Telefon št. 74.
Ponamna številka 10 h.
Fa paltl p raje man:
za
■elo lelo naprej 26 K — h pol leta » 13 » — > Setrt » » 6 » 50 » mesec » 2 » 20 >
V apravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » fetrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za pošiljanjenadom 20 h na mesec.
SLOV
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Inaarata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma nt vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan.izvzemsi
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 90.
V Ljubljani, v sredo, 22. aprila 1903
Letnik XXXI
Slovenski katoliški časnikarji hrvaškim.
Na danadnjem shodu krščanskih slov. časnikarjev se je Bklenila poleg raznih resolucij, ki zadevajo notranjo organizacijo slov. časnikarstva, tudi sledeča resolucija:
Ker imajo Hrvatje in Slovenoi po svojem prirodnem sorodstvu, po kulturnih težnjah in sedanjih političnih razmerah slične in skupne potrebe, katerim morejo ustreči samo z vzajemno podporo in s skupnim delom za ojačenje svoje kulturne sile na polju kulturnem, gospodarskem in socialnem — izraža sestanek kršč. sloven. časnikarjev željo, da pride med rodoljubnim hrvaškim in sloven skim novinstvom kot enim izmed najmočnejših današnjih naših činiteljev v borbi za svobodo in edinstvo hrvaškega in slovenskega naroda, čim najprej do čim ožjega približanja, da morejo uspešneje skupno izvrševati naloge, katere časnikarstvu povsod nalaga duh nove dobe.
Ker se pa na Hrvaškem na nečuven način zatira svoboda narodnega tiska in domoljubno Časnikarstvo najhujšo preganja, in ker je svobodna beseda narodnega tiska eno najuspešnejših sredstev, s katerim se izraža volja ljudstva — zato Bestanek slov. kato>. časnikarjev radostno in srčno pozdravlja ta pokret in borbo hrvaških opo-zicionalnih strank za ustavna prava in iz-premembo sedanjega tujega in nazadnjaškega zistema v Hrvaški, ter poživlja vse pravično, zlasti vse bratsko slovansko časopisje, naj daje pravični in težki borbi hrvaških rodoljubov vso mogočo moralno podporo.
Ganite se naši zastopniki!
Pomagajte pozabljeni Dolenjski.
Našim deželnim in državnim poslancem, v i s. c. k r. d e ž e 1 n i vladi, in trgovski in obrtni zbornici v resen prevdarek.
Kdor ima za naše ljudstvo kaj srca, mora z grozo opazovati velikansko izselje-
vanje našega ljudstva v Ameriko. Ni ga dneva, da bi naši časniki ne poročali o mnogoštevilnih izseljencih, ki se vidijo na ljubljanskem kolodvoru. In odkod so ti izseljenci doma, katere časniki »Kranjce" imenujejo? Vsi ti »Kranjci" so skoraj izključno sami Dolenjci. Gorenjcev gre primerno sila malo v Ameriko, ker imajo doma lahko obilo zaslužka, in kadar kdo izmed njih odpotuje, potuje preko bližnjih gorenjskih postaj in ne preko ljubljanskega južnega kolodvora v Ameriko. Za našimi izseljenci odpotujejo kmalu tudi njih žene, otroci in sorodniki v Ameriko. Treba je pomisliti, da naše ljudstvo ne prebiva v Ameriki skupno, temuč raztreseno po raznih mestih in državicah obširne Amerike, da se od izseljencev komaj slaba četrtina vrne v svojo staro domovino.
Obupni položaj dolenjskega kmeta.
V črnomaljskem, novomeškem, krškem in kočevskem okrajnem glavarstvu se ljudstvo posebno izseljuje, tako, da je v teh krajih danes že prav težko dobiti zdravega čvrstega moškega v starosti od 20 do 40 let za poljska, vinogradna in obrtna dela, kajti vse hiti v Ameriko. Večkrat je bilo citati, naj, kdor le more, ljudstvo odvrača od izseljevanja v Ameriko; tudi vlado so klicali na pomoč, naj izseljevanje otežkočuje in zadržuje. A to je vse zastonj, saj se ljudstvo za kratek čas ali zabavo v Ameriko ne izseljuje. Naš kmet po Dolenjskem ima proti kmetom po Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in planinskih deželah prav malo posestva; travnikov ima malo kdo, mesto tistih ima po največ slabe košenice; gojzdov ali nima ali jih ima pa mnogo premalo, in še tiste močno izsekane, tako, da mu navadno zelo primanjkuje nastelje in gnoja; zemlja je po največ, rumena ilovica, na kateri pridelki le tedaj dobro obrodijo, ako se jim dobro gnoji. Kmet s 15 orali sveta velja pri nas že kot imovit mož. Največ je pri nas kmetov s pod 8 orali skupnega zemljišča. Pred nastopom trtne uši in pero-nospore pridobivalo se je po Dolenjskem mnogo okusnega zdravega vina, katerega so posebno Gorenjci in Korošci radi pri nas
kupovali. Nastopile so pa omenjene trtne bolezni, vinorejstvo je propalo in revni kmetovalec, kateri je imel svoj vinograd v malo-vredni nizki ilovnati zemlji med skalami, na kateri je po prejšnem obdelovanju vendar z obilim trudom pridelal nekaj polovnjakov vina in s prodajo tistega poplačal davke in obresti od dolgov, je bil zdaj prisiljen obdelovanje vinograda opustiti, in je tako izgubil še ta dohodek od kmetijstva. V tacih skalovitih vinogradih, kjer je preje rastla vinska trta, kateri se radi nizke zemlje ne dajo rigolati, raste sedaj fižol in koruza, in še to kaj slabo.
Ako se k temu vpošteva, da je naš revnejši kmet, kateri ima posestva pod 8 oralov, (in tacih kmetovalcev je po Dolenjskem do tri četrtine), po največ zadelžen, ima največkrat mnogo otrok, je skoraj vsako leto oškodovan po toči, zgodnjem mrazu, živinskih kugah in zaprtijah, ako se vpošteva, da vsled pomanjkanja gnoja, ker je zemlja izsesana, ista vsako leto slabeje rodi, da imajo poljski pridelki od leta do leta nižje cene, poljski delavci so pa leto za letom dražji, in se jih sploh le težko še dobi, ker vsi boljši delavci v tuje kraje odpotujejo, potem se ni čuditi, ako se naš kmet leto za letom bolj zadolžuje in koneono v obupu svoje posestvo proda, ker ne mara doma poginiti.
Dosedanja pomoč je nedostatna.
Resnično je to, da so država, kmetijska družba in razni okraji napravili trtnice, iz katerih kmetovalci cepljene ali necepljene amerikanske trte in poduk o novi saditvi trt dobivajo; tudi se jim dajejo večletna brezobrestna posojila za napravo novih rigolanih vinogradov. Vse to pride pa le boljšim kmetom, večjim posestnikom največ v korist, revnejši kmet, kateri je prisiljen v Ameriko odpotovati, si pa tega ne more oskrbeti, ker rigolanje je dragoceno in zelo trudapolno delo. In tako, ker uboštvo pri kmetovalcih po Dolenjskem leto za letom narašča, je naravna posledica, da istim potom tudi blagostanje pri trgovcih, obrtnikih in posestnikih po dolenjskih mestih in trgih tako zelo propada, da je prava bela vrana pri nas tisti, kateri je še brez dolga. Dežela je pač vsta-novila na Grmu pri Novemmestu kmetijsko
in vinorejsko šolo celej deželi v korist, kajti po poročilih obiskuje to šolo več Gorenjcev, Notranjcev, Primorcev in Štajercev, kakor pa Dolenjcev. To šolo obiskujejo tudi največ sinovi imovitejših kmetovalcev, ker le tem je v prvi vrsti namenjena. Deželne štipendije so majhne, in kedor hoče sina notri šolati, mora še mnogo dodati iz svojega. Tega pa revnejši kmet ne zmore. Ako pa našemu kmetu dobrih travnikov in gojzda manjka, ima le malo zemljišča in veliko dolgov, potem mu tudi v kmetijski šoli izšolani sin ne more doma čudežev delati, ako bi zanj še toliko žrtvoval.
Kranjska dežela je prispevala s precejšnjo vsoto dolenjskim Ratečam k gradbi mosta čez Savo. To je popolnoma lokalnega pomena in le malej okolici v korist, ker iz šentruperške in mokronoške okolice vsakdo potuje raje v Sevnico na železnico, kakor preko strmega Brunka in Rateč na Zidan most. Regulira se Mirna na Dolenjskem, kar bode mnogo denarja veljalo, a bode le v korist maloštevilnim imovitejšim posestnikom, kateri imajo svoje travnike ob Mirni, širši Dolenjski pa v nobeno korist. Gradilo se je na Dolenjskem potem, ko jih je bilo že mnogo po drugih krajih dežele dograjenih, z državnim in deželnim prispevkom vodovode v Kočevju, Črnomlju in Novemmestu. Priznamo radi, da so vse te naprave dotičnim krajem zelo koristne. Ali pa mislite, da se bode vsled teh resnično koristnih naprav tudi le eden Dolenjec manje v Ameriko preselil? Rateški most je bil potreben, uravnava Mirne ravno tako, in vodovodi z zdravstvenega stališča silno koristni. Pri vseh teh koristnih napravah pa naše ljudstvo gineva, propada, ker vse te naprave našega ljudstva ne živijo: radi njih lahko pogine. Nečloveško bi bilo naše ljudstvo skozi toliko časa od izseljevanja zadrževati, dokler se mu ne d d potrebnih sredstev, da bi se zamoglo na svoji rodni zemlji pošteno preživiti.
Krivična sestava trgovske in obrtne zbornice: — Cela Dolenjska brez zastopstva !
Ako odštejemo Ljubljano, kot deželno
LISTEK.
Adolf.
Črtica. — Francosko spisal Jactjues Normand.
Poslovenil K. L,
Zvečer, — bil je mračen prosinčev dan pro&i koncu parižkega obleganja 1. 1871. — je oetavil gospod Reboullet, zatopljen v otožne misli, mairijo devetega okraja, kjer je kot predsednik prisostvoval razdelitvi ži veža. Vojaško kapo narodnega gardista je bil potisnil na ušesa, ovil si nevojaški robec okrog ovratnika svoje uniformo in se napotil, mrmraje brezmiselne besede, proti Avenue Trudaine, kjer je stanoval v četrtem nadstropju ▼ par skromnih, toda svetlih sobah. Pri fabrikaciji papirja si je bil gospod Reboullet, podpiran od izurjenega ve-ščaka, prihranil malo premoženje Pred kratkim pa je bil opustil svojo obrt in jel živeti kot takozvan petgroševski rentje.
Prišedši pred hi£o, je urno splezal po stopnicah navzgor, vtaknil ključ v vrata svojega mostovža, stopil v sobo in zaklical s tragikomičnim patosom: »Virginija, Adolf mora upreti!«
a umreti!«
r
V motnem svitu viseče svetilke je sedela Virginija pri svojem vezenju. Imela je morda štirideset let, bujna, rožnatopoltna blondinka.
Začuvši besede Bvojega moža, se je plaho dvignila in blede je komaj slišno zapihljala: »Adolfček .... o dobri Bog!« Potem se je zgrudila nazaj na stol in strmela kakor potrta v pod.
Reboullet je vrgel zaporedoma čepico, robec in sabljo na posteljo, postavil se pred zrcalo, potegnil parkrat z roko po svoji ru dečkasti pleši in občutil na njej vkljub mrazu nekaj vročih potnih kapljic. Potem je, držeč roki v hlačnih žepih in dirjaje po sobi semtertje vzbruhnil, rekoč: »Da da, Adolfa morava spraviti s poti! Hudo je, a mora biti. Davno je že kazalo . . . Dolgo sem odlašal. Zdaj pa . .. kaj Bi rekla ? . . .«
Gospa Reboullet ni rekla ničesar. Ni se ganila. La dve solzi, dve debeli solzi ste se sočutno, počasi potočili po njenih licib.
»Jočeš se! ... No, seveda, tudi jaz, ko bi ne bil mož ... Pa kaj vraga, v neizogibnost se je treba vdati. Ali misliš, da mu je pravzaprav kaj za življenje? Precej star je že, bolehen .... dolgo ga itak več ■e bo«.
»Pri . . . skrb . . . nej ... po . . strež . . . bi . . .« je ihtela gospa Reboullet se svojim tenkim, otročjim glaskom.
»Ne, ne!«
»Le . . . ma - lo . . . še poča . . . a-akaj . . .«
On se je postavil pred njo in rekel b pridušenim glasom: »Poslušaj, Virginija, nekaj je, pri čemur ne poznam šale : to je najino dobro ime. No, predraga, in ta je v nevarnosti«.
»Najino dobro ime?«
»Da! . . . Zavoljo Adolfa naju gledajo vsi sosedje po strani. Vkljub moji prepovedi se vsak dan sprehajaš ž njim. In pri tem je prctipolicijsko debel. Svet dobro vidi, kaj ne? Čudno, ne . . patrijotično se jim zdi . . . Slišiš, nepatrijotično, da včasu oblege, ko toliko revežev nima grižljeja konjskega mesa, midva tako nepotreben, nekoristen gobec . . mašiva. In ne le v našej četiti klepetajo, vest se širi dalje in dalje . . že na mairiji sikajo, misli si, na mairiji . . . Nekaj časa sem se mi VBi tako hladno od-mikajo . . . Ravno pri razdeljevanju živil se mi )e desetnik Bobc zarežal v obraz: »Ali je Adolf še vedno zdrav in vesel?«
Tedaj sem vedel, da je žrtev potrebna; mora se zgoditi in se mora, pa je«.
Reboullet je govoril te besede hitro eno za drugo, z brbljavo naglico človeka, ki Be je ohrabril. Njegove, nenavadno motne oči so se svetile.
Po daljšem presledku je zajecljala gospa Reboullet: »Ali po---gum,--nikdar in nikoli si---ne upam--kaj
tacega.«
»O, tako grozovit nisem, da bi to pričakoval od tebe, tudi jaz bi komaj mogel ---ne, Roza naj stori!«
»Ta pač gotovo ne bode hotela; pre-rada ga ima!«
Brez odgovora je Reboullet zaklical: »Roza!«
Prišla je dekla, okorna, telebasta, koščena, z rokami vprtimi v bok, gledaje postrani okrog. Svečano se je Reboullet oprl na kamin in začel: »Dete, uslugo, veliko uslugo zahteva od tebe. Ne bode ti lahka, toda nedvomno boš nama na ljubo, ki sva ti bila, kakor veš, vedno tako do---.«
Sumno ga je Roza pogledala.
»Za to-le se gre. Prisiljeni smo, udati se v izgubo Adolfa, umoriti ga. In ker naju je groza, to storiti, mene i a ženko, in ker
stolno mesto od 500.000 kranjskega prebivalstva, preostane približno 460.000 prebivalstva po deželi. Po zadnji ljudski štetvi ima političen okraj Novomesto 49.000, Krško 43.000, Kočevsko 42.000, Litijsko 36.000 in Črnomaljsko 26.000 prebivalcev, in ako k temu prištejemo še prebivalstvo dolenjske strani ljubljanske okolice, imamo neovrgljiv dokaz, da šteje sama Dolenjska stran Kranjske dežele približno 230.000 prebivalcev ali z drugo besedo: Dolenjska stran ima polovico prebivalstva kranjske dežele. Slavnej visoki c. kr. deželni vladi bodi tem potom povedano, da vsled pomanjkljivega volilnega reda za trgovsko in obrtno zbornico in vsled sebičnega, krivičnega postopanja od strani takozvanega naprednega narodnega volilnega odbora za trgovsko zbornico je tako daleč prišlo, da nima danes vsa dolenjska stran, polovico prebivalstva kranjske dežele, bivajočega v petih okrajnih glavarstvih, niti enega svojega zastopnika med t o 1 i številnimi člani v kranjskej trgovski in obrtni zbornici. Ta zbornica naj se v naprej ne imenuje več kranjska, temuč ljubljanska trgovska in obrtna zbornica. Volilni odbor za to zbornico je našel umestno, nam, polovici prebivalcev dežele, prepustiti milostno eno samo mesto v trgovskem oddelku, katero je zavzemal med tem Kranjsko zapustivši g. trgovec Medved. Novomeški župan g. Si m. p 1. S 1 a d o v i č potegoval seje pri volilnem odboru za mandat v obrtni oddelek te zbornice, volilni odbor je pa to odbil, rekoč, da imajo Dolenjci dosti enega samega zastopnika in da mandata za obrtni oddelek nimajo več oddati. Ali ni to velikanska krivica? Četrtina dežele, Notranje i, imajo v tej zbornici tri zastopnike; druga četrtina dežele: Gorenjci, imajo poleg rudarskega oddelka tudi še tri zastopnike; vsi drugi člani te zbornice so sami Ljubljančani; polovica prebivalstva kranjske dežele, vsa Dolenjska pa nima niti enega zastopnika v tej zbornici!!! Kako hočemo potem imeti Dolenjci kako upanje, da nam bodejo prišli naši poslanci in trgovska zbornica v naših težnjah na pomoč? Preiščimo pa, kateri možje so bili v tistem narodnem volilnem odboru za trgovsko zbornico, kateri je imel za nas Dolenjce, polovico prebivalstva dežele, en sam mandat! Našli bodemo, da so v tem volilnem odboru skoraj vsi prejšnji člani trgovske zbornice, poleg teh pa skoraj vsi tisti možje, k a k o r v v o 1 i 1 n e m odboru za volitve v deželni in državni zbor. In sedaj se nam stavi vprašanje: alije to zahvala narodnega volilnega odbora Dolenjcem, da smo
se nadalje bojiva, da bi tuje roke, ki bi jim ga morebiti zaupala, morebiti še poostrile njegovo smrt, pa prosiva tebe.«
Rozin obraz se je zjasnil. To je bila torej zahtevana usluga I Adolfa odstraniti, ki ji je delal toliko preglavic!
Navzlic temu je zatajila svoje veselje in trgaje s svojimi razpokanimi, črnimi prsti nitke iz predpasnikovega ogla, je odvrnila : »To mi bode težilo vest, kakor mlinski kamen --— Adolfček, ubogi Adolfček!
A da ustreiem milostni gospodi---«
Gospa Reboullet je zopet ihtela: »Le
tega nama za božjo voljo ne povej,---
ta__ko boš---to storila in kedaj
mu viameš živ---ljenjel«
»Tristo!« je rekel Reboullet, »natanko vedeti za čas, to bi se tudi meni studilo.
Nel Jutri dopoldne nimam službe---
Zenka pa jaz greva ob desetih ven, opoldne
sva zopet doma---in medtem---
Velja torej, kajne?«
»Kakor gospod želijo. A težko mi je,
smili se mi, kakor gotovo---«
»V čast ti je to, dete---na !«
In dal ji je denar. Se upiraje ga je vzela Potem pa, ko je bila zunaj, pa: »Deset frankov! Prej bi bila dala dvakrat toliko, da bi se bila iznebila mrhe umazane!«
po vseh naših mestih in trgih skoraj kakor en mož volili izključno od narodnega volil-I nega odbora priporočene poslance? Imate li nas Dolenjce samo za stafažo? Slišali smo, da so se pri sestavi mandatov ozirali samo na število davkov in obrtov. Ali ni to krivično? Ako se bode po tej teoriji še dalje postopalo, ne pridemo Dolenjci nikdar na zeleno, vse se bode še nadalje delalo edino le za Ljubljano in Gorenjsko kakor do zdaj, se nam bodo pa tiste drobtine trosile, katere bodejo tem zmize padle. D olenjski, polovici prebivalstva kranjske dežele bi imelo pripadati najmanj pet zastopnikov v trgovsko in obrtno zbornico, namreč vsaj toliko, kolikor je okrajnih glavarstev na Dolenjskem; iz tega pa, ker je volilni red za to zbornico v toliko pomanjkljiv, da se ne voli po en zastopnik iz vsacega okrajnega glavarstva, temuč skupno določeno število zastopnikov, še ne sledi, da naj nas Dolenjce takozame-t u j e t e , da nam milostno prepuščate en sam mandat, katerega edinega smo pa še vBled odpotovanja mandanta izgubili! To je kričeča krivica, in ni se potem čuditi, ako nas pri narodnem volilnem odboru tako bagatelizirajo, da se za take splošne naprave nam Dolenjcem, katere bi bile v stanu izseljevanje našega ljudstva vstaviti in mu doma dati potrebno eksistenco pri nastalih obttih in trgovini, popolnoma nič ne stori.
Ker torej mi Dolenjci nimamo danes nobenega zastopnika v trgovski obrtni zbornici, apeliramo na visoko c. kr. deželno vlado, naj nam potrebno oskrbi, da bode dobila polovica prebivalstva dežele primeren zastop v tej zbornici. Ako to drugače ni mogoče doseči, naj se sedanji volilni red za to zbornico primemo predrugači in oskrbi, da bode imel pravico vsaj vsak politični okraj po enega zastopnika voliti v to zbornico. Do tedaj naj pa visoka vlada interese nas Dolenjcev, zaničevane »Dolenjske raje«, v tej zbornici tem odločneje zastopa.
(
Poživite nam obrt in trgovino i — Dolenjska železnica.
Vsled tacih okoliščin se tedaj ni čuditi, ako pri nas vkljub nepopolne dolenjske železnice nikakega napredka ni, da pri nas trgovina, obrt in kmetije propadejo in da kdor le mora, zapušča svojce in beži v tujino iskat si kruha. Mi Dolenjci, polovica deželnega prebivalstva, smemo zahtevati in tudi odločno zahtevamo, da se nam naj neba drobtinice trositi! Nas je dežela in država zanemarjala, in ako smo danes v gospodarskem oziru na robu propada, nismo tega mi krivi. Kdo bo pa pri nedovršenih dolenjskih železnicah pri nas kake tovarne gradil ali daleč od železniških prog premoge in rudQ-kope in druga taka podjetja otvarjal, katera bi mogla dajati tisočerim ljudem stalen zaslužek in jih b tem odvračati od izseljevanja v Ameriko? — Mi Dolenjci zahtevamo, da se na nas zato zdaj tembolj jemlje ozir, ker se preteklo stoletje za nas skoraj nič storilo ni, da se nam zdaj tisto da, kar se nam je zamudilo poprej dati. Mi zahtevamo dopolnitve naše Dolenjske železnice, katera edina je v stanu nam sedanje tužne razmere predrugačiti.
Visoka vlada in naši poslanci naj resno premišljujejo, kako našemu ljudstvu doma dati zaslužek, in nam Dolenjcem oživiti trgovino in obrt.
S čim se pa naše poljedelsko ljudstvo peča v Ameriki ? Večina si živež služi globoko pod zemljo v premogokopih in rudo-kopih, drugi si kruh služijo z delom v raznih tovarnah in pri različnih obrtib, dalje s trgovino in s pi&arstvom.
Ako pregledamo statistiko izseljevanja, vidimo, da se primeroma največ ljudstva seli iz Kranjske (Dolenjske), Slovaške, Galicije, Hrvatske in Italije. Ako hočemo najti vzroke izseljevanja, primerjajmo s temi pokrajinami tiste, iz katerih se najmanj ljudstva izseli: Češko, Moravsko, Šle-zijo, Gorenjo in Nižje Avstrijsko, Solnogra-fiko, Koroško, Tirolsko, Štajersko, in videli bodemo, da so vse te dežele gosto premre-žene z železnicami, videli bodemo, kako Be
v bližini železnioe množijo raznotere tovarne in razna obrtna podjetja, kako se otvarjajo , tam rudo- in premogokopi, kako se razvija tamkaj trgovina, izvoz izdelkov in pridelkov, kako se množi tamkaj prebivalstvo in njih blagostanje, koliko dražje tamkaj kmetovalci svoje pridelke in živino prodajajo; opazili bodemo v teh deželah največ dobrih in le neznatno propadajočih kmetij, in kjer vlada tako blagostanje po okolici, tamkaj je videti tudi blagostanje v mestih in trgib.
K temu mnogo pomorejo tudi garnizije po manjših mestih, kajti kjer so vojaki nastanjeni, pustijo stotisoče v mestih in oko-lioi. Pog'ejmo le našo Gorenjsko! Povaodi, kamor se ozremo, vidimo za vsak promet izredno prikladne ravne ceste, po katerih se kaj Lhko prevaža blago na skozi srede Gorenjske izpeljano železnico in po tej na eni strani na Ljubljano, na drugi preko Trbiža v Italijo in preko Beljaka naprej v razne planinske dežele. In ker vse te ugodnosti še niso zadostovale, gradila se je železnica še v Kamnik, na Vrhniko, ravnokar se gradi železnica z Jesenic skozi Bohinj, tako da bode imela Gorenjska zopet dva nova izhoda, enega na Gorico in Trst, drugega preko jesen škega predora na C lovi c in dalje naprej. Gradila se jim bodo tudi železnica iz Tržiča v Kranj, in zahtevajo zdaj še železniško progo od Lescc ali Žirovnice na Bled, iz Šnofje Loke v Železnike, z Vihftike v Idr.jo, iz Ilrije v Škdjo loko, iz Kamnika v Gornii grad, in Bjg vedi, kam še, tako, da bodejo imeli G a r e n j c i v kratkem skoraj v vsako večjo vas železnico izpeljano.
In kaj se stori glede železnic za nasDolenjce? Nič, čisto nič! Zahteva se, da so moramo z nedodelano dolenjsko železnico zadovoljit«, k a-tera je največ Ljubljani, nam Dolenjcem pa najmanje v korist, dokler ne bode s hrvatskimi progami zvezana. Ni čuda, ako pri nas ni nikakega blagostanja, nikakega napredka, da pri nas vse propada in svoj rodni dom zapušča in se v Ameriko seli. Dajto našemu ljudstvu zaslužka in sredstev, da se bode na rodni zemlji moglo preživiti, dajte našemu ljudstvu opravljati tista dela, katera je sedaj prisiljeno izvrševati pri napornem delu v Amerki, skrbite, da bode dobilo naše ljudstvo svoj zaslužek pri domačih rudokopih v Št. Janžu, Mirni, Čatežu in pri Črnomlju in pri velikanskih rudnikih pod Sv. Duhom, Brusnicami in drugod; skrbite za sredstva, da bode omo gočeno podjetnim rokam graditi po Dolenjskem tovarne in druga velika obrtna podjetja, in pri njih zaslužek dajati našemu ljudstvu, kakor mu sedaj dajejo tovarne in taka podjetja v Ameriki!
Dežela in c. kr. vlada naj bi, kakor Ogrska dela za svojo državo, taka podjetja podpirala z raznimi privilegiji in olajšavami.
Nedvignjeni zakladi.
Ker je na Dolenjskem mnogo dobre rude, bi mogla vlada pospeševati vstanovitev kake velike železne livarne v bližini S t. J a n š k i h rudo- in premogokopov s tem, da bi odkup raznih večjih železnih predmetov zagotovila in vožnino po železnicah pri merno znižala. Poleg premoga se nahaja med Št. Janžem in Št. Rupertom okoli hriba Sv. Duha tolike množine izvrstne železne rude, da so timkaj vozna pota in steze na nekaterih krajih meBto z gramozom sstol-čeno železno rudo posipane, in da trte rastejo prav iz raztolčene železne rude, in lahko se trdi, da je v tem kraju ako na več, vsaj toliko izborne železne rude, kakor v Erzbergu pri Eisenerzu na Štajerskem. Pri Brusnicah je cela stran nekega hriba v globočini pol do enega metra pokrita z 20 do 40 cm. debelo plastjo dobre železne rude. Kreme-nika in kremenaste sipe za izdelovanje stekla se nahaja v izobilju okoli Št. Janža, Novega mesta, Škocjana in Št. Jerneja. Pod Gorjanci pri Novem mestu se še dandanes nahajajo razvaline nekdanje velike tovarne za steklo. Iz Dolenjske bi se lahko odpošiljalo steklo po zvezi dolenjskih železnic s hrvatskimi v južne dežele, kjer je še pomanjkanje steklarn. Med Ratečami, Št.
' Rupertom, Škocjanom in Sevnico se nahaja
na mnogih krajih pripraven kamen, pesek, kreda in pripravna glina za izdelavanje Roman- in Portlant - cementa. Izborna glina za izdelovanje vsakovrstnih ognja-trdih lončarskih in opekarskih izdelkov se nahaja v prav mnogih krajih po Dolenjskem, posebno pa v vsej okolioi Novega mesta, okoli Št. Jerneja, Škocjana in po eeli Krški ravani, okoli Mokronoga, Št. Janža, Kočevja, Grosuplja, Črnomlja in drugod. Izvrstne lončarske izdelke in strešne skladne opeke bi se kaj lahko izvažalo v južne dežele.
Naša dežela bi morala Bkrbeti za strokovno šolo za opekarske in fi-neje lončarske izdelke, za katero bi bil najpripravnejši kraj M o v o mesto, kot središče Dolenjske. Tako šolo imajo v Toplicah na Češkem in v mnogih drug h deželah. Koliko je pa š e d r u z i h žlahtnih rudnin in finih prstu-nin po Dolenjskem, katere še niso zadostao preiskane, kakor Tina mangan-8 k a ruda blizu Škocjana; cink in svinčena ruda med Št Janžem in Ratečami, okoli Ltije in drugod!
Pred vsem moramo pa omeniti, velike Dolenjske premogokope v Št. Janžu s tremi, skupaj 28 m debelimi kompaktnimi skladi finega bleskečega premega. Pri Mirni je premogov sklad močan od 4 do 20 metrov; pri Čatežu nad Mirno se nahaja nad en meter debel premogov sklad; pri Kočevju se nahaja premog v \eč skladih v skupni debelosti nad 20 metrov; nad Otoči-cami pri Novem mestu se nahaja premogov aklad slabejša vrsto v debelosti enega do dveh in pol metrov; pod Črnomljem se na haja fini bleskeči premog v mnogih skladih, med ksterinci je najdebelejši močan poldrugi meter. Pisec teh vrstic je našel tudi pri Št. Jerneju kakega pol metra debel sklad prav finega bleskečega premoga, kateri utegne v globočini biti moČRejši; tako je tudi našel pri Zagradu nad Škocjanom okoli en meter debel sklad finega, čistega, sipastega premoga.
Oglejmo si dolino Krke od nje izvira do Soteske! V tej dolini se nahaja okoli 40 večjih ali manjših slapov Krke, kateri vsi bi se dali izkoristiti s pomočjo turbin za tovarniška in druga obrtna podjetja; med temi sta dva slapa, eden v Zužen.b?rku, drugi na Dvoru, katerih vsak bi lahko dajal stalno nad tisoč konjskih sil moči. Glejte, toliko prirodnega bogastva po Dolenjskem, in vendar je ljudstvo prisiljeno zapustiti dom in se seliti v Ameriko, akose hoče rešiti pogina. In zakaj to? Samo zaradi tega, ker so nas pozabili oni, kateri so za to poklicani, katerih dolžnost bi bila že pred več desetletji spoznati zaostalost naše Dolenjske.
Zamorjena obrt.
Kaj se je storilo v zadnjih desetletjih ? Gorenjcem, kateri so imeli že od nekdaj vsled tamkajšnje lege izvrstne vodoravne prometne ceste po ravninah in dolinah, po katerih so lahko težko naložene tovorne vozove hitro prepeljevali, se je zgradila takoj železnica iz Ljubljane do Trbiža. Aa kranjsko deželo bi bilo že takrat neprimerno važnejše, da bi se bila oskrbela najpreje skozi Dolenjsko in izpeljala zveza s Hrvatsko. Kajti v tistem času so bile pri nas vse državne, okrajne in občinske ceste polne silovitih klancev, izpeljane kakor nalašč čez največje strmine, vsled česar nam je bil vsak promet, napredek in oživljenje kakršnekoli obrtiin trgovine popolnoma onemogočen.
Pred graditvijo dolenjskih in drugih železnic smo imeli na Dolenjskem velike tovarne za razne železne predmete, eno na Dvoru, drugo v Gradacu pri Metliki; v Št. Janžu bila je velikanska tovarna za topljenje cink-rude; steklarni sta bili dve: ena v Kočevju in druga pod Gorjanci; v Žužemberku je bila papirnica in po drugod nekaj manjših tovarn. V dolini Krke nad Žužemberkom cvetela je ročna železniška obrt, kakor v Kropi na Gorenjskem; v Ribnici in Kočevju so se pečali z izdelovanjem suhe robe
Priloga 9Q. Štev, jSlov^noa" rtn6 22 aprila 19G3.
▼ Ribnioi, Straži in Št. Jerneju ao m pečali i lončarsko obrtjo.
Konkurenca železnic, katere so po vseh dragih krajih gradili, samo skozi Do-lenjako ne, je pa popolnoma uničila obe veliki tovarni za železne izdelke, obe steklarni, oinkovo tovarno, papirnico, želez niiko obrt v dolini Krke in vse ostale manjše tovarne.
Edina lončarska, opekarska in lesna obrt ia domače potrebo in pozneje nastala Sta m pflova umetna lesna obrt ie nekoliko životarijo, to pa le zategadelj, ker bi voinina od zunaj te izdelke preveč podražila. Vse drugo je pa propadlo, in b i -oer le edino zaradi pomanj kanja res dobrih prometnih ■ vez. Spodobilo bi se bilo, kakor je po vsem svetu navada, da se najpreje vtiste kraje pro metne ces te gradijo, kjerai brez kake po* moči sami dalje p o m a g a t i n e morejo.
Zgradite nam potrebne ielesnioe!
Zgodilo se je pa žalibog ravno nasprotno. Nam, ki smo bili najbolj potrebni, se je gradila železnica še-le štiriindvajset let pozneje, kot Qj-rerjcem ! In kaka je ta proga in kdo vleče vso korist od te nam grajene zakotne do lenjske železnice? Dokler se nam ne zgradi zveza dolenjske žele* niče iz Novegamesta preko Krškega ali Brežic z Zagrebom in južnimi deželami, dalje iz Novegamesta preko Črnomlja do Ogulina ali Karlovca, in iz Trebnjega preko St. Janža do Sevnice, t o -liko časa imajo pravo korist od sedanje dolenjske železnice največ edino le tuji trgovci z lesom, ogljem, prašiči in trbovljska družba i izvažanjem kočevskega premoga, pred vsem drugim vleče paodsedanje z a k o tne d o 1enj skeželeznice n a j v e č j o kori s t mesto Ljubljana.
Dolenjska sama ima pa v obče izven neznatnega osebnega prometa prav minimalno korist od te železnice, dokler ne bode dograjena do H r v a t b k e. Saj je D jlenjskej zdaj vsak promet v vsakem oziru, izven proti Ljubljani, kakor prej, tako tudi de v naprej, onemogočen, in prišla je Dolenjska zdaj z nedovršeno progo v po-popolno odvisnost Ljubljane, katere j je na milost in ne milost izročena
Pri vsaki tovarni je najvažnejši element gonilna moč in vročina. Vse to se napravi s premogom. Ker pa dosedaj še nimamo železniške zveze z velikimi St Janškimi premogokopi (kočevski premog je po izjavi železniških strojevodjev zelo slab in se toraj ne more vpoštevati) in ker pač noben podjetnik ne bode tako neumen, da bi si šel tovarno na Dolenjskem gradit, premog pa iz daljnjega Tr-bovlja naročevat, da bi ga tako vožnja za premog dvakrat več veljala, kakor premog na mestu velja, vsled tega je popolnoma izključeno, da bi kdo dotiej na Dolenjskem gradil kako tovarno, ah vetvaril večje obrtno podjetje, dokler se ne dogradi kratka železniška proga Trebnje-Št. J a n ž , poka teri bi so dobival in izvažal na vse kraje izboren premog za prav nizko ceno, katera proga bi ne bila skoraj prav nič daljša in tudi ne mogla več veljati, kakor železnica iz Kranja v Tržič, za katere nujno graditev je vsled posebnega truda naših poslancev, deželne Vlade in trgovske zbornice vlada ravno kar državnemu zboru predložila potrebno po stavo.
Na Dolenjskem nastale tovarne in druga obrtna podjetja bodejo imela največ izvoza v južne, tovarn revne pokrajine, in tako nespameten tudi ne bode no ben podjetnik, da bi ai tovarne po Dolenjskem gradil, blago pa po velikanskem
ovinka preko Ljubljane na Hrvaiko in južne pokrajine pošiljal, vsled česar bi se stroški za vožnjo blaga po •
t r o j i 1 i.
Trt ba je torej sa nas Dolenjce nemu doma ka| storiti.
Obljub smo slišali že dosti. Sedaj bi radi videli dejanja. Liudstvo gine in treba ga je ohraniti. Zato pa pozivliamo vis c. kr. vlado, Bvoje zastopnike in trgovsko in obrtno zbornico, naj čim najpreje spravijo v tir nujne zadeve, katere smo omenili v tem članku!
-k
in mnogo njegovih somišljenikov.
Državni zbor.
Dunaj, 21. aprila, čebi in vlada.
Zopet se kažejo znamenja obstrukcije kot strahovi v državnozborski palači. Češki poslanci so v novi zagati, ker so po splošni sodbi zamudili pravi trenotek. Minolo jesen so pričeli z obstrukcijo, ki pa je v kratkih tednih zaspala iz vzrokov, ki javnosti niso znani. Govori se, da so dobili gotove obljube na najmerodajnejšem mestu. Nekaj mora biti istine na tej govorici, sicer bi ne mogli razumeti češke taktike v zbornici. Tedaj so pa zapretili vladi češki govorniki: Pri Filipih se vidimo! Ko prideta na vrsto državni proračun in avstro-ogrska nagodba, tedaj obračunamo z vlado! Ko je bilo letos na vrsti prvo branje državnega proračuna, je obstrukcija dremala ter trdno zaspala, ko se je vršilo prvo branje avstro-ogrske na-godbe. Tudi v nagodbenem odseku v glavni razpravi ni bilo sledu češke obstrukcije, ker govorila sta le K a f t a n in dr. Fiedler, a še ta dva razmerno jako kratko.
Mejtem pa je dr. F o f t, vodja radikalnejšega krila v mladočeškem klubu, pričel odločno agitacijo za obstrukcijo in proti svojim zmernejšim tovarišem v klubu. V agitaciji ga odločno podpirajo „Narodni Listyu, najvplivnejši mladočeški list. Tako se štrena v češkem taboru vedno bolj meša, disciplina ruši in volivci begajo. Prihodnji četrtek imajo shod mladočeški zaupniki in bodočo nedeljo vodstvo mladočeške stranke, da se posvetujejo o nadaljni taktiki v državnem zboru.
Kakor znano, zahtevajo Čehi od vlade v prvi vrsti dve stvari: Notranji češki uradni jezik, kakor ga je bil dovolil grof Badeni, in češko vseučilišče v Brnu. Kar se tiče prvega vprašanja, je naravnost izključeno, da bi dr. pl. Korber sedaj vstregel tej češki zahtevi. Stališče vlade je, da lc to odobri in stori, o čemer so edini Čehi in Nemci. Ker pa nemški poslanci sedaj niti slišati nočejo o češkem notranjem jeziku v državnih uradih, ima vlada vezane roke.
In kar se tiče češkega vseučilišča v Brnu, bi bila vlada pripravljena ustreči tej zahtevi, toda Nemci v tem oziru zastopajo isto stališče, kakor glede slovensko-nem-škega gimnazija v Celju. Vseučilišče bi Čehom še dovolili, toda ne v Brnu, marveč zunaj kje — pred mestom. S to »milostjo" pa zopet Čehi niso zadovoljni in tako se vedno bolj ločijo duhovi. In kaj naj v nedeljo sklene vodstvo mladočeške stranke? Znano je, da se velika večina v mladočeškem klubu protivi obštrukciji, ker bi sedaj z obstrukcijo proti nagodbi le ustregla vladi in nemškim strankam. Vlada bi brez vsake sitnosti nagodbo z Ogrsko uveljavila s § 14. in nemškim ljudskim strankam bi se kamen odvalil od srca, ker nagodba v nobenem oziru ni popularna. Torej bi bila češka obstrukcija le voda na nemške in birokraške mline. Sklep vodstva mladočeške stranke se bode skoraj gotovo glasil: »Uva-ževaje politične razmere želimo, da vsi češki poslanci edini in složni odločno postopajo proti vladi in vsem nasprotnikom češkega naroda. V zaupanju na previdnost poslancev pa jim prepuščamo proste roke, da uravnajo svojo taktiko po razmerah in uporabijo obstrukcijo v slučaju nujne obrambe in v nadi gotovega uspeha."
Po naši nemerodajni sodbi bi bili morali češki poslanci apelovati na svoje volivce in vodstvo stranke, preden so v zbor-
nici premenili svojo taktiko. Danes so razmere take, da morejo le z odločno opozicijo priti preko mrtve točke.
Danaioja seja
je bila jako slabo obiskana. Prvič je to navada po vsakih daljših počitnicah, drugič so bile na dnevnem redu le manj važne točke. Takoj v začetku seje pa je bilo jako živahno. Pred prazniki je socialni demokrat Daszynski v interpelaciji navajal, da so si višji uradniki prisvojili iz neke zapuščine važna zasebna pisma pokojne matere gališkega ces. namestnika in druge stvari.
Danes je dr. pl. K 6 r b e r odgovarjal na interpelacijo, da so uradniki pravilno postopali. Poslanec Daszynski in njegovi ožji tovariši pa niso bili s tem odgovorom zadovoljni ter so na ves glas ugovarjali.
Nato je Daszynski zahteval, da se otvori razprava o odgovoru ministerskega predsednika. Ta predlog pa je zbornica odklonila s 113 glasovi proti 17.
Nato je zbornica overovila volitve nekaterih poslancev.
Nedeljski počitek
L. 1899 so delo ustavili delavci v raznih predilnici na Mora< skem. Po-ledica j« bila, da so tovarnarji delavcem olvjubili 36urni nedeljski počitek, in s cer od 5. ure zvečer v soboto do 7. ure ziutraj v ponedeljek. Priče pri pogodbi so bili : Dvorni svetnik Klein, ces namestnik Spens-B oden in obrtni nadzornik M-nzel. Nekateri tovarnarji pa so že pozabili na pogodbo ter zahtevajo, naj delavci delajo tudi po noči od sobote na nedelio.
Nekatere občine in delavci v predilni cah so zato vložili na državni zbor prošnje, naj bi vlada prisilila tovarnarje, da dovolijo delavcem 36urni počitek cb nedeljah in 26 urni počitek ob praznikih
Dot>čne prošnje so bile izročene soc. političnemu odseku, ki pa ni mogel druzega ukreniti, nearo da se prošnje s priporočilom odstooijo vladi.
O tem je bila danes v zbornici daljša razprava. S o demokraški govorniki so po svoji navadi napadali vlado in kapitaliste, dr L e c h e r je zagovarjal tovarnarje, vse-nentški poslanee 5s t e i n pa se je izjavil proti počitku ob praznikih ter obsojal Židov ska podjetja.
Konečno je zbornica sklenila : Prošnje se izroeč vladi, da posreduje mej delavci in delodajavoi.
Reforma konzulatov.
Svoj čas so poslanci vitez V u k o v i č in tovariši predlagali, naj se pomnožč in boljše urcdč avstrijski konzulati v raznih deželah. Kakor znano, so konzulati pod ne posrednim vodstvom ministerstva za vnanje posle. Glavna nalcga konzulatov je, da po spežujejo avstrijsko trgovino v tujini ter dajejo v tem oziru potrebna pojasnila trgovinskemu ministerstvu, kakor določa Člen IX. avstro-ogrske nsg>dbe. Jako važna na loga konzulatov je tudi, da po možnosti skrbe sa izseljence, ki v tujini iščejo dela. V ta namen pa je potrebno, da so konzuli vešči jezika avstrijskih in ogrskih izseljencev.
Danes je o tem predlogu v imenu go spodarBkega odseka poročal posl. K i n k ter predlagal :
.Vladi so naroča, naj kolikor mogoče pomnoži konzulate, da morejo vspešneje zastopati trgovske koristi, da podpirajo v tujini avstro-ogrske izselience, in da poroča o trgovskih razmerah ; daije naj vlada pri poslaništvih namesti tehnične, kmetijske in trgovinske veščake."
Predlog obvelja.
Vinorejski nadzorniki
Vsled trtne uši je vlada v vinorejek h pokraiinah nastavila tehnične voditel|e državnih trtnic, ki imajo > alogo. da pnspešu jejo nbnovljenje vinogradov. Gr. f B a r b o. dr. Marchet in tovariši pa s> lani predlagali, naj se tem državnim organom zboij šajo plače ter ustanovi nekaj novih mest Vlada pa je že lani v aprilu šest tehničnih voditeljev imenovala za narlz< rnike. in sictr dva s plačo 8. plačilnega razreda, štiri s plačo 9. razreda. Ustanovila je tudi sedmo mesto v Dalmaciji. Torej je vlada mejtem že storila, kar zahteva predlog grofa Barbota. Vinorejski odsek torej predlaga: »Zbornica z zadovoljstvom jemlje na znanje imenovanje tehničnih voditeljev za vinorejske nadzornike ter upa, da bodo vlada tudi v bodoče po po trebi pomnožila število svojih organov ter se sedaj v prvi vrsti ozirala na Tirolsko.« — Tudi ta predlog obvelja brez razprave. S tem je bil današnji dnevni red ob 4. uri rešen.
Prihodnja seja.
Koncem seje predlaga podpredsednik dr. Z a č e k, naj bi bila prihodnja seja šele v torek, da morejo razni odseki brez ovir vršiti svojo nalogo; dnevni red prihodnje
seje pa bodi: 1. Prememba poslovnika, 2. poročilo o uradniških kavcijah.
Posl. :>oh5nerer pa zahteva, da bodi prihodnja seja v petek in na dnevni red naj pride poročilo ustavnega odseka o raznih v zadnjih letih s § 14. uveljavljenih ce». na-redeb. Za ta predlog glasuiejo le soc. demokrati, češki radikalci in le nekaj nemških poslancev.
Posl. Pernerstorfer predlaga, naj pride v torek na dnevni red le poročilo o uradniških kavcijah. Tudi ta predlog ne obvelja.
Dr. L O c k e r pa predlaga: Seja bodi v torek, a s to premembo, da se pc stavi prememba poslovnika na drugo mesto.
Ta predlog konečno obvelja. Sicer pa bode gotovo vso sejo izpolnila razprava s nujnih predlogih, da naj naša država takoj o d p o v č Srbiji trgovinsko pogodbo. Dotična nujna predloga bo danes vložili vsenemški in kršč. socialni poslanci.
Naučni minister o potrebi vzgoje.
Te dni je nauCni minister sprejel večjo deputacjo katol. učiteljskega diu*tva ter mej drugim izjavil, da je verska vzgoja v sedanjem času, v katerem preti velika nevarnost prestolu in oltarju, bolj nego kdaj potrebna. Ta verska vzgoja je glavna naloga učiteljskega poklica, ker se z njo vzbudi v otroku tudi ljubezen do domovine. Dooer katolik je tudi dober patriot Da pa naši liberalci ia soc. demokratje zaradi tega ne bodo po krivici napadali naučnega ministra Hartla, jim moramo seve povedati, da je navedene besede izgovoril — bavarski naučni minister.
Garibaldi redivivus!
V	Palermu sa je vršil, kot sporočajo is Rima, dne 17. t. m. kongres italijanskega dijaštva, na katerem je kot govornik nastopil marsikak značilen »prijatelj« in »zaveznik« naše države. Najbolj značilno pa je pismo, ki je je kongresu poslal sin Giribal-dijev R ciotti. V pismu se dijaštvo najprej opozarja na nevaren položaj na Balkanu, potem pa pravi: »Preprečiti se mora, da bi Avstrija in Rusija sami okoristili se s sedanjimi nemiri na Balkanu. Avstrija je država, ki je določena, da izgine z zemljevida. Vsled te^a moramo biti vedno na straži, da Be Nemčija ne polaBti Trsta in se ne vstali ob Jadranskem morju. Dolžnost italiianske mladine je, da dela za te ideale, brez obzira na ta, je li to delo vladi všeč ali ne«. Konečno predbga, naj se povsodi ustanove odbori »pro patria«. — To pismo nam je nov dokaz, kako dobri zavezniki bo Italijani.
SzelloTa vlada in večina.
V	predzadnji seji ogrske poslanske zbornice se je vršilo dvoje glasovanj o odgovoru domobranskega ministra na interpelacije, toda to glasovanje je bilo za vlado moralen poraz. Odgovor ministrov glede prepovedi igre »Bog ohrani«, je bil odobren s 142 glasovi proti 42 ; odsotnih je bilo 266 poslancev. Odgovor o dogodkih v Pečuhu je pa vzela zbornica na žnanje le s 127 glasovi proti 50, mejtem ko se je glasovanju odtegnilo celih 278 poslancev. OJsotni bo bili člani večine, akoprav je ravno ta pozvana, da varuje vlado, obenem pa še trije bivši člani narodne stranke glasovali celo proti vladi. — Zanimive zgodovinske govore pričakujejo prihodnjo soboto. Košutovci so namreč vložili dva nova predloga, katerih eden zahteva, da se zopet ustanovi čast palatina, ki je bila odpravljena 1.1867, drugi pa ustanovitev samostalne narodne garde. Tudi razprava bo zelo zanimiva.
Socialna demokracija v Švici
v zadnjem času prec> j nazaduj* v korist kršč. soc. organicac ji. Na zadnjem strankarskem Rbodu v Bazelu je zapisnikar moral konstat rati, da je bilo zastopanih le 12 krajev po 25 delegatih. Ti so pa z> p. t soglasno konstatirali, da s takim napredovanjem so cialne demokracije ne more|o biti zadovoljni. Naivečja delavska organizacija \ Š.ici tako zvani „G iit.li Verein«, je bila ustanovljena pred več d setletii, pred sedmimi leti s« je pa pridružila sco alni demokraciji. V te| dobi pa drušivo ni narastlo, marveč število nje pov h članov Be je skrčilo od 15 na 11 tisoč. Najznačilneje pa je, da mora strankino vodstvo samo priznati, da je to nazadovanje povzročilo edino le priklopljenje k soc. demokracij^ Vsemu temu je pa vzrok to, ker imajo v Švici mnogo in dobrih zakonov v varstvo delavcev, ki so bili uveljavljeni v zadnjih desetletjih. To naj bi bilo v pouk tudi vladam druzih držav.
Umazana afera
glede kartuzianov je spravila vlado v silno veliko zadrego, iz katere se izkuša rešiti edino le s tem, da proglaša celo zadevo kot čin maščevalnosti kartuzianov. V tej zadevi se poroča nadalje, da je oni uradnik, ki je zahteval dva milijona za radikalno parlamentarno skupino, zet trgovinBkega ministra
TrouilloU, iborniiki ravnatelj Sai n t. Prji izjavlja, da to ni res, Beason p« odgovarja, da bo kandidiral v zbornico in tam dokazat »»oje trditve.
ti * ' i Volitve v kredausko BkupSčino
ao ae izvršile v zadnjih dneh po poročilih iz Kaneje v najvzornejem redu in miru, ker ni bilo običajnih pobojev in aretacij. V vo-livnem boju so ai atale nasproti tri stranke: takosvana »narodna*4. ki jo vodita prinčeva svetovalca Michelidakis in Kunduros, in je torej popolno vladna stranka; druga Venize loaova stranka je prava opozieionalna stranka, tretja stranka se pa le malo razlikuje od prve ter z njo vred pobija drugo in njene protinarodne ideje. Ker se j« tudi od strani vlade delalo s največjim pritiskom, ni bilo težko izpcdkopati tla Venuelosovi stranki in omajati mej ljudstvom nezaupanja do njenih voditeljev. Od 32 mandatov, na katere je z gotovostjo računal Vemzelos, jib je prodrlo le šest in da od toh je eden naznanil princu Juriiu, da je izstopil iz opozieionalne stranke. Vod|a sam je bil izvoljen v Kaneji s tremi krščanskimi prijatelji. Predsednikom skupščine, ki se smde te dni, bo, kot sodijo, izvoljen bržkone vodja vladi prijazne stranke Michelidakis. Trditi se torej sme, da so te volitve znatno utrdile prinčevo stališče, le to je še dvomljivo, če se prva in tretja stranka ne spoprimeta pri razdelitvi plena.
Iz brzojavk.
Kvota. V ogrski zbornici je naznanil Szell, da bo zopet določ ti kvoto, ker ve IjavnoBt sedanjega kvotnega razmerja poteče a koncem junija V to svrho je pozval zbor n'co, naj izvoli novo kvotno deputacijo. — OoBposka zbornica ima prihodnji torek sejo, v kateri bo izvolila kvotno deputacijo. — Nabori na Ogrskem. Uradni list objavlja naredbo ministra za deželno brambo, s katero ae naroča oblastim, naj se pripravijo za nabor v času mej 2 jun jem in 25. julijem- Rok je sicer precej velik, a je še vedno dvomljivo, da bi ▼ tem času mogli izvesti nabor. — Za Schmidlov deželnozborski mandat v Amstettnu Be bo potegoval bivši njegov pri tikandidat Schr?yhi ter, ki je ostal v man šini s 630 proti 681 glasovom. — Dveletna vojaška služba. »Pester Lloy 1" javlja, da se v tej tadevi vrše še-le prvi dogovori ter da ni še nič sklenjenega, še manj pa potrjenega. — Nem iki državni zbor se je sošel včeraj, da reši še nekatere manjše stvari. Dne 18. maja se razpolože volivni imeniki, dn6 16. junija se vrše glavne, dn6 25. junija pa ožje volitve. — Kulturni boj v Franciji. Generalni svet v Vannesu se je silno ostro izjavil proti vladni gonji proti kongre gacijam. — Prinettijev odstop. Kralj je sprejel demisijo zunanjega ministra Prinettija. — Revolucija v San Domin g u. Čete generala Vasqueza so bom bardirale glavno mesto San Domingo in udrle vanje. Po silno vročem boju so se pa morale umakniti. Casimiro Bordero in general Aquido Alvarez sta ostala na mestu mrUa Š^st mož je bilo uiet'h
Luži z barja.
I z T o m i š l j a, 20. aprila.
Nimamo navade odgovarjati na »Narodove« napade, ker temu izdajavskemu in umazanemu listu menda tudi najzagrizenejši liberalec več ne more verjeti. Malokaterega duhovnika »Narod« tako surovo napada, kot Tomišeljskega bent ficijata. Vprašajte liberaloi Ižance, kateri so vedno v Ljubliani po opravkih, ali je g. Knific res taka zverina, kot ga »Narod« napada, in videli boste, da ga ljudstvo vse drugače sodi. Zakaj se bo neki balo ub< gega benefioijata kot gada ?
Ii torkovega članka »Narodovega« se spozna, zakaj se tej lepi družbi — katero bomo pozneje opisali — gre: v kratkem času upamo dobiti samostojno župnijo, in to hočejo ti ljudje na vsak način preprečiti. Ker vidijo, da je vse ljudstvo zato, vsi odborniki in ker so z največjo silo nabrali kakih 15 podpisov zoper župnijo in pravijo, da so jih ntkai sami podpisali, o čemur bo še morebiti sc d šče govorilo, zato pa hočejo ua urug način to doseči; g. Kmfica obreko-vati, da bi bil prestavljen in bi potem že z zvijačo še drugo dosegli. A povemo jim, da je ta njih up prazen.
Tudi je vsem ljudem znano, kdo je voditelj v tei lepi družbi, vsi tudi vedo, da je v tem g. Kmfiou sovražnem krogu glavno sredstvo in mazilo — piiača, s katero so že marsikaj dosegli. Ljudje se menijo, kako umazano perilo se bo pralo, ko se ta lepa družba razdre.
»Narod« pravi, da hoče g. Knific na vsak način župnijo ustanoviti, odkar ima konkurz, in da ljudstvo ni za to. Kdo pa je prosil prvi za samostojno župnijo, ali ne liberalno županstvo Svigelj Peruzzijevo ? In zdaj isti liudje temu nasprotujejo. Ali so to možje ? Seveda je liberalno županstvo imelo takrat drug namen, majal sa jim je županski stolec, ker je l|udstvo spoznalo njihovo gospodarstvo, in hoteli so se s tem liudstvu prikupiti, da so prosili za župnijo. Tudi oba
ka^oikofp, ranjki kardinal II raia in sedanji knezoškof st« (poznala potrebo župnije in ' delovala na to, da ae ustanovi sanvitojna župnija v Toanišliu. Sploh -se g. Kaf\ a ti mtpgoto&i ovirali pri vsakem kojM^u, Mj
popravi cerkve, bili. »0 tj, ptoavit^ni pelo zoper to, da se sezida nova lola. akoravno so videli, kaka Je bilp MitfOtirjeno ljudstvo in ni znalo brati, dasi je pred nosom Ljubljane, hodili so ga črnit b koe?ošk< fu in ga za božjo voljo prosili, da naj ga prestavi itd. Vedno očitajo g. Knificu, Ha zmaguje s pomrlo posoijlnioe in »Narod« piše, da se ga ljudstvo boji kot gada. Naj nam vendar . pove dopisnik le eno osebo, kstero bi bil g. i Knific silil k volitvi zaradi posoiilaj Zadnje 1 volitve v Tomišlju so se udehži|i večndel premožni posestniki, ki nimajo pri prs >iil j niči nič posojila, in ni bilo treba nobene agitacije za volitve. Svigelj Francelj, magistralni koncepist v Ljubljani, ki se meša v vsako stvar in krpa neumne rekurze, a pri vsaki stvari pogori, je po hudi agitaciji spravil v in III razredu cele 4 volilce skupaj, tako da 6e kandidatov ni mog-1 po- ' staviti, in tudi v I. razredu bi bil p- gorel j tudi brez zvite Jerice in pobožnega M»rtina. ' Potem so pa farbali da smo zmagali s pijačo. G. Svigelj, le ostanite lepo v Ljubljani in skrbite za svojo družino! saj vidita, da pri nas nimate nobenega ugleda in da se ljudje pri vaaki volitvi smejejo Vaši mo j droBti!
Tudi v Vrblenji ni zmagal g. Knific s ' pomočjo posojilnice, ker se volitve ni udeležil, misleč, da se bo v slogi izvršila, ka • kor dozdaj vsaka 3 leta. A M rtin Furian ; je hotel strmoglaviti sedajni odbor in vtiho ! tapiti svoje može. ki bi bili proti župniji — komu na voljo to dela in da ne za*ton| — 1 to je znano vsej okolici, a Martin Furian jo je dobro skupil, vrgli so ga »gimpeljnt« iz > odbora in tako ta najpremožnejši mož v Vrblenji, ki je za gotovo mislil, da bo iu- : pan, celo v odboru ni več. Oitod niegova jeza. Bili smo res tudi »gmpeljni«, da smo Vas volili za načelnika krajnega šolskega Bveta. a v prihodnie se bomo zmodrili.
Ta lepa družba, o katerej smo preje govorili, tudi ljudi farba, koliko bo župnija j ljudi stala; farbajo, da bodo šli volički, te- i lioe iz hleva, in da bodo morali celo zaradi i tega iti v Ameriko. A tisti časi so minuli, i ki je liudstvo še verjelo liberalnim farbari- '. jam. Malo takih dobite, ki bi vam verjeli. ; Poznamo oderuhe pri nas, ki so res proda j jali voličke ljudem iz hleva in dosti ljudi j spravili na kant, in ti so glavni nasprotniki j župnije, a zaradi župnije ne bo nihče ub žal. j Parkrat bo šel v gozd in peljal les na Breg in parkrat bo šel manj v g'stilno in svota bo plačana. S cer je treba za župnijo 36 000 kron. a 26 000 imamo skupaj, mamk« 10 000 K, tako da pride na posestnika 70 do 80 K. Ali je to taka ogromna svota? Vsaj dozdaj še ljudje niso imeli nobenega j drugega sklada razun 700 K, ne za cerkev ' ne za župnišče, in popravilo se je in napra- ' vilo cerkvenih stvarij za 12 000 K. ena j podružnica bo dala za župnijo 10.000 K, toraj vendar vidite, da se ljudje varujejo ko- | likor najbolj mogoče; da bi pa ljud|e vse j dobili zastonj in za nobeno stvar mč ne prispevali, tega pa vendar nihče ne more za- I htevati.	|
Predrznemo se tudi vprašati visokega i g. Švigelina Franceljna in tovariše, ki tako , skrbe za blagor občine, kje je tistih 400 K, i katere so na posodo vzeli na občino a ne \ pokažejo nobene pobotnice, tako da je mo-' : rala uboga občina prevzeti ta dolg ne vede, za kaj se je denar porabil ? Sij se vendar i denar gotovo ni zapil pri Šviglju v Brestu, kjer so popivali liberalni odborniki in vinski j biatci do ranega jutra I Ako je g. Svigeljnu tako pri srcu blagor občine in kaj drži na : se, naj da vsaj sorodniku Korlčku, kar mu gre, da ne bo dan na dan nadlegoval ljudi j ves zanemarjen in prosjačil za žganje.
V dopisu četrtkovem pa napada libe- ' ralni dopisnik g. Kmfica kot pijanca in vin- I skega bratca. Sklicujemo se lahko na colo ■ Ižansko župnijo, kjer g. Kmfio deluje že de- j seto leto, in vprašamo, kdo ga je še videl j pohajati po gostilnah ali kdo ga je videl doma, kamor pogosto ljudje v vsakem času dohajajo zlasti zaradi posojilnice, pi|anega? Res je, da je povabil neki gospod gost po Božiču Kmfica v gostilno — sumljivo je pa, da »Narod« dotičnega gosta ne imenuje z imenom, in iz nekaterih p datkov se razvidi, da je ta gost z dopisnikom v ozki zvezi, in očitno je, da je bila g. Knifiou na- j stavljena past — res je tudi, da se je gosp. , Knificu premaknil stol in je nekoliko padel j na tla, grda laž je pa, da je g. Knific padel iz pijanosti ali da bi ga bil kdo pobiral, zlobna laž, da bi bil vpričo tistih nadebudnih fantov kaj pel ali koga zmerjal z brezvercem; spričuje to lahko gostilničar in par gostov; zlobna laž, da bi bil g. Knific ostal do jutra v gostilni, ker še nikdar ni bil pozno v noč v gostilni. Tudi ni res, da bi bil g. Knific vedno v kmet. društvu, am- j pak gre le parkrat na teden pregledat račune, laž je tudi, da bi bila s tistim gostom oni dan le trenutek v kmetijskem društvu. In taki znanci pijanci, izmed katerih je eden že gagal v močvirskem jarku in bi bil uto-
nil, da ga ljudje niso feiili, in kateri ne gredo mkdar tremi spat, hočejo g. Knifica razglasiti ia pijanca. Le obrekuite, mi gremo naprej za Mesni in dušni blagor buditva in upamo, d« bo B g pomaga) pravični stvari in klevetniki bodo zopet osramočeni in premagani !
To in oiio z Jesenic.
Kakor ob slikovitem B sporu, tako pisano evrope)sko življenje vlada tudi tod. Tukaj stopa visok M<ikedoneo. tam ftirokopleč Bolgar, ob strani ceste zgovorni Italijan, prežimo kot vedno tamkaile ošabni Nemec, ki se zaveda posebnih nemških milostij, ondi spet p >n« sna d*ma. oblečena po novi modi, med temi seve zastopniki izvolieRega hud stva, katerih ne sme nikoder manjkati, vmes pa uboga domača ali Bicer kranjska para . . . itd.
A to nas ne zanima V tem vrvenju med mnogimi aktivnimi ali pasivnimi, med hrupnimi ali brezupnimi (demokraškimi) društvi lepo živi mirno življenie in deluie in razvedruje naše katoliško delavsko društvo na Savi. Sicer m B >g ve kaj udov, iz vzrokov, katerih ne moremo še danes pre-tresovati. D nar iifra tudi pri tem svojo ulogo. Saj pa so zlasti te tedne obupne razmere v delavskih krogih. Nad nami vedro nebo; snega m na gorah, de>.ja ni in zato je tudi Sava maihna; navadno počivajo ob delavnikih, k večjemu lih spide na delo ob nedeljah. T«-daj baje pridere voda vsa na dan! Pa pustimo to žalostno socialno stanje.
Kakor je primeroma malo število aktivnih udov, vendar uživa to nekdaj ob svojem rojstvu tako prezirano društvo tak ugled kot nobeno tuk. nemško društvo ne. In to sa kaže zlasti, kad&r isto napravi kako veselico. In teh |e bilo letošnjo sezono 12. Ne moremo vseh oceniti, ne vseh moči in igralnih oseb pohvaliti, a lahko zatrdimo, da si je društvo vzgojilo tako izhornih moči), da bi s častjo nastopilo v marsikateri težki Jgn. Že tamburaši so izvrstni. Kako umetno pogode in Ijubeznjivo udarjajo preproste narodne pesmi. L* premalokrat z narodn mi pri veselic sh nastopajo.
Povzdignil se je letos tudi društveni pevski zbor, bodisi moški ali ženski. To je pokazal in dokazal, ko je proizvajal 1. marca težko in umetno komponirano pesem »Mlndi mornar« s tako precunostjo, da so se mu vsi čudili. Tudi igralci so se še precej iz-vežbali, nekatere moči vmes so p i kar naravnost duhovite, ki med igranji m ekstem-ponrajo mnogo nepričakovano umestnega. Med igralci ugajajo otroški igralci in pev-čike: imamo jih do 30. oave nepokvarjena nedolžnost ugaia povsod. Moški igralci so v memoriranju malo bolj kritike vredni, a po misliti moramo, da so uče v tovarni med delom ubogi trpini edino le iz veselja do društva, trudni, izmučeni, brez nagrade ali ; plače ...	j
Odlikuje se dekl ška Marijina družba, kedar nastopi. Ai, kdor je videl zadnjikrat i te članice kot igralke «Lurške pastirice« na odru, temu ne gre več iz spomina to do- i vrseno igranje in kretanie, recimo grofice, klasične Birba, Jore itd. Ako bomo še srečno i vprizorili »Divjega lovca«, potem bodo naši igralci prvi med kmetiškimi ddetanti na { Kranjskem.
A ena izguba je zadela naše društvo, i Izgubili smo očeta društva, njegovega usta- ! novitelja preč. gospoda Šinkovca. Pod kako težkimi časi in v napetih razmerah ga je ustanovil, kako z ljubeznijo vodil, kako se žrtvoval v času in trudu, '<o je med nas zahajal, kako neumorno skoro slednjo nedeljo nas v predavanjih podučeval, kdor to ve, ta tudi zna za zasluge tega gospoda. Pet let, to je v društvenem življenju ie dolga doba. In žrtve teh pet let so bile mnoge. Zato mu je društvo napravilo dne 1. marca lepo od-hodnico. Ze ukusno tiskan in bogato izbran program je vabil vso čestilco odišiega gospoda k poslovilnemu večeru. In prišli so, prihajali, žalibog, dvorana ni mogla vseh vsprejeti, dvakrat toliko ljudi j moralo je oditi. Dvorana natlačena, da bo je bilo bati kake nesreče, jih je mogla v sprejeti le do brih 30O. Nastopalo je takrat nad 60 igralcev, pevcev itd. Krona vsega večera pa je bil, kot že rečeno, »Mladi mornar«.
Zahvalil se je na razne napitnice in če stitke ginien in poklonil v društvene namene znatni dar 200 kron. Za to in za vse do brote mu kličemo na novem mestu : hvala bodi njemu tisočera! Naj mu sijejo milejše zvezde v milejših razmerah, kot so pri nas!
V Ljubljani, 2ž aprila.
Zopet lai o dr. Šusteršiču „Narod" ne zine skoro besede o dr. Šusteršiču, ne da bi se zlagal. Včerajšnji „Narod" piše: ^Pričakujemo, da priobči »Slovenec" tudi tisti del Š u s t e r -šičevega govora, v katerem seje mož laskal, prilizoval! in ponujal nemški stranki, v
kateremje Nemoe zagotavljal, da bodo klerikalci v narodnih zadev a h strogo .pravični1' in jim izpolnili vse, kar vele vil »pravičnos t".K — Pričakujemo, da „N a r o d" priobči ta del Šusteršičevega govora, in res radovedni smo, kje bo kaj takega vzel. Dr. Šusteršič v tem smislu n( rekel niti besede, ker za take izjave tudi ni od nikogar pooblaščen in jih tudi nam treba ni. Dr. Šusteršič je označil, kar je izrečno povdarjal, le svoje osebno mnenje o uličnih napisih v Ljubljani, kakor smo že opetovano sporočili. Edino v zadevi napisov je govoril o pravičnosti, češ, da moramo sami pravični biti, ako hočemo pravičnost od drugih. .To smo tudi v svojem poročilu povedali, a izrekli smo tudi svoje mnenje, ki je, o tem smo prepričani, mnenje ogromne večine katoliško-narodne stranke, in se tudi v tem oziru odločno postavili na stališče, na katerem katol iško-narodna stranka stoji in bo stala, na vseslovensko stališče. V tej zadevi so se naši domači nasprotniki imeli zopet čas enkrat priliko prepričati o resnično demokratiškem duhu, ki veje v katoliško-narodni stranki in o neodvisnosti našega časopisja. Dočim mora „Narod" vsako neumnost dr. Tavčarjevo zagovarjati, ali pa molčati iz raznih ozirov, ohranimo mi svoje stališče kot neodvisno glasilo. Ako „Narod" to jezi, mu pomagati ne moremo, toda, kakor se iz zadrege z lažmi o dr. Šusteršiču še nikdar ni izkopal, se tudi sedaj ne bo, tem manj, ker bomo preskrbeli liberalni stranki priliko, da ona, ki se tako baha z »večinami" v naših zastopstvih, pokaže pravo barvo glede dvojezičnih uličnih napisov. Pričakujemo, da o uličnih napisih „Narod" takoj zavzame naše stališče. To bi bilo pametnejše, nego da se — laže o dr. Šusteršiču.
časnikarski sestanek Danes dopoldne se je vršil v tusajšnjem »Katoliškem domu« sestanek krščansko mislečega časnikarstva. Navzočih je bilo okolu 70 gospodov, ki sodelujejo pri naših listih. V predsedstvo so se soglasno izvolili za Kranjsko g. dr. L a m p e . za štajersko g. Korošec, za G Tiško g F a j d i g a , za Trst in Istro g K o m p a r e in za Koroško g. Rozman. oklenilo se je ustanovili časnikarsko društvo za jugoslovanske pokrajine ter so se tozadevni načrti odobrili. Daljša debata je bila tudi pri poročilih o mejaebojni zeezi naših listov, o dopisovanju in o sgitsciji za slovensko krščansko časopisje, btvor časnikar skega društva bo izvršiti dana navodila v proapeh krščansko zavesti med Slovenci. Na vrsti je bilo tudi poročilo o neznosnih razmerah, pod katerimi trpi hrvaško časopisje, ter se je ob velikem odobravanju sprejela tozadevna dr. Lampttova resolucija, katero prinašamo na drugem mestu. Shod je trajal od '/,10 ure dopoldne do 1. ure popoldne. DjI B g pričetemu delu obilo vspeha !
Shod slovanskih časnikarjev v Plsnu. V zadnji seji »Osrednjo zveze slovanskih novinarjev« sa je sklenilo, da se priglasilni rok za slovanski časnikarski sestanek v Plznu konča z 10. majem. Dotlej morajo b;ti udeleženci priglašeni v Plznu. Vsak naj tudi dostavi, ali hoče stanovanje privatno ali v hotelu. Pripravljalni odbor ima vsak ponedeljek sejo. Priglase sprejema tajnik »Zveze« R. C e j n e k , ured nik »Politike« v Pragi.
Osebne vesti Današnja »Wien. Ztg.« : javlja, da je cesar imenoval deželnosodnega svetnika v Novemmestu g. Ludvika G o 1 i a za deželno-sodnega nadsvetnika na sedanjem mestu. — V Ljubljano je došel in se nastanil »pri slonu« komornik nadvojvode Josipa Ferdinanda, podpolkovnik Josip baron W e b e r. — Uradnik kranjske hranilnice g. Ant A r k o se je poročil z gdJ. L u d -milo Vidmar iz Bovca.
Zborovanje na Stajarskem Dne 26. t. m. bode katol. polit, društvo „Sava" zborovalo v Zgornji Pohanci v prostorih g. Pajdaša ob 3. uri popoludne. Gosp. poslaneo Zi i č k a r bode poročal o delovanju držav, in deželnega zbora. Na to sledijo razni govori in prosti nasveti.
Luriko jamo hočejo aapreti! Zopet prihaja s Francoskega vest o nečuve-nem nasilstvu. Zupan lurški je dobil od pre-fekta okraja Hautes Pyreneos poročilo, da
tlapreti lurško božjo pet. Zupan je ijjavil, 4« v tem slučaju ne more skrbeti sa red, tor je izjavil bojazen, da pride do krvavih nemirov. Mesto iivi od romarjev. PrtiVkt in 2upan sta še podala v Pariz, da posredujeta pri ministerskem predsedniku. To vest bo gotovo ves katoliški svet sprejel z največjim (g.rčenjem in pripravil se bo na odpor.
Sestanek sodalitatis m. Cordlfe Jesu imajo duhovniki semiške dekanije v četrtek dne 30. aprila na S u h o r u. Začetek točno ob 9. uri.
Celovške občinske volitve Poroča se nam: Celovške občinske volitve se bodo letos vršile v znamenju desetmilijonskega posojila. V soboto je sicer dež. zbor potrdil posojilo in prevzel garancijo. A meščani so se še le zdaj začeli bolj zanimati za stvar. Zahtevalo se je sicer od „Komunalnega društva", naj skliče shod za posvetovanje posojila, a zastonj! Zato so se prvi prijeli stvari soc. demokratje in imeli v soboto shod, na katerem je poročal urednik Riese. V sredo zvečer so sklicali shod volilci vseh razredov, na katerem bodo razmotrivali mestno gospodarstvo. Zna biti lepa razprava!
Volitve v Brežicah V noči po volitvi iz veleposestva za okrajni zastop je tolpa nemških surovežev potrupila vsa okna na »Narodnem domu" in dva okna na žup-nišču. Govori se, da je med razgrajači tudi j uradnik. Dne 22. aprila so bili iz skupine i kmetskih občin izvoljeni — skoraj vsi enoglasno gospodje: Ogorevc, Pečnik, Janežič, Gerec, Podvinski, Cetin, Žičkar, Pajdaš, Žerjav, Levak, Zevnik. Ker je eden izmed veletrgovcev (Varlec) tudi Slovenec, bodo imeli Slovenci v novem okraj, zastopu 12 glasov proti 20 nemškim (8 veleposestnikov, deset nemških Brežičanov in dva nemška trgovca).
Slovensko izdajstvo pri tržaških obč volitvah. Iz Trsta se poroča, da je bivši slovenski obč. svetnik gosp. Franc D o 11 e n z sedaj kandidat lahonske „Pa-trie" v IV. okraju. Tudi v III. volilnem razredu je glasoval za kandidate židovske stranke. Čuden mož to! Tak mož zasluži, da mu slovenski volivci odločno pokažejo vrata!
Novih vžigalic »Družbe sv. Cirila in Metoda« je došlo v Ljubljeno predvčerajšnjim dva vagona, ki sta bila takoj razprodana. Tako je prav! Segajmo vsi po uži galicah »Družbe sv. Cirila in Metoda«. V nekaj dneh pridejo, kakor čujemo, v promet tudi male škatljice.
Nemški konkursi v Celju. Poleg proslulega Polanca prideta v kratkem še dva nemdka celjska trgovca na boben.
Napad nemške iruhali. Iz Brežic se nam poroča: Ko je v ponedeljek pred polne čjo spremljala toipa brežiških fa-kinov celjsko godbo in tamošnje goste k južnemu kolodvoru, je ta olikana fakinaža napadla uradnika južne železnice, gosp. Gornika, ter mu raztrgala uradno kapico. Mož je bil v smrtni nevarnosti ter pribežal v izbo načelnika železniške postaje, gospoda Aupan čiča. Ta je nagloma vstal iz postelje ter za-branil, da niso »Nemci« ubili mirnega gospoda Gornika. Fakinaža danes laže po mestu, da ji je gospod Gornik grozil z revolverjem. Resnica pa je, da gosp. Gornik niti nima revolverja. To je nemško junaštvo: 35 Nemcev napade mirno osebo! Trdijo, da sta bila zraven mestna čuvaja ter vse mirno gledala. Lepi čuvaji! Ko je druhal zopet v mesto prišla, so se slišali klici: Razderimo »Narodni dom«! Mlad fakin zakriči v »Narodni dom« : »Ali so Brežice še vaše ?« V torek zjutraj so bili na hišah Slovencev prilepljeni lepaki z napisom: »Ali so Brežice še vaše ?« Tiskali so se pri tiskarju Schenku v Brežicah. Preiskava se nadaljuje. Bomo videli, kako se bodo ti surovi zlikovei kaznovali. — Kaj naj rečemo onim odpadnikom slovenskega rodu, kateri so pomagali, da je zmagala ta poulična druhal! Ta fakinaža zdaj laže, da je padel prvi kamen iz »Narodnega doma«. Priče pa bodo dokazale, da je druhal sama začela kričati: živio! Potem je nastal napad na »Narodni dom«. Orožnikov ni bilo videti. Dne 4. majnika bo volitev načelnika in okrajnega odbora. Nemci bodo imeli 20, Slovenci 12 glasov.
—	Strašen nasledek prevelike VtOČekrvnOSti V tukajšnjo deželno b l-nieo s > pripeljali 37 let starega Miha Mi-klavcš. Tovariš ga je v prepiru sund z dle tom v desno oko, katero mu je prebil. — Desno oko je izgubljeno in Miklaveo je se daj popolnoma slep, ker jo že pred leti v pretepu isgubil levo oko.
—	Volitve v okr. boln blagajno litijsko se vrše in sicer za d>-lodajaiCu m deloiemalce okrajev Ltija in Višnjagora jutri ob 9 uri v Litiji, za zagorsko okolico 26. t. m. v Zagorju; Bkupini prvih dveh okra|oV volita po 10, delavska v Zagorju 32, delo-dajalska na tudi 10 delegatov
—	Is Boba. (Ali naj zidamo »dom?tt — Odgovor na odgovor.) Dopis v »Slovencu" z gornjim naslovom je izzval odgovor — in sicer nestvaren, pa bodisi, da sta ga zakrivila podpisana ali pa kdo drugi. Jaz se ne bom prerekal. Kar sem svetoval, svetoval sem iz prepričanja, iz ljubezni do stvari same in iz skrbi za bodoči razvoj našega društvenega življenja. Za to misel me je vnel Krekov „So cij alizem", poročilo o drugem slov. kat. shodu, Slovenčeva razprava o „društvenih doni o v i h" in občevanje s sotrudniki na socijalno- gospodarskem polji, ki so vsi zatč, da se postavljajo novi društveni domovi, kot neka centrala vsega gospodarskega, so-cijalnega in političnega delovanja v občini ali fari. Kakšno središče pa bo Tonetova hiša, — ki pa ni c e 1 a V a š a, ampak samo polovica navadne kmetske hiše? Ali bo tukaj imelo konsumno društvo svojo prodajalno in zalogo? Ali bo imela posojilnica svoje prostore ? Ali bo mogoča dvorana za shode in predstave izobraževalnega društva, in še drugih društev, ki bodo še vsklila tekom časa ? Za tako nespametne vas nimam, da bi mislili kaj tacega. — Res pa ni, kar trdite, da jaz nisem z nikomer govoril o tem. 15. januvarja smo se vračali s zaupnega shoda v Ribnici. Ali ne veste, g. Peterlin, kaj sva govorila takrat? To ni lepo, ako se komu kaj neresničnega podtika. Ako hočete, da se bo pri nas društveno delo razvilo, je treba, da se držimo dr. Krekovih besedij v „Socijalizmu": „Da se kaka družba mirno in naravno socijalno - politiški razvija, je glavni pogej ta, da se da vsem ljudskim elementom, ki samostojno socijalno-politiški mislijo in so sposobni za politiško delovanje, priliko sodelovati v družbi." Tako, jaz mislim, da smem tudi sodelovati. In sodelovati tudi hočem, naj bo to komu prav ali ne. Pisal sem za društveni d o m in proti Tonetovi hiši zat6, da se kdaj ne bomo k e s a 1 i. Še enkrat vas opominjam: Tonetova hiša je za nas popolnoma nerabna!
J. Š.
—	Kaj je s dedščino 60000 K sa mesto Celje? Pred kratkim se je po vst-h časopisih j/isaio, da jo neka vdova Waller postavila mest) Celje za dediča svojega premoženja v znesku 60.000 K Stvar pa je taka lo: Vdova Wailer je umrla v Zidanem mestu in ni imela prav nikakega vzroka mestu Celju pri zdravi pameti tudi en sam vinar zapustiti, saj se pa o Celjanih tudi res vsak razsoden človek lahko posluži znanega reka, da čo imajo otroci denar, drugi ž njim ugodne kupčije sklepajo. Tembolj sumliivo jo pa bilo, da bi vdova Waller, ki je zapustila celo vrBto ubožnih sorodnikov, svoje premoženje na smrtni postelji pri zdravem razumu volila Celju, čegar zastopstvo je zmiraj slepo za kaj koristnega in ima v mislib zm>ra| le pogubno nemško nacionalno politi to. Eden izmed vodij oeliskih »Nemcev« jo pa prtd smrtio vdove Waller prav pridno hodil obiskovat jo in kdo ve, kako ia po kakšnih nagibih se je vsled tega poslednja volja vdove Wuller v oporoki zabeležila. To bode sodišče dognalo. Sorodniki pokojne Waller namreč oporoko izpodbijajo in trdijo, da to ni pokojnična poslednja volja, ker baje ista ob sestavi oporoke ni bila več pri polni zavest: in zdravi pameti.
—	Pobegli so z dela pri novi želez
\ niči na Jesenicah pnsiljenci Hrebel iz Ko-šane, Moizi Josip in Avi Josip s Tirolskega.
—	Sadnemu drevju sta zadnji sneg in slana po DuienisRem in Notranjskem močno škodovata. Čr šnje so zmrznile, zdaj bodo še hruška in jabolka pozebla. Na polju je ozimina močno trpela.
—	»Srečne" Vodice. V vodiški občini je povpreCno vsak mesec požar. Tikom pol leta je pogorelo, kakor sledi: Na Dobruši in v Polji po enemu trdnemu gospodarju vse: hišno poslopjo, hlevi, pod, šupe, kozolec itd. ; v Vodicah Florijanu kozolec; v Bukovici Zelenčeva hiša do tal; danes gori v Utiku pri Jermanu, pogorelo bo zopet enemu zemljaku vse —, da bi le še kaj hujšega ne bilo ! — Lansko zimo je pogorelo Simnovcu v Bukovioi razen poda vse : hiša, hlevi, šupe itd. In tako gredo manjši, bolj izolirani požari nazaj do groznih požarov na Skaručni in Repnjab, ko sta skoro celi vasi prgoreli. — Lstos se je ustanovilo v Vodicah gasilno društvo, ki ga je vlada že po trdila. Na zunaj seveda še ne deluje, ker še
" nima gasilnih priprav. Bog daj novemu pro-
potrebnemu društvu radodarnih rok, da si bode m ario -rpUliti sraniloo ©rodi*!
—	Obleka vnela se t« M»t>ij.Hoz mahu, 53 staremu komarju v HruAjoi prj •enioah dne 20. t mes^ ko se je grel pri ognjišču. Olgala obleka ]e takoj začel« rta njem goreti. Predno Je mogel obleko vreči raz sebe, se je na hrbtu hu »o opekel-Prepeljali so pa v deželno bolnico.
—	Zs Rajhenbnrga2l aprila. Panea temperatura padla 2—3* pod ničlo. Oove telo sadonosno drevje in vinogradi trpijo silno.
—	Pri Devloi Mariji t Puščavi
| na Štajerskem tonilo dnč 3 maja letu* blago ! slovili novo društveno zastavo ondotnega »Katol. del. društva«. Ztstav« jo lično delo dunajske t^rdke Feltinger & H*ssinger in stane le 400 K Na eni strani je pod« ba sv. Jožef«, delavskega patrona. na drugi pa šta jarski grb. Vse pri|«tel|e društva duma in drugod vabi odbor k najštevilneji udeležbi pri tej slnvesnmti.
—	Vprašanje na slavno županstvo V SkoQi Loki. Ut|Udno Vprašam« sl. županstvo, kateri instanci se je predložil oni raport mestni ga redarja ki je imel nočno službo, in kat^n g t je pozno v noči v neki tukajšnji krčmi razžalil znani visoki gospod »nadpivee«. D» je visoki gospod »nad >ivec« redarja službeno razžalil, je m*-nda resnično, ker se to očitno govori, redarstvo samo potrjuje, in ker je bil v tej zadevi visoki gospod »nadpivee« tudi p> zrnju v kr^mi očitno interpel ran, kakš.io pravico da ima. redaria s hudiči psovati Povedalo ae je menda »gospodu nadpivcu«, da o T ni največji gospod, da bi delal, karkoli bi se mu ravno poljubilo, da so tu<1i še drugi l|ud e v L ki -an-stSodig«, pred katerimi pa krčm»rji po noči ne tišče vrat iz strahu, da jih do rane ure ne bodo ven spravili Torej prosimo pojasnila od ene ali druge strani. Ako bi se pa zdelo — pod visoko častjo komu nevredno to povedati, potem nam pa vsaj dovolite, da pripeljemo vsa »maslene glave« na lošti javni t>-g	Loški radovedneži.
Razpisane ustanove (Konec) Drugo ; mesto na kakš. n naučni oddelek neomejene j dijaške ustanove JožefaSchlackarja I letnih 201 K. — Od ljudske šole počenši na : noben naučni oddelek omejena ustanova Andreja Schurbija letnih 60 K za učence in diiake iz rodbin : M bael Sohurbi, Ivana Sluga in Frančišek Vavp tič iz Pod croria pri Mekinah — Ustanova Jurija S t o g u letnih 88 K ki od srednje šote daljo m omejena na noben učni razdelek, za najbližje s< rodnike iz rojstne hiše uatanov nikovo v Kalu št. 15, in, kadar teh ni za i naibliž e sorodnike sploh — Dijaška ustanova Janeza JoštaWeberja let nih 210 K, ki se more uživati samo v IV., V. in VI gimnazijskem razredu. Pravico do : nje imajo ubogi meščanski sinovi iz Liub-I ljane. Pravica predlogama pristoji mestnemu j magistratu v Liubljani. — Druoro mesto di-j jaške ustanove Andreja Welschla j letnih 147 K, ki se more po dovršeni gim-j naziji uživati še v bogoslovju. — Ustanova Friderika We itenhillerja letnih 86 K za dijake spi h. — Prošnje je ul' ž'ti najkasneje do 10. maja 1903 i pri prist inem šolskem ravnateljstvu
Novice iz Amerike.
§ Umrla Slovenca v Ameriki. V
I mestni bolnišnici v v^ievelandu je umrl dne i 26. marca rojak Frank Fabjan, doma iz ! Žužemberka, kjer zapušča ženo in tri nedo-; rasle otroke. Umrl ja za jetiko, k društvu j pa ni spadal nobenem. Dne 17 marca pa je umrl ondi 37letni Anton Pucelj, doma iz i Hiebčega pri Velikih Luščah. B I je že de-j vet let v Ameriki ter pri znancih in sorod« | nikih jako priljubljen V stari domovini za-j pušča priletnega očeta in se*tro.
§ Slovenske naselbine Zadnji teden j so odšli v M*rinett, Wn, tri|e rojaki ogle j dat si tsmošnje zemlj šte, in sicer Jos. Stu : kel, Anton Košičsk ter Jos. Mušič. Prvi je kupil 140 akrov, drugi 80 in zadnji 120, ter i so njih posestva štiri milje oddaljena od že-i lezniSko postaje Wausaukee. Plačali so zem-I po 8 dolarjev aker ter so z njo vsi zelo za-; clovoljni.
§ Sloveneo ponesrečil. Iz Jolieta, III, 2. aprila. Zadnji Cetit«K opoldne je blizo ; Poetone zadel vlak na Minois Cntral želez-• niči delavca Petra K o d i š, ter ga tako zelo j poškodoval na glavi, da so ga morali pre-; peljati v bolnišnico v Kankakee. kjer se na j haja v nevarnem položaju Kodiš ie delal na i progi in se je ravno pripogibal, ko ga je ! zadel prihližavši se vlak.
§ Pet rudarjev ubitih. Iz Sandovala, j III., poročajo: V tukajšnji premogovi jami je bilo 31. marca vsled eksplozije ubitih pet rudarjev in štirje hudo ranjeni. Trije izmed ubitih zapuščajo družine Eksplozija se je pripetila baje vsled vnetja premogovega prahu.
ljubljanske novice,
Danes došli vlaki so pripeljali v Ljubljano veliko množino gostov h koncertu »Glasbene Matice«. Posebno častno je za-
atopapa slovenske <tahe*idim i» vceh slo-vneallih pokrajin, Dobra fašli dragi Beslit
ki »U priAli proslavljat kronata ie iIotcb* ako umetnosti
Dsielna presksšalaa vinska klel v Ljubljani. R >di oratorija, ki se vrfti «• v četrtek, in Str d"spe ta teden še nekaj dolenjskega osobito btlokramskega vina, smo naprošeni, prireditev prve lavne pnsku&nja prestaviti na prhodnji teden. Ker v tem oziru osobito gg. gost iničarjem radi vstražemo, javimo, da bodo prva javna poskuAnja nepreklicno v ponedeljek, d n e 2 7. t. m., in sicer za gostilničarje, kavarnarje in druge vinske prekupčevalce posebej od 8.~6 popoldne, za drugo sl. občinstvo pa od 6—8. ure zvečer. Druga javna p o h k u -d n j a bo pot^m ševtorek, d n e 2 8. t m od 5.—8 ure zvečer. Nadaljne javne poskudnje se bodo prirejale le ob ugodnih prilikah, mogoče enkrat mesečno.
Ogenj v Igličevi prodajalni. Na Mestnem trgu |e »6ernj z>e<5er v skladiA£u papirja trgovoa Frančiška Igliča nastal ogenj, ki je ; napravil precejšnjo škodo. Ni* lice mesta prišli oddelek požarne hrambe je ogenj pogasil. Kako je ogenj nastal, ne ve mbče povedati. Ztp&ztl je egenj ob 9. uri Itfli^ev vajenec in poklical g >spodar|a. Nnjpopred so hoteli domači sami < g nj pogas ti ker pa se je t* le širil, obvestili so požarno brambo. Na M stnem trgu se je nabralo vse pnlno občinstva. Iglič ima škrde približno 6( 00 K, zavarovan ie bit za 30 000 K.
Pokopali so te dni v Ljubljani prodajalko mesa g Amalijo Jager.
Srčna kap je zadela danes ponoči 55 let staro zasebnico Jero Novak, stanujočo v btudentovskih ulicah št. 13. Danes zjutraj našli so jo mrtvo ležati pred straniščem. Zdravnik je konštatiral, da je umrla za srčno kapjo.
»Karniolska« predrznost. Nemška pre-drzn st v Ljubljani narašča. Posebno nemški j »Karnu lčki« se napihujejo, ker so se jim ; menda že nekaj časa Bem ohladila ušesa. Včeraj sta dva »Karnioloa« na ulici s pali eami napadla tehnika g. Domianoviča. Ta dva »junaška« nemška moža sta neki Franc Schmidt in France K*d unik. K*rni-olci naj ne mislijo, da bodo tako smrdljivo kulturo pod zabito nemško slovenske zveze, na t«k način prodajali po ljubljanskih cestah. Iz vestno se bo dobil način, da se tako nastopanj« karniolskih fantčev kategorično prepreči. M >rda bi bilo dobro da bi se pre-! vročekrvni karniolci poslali jest ričet, da ie jim nekoliko omeji veselje do ž«loda.
Ljubljanska draginja — tujcem strašilo.
Dva tujca, ki hodita z več drugimi vred vsako leto za par mesecev v Ljubljano na letovišče, sta pretekli ponedeljek pripovedo vala znancu v eni tukajšnjih kavarn, da bodo šli letovičarii iz Trsta in Gorice letos | večinoma v druge kraje na počitnice, ker jim di hajajo vedno ooročila o neznosni dra-i ginji v Ljubljani. Če se vzame, da pride j vsako leto v Liubljano povprečno 200 tuj-\ cev in jih le ena tretjina izostane, odide me stu marsikak petdeS"tak. Draga stanovanja kot v Parizu, draga živila kot v najdražjem mestu, kd > bo še hodil v L ubljano!
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« ; priredi v s boto dnč 25 t m. ob 9 uri | zvečer, v diuUvenih prostorih predavanje. I Predaval bo g. Silvester Škerbinc o sploš-: nem zavarovanju v raznih državah spojeno ' z načrtom zakona o penziiskem zavarovanju i privatnih nastavljencev v Avstriji. Kakor je : iz predmeta razvidno, utegne biti predavanje jako zanimivo, radi česar se nadejamo i obilne udeležbe. Vstop imajo tudi prijatelji i društva, ki niso naši člani.
Izgubljeno in najdeno. Učenka Marija \ Remic je izgubila na M Klošičevi cesti are-» brno zapestnico. — Na btarem trgu je bil j najden obesek na zapestnici in rožnivenec.
Pobegnil iz garnizijskega zapora An-\ drej Peterca, doma v S »strem, oDCina Do-| bruoje, dragonec, se je nahajal tukaj v gar niziiskem zaporu, iz katerega pa je danes zjutraj pobegnil, odstranivSi železno omrežje na oknu.
V Ameriko. DaneB po noči se je odpe-l ljalo v Ameriko 519 eseb Bilo je 504 oseb 1 b Hrvaškega in 15 s Kranjskega. Izseljenci \ so se odpeljali s posebnim vlakom.
Nevaren pes. Na Poljanski cesti je včeraj popoludne pes posest »ice Marije Kubelke vstavil davčnega t fioiala R »berta Lindt-nerja in skočil v njega, da se ga je ta komaj ubranil. Pred kratkem je ta pes po-padel tudi babico Ivano Č^rne in še več drugih oseb. Pes je nevarem in bi ga morala lastnica imeti priklenjenega, da bi jej ne uhajal na cesto in napadal ljudi.
Z elektriške železnice Ivan Bonač, hlapec pri Lampretu v Kolodvorskih ulicah št. 31 pripeljal je včeraj ob l/t6. uri zvečer z dvema konjema tovoren voz iz Andretto-vega dvorišča na Zaloški cesti št. 13 ravno v trenotku, ko je privozil električni voz. Le-ta je zadel v konja in ju odbil s tako silo v stran, da sta se oba poškodovala. K [ sreči je voznik električnega voza takoj ' vstavil voz, da se ni še večja nesreča pripetila.
V ■ejnarodnl panorami imamo r tem tednu serijo domačih krajev ob naši Adriji. Največ slik se peča z Opatijo, katere vsa večje stavbe, večinoma vile, se pokažejo ▼ posebnih slikah. Ostali kraji: Voloska, Kastav, Bakar, Ika, Lovran in dr. se poka-iejo večinoma le v skupinah. Posebno krasni so razgledi na morje in pa ceikev na Trsatu. — V nedeljo se nadaljuje potovanje po R i m u. To pot pridejo na vrsto za vatikanskimi znamenitostmi angelski most in grad, kolosej, panteon, cerkev sv. Lovrenca, svete Marije na Ljudskem trgu in sv. Trojice, posebno pa slavnostni vhod na kapitol kralja Humberta ob 501etnici ustave.
Plašč ukradel. Zaprli so včeraj 14!et nega J s>pa Kaotelica, stanu lOčega na Ilovici št. 41 ker |e ukradel delavcu na mest-nem smetišču ob Dolenjski cesti Ivanu Kvaau dežni plašč. Mladi tat je nesel ukraden plašč domov in ga doma skr 1. Ivan Kvas je plašč takoj pegrtšil in tatvino naznanil policij skemu stražniku, ki |e šel za Kastelioem na dom, mu odvzel ukradeni plašč, njega pa aretoval. Na policiji so Kasteliea zopet izpu stili, ker je vae al«es<no priznal.
Cesta med Karolinško zemljo In Ilovico Ta ce»ta, ki |e izpeljana od Ižaimke ceste mimo šole do Ilovice, je dovršena, a ima to hibo, da ne ob slabem vremenu na nji ko bsa udirajo zaradi slabega materiala spodaj. Najmanj za čevelj na visoko bi morala še imeti kamenitega podnožja.
Književnost in umetnost.
*	Skrivnosti Prešernovega spomenika. Na naSe zadnje poročilo o stanju Pre šernovega spomenika nam je »Narod* odgovoril s cer jako oblastno, a nezadi stno. Pre šernov spomenik je monument, ki nai krasi našo belo Ljubljano, in zato je njegova zadeva Btvar, ki zanima vso javnost. Tembolj je javne st potrebna pojasnila, ker so zadnji čas dohodki /a ta spomenik akoro popolnoma usahnili. Zato bi pa mi zastavili odboru, kateri vodi to »tvar, nekaj vprašanj, na katera nam blagovoli odgovoriti. Ako je g. Zajec res tako nezmožen, kakor trdi »Narod«, zakaj se ni naročilo drugemu umetniku, kateri je svojo sposobnoBt že pokazal, in ki je zlasti o Prešernu delal temeljite študije, kakor kaže ž« izdelano oprsje, namreč gospodu Ganglu? Dotičnemu gospodu m? rda ni ljubo, da tu pišemo o njegovi osebni stvari, a mi mislimo, da bi umetnik, kateri za krasno Preš rnovo oprsje ne najde kupca, zadužil že kot odškodnino, da se mu izroči izde a a spomenika. Dalje je znano, da je gospod Hribar sam naročil, naj začne livarna z delom. Narejeno f>rmo so že razkosali in sredi dela je brzojavno ukazal g. H i bar. da se naj ustavi. Nato je pr š 1 na Dunaj z nežnočutnim umetnikom dr. Tavčarjem, da delo obsodi. Vzel je s seboj nekaj dunajskih umetnikov. »Narod" pravi, da bo bili to »krščanski socialci« in izkuša dati tako vsej stvari politično lice, da bi se reklo: Dunajski »klerikalci" so spomenik zavrgli. A mi ne vprbšuiemo po političnem mišljenju umetnikov, katero je v tej stvari čisto nemero-dajno. ampak bi rajši izvedeli za njihova imena. Se bolj se bo pa javnost zanimala za sledeče vprašanje: Ko je livarna po Hribarjevem naroč lu začela delati in je delo nato zopet po njegovem naročilu ustavila, so morda narasli kaki stroški. Koliko znušajo ? Ali jih je livarna sama utrpela, ali odkod so se pa pokrili in koliko je še ostalo?
*	Rekord dramatiike pisateljice.
Jako dobro podkovana v kovanji dramati-ških verzov je brezdvojbeno gledališka igralka mis Margaret Majo, ki je stavila za en dirč, da spiše dramatiško igro v 24. urah. Istinito je pričela z delom v s boto ob 9. uri zjutraj in ob polnoči je bila že gotova. Igra se imenu e »The Mart«. Neka gledališka tvrdka je delo ie kupila. Vprašanje nastane sedaj, če bode to rekordno delo imelo tudi rekordni vspeh na odru.
*	Tolstoj ki je zopet popolnoma ozdravel, izdeium sedaj svoj životopis
*	Ukradeni autografi Palestri-novi li arhivov bazdikb sv Janeza Late-ranskega v Rimu so neznani tatovi ukradli več dragocenih autografov.
*	»Slovenska Matioa« nam je poslala danes sledeče km
L e t o p i s za I. 1902 Uredil E. Lah.
Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. IV. Uredil L, P i n -t ar.
Zabavna knjižnica XIV. »Učenjak", spisal dr. F r. D e t e 1 a in »Sami med seboj«, spisal F. I. D o 1 j a n.
Zabavna knjižnica X V. Do-Ijan: Pogreb. — P. Gregorc: Brez volje. — Meško: Črtice.
Knezova knjižnica IX. Obsega več Cankarjevih spisov. O rož-nova knjiga izide pozneje.
Balkan.
Iz Carigrada dohaja poročilo, da so se razšli v Ipeku zbrani albanski voditelji in plemenitaši. kar smatrajo za ugodno znamenje, tem bolj, kar so potihnila tudi poročila o nadaljnjih demonstracijah. Vkljub temu je sklenila sultanova vlada, da se pomnoži pri Mitrovici, Prizrenu in Verisovicu zbranih 35 bataljonov, ki jim poveljuje maršal Emer Rušti-paša. V to svrho se mobilizirajo dve maloazijski redif diviziji v Koniji ter redif brigada tretjega voja v Smirni, skupaj torej 24 redif bataljonov. Diplomatiških krogov ta odredba ne vznemirja, ker sodijo, da je to dobro znamenje, da ima sultanova vlada res voljo, zatreti albansko opozicijo.
Na morilcu konzula Ščerbine še niso izvršili smrtne kazni, ker mora biti baje prej konfrontiran z onim, ki ga je pregovoril, da je izvršil napad. Rusija zahteva, da se ta konfrontacija izvrši javno in da se Ibrahim justificira v Mitrovici.
Zatrjuje se, da je sultan izgubil nado, da bi mogel izvesti reforme in ukrotiti Albance, in se boji oboroženega posredovanja Avstro Ogrske in Rusije — Iz Carigrada in iz Cetinja javljajo, da sta bila v Skadru napadena in težko ranjena dva kristijanska člana novega sodišča.
Iz Soluna javljajo, da je predvčeranjim 500 mož broječa četa, deloma v bolgarski uniformi, blizu Radovišta prekoračila makedonsko mejo in obkolila oddelek 30 (?) turških vojakov. Boj je trajal cel dan, do-klfer Turkom ni došla pomoč in so pognali vstaše v beg. Padlo je 9 Turkov in 30 vstašev. Ostale vstaše Turki zasledujejo.
ltaft/ue stvari.
Najnovejše od raznih strani
Nova zima. Tudi v Dalmaciji imajo sneg. Padala je tudi točka, ki je napravila silno škodo na poljih V občini Stretio je škode 50 OnO kron. V B ali v Galiciji sta zmrznila dva delavca. Več delavcev pogrešajo. Iz Kodanja se poroča, da so imeli 19. t. m. ondi strahovit snežni vihar. Ves železniški promi t iz Kodama je bil včeraj ustavljen. — 30.000 delavcev brez kruha je vsled tega, ker je družba »Pbi ladelphia Readiog. zaprla 32 svojih premo-gokopov. — Brezdelni delavci na poljih prirejajo na Laši«m demonstra cije. V Galatina so bili krvavi Bpopadi delavstva z orožništvom. Dvajset oseb je ranjenih, dva delavca mrtva. — Velikanska lakota na Kitajskem. Glasom poročil iz provincije Kwmgm umira tam na na tisoče ljudi vsled lakote. Z nske se pro d*jajo kakor suž nje, da tako ubeže smrti vsled lakote. Amerikanaki konzul je uvel nabiranje prispevkov za stradaj' če. —-
—	Grof Lonyay in dedščina umrle belgijske kraljice. Iz Bruslja javljajo, da hoče grof Lo»yay sod-nij8kim potem iztiriati dedšoino po materi svoje soproge. — Nove puške dobi naša armada. Vojno ministerstvo bo že v letošnjem delegacijskem zasedanju zahtevalo večji kredit za uvedbo novih pušk.
—	Ponesrečeni turisti. Včeraj popoldne so našli na H chschwabu tretiega pogrešanega zmrznjenega turista Fieisoherja kakih 300 korakov od mesta, kjer sta ležali trupli bratov Teufelsbauer — V južnotirot-skem gorovju blizu Bolzana se je ponesrečil berolinski profesor Behrendt. Našli ga ša niso. — Ogenj v zgodovinskem gradu. V nedeljo je jelo goreti v eno uro od Jičina oddaljenem gradu grofa Trynksa Faikenstein, ki so ga v 17. veku zgradili je-zuitje. Do včeraj ognja niso mogli pogasiti.— Francoske pridige so vpeljali v Pragi. — Gledališče pogorelo. V Mirailji je pogorelo Albambra gledališče, v katerem je sedaj bila ribarska in pomor razstava. — Stavka dijakov. Dijaki gozdarske akademije v Jekatarinoslavu so pričeli stavkati, ker je senat kaznoval njiho vega kolego Kravcova. — Umor gimnazijca Wintra. Iz Konica sa poroča, da so stariši umorjenega gimnazijca Wintra izjavili, da so tudi v šolskem stranišču na| deni čevlji last njihovega umorjei ega sina. Zadeva postaja vedno »krivnostnejša. — Princezinja Lujiza bode baje dobila naslov grofice. — Zavetišče se bopogreznilo I* Duhcev se poroča, da se pogreza v zemljo ondotno zavetišče.
Živ v krsti V bolnici v Brnu zgodil se je srce prttresujoči prizor. D ie 15. t. m. umrl je podčast ik Onchio in so ža zabili krsto. Na prošnjo njegove hčere, ki je hotela svojega ranjkeg* očeta še videti, so krsto odprli. Na grozo vseli navzočih je pa Orichio še živel. Prenesli so ga zopet v bol« nico, kjer je pa kmalu izdihnil svojo dušo. Uvedla se je najstrožja preskava.
Elektriška pošta. Italijanski inženir PisciHceli iznašel je način potom elektrike prevažati pošto. Posrečilo se mu je ustano-i viti družbo, ki bode med Londonom in Bir-j minghemom praktiško proizvajala njegovo ; iznajdbo. Na 15 do 20 metrov visok h dro-; gih nahajajo se v žični mreži, ki je v var stvu proti tatovom, napojena z močnim elek-
tričnim tokom pravokotno 4 žice, 2 spodaj in 2 zgoraj, in po teh žicah teč« mali zaprt voziček, ki obsega poštne stvari. Vozički so iz aluminija, da so lažji. Velike praktiike vrednosti je, če se uvede »elektriška" poŠta in bi na mate daljave storilo popolnoma brezpomemben brznjav. Pismo iz Neapelina v R m rabilo bi 25 in v Pariz le 5 ur. .Pr< ga" bi pač stala za kilometer pribliino 3000 do 3500 kron.
Ubogi učitelji v Italiji. Učitelji v Italiji trpiio veliko uboštvo. Imajo ma hne plače, p« fin teh ne dobivajo redno. Šolski ravnatelj v Carovigno je pisal naučnemu ministru N-8 ju pismo sledeče vsebine: Eksce-lenca! Že pet mesecev nismo učitelji dobili planila. Med temi so taki, da akoravno so pi štenjaki, nimajo kredita za kilogram kruha O poniževanju, ki ga morajo pretrpeti, nočem govoriti. Tudi no omenjam velikih obresti, ki s > jih morali plačati, da so se jim skrčili d> hodki za eno tretjino in še več. Pa sramota je, da mora učitelj naroda priti do tega. Že dolgo časa se bore učitel|i da bi iim plačali vsaj eno mesečnino, pa zaman I Uitelji pisarijo pisma županom, svojim višjim i. t. d., vse zaman! Brzoiavili so mini-sterstvii. da pustijo šole, ako sa jih takoj ne plača. Šolske oblasti obljubujejo in obljubu-jejo; a plačila ni in učiteljstvo še dalje stoka pod jarmom oderuštva v največjem siromaštvu.
Hotel za ljudstvo ustanovili bodo v Monakovem, v katerem bode stala soba za celi teden 2 marki Vsakdo si bode lahko v sobi kuhal, pre»krbl|eno ie pa tudi za cenen restavrant. V b< telu bode tudi črev-Ijarskn in krojaška delavn o*.
Piquart — iurnalist. L. Dreyfusovo afere zlitini fcMoi b*i hibptc francoski pod polkovnik P qmrt je postal č&snikar. Sprejel ga |e kot sotrudmka mudovaki« francoski list .J.iU""n»l de L^usanne".
Barnum in tiara Po Parizu pripo vedujojo šai|ivci, da je B:rnum brzojavil francoski vladi, da je Driopavl|en kupiti Sai taphernovo tiaro za 250 000 frankov, ako je rea ponareiena; ako je pa prava, nima zanj nobene vrednosti. S tem se smeši moda, ki take s'vari tako visoko ceni
Kje je 27 000 kron? Filiala ,Živ-nosteuske banke" v Taboru te o< Blata centralnemu zav. du v Prago 27 000 kron Ta jih m RprHi.Ja. Preiskava ie u^dena.
Statistika poltenih ljudi Neki kupec v R gi je pri menjavanju It 0 odjemal c m dal nekoliko preveč denaria in jih vse lej opomnil, nat So enkrat prešt^jejo. Od sto sta dala samo dva tako| nazai. eden več ur pozneje, eden šele drugi dan. 96 pa jih )e ohranilo, kar ao dobili preveč.
Nov torpedo, ki razruši največje vojne železne oklopmoe, poskušali so v An<wer-penu. PoBkušnie so se posrečile. Iznajditelj meni da se bliža konec važnosti velikih in dragih vojnih oklopn c.
Nov zrakoplov, ki se da voditi, so poskušali ta dni. Poskušnje so se posrečile. V vis< čini 200 metrov preplavil je zrakoplov 19 km. in sa jo vrnil nazaj na prostor, od koder se je vzd gnil v zrak.
Največji slapovi na svetu. V nekaj mesecih bo dosegla železnica, ki jo grado od Kai re do Kapstadta. velike Viktonjine slapove reke Zambes. Ti slapovi se raztegajo eno miljo daleč. Voda pada 180 m globoko in vodna moč znaša, kadar je reka narasla 35 milijonov konjskih sil. Oblaki megle še se dvigajo iz globočine in 10 milj naokrog se čuje bobnenje.
Dve soprogi in en sam soprog.
Pred nekaj leti omračil se je duh Idi Fiag-g^r, soprogi nekega petrolejnega milijonarja, t*ko da so jo morali oddati v blaznico. Leta 1900 bo je pa v drŽavi Floridi sprejela postava, ki dovoljuje zakonsko ločitev zakonskim, če sa je enemu zakonskemu zmešalo. Fiagger se je te postave poslužil in so na novo oženil. Sedaj je pa prva njegova soproga popolnoma ozdravela in nastane vprašanje, katera obeh je pravnoprava žena nje gova
Praktičen Anglei. V Liverpolu je pri neki železniški n».r<-či zgubil neki potnik enn nog-. N|egov od»etmk mu je iztožil 30.000 kron odškodnine. Zadjvolini kli-jont jo izročil odvetnikovemu stugi, ki mu je prinesel denar, razen pobotnice tudi po nudbo, b k«tero daie železniški upravi za nadaljnih 30 000 krt n šo drugo nogo na razpolngo.
Dunajski izvozčki groze z demonstracijami. Dunajski izvozčki so imeli te dni jako buren občni zbor. Družba taksametrov Czedik & Comp. je potom c. kr. namestništva predlagala, naj zadruga obli-gatoriško uvede taksametre. Komaj je zadružni predsednik ta predlog omenil, je nastal v dvorani vihar. Govorniki so najstrožje nastopili proti obligatoriški uvedbi taksametrov kazaje na nepopolnost teh aparatov, s katerimi se baje goljufa občinstvo in podjetniki. Zadružno načelstvo se je pooblastilo, naj nastopi na najbolj energiški način proti obligatoriški uvedbi taksametrov. Govorniki so povdarjali, da če bodo vsi koraki brezuspešni, bodo šli izvozčki z ženami in otroci demonstrirat proti cesarskemu namestniku.
V blaznosti razmetal 30.000 kron
na ulioo. Neki dunajski trgovec je popo-toval v Frsnkobrod ob Meni na Nemškem. Tu je pa sblaznel in v blasnosti začel si pati denar med ljudstvo na oesti. Prihiteli so urno policaji, ki so denar pobrali in ne-srečnega trgovca odvedli v blaznico.
Dekleta ulomilke. V Budimpešti so prijeli družbo treh deklet, ko so hotele vlomiti v neko stanovanje. Zločinke so 19letna Ana Smolen, 23ietna Ana F5ldi in lSletna | Marija FOldi. Bile so v družbi 201etnega postopača Ludvika Fčldi. Družba ulomila jo v j hišo, da bi obkradla stanovanja strank, ki j se niso nahajale doma. — Nek detektiv je družbo opazoval in zaprl hišna vrata. Pri tem bi se mu bilo pa kmalu zelo slabo go-• dilo, ker so se dekleta, kakor da bi bile obsedene, spustile v njega. Detektivu prišli so kmalu na pomoč trije policisti, katerim vstm se ie po trdem boju posrečila aretacija ulo-mitk. Pri prijetih zločinkah se je našlo mnogo orodja, s katerimi je dtk iška mlada hudodelska družba izvrševala ulome.
Razstava zamorcev. Na svetovni razstavi v St. Louis v Ameriki, ki bode 1904, hočejo amerikanski zamorci imeti svoj oddelek, ki naj svetu pokaže razvoj in napredek zamorcev v Ameriki. Vodstvo razstave ni voljno ustreči amerikanskim zamorcem, toda zamorci še niso izgubili upanja imeti na razstavi svoj oddelek. Sedaj imajo shode, na katerih sklepajo tozadevne peticije in proteste. Na čelu te zamorske agitacije stoji škof afrikanske cerkve metodistov, zamorec Abraham Grant.
Telefonska In brzojavna poročila.
Vipava, 22. aprila. Povodom imenovanja gosp. barona Reohbacha okrajnim glavarjem napravljen banket sijajno izpal. Častitanja krasna, osobito pozdrav: za vero, dom, cesarja slav-ljencu vzbudil navdušenje in gromovito pritrjevanje vseh navzočih.
Dunaj, 22. aprila. Današnji listi poročajo podrobnosti o včerajšnjih prizorih v državni zbornici. Klofač je vpil na Čehe. da so strahopetci, da so šleve, in je vpil nanje tudi: ^Psil" Radikaleo Baia je namreč izročil češko pisano interpelacijo in podpredsednik Mladočeh Začek ni hotel dati glasu od sebe. češki radikalci so vpili na podpredsednika, ako ne razume češki, in da je oesar v pogovora z Zičkom pri dvornem obedu izrekel svoje zadovoljstvo o taktiki Mladočehov in upanje, da to taktiko odobrava tudi ljudstvo. Dr. F o f t je dejal Začku, da cesar za to svojo izjavo nima pravice, da je to umešavanje v notranjo politiko in da se s tako agitacijo krati imun-niteta poslanoev. Vprašal je Začka, ako namerava v bodoče napram cesarju proti temu protestirati in mu povedati, da je ljudstvo samosvoje in da je ljudstvo suvereno.
Dun^j, 22. aprila. Češko radikalni državni posl. dr. Baxa je slovanskim strankam predlagal, naj store korake, da se bodo nenemške interpelacije tudi sprejele v državnozborski zapisnik. Da še velja navada, da se ne sprejmejo v zapisnik nenemške interpelacije, so krivi slovanski poslanci, ki to trpe. V kratkem se vrši posvetovanje slovanskih poslancev v tej zadevi.
Zagreb, 22. apr. Stjepan Radič je pobegnil iz Zagreba. Tudi urednika g. Marjanoviča, ni več v Zagrebu. Dr. Leva Mazzura in iurista Bojničiča in Petroviča so izpustili iz zapora, a ko je Bojničič prišel domov, je bil zopet aretiran. Urednika Pasarč in Heimerl nista izpuščena na svobodo in sta v policijskih zaporih na razpolago državnemu pravdništvu.
Dunaj, 22. aprila. Socialno-demo-kraška državnozborska delegacija je sklenila novo predlogo poslovnika obstruirati. To obstrukcijo bodo podpirali tudi češki radikalci in Vse-nemci. V tej zadevi se je vršilo včeraj nekaj socialno-demokraških shodov, na katerih so govorniki povdarjali, da bodo, ako treba, proti novemu poslovniku alarmirali tudi cesto.
Drobiž.
Demonstracije v Rimu. Rim-; ski fiakrr (sam pri sebi): To je čudno. Katoliške demonstracije privabljajo tujce k nam, socialistične jih pa odganjajo.
t
641 1-1
Ivanka Mohar roj Doleneo naznanja potrtega srca tako v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Evgena, Melantjo ln Ivana ter svojega brata Petra Mohor,
iupnika v Sv Planiui, žalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, oziroma svak, gospod
dr. Ivan Mohar
kr. okr. zdravnik pri sv. Ivanu Zellal
v soboto, dne 18. aprila l!l03, ob 6. uri zveSer v 69. letu svoja starosti nagle smrti srečno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki pokojnika se bodo blagoslovili v ponedeljek, dne 2'J. aprila 190H, ob 6. uri popoldne v KaSini, potem se bodo do postaje Sesvete spremili in nato v Skofjo Loko na Kranjskem prepeljali, >j r se bodo v torek dnč 21. aprila 1903, on 3 uri popoldne k večnemu počitku položili.
S/, maje zaduSnice se bodo brale v sredo, dn6 22. aprila 14-03, ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi v Škofji Loki in v soboto, dne 25 aprila 1903 pri sv. Ivanu Zelini.
Lahka mu zcinljica!
Zagreb, dnč 19 aprila lb09.
Mesto posebnega obvestila.
m

*r
v
Za Marijin mesec maj in «,, praznike Matere Božje pri-J, $ poročamo
Janez Pogačnik:
i Dvanajst Marijinih pesmij I
za mešan zbor.
Ž S Cena partituri 50 kr., posameznim glasovom 10 kr.
Katol. TIskarna v Ljubljani.
*
h
..k Kg
g

SLOVENEC
a
w se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Durajska c^ta 12. Brus Maks, Prid fk (i|0 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Klorijanske ulic« 1. . Vrhove Ivan Sv Petra opat« 52 _
dvajsetega stoletja
1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Gregor!) Pečjak. *
Stane v „Prodajalniei katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
Dunajska borza
dne 21. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....100'75
Skupni državni dolg v srebru.....100-55
Avstrijska /lata renta 4% .....121-66
Avstrijska kronska renta 4%.....101'u0
Avstrijska inv. renta 3'/» % .....—
Ogrsfea zlata renta 4%.......121*45
Ogrska kronska renta i"/o......y9'60
Ogrska inv. renta 3'/,*....... 92 40
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 01
Kreditne delnice..........671-60
London vista......................239 77l/>
Nemški dr/., bankovci /.a 1C0 m. nem. drž. v	116*92
20 mark ............ 23*42
20 frankov...........19 06
Italijanski bankovci........96'20
C. kr cekini .... .......11-32
— 40 OOO kron znese glavni dobitek loterije za sobe g r e v n i o e. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 aprila 1 903 in da se vsi dobitki izplaisjo v gotovini po odbitih 10% zneska.
Meteorologidno porodilo.
Viflina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746*0 mm
a ^ Cas «pu-£ j tovanju	Stanje barometra. T mm.	Tempe-ratura „ P» Celsijo	Vetretl.	Nebo	11-► o S z;-
211 9. tve.-.	730-4	6-6	sr jf.ah.	del. obl.	00
,.„| i. ijutr. |2 popol.	72-J1 727 4	70 124	>ti sl jjzah.	obl. •	
Srednja včerajšnja temperatura 8 1* normale, 10 7*.					
Tržne cene v Ljubljani
dn6 22 aprila.
		K | h				h.	
Goveje meso 1. v.	kg	1122		PSenica . .	100 kg	17	
Telečje meso		1	0	Rž ...	» »	14	60
PraSičje » sveže	» :	1 «0		Ječmen . .	> »	14	—
KoStrunovo meso	>	—	93	Oves . . .	> »	16	4
Maslo . . . •	>	2	6'	Ajda . . .	> >	18	—
Mast praSičja . .	»	1	80	Proso, belo,	> »	18	—
Slanina sveža	»	1	70	Koruza . .	. »	lo	—
» prekajena	»	1	70	Krompir	> >	5	«0
Jajce, jedno . .	.	—	5	Drva, trda,	m*	7	80
Mleko, liter • .		—	18	» mehka, »		5	50
Piščanec . . .	,	1	40	Seno, 100 k	l • •	7	60
Golob . , . .	,	—	60	Slama. > >		7	—
Fižol, liter. . .		—	20	PSenična moka St 1		17	70
Grah, » . . .			4<	Koruzna »		21	—
Leča, » . . .	.	—	25	Ajdova >	St. I	|36	—
ltne ceue
dnž 2i. aprila 1903. (Termin.)
Na budimpeštanskl borzi:
PSenica za april . ... K	7*78	do	7 79
> »maj................7 60 »	7-61
» » oktober ......	6 77	»	6-78
Rt za april........6-77	r	6 78
Rž za oktober.......»	G 48	»	6 49
Oves /.a april ..............6'—	„	6 01
Oves za oktober......>	5 55	„	5 66
Koruza za maj........«-0t)	,	6 01
Koruza za julij......* »	6-10	»	6*11
(Efektiv).
Dunajski trg
PSenica haoaSka.......K	7*90	do	8-65
Rž južne železnice....... —	»
Ječmen „ ................,	7-2)
ob Tisi.......„	6-40	„	7 tb
Koruza ogrska.........—	, —
Cinkvant stari.........—	„ —
, novi......„	—	., —
Oves srednji..........6 35 „	655
Fižol ............ .....13 75
Kemične barve 78flks°See temeljne barve brata6 mS
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	524 14 11—9
VABILO
na
redni občni zbor
„Ljudske posojilnice''
registrov, zadruge » neomejeno »av. v Tjjitbljaui,
ki s* vrši
dne 11. maja 1903 ob pol 7. uri
zvečer
v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2.
o o VSPORED: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. '6. Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev nadzorstva pttero članov.
6.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva*
7.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 22. aprila 1903. Za načelstvo:
Dr. Iv. Šusteršič,	Josip Šiška,
načelnik.	odbornik.
9 V smis'u § 17 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Anton Belec, Josip Jarc, dr Andrej Karlin, Gregor Šlibar.	5H8 l-l
Neko konsumno društvo potrebuje ne premladj. pošteno in za mešano blago
izurjeno prodajalko.
Vstop, ako mogoče, takoj, ali pa vsaj v par tednih. Kje, pov6 upravništvo „S!ovenca".
632 3-3

tik državne oeate Kranj-Loka, v kateri je že na(1 let gostilna, pekanja m trgovina s špecerijskim in meSauim blagom, zraven nekoliko polja in gozda — vse v najboljšem stanu — se
MP" daje v najer*)
skapaj ali posamezno ali tudi na radon za v»č let.
Več pove lastnik Pecer Alešoveo v Tupa-lldah h. St 26 nad Kranjem.	612 3-2
Biškote Ciril-Metodove
454 MT prodaje	4-3
g. Gregor Zamejic, Gradišče 10.
Združena služba r'2d 2-2
organi$ta
iij i^cžneirjei
se razpiseje. Oglasiti na = Mirni pri župniku. =
V trgu Mokronog je oddati služba
©rgemista ^ in ccrl^ucnil^ci.
Prosilci „cecilijanci" naj se zglasijo pri g. župniku Janezu Virant.
Prosilci, ki so zmožni za pisarja ali so izurjeni v kakem rokodelstvu, imajo prednost.	5l5 3—2
Dobro vpeljana
gostilna
u Trebnjeit) na T>clenjs^em
odda 89 s 1, julijem ali "a p^?neie v najem. Vpraša naj se pri Fr. Zurc. Trebnje
e r.a t a
5C6 4—4
Ugodna priložnost
lepega zaslužka
je na ponudbo pridnemu, podjetnemu, varčnemu in postrežljivemu
cesarju,
kateri Ima že nekaj denarja za začetek mesarske obrti na raz-
539 5 -1	P0lag0.
Kje, pove upravnštvo „S'ovi»nca".
Župnik želi dobiti
ki bi bil polten, vešč kmetijstvu in vožnji s konji.
S užba je nastopiti tikoj. Kie ? se zve pri upravništvu »Slovenca«.	640 3—1
Absolutno zajamčeno
pristno masno vino.
Škofijski list je 1. 1898. priporočal v. č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja ,,Kmetijsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno prlatno.
Belo vino posebno dobrega okusa oddaja se po 36 K ln viije. in rudede namizno hriboviko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno.
V zalogi je Se staro belo vino.
Kvaliteta je letos izhorna, po novem načinu kuhano vino je milejšega okusa in čisto kot solnce (za buteljke).
Najmanjša množina je 56 litrov. Naročam čez 500 litrov se cena primerno zniža.
Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
344 (7)
Vožnjekarte
in
tovorni listi
A1KKK1 KO.
Kraljevi belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: JICeA Nliai- Ii■ »io
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	318 7
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
Latinska maša
po motivih Gregorija Riharja za mešan
zbor zložil
ft Ign. Hladnik <f
Op. 4G.
Cena partituri in 4 glasom 3 X posamni glas 30 h. po poŠti 10 h več.
Dobi a se v Katol. bukvami in pri Sohwent-nerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
V maSi so porablieni motivi najlepSili Riharjevih pesmi in je prav lahka.	6J6 6—3
Jiiša z gostilno
v bližini mesta Celja je radi bolehnoBti gospodarjev pod jako ugodnimi pogoji
na prodaj.
Pri hiši je tudi kegljišče in trije vrti, pripravna je tudi za mesarijo ali za vsake drugo obrt, tudi je več lepih sob za poletne goste in tuion ter leži v bližini petih tovarn. Več pove iz prijaznjsti uredništvo .Slo-
venca
u
465 ti—5
1gld
1gld.
klobuk za gospode iz zajčje dlake. Nad 500 kom. došlo vseli mer in barv.
Istotako
krasne novosti v damski konfekciji
najnovejše v Ugotovljenih oblekah za gospode in dečke.
Izgotove se tudi po meri najelegantneje na Dunaju.
Prečastiti duhovščini priporočam svojo bogato zalogo duhovniških sukenj itd. itd.
8£jST Soba za poskušnjo na razpolago, l^g Čudovito nizke cene!	Realna postrežba!
flngle^c skladišče cblel^
624 3-2
F. M. NetMchek.
c. kr. dvorni založnik
Oroslav Ke mat o vir,
poslovodja.
Angeljnovo milo
DKarzeljsko (belo) milo
= Zajamčeno čisto jedrno (Kern-) milo! ==
z znamko
449 104-7
sta najbolj koristni
tedilaai naili
8®r za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih jtacunah!
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čehelno- voščenih sveč
v Ljubljani.
Šfedilno milo z znamko „jalen
u
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno
62 25-14
in zajamčeno čisto.
Paziti je na
gorenjo
varstveno
znamko.
I I

i.iv...'.•. -vv.v-•-i';..
I
Električno strokovno obvestilo.
Prečastiti duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo
vsakovrstnih svetil in zamelektrično razsvetljavo potrebnih predmetov.
Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila idr. strokovno pravilno za električno luč po zeld nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preiskušena tako, da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času.
Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem.
Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja.
Nadejajoč se zdatnih naročil beležim velespoštovanjem
Leopold Tratnik,
pasdr in založnik predmetov za električno razsvetljavo 484 5	v Ljubljani, S v. Petra cesta 27.

Naznanilo.

Kdor hoee poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani.
exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 9	prav p o c e n i.
C,l
■
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge po	110 95-43
odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
prva tovarna kolesci Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za celo Kranjsko
strokovnjaku gospodu
Fran C" 11*1IIII v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
341 7
Žrebanje jutri!
Glavni dobitek
Kron 40.000 Kron
Srečke za sobe grevnice j ^maver
po 1 krono	v Ljubljani.
145 12 13
Vsi dobitki se izplačajo v gotovini po odštetih 10°|0 zneska.
^jj^.^P^TiTiiiiiiiiiNiui ti i iiii i iii i iiiii ii iiiii iiui i iiiiiiii i u u um 111 m ii i...........................................................................................
d »h 'i/K't Aft Art/hO/M' »KO
■a« = =
-m
398 5
-iSJUVŽ TSJv«!
-Sf
-"^iUjiJff
-m
—jsJjilfv
-M

Zarezane strešnike vštricne
(Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel)
zidarsko opeko
cement, roman in portland
glinaste peči in štedilnike plošče za tlak, žamotne in
kot vse drugo stavbinsko blago ****
ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
F. P.Vidic a Comp., Ljubljana.
= S-.vi11^. = TVSjS^
............nun........m........................................................................................................min
M" Nakup ln prodaja "£» »sa«ovratnih driavnlh papirjev, «re6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako Irebanje.
i,iri!i>> utrnili na bora i.
Menjarična
„91 15 I
L Wollzeile 10 in 13,
delniška družba
C U K"
Duna|, I., Strabelgasse 2.
_ Pojasnila	v vseh gospodariklh in flnandnlh
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni naiv6tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloftenlh
glavni o.	134 187
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.