4. štev V Ljubljani, dne 31. januvarja 1901. XI. leto. Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiBka; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. „Skup, uboga gmajna ..!" Volilni boj je bil hud. Kmetski stan je bil sicer v tem boju premagan, a vendar so volitve pokazale, da so se slovenski kmetovalci začeli buditi in da rase zavednost mej ljudstvom. Zmagovalci se boje prihodnosti in v tem strahu bi kmet-sko ljustvo radi zopet uspavali ali pa z grožnjami tako ustrahovali, da bi se nihče ne upal na dan. Nekateri klerikalci divjajo sedaj še bolj, kakor med volitvami, da bi se jih ljudje zbali, drugi pa se hlinijo in govore: Bodimo spet prijatelji, zdaj je vse eno, kdo je voljen. Kmetski stan pa ni šel v boj, da bi sedaj odložil orožje in se ponižno podvrgel sovražniku. Tudi ni šel za to v boj, da bi po zmagi, katere pa dosedaj še ni dosegel, samo pil in kričal »zmaga je naša«, ampak šej je v boj, da bi pomagal kmetskemu stanu. Vsak stan skuša dobiti kar mogoče največ moči. Kolikor večjo moč ima kak stan, toliko več ima vpliva in toliko laglje Varuje svoje koristi. Zato pa jemlje vsak stan poslance iz Bvojega kroga. V mestih že niso nikoli izvolili kmeta in ga ne hodo, ker hočejo meščani imeti poslanca, ki ko zastopal njihove koristi. Kavno tako postopajo drugi stanovi. Veleposestniki volijo poslance, ki se potegujejo za korist veleposotnikov, trgovske in obrtne zbornice volijo poslance, ki so potegujejo ^a korist trgovcev in obrtnikov, delavci Volijo poslance, ki so potegujejo za korist delavcev, samo slovenski k me tj oso 8 o dali preslepiti in so verjeli da je v nevarnosti vera, kateri nihče nič noče, in tudi nihče nič no more, ker jo od Boga. Volili so tako poslance, ki 80 že dokazali, da niso prijatelji kmeta, in so kmetskemu stanu pač že veliko Škodovali, koristili pa še prav nič. Ako hočemo, da se /boljšajo razmere, ^ora kmetski stan sam priti do voljave *h moči. Sedaj gre kmetija v nič, kmet-,Skl stan propada, postave so /a kmeta 8labe, in dokler ne bo kmet sam skušal dobiti moč v svoje roke, dokler ne bo ^et zastopal kmeta povsod, koder so za kmetsko korist, dotloj so tudi te kostno razmere ne bodo zboljšale. Posamezen Človek pa dandanes težko Vj opravi Večjo stvari, večji uspohi se J°8ežejo lo z združenimi močmi. Izza *8* velikih kmetskih puntov na Kranjem se nam Je ohranila pesem, katero ;°n©c se glasi »Le skup uboga gmajna«. * lu-di danes de velja ta klic. Le skup, b°B* kmečka gmajna, ako hočeš kaj do-v^'» ako hočeš dobiti kaj moči in kaj ^Jave. Združujte se kmetje na skupno Tako združevanje se sploh imonujo organizacija. Kmetje se morajo združiti, da bodo pri vseh volitvah in vseh drugih priložnostih z združenimi močmi se poganjali za kmetsko korist. Če bode kmetsko ljudstvo z združenimi močmi postopalo, se bodo njegove razmere kmalu zboljšale, zakaj le kdor ima politično moč, tisti zamore tudi varovati svoje politične in gospodarske koristi. Zato pa snujmo politična in gospodarska društva za kmetsko ljudstvo, društva, v katerih bodo odločevali kmetje, ne drugi, pa naj bodo katerega koli stanu. Taka društva bi združevala kmetovalce in tako pripomogla, da bi kmetski stan zadobil tisto veljavo in tisto moč, ki je potrebna, če se naj njegove razmere zboljšajo. Zako pa: Skup, uboga gmajna. ____ Nedeljska premišljevanja. Piše katoliški duhovnik. .... Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji; zakaj veliko jih je poklicanih, malo pa izvoljenih. Iz evangelija sv. Matevža 20, 1—10. Tudi v našem duhovniškem stanu je veliko poklicanih pa le malo izvoljenih. Duhovniki so delavci v vinogradu Gospodovem, podobni so tistim, o katerih govori sveti evangelij, ki ga boste slišali v ne-neljo. Izvoljeni so samo tisti duhovniki, ki se drže nauka sv. apostola Pavla. Ta jo pisal Korinčanom list, (1. list 9. 24—27 in 10. 1—5) ki se bo tudi bral v nedeljo. In v tem listu pravi sv. apostel Pavel: Tare m svoje telo in vsužnost do-vam, da, ko drugo učim, sam ne bom zavržen. Po tem navodilu se tudi lahko razločuje duhovnike, po tem se lahko spoznajo tisti, ki so samo poklicani in tisti, ki so izvoljoni. Oj ljubi bratje v Kristusu! Poglejte, koliko je takih duhovnikov, ki tarejo svojo telo in jo v sužnost dovajo, koliko pa tacih, ki so v jedi in v pijači nezmerni, ki zapeljujejo zakonsko ženo in dekleta in grabijo denar, koder ga dobo. Tisti, ki tarejo svojo telo in v sužnost devajo, so pravi služabniki gospodovi, tisti so izvoljoni, tiste poslušajte, in Bog bo imol nad Vami svoje dopadajonjo. Izogibajte so pa tistih duhovnikov, ki nezmerno žive, ki so lakomni in razuzdani, kajti le-ti so samo poklicani pa niso izvoljeni. Njih molitev no najde milosti pri Gospodu, njih priprošnja Vam samo škoduje, njih daritvo ni Bog vesel, a kdor hodi s takimi slabimi duhovniki, kdor jih posluša ali podpira, ta greši zoper Boga. Tiste, ki so izvoljeni, spoštuj, tistih, ki samo poklicani, ki so duhovniki le radi dobička, so pa varuj! Ženitna zglasnica. (Poučno berilp za ženine in nekatere župane.) Prijatelj, kadar se ženiš, dolete te razne sitnosti. Utripa Ti burno srco in plašijo Te skrbi, kako se ponese novi zakonski stan. Ako se ženiš iz plemenitega namena, in ti je mar, da si ustanoviš prijetno svoje ognjišče, izberi si družico izmed poštenih slovenskih hčera. Poprosi Boga pomoči in blagoslova, pripravi se resno za ta stan, pa se ti ni bati ničesar hudega. Zakon je ravno tako svet zakrament, kakor druzih šest, ker vse je Bog ustanovil. No duhovska oblast ti ne dela zaprek, ako izkažeš, da je tvoja izvoljenka samskega stanu in iste vere kakor Ti, in da nisi navezan na kako drugo žensko. Drugače je pri županstvu tvoje do-movne občine, kjer se moraš zglasiti, da se nameravaš poročiti. Nekateri neuki župani so še vedno mnenja, da imajo pravico, »dajati dovoljenja za ženitev«. Temu pa ni tako. Po § 47. občnega državljanskega zakona sme zakonsko pogodbo skleniti vsakdo, ako mu tega ne brani kak postaven zadržek. Taki zadržki so navadno nedoletnost, čo nisi že dopolnil vojaške dolžnosti, sorodstvo z nevesto in druge take stvari, ki jih izveš pri izpraševanju pri g. župniku. — V take zadeve se pa županstvo tvoje domovne občine pri izdaji ženitev-ske zglasnice nima vtikati. Župan in občinski odbor se navadno izgovarjajo, da ta ali oni nima premoženja, da se je bati revščine v družini, in da mu iz teh razlogov no dajo ženitne /glasnico. laki razlogi so pač ničevi in ne drže. Pomankanjo premoženja sploh ne pride tu v postov, posebno pa občina nima tu razsojati o zadržkih sploh ne. Občinska oblastva imajo glede ženitev le v toliko besedo, da dajo občanom ženitne zglasnice v smislu gubernijalno naredbe z dnć 1. marca 1. 1832. št. 4264 (§ 28:8 obč. reda za Kranjsko). Toda ženitne zglasnice se v smislu omenjene gubernijalno naredbo ne dajejo tako, kakor da bi s tako zglasnico kdo šele dobil od strani občine dovoljenje, ali se sme oženiti, ker občina sploh nima pra«. vicekomu ženitve zabraniti. Ženitne zglaBnice izdajajo občinska oblastva le zarad tega, da imajo nad svojimi do-mačinci nekoliko pregleda (kontrole). To je ves pomen ženitnih zglasnic. Kedar se torej ženiš, pomni pred vBem to-le: »Najprej štalco, potem šele kravoo«. Treba je vedeti, da bo preživljati v zakonu naprej dve osebi, sčasoma tri, morebiti pet ali še več. Tega se ne straši. Komur da Bog življenje, da mu tudi možnost, da se preživi. Ni ravno treba, da si ravno rojen v dragocenih tančicah in plenicah, tudi iz trdih plenic vzrastejo krepki ljudje. Nevesto ti izbere srce in medsebojno prijazno občevanje. Dobre matere hči, je navadno zopet dobra mati in gospodinja. Pred vsem pa je treba dobre vzgoje. Slovensko ljudstvo si v tej zadevi že lahko pomaga. Spridencga zaroda, hvala Bogu ni veliko med nami, ako si priden in varčen, pridobiš si lahko toliko, da preživi« pošteno sebe in svojo družino. Za doto preskrbi svojim otrokom dobro vzgojo. Ako ti nese, pomagaj jim tudi z novci, da si lažje ustanove svoj varen kotiček. Boljše pa diši kruh, ako si ga človek sam prisluži. Gospodom županom bi pa priporočal, naj ne delajo ubožnim ženinom preveč sitnosti in troškov. Ako je ženin pristojen v Tvojo občino, izdaj mu častiti gospod župan brez odlašanja ženituvsko zglasnico Plača naj ti le pristojbino (takso), kakoršna je določena v tisti občini in potrjena od deželnega odbora. Na tak način so stvar izvrši mirno in brez nepotrebnih potov in troškov. _ Fr. L. Politični pregled. Državni zbor se je sešel dne 31. ja-nuvarja. Razmere so še popolnoma nejasne in se nič ne ve, kako se razvijejo. Doslej se stranke niti toliko niso mogle zjediniti, da bi porazumno izvolile pred-sedništvo. Žal, da je prihodnost prav temna. Če se združijo Poljaki z Nemci, dobo Nemci vso moč v roke in potem gorje nam Slovencem. Kaj hočejo nemški radikalci? Soho-nerjeva stranka šteje 21 članov. Ti so se združili na to, da bodo delovali na združenje avstrijskih dežel z Nemčijo in potem za izstop Nemcov iz katoliško cerkvo. Vojna v južni Afriki. Zadnje dni ni nikacih poročil iz južno Afriko. Iz tega se sklopa, da se mora Angležem prav slabo goditi.___ Dopisi. Iz Logaca. Naš g. kaplan je pa res prav čuden Človek. Najhujši politikar jo postal. Pa ne samo to, temveč še učiti nas hoče, kaj naj beremo, kako naj so obnašamo in drugo. Mož jo šo prav mlad, in hočo nas osivelo možakarje voditi, da bi plesali po njegovoj muziki. No boš Tino kaše pihal. Mi vemo kaj delamo, vemo, kaj naj boremo. V nedeljo 18, so jo prav razkoračil na prižnioi in razsajal, da kdor bode »Rodoljuba« bral, no dobi odveze. Dobro vemo, da Vam »Rodoljub« ni po volji, ker nam oči odpira in Vas razkriva, da ne moroto več slepo miši loviti. Da bi pa čez vero kaj pisal, jo pa Vaša laž. Kaj nas imate res za tako kratke pameti, da no vemo, da ga prej, prodno nam pride V roko, prebere državni pravdnik. In pa mislite, da ga bode ta pustil na beli dan, Č6 bode čez vero kaj pisal. Bejžte no! To znate praviti onim ženicam, okrog katerih se tako radi sučete, in katerim se hočete na vse na zadnje še ponuditi, da bodete njih možem v Ameriko pisali, da so njih ženice popolnoma varne pred temi pokvarjenimi liberalci, ker jih čuva blagoslovljena reka. G. Tinče! mi smo brali »Rodoljuba«, ko še Vas nismo poznali, pa ga bomo še brali, ko Vas več ne bo v Logatcu in potem naj Vam bo to po volji, ali ne. To se nam pa čudno zdi, da Vi tako dobro veste, kateri časniki pišejo čez vero. Ako Vi smete »Rodoljuba« brati, zakaj ga pa nam prepovedujete? Zarad ta »suhe« bodite pa le brez skrbi, če jo nam bodete prepogostoma dajali, se zna prigoditi, da jo bodete sami z župnikom še bolj lahko posušili, tako da je nihče več ne bode maral. Prav čuden mož so pa naš župnik mesto, da bi vabil svoje ovčice v cerkev, jih pa še ven podi. Prihodnjič pa hočem spregovoriti par besedij o župniku, kako je dal odtrgati ključavnico pri orgijah in pri nekej klopi. — Jeden, ki se je že zmenil za vožnjo v pekel. Z Gorenjskega. Pri volitvah so zmagali klerikalci, ker so njih duhovniški agitatorji hodili po noči in po dnevi okrog po gostilnah in hišah in so na vse mogoče načine pregovarjali volilce in jim popisovali volilne liste. Kdor je bil toliko zaveden, da so jim ni hotel vsesti na li-manice, je pa »liberalec« in od najhujšega hudiča obseden, kakor je učil nebeški list »Domoljub v 1. št. Agitacija je bila z vsemi obljubami in lažmi podprta. Agitiralo so jo toliko, da so se ljudje čudili, kako da ti blaženi možje tako požrtvovalno hodijo noč in dan okrog in se trudijo za našo korist? Ti blaženi gospodje so lovili volilce in jim popisovali volilne listke celo po vežah in straniščih, po skednjih in kuhinjah, in kdor pa listka ni dal njim popisat ali kdor ni volil, kakor so oni vkazali, istega so razglasili za brezverca, fn kdor no bere nebeških listov »Slovenca« in njegovega ljubčoka »Domoljuba« je tudi brezverec, kdor bero pa »Narod« »Rodoljuba« ali pa »Rudeči prapor« ta jo pa že obsojen v pekel. Res, tako »poštenih« listov jni kakor blažen »Domoljub«. Ta no laže nikdar in nikdar no obrokuje, ker jo navdihnjen od svetili mož, ki jih jo - Miklavž z rogovi prinesel. Iz Svibnlka pri Loki. Ob času volitev smo vsi razun dveh dobro volili. Šli smo z narodno stranko, ker to jo bilo našo vesolje, da naj kmet kmeta voli. Ako bi so bile vso vasi in vso občino tako držalo, kakor so je občina Loka, tako bi bili lahko zmagali. Pri nas jo tercijalstvo izgubilo tla. Mi smo pošteni, dobri katoličani ali videli smo na svojo oči, da gre kmet v nič, če se preveč župniku uda. Nekdaj najboljša kmetija pri nas jo propadla, zdaj je vse zaklenjeno. Poslopje gre ob tla, zemljišče dremlje, vinograd spi. Sinovi in hčere od ranjkiga očeta so se razšli na vso štiri delo sveta, popu-etivši domovino in najboljšo kmetijo, ker slutijo, da upniki no bodo več dolgo čez prste glodali. Vzrok tomu pa je to, da so jo ranjki oče z duhovniki preveč bratil in škrici pajdašil, dobro jol, mnogokrat kupici na dno pogledal, so s sosedstvom tožil in ne veliko delal. Rekel jo, da če duhovni dobro živijo, zakaj no bi on, ki jo kmet. Hčero so bilo tercijalko, pa tor-cijalko nočejo delati, kmetija pa rabi doati človeških in živinskih moči. Prav toga tam ni bilo, oziroma je bilo, pa niso hoteli rabiti. Tercijalke najrajši v senco bežijo. Kakor so očeta videle, tako so one delale, dve hčeri oskrbuje občina, tretja, ki je vse poklenila in domovino zapustila, jo je popihala v dalno Ameriko za možem. Tako pride, kdor ni ponosen na svoj kmetski stan, nego se brati s škrici in duhovniki. Taki ljudje seveda volijo klerikalno, drugi iz naše vasi, ki je volil škrica mesto kmeta, je farovški podrepnik. Ako ne bi bil volil klerikalca, ne bi bil več bere pobiral za duhovnike in beračil za novomeške klo-šterske muhojelce. Mi drugi pa smo kmetje, ki ljubimo svojo kmetijo in spoštujemo sami svoj stan ter smo zato glasovali za kmeta. Kdor se zaničuje sam, podlaga je tujčevi peti, pravi pregovor, mi pa nečemo biti podlaga nobeni peti, mi smo svobodni kmetje, ki imamo srce za naš stan, in ker mu hočemo dobro, bo tudi v prihodnje pri nas veljalo načelo: kmet naj voli kmeta. Iz Šentjurja ob južni železnici. Tako samosvojega župnij ni kmalu dobiti, kakor je naš. Rad bi, da bi kmetje vedno tako plesali, kakor on gode. Toda tako ne bode šlo, včasih bodemo tudi mi katero zagodli in bode župnik moral plesati. Bero mu ne bodemo več dajali, saj nima za to nobene pravice niti on, niti njegova maziljena pomočnika. Zakaj pa smo morali bero odkupiti, če jo moramo sedaj vsejodno dajati? Seveda so nekateri izmed nas še tako neumni, da se skušajo, kdor bi več dal, da bi se bolj prikupil farovškim gospodom. Kedaj se bode nam kmetom začelo jasniti v glavi? Kako postopa naš župnik s kmeti, ki mu prostovoljno dajejo bero, nam kaže sledeča dogodbica. Župnik prodaja, seveda za cerkev, sedeže v corkvi. Klop ima komaj prostora za O ali 7 ljudi, župnik pa proda 10 sedežev v eni klopi, in če v nedeljo pride vseh desot oseb v cerkev, morajo vsaj tri osebe stati. Neki kmet je bil tako predrzen, da se jo šel zaradi tega pritožit v farovž. In kaj je storil župnik? Pokazal mu je vrata in ga hotel zapoditi ven. Kmot pa sojo odrozaR »Gospod, za ta vrata sem jaz več vložil kakor Vi, farovž so postavili kmetje m no Vi, in Vi me ne bos to iz larovža podili! Tako j° l»rav, tako so mora govoriti s takim ošabnim človekom. — Kmetje bi radi vedeli? kam prihaja tisti denar, ko so v cerkvi nabore. Drugi župniki so radi polagal1 račune, od sedanji1 g a župnika p* n i dobiti računov, in kmetje nič ne vemo, kam pride denar. Kadar je treba popravila pri cerkvi ali pri larožkih p°* poslopjih, pa morajo 1'arani zalagati. 1'°* ♦prod jo imel mož nar pravico do de* na rja, kateri soje nabral pri porok** sedaj so jo to možnarju odvzelo. To Je krščanska ljubezen do bližnjega. Sedaj imamo posojilnico v Šentjurju. Župn^ ima dovolj denarja, da ga bo dal v potf0 jilnieo. Dosogol bode dvojo, prvič mu 110 bode treba denarja pošiljati drugam, in fir* bodo obrestoval doma, drugič bodo v J)0 Bojilnici dobil kmete v roke, da bodoj tako plesali, kakor bodo on godci. Bom° videli, če so bodo to ros zgodilo. Iz Ponikve ob Južni železnici. N^* dva »gospoda« sta silno huda, ker beroj kmetje »Rodoljuba«, kateri bo no ^ofiVj* krtačiti teh žegnanih gospodov- Zupm celo na prižnioi bral »Rodoljuba«, k°J_ bil naštel njegovo grehe. To jo ^m Tako bodejo vsaj ljudje izvedeli, kako ^strašljiv list je »Rodoljub«. Ta se upa vse povedati. Tudi to, da nimamo v Ponikvi več kakor jednega cerkvenega ključarja, namesto dveh, in da še ta ključar nima kjučev drugače v rokah, kakor kadar pride škof, ki pa seveda zaupa faj-moštru in ne pregleda kase. Potreba je, tla se izvolita nova cerkvena kjučarja in taka, da bodeta imela pogum, zahtevati blagaj nične ključe in natančne račune. Računi naj se v občinski pisarni razpo-3ože, da bodemo kmetje vedeli, kako se porabi denar, ki se nabere v cerkvi in «denar, katerega dobri ljudje zapuščajo ^cerkvi. Z računi na dan. >omace m razne novice. Slovenski državni poslanci v prihodnjem državnem zboru ne bodo več združeni. Napredni poslanci so pač izjavili, da so pripravljeni vstopiti v skupen klub, toda klerikalci so odgovorili, da ne marajo vstopiti v skupen naroden klub. "Tako se bodo po krivdi klerikalcev ločili slovenski poslanci na dve skupini, 4kodo pa bo imel narod, trpelo bo ljudstvo. Celo postenejši duhovniki priznavajo, da postopajo klerikalci kakor izdajalci naroda. Ljubljanske občinske volitve. Leta 1899. so bili klerikalci pri občinskih volitvah strahovito tepeni. V svoji jezi so se pritožili na upravno sodišče, češ, pri volitvah so se godile strašansko slepariie. Upravno sodišče je vse te točke te pritožbo zavoljo sleparij odbilo kot izmišljene in zlagano in ugodilo klerikalcem samo V jedni točki, to jo glede načina, kako so Se štelo glasovnice. Več kakor trideset let sem so se glasovnice štelo tajno. Klerikalci in liberalci in tudi cesarska vlada so bili mnenja, da so morajo glasovnico tajno šteti, upravno sodišče pa je razsodilo, da se mora to javno opraviti. Kadi to razsodbo so klerikalci zagnali strašen krik, kakor da bi bili dosegli Rog Vodi kako zmago. V resnici pa na celi stvari nič ni. Ljudsko štetje. Primorski slovenski fn hrvatski listi so priobčili nezaslišano Stvari o vsakovrstnih sleparstvih, ki so so zgodila pri ljudskem štetju. Radovedni *mo, če bodo poslanci zaradi toga v drž. Sboru kaj zaropotali. Zasramo vanje župnika licrceta. Bo-fctanJHki župnik Rerco je občespoštovan ^Uhovnik. Pri zadnjih volitvah so ni ho-nič mešati v volitvo, da bi so v njegovi lari no začelo tako sovraštvo, kakor vhida drugod. To ho mu pa nekateri *rhoriii duhovniki strašno zamorili. Napadali ho ga v klerikalnih časopisih na naj-$rši način, v Št. Lambertu, kjer jo gosp. ^orce prej služboval, pa ga jo župnik "•manič sramotno napadel, češ, da jo J liorco slab duhovnik, in da ne pozna drUge poti kakor na št. 13 v Ljubljani. ^0spod /.upnik Bero* jo seveda hotel ^Hi. Ne da bi se maščeval, kajti gospod **srco je plomonit duhovnik, ampak da ažo svojo nedolžnost, da opero svojo - »>vjv HvWMVaav^>j —— " [---- J Toda kaj sojo zgodilo. Škof mu J* prepovedal tožiti, škof mu jo |*0Povedai oprati bvojo čast! Škof torej i °* da bi so prod sodnijo dokazalo, da ^ ^ntlamberški Nemanič v cerkvi °Vruka okrokoval in mu delal grdo kri- vico, škof torej neče, da bi g. Berce dokazal, da se mu je zgodila krivica ampak hoče, naj obvisi na vzglednem duhovniku grdo obrekovanje. Pač jako žalostno! Drugod in pri nas. Državni poslanec Stojalovski, kateri je katoliški duhovnik in uživa mej gališkimi kmeti največje zaupanje, naznanja v svojem listu, da podpisuje na tisoče in tisoče kmetov v Galiciji pritožbo zoper zlorabo prižnice in spovednice v politične namene. Gališki duhovniki so pri zadnjih volitvah skoro ravno tako počenjali, kakor pri nas, seveda so jih naši duhovniki daleč prekosili. Tisto pritožbo, ki jo podpisujejo kmetje, in ki jo je sestavil duhovnik Stoja-lowski, ponese posebno odposlanstvo škofom in papežu v Rim. Kakšno pritožbo bi lahko šele kranjski kmetje napravili. Ta slučaj kaže, da se je tudi v Gališki začelo daniti, kaže pa tudi, da so se celo duhovniki jeli ustavljati počenjanju njihovih tovarišev. Koroški duhovniki razburjeni. Klerikalni advokat dr. Pupovac je bil pred kratkim obsojen zaradi razžaljenja deželnega zbora koroškega. Pri obravnavi je 7 prič pod prisego izpovedalo proti njemu 10 prič, mej katerimi so bili 4 duhovniki, pa za njega. Sodišče ni verjelo 10 klerikalnim pričam, ampak onim 7, ki so pričali zoper Pupovca. Zdaj se razširjajo po Koroškem listki, v katerih se pravi, da so omenjeni štiri duhovniki po krivem prisegli. Duhovščina je vsled tega seveda zelo razburjena. Novome.ščan — državni poslanec. Mej poslanci, izvoljenimi v Rukovini, je bilo te dni čitati ime c. kr. profesorja Arturja Skedla, kije bil izvoljen zastopnikom mesta Suczave. Skedl, sedaj pristaš nomško liberalne stranke, je doma iz Novegamesta in ima v bližini St. Ruperta posestvo. V Cerkljah na Gorenjskem je umrl ondotni okrožni zdravnik I*Mvard Glo-bočnik v starosti 61 let. Ril je znan po vsom Gorenjskem. Novi odvetnik. V Ptuju se naseli zagrizeni nemškutar dr. Ambrositsch kot advokat. Zavedni narodni ljudje se ga bodo ogibali. V Maribor se preseli namesto umrlega dr. Dominkuša odvetnik narodnjak dr. Rosina iz Ljutomera, v Ljutomeru pa so naseli dr. Grossmann tudi vnet narodnjak. Ravnateljem celjske gimnazije je imonovan strasten nasprotnik Slovencev, profesor na ljubljanski realki K. Prof t. »Slovenski Narod« in drugi napredni časopisi so so proti tomu odločno oglasili, ker se jo s tem imenovanjem storila Siovoncom velika krivica. Klerikalni listi s »Slovencem« na čelu pa so za to niso zmenili. Njim jo sploh vsejodno, kakšne uradnike nam pošilja vlada, ker jim ni nič za narodno stvar. Tolovajstvo v G očali. Sodnijska obravnava zoper goškega župnika Ferjančiča in 21 njegovih sokrivcev, ki so toženi zaradi hudodelstva javno nasilnost, župnik pa šo radi zapeljovanja k krivemu priče-čanju, je bila določena za prvo dni meseca tobruvarja, pa se jo preložila, da se zaslišijo nove priče, in ker so prišle neke nove reči na dan. V okrajne šolske svete na Kranjskem so od Btrani deželnega odbora imenovani naslednji gospodje: 1. Za Črno- melj: Leopold Gangl iz Metlike, Ivan Puhek, župan v Črnomlju. 2. Za Kamnik: Luka Mlakar, župan v Lukovici, sodnik U. Garzarolli v Kamniku. 3. Za Kočevje: J. Shadinger in sodnik Fr. Višnikar iz Ribnice. 4. Za Kranj: Ciril Pire in Janko Ur-bančič. 5. Za Krško: dr. Mencinger iz Krškega in J. Globočnik iz Dobrave. 6. Za Litijo: notar Luka Sve-tec iz Litije in Janez Škrbine, nad-učitelj v Višnjigori. 7. Z a ljubljansko okolico: Gabrijel Jelovšek z Vrhnike in Franc Koša k z Grosupljega. 8. Za Logatec: Alojzij Pogačnik, župan v Cirknici in F. Siherl v Spod. Logatcu. 9. Za Novo Mesto: Fran Majzelj iz Bele cerkve in ravnatelj De tel a iz Novega Mesta. 10. Za Posto-jino: Josip Dekle v a, župan v Posto-jini in Maier iz Loža. 11. Za Radov-I j i c o : J. Peternel, župan na Bledu in Oton Homan, trgovec v Radovljici. Stekel pes. V Mostah pri Kamniku so ubili steklega psa, ki je popadel neko žensko. Pasji kontumac seže 5 km na vse strani od Most. Radovedni smo, kaj porečejo mariborski rudečkarji? V Vitanju so obhajali naši narodni nasprotniki, »zmago«. Med »zmagovalci« se je nahajal ter se rado-val »sijajne zmage« tudi slovenski župnik Arzenšek! Sramota! Amerikanski škof Ignacij Mrak, rodom iz Poljan nad Škofjo loko, ki je bil naslednik našega rojaka škofa Barage, je umrl star 90 let. Roparski napad. Napadla sta po noči 21. t. m. fanta Valentin in Jožo Kopitar iz Velikega Mengša posestnika Ant. Žni-darja iz Utika pri Vodicah in ga oropala. Iz zapora pobegnil je v Cerknici mesarski hlapec Jožef Turšič, ki je bil obsojen radi tatvine. 00 leten starček — deserter. V zagrebškem garnizijskem zaporu je v preiskavi nek 60-letni Likavec. Pred 38 leti je ta mož desertiral od svojega 12. ulan-skega polka, ki je tedaj bival v Italiji. Desertorja tedaj niso dobili v pest, še-le sedaj so ga zasledili, in dasi je preteklo od njegovega bega že skoro 4 desetletij, ga vendar vojaška oblast preganja. V dosedanji preiskavi se je zaznalo, da je »deserter« prav za prav že odslužil svoja vojaška leta pri 17. pešpolku v Ljubljani, kjer je nosil vojaško suknjo pod napačnim imenom ter se je tudi z našim polkom udeležil boja 1. 1866; Časopisje se nadeja, da bo vojaško sodišče tega čudnega desertorja, ki prav za prav ni deserter, oprostilo. Skrivnosten človek. V Trstu so arotirali necega gospoda, pri katerem so našli 250.000 gld., kdo da je in odkod da je. Bržčas je mož poglavar kako tatinske družbo. Dijaški dvoboj. Na Dunaju je bil te dni mej dvema visokošolcema dvoboj, pri katorom je bil neki medicinec Štefan Kokonac smrtnonevarno ranjen. Vsled tega sta bila aretirana najprej njegova sekundanta, sedaj pa je policija tudi zasledila Kokonačevega nasprotnika, ta je 2lletni jurist Karol Schmitt iz Novega Mesta. Schmitt je bil aretiran in izročen deželni Bodniji. Kaj naj se spomladi, ali pa že sedaj, s sadnim drevjem dela? Sadno drevje sadimo pač zato, da bi nam dobro rodilo in obilo sadja donašalo. Vendar se dandanes skoro še povsod misli, da je dovolj, če se drevje le posadi, potem pa na miru pusti, češ, bo že raslo, in ako bo hotelo, bo tudi rodilo. Ljudje, ki tako mislijo, primerjajo kaj radi sadno drevje divjemu drevju v hosti, katerega ni potreba nič obdelovati, pa vendar dobro rase in svoj sad rodi. No, tako sklepanje nikakor ni pravo, kajti sadno drevo je kultivirana rastlina, ne pa divja. Vse kultivirane rastline zahtevajo, pa ravno obdelovanja, zahtevajo gotove človeške postrežbe. Ako se jim te no podeli, gredo v nič, ali pa, če že to ne, podivjajo, se spremene zopet v rastline takih lastnosti, kakršne človeku kmetovalcu ne ugajajo, vsaj popolnoma ne. S tem nočemo sicer reči, da bi se spremenila žlahtna jablana, žlahtna hruška itd,, ako se je nič ne obdeluje, v prvotno divjo rastlino lesniko ali drobnico. Ne, to ne. Vendar je pa resnica, katera se nam pri nič ob-delovanem, nič postreženem sadnem drevju leto za letom kaže, ta, da ono malokrat rodi, in kadar rodi, donaša veliko manjši, veliko drobnejši in neznat-nejši sad, kakor pa pravilno obdelovano drevo ravno tistega plemena, in ravno tiste sorte ali vrste. Kako resnično je to, dokazuje nam sadno drevje, ki rase v dobro oskrbovanih kuhinjskih vrtih. Posebno nam še to dokazuje sadno drevje, ki rase po vinogradih, in v največji meri nam to dokazujo sadno drevje, ki rase v takoimenovanih francoskih sadnih vrtih, francoskih sadovnjakih, v katerih so prideluje takoimenovano komadno sadjo. Komadno sadjo imenuje so tisto, katero že pridelovalec, katero žo kmotovalec ali sadjerojec ne prodaja na težo ali na mero, ampak na komade, vsak sad posebej. Jedno hruško, jedno jabolko proda Francoz, proda južnotirolski ali pa drugi sa-djerejec iz svojega francoskega sadovnjaka po 5, 10, ali še več krajcarjev. Da bi so moralo pri nas sadjo le v francoskih sadovnjakih pridelavati, toga nočomo trditi. Francoski sadovnjaki so namreč tisti, v katorih so jo pred zasaditvijo sadnega drevja, zemljo čez in čez na meter globoko prekopalo, v katerih se ima samo lepo vzgojeno brajdo ali Špalirje, okoli katerih so zemljo vsako loto prokopujo ter tudi gnoji; ker so mod špalirji šo kuhinjsko ali poljsko rastlino pridelujejo. Tudi brez francoskih sadovnjakov, toroj v čisto navadnih sadovnjakih, zasajonih z navadnim, visokodeblatim sadnim drevjem se da prav lepo, če tudi ne ravno komadno sadje pridelavati, in to v obilni mori — ako se ga pravilno obdeluje, ako so mu pravilno streže, ne pa kar samo sebi prepušča. _ (Konec prih.) Kaj se zgodi s kmetskinii žujji? 8 1. januvarjem letošnjega leta so se o i i -oirski dohodki spet zdatno zvišali. Reklo se je, da so stanovanja v nekaterih mestih draga. Oficirji dobivajo za stanovanja posebne doklade in te so se jim zdaj zvišale. Tisti olicirji, ki stanujejo na primor na Dunaju dobe prav lepe krajcarje Doslej jo dobival na leto lajtnant 440 gld. zdaj dobi 490 gld. za stanovanje ; stotnik je dobival 776 gld., zdaj dobiva 881 gld.; major je doslej dobival 1080 gld., zdaj dobiva 1942 gld.; obrst je dobival 1360 gld., zdaj 2498 gld.; general je dobival 1464 gld., zdaj 2752 gld. To so velikanske svote, ki jih dobivajo oficirji samo za stanovanje, zraven teh pa dobivajo še lepe plače. Vse to se plačuje iz davkov. Kmet časih še za sol nima, mlad lajtnant pa' dobi 490 gld. le za stanovanje. Pa kmet se ne sme pritoževati, saj so kmetski poslanci, torej njegovi zastopniki dovolili denar za to zvišanje. Loterijske srečke- Ctradeo, 5. januvarja. 74, 64, 44, 45, 26. Brno, 9. januvarja. 86, 28, 36, 38, 20. Dunaj. 19. januvarja. 69, 88, 72, 12, 6. Lino, 26 januvarja. 12, 78, 27, 8, ( i. Praga, 30. januvarja. 88, 34, 26, 56, 2. Trst, 12. januvarja. 43, 10, 84, 15, 90. Tržne cene v Ljubljani 26. januvarja 1901. \K I v PSenica, 100 kg 16 Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, n Koruza, , Krompir, Leča, lit. Grah, „ Fižol Maslo, kgr. Mast, Speh svež, „ 13,60 !'1350 13'60 |?b 11 60 520 -24 -20 18 i 2 - 140 1 36 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ Svinjsko „ KoStrunovo ,, „ Piščanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . , . Drva trda, kJftr. . . „ mehka, „ . . iT 144 1 90 H 9 1—1X6 l|28! !! 1]20 no i!-8o; 130 - 45' 440 4 40 7 50, 5 - Odprto pismo.*) Vsled Vašega nestrpnega mojo pravicoljub-nost in verski čut žalečega postopanja Vam hIo-deče odgovarjam: Klop v cerkvi sv. Nikolaja, pri kateri ste pustili sklicujoč so na § 8. knezoSkofijf-kega ordinarijata s silo vrata in ključ odstraniti, je že okoli 50 let pri hiSi moje rodovine in jaz sam jo rabim že nad 25 let. Zakaj sem pred več leti dal napraviti ključ pri njej, to sem Vam bil sroječasno naznanil. Čudno pa se mi zdi, da so Vam vrata-pri klopi Sele po volitvah napoti. — Dobro! Satena ste hoteli pokazati svojemu političnemu nasprotniku kot cerkveni predstojnik svo!o mogočnost, čudno pa se mi zdi, da Vi doneske, katere-dobivate za cerkvene sedeže ne zaračunite taka pravilno, kakor določuje to navodilo za oskrbovanje cerkvenega premoženja za ljubi. fikofiijor katerega § 30. se v nemškem jeziku dos'ovno glasi 2 Die Stuhlzinsungen fiir gepachtete oder ab~ geldste Kirchensitze miissen fiir die Kirche ver-reehnet werden und es sind in der Kirchenrech-nung die diesfalligen Ablosungsbetrage nach der Zahl der Banke und Sttze nachzuweisen. In zopet § 8 se glasi: „Der geistliche Kirchenvorstehsr und dir. pl. Trnkor/.vjev Kakao QlaHni Čal PriP(|roča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno oiamu v^qj HrcdHtvo Bolj0 kot H];ulmi kava Zavojček ('/* kilo vsebine) 40 h, 14 zavojčkov satnu 5 K. Dalje ho priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja ŽolodJGČnG kai,|i','<'- taborno sredstvo za lelodeo. Deluje pomirjujoOe. krepilno, bolost utoSujočo, tok vzbujajoče, čisti žolodoe m pospešuje prebavo. Stoklonica 40 h, pol tucata 2 K. KrO^liCB odvajalno, želodec čistilno Odvajajo blato brez vneli bolečin, kakor ho to 5 1 čestnkrat pripeti pri drugih kroglicah IJbraiijujoč.e jo to sredstvo zoper bo- lezni, ki morejo nastati vsled zapeho, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h — Pocukrone kroglico. Škatla 80 h, tri Škatle 9 K. Prsni "'i"0"' m kašljov sok ali zeliščni sirup, prlmiM I lahko raztvarljivim apnonim * železom, utofiujo kaSelj, raztvarja aliz, lajša bol in kaSolj, vzbuja tek in tvori kn. Stoklonica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. 24—1)) Dr?nilni ali n,,oV **** (CMflMfetst) priporoOljiT jo kot boli uteSujoČe, lajšajoče drgnenjo 5 v križu, rokah in nogah, kot. novo poživljajočo drgnenjo po dolgom hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest stoklonic 4 K 50 h. Tinktura ya Lniria ni^oca preskusno m-odstvo proti i mruura za Kurja očesa, ,M1,,wtnim klirjim „eosom, bradavicam, rožonici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da jo treba h priloženim čopičem bolno mosto zgolj namazati. Stoklonica 80 h, Bost steklenic 3 K 50 h. JjFjr Ker je vodna skrb n. n ekonomov, poljedelcev, žlvinorejceT Itd. obrnjena na vzdr/ovanje griravo in krepke živine, opozarjamo isto posebno na doktor]« pl. TrnkOczvJ« redil'«' Vnritren* mamic*. pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6oiy;a ivinski nu"bii Djalek za notranjo rabo pri kravah, volili in ■ vnurvi tojjio, blizu RO l«t z najboljšim uspehom uporab-ljevan, kadar kravo nočojo žroti, in da ho zboljAujo mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe I K, pot zavojčkov mriiio 4 K. PraŠlČii n,,',m >" krmilni prašek. i goivrji flrC(|8tvo zft praoče. Za not Varstvono in dietetično notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolftče. Zavojčok 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Posor! Ta praRek kakor tudi kakao Hladni čaj so smeta prodajati t vsaki trgovini. Ako J" no bi bilo dobiti v va&i trgovini, piBito na goronjo lekarno. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne" v Ljublj*01'