od 17. do 18. ure; decld (letnik 1983), ponedeljek, sreda in petek od 18. do 19.15. Vabljeni dečki in deklice. »Brkini 96« za stara vozila Primorski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balil-la iz Divače bo v nedeljo, 1. septembra prireditelj 2. mednarodnega rallyja »Brkini 96« za vozila stara najmanj 28 let. Tekmovalnih razredov za motoma kolesa in avtomobile, vojaška terenska vozila in Športna vozila bo skupno osem. Proga Ilirska Bistrica - Ilirska Bistrica meri 74 km, start pa bo ob 10. uri. Rok za prijave zapade 25. tega meseca, mogoč pa je vpis tudi na dan tekmovanja. Informacije po telefonu na St. 0038666/23328 in 23996 ter 0038666/82769 in 0038667/31177. ODBOJKA- / VSE NASE MOŠKE EKIPE 2E PRIDNO VADIJO_ Sezona bo za vsa moštva zelo zahtevna Val za B1 ligo - Koimpex išče okrepitve - Soča s centrom manj - Bor in Olympia: cilj zgornja polovica Četrta liga (B2) bo tudi v prihodnji sezoni predstavljala špico nase moške odbojke. Toda za razliko od lanske bomo v novi sezoni imeli v tej ligi dva svoja predstavnika. Odbojkarjem Vala se je namreč pridružila Koimpexova ekipa. V Gl ligi bo drugo sezono zapored nastopala Soča Sobema, v deželni C2 ligi pa bosta tudi letos igrali vrsti Bora in 01ym-pie. Val bo ekipo, in sicer združeno mladinsko, imel tudi v D ligi. O valovcih, ki ne skrivajo želje, da bi dosegli napredovanje v BI ligo, smo v prejšnjih dneh že poročali. Predsedniku Rojecu in športnemu vodji Plesničarju je -kljub odhodu Gianluce Populinija v Brescio, kjer bo igral v B2 ligi za društvo Concesio - uspelo sestaviti dokaj konkurenčno moštvo. Hrvat Sulina in center Beltrame naj bi predstavljala primerno okrepitev, bržkone pa bo za Val največja okrepitev v bistvu novopečeni mladinski državni reprezentant Matej Černič, ki si je na treningih in turnirjih v modrem dresu prav gotovo nabral veliko izkušenj. Koimpexovi odbojkarji so se na izredno zahtevno sezono začeli pripravljati že prejšnji teden pod vodstvom novega trenerja Petra De VValdersteina, ki bo na klopi nasledil Slovaka Dusano Blahuto. Po letih izrednih uspehov z moško Slogino moštvo je Blahuta prosil za »time-out« in bo v novi sezoni pri društvu le Se strokovni svetovalec. De Wal-derstein je bil dozdaj Blahutov pomočnik, za sabo pa ima že dolgo trenersko kariero pri Slogi in Sokolu, vsekakor pa pomeni zanj treniranje drugoligaša doslej največje priznanje in izziv hkrati. De VValdersteinov pomočnik bo Mario Cač. Del moštva se s trenerjem v teh dneh mudi na pripravah v Mežici, ostali pa vadijo doma. Dokončna podoba moštva vsekakor Se ni jasna. Kot nam je povedal predsednik društva Vojko Mijot jim je uspelo ohraniti lansko garnituro igralcev. »Pogovarjamo se z nekaterimi igralci, a se še z nobenim nismo dogovorili«, je povedal Mijot, ki vsekakor upa, da jim bo uspelo sestaviti moštvo, ki se bo lahko v novi ligi dostojno branilo. Soča Sobema bo, kot rečeno, nastopala v tretjeligaški konkurenci. Letošnja sezona bo v tej ligi prehodnega značaja. Prve tri uvrščene ekipe bodo napredovale v B2 ligo, četrto in peto čaka play off, vse ostale pa se bodo preselile v enotno deželno C ligo, ki bo stekla s sezono 1997/1998 in predstavlja končno postajo februarja letos začete reorganizacije prvenstev. Pri Soči imajo moštvo v bistvu že sestavljeno, s treningi pa so pričeli v ponedeljek v Sovodnjah. V okviru sodelovanja z OK Val bodo k Soči prestopili Danjel Soban, Denis Uršič in Andrej Brisco. Mitja Feri je snel vojaško suknjo in bo lahko tako več treniral. Potrjeni trener Vojko Jakopič ima trenutno največ težav s centri, saj, kot znano, Damjan Lutman ne bo več igral. Lahko rečemo, da je Soča trenutno na papirju številčno močnejša od lani, kvalitetno pa za spoznanje slabSa, vendar ne toliko, da ne bi mogla vsaj ponoviti lanske uspešne sezone, tudi gle- Peter De VVdderstein pri Koimpexu nasledil Blahuto de na to, da konkurenca ne bi smela biti močnejša. Pri 01ympii predstavlja glavno novost trener Mijo Vukovič, bivši igralec kanalskega Salonita in državne reprezentance. Ekipa bo ostala v glavnem nespremenjena. Veliko se je govorilo in tudi pisalo o tem, da Simon Terpin spet odhaja drugam, naposled pa se je steber 01ympie odločil, da bo tudi v prihodnji sezoni branil barve matičnega kluba. Vrnil se je tudi Boris Sfiligoj. Ker Vukovič nima veljavne trenerske izkaznice za Italijo, bo njegove posle na trenerski klopi opravljal Gregor Sfiligoj. V moštvo bodo vključili tudi nekaj mladih, ki so končali svoje nastope med mladinci. Tudi pri Boru ostaja ogrodje ekipe nespremenjeno. Kot podajač bo Videmčana Marca Del Turca zamenjal dosedanji član tržaškega Pal-lavola Giuseppe Cutuli, ki pa lahko nastopa tudi v vseh ostalih igralskih vlogah. Zaradi Studijskih obveznosti je Mitja Gombač izrazil Zeljo, da igra v kakem manj zahtevnem prvenstvu. Koren, Coloni in Taberni vadijo, a je njihovo doprinos pod vprašajem. Koren še ne ve, ali bo odšel študirat v Umbrijo, mestni redar Coloni ima težave z delovnim urnikom, Taberni pa jenabornik. Ekipo bodo vsekakor pomladili, saj pod vodstvom potrjenega trenerja Celle vadijo tudi mladi Iztok Furlanič, Goran Cuk in Rado Šušteršič, ki so lani branili barve združene ekipe Bora in Sloge v D ligi. Tako pri 01ympii kot Boru upajo, da jim bo v novi sezoni uspela uvrstitev v zgornjo polovico lestvice, kar bi pomenilo, da bi v sezoni 1997/1998 zaigrali v no-vustanovljeni enotni deželni C ligi. Tudi letos bodo pri SD Breg - v sklopu ZSSDI-ja - skrbeli za najmlajse nogometaše in sicer za letnike 1986, 1987, 1988, 1989 in 1990. Kot lani, naj bi sestavili dve ekipi, ki bosta predvidoma sodelovali v prvenstvih Fgci in Csi. Naj omenimo, da so lani Brežani v dveh prvenstvih Csi-ja, dosegli prvo in tretje mesto. Pri Bregu tudi letos načrtujejo nogometno Solo. Igralci bodo trenirali pod strokovnim vodstvom Fabia Lovrečiča, višjim trenerjem nogometa, do-plomiranim na Ljubljanski fakulteti za dran TKB (21.00) 2. kolo (5.10. in 8.12.) Jadran TKB - Celeres Pavia (20.30). 3. kolo (12.10. in 15.12. ) Affrico FI - Jadran TKB (13.10. ob 18.00). 4. kolo (19.10. in 22.12. ) Jadran TKB - Riva Garda (20.30) 5. kolo (26.10. in 5.1.97) Scame Bergamo - Jadran TKB (20.30) 6. kolo (31.10. in 12.1.) Jadran TKB - Gesteco Čedad (20.30) 7. kolo (2.11. in 19.1.) Posal Šesto San Gio- vanni - Jadran TKB (21.00) 8. kolo (9.11. in 26.1.) Oderzo - Jadran TKB (10.11. ob 17.30) 9. kolo (13.11. in 2.2) Jadran TKB - Monza (20.30) 10. kolo (16.11. in 9.2. ) Jadran TKB - Collegno (20.30) 11. kolo (23.11. in 16.2. ) Borgomanero - Jadran TKB (21.00) šport pri dr. Verdeniku in dr. Elsnerju, in Carla Gabriellija, dolgoletnim igralcem Gaje. Igralci, ki so že lani trenirali pri Bregu, naj bi letos nadaljevali z izpopolnjevanjem, novi igralci pa bodo pričeli z osnovnimi elementi nogometa in bi se za žogo podili zgolj iz zabave. Prvi sestanek za igralce in starše s trenerjema in odborniki Brega bo v torek, 3. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih. Ze v naslednjih tednih pa naj bi igralci sodelovali na turnirju Luc-chetta v organizaciji društva San Luigi. (E.B.) NOGOMET / VABILO Breg bo v okviru ZSŠDI tudi letos skrbel za najmlajše ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Petek, 30. avgusta 1996 Z" Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4.: V pretirani zaskrbljenosti zaradi svoje poslovne prihodnosti boste preslišali koristen namig. Pomirite se torej in izostrite usesa, kajti namig se bo kmalu ponovil BIK 21. 4-20. 5.: Čeprav ste doslej menili, da vam pri vzpenjanju po lestvici k uspehu lahko pomagajo samo veliki, boste danes spoznali, da dosti hitreje napredujete na ramenih majhnih. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Skromno boste priznali svoje meje in spoznali, da jih ni mogoče preskočiti na silo; lahko kvečjemu poskrbite, da jih prerastete in se sprijaznite z novimi. RAK 22. 6. - 22. 7.: Napredovali boste hitreje kot ste se nadejali; paziti morate le, da boste budno spremljali notranje odzive na zunanje izzive, ki preizkušajo trdnost vase odločitve. LEV 23. 7. - 23. 8.: Zarobantili boste na nekoga, Id da vas je najprej potegnil v kašo, nato pa vas pustil lačne. Brez skrbi: ni kriv on, pac pa rasa otročja pričakovanja. DEVICA 24. 8. - 22.9.: V ljubezenskem gnezdecu boste zaznali val prihajajoče krize. Ne vznemirjajte se predčasno, kajti zna se zgoditi, da vas bo partner prehitel in se vam opravičil. TEH1NICA 23. 9. - 22. 10~ Ne bo vam jasno, čemu naenkrat tako izjemno zanimanje za vase osebno življenje. Najbrž žetijo izvedeti; kaj počenjate v prostem času. da ste ob nevihti tako zelo suhi. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Trudili se boste, da bi dodobra učvrstili poslovni položaj, vendar boste dosegli prav nasprotno. Ne počenjajte torej ničesar, vaša stavba je nerešljiva. STRELEC 23. 11. - 21.12.: Na svojo stran boste pridobili nekaj zanesljivih ljudi. Nikar jih ne začnite izkoriščati, sicer vam bodo ohmiti hrbet, še preden boste poželi prvo omembe vredno anago. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Po glavi vam bodo rojile številne izvirne ideje. Ne zadovoljite se s kovanjem visokoletečih načrtov, ampak jih čimprej preizkusite na polju resničnosti. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Sodelavcu boste zavidali prednost, ki si jo je pridobil s pretanjeno prevaro. Ne skušajte ga posnemati, kajti s svojo poštenostjo ga prekašate za tisoče korakov. RIBI 20.2. - 20.3.: Nekdo vam bo obljubljal gradove v oblakih, vi pa mu boste naivno nasedh. Ne jezite se torej nanj, kajti njegov namen ni bil slab; želel vas je zgolj preizkušati. Bobri Po romanu Janeza Jalna napisal in narisal David Majnik Prebudili so Srnjaka. Oprezni je dvignil glavo in prisluhnil. Vzhodnjaki so že vstali. »Le kam se jim tako mudi?« je pomislil Srnjak in začel počasi lesti proti taborišču čmolascev. »Le kaj počno črnolasci,« je bil ves nestrpen Oprezni, ko je videl, da so razbrskovali prod nasipa z golimi rokami droban pesek v lesene latvice, zajemali vodo z njimi, potem jih pa enakomerno potresali vedno v eno in isto stran. Vrhnje plasti peska so posnemali z dlanmi in ga metali v vodo, spodnjo usedlino pa so skrbo pregledovali. Kmalu je zvedel Srnjak, kaj počno, ko so nejevoljno že sredi dneva pospravili taborišče in odveslali po Savi navzdol. »Hri-sa, brisa - zlato« si je dejal Srnjak, to so iskali in ga niso našli. Se sam je malo pogledal po produ in opazil pozabljeno leseno skledo za izpimaje proda. »Ce ga tu niso našli, pojdem pogledat do Drave, to bo Ostrorogi ostrmel, če mu prinesem le droben prah zlata, ki sem ga našel v območju Velikega jezera. Oprezni je zabredel v Savo. Poiskal je svoj drevak in se koj odpeljal proti Dravi. V razlivih Drave se je pozibaval lahek drevak. Iz njega se je pazno oziral na bregove Oprezni Srnjak. Kar odločiti se ni mogel, kje naj stopi na suho. »Tu poskusim.« Srnjak je pri- stal ob produ in potegnil drevak na pol na suho. Koj se je lotil dela. Razbrskal je drobni pesek, kakor je bil videl delati vzhodnjake in ga s periščem nasul v ploščato leseno skledo, ki jo je bil pobral na produ ob sotočju Save in Savinje. »Nič ne bo«, si je mislil Srnjak, ko je že več kot pol dneva izpiral iz dravskega proda. Naenkrat je Oprezni Srnjak zažarel od veselja. Z leseno skledo v rokah je planil pokonci, se na široko razstopil, izbočil prsi in pogledal proti soncu. Da ne bi bil v tujih krjaih, bi zmagoslavno zani- kal, z bolj močnim glasom, kakor če bi bil podrl najmočnejšega medveda. Res je Srnjak v vsedlini dobil za dva prahu zlata, pa ni bil zavoljo tega nič žalosten. . . Tako! Za danes sem storil dovolj. Jutri pa spet, če ne bo vreme pregrdo. To bodo gledlai doma na kolišču. Oprezni, ki je bil prej na jed kar pozabil, se je zavedel, da je lačen kaor pretrgan pes. Pojedel je nekaj posušenega mesa in skorjo pod-peepelnjaka. Pa mu ni slo v slast. Je imel presuha usta. Ujame si ribo ali raco in si jo speče. Kolišče pod Rožnim hribom v Velikem jezeru se je pod večr umirilo. V koči Ostrorogega Jelena ni bilo tako mimo in spokojno. Velika skrb se je nasebla v Ostro-rogove misli - vzhodnjaki.Tudi Zorna Kalina, njegova Zena, ni zmogla zaspati zastran Opreznega Srnjaka, ki se kar nekam predolgo mudi. Ze več dni je tega, kar ga je njen mož Ostrorogi poslal na oprezanje za vzhodnjaki. Med tem je daleč stran od rodnega kološča Oprezni Srnjak ravnokar pekel dolgo Ščuko, ko je zahreščal nedaleč za njegovim hrbtom prod. Naglo se je obrnil in grede že segel po sekiri in prijel za ročaj bodala, pa je oboje brž spustil, čeprav je vitka mladneka, ki je šla naravnost proti njemu, držala v rokah lok in ji je visel prek hrbta tul. Nekaj korakov pred ugašajočim ognjem je mladenka obstala, Oprezni s eje čudil njenim lasem. Kakor bi bili posuti z zlatim prahom. Zenska pa je pogledovala zdaj mladca, zdaj veliko pečeno ščuko. Prvi je spregovoril Srnjak. »Oprezni Srnjak sem, prvorojeni sin Zorne Kaline in slovitega Ostrorogega Jelena, najmogočnejšega glavarja v Velikem ježem.« »Pozdravljen, Ostrorogovec! Jaz sem Zlatolasa Lipa. Moj praded je bil umrli Pšenični Klas, o katerem si bil gotovo že slišal.« »Sem..Z mojim očetom sta bila prijatelja.« »Tudi med nama naj ne bo sovražnosti.« »Kako bi vendar mogel?« se je čudil Srnjak. »Nikar se me nič ne boj in stopi bliže k mojemu ognju, lepa Zlatolasa Lipa.« »Rada, če me vabiš.« Lipa je prišla tik ognja in obstala. Se vedno je menjaje pogledovala zdaj mladca, zdaj ščuko. Kakor bi bil Srnjak uganil njene misli, je povabil lepo, pa previtko mladenko.« Prisedi in jej z mano. Pravkar sem si spekel ščuko. Sam bi jo tako ne zmogel. Vsaj pol bi se je usmradilo in bi jo moral vreži nazaj v vodo.« »Ah!« Lipa je žalostno vzdihnila. »Drugi mečejo jed stran, mi smo pa včasih tako lačni.« »Lačni?« se ej začudil Oprezni, ki res še nikoh ni občutil pomanjkanja. »Je to mogoče?« »Seveda je. Cvet moških, med njimi tudi moj oče, njih glavar in trije odrasli brtaje, so se spustili lansko poletje po Dravi navzdol in se niso več vrnili in se, kakor smo zvedeti, nikoh več ne bodo. Doma pa smo ostale smao ženske, starci, ki mro, in otroci, ki ne morejo rasti. Sla sem na lov, pa kakor vidiš, se prazna vračam in. ..«. »Lačna,« je skončal Srnjak besedo, ki je hotela lipi ostati na jeziku. »Ah, kaj jaz!« Zlatolasa je trudno zamahnila z roko: »Otroci!« »Sedi in brž jej!« ji je rekel Srnjak in ji poleg pečene ščuke postregel še s podpepelnjakom in suhim sadjem. Med tem, ko je Zlatolasa Lipa s slastjo jedla, si je Srnjak nalovil nekaj rib, da jih ponese njenim lačnim v njih bivališče. SKANDINAVSKA KRIŽANKA A SNOV, KI DELUJE PROTI STRUPU GOSI A TKANINA ZA ŠOTOR UPRA- VITELJ TEMNI DEL DNEVA PREBI- VALKA IHANA TOLKALO NIKO KOS IGRALEC MENSUR GRŠKA ČRKA RENATA TEBALDI POVE- ZANJE VKAJ PISEC ILIADE IN ODISEJE AVTOR; LUKA PIBER JADRAN. OTOK SL. SLIKARKA (ADRIANA) PISEC ESEJEV TINA TUNER DESNI PRITOK DONAVE (ENNS) TARZA- NOVA OPICA AFRIŠKA PLEMEN. SKUPINA PEČENA JED IZ PŠENICE OMELCE SPRET- NOST Z ROKAMI IMETNIK NESOGLASJE S SODBO PREBI- VALEC OTOKA GRŠKA ČRKA BRITAN. IMPERU PREPLAH IGRALKA KRAVANJA LIBIJSKI DRŽAVNIKI VAS PRI CERKLJAH GLAS SKRB, OSKRBA DRŽAVA OB . KASPU. MORJU MEDN. BEGUN. ORGANI- ZACIJA SKOTSKA RODOVNA SKUPNOST RIMSKI BOGOVI SLOVAN. BOGINJA OPLIKI SL IGRALEC (ALI) JADRAN. OTOK GEOLOS. DOBA SLADKO- VODNA RIBA GRŠKI PESNIK IN PEVEC SL PISEC (VLADIMIR) TR1STAN TZARA TUR SUVK0 OBLAK ŠELIGO RUDI. ATLET. OROD.IF REDOV- NICA TELE- VIZIJA KRAJŠA OBLIKA IMENA SIDNEV ETI- OPSKI GOSPOD MITOLOS. KRAJ UMRLIH OBOŽE- VALEC CES. REZ. MIRI) RIM. BOG. JEZE PREBIV. GRČIJE RISANKA ZAČETEK GORENJA GRAND PRIX SL. BASIST VASLE DA PRIVR2. UNITA- RIZMA NABI- RANJE GOB MESTO V SEV. ITALIJI KILO- AMPER ODRG- NINA ZRAK (LATIN.) ‘tiav ‘VTSVtid ‘VN ‘VAOOVd ‘alNalHvaoD ‘Lsravum ‘Nvnf ‘DIZA TNTLi INVSIH ‘VTNm. "HOlVtiOdV ‘AL ‘tiS ‘OS ‘11 ‘AVS ‘oav ‘PIOS ‘VAIZ ‘ravr ‘Nvra ‘Offl ‘Nvzalvmozv ‘VD3N ‘NOl ‘VII ‘EIHIcBNH ‘H ‘NVDOIO ‘NINISVT ‘OALStun-moH ‘VDV13JAIO ‘HDHNINDINaSd :oHAejopoA :AajJS3t! RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Pajek Piko TV dnevnik ® RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo, Ame-deo Goria), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II sapore della pioggia (kom., ZDA ’90, i. S. Paulin, W. Phillips) Dnevnik iz Neaplja Nam: ENG - V živo (i. Karl Pruner, Mark Humphrey) Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -Tu, Radio Killer (i. Angela Lansburv) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Vento di tempesta (pusti, ZDA ’59, i. C. Baker, R. Moore) Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nam: Le simpatiche ca-naglie Dnevnik TV film: La Piovra 4 (dram., It. '86, ir. L. Pe-relli, i. M. Placido) Vreme in dnevnik Šport Film: Ceravamo tanto amati (kom., It. '74, r. E. Scola, i. N. Manfredi, V. Gassman, S. Sandrelli) Dnevnik Aktualna odd.: Isole & dintorni (vodita Clarissa Burt, Riccardo Pazzaglia) Aktualno: Filmski festival v Benetkah Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Videosapere Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Variete: Canzonissima I RAI 2 © RETE 4 Nart.: Paradise Beach Nad.: Arnold, 7.15 A Dok.: V kraljestvu nara- cuore aperto, ,8.00 Un ve, nato risanke in nan. amore eterno, 9.00 Un Nan.: Zdravnik med volto, due donne, 10.00 medvedi Zingara, 10.30 11 dono Rubrika o zdravstvu della vita, 11.45 Cuore Dnevnik 2 selvaggio, vmes (11.30) Nan.: Velika dolina dnevnik Dnevnik, vreme Nan.: HiSa v preriji Aktualna odd.: Ekologija Dnevnik v gospodinjstvu Nan.: Časa dolce časa Variete: E 1’ Italia raccon- Nad.: Sentieri, 15.30 Aro- ta - Italija pripoveduje ma de cafe Nad.: Quando si ama, Film: Cuore e batticuore 14.45 Santa Barbara (krim., '95, i. R. VVagner) 17.15 dnevnik Aktualno: Agencija, Rubrika o izletih in poto- 18.45 Gosi come siamo vanjih Sereno variabile Dnevnik Tg4, vreme Šport in kratke vesti Variete: Game Boat Nan.: Un caso per due Film: American Gigolo 2? Šport in kratke vesti (dram., ZDA '80, i. R. Ce- Variete: Go-Cart re, L. Hutton, B. Davies) Večerni dnevnik Tg2 Film: La prima notte del Film: Conseguenze p eri- dott. Danieli industriale colose (dram., ZDA ’94, con il complesso del gio- i. T. Hutton, C. Sheperd) cattolo, 23.30 dnevnik TG2 Dosje Dnevnik Aktualno: Zgodbe Film: 11 colore dei suoi @ CANALE5 occhi (dram., Kan.-It. '92, i. J. Davis, M. Ferguson) Nočni dnevnik Na prvi strani Aktualno: Arca di Noe Film: Giuseppe venduto Mk RAI 3 dai fratelli (zgod., It. '60, i. R. Morley, B. Lee) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice - (i. Dnevnik G. Bramieri), 12.30 Časa Videosapere: dok. , Mia- Vianello di jug, Zgodovina Dnevnik TG 5 krščanstva, Domača telo- Papi quotidiani vadnica, Kinematogra- Nad,: Beautiful (i. Ron fija, Potovanje po Italiji, Moss, S. Flannery) Filozofija, itd. TV film: Mamme vincen- Dnevnik 3 ti (kom., ZDA '91, i. Ro- Nan.: In famiglia e con seanne Barr, T. Arnold) gli amici (i. T. Busfield) Variete za najmlajše Bim Dok.: Livingstone, 13.30 Bum Bam in risanke Turčija, prizorišče ve- Risanke: Otok male Flo likih imperijev Nan.: Robinsonovi ji. Bill Es Deželne vesti, dnevnik Cosby, P Rashad) ml Glasba: Pred premiero Variete: Vinca il migliore Kg- Nan.: Vita da strega (vodi Gerry Scotti) mi Športno popoldne Dnevnik TG 5 Nan.: Spazio 1999, 18.00 Variete: Estatissima Star Trek sprint (vodita Gabibbo, Dnevnik, deželne vesti Mi riana Trevisan) Variete: Blob Benetke Variete: Il quizzone (vodi TV film: Divorzio di san- Gerrv Scotti) gue (dram., ZDA ’93, i. Večerni dnevnik TG 5 H. VVinkler, J. Phillips) Film: Visioni di un omi- Dnevnik, deželne vesti cidio (dram., ZDA '94, i. E*? Variete: 11 viaggiatore J. Beals. D. Baldvvin), Nan.: La legge di Bird vmes (0.15) nočni dnev- Variete: Edicola Ippoliti nik Tg5 Dnevnik, pregled tiska Nan.: Dream On EVg Šport: kolesarstvo Papi quotidiani ITALIA 1 6.10 9.10 9.15 11.30 12.25 13.00 14.30 15.30 16.00 18.00 18.30 19.00 20.30 22.30 0.40 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Aktualno: Secondo noi Nam: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nam: TJ. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Variete za njamlajse, vmes risanke, Ciao Ciao Parade, Fax Fans Club Nam: Ultraman, 15.00 SuperVicky Aktualno: Poletni Planet TV film: Indagine ad alta velocith (pust., ZDA '91, i. D. Hasselhoff) Nam: Tarzan (i. Wolf Lar-sen) Odprti studio, vreme, 18.50 Secondo noi - Nase mnenje Nam: Acapulco HEAT, 20.00 Gli amici di papa -Očetovi prijatelji Nam: VValker Texas Ran-ger - Nedolžne žrtve (i. Chuck Norris, Clarence Gilyard) TV film: Bushido, codice d’ onore (pust., ZDA '90, i. Richard Norton) Italija 1 Šport # TELE 4 .30 .05 .30 .30 .05 .35 .05 .50 22.00, 23.40 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nam: beverly Hillibillies Film Dnevnik v nemščini Personaggi e opinioni Nam: Great Detective Nad.: Amore gitano (S) MONTECARLO 13.00 12.00 13.30 16.00 17.00 18.00 20.00 20.30 22.45 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nam: Charlie' s Angels Film: L’ ultimo avverti-mento di Mr. Moto (’39) Nam: Ellery Queen Nad.: Časa Sloan Variete: Zap Zap Nam: Gospa in prikazen Film: Incantesimo (dram., ZDA ’56) Nam: Omicidi d’Slite, 23.45 Avvocati a L.A. $T Slovenija 1 ® Koper 9.30 9.45 10.00 10.20 11.25 13.00 13.05 15.40 16.40 18.00 18.05 18.40 19.15 19.30 19.56 20.00 20.20 20.50 22.30 22.50 23.00 0.15 0.40 Videostrani Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 24. del Pasje mesto, 14. del kanadske nanizanke Festival Lent '96: Ray Charles, ponovitev koncerta Just friends, ponovitev filma Poročila Kolo sreCe, pon. tv igirice Mesta sveta, ponovitev Portret slovenskega glasbenika: Bojan Adamič TV dnevnik Moja ideja, nizozemska nanizanka Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Forum So leta minila, 3. del angleške nanizanke Trdnjavske igre, 5. del francoskega kviza TV dnevnik 3, vreme Šport j Sreča, I francoski film Režija: Agnes Varda. Igrajo: Jean-Claude Drou-ot, Marie France Boyer, Claire Drouot in drugi. Sova: V območju somraka, 59. del ameriške nanizanke Poročila 0.45 TV jutri, videostrani ST Slovenija 2 9.00 11.05 11.30 13.10 15.35 16.05 16.30 17.00 18.30 18.55 22.00 22.25 0.10 Euronevvs Svetovni poslovni utrip, 8. del ameriške poslovne oddaje Pustolovščine in odkritja, 3. del ital. dok. serije Jagoda in Čokolada, pon. filma Svet divjih živali, 11. del angleške poljudnoznanstvene serije Gradovi: Kako so bili zgrajeni, 5. del dokumentarne oddaje Veliki dosežki slovenske kirurgije, 13. oddaja Sova, ponovitev: Nevarne obline, 11. del angl. nadaljevanke Pasje mesto, 15. del kanadske nanizanke Berlin: Grand Prix v atletiki, prenos Novice iz sveta razvedrila Zavrtimo stare kolute, 15. oddaja Euronevvs 16.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.45 22.55 Euronevvs Alpe Jadran Slovenski program Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka Peter Pan club, otroška oddaja »Spazio mare«, tedenska oddaja o morju in o ljudeh, ki živijo ob njemu in z njim »Agora« Vsedanes, TV dnevnik Berlin - Atletski miting Hrvaška 1 7.15 7.30 8.15 10.00 10.05 10.35 11.00 11.25 12.00 13.05 14.40 15.05 15.20 15.35 15.55 16.40 17.50 18.25 18.55 19.27 19.30 19.55 19.57 20.05 22.00 22.45 22.55 23.15 0.10 0.15 TV koledar Santa Barbara, 1330. del Dobro jutro Poročila Prismuknjena družina, 10. del otroške nadaljevanke Polna hiša, 22. del ameriške humoristične serije Moj oCe je v Riu, 5., zadnji del nadaljevanke Med dečki, dok. odaja Dnevnik Obdrži svojega moškega, pon, ameriškega filma Otroški program Kapetan zaspan Bon-ton-ton Ali ste vedeli? Bucki, risanka Doktorica Quinn, 29. del ameriške nanizanke Poročila Kolo sreče Razpotja federacije Hugo, tv igrica Nocoj... Dnevnik Šport Vreme Cro etno festival, posn. iz Nauma Živeti v Orehovcu, dok. oddaja Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Svet narave, 11. del Poročila TV razpored za soboto Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7,30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.00 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14,00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Jazz. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraže- valni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Pesmi G. Rossinija; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.00 Igra; 18.20 Iz opere Lohengrin; 19.30 Koncert orkestra SF; 21.05 Nokturno; 22.05 Igra; 22.48 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30.19.00 Poročila; 12.30,17,30Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 9.45 Primorski val; 10.40 Power play; 11,15 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik; 1.3.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 18.00 Poletni večerni pr.; 21.00-0.00 olimpijski studio; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 9.33 počitniški kovček; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallettl; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.40 Sigla singel; 16.00 E...stote freschi; 18.45 Discoteca sound; 19.20 Sigla singel. Radio Trst A 7.00,13.00,19,00 Dnevnik: 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Benečije; 8,40 Soft mušic, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Dobro jutro (P. Voranc, prip. Š. Drolc); 11.40 Revival; 12.00 Od bose noge do vesoljske rakete; 12.40 Zbori; 13.20 Glasb, predah, vmes (13.30) Števerjan '96; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 New Age; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazz glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER ' ,. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SUKA Nad zahodno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi nekoliko hladnejši in se vedno vlažen zrak. 1020 S DUBUNo 1030 6 pBRUSEU ^ DUNAJ 14,« LJUBLJANA 17/19 1020 BEOGRAb 21/25 / OSOFIJA'6/24 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA .ATENEJ6/M Sonce bo vzšlo ob 06.20 in zašlo ob 19.44. Dan bo dolg 13 ur in 24 minut. Luna bo vzšla ob 20.36 in zašla ob 08.19. J TEMPERATURE REK POSTAJA ste Mura Gornja Radgona 16,0 Sava Radovljica 11,6 Sava Šentjakob 14,0 Sava Hrastnik 15,3 Sora Suha 14,1 Ljubljanica Moste 15,7 ,, ,, 11.23 najvisje 53 cm, ob 17.28 najnizje 41 cm, ob 23.22 najvisje 42 cm. lutri: ob 5.30 najnižje -51 on. ob 11.52 najvisje 51 cm, ob 18.04 najnižje -39 cm, ob 23.57 najvisje 35 cm. J BIOPROGNOZA Vreme na zdrave ljudi ne bo vplivalo in le vremensko najbolj občutljivi bodo bolj nerazpoloženi, hitreje se bodo utrudili in težje se bodo koncentrirali. Vi Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS 1 TEMPERATURE MORJA TEMPERATURE V GO POSTAJA stC °c Portorož 24,0 500 m Gradascica Dvor 13,0 24,6 1000 m Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj 17,5 Crikvenica 22,7 1500 m Soča Solkan 15,6 Zadar 22,0 2000 m Idrijca Podreteja 12,7 Komiža 23,5 2500 m Vipava Dolenje 12,3 Hvar 23,3 2864 m J H °C 18 15 12 9 4 2 DANES TRBIŽ CELOVEC o n/22 i GRADEC 13/21 O S. GRADEC 11/21 M. SOBOTA O 13/23 MARIBOR o 13/21 OVIDEM 16/26 KRANJSKA GORA A 10/19 O TRŽIČ 11/20 ■s* o KRANJ »N. GORICA O 15/25 f aJŽ? »S O PTUJ CEUE O 12/23 * KOČEVJE O CRNOMEy O N. MESTO O 12/23, ZAGREB 14/23 O Slovenija: Danes bo spremenljivo oblačno. Predvsem popoldne bodo ponekod plohe. Ob moiju bo vec sončnega vremena, tam bo večinoma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15. na Primorskem 17, najvisje dnevne od 17 do 23. na Primorskem okoli 26 stopinj C Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih krajih bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi plohami ali nevihtami, ki bodo ^c^c^t^se^n^otaic^|iLAlp^ M. SOBOTA O 14/19 ZAGREB 15/21 O Slovenija: Tudi v soboto in nedeljo bo Se spremenljivo vreme s krajevnimi plohami. Vec sončnega vremena bo ob morju. V soboto bo na Primorskem pihala zmerna SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Po razporoki LONDON - Včerajšnje britansko časopisje (na sliki AP) je z velikim poudarkom posredovalo vest o razvezi zakona med Charlesom in Diano. Kljub koncu neskončne zgodbe pa so novinarji prepričani, da ne bodo ostali brez svežih vesti o sedaj razvezanem kraljevskem paru. Prestolonaslednik Charles se namreč ponovno sestaja s svojo ljubljeno Camillo in to ne prikriva v upanju, da se bodo ljudje nanjo navadili in pristali na morebitno njegovo poroko s Camillo. Kot kaže pa med Britanci Camilla ni priljubjena, tako da bo Charles ob prestol, če se bo poročil s svojo dolgoletno ljubico. NEW DELHI - Prebivalci neke vasi pred New Delhijem in indijski policisti so bili protagonisti dogodka, ki Se najbolj spominja na spaghetti westem«, a se je končal brez prelivanja krvi. VaSCani iz Singhuja so namreč z barikadami prekinili promet na glavni cesti, ki iz New Delhija pelje v Pandžab, ker so bili siti stalnih izpadov električnega toka. Policisti niso uspeli pre- SMSjU 5t tifg 77? ^FW nfftf ■ \ s pričati vaščanov, naj umaknejo barikade. Ker se to ni zgodilo, so zaceli streljati v zrak, vaščani pa so iz svojih domov prinesli vse razpoložljivo orožje in policistom vrnili milo za drago. Divje streljanje je trajalo nekaj ur. Kasneje so umaknili barikade, policija pa je aretirala pet vaščanov. Na zatožni klopi se je znašla tudi policija pod obtožbo »zločinskega ustrahovanja«. Pes ostal pri truplu šest dni BENETKE - Sest dni je 61-letna Benečanka Maria Rosa Martinovich mrtva ležala na svoji postelji, ne da bi se kdo zanjo pobrigal. Le njen zvesti kuža je ležal ob postelji in čakal, da ga bo gospodinja pok-hcala. Premaknil se ni niti, ko so gasilci Sesti dan vdrli v stanovanje, kljub temu da je bil brez hrane in pijače Sest dni. Z virusom proti kuncem SYDNEY - Avstralskim kuncem, ki so zbežali prvim evropskim priseljencem, in poštah prava nadloga, saj jih je več kot 200 mihjonov, so sedaj dnevi Šteti. Prihodnjega septembra in marca bodo namreč na vsem državnem ozemlju kunce okužili s smrtonosnim caliciviru-som. Do sedaj so namreč vsi poizkusi dokazali, da je ta virus nevaren le za kunce in ne za druge Živah. Težave s premcem Fitanica VVASHINGTON - Tudi drugi poskus, da bi na površino dvignili Titani-cov premec, je spodletel, ker je odpovedal mehanizem, s katerim se od posebnih dvižnih balonov odlopi balst. Premec se sedaj nahaja 150 metrov od dna v globini 3.500 metrov. Danes bodo tretjič poskusili sprožiti ločitveni mehanizem, tako da se bo proti površini dvignil 10 ton težak premčev del. V španskem Bunolu je bil festival »Tomatina«, med katerim so po ulicah v mezgo spremenili kar 100 ton paradižnikov, koliko mila so porabili udeleženci, pa niso navedli (AP)