VEHM CELOVEC SREDA 9. SEPT. 1987 Letnik XL!I. Štev.37(2344) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. Razprava o bodočnosti stovenskih oddaj v radiu in na teieviziji -pogovor z intendantom NagiHeqem Srečanje Vranitzky -Šinigoj Danes bo dunajski župan Ziik v Historičnem muzeju odpri razstavo „Arhitekt Jože Plečnik". Te otvoritvene svečanosti se bo udeiežii tudi predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. Dan pozneje, torej v četrtek, se bo Šinigoj sestal z avstrijskim kanclerjem Franzom Vranitzkim. Glavna tema razgovora bo vprašanje dvojezičnega šolstva na Koroškem, govorila pa bosta tudi o kulturnem sporazumu, tovarni „Obir" in Karavanškem predoru. Vprašanje slovenskih oddaj v avstrijski televiziji in na radiu slej ko prej ni rešeno. Pa tudi drugim manjšinam v Avstriji še ne nudijo ustreznih oddaj. Zato se je zdaj začela širša razprav o tej temi, katere dosedanji višek je bil razgovor zastopnikov vseh avstrijskih manjšin z vodjo komisije Avstrijskega radia in televizije, z intendantom tirolskega deželnega studia, dr. Nagil-lerjem. V tem razgovoru so zastopniki manjšin predstavili Nagillerju svoje konkretne potrebe in zahteve, on pa je obljubil, da jih bo v kar se da polni meri vključil v svoj predlog generalnemu intendantu Podgorskemu. Za koroške Slovence so pri razgovoru navzoči zastopniki zahtevali celodnevni slovenski radijski spored na lastnem valu, za televizijo pa vsaj stalno oddajo ob nedeljah ter širše upoštevanje delovanja in ustvarjanja slo- venske manjšine v stalnih televizijskih oddajah. Pravtako pa so zahtevali, da se tudi slovenščina upošteva v napovedanih lokalnih televizijskih oddajah. Le tako bi bilo mogoče doseči tudi uradno, ORF-ovsko priznanje slovenščine kot enakopraven in enakovreden drugi deželni jezik. Isto velja seveda tudi za druge manjšine v Avstriji. (Več o tem sestanku berite na 4. strani). F Jormak: tri dni veseija V soboto se /e zače/ z mogočno povorko po p//ber-šk/b ukcah, s/ nede//'o nada//'eva/ k//'nb cfe/oma slabemu vremena, v ponedeljek pa se je v pozn/d večernih arah konča/ p//beršk/ jormak, tad/ /e/os osrednja pr/red//ev v Poajan/. l/ečna/7. s/ran/. Stališče ZSO k izjavi krške škofije! „Z zadovoljstom smo vzeli na znanje izjavo krškega ordinariata, v kateri je rečeno, da seznam knjig in tiskovin, na katerem se je leta 1949 znašel tudi „Slovenski vestnik", ne velja več in torej lahko bere SV tudi vsak katoličan", je poudarjeno v izjavi ZSO. Uvrstitev SV na seznam prepovedanih knjig in tiskovin leta 1949 je bil hud udarec slovenski narodni skupnosti, predvsem nje- nemu enotnemu nastopanju in je izvirala iz tedanjih političnih okoliščin hladne vojne. Takemu političnemu kontekstu seveda linija SV, ki se je zavzemala za korenito dena-cifikacijo v deželi in ostajala zvesta načelom antifašističnega odpora, ni ustrezala. Pravtako takemu političnemu kontekstu ni ustrezalo, da je SV vedno zagovarjal sodelovanje z matičnim narodom in se zavzemal za duhovni pluralizem v in izven narodne skupnosti. Prav v današnjih dneh vsa ta vprašanja tudi v najširši narodni skupnosti niso več ospora-vana in tudi helsinška konferenca je na mednarodnem nivoju uzakonila pravico manjšin do vsestranskega sodelovanja z matičnim narodom oz. državo matice, neglede na svetovnonazorsko opredelitev držav in sistemov. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je SV v določeni meri oral ledino in da ga je poznejši razvoj v najosnovnejših vprašanjih potrdil. Zato se tudi ni bilo treba čuditi, da je bilo marsikateremu slovenskemu duhovniku leta 1949 težko pri srcu, ko je moral s prižnice oznaniti eks-komunikacijo bralcev SV. Še posebej pa lahko ugotovimo, da večina naših bralcev SV nikoli ni ocenjevala po nekakih direktivah, temveč si je vsak teden sama ustvarjala mnenje in sliko o SV s tem, da ga je prebrala, včasih soglašala, včasih pa tudi ne. ZSO torej pozdravlja izjavo krškega ordinariata glede SV in jo smatra kot prispevek za konstruktiven dialog v deželi. To še prav posebej na predvečer 50-letnice anšlusa, ko bomo vsi skupaj morali ocenjevati katastrofalne posledice tega dogodka. PREBER!TE na strani 2 Potisario-za svobodo pod saharskim soncem 4 Šentjakob: spet pripravtjajo hujskaško prireditev 6 Nacionaiistični izpadi na Južnem Tiroiskem se nadaijujejo 7 „MikiovaZa)a"bo gostovaia na cetjskem gradu 8 Pregied teievizijskega in radijskega sporeda 10 Peter Handke dobitnik ietošnje ..VHenice" 12 Lesni sejem v Ceiovcu 14 Vestnikova križanka tedna 16 Zivkovič remizira) z veiemojstrom Dvojezičen pouk bogati znanje vseh Znane osebnosti so se ob opozarja Komite za obrambo omogočijo svojim otrokom, različnih priložnostih izrekle dvojezičnega šolstva na da se od prvega šolskega leta za skupen dvojezičen pouk. Koroškem v plakatni akciji naprej učijo tudi slovenščine. Ker je še čas za prijave in naj starše šoloobveznih otrok, da Starši! Prijavite otroke k dvo-bi za to izvedeli tudi starši, se poslužijo te možnosti in jezičnemu pouku! Nov prehod Ra vojak pri Libucah V velikovškem okraju so za ves promet odprli mejni prehod Ravnjak blizu Libuč, ki je bil doslej odprt samo za mali obmejni promet. Od prejšnjega torka dalje je prehoden za vse avstrijske in jugoslovankse državijane s potnim listom. Prehod Ravnjak lahko koristite do 30. septembra vsak dan med 7. in 20. uro. Od 1. oktobra do 31. marca pa bo prehoden med 8. in 17.uro. Novi mejni prehod pomeni dodaten korak k zbliževanju med Koroško in Slovenijo in seveda k še boljšim odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo. Želeti bi bilo samo, da bi odgovorni podobno postopali tudi drugod. Tako se upravičeno sprašujemo, kdaj bodo začele veljati iste odredbe tudi za Pavličevo sedlo nad Železno Kaplo, na kar prizadeti že leta zaman čakajo. KOMENTAR M/PKA MESSNERJA RAZPOKA CELOVEC - V ča.sa /z/c/a te dc-v;7Ac Vc.sUuAa, su na Dtmaja verjezno žc.sA/c-pa/; o v mesne/?; poročen zvezne .S7roAor/;c Au//;;.s;jc. A:; se aAtarja z <7vojez;čn;/?! šo/sfvom /;a KorožAcm. .Že neAaj časa pred tem pa /e jasno, da razpoka mer/ uradno Aoro-sAo nran/s/nsAo po/;7/Ao /n danajyA;m/ vrhov/ že do/go /n h;7a /a A o g/o-hoAa. O rent pr/ča /7u/-dcrjevo sramotenje č/a-nov Aom;s;je //n;c/;ova/ j;7; je „po/;7;čne gangsterje", Aer v osnntAn vmesnega poroč;7a n;'so nposteva/; arad/;;7; „Ao-rosA;7;" prcd/ogov za /oč/fcv otroAj, na to Aažejo tar/; /zja ve zveznega Aane/erja ter sam poteA razprave v zvezn; Aom/s/jj. pa n;d/ nervozna napa&v/nost Aoro-s'A;7; r/eže/?;ozAorsA;7; stran A. Da se je taAa razpoAa sp/o/; pojavt/a, je nedvomno zas/nga ;z-redno s;roAega or/pora manjsme same m de-?/;oArat;en;7; s;7 v državo .Sem s or/; načrtno <7e/ovanje A'on;;7eja za ohramho t/vojeztčnega Jo/.sZva, vrsta zborovanj m t/nnajsAa t/emonstra-ctja, /njorm/ranje avstrtjsAe /n mednarodne javnost/, vA//nče-vanje ce/ovsAe nn/ver-ze, avstr/jsAe reAtorsAe Aonjerence /n drug/h <-/en;oArat;'č?;;7; /nst/ta-c;j. Vse to je v precejšn; mer; pot/pr/o raznm/;a /n manjs/n; naA/onjena mnenja v v/at//. Fot/o/me razpoAe so se v zgot/ov/n/ vet/no spet pojav/ja/e. Zna-č;7no zanje je h;7o Aajpa-t/a, t/a n/Ao/; n/so razdrte enotnost/ nrat/ne AorosAe /n avstr/jsAe zvezne po//t/Ae v A/stve-n;7: vprašanj/A manjš/n-sAe po//t/Ae. Prezgodaj A/ A;7o že t/anes napove-t/ovat/, t/a Ao tat/; toArat taAo. Poroč;7o, o Aaterem so se jt/ojmen/A A. sep-temAra, Ao t/ejansAo samo vmesno. O tem, AaA^no Ao t/oAončno, pa Ao ot//oča/a v prv/ vrst/ tat/; spretnost /n množ/čnost /zvenpar/a-mentarnega ot/pora. PpgpAr /D Ačdzzzpzzjd AtzzAtor t7d/dčgdžd 0A0, pro-LZDD, /ZODZDDAtčZZZjč' poJv, že PPČA/VZt z z/z o rez/z//'czz z' LOjDZ SO/Oft, DO /7o/ Zg/dč/oPDDP Aozč, DO č/c.SčZZZ-AOČO ZDtz/z. — 7"o jo DOPO čfo/DOPD/O ZO PFČ AčOt 770.000 zč*DO, ofroAr /D g/orčA/op, Ard/pzz/z ztAOč/o j'č, Oo sjzoOojo Ar oorooTt Ao/zorztt, D o to Oz t, Ar/ go jč /Doro.sAro pojNAro zzg/zo/o zz oz o Dr D o Oo/Dopztzr Oz Ar/ gr zr prč Aro/ 0rgr7 /r/ Oorz zo gpoOoOo. No/zorzzz z/pzjo /rrooDzo zzprtz .spoj'r Dzo/zčtzr OoDzopz/zr p go/oDsArz/z /oOotisrz/z oArrog o/žzt-.sArrgo /Dr.s/o rztzOozz/, tzzrs/o p jzzz.sropz', oOOo-//ODgo /ztzO/zzDo 2200 ArzAo/Dr/rop jzzgozo/zoO/zo oO g/oporgo tor.s/o zl/žzrzjr. Sahauri: Preganjan narod, ki se bori za svojo svobodo! IVAN P. LUKAN Trenutno se med Sahauri mudi delegacija avstrijskih parlamentarcev, da bi se seznanila s težkim položajem tega naroda, kateremu je nenaklonjen sosed vzel domovino. „S!ovenski vestnik" pa seje pred kratkim na licu mesta seznanil s položajem v tem delu severo-zapadne Afrike, v katerem traja vojno stanje že 12. leto. Politično vodstvo naroda Sahauri, „Fronte Polisario" se dan za dnem z orožjem v rokah bori proti maroškemu okupatorju, da bi končno doseglo svobodo in s tem tudi vrnitev v domovino, kjer je ta narod živel več stoletij. Še pred nekaj dnevi smo čuli vest, da se krvavi spopadi nadaljujejo z vso silo. Vojna je zopet terjala vgč človeških življenj, Maročani so odpeljali v zapore že na stotine njihovih soborcev. Več kot deset let trajajoča vojna v puščavi pa je dokazala, da ne more biti vojaške odločitve. Treba je iskati politično rešitev krvavega konflikta. Sahauri, ki so že leta 1980 proglasili oz. ustanovili svojo državo pri tem lahko računajo na široko podporo držav, posebno članic OAU, neuvrščenega gibanja, in tudi številnih evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavije, ki jo je leta 1984 priznala kot državo. /Vajhnjg/ sovražn;A naroda Sahaur/ marosA/ Ara// 7/assan // /Aar/AaturaJ, A/ A/jub ne/z-g/edn/ vo/n/ ne pr/vo/; vpra-v/čno po/;7/čno reš/7ev Arva-vega AonA/AZa. Kra/j A/assan //. hoče - za vsaAo ceno -podred/A narod Sahatzr/ /n mo ZaAo odvzet/ samostojnost /n svobodo. Podpora v tej neprav/čn/ vojn/ pa je na stran/ Sahaurov, A/ j/h pod-p/ra trenutno že b/;žu sto držav. Tudi Avstrija vkjučena v široko mednarodno podporo! Avstrija, ki osvobodiinega giban ja ..Polisario" uradno še ni priznata, je ktjub temu dejstvu ena izmed držav, ki nudijo beguncev v taboriščih na alžirskem teritoriju veliko pomoč. Preko dobrodelne organizacije „Vo!kshilfe" je v taboriščih Dakhla in Smara v zadnjih letih zgradila šest šolskih poslopij, prispevala je tudi več tisoč paketov učnih pripomočkov. Nadalje je ..Volkshilfe" poslala beguncem takozvane ..Avstrijske pakete" s hrano ter veliko število contejnerjev. V intervjuju s ..Slovenskim vestnikom" je pristojna referentka pri ..Volkshilfe", dr. Margit Scherh izjavila, da ta DEMOKRAT/ČA/A ARABSKA REPUBL/KA SAHARA (DARS) /eži v severozapad-nem de/u afriškega koc fin en -fa. Meji na Maroko, A/žiri/o, Maorefani/o in Af/anfski ocean. /V/ena površina znaša 284.000 kvadrafnih ki/ome-frov. Razdei/ena je na dve pokrajini- Saguia E/ Ramra in Rio D 'Oro. Po/ifično in g/a vno mesfo je Aaiun, ekonomski cenfer je Dak/i/a, verski cen-fer Smara. /Varod Sada uri šfeje okrog 750.000 //ucfi. kiajpomemdnejši vzrok oku-pac/je s sfrani Maroka pa je bogasfvo surovin fer rib od af/anfski oba/i. organizacija trenutno uresničuje projekt otroškega vrtca v enem izmed taborišč blizu Tindoufa. ..Volkshilfe" skrbi tudi za izobrazbo sahauriških žensk ne samo v begunjskih taboriščih, temveč jim omogoči tudi šolanje v Avstriji. Dve ženski sta se lansko leto izpopolnjevali v otroških vrtcih na Koroškem, kar je za eno sahauriško žensko predvideno tudi za letošnje leto. Avstrijska pomoč je za sahauriški narod na vsak način bistvenega pomena na socialnem in gospodarskem področju. Samo pri osnovni izobrazbi lahko registriramo velik napredek. Tako je pred desetimi leti znalo brati in pisati samo 15 odstotkov vsega prebivalstva, danes je blizu 90 odstotkov prebivalstva opismenega. Sahauriško ljudstvo, ki je v svojem, še vedno trajajočem osvobodilnem boju dalo veliko žrtev, brez dvoma zasluži vsestransko podporo svobodnega sveta. Upati je, da bo v tem delu Zemlje končno prišlo do mirne rešitve in da bo ..Demokratična arabska republika Sahara" končno tudi dobila vrnjen teritorij, na katerim so bili Sahaurci že v predkolonialistični dobi eden najbolje organiziranih narodov te regije. 1/ „Ženski šo/i 14. okfober" izobražujejo m/acfe ženske za vojno s/užbo. Snidenje z moškimi, ki se vsake fri do šfiri mesece vrnejo v faborišča, pa s/uži vprvi vrsfiza ..produkcijo novih borcev". tzraeh Tajni proces proti atomskemu tehniku Vanunuju JERUZALEM. Te dni poteka v Izraelu proces proti bivšemu tehničnemu sodelavcu jedrskega raziskovalnega -en-tra Dimona v puščavi Negev. Israelski jedrski tehnik Mor-dehai Vanunu je v preteklem letu zapustil Izrael. V Londonu je v razgovoru z angleškim listom „Sunday Times" razkril razne skrivnosti v zvezi z izraelskim jedrskim programom. Po njegovih izjavah je Izrael danes dejansko šesta atomska sila na svetu in razpolaga z več kot sto jedrskimi bojnimi glavami in bombami. V tajnih podzemskih etažah jedrskega raziskovalnega centra Dimona poteka znanstveno raziskovanje jedrske tehnologije v vojaške namene. Izrael je po objavi sicer skušal te trditve zanikati, vendar so mednarodni strokovnjaki trdno prepričani o pravilnosti teh podatkov. Vanunu sam je v oktobru lanskega leta kar naenkrat izginil. Nekaj tednov zatem se je pojavil v Izraelu - kot jetnik. Zdaj mu sodijo zaradi izdajstva in špijonaže. Policija ga skrbno varuje pred vsakim stikom z zunanjim svetom, sodni obravnavi nima dostopa nihče, vednar je jetniku uspelo na dlan napisati sporočilo, da so ga ugrabili. Po raziskavah angleških in italijanskih varnostnih organov je bolj ali manj dognano, da so Vanunuja izraelske tajne službe MOSSAD zvabile (s pomočjo neke ženske) najprej v Rim, kjer so ga najprej narkotizirali ter ga potem spravili iz dežele. tndija: Manj za vojaščino NEW DELHI. Indija bo svoje vojaške izdatke za tekoče poslovno obdobje zmanjšala za 200 milijonov dolarjev. Tako si hoče zagotoviti dodatna sredstva za premostitev krize: država se že nekaj mesecev bori proti največji suši, ki je kdajkoli prizadela indijski subkonti-nent. Prvi kiiometer novega predora HRUŠICA. Pretekli ponedeljek so pri gradnji novega karavanškega (avtocestnega) predora izkopali tisoči meter rova. Delavci prodirajo skozi karavanški apnenec in meljaste hribine s povprečno hitrostjo štirih metrov na dan. V mesecu avgustu pa so napredovali kar za 150 metrov. StrauB (CSU) proti Kohiu BONN. Sestrski stranki bonnske vladne koalicije, CDU in bavarska CŠU sta v hudem sporu. Vzrok je izjava predsednika CDU, zahodnonemškega kanclerja Kohla, o zahodnonemških raketah tipa Pershing 1. Kohl je dejal, da se bo ZRN odrekla temu orožju, da ne bi ovirala pogajanj obeh velesil za odstranitev jedrskih raket srednjega in malega dometa v Evropi. Predsednik CSU StrauB se s to odločitvijo ne strinja. S svojimi napadi na CDU je krizo vladne koalicije še nekoliko stopnjeval. Detegacija OVP v Južno Afriko DUNAJ. Napoved, da se bo 28-članska delegacija parlamentarnih odbornikov ljudske stranke (skupaj z družinami) podala na potovanje v Južno Afriko, je izzvala splošno ogorčenje v vrstah demokratov in has-protnikov rasističnega režima v Južni Afriki. Delegacijo bo vodil predsednik parlamentarnega kluba OVP, dr. Fritz Konig, potovanja pa se bo med drugimi udeležil tudi Rederjev prijatelj in delodajalec, Korošec Gorton. Zadeva kot taka je sporna tudi v vrstah ljudske stranke. Nasprotniki apartheidskega režima označujejo potovanje avstrijskih parlamentarcev v rasistično državo kot „škodljivo avstrijskemu ugledu". Kajžnikov Hanža Odkar pr NSKS in nt rotacijo prakticirajo, pa končno viem, kaj so centrifugaine siie... KOMENTAR dr. FPA1VC/ Z1V/7TEP m/. CERKEV FVAPFTEDUJE Fred /rcm/ /c//jc „Ko/u Komuna ", /o je va/lkan-sko soJ/s'čc, prck//cu/u ck.sAonauukuc/jo i/ai/jan-^kcgu z/Mu;.s7rtv:/ku Gu//-/ea Gu///eu /a uruJno priznala. da se t rn ZcnJja oko// .Sonca, čeprav so h/hi;j.sk/ prerod/ pred nekaj /rsoč/c/j/ /rJ/k /;a.s-pro/no./n če so včas/d aa ka/o/Kk/k gunaJak po/eg knj/g gore// /nJ/ nj/k av/orj/ - od Jana F/asa (/a do ^avoaaro/e - je /a/a /o kozja pre/zAa.svija, kakor je v svoj/ ae/za:era/ Jokro/1 dadve ze pre/zda-sd /1 kraka/na, do aa; je adaza/, aaj zako/jf svojega s/aa /zada. Za vaddaasd/a; sod/s-čeai seveda a/ ko/cia zao-s/a/1 drsda sdoj/ja.' že od /e/a /966, /ado aas poučuje predo ,,A*/ea;e Ze/-/aag", ae ve/ja več sezaaa? j/adedsj prepove-daa/d daj/g /a Osdov/a, aa ka/erem se je /e/a /949 zaase/ /ad/ „.S7ove/;sd/ ves/a/d". 7adra/ je namreč drsd/ ord/aar/a/ ožtgosa/ ed/a/ s/oveasd/ dorosd/ /eda/d, d/ se je dos/edao zavze/ za aarodaos/ae /a soc/a/ae prav/ce dorosd/d .S7ove/;-cev /a zas/opa/ dos/edao aa/;jasZs//čao aase/aos/, za „doa!aa/s//čaega" /er ga prepoveda/ da/odsd/a; vera/doa?. Zdaj pa ord/-aar/a/ dovo/jaje, da vsad da/o//čaa /akko dere, dar koče - veča/ ogeaj ped/a /orej krakem ,^S7ove;;-sdega ves/a/da" /;e groz/ več. Od aedesdega do ze;ae//sdega. dra/e/, dop/-sa/d/ /a areda/d/ ..Slovenskega ves/a/da" so v dodaj dodr/ dražd/.* jraacosda eae/d/oped;s/a Uo//a/re /a Dn/ero/ s/a se prav /ado zaas/a aa papežev/ pre-d/e/vea/ //sda/ dador j/ak-jaaa Dan/e /a /?ocoaoo/o, /Veaa a //e/ae d: /Mrkner a// pa /4vs/r/jca ,S7 /aa7z/e; /a Fread. Caadar/ev prve-aee „Ero//da" - /ad/ s/o-veasda da/zaraa zgodo-vd/a pozaa daj/žae gr/aade - je d// upepeljen aa adaz //ad//aasdega sdoja degdča. Od /e/a /954 vrnejo da/o//ča;a sve/a s papežev/a; dovo//'eajea; ver/ed, da se vrd Zemlja odo// -Soaea, od prejšnjega /edaa vedo s/oveasd/ dorosd/ da/odčaa/, da smeje; s sdojd v/a/ Jo vo/je-nje;n od .S/;7/z/ove/;; pr/-zaaaja - drad .S/oven.sk/ ve.s/n/k. /7dod/ se/rd//, da ka/ok.s'ka cerdev v /S vs/r//7 a/ /n; višku? Dr. NagiUer napovedat oddaje za manjšine Kot smo že poročati, vodi intendant Avstrijskega radia in tctevizije naTirotskem, dr. Nagitter, komisijo, ki preverja, kake možnosti obstajajo za uvedbo radijskih sporedov v jeziku manjšin, proučuje pa tudi, vkotiko bi bite možne tetevizijske oddaje za avstrijske manjšine. Prav iz tega raztoga se je prejšnji teden sreča) na Dunaju z zastopniki avstrijskih manjšin, da bi se v tem pogovoru podrobneje seznanit z njihovimi predstavami in žetjami. Že uvodoma je dr. Nagitter povedat, da njega osebno ni treba prepričevati o tem. da so oddaje v jeziku manjšin za pripadnike avstrijskih manjšin potrebne, ter da tudi sam čuti potrebo, da se jim odmeri oddajni čas tako v radiu kakor tudi na teteviziji. H komisiji Avstrijskega radia in tetevizije pa je povedat, da ga je generatni intendant Pod-gorsky opotnomočit, da ati sam ati pa v sestavu veččtan-ske komisije pripravi pred-tog, o katerem bi potem diskutirati. Nagitter se je odtočit za to, da kar sam zbere informacije in predstave, ter da tudi sam izdeta neke vrste operativni kotedar - seveda najprej za interno rabo v avstrijski radijski in tetevizij-ski hiši. V samem razgovoru so mu potem zastopniki manjšin predstaviti trenutno situacijo v tem oziru ter mu predočiti svoje žetje in zahteve. Situacija manjšin, tako bi ta det razprave z dr. Nagitterjem tahko povzeti, je dosti razno-tika, skupno pa jim je, da trenutna ureditev njihovih potreb ne pokriva. Manjkajo predvsem, so poudariti zastopniki vseh manjšin, širša ponudba, specifične oddaje dr. A/agi/ler za dotočene starostne skupine, jezikovna izobrazba na višji ravni, pa seveda tudi višje ovrednotenje ustvarjanja in detovanja manjšin v Avstriji nasploh. To pomeni tako za radio kakor tudi za televizijo, da ne gre samo za oddaje za manjšine, temveč tudi za širšo in močnejšo prisotnost detovanja manjšin v okviru ustatjenih rednih sporedov radia in tetevizije. Kar zadeva zahteve koroških Stovencev, so tam navzoči zastopniki (Borut Som-meregger, Karet Smotte in Andrej Mohar) povedati, da žetijo tasten spored za radio -se pravi, cetodnevni, potni program na tastni frekvenci-, v programu tetevizije pa statno oddajo ob nedetjah opotdne ter večjo navzočnost v tokatnih oddajah. Z novo programsko shemo bo imet koroški dežetni TV-studio dnevno oddajo v obsegu petnajstih minut. Za to oddajo pa so zastopniki Stovencev zahtevati tudi upoštevanje stovenščine, saj bi prav preko statne prisotnosti tahko tudi Avstrijski radio in tetevizija podkrepita enakovrednost stovenščine. Sptoh pa, tako so povedati, gre za to, da se o detovanju koroškiti Stovencev - kakor tudi drugih manjšin - vse premato poroča v ustreznih centratnih oddajah (Čas v stiki, Kutturne novice...). Dr. Nagitter je ob zaktjučku dejat, da smatra zahteve kot upravičene, da pa ne more zatrditi, da bi tahko vse te zahteve tudi uresničiti. Načeino je menit, da bo do nedetjske oddaje prišto, ni pa se izjasni) o njeni dolžini. Kar zadeva slovenski det v tokat-nem sporedu tetevizije bi sicer sam bit zanj, ovire pa vidi predvsem na politični ravni. V zadevi radijskega sporeda je sicer napovedat, da bo do dotočenega razvoja (beri: več oddajnega časa) prišto, kar pa zadeva cetodnevni tastni spored, pa se je izjavit prej negativno. Nagitter je tudi še izjavit, da bo v roku dveh mesecev sam izdelat predtog generalnemu intendantu, potem pa naj bi odločitev v bistvu hitro sprejeti. Seveda smo v tej zadevi hoteti doseči tudi generat-nega intendanta Podgorskega na Dunaju, da bi našim bratcem povedat, kako on gteda na ta vprašanja. Toda njegova tajnica nam je sporočita, da Podgorski o teh temah trenutno noče kaj izjaviti, ker se menda o sporedu manjšin pogaja že v Uradu zveznega kancierja. Šentjakob: Ozadju pričajo... V Šentjakobu bodo 20. septembra prostavtjati 50-tet-nico obstoja brambovskega spomenika. O njem smo pisati že v maju - takrat v zvezi s sporno vojaško zaob-tjubo pred vetenemškim monumentom. Takratni sto-vesnostni postopek se je kajpada odvija) v dokaj poznanem in sumtjivcm povezovanju avstrijske vojske - vezane na demokratične in antifašistične temefje 2. repubtike (!) - s kameradovskimi združenji in tradicijami. V tem smistu so organizatorji zaobtjube kajpada popotnoma „pozabi-ti" izraziti čast in spoštovanje v Šentjakobu pokopanim padtim partizanom - borcem za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Dejstvo, da je zaobljuba potekata ravno pred brambovskim spomenikom, ki še danes kriči svoje sporočito - „Ftir ein deuts-ches Kiirnten fanden den Hctdentod im Rosentat" v ves svet, pa je brez dvoma pokazato, da se organizatorji (občinski funkcionarji, avstrijska zvezna vojska) zavestno nočejo ozirati na dvojezični in narodnostno mešani značaj južne Koroške. Kajpada tudi stovenski občani stužijo isti občini, dežeti in državi. Tudi če jim ni dana popotna enakopravnost vjsmistu državne pogodbe, pa so ravno tako kakor vsi drugi državtjani obvezani ptačevati davke, upoštevati zakonodajo, prispevati svoje deto in svoje dajatve, in jasnoda stu-žiti v zvezni vojski. Odgovorne obtasti to zamotčijo. Stavnostna prostava pred spomenikom, ki poteg spomina na žrtve brambovskih bojev predvsem izpostavija vetenemško misetnost ter z njo povezano kontinuiteto izpodrivanja in uničevanja stovenske manjšine, ki je dosegta svoj višek v uniče-vatni politiki nacizma, predstavlja ztonamerno neupoštevanje domačega slovenskega prebivatstva in skrajno žatitev njegove časti in njegovih čustev. To je izzvato upravičeno ogorčenje. Razprava o tem primeru je tekta v sredstvih javnega obveščanja in tudi v avstrijskem partamen-tu. Šentjakobski občinski funkcionarji in drugi krogi so nato pričeti krčevito braniti „svoj" spomenik, ki da nikakor ni in ni bit nacističen itd. Zadnji šentjakobski uradni občinski tist si (pred skorajšnjo 5()-tet-nico obstoja spomenika) prizadeva podati neomadeže-vano stiko: spomenik kot rezuttat ..avstrijskega patriotizma". Kakor da ne bi bito znano, da sta bita takratna organizatorja brambovskega spomenika Marinitsch in Fritz (že teta 1937 in prej) ite-gatna aktivista NSDAP; kakor da ne bi hita dovotj temetjito dokumentirana vtoga Maier-Kaibitscha, takratnega voditelja Hcimat-bunda in stavnostnega govornika ob otvoritvi spomenika; kakor da bivši vodja Abwehr-kampfa Hans Steinacher nikoti ne bi sanjat in pisat o borbi za vetenemški rajh. Uradni in neuradni zagovorniki vetenemškega spomenika in njegove tradicije na prikrit način ponavljajo uradniprotokot od njegovega nastanka pa do njegove današnje funkcije - nacizem se kajpada v tem protokotu oli-ciatno ne pojavtja. Z motča-njem, tajitvijo ter varovanjem znanega in dokazanega neuradnega ozadja pa ti krogi samo dokazujejo, kako so tudi še dandanes spojeni ravno s tem ozadnjem in z ncmškonacionalno misetnos- 25. /MfM/ '##; Papež pr/f/e na ATorosAo/ Poglavar rimoka/oiiške cerkve, papež Janez Pave/ //. (slikaj bo v okv/ru svojega drugega ob/ska v AvsZn/7 obiska/ /ud/ Koroško/ Krški škof dr. Egon Kapellar/ /n š/ajerski ško/. Dr. Johann t/Veber s/a v ponedeljek o /em seznanila ja vnos/. Sve/1 oče bo 25. /unija /955 ob /5./0 url z /e/a/om pr/spe/ na celovško /e/a/lšče In se po/em s hek-kop/egem poda/ v Krko, kjer bo v s/o/nlc/ ob / 6. ur/ papeževa maša ob pril/k/ že /rad/-ciona/nega ..romanja /reh dežel". Skupno geslo romanja In papeževega obiska se glas/ „... /n oni bodo njegovo /juds/vo". Obisk papeža na Koroškem bo s/a/ 5,7 milijonov šilingov. Učitct ji pozor! hm )W7. ' ' SLOVENSKI VESTNIK 9. september 1987 5 Nova posojitnica v Škofičah DtESE WOCHE iM Zentraiverband zur Frage der Exkommunikation des SV V nedeljo, 13. septembra 1987 14. uri bodo v Škofičah odprli nove prostore Posojilnice Hodiše — Škofiče. Oba denarna zavoda sta se namreč združila leta 1986. S tem je nastala tudi potreba po večjih poslovnih prostorih, zato so oktobra lanskega leta začeli z gradnjo nove stavbe, ki jo bodo v nedeljo predali namenu. Da v Škofičah zelo zavestno razvijajo gospodarstvo, vidimo tudi po tem, da so šele pred štirimi leti, 29. 5. 1983, odprli prodajne prostore in skladišče slovenskih zadružnikov. Takrat je Kmečka gospodarska zadruga v Škofičah ob podpori Zveze slovenskih zadrug ustvarila sodoben prodajni in trgovski center. Pravtako, kakor je bil potreben ta center, je postala nujna tudi gradnja novih prostorov denarnega zavoda. Nedvomno bo Posojilnica Hodiše - Škofiče v novih poslovnih prostorih nudila svojim strankam še boljše usluge, v sodobnih prostorih pa bo omogočeno tudi neovirano bančno poslovanje. Der Zentralverband slowe-nischer Organisationen stellt in einer Aussendung mit Zu-friedenheit fest, daB die Dio-zese Gurk entschied, daB der Index verbotener Bircher und Drucksorten, auf dem auch der Slovenski vestnik ver-zeichnet war, nicht mehr gilt. Der Zentralverband sloweni-scher Organisationen stellt fest, daB unsere Zeitung in der Zeit des kalten Krieges auf diesen Index gelangte, und diese, auch von den Kir-chenkanzeln - oft gegen den Willen der zustandigen Pfar- Seit liber zehn Jahren tobt in den Wusten der ehemali-gen spanischen Kolonie West-Sahara ein erbitterter Krieg zwischen dem dort seit Jahrhunderten lebenden Volk der Sahauris und Trup-pen der rparokkanischen Ar-mee. Letztere halt das um-kampfte Territorium, wel-ches eines der reichsten Lan-der dieser Region in bezug auf Bodenschatze und Fisch-vorkommen ist, groBteils be-setzt. Die politische Vertretung des rund 750.000 Menschen zahlenden Volkes der Sahauris, die „Fronte Polisario", proklamierte 1976 die „De-mokratische Arabische Republik Sahara", die in ihrem Kampf um ihre Heimat, um Selbstbestimmung und Frei-heit eine standig steigende, we!tweite anerkennung fin-det. Wahrend sich die waffenfii-higen Manner mit den Trup-pen des marokkanischen Ko-nigs Hassan II. einen uner-bittlichen Wiistenkrieg lie-fern - erst vor wenigen Tagen kam es wiederum zu schwe-ren Kampfen mitToten, Ver-letzten und Gefangenen auf beiden Seiten - leben weit iiber 150.000 Frauen, Kinder und Greise unter schwierig-sten Bedingungen in riesigen rer - verkiindete Exkommu-nizierung der Leser des Slovenski vestnik, einen harten Schlag gegen die slowenische Minderheit darstellte. Mitt-lerweile wurde jedoch inter-national das Recht jeder Minderheit, mit seinem Mutter-volk umfassend zusammen-zuarbeiten, anerkannt. Der ZSO begruBt die Entschei-dung, den Bannspruch aufzu-heben auch vom Blickpunkt des 50. Jahrestages des An-schlusses aus, wo es gilt, die katastrophalen Geschehnisse der Kriegsjahre richtig zu be-werten. Wustenlagern rund um die Štadt Tindouf, rund 2200 Kilometer sudwestlich von Al-gier, wo ihnen Algerien eine vorubergehende „zweite Heimat" gewah*rt hat. Diese Woche wei!t eine osterreichische Parlamenta-rier-Delegation in den Fluchtligslagern der Sahauris, welche auf der „Slovenski vestnik" erst vor kurzem be-sucht und sich iiber den harten Uberlebenskampf dieses leidgepruften Volkes infor-miert hatte. Chefredakteur Ivan P. Lukan berichtet auf den Seiten 2 und 3 dieser Ausgabe des „Slovenski vestnik" uber die Hintergrunde, Lebensbedingungen und ak-tuellen Geschehnisse in den mit Tausenden Fluchtlingen iiberfiillten Lagern, beleuch-tet aber auch die verschie-denene Hilfsaktionen, die den Sahauris ein Uberleben dieses erbarmungslosen Krieges ermoglichen sollen. GroBen Anteil an den Hilfsaktionen hat auch Oster-reich, welches iiber den Wohlfahrtsverein „Volkshil-fe" seit Jahren am sozialen und wirtschaftlichen Aufbau mitwirkt und zu jenen Staa-ten gehort, die bisher am mei-sten fur die Sahauri-Flucht-linge geleistet haben. So wur-den mit osterreichischer Hilfe Radio und TV: Erste Cesprache Die Sendezeit sloweni-scher Sendungen im Radio reicht zur Deckung der Be-durfnisse der slowenischen Minderheit nicht aus. Auch anderen Minderheiten in Osterreich geht es genauso. Um vom TV gar nicht zu sprechen, wo es keinerlei Sendungen gibt. Umso be-merkenswerter war ein erstes Gesprach mit Dr. Nagiller (Leiter der vom ORF einge-setzten Kommission zur Erorterung gerade dieses Fragenkomplexes), in dem ihn Vertreter aller Minder-heitenorganisationen iiber Bediirfnisse und Wiinsche in-formierten. Dr. Nagiller sag-te zu, diese Wiinsche im groBtmoglichen Umfant in seinen Vorschlag an Gl Pod-gorsky aufzunehmen. Eine Entscheidung soli in etwa drei Monaten fallen. Schulen errichtet, Kindergar-ten-Projekte befinden sich im Stadium der Realisierung, und auch andere wichtige Hilfssendungen haben Osterreich zu einem Begriff unter den Fluchtlingen in den ver-schiedenen Wiistenlagern ge-macht. Dr. Margit Scherb, bil-dungspolitische Referentin der „Volkshilfe" teilte in einem Interview mit dem Slovenski vestnik" mit, daB Frauen aus den Fliichtlingsla-gern auch in Osterreich zu Kindergartnerinnen ausge-bildet wiirden. Zwei saharui-sche Frauen wurden im Rah-men Gartnerinnen-Kurses auch in Karnten ausgebildet. Noch heuer soli eine weitere Sahauri-Frau in Karnten auf ihre Arbeit als Kindergartne-rin in einem der Fluchtlings-lager ausgebildet werden. Resiimee des „Vestnik"-Berichtes: Da der Kampf in den Wiisten der West-Sahara kein Ende nimmt und milita-risch von keiner Seite zu ge-winnen ist, muB eine gerechte politische Losung diesen Krieg beenden. Die „Polisa-rio" kann dabei auf eine standig steigende Zahl von ge-wichtigen Staaten verweisen, die ihr - und darnit dem Volks der Sahauris - Unterstiitzung gewahren. Noch Zeit fur Anmeidungen Bei verschiedenen Gele-genheiten haben sich reno-mierte Personen fiir die Bei-behaltung der gemeinsamen Schule ausgesprochen. In einer Plakataktion des Komi-tees zur Verteidigung der zweisprachigen Schule wer-den diese Anliegen auch den Eltern schulpflichtiger Kinder nahegebracht. Liebe Eltern! Noch haben sie Zeit, ihre Kinder zum zweisprachi-gen Unterricht anzumelden! Križarjenje po sredozemiju 15 dni od si). 9.985,- naprej posebni popust za novoporočence 1987 prijave: turistična agencija CARTRANS / Cetovec te). 0463/51 26 80-0 ute HERBERT MOMTZ ithtm. UnurrkhMminHMr) .. D* V.tk^ppm m Outr rnfh Mtitn ontn tpurt rnuchridm drn Btitftg mr VidMt und mm Ki-ichtum der gmuntan OMrttithr schumKuhurdtr. Mktm meimMM Schute im Btmnchtspmchi-Grbirt in einr watnt)ich< Voa mwnun)t ftir dir Ertuhun)} da kuttumttcn ]&ntitdt dtr Mmdtthtit. \n dmem gcmanmmm Schulnmn dnrt 'C j 'r 'c 7 'A 'A / * g / 42 č 2! 42 A 7 'A 'A A" s 7 42 42 < A V 42 A/ 5 7" / -s % 21 /p 42 /u A 7 / 7 42 4 7* * A -S ,4 42 42 12 <7 L 42 42 3 A A A 42 '3 A e 'L J42 5 7 O 7 'A 7- v