'JI-338 — ^ ^ ^ **• *• ,I- nad- *" TELEFON 53-308 IN 54-038 —PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — ^ Za ,„°?1Ca GORICA: Ulica S. Pellloo I-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — ' CENE _ vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda TRST, petek & maja 1959 * XV. ■ Št. 115 (4269) PRIH^SKI DNEVNIK Cena 30 tir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir —- FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništva tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Konferenca zunanjih ministrov v Ženevi 4teri’ip*- današnji seji ženevske konferen- čna . Predsedoval francoski zunanji minister 'imen’ Je ameriški državni tajnik Herter predlo-' načrt in po-%d K njegove vlade so ipt‘o Volitev, glede N> a 1955 poudarili ^škpo Za vsako re iti) ; ga vprašanja. *" lari/>°novno Herter, m da po mnenju ,?PlO L,- n- .............. J " 'ijj j, oonnska vlada pa frooijo. Dejstvo, 8oSavnik Vzhodne v« “krhlin uije od A sni - UK°- Ktt^ogov t,mtmbe za' V 61 uDw eta 1955 Vlada nJe' da bo > P0donuaprav>la s ta i>od0 ben napor, t . sPora-„ onono na-ft»-- evarvie». H i7.:.izjavi1. da P an .vlad na &avn niKakor ne ,%j nle te države, i ie n?nanii minister ^-"ogovoril Herter-da sta dve l«t„lp da ie tp de;-rim ni mogoče bo ime’ ki i ’ kav - demokratični VlSp° koli. Dodal ko]; 'bistri lahko po-' 0rWtno drugim >1; Onamesto da bi Mii. m vprašanju, >0 , ene in druge S p °- iljac9e ie Couve % ‘Z)aVl‘, da pri iz-'a ni Moskvo franco-b-Nds?/121?3!®. da bi V, c»e avnik nemške i|:.sVetov e,publike, pač ki ga lah-V i*. rU po.SVetovanje. i ?*iene *Priztlava dej- Lffittiav*emčije- toda š j^VeFil ie izjavil, Ra i ? Britanije le ze večkrat a samo bonn- it Sejjlipoila ob 17.45. a i”"1 Sell° jutri Pod ™*c tri zahod->HrhR?g0 dlje od »sr 14 Javu, da 'i* J "a po’tb spioh ni A>tašan,al- ureditve S dniki ln da na- i>*nl ,V)ad na ,Vršena ieta 1955 C h Zahna pripomnil - ,t>Taviti * države !duje ?nova tat nlu. nere.šenih t . “Pr-,. ■ J; tefeduje nuv poiz-•> „ znova ltva,r raz- i Jiav-njh Predlagati ¥ ’5'S SS"" kalema m.lrovno °r hf,z deloma i n.fravh0fe4 Sovjet- N« Sotovo, je ", • k način za se ega it aiega obravnava 'h ’ o,t*reba a, anja. Na - k; !dnje Eledati kot K *tev .nemškega ""ni e'e; in ti """milil .. n Hi ftnck *v, Ol*iiko-Lloyd S^rskihPravliali o i Si je t,.a,p°skusov. AH stajal 75 mi t k, lea.VSakega )*t°*°vOriji sP°ročili: } ,'Ct°1tovm01.možno-Ptekinu treh ilVeio d tVe kpn- V (LPodatu Prouči-v"tst^r*kih 0 ugo-k^ilj VU p0„,po^usov Hiv v&°Y. ki jNvJfcdlaJj višini, t^uje"ti f10 do 8. I§*>» Vp°rd? skušali '1« ? asanja, ki Pogodbo,« za to osrednje vprašanje je treba najti rešitev. Ko bo to rešeno, bo berlinsko vprašanje izginilo in mesto bo spet dobilo vlogo nemške prestolnice, ki mu pripada.« «Na drugi strani, je nadaljeval Herter, je nemško vprašanje samo ena stran širšega vprašanja. Ponovna u-stvaritev enotne nemške države s 70 milijoni prebivalcev v srcu Evrope bo nedvomno novo zelo važno dejstvo, ki bo imelo za prihodnost polno posledic. Zaradi tega so vse tu zastopane države vedno priznavale, da sta vprašanji združitve in evropske varnosti tesno povezani. In prav ob upoštevanju medsebojne povezanosti teh dveh vprašanj so zahodne države pripravile predloge, ki upoštevajo interese nemških sosedov in predstavljajo podlago za stalno rešitev v Evropi.« Herter je poudaril, da mora notranja rešitev temeljiti na privolitvi prizadetih, in dodal; «Ne sme se vsiliti, pač pa se mora sprejeti. Predvidevati mora svobodno odločanje, svobodno mnenje, skratka, glasovanje. Zanod ve, da Sovjetska zveza ni pripravljena na takojšnje svobodne volitve. v Vzhodni Nemčiji. Zato smo pripravljeni sprejeti pred volitvami stike med vzhodnimi in zahodnimi Nemci, ki naj med drugim razpravljajo o načinu volitev.« Dodal je, da «tri zahodne države prav rade priznavajo, da je razlika socialnega razvoja v dveh delih Nemčije sama na sebi vprašanje, ki je prvenstvene važnosti. Rešitev mo: a zagotoviti tistim, kr bodo sodelovali, da njin varnost nt bo ogrožena. Tehtnica se ne sme nagniti samo na eno stran.« Zatem je Herter izjavil, da je Zahod pripravljen na nove napore za sporazum o razorožitvi, zato da se pospeši sporazum o nemški združitvi. S tem v zvezi je izjavil, da zahodne države predlagajo, naj bodo pogajanja o nemški zdru. žitvi povezana s splošno razorožitvijo. Poudaril je, da je obnovitev zaupanja važen element za ustvaritev podlage mora učinkoviti način nadzorstva biti bistven element pri predlogih, ki se tičejo razorožitve in varnosti.« Na koncu je Herter izjavil da mora zahodni načrt veljati kol ena sama celota in da so njegovi deli vsi med seboj povezani. Zahod predlaga, naj ima združitev Berlina viogo poizkusnega načrta glede na nemško združitev. Zatem je Herter obrazložil glavne obrise zahodnega načrta in dejal: «Na tej podlagi, ki vnaprej nudi glavne določbe sporazuma, se lahko pogajamo o ostalih določbah o končnem sporazumu za mir.« Raab pooblaščen za sestavo vlade DUNAJ, 14. — Predsednik Schaert je dal nalogo predsedniku avstrijske ljudske stranke Raabu, naj sestavi novo avstrijsko vlado. Vodstvo ljudske stranke je že prej soglasno imenovalo Raaba za svojega predstavnika, ki naj sestavi vlado. Po seji je vodstvo stranke poudarilo, da je ljudska stranka po zadnjih volitvah kljub temu, da je zgubila glasove, po številu mandatov ponovno najmočnejša stranka v parlamentu. Zato zahteva, naj njen predstavnik dobi nalogo za sestavo nove vlade. Ljudska stranka zahteva tudi, naj se pri sestavi vlade brezpogojno priznajo njena temeljna načela, ki so pripomogla h gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu dvigu Avstrije. Sem spada predvsem stabilnost denarja. Prihodnje sodelovanje političnih strank mora temeljiti predvsem na okrepitvi parlamentarnih pravic. Ljudska stranka je pripravljena ponovno prevzeti odgovornost vladanja, samo če se bodo brezpogojno in jasno upoštevala ta načela pri sestavi nove vlade. —i—«»---- Hruščev o trgovini z Zahodom bodo tudi druge socialistične države, ki šo bile v vojni z Nemčijo, podpisale ločeno mirovno pogodbo, če bodo zahodne države odklonile podpis. Ni pa povedal, za katere države gre. Omenil je zatem, da zahodne države odklanjajo priznanje Kitajske in Vzhodne Nemčije, ter dodal, da bodo pozneje prišle trkat na njihova vrata, da jih priznajo. Q von Brentanu je izjavil, da se bo moral prej ali slej srečati s predstavniki Vzhodne Nemčije. Poudaril je, da so sovjetski predlogi o zahodnem Berlinu «najbolj razumni« in dodal; «Kar se tiče Berlina, ne dopuščajmo nobenih zahtev Adenauerja. On nima nič skupne- ga z zahodnim Berlinom, ki je na ozemlju nemške demokratične republike.« Zatem je Hruščev omenil možnost velikih sovjetskih naročil na Zahodu, toda s pogojem, da Moskva dobi potrebne kredite. «SZ, je dejal, bo šla preko predvidevanj svojega sedemletnega načrta brez tujih kreditov, ker smo mi računali samo na naša sredstva in možnosti. Ne zahtevamo torej kreditov, pač pa predlagamo zahodnim poslovnim ljudem sklenitev trgovinskih dogovorov, ki bi bili koristni za ene in druge. Hočemo najboljše odnose z vsemi državami in še bolj razviti naše poslovne odnose, ki že sedaj niso tako slabi.« Naserjevo pismo Hruščevu KAIRO, 14. — Poslanik ZAR v Moskvi se vrača , danes iz Kaira v sovjetsko prestolnico, kjer bo izročil Hruščevu odgovor Naserja na pismo od 20, aprila. List «A1 Ahram« piše, da je odgovor dolg približno toliko kakor pismo Hru. ščeva, ki je bilo dolgo 30 strani. STRASBURG, 14. — Svet ministrov premogovne in jeklarske skupnosti je pri glasovanju zavrnil načrt visoke oblasti za proglasitev premogovne krize. Neosnovane domneve glede normalizacije odnosov s SZ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — y inozemskih diplomatskih, in novinarskih krogih sta v zadnjih dveh dneh dve vesti vzbudili posebno pozornost: nepričakovan sestanek zunanjega ministra dr. Mahmuda Favzija s Kočo Popovičem v Mariboru in pisanje grških listov, ki so ga povzeli tudi nekateri zahodni listi, o domnevnih korakih sovjetske vlade za normalizacijo odnosov z Jugoslavijo. Medtem ko je vest o sestanku Favzi-Popovič bila povod za razna ugibanja o razlogih sestanka, je druga postavila pred omenjene kroge nalogo, da ugotovijo točnost vesti, ki ne temelji na predpostavkah, temveč na nekaterih ugotovitvah. Beograjski politični krogi gledajo na sestanek Favzi-Popovič kot na popolnoma normalen pojav v odnosih med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko. Obe državi i-mata enake poglede na mnoga važna mednarodna vprašanja-. neodvisnost v zunanji i politiki, izvenbtokovdlta usme- iiiiiiiiiiiiiniiiui iiiiiiiii iiiiiiii ..................................... Tajnost Pellovega prispevka z idejami Kontrolne postaje za radioaktivnost Predlaga jih predsednik centra za jedrske raziskave - Nenni o pogojih za vstop članov MUIS v PSI - Splošna stavka kmetijskih delavcev v milanski in beneški pokrajini - Ostale stavke Herter prl«le jutri \ Rim (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Pella je podal danes kar dve poročili o svojih ženevskih razgovorih: najprej na seji vlade, nato pa pred zunanjepolitično komisijo poslanske zbornice. Ministrom je povedal, da so zahodni zunanji ministri optimistično razpoloženi glede poteka ženevske konference. Za morebitno udeležbo Italije pa so ministri mnenja, da taka udeležba morda kdaj v poznejših dnevih ni izključena. «Vse- kakor pa je naša udeležba važna, čeprav ni osnovne važnosti,« je dejal Pella, ki je nato potrdil, da bo ameriški državni tajnik Herter obiskal Rim prihodnjo soboto. To je sporočil že glasnik ameriške delegacije v Ženevi, ki je povedal, da bo Herter prišel v Rim v soboto dopoldne, kjer bo imel razgo- MOSKVA, 14. — Hruščev je danes govoril v prestolnici Moldavije Kišinevu. Med drugim je ponovil že znano sc-|vor s Pello ter nato kosil pri vjetsko stališče glede Nemčije Segniju. Obiskal bo tudi pred-in podpisa mirovne pogodbe z sednika Gronchija in se bo že političnemu sporazumu ter da J Nemčijo. Izrekel je mnenje, da 1 popoldne vrnil v Ženevo. ....................... Analiza zahodnega načrta ŽENEVA, 14. — Zahodni načrt vsebuje predloge, ki ob-razložujejo postopen program, ki naj reši vprašanje nemške združitve in evropske varnosti. Vsebuje tudi nekatere predloge, ki so v preteklosti bili v okviru splošne razorožitve. Načrt predvideva štiri laze in postopno vzporedno napredovanje v nemškem združevanju in sporazumevanju o evropski varnosti. Vsebuje tudi predloge za postopno prehodno rešitev položaja v vsem Berlinu. Med združevanjem Nemčije bi Berlin sestavljal ponovno »združeno mesto«, ki bi ga jamčile štiri velesile. Zadnje dejanje bi bila sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Vprašanji nemške združitve in evropske varnosti sta med seboj tesno povezani in tudi naslednje faze načrta so vedno povezane med seboj. Zato je načrt nedeljiva celota. Zahodni načrt predvideva neke nove določbe, ki upoštevajo stališče sovjetske vlade. Na podlagi načrta bi svobodne volitve v vsej Nemčiji bile po prehodni dobi, ki bi trajala dve leti in pol. Načrt vsebuje tudi predloge o varnosti, ki gredo dalj, kakor se je do sedaj predvidevalo, in govori o vseh možnostih, ki se tičejo položaja združene Nemčije. Glede nekaterih vprašanj pa poudarjajo zahodne države popolno nepopustljivost. Med te. mi so: a) V zvezi z nemško združitvijo svoboda odločanja Nemčije v notranjih in zunanjih zadevah, To pomeni, da ima nemško ljudstvo pravico izbrati vlado, ki jo želi, in e-dini praktični način za izva-janej te pravice so svobodne volitve. Kar se tiče zunanje politike, mora imeti združena Nemčija vso pravico določati svojo zunanjo politiko. b) Kar se tiče evropske varnosti ne more Zahod dovoliti, da bi se vojaško ravnotežje spremenilo v njegovo škodo. Prva faza načrta predvideva: 1. Združitev Nemčije: Berlin »združeno mesto«. V vsem Berlinu bi bile svobodne in nadzorovane volitve. Štiri države bi jamčile svobodo združenega mesta in svobodo dostopa v Berlin v pričakovanju združitve Nemčije 2. Evropska varnost: Skupna izjava o mirni ureditvi sporov, o odpovedi uporabljanja sile, ki ni v skladu s smotri listine OZN in obveznost, da se ne bo nudila pomoč napadalcu. Druga faza: 1. Združitev Nemčije; ustanovitev mešanega odbora za Nemčijo, v katerem bi bilo 25 članov Zahodne Nemčije (nad 52 milijonov prebivalcev) in lo članov Vzhodne Nemčije (manj kakor 17 milijonov prebivalcev). Mešani odbor bi imel nalogo postavljati predloge, okrepiti tehnične stike med obema deloma Nemčije ter skrbeti za svobodno gibanje ljudi in spoštovanje človeških pravic v vsej Nemčiji. Odbor bi moral pripraviti osnutek zakona za svobodne tajne volitve po# nepristranskim nadzorstvom v vsej Nemčiji. Mešani odbor bi sprejemal sklepe s tričetrtinsko večino, kar pomeni, da se vzhodnim Nemcem ne bi mogli vsiliti sklepi. Osnutek volilnega zakona bi predložili ljudskemu glasovanju v vsej Nemčiji, Ce se odbor ne bi mogel sporazumeti, bi predložili ljudskemu glasovanju dva osnutka volilnega zakona. 2. Evropska varnost; Izmenjava informacij o vojaških silah na področjih v Evropi, ki bi jih sporazumno določili. Omejitev oboroženih sil štirih velesil na število, o katerem bi se sporazumeli; na primer za ZDA 2 milijona in pol vojakov in ravno toliko za Sovjetsko zvezo. Količino raznih vrst orožja, ki bi jo sporazumno določili, bi spravili v skladišča pod mednarodnim nadzorstvom. Na raznih področjih sveta bi lahko sporazumno določili ukrepe za nadzorstvo proti nenadnim napadom s pomočjo radaskih naprav Sporazum, da se ne bo izdelovalo jedrsko, biološko in kemijsko orožje, kateremu se je Zahodna Nemčija odpovedala leta 1954. bi se raztegnil na ostali del Nemčije in na druge vzhodnoevropske države. Tretja faza: 1. Združitev Nemčije: Volitve za vsenemško skupščino bi morale biti najpozneje dve leti in pol po podpisu sporazuma na podlagi volilnega zakona, ki bi ga pripravil mešan odbor in ki bi ga nemško ljudstvo sprejelo s plebiscitom. Te volitve bi nadzorovali Nemci obeh delov Nemčije, katerim bi se pridružilo osebje OZN ali pa predstavniki štirih velesil. Skupščina bi pripravila ustavo za vso Nemčijo. Sestava vlade za vso Nemčijo na podlagi ustave, ki bi lahko svobodno odločala o notranjih in zunanjih zadevah. Ta vlada bi bila odgovorna za pogajanja za mirovno pogodbo z vso Nemčijo. Do sklenitve mirovne pogodbe bi štiri velesile obdržale svoje pravice in svojo odgovornost o Berlinu, o Nemčiji v celoti — vštevši kar se •tiče združitve —- ter pravico da obdržijo oborožene sile v Nemčiji. 2. Evropska varnost: Ob u* stoličenju vlade za vso Nemčijo bi se ustanovilo »področje, ki bi vsebovalo sektorje, ki bi morali biti sorazmerni po razsežnosti, globini in važnosti, na obeh straneh črte, ki bi se določila sporazumno«. Sporazumeli bi se o največjem številu domačih in nedomačih oboroženih sil. Po sklenitvi mirovne pogodbe bi se vse te čete umaknile iz držav na tem področju na zahtevo vlade tiste države, kjer bi te čete bile. Celotno število oboroženih sil bi se lahko nadalje znižalo; na primer za ZDA in SZ na 2,' 90.000 in pozneje na 1,700.000 mož za vnko od obeh držav. Sklenili ni dodatne sporazume glede varnosti, če bi vlada za vso Nemčijo sklenila pristopiti k NATO ali k varšavskemu paktu. Ti sporazumi bi vsebovali’ a) posebne ukrepe za določitev razmestitve oboroženih ril in vojaških naprav na področju, ki je najbližje mejam med združeno Nemčijo in državami, ki pripadajo drugemu varnostnemu paktu. b) Sporazumi med štirimi velesilami in drugimi evropskimi državami o obveznosti skupne reakcije proti napadu. e) Ce bi združena Nemčija Pristopila k NATO, bi se tri zahodne države združile z drugimi strankami za sklenitev sporazumov o evropski varnosti, ki bi vsebovali obveznost, da njin čete ne bodo napredovale proti Vzhodu, t. j. na sedanje ozemlje Vzhodne Nemčije. Ce bi se združena Nemčija priključila varšavskemu paktu bi se sovjetska vlada obvezala, da njene čete ne bodo napredovale proti Zahodu. Jetrta faza: Sklenite-' končne ureditve miru z vsenemško vlado. Spremljala ga bosta Living-ston Marchant ter italijanski opazovalec v 2enevi Straneo. Herterjev obisk bo prišel prav pellovsKi propagandi. Pred zunanjepolitično komisijo pa se je Pella pohvalil med drugim, da je zahodnim ministrom prispeval z idejami. Ko je komunist Pajetta vprašal, kakšne naj bi bile te ideje, se je Pella skril za »tajnost«, dokler traja konferenca. Pella je omenil tudi nedavni »potres« v palači Chigi, ko so spet odleteli vsi od Fanfa-nija postavljeni možje, kar je izizvalo precej polemik. Pella je danes dejal, da soglaša z načelom, naj vsaj vodje uradov ostanejo na svojih mestih ne glede na zamenjavo ministrov. Sedaj je taka izjava za Pello lahka stvar, potem ko so Fanfanijevi ljudje že odstranjeni. V senatu so razpravljali o proračunu ministrstva za zdravstvo. Omembe vreden je govor senatorja Focaccie, •predsednika Državnega centra za jedrske raziskave, ki je podčrtal nujnost, da se ustvarijo kontrolna mesta za preračunavanje radioaktivnosti v zraku. V poslanski zbornici se je nadaljevala debata o zakonu za amnestijo. Govorili so o posameznih členih in zadevnih popravkih. Malo pa je verjetno, da bo možno objaviti pomilostitev že za 2. junij, kot bi to želel predsednik Gronchi, ki se je v tem smislu izrazil v svojem včerajšnjem razgovoru s predsednikom poslanske zbornice Leo-nejem. Danes dopoldne se je sestalo vodstvo PSI, ki je izvolilo nov vodilni odbor; v njem je sedem avtonomistov, pet pripadnikov leve struje, dva pripadnika Bassove struje ter eden neodvisni (Pertini). Za predsednika je bil izvoljen seveda Nenni, za podpredsednika pa Pertini. Tajnika sta Fer-ri (avtonomist) ter Bettoli (levica). Nenni je tudi poročal o sporazumu z MUIS. Posebej je povedal, kar zadeva vprašanje sindikalne pripadnosti, da bodo pripadniki MUS, ko bodo predložili prošnjo za vpis, morali izjaviti, da ne pripadajo UIL ali kaki drugi sindikalni organizaciji. Tistim, ki so vpisani v UIL, bodo dali tri mesece časa, da se oproste prejšnjih sindikalnih obveznosti. V tem času bo njih prošnja ostala nerešena in bo sprejeta, če bodo po preteku omenjenega roka zares zapustili UIL. De Martino je poročal o položaju v mladinskem gibanju; sklenjeno je bilo, da bo kongres mladinske organizacije že v jeseni. Ni pa nikakega namena, da bi se centralni organi gibanja razpustili in bi se imenoval komisar. Sestali pa so se tudi socialistični sindikalisti. Sestanek je pričel sam Nenni, nato pa sta govorila Pierracini in San-ti, ki sta izrekla svoje zaupanje v sposobnost socialistov, da bodo znali kljub težavam pospešiti proces sindikalne obnove ter okrepiti aktivno prisotnost socialistov v CGIL, v kateri nameravajo postati gonilna sila. Zborovanje, ki se bo še jutri nadaljevalo, je k zvezi z bližnjim kongresom CGIL. Sindikalne organizacije kmetijskih delavcev, Ki pripadajo CGIL. CISL in UIL v milanski pokrajini, so zaradi prekinitve pogaiapj o pokrajinskih pogodbah sklenile, da takoj proglase Stavko v milanski pokrajini, m sicer za nedoločen čas. Uradno se bo stavka pričela danes opolnoči, kot so o-menjene tri organizacije sklenile na sestanku, ki so ga i-mele takpj po prekinitvi pogajanj. Pogajanja pa so bila prekinjena tudi v beneški pokrajini in zato so prav tako sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL napovedale 48-urno stavbo, ki sc. bo pričela opolnoči v ponedeljek 18. t. m. Stavkali bodo vsi kmetijski delavci; >e tisti, ki imajo v o-skrbi živino, bodo morali poskrbeti za molžo zjutraj prvi dan stavke. Stavka delavcev v industriji cementnih izdelkov, ki se je pričela včeraj in je bila napovedana za 48 ur, se danes ob 24. uri zaključi. Sindikalne organizacije stavbinskih delavcev, pripadnikov CGIL, CISL in UIL, ki so proglasile stavko zaradi prekinitve pogajanj ja obnovo pogodbe, se bodo v prihodnjih dneh zopet sestale ter odločile o nadaljnji sindikalni akciji. V dneh 2P, in 30. maja ho 48-uma stavka uslužbencev pri pobiranju dohodninskega dav- ka. Stavko je napovedala CISL zaradi prekinitve pogajanj z zvezo davčnih zakupnikov ter INGIC Ce bo napovedana stavka ostala brez uspeha, se bo akcija poostrila s stavko, ki se bo pričela ’0. junija in bo trajala nedoločen čas. A. P. Pred volitvami v dolini Aosta RIM, 14. — V nedeljo 17. maja bodo v dolini Aosta volitve za obnovo deželnega sveta. Pri zadnjih deželnih volitvah leta 1954 je znašala volilna udeležba 90,4 odst. Valdo-stanska avtonomistična demokratična zveza, ki so jo sestavljali socialisti in komunisti, je dosegla 16.794 glasov (30,1 odst.) in 9 sedežev. Združenje demokratičnih strank (KD, PSDI, PLI in neodvisni) je dobilo 22.663 glasov (40,7 odst.) ter 25 sedežev. Valdostanska zveza (Union Valdotaine) pa je s svojimi 16.278 glasovi (29,2 odst.) dobila le en sam sedež. V občini Aosta pa so bili rezultati volitev taki: Valdo- stanska avtonomistična demokratična zveza je prejela 6.256 glasov (43,7 odst.), Združenje demokratičnih strank 5.867 glasov (41,0 odst.) ter Union Valdotaine 2.199 glasov (15,3 I Jugoslavija riten, sodelovanje z drugimi državami na enakopravnih odnosih, priznanje pravire vsakemu narodu, da odloča o svoji usodi, nevrnešavanje v notranje zadeve drugih, reševanje mednarodnih vprašanj z miroljubnimi sredstvi, aktivna miroljubna koeksistenca Vse to so načela njune zunanje politike, ,ia katerih se je razvilo sodelovanje in tesno prijateljstvo med obema dr-žavurn*, ki se je poglobilo in utrdilo z medsebojnimi stiki njunih najvišjih zastopnikov. Zato je popolnoma razumljivo, da je bilo bivanje zunanjega ministra Združene arabske republike izkoriščeno -a sestanek, na katerem sta oba ministra izmenjala poglede o najvažnejših mednarodnih dogodkih, posebno glede na sestanek ministrov velikih sil v Ženevi in na dejstvo, da se je dr. Favzi vračal iz Ženeve. Vesti o izboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo niso nove. Pojavljajo se od- časa do časa, posebno po vsaki izmenjavi brzojavk, ki jih najvišji zastopniki Jugoslavije in Sovjetske zveze običajno izmenjujejo ob državnih praznik ih in drugih za eno ali drugo državo pomembnih dogodkih. Tako »o mnogi inozemski krogi po izmenjavi brzojavk ob proslavi 40. obletnice ustanovitve FLPJ med CK KP SZ in CK KPJ videli napoved izboljšanja odnosov '.ned Jugoslavijo in vzhodnim blokom. Se preden so se ugibanja v zvezi s tema brzojavkama polegla, so nekateri grški listi razširili vest, da je prispela tajno v Beograd posebna dele. gacija sovjetske vlade z nalogo, da normalizira odnose z Jugoslavijo, in da je sovjetska vlada baje obvestila jugoslovansko tdadp, da ne odobrava albanskih in bolgarskih iredentističnih zahtev in gonje. Politični opazovalci v Beogradu na vse to ugotavljajo, da ni nobenih konkretnih dejstev, ki bi napovedala spremembo stališča Sovjetske zveze do Jugoslavije in ki bi o-pravičevala širjenje podobnih cesti. Pričakuje se, da bo do teh vesti na jutrišnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva tudi uradno zavzel stališče. Jugoslovanski politični krogi spremljajo s pozornostjo raz-govo-e zunanjih ministrov štirih velesil v Ženjvi. Izvajanja Gromika, Herterju, Llopda in de Murvilla v zvezi s predlogom o razširitvi udeležencev konference so po mnenju v Beogradu pokazale., da zunanji ministri gledajo na to vprašanje popolnoma z blokovskega stališča. To dokazuje dejstvo, da zunanji ministri med državami, ki bi mogle biti poklicane na konferenco, sploh niso omenili Jugoslavije. «To dejstvo, ugotavlja nocojšnja „Borba", spravlja v resne dvome argumente, ki so jih zunanji ministri navedli v korist svojih varovancev. Kajti po vsem tem, kar so ministri povedali o žrtvah v vojni, o prispevkih padlih, o zainteresiranosti za nemško vprašanje, konstruktivnosti in miroljubnosti zunanje politike, ima Jugoslavija pravico vklju. čiti se v razširjeni seznam u-deležencev konference. Toda se ni upoštevala °dst.). | ker ji manjka le ena kvalifi- Eromiko bo skrbno prouči! zabodni načrt o Nemčiji SZ pa namerava začeti reševanje važnejših vprašanj Zahodni delegati bodo predlagali ožje seje ŽENEVA, 14. — Po današnji seji konference zunanjih ministrov je sovjetski predstavnik Harmalov dal razumeti, da se mu zahodni načrt, ki ga je ohrazložil Herter, ne zdi sprejemljiv v sedanji obliki, vendar pa ga ni v celoti zavrnil. Predstavnik je izjavil, da se bo Gromiko izrekel o zahodnem načrtu, ko ga bo lahko skrbno pregledal. Upa, <}a se bo to zgodilo čez nekaj dni, bodisi kar se tiče celotnega načrta, kakor tudi njegovih posameznih delov. Omenil je, da namerava SZ začeti z reševanjem važnejših vprašanj. Harmalov je še posebno poudarjal zapletenost zahodnega načrta in je kritiziral »tajnost«, v katero je bil zavit, preden ga je Herter obrazložil, medtem ko ni SZ skri vala svojih predlogov. «Her-terjevi predlogi, je poudaril predstavnik, zaslužijo proučitve in ne da se o njih takoj izrečemo.« Ameriški predstavnik pa je izjavil, da bodo zahodni delegati jutri predlagali ožje sestanke in da konferenca ne bo imela sej ob sobotah in nedeljah. Ministri se bodo ponovno sestali v ponedeljek. Predstavnik je zatem dodal, da Gromiko ni na današnji seji komentiral zahodnega načrta. Predsedujoči de Murville ga je vprašal, ali želi govoriti Gromiko pa je odkimal z glavo. Herter je izrekel upanje, da bo diskusija o načrtu potekala «zaupno», ker bi to »prispevalo k dobremu izidu pogajanj, kakor vsi delegati želijo«. Po današnji seji prevladuje vtis, da obstaja dobro volja vseh, da se ne napravi nič takega, ki bi lahko kompromitiralo morebitno konfečenco najvišjih. Omenjajo se na primer pomirljive izjave vzhodnonemškega zunanjega ministra Bol-za. To je v začetku svojega govora izrekel zanimanje za Herterjevo obrazložitev. Med drugim je tudi izjavil, da so Herterjeve izjave tako važne, da zaslužijo skrbno proučitev in da ni prosil za besedo, zato da bi o njih diskutiral. Tekst teh izjav ni v poročilu, ki so ga dali tisku. Tudi predstavnik Zahodne Nemčije Grecve je poudarjal predvsem solidarnost z zahodnimi državami in ni podal nobene propagandne izjave. «»------- Rukavina o obisku v afriških deželah BEOGRAD, 14. — Ante Rukavina, vodja jugoslovanske gospodarske delegacije, ki je obiskala Gano, Gvinejo, Liberijo in Nigerijo, je izjavil, da je delegacija v stikih z gospodarstveniki omenjenih držav ugotovila, da obstajajo možno- sti medsebojne blagovne izmenjave. Jugoslovanska delegacija je povsod naletela na topel sprejem in na živo zanimanje za družbeno stvarnost in gospodarski razvoj Jugoslavije, Rukavina je poudaril, da so gospodarski krogi omenjenih držav pokazali zanimanje ne le za redno blagovno izmenjavo, temveč tudi za sodelovanje z jugoslovansko industrijo pri zgradnji industrijskih objektov in za zaposlitev jugoslovanskih strokovnjakov v upravi in gospodarstvu. Čilska delegacija pri Titu in Popoviču BEOGRAD, 14. — «Sestanki parlamentarne delegacije Cila z Jugoslovani so na delegacijo napravili vtis, da je pred ljudmi, ki streme po prerodu države v skladu z najbolj vzvišenimi cilji humanizma«, je izjavil na sinočnji svečani večerji v Hotelu Palače v Beogradu zastopnik delegacije I-gnazio Palma. Izrazil je prepričanje, da bo Jugoslavija dala velik prispevek k pomiritvi današnje dobe. Danes dopoldne sta delegacijo čilskega parlamenta sprejela predsednik republike maršal Tito in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. kacija: ker ne pripada nobe* nemu bloku.« „Borba” ugotavlja, da vprašanje razširitve udeležencev konference ne bi smelo ovirati dela konference. Toda če se it razpravlja o tem vprašanju, potem ga je treba postavljati tako, da služi uspehu konference. Nemogoče je namreč zanikati izvenblokovskim državam pravico, da sodelujejo pri reševanju važnih in zapletenih mednarodnih vprašanj po svojih možnostih, ki so v preteklosti prišle samo pozitivno do izraza in prispevajo h konstruktivnem sklepom. B. BOŽIC Eisenhower o presežkih žita IVASHINGTON, 14. — V poslanici kongresu izjavlja predsednik Eisenhovver, da čaka ZDA »gospodarska nesreča«, če se ne sprejmejo nujni ukrepi, da se prepreči neprestano večanje presežkov žita. Eisenhovver poziva kongres, naj sprejme «dodaten zakon«, zato da se izboljša delovanje programa podpor in nadzorstva nad pridelkom. Predsednik poziva kongres, naj ga pooblasti, da zviša za 3 do 4,5 cent davkov za galono bencina za avtomobile, zato da se omogoči finansiranje graditve cest. Irak se bo odrekel «£isenhowerjevi doktrini» BAGDAD, 14. — Predsednik iraške vlade Kasem je izjavil, da bo Irak ta teden umaknil svojo privolitev k «Eisenho-vverjevi doktrini«. V govoru, ki ga je oddajal bagdadski radio, je Kasem izjavil med drugim: «Branili bomo našo zemljo z lastnimi silami in Irak bo ostal nevtralen med Vzhodom in Zahodom. Delali bomo za okrepitev prijateljstva s komunističnimi državami in smo tudi prijatelji tistih zahodnih držav, ki želijo biti naše prijateljice. Nočemo biti napadalna država.* ■ «»---------------- BOMBAY, 14. — Indijska revija «Blitz» objavlja intervju s Hruščevom, ki pravi, da je naklonjen predlogu Mac Mil-lana za vrsto sestankov na najvišji stopnji. Hruščev dodaja, da je ta predlog zelo koristen. »Pripravljeni smo, pripominja Hruščev, udeležiti se slehernega razgovora, ki naj o-mogoči predsednikom vlad, da se_ bolje razumejo, in mirno rešitev mednarodnih sporov.« Festival v Cannesu CANNES, 14. — Danes so na festivalu v Cannesu prikazali britanski film «Law and disorder«. Glavni igralec je Michael Redgrave. Gre za humorističen film. Francija je predvajala krat-kometražni film »Morje in dnevi«, ki prikazuje trdo življenje prebivalcev na otoku Sein. Festival se je nocoj zaključil s prikazovanjem sovjetskega filma «Rojstna hiša«, ki ga jč zrežiral Kuligjanov. Film so navzoči pozdravili z burnimi aplavzi. Rezultate festivala bodo objavili jutri zvečer. Po mnenju opazovalcev ima za prvo na^ grado največ možnosti francoski film v portugalskem jeziku «Crni Orfej«, ki ga je vrtel v Braziliji Marcel Camus. Favoriti za nagrado za najboljše igranje so baje Fre-deric March v filmu «Middle of the Night«, in Anna Magna-ni v filmu «V peklenskem mestu«. Med drugimj konkurenti, ki imajo možnost dobiti nagrade, so; bolgarski film «Zvezde», angleški film «Room at the top«, venezuelski dokumentarni film «Araya» in film «Les 400 coupss, ki ga je izdelal Francois Truffant. BEOGRAD, 14 — Združe- nje filmskih proizvajalcev Jugoslavije je v načelu šprejelo vabilo, da se bo udeležilo mednarodnega filmskega festivala v San Sebastjanu v Španiji. Jugoslovansko združenje je obvestilo organizacijo v San Sebastjanu, da bo dodatno prijavilo izbrane filme. Umrl jc slavni jazzovski godbenik PARIZ, 14 — Sidney Be- chet, slavni jazzovski godbenik, je danes pozno dopoldne umrl v svoji vili na periferiji Pariza. Prav danes je dopolnil 62 let. Klarinetist je malo pred božičem dobil raka in že dva meseca ni mogel več govoriti. Bechet, ameriški črnec, je rasel v legendarni jazzovski četrti Storyville v New Orleansu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Francijo. Bechet je bil enako sposoben v igranju na klarinet kakor na sax-sopran. Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 23,7, najnižja 13,5, zračni uak 1014,3, veter sever severovzhodnik 37 kuri, vlaga 35 odst., nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,4. Tr ža§ dnevnik PETEK, 15. maia Zofija ob vride <* O* Luna Danes, omce vzide ob 4.35 i , Llina IS.28. Dolžina dneva 1 „ 0> z,de ob U.09 in zatone 19.28. Dolžina prav zavidljive uspehe. Dovolj dobro izenačen zbor je pel disciplinirano in vedno blagoglasno, tudi pri fortissimih. Nelahko delo je tako po osmih letih doživelo v Trstu zopet dobro izvedbo, ki bo ostala ljubiteljem glasbe v spominu. Izpiti v srednjih šolah Minister za prosveto senator Medici je določil, da morajo dijaki, ki nameravajo polagati sprejemne in usposoblje-nostne izpite na srednjih šolah, vložiti prošnje do 3. junija. Poletni izpiti se pričnejo 17. junija, jesenski pa 2. in 7. septembra. Za zrelostne izpite, za katere je rok za vlaganje prošenj zapadel 14. aprila, se bbdo pričeli pismeni izpiti 2. julija, v jesenskem roku pa 16. septembra. V jesenskem roku se bodo zgpeii izpiti nekoliko prej zato, da se lahko prične pouk Že 1. oktobra. ZBOROVANJE KPI Dangs ob 19. uri bo na Trgu Cavana zborovanje KPI, na katerem bo Davide Pescatori govoril o akciji KPI za gospodarsko obnovo Trsta v zvezi z nedavnim obiskom komunističnih parlamentarcev v Trstu. Jutri ob 20. uri bo v krožku «Pečar» v Kolohji govoril o isti temi občinski svetovalec Franc Gombač. «»------ ZAPRTO KRIŽIŠČE Zaradi popravljanja grezničnih kanalov bo križišče Ulice Boccardi in Cadorna od 18. maja zaprto za promet. GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto 16. t.m. ob 20.30 v Avditoriju orkestra Radia Ljubljana Solist Karlo Rupel Dirigenta Uroš Prevoršek in Oskar Kjuder Spored obsega naslednja dela; Ch. W. Gluck: Uvertura k operi «Ifigenija na Aulidi« A. Dvorak: IV. simfo- nija L. van Beethowen: Kor.cert za violino in orkester U. Vrabec: III. stavek iz simfonične pesnitve «Tri obdobja« Prodaja vstopnic v četrtek, petek in soboto v Tržaški knjigarni tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma št. 15-11. (SPZ). RADIO :) PETEK, 15. maja 1959 RADIO TRST A 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vse. povsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12 45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.10 Haydn: Simfonija št. 101 v D-duru; 18.40 Yvette Hor-ner in njena zasedba Musette; 19.00 Sirimo obzorja; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Znane melodije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Album priljubljenih melodij; 21.40 Kvartet Van Wood; 22.00 Znanost in tehnika; 22.15 Samospevi Miloja Mi-lojeviča; 22.30 Koncert pianista Aida Danielija — Bugamelli: Sti. ri sekvence, suita za klavir; Danieli:, Uvod, arioso in fuga; 23.00 iiiiiiliiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniliiiiiii n i m iiiiiiiiiii 11.................mn.........i...... 111111111111111111111111111111111 ......................................111 ii i n i n Izpred prizivnega sodišča Zavrnjeni vsi prizivi iz Križa, Trsta in Gorice Sredi decembra 1954. leta je bilo nemogoče dobiti telefonsko zvezo s Križem, Nabrežino, Sesljanom in Devinom. Poštna uprava je kaj kmalu u-gotovila, da so neznani tatovi odrezali bakreno žico in da sta imela prste vmes Mario Picciulin in Giovanni Pucer iz Križa 327. Ugotovili sc tudi, da je Pucer stražil, medtem ko je Picciulin splezal po dro. gu in odrezal 16 žic, vsega skupaj 24 kg. Te sta prodala Silvani Floridan por. Mislej iz Ul. del Rivo, ki je 50.000 lir vredno žico plačala 7350 lir. Vsi trije so prišli marca lani pred sodnike, ki so prva dva obsodili zaradi tatvine na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 4000 lir globe, medtem ko so žensko oprostili, ker dejanje ni kaznivo. Oba obsojenca sta vložila priziv, a tega so jima prizivni sodniki včeraj zavrnili. Isto se je zgodilo bivšemu direktorju neke bančne podružnice v Trstu Romolu zi-matoreju z Nabrežja Mandrac- chio, ki se ni hotel zadovoljiti z oprostitvijo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe poneverb. Mož je hotel doseči popolno zadoščenje, a to mu ni uspelo in bo moral plačati povečane sodne stroške. Enako je bilo s prizivom 26-letnega Fortunata Trevisana iz Ul. Sv. Ivana v Gorici, ki je bil marca lani obsojen zaradi nenamernega umora in povzročitve telesnih poškodb pogojno na 4 mesece zapora in na 12.000 lir globe. Seveda je bil tudi obsojen na povračilo ško. de in na plačilo prvega obroka sorodnikom žrtve. Dogodek, ki je Trevisana spravil pred sodišče, se je pripetil na ovinku na cesti Lati-sana . Muzzana. Mož je prehitro vozil s topolinom, v katerem so bili njegov prijatelj in dve znanki. Zaradi hitrosti ga je preveč zaneslo na levo, in to v trenutku, ko sta z motorjem 21-letni Italo Cristo-fani in 22-letni Umberto Riel-lo iz Longare. Prvi je zaradi poškodb umrl, drugi pa se je moral zdraviti pet mesecev, a so mu ostale posledice. Zato so sodniki v Vidmu, kjer je bil prvi proces, priznali tudi njemu pravico do odškodnine, a to bi moralo določiti civilno sodišče. Za zdaj se je moral zadovoljiti z 200 tisoč lirami in tudi z dejstvom, da so Trevisanu tudi prizivni sodniki potrdili prvotno kazen in ga obsodili na plačilo povečanih stroškov odvetnikov zasebnih strank. Sodniki niso bili mili niti z 21-letnim Francescom Fetros-som, ki je šofiral skuter brez prometne knjižice, se ni ustavil na poziv agentov cestne policije in se jim je upiral, ko so ga hoteli aretirati. Zato so fantu prisodili 4 mesece zapora in 4666 lir denarne kazni, kar so mu sedaj potrdili v celoti. Preds. Fulco, tož. Santona-staso, zapisn. Boico. nasprotne strani privozila z ■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,l,l|l|,„|,„|„||||||„||„|„„||||llllllllllllllllllllll,l,„|lll|llt,l||,|||||||||||,||,||,|||||||||||||||||||,ll|l,||||||„l|||l|lt1|lUl||lll|lliil,|,ll,ll,|,„|l|l|||l||||ll||ll||||l||1| «Marcia reale»v Lo Mladoleten tatič Organi policijskega komisariata v Barkovljah so prijavili sodišču zaradi številnih tatvin mladoletnega Sergia S., ki je kot nepovabljen gost «o-biskal« skoraj vse sosede in odnašal, kar mu je pač ptišlo pod roko. Ukradeno blago je seveda prodajal in tako je spravil v zadrego tudi osebe, ki so blago kupovale Z njim, ki je sedaj na začasni svobodi, se bodo morali še zagovarjati starinarji Benito Fiabetti, Vittorio Zotti in Lidia Vecchi por. Zubranich. Dejstvo, da so Angleži o priliki zadnje nogometne tekme v Londonu pozdravili italijanske nogometaše s kraljevo himno, je bilo nedvomno velika blamaža. Spočetka je kazalo, da bodo iz tega nastali celo diplomatski zapletljaji; toda kmalu se je svetovna javnost znašla in pravilno razumela dogodek kot to, kar je: namreč kot kruto burko, ki jo je usoda zaigrala svetovno znani angleški konservativnosti. Posledica je bila in je Se, da je ta v Londonu zapiskava kraljeva koračnica postala dobrodošel plen svetovnemu humonzmu. Navsezadnje je svet lahko hvaležen Angležem, da so mu nehote pripomogli do nekaj uric veselega smeha. In še mi si dovoljujemo v tej zvezi skromno opazko: Jugoslovanski in češki nogometaši, ki bodo tudi šli v doglednem času na gostovanje v London, so se kar oddahnili; kajti skrajno nerodno in neprijetno bi bilo, če bi jih v Londonu po gornjem starem receptu pozdravili s podstrešno «Bog ohrani, bog obvari nam cesarja Avstrijo...«. Upravičeno je namreč upanje, da bodo Angleži zdaj nekoliko pregledali svoje sezname raznih državnih himen in koračnic ter jih prilagodili zgodovinskim dogodkom, ki so se odigrali v zadnjih 50 letih. S tem pa ni rečeno, da je konservativnost vedno slaba in neumestna stvar. Spoštovanje starih tradicij je marsikje potrebno, koristno in hvale vredno. Kako lepo bi bilo na pr., če bi se tržaško slovensko občinstvo držalo stare stoletne častne navade, da v mogočnem številu prihiti na prireditve I naših narodnih društev in posebno še na prireditve naše Glasbene Matice; Zlasti sedaj v maju, ko Glasbena Matica proslavlja svojo 50-letnico, to je: 50 let resnega in plodnega glasbenega stremljenja tržaških Slovencev s tem. da nudi celo vrsto kvalitetnih in visoko umetniških glasbenih nastopov1, Na sobotnem koncertu, kjer se nam je predstavil močni pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice, je bila tu lepa slovenska tržaška tradicija rjekoliko pozabljena. Mnogi se niso odzvali in to nas lahko tem bolj boli, ko slišimo in či-tamo, da je isti pevski zbor dan nato doživel v Gorici absolutno polno dvorano navdušenih poslušalcev A-li res hočemo zaostajati za Goričani? Jutri, v soboto 16. t.m., bo I v Avditoriju drugi slavnostni koncert, kjer bo nastopil bogat orkester ljubljanske radijske postaje z izbranim umetniškim sporedom in s sodelovanjem virtuoza Rupla. Na sporedu či-tamo klasična imena Gluck, Dvorak in Beethoven, pridružuje se ime našega Vrabca. Pod taktirko domačega glasbenika prof Oskarja Kjudru nam bo orkester podal lil. stavek iz Vrabčeve simfonije «Tri obdobja«, katera je celo v italijanskih poklicnih glasbenih krogih, doživela ne samo odobravanje, ampak tudi nagrado. Torej: Angleži naj se le potrudijo, in sicer hitro potrudijo, da bodo prihodnjič igral) državne himne «po nobem». Mi tržaški Slovenci pa bomo jutri počastili prireditev naše Glasbene Matice zvesto in pošteno «po starem»/ M. L. OD VČERAJ DO DAm ROJSTVA, SMRTI IN POROKE line 14. maja 1959 se je :v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 14. POROČILI 30 SE: uradnik Wa-lter Hohl in šivilja Aurelia Slavich, uradnik Umuerto Da-pretto in uradnica Laura Cerianl, častnik Pierino Arrigoni in gospodinja Paola Botteri, uradnik Francesco Masiello in gospodinja Miceha Ceralo, hoteiir Uiovamii Besa in uradnica Liliana Scn-gnari, profesor Franco Cortellaz-zo tn slikarka Lueia Maria Bessi, uraonik Sergej Pertot in gospodinja Liliana Paliaga, uradnik Bruno MiUO in uraonica Liana Bregant, prodajalec Renato Bratoš in prodajalka Mariagrazia Clavi, uiar Argeo Iviani in gospodinja Dora Pasinatl, zidar Giovanni Sa-vron in gospodinja Alma Samec, stražar javne varnosti Gioaccni-p.o Battaglia in gospodinja Luciana Scariavai, čevljar Francesco La Porta in gospodinja L.usuna BuiUinac, kapitan E muco Mestro-i.t in gosponinja Ana Buifa. UMRLi SO: 83-letni Gio\anni Schmutz, 67-letna Lucija Kristina Koritnik por. Maver, 77-Ietnt Anion Kooau, 77-letnl Ivan Krbavac, 79-letna Eufrasia Tei tu t po,r. Ca-ris, 71-leina Elvira Gioruani vd Da.iiouo, 65-letni Franc Sušteo šjc, 14-letna Rita Deanna. ——«»— , NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Homa 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Uiulia 14; At Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Bignori, Trg Ospedaie 8; dr. Miam, Barkovije; Nicoli, Skedenj. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; «rdeče».............. 88 165 129 «sveile» .... «ovalne» . . . limone . ... češnje ......... jagode ....... 153 470 235 jabolka: «abbondanza» I. . «ahbondanza» II. . «delizi.a» 1. .... . 71 106 94 94 165 163 94 129 106 71 165 118 lumperatori« 1. beluše ......... pesa ............ artičoke (l) . . cikorija ..... čebula........... razna solata . . nova solata . . krompir . '. . nov krompir . . grah ...... istrski grah . . , paradižnik . . . zeleni radie . . špinača . , . . . bučice .......... 41 59 47 24 36 29 47 147 106 47 94 59 100. 270 100 47 112 94 5 25 16 71 100 83 29 47 41 50 113 88 80 250 150 21 34 30 36 71 59 36 141 71 100 141 118 329 470 470 50 250 90 38 60 50 83 112 106 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Roy J*°SS Žl30,ljG'^aaV^ Rambders; 23JU TRST , |2 11.30 Komorna Tretja stran>,J]: 19.20 K«# Tržaškega jOtte; * sopranistke On*«« S««®, ‘i? fiLMiV*:"1 14.00 kom °2n0ynR^ Tretja stran. 20.50^ j Poročila v ital'!*®#* ' rurutiio .. - .i 17 15, 19.15. 22.30. , ,30. 11 Toročiia v slov.: 5.00-6.15 Prenos RRij m l-J ih 7'40 ,G2to Gi^> jutro; 12.00 » «tij*i •£ željah;_13.40_|Km«t g _______ 3.40 etei«' '13.45 Od n>el“futoimioskfS^ 14.40 Pojo zi»n “ Pirn»5 tfljišča P- v. Mak» 0b 40J Narodni Ple!‘’J1v .... 1/ui. 1S 50 L. *. no - Narodni Pie*'L« i v mri KPJ: 15.» ^ T' ,«.oM ('Egmoni«, uve„rL ura Prenos RL' 1'- m* Prenos RL; 22.15 n A1PerS°LOVENUAZi( 327,1 in, 202.1 * 7,00 poročila: 5.00- 6' j7.00, 10.00, 130, 15'0U' „ 22 00. 22.55 elasMhi) 8 05 Solistična JaspejJ; ff O UlJ j3v>I 1U* 1qC()€j arhiva zabavne« minut za novo ,j Bruno Bjelinsk . rlceSe'; t cert za klavir » 0u.(*1»J Francoskei popevke vf, in z,cn . 1-jn Tri »iJe 's* in žent;,.* Tri arijerti igralo: 11.30 p i. C®J «Evgen GryegJh} ^p-Li aa: 12.00 Helior'V sa; 12.00 Helmi jJici n> Poema; 12.15 K ,a.0eJii: Dr. ing. pranjo Jaun|čev> ing. „ un!Cc’ vJ p'ravo sredstvo za ' peS» ji : vda; 12..2S N»W®(jl: v obleki; 12.40 veIič^^ benih revllJ;..m nevceV »U. nih; 13-45 Sed RadijsKa i;l popevk, 1 -h; pojte * nižjo stopnjo. > Poje sopranistka ,^jižeV- t? svetov» nižjo Poje sopranistka knjize' -i 15 40 Iz svetovne ^ ^ Francis Welgeu n0 pOj 16.00 PetktA? | mjade 'ri ; iv.io Kotiček « tu in t 17.to Kotiček " cu in B glasbe; J>li* Družinski po= ^ #Li . I mešani P^jojeta H2g3o f Iz°naših ski dnevnik, 20- odi#. vedbi simloni®«? ^A, va izvedba), ** ■ ig^j; 20- ^1 r ve politični Pj^rWe :Ska dela kon joti a-:1 oddaja vl t»ra VI f o odda'3 - Bach: IV. m 0dda.'a rVTJ koncert: 21.15 ]5 g r. ^ pomorščakih; ■ . ii\ r!k b« in cha-cha-ch^e ^ iz I. Pietf cha-ena*-‘-'ere - , ske»: 23T0nMo^rnBV^ ba; 23.35 H>l*n| 5 dalmi kvartet vediva). 20.00 TV ^Ste ^ji 22.20 Iz h^ pekUF Beograd; 2040 jA m 14.00 Oddaja & l8.j0 ^ daja za °tr° 73' že^jO 1EJ45 Oddaja skovna kc p0roKa i čila: '21.00 čila; 21.00 (‘"“-v v dveh dejanjih- Z&A | Najavljena j“Jje Cira m V^ ^ maja na VIr. radi tehničnih # *** t. V nedeljo 1 • „ v v Ljudskem d SREMAC'^ p°p% in pop ^ » tre11 komedija žene«, D®, -zak011 a Fenice lb.OO ^ Toio, Ferhahgf1«!# „ Arcobaleoo R>. —. K.l lČč'9 Vl)). - A/V Arcobaleao 10- .<6^ v puščavi«, ig 00 ccfti "Tn Fiiodrammatičč 0„jeK'‘’,pP) črni delovni ^piik "« EykC. oeoatf >r Čiiub«. lfin0 crrv - - sveia v »v — ^ nemascope. točen* sief. Capitol l«f t iKKt Hayvvorih, Pjj oj j? Astra Hoi»W eiji, ^0$ dvakrat 2‘v Kun Novak 5 Alabarda 1°. gel1 »ke». IranC .„a0 ^,>^3 - zetti. fioo, *, k Aideoaran / trjZ. Cin«!*. «Drevo Taylor. Cm ! AiiSillU , A.V“ r,simi )«.i di seririd1 mcolor. vfačK3 Itaka Moderno ><$ doderno Douglas, enia5c Leigh. ut* I |l1?. \ ' ačet' rlf Ar. • Mar** čina«, Savo na l6(rilca, v - torio D* S* ^ A ne Male Boris h.«** *rt l0--vrFv Boris m-neto itr)’1',,. Vittorio Ve« yu! 6 e|P ramazovi*'. 3o «S Eelvertere -j, ™ Marconi. „T0t Massimo 6’ jeii^ s-prenapet .{> , M. Riva- 6-0o V Novo eln*«. jjotS 8» kupiti«. (1I,ci Orieonn1 Bra iV-moP! i £l,)' Ca M ‘rske vlade Ferhat Abas „ tega rekel, da je 0d, ?ednik De Gaulle »jetnik °cnih ekstremističnih ko- Onialistov» .jr? le govoril o tem vpraša dopisniku agencije As-“ riated Press, je predsednik j?86 rekel: «Preden le De wl(e prišel na oblast, sem jVgfH, da je general sposo-tn da bi mogel alžirsko jPra5.aj1.jg rešiti. Rekel sem, l7na vsa sredstva, s kate-1 bi se to vprašanje dalo tii*1'- Pa ie« kot se pf» onih, ki so ga predli :na oblast, to se p ra-letilik organizatorjev ttpb-° 1 °d 13. maja.. k-ar se tjge integracije — nadaljeval Abas — tu ni , rejjt , Ve, ker integracije aliir• 51(0 lju ' Ul ln° }iudstvo izjasnilo, da ho- ? ljudstvo ne zeli. Še pred m upora se je alžir- Sv . lt* samostojno, da hoče jj[.3° državo. Glede pravic nlglT>iev- da v sedanjih raz-fT volijo pod pritiskom !e Coske okupacijske vojske, pr more reči, da te volitve tja Stavliai° svobodo izraža-ja ' francoski državniki de-jjjQS 0 želijo le, da bi Alži-je „ ranili v okviru Franci-|#' 0 Pojasnjuje, zakaj ob ren", c‘etnem jesenskem refe-enai glede, na svoje alžirsko bodo mogli zahteva- bodo državljanstvo. Ta- ti I' itbtatj r ... - - ttv0 -1 1 alžirsko državljan- tudi Evropejci mogli Pr; Hu. tem pridobiti vse 'aviCP r. p1™"111 atl, ■ ki jih bo vseboval ta • pa ohraniti franco- državlj' r^eru J Ho anstvo in «v tem _ je dodal Abas — fese° ,S33°štovali njihove in te-iržav, ot tujcev, kot tujih “ali ; ianov’ kot bomo spošto-banoj)lterese vseh tujih držav- 1Hi°C^°Vor na vprašanje, kaj la n 0 dogodkih od 13. ma- 2ačasnS ? leta’ 3e Premier 'llp0re a'žirske vlade rekel: “tern."0^ maia ie bila Hov C!j!l alžirskih koloniali-GajlrPr°tA PdviSki vladi sami. Žirj j j ° kolonialisti v Al-Pa j7rilslili, da Pflimlino-»e pTa,a koče omejiti njiho-Piti !UIHije in zato se niso TePubru>lan^ Pvvtišljali četrto p‘k0 razdejati.» ADVaoller Abas je nato po-ihnZ lzrazil svojo priprav-•Itiini ' ses';a';* se s franco- Predstavniki, da bi z V naročju matere je mežikal novorojenček, ki je čisto slučajno 'postal znamenit. Fotoreporterji so se gnetli o-krog njega, ko se je rimski župan Urbano Cioccetti približan materi in ji čestital za. otroka, ki ga je krasil svilen trak z napisom: »Roma 2.000.000». S posebno svečanostjo so uradno proslavili rojstvo male Patrizie, hčerke rimskega uradnika Alberta Severa, ki je postala dvomi-lijonska meščanka »večnega mesta«. 18 stoletij je Rim čakal na trenutek, da se povrne na ono veličino, na tisto število prebivalcev, ki jih je :mel v dobi cesarja Hadrijana, la sedanji rimski župan se je tega spomnil tudi v svoji zdravici. Toda medtem ko so rimski časopisi z velikimi naslovi zabeležili ta dogodek, so se pojavili glasovi, ki so to slavje nekoliko zasenčili. Mestni statistični urad je namreč opozoril rimske bolnišnice in klinike, da pričakujejo «dvomilijonskega» meščana Rima, in vsakega dne se je velika številčnica posebnega aparata za štetje v uradu pomikala proti dolgo pričakovanemu številu. Dejansko pa je bil to povsem zgrešen a-larm, ker je Rim — kakor pravijo verodostojne italijanske statistike — že davno prekoračil mejo dveh milijonov prebivalcev, samo da se ni nihče potrudil, da bi v mestno statistiko zajel tiste «.na.(}številne», ki žive v Rimu neprijavljeni in katerih število se po 'zelo previdnih ocenah giblje nekje okrog 200 tisoč, predstavljajoč kar deset odstotkov skupnega rimskega prebivalstva. To sicer niso «pravi» rimski meščani, ampak priseljehci z revnega Juga, legija nezaposlenih, beračev, starinarjev, drobnih kramarjev, ki žive v svojih naseljih, barakah, na robu mesta Vprav medtem ko se piše o tem, da se je dosegla uradna «dvomilijonska» meja, se postavlja na dnevni red to vprašanje anadštevilnega« pre-b:valstva, ki je odvečno ne samo statistično, ampak tudi stanovanjsko in gospodarsko. V svojem naglem razvoju je rimsko mesto pritegnilo številne ljudi, ki jih ne more niti prehraniti niti zanje skrbeti, pa se spričo tega pojavlja vrsta perečih komunalnih problemov. Odkar so čete italijanskega kralja Viktorja Emanuela II. leta 1870 premagale papeško vojsko in stopile v mesto skozi porušene zidove pri Porta Pia, je Rim naraščal s tempom, ki je za evropske razmere izredno nagel. Celotno mesto je tedaj štelo vsega komaj 200.000 prebivalcev in znotraj mestnih zidov rimskega cesarja Avrelija, smo .imeli še vinograde, obdelana polja in komplekse gradbišč. Tedaj se je začelo tako imenovano »piemontsko razdobje« Rima, ki so ga označevale nagle gradnje, spekulacije z zemljišči, ki nimajo primere. V mrzlici grajenja in spekulacij je bilo uničenega mnogo tisj^ t( rajšnJiin sta se v sinagogi v Las Vegasu poročila Kluabclh Taylor m Kddie r' Poroka Je trajala petnajst minut, to se pravi pet minut več, kot Je Fislier dan prej potreboval za svojo razporoko. tega, kar je bilo zgodovinsko dragocenega. Toda »barbarsko razdobje« je nastopilo šele po letu 1922, v dobi fašizma, ko je ostal nepoškodovan samo antični, «imperialni» Rim (o-ziroma njegovi ostanki), medtem ko so porušili celotno srednjeveško rimsko četrt. Leta 1922 je imel Rim 663 tisoč prebivalcev, to pa megalomansko razpoloženemu B. Mussoliniju ni bilo dovolj. Motilo ga je, da je glavno mesto, po številu prebivalcev, za Milanom in Neapljem, in je zato odredil, da se to ((popravi«. Deset let kasneje je imel Rim, kot Milan, milijon prebivalcev; toda s tem je nastal nov problem, ki Mussolini z njim ni računal; novi prebivalci Rima, ki so se naselili v mestu, so prišli iz zaostalih južnih, pokrajin im so se v Rimu naselili samo zato, da bi tu našli kruh in delo. Toda tega ni bilo. Pretežna večina priseljencev je takoj padla v breme občinske blagajne, pod pritiskom katastrofalnega položaja, ki je takrat nastal v Rimu, je moral Mussolini leta 1939 priznati poraz: tedaj so sprejeli zakon, s katerim se je prepovedalo nadaljnje izseljevanje onih, ki ne morejo dokazati, da so našlj v mestu stalno zaposlitev. Dotok nezaposlenih z Juga pa ni prenehal do danes in računajo, da se Rim poveča vsako leto za 40.000 ljudi, v glavnem južnjakov, kar povzroča nerešljive probleme. Kljub temu, da mesto dobiva od države 4 milijarde subvencije na leto, se letni proračuni zaključujejo z deficitom okrog 14 milijard lir, in tako se je v teku let nabralo za 250 milijard dolga. Položaj je tako resen, da se po mnenju nekaterih «ne more več rešiti« Rimski župan Cioccetti je objavil svoj načrt za saniranje položaja, ki pa nima mnogo verjetnosti, da ga bodo u-resničili, ker tangira močne zasebne koristi. On predlaga razlastitev razpoložljivih gradbišč, lastnikom pa naj bi čhrti odškodnino v višini vrednosti, k: so jo lastniki sami navedli za svoja zemljišča v svojih davčnih prijavah. Dejali smo, da je Rim že pred 18 stoletij imel dva milijona prebivalcev. Toda določanje števila prebivalstva v starem veku spada med še nerešena vprašanja zgodovine. V kronikah je ohranjen pr rezultat nekega ljudskega štetja iz leta 68 pred n. št., v katerem se omenja 463.000 ljudi, ne ve pa se točno, ali gre za «moške» ali za «duše», ali pa so v tem popisu zajete tudi ženske, otroci ter številni sužnji. Trideset et kasneje je Pompej pripeljal iz Egipta žita za 486.000 lačnih v Rimu, pet let pred našim štetjem pa je cesar Avgust vsakemu od 320.000 meščanov podelil iz cesarske blagajne 60 rimskih denarjev. V zapiskih o tej razdelitvi denarja se govori izrecno o odraslih moških, in zato zgodovinarji računajo, da je Rim tedaj štel okrog milijon pre-b'valcev, vštevši žene in o-troke, tujce, legije, pripadnike plemstva in sužnje. Ta velikost bi se skladala z velikostjo in kapaciteto rimskih žitnic iz te dobe. Sod cesarji v začetku drugega stoletja v našem štetju je bil Rim največji in najštevilnejši. Takrat so našteli 46.602 stanovanjska bloka in 17.977 privatnih vil in palač. Prebivalstvo samo je štelo, po sodobnih ocenah, 1,6 milijona ljudi; nadaljnjih 400 do 500.000 pa je bilo tujcev, sužnjev in prehodnega vojaštva. Padec je bil hitrejši od vzpona. Ko so sedež cesarstva premestili iz Rima v Bizanc, (sedaj Carigrad), je v Rimu stanovalo manj kot tišoč ljudi in mesto se je začelo spreminjati v ruševine. Te dni, ko se je Rim uradno vrnil na svojo staro veličino, so nekateri s ponosom izračunali, da bo leta 1980 štel 3 milijone prebivalcev, če bo prebivalstvo naraščalo sedanjim tempom. Izredna razprodaja slik NEW YORK, 14. — V samih 40 minutah so v neki tukajšnji umetniški galeriji razprodali umetniških del v vrednosti enega milijona 166 tisoč 400 dolarjev ali 729 milijonov lir v naši valuti. Umetniška dela, ki so bila naprodaj, so bila last pokojne Thelme Chrys-ler Foy, dedinje vsega premoženja avtomobilske indu- strije «Chrysler». Razprodaja 17 umetniških slik francoskih impresionistov se je vršila v galeriji Parke-Ber-net. Slike, ki so povečini dela umetnikov velikega slovesa, kot n. pr. Degasa, Renoira in Toulouse-Lautreca, so dosegle izredno visoke cene, še višje kot so jih pričakovali strokovnjaki. Najvišjo ceno je dosegla slika Renoi-ra sLes Filles de Durand-RueU, ki jo je brat pokojne bogatašinje Walter Chrys-ler ml. kupil za 225.000 dolarjev, oziroma za 140 milijonov lir v naši valuti Pastel francoskega impresionista Degasa, ki nosi naslov eDanseuse sur la Scent», je šel za 180.000 dolarjev, oziroma za 107 milijonov lir in pol. To pastelno sliko je kupil trgovec z umetniškimi predmeti v Netv Yorku, E. J. Rousuck. Kot smo že rekli, se je razprodaja končala v samih 40 minutah. Navzočih je bilo okoli 1500 oseb, seveda izbranih strokovnjakov ali močnih petičnikov, med katerimi so bila tudi slavna filmska imena, kot n. pr. Grela Garbo in Henrij Fonda. Bil je navzoč tudi pisatelj Remarque in več evropskih zbiralcev umetniških del. višjih oblasti in ..različno odraža v praksi na terenu; Začnimo z Indijo. Indija je sicer, prirodno bogata dežela. Toda preveč ima prebivalstva, da bi v svojih sedanjih razmerah mogla dati vsem kruha. Res je, da se je njeno gospodarsko stanje po osvoboditvi izboljšalo, toda preveč roj. stev onemogoča konkretno dviganje življenjske ravni. In čeprav smo še vedno v Aziji, z vsem njenim bremenom nazad-r.jaštva, se je Indija lotila kampanje proti preštevilnim družinam. V ta namen je indijska vlada investirala velikanska sredstva. Ustanovila je šole, tečaje in vzgojila na de-settisoče deklet, ki nimajo dru. ge naloge kot to, da poučujejo ljudstvo, predvsem ženske, naj rojstva omejujejo. Ta dekleta dobe posebno nagrado, čim več mater pouče o nujnosti omejevanja rojstev. Kljub temu pa so doslej u-spehi teh naporov razmeroma nizki in po mnenju samih najvišjih oblasti se bodo rezultati te kampanje pokazali šele čez daljšo dobo. Druga država azijske celine, ki se mora ukvarjati s tem problemom, je Japonska. Tudi ta dežela je konservativno nastrojena in to kljub temu, da gre za industrijsko močno raz. vito deželo. Verski predsodki so tu močno zakoreninjeni, poleg tega pa je predvojnim japonskim oblastem bilo na tem, da v smislu vseh totalitarnih režimov demografsko politiko pospešijo do skrajnih meja. In ta demografska politika predvojnih militaristov je imela velike uspehe. Po vojaškem polomu leta 1945 pa se je Japonskem zgodil pravcati čudež. Leta 1949 je 'hotela priti na Japonskq znana pobornica za omejevanje rojstev Margaret Sanger. Ameriške okupacijske oblasti ji niso hotele dati vstopnega dovoljenja, ker so se bale, da bi njeni nazori pri konservativnih' Japoncih p e vzbudili razburjenja. Najprej je bil izglasovan zakon, s katerim se dovoljuje umetni splav. Nato so se lotili tečajev, množičnih zborovanj' in odličnega poljudnega tiska, s katerim so ljudstvu pojasnili, kolikšna nevarnost so za japonske ekonomske razmere preštevilne družine. In v obdobju med 1950. in 1955 letom se je število rojstev nepričakovano naglo manjšalo, tako da je število rojstev leta 1956 bilo za milijon enot manjše kot leta 1949. Pri tem je še najbolj značilno to, da to zmanjšanje ne gre na račun umetnih splavov, pač pa na račun kontracepcijske prakse. Število Japoncev se sicer še vedno veča. In to bo trajalo še kako desetletje, vendar kaže, da so Japonci ta problem že rešili. Preostane nam še največji velikan Azije in sveta — Kitajska. Leta 1954 so na Kitajskem začeli z zelo intenzivno kampanjo proti preštevilnim .......... Članipoedinih delegacij na ženevski Spričo okoliščine, da se v Ženevi vrši pomembna mednarodna konferenca med zunanjimi ministri štirih velesil, ki utegne imeti odločilen vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov v ^vetu, menimo, da ni odveč če navedemo člane posameznih delegacij na tej konferenci, hkrati s člani delegacij Zahodne in Vzhodne Nemčije, ki imata- le posvetovalni glas. ZDRUŽENE DRŽAVE Christian Herter, državni tajnik; hivingston Merchant, pomočpik državnega tajnika za evropske zadeve; Le-vellyn Thompson, veleposlanik v Moskvi; Becher, pravni sVetnik državnega departmaja; Berding, pomočnik državnega tajnika za informacije; Inoin, pomočnik tajnika za obrambo in za mednarodno varnost; Reinhardt, svetnik državnega departmaja; Smith, pomočnik državnega tajnika za politično načrtovanje; Sullivan, posebni potpočnijr državnega taj-rjlfa. za vprašanja razorožitve in atomske energije; IViJcor, državni tajnik, ki so mu. poverjene mednarodne organizacije. VELIKA BRITANIJA Selwyrt lAoyd, državni tajnik za zunanje zadeve; sir Ant)iony Rumbold, podtajnik v zunanjem ministrstvu; Hancock, direktor za vprašanja Zahodne Evrope v zunanjem ministrstvu; John Drinkall, njegov pomočnik; Peter Hope, in John Priče, uradna glasnika; G. R. Free-land, pravni svetnik; A. E. Davidson, tajnik delegacije. SOVJETSKA ZVEZA Gromi ko, minister za zunanje zadeve; Zorin, namestnik ministra za zunanje zadeve; Malik, veleposlanik v Londonu; Pervu-hin, veleposlanik v vzhodnem Berlinu; Smirnov, veleposlanik v Bonnu, Vinogradov, veleposlanik v Parizu; Soldatov, načelnik departmaja za Ameriko pri ministrstvu za zunanje zadeve in poleg tega še 11 izvedencev. FRANCIJA Couve De Murville, minister za zunanje zadeve; Jose, generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve; Lucet, direktor za politične zadeve; Gros, pravni svetnik pri ministrstvu za zunanje zadeve; Gillet, direktor kabineta; Baraduc, direktor informativne in tiskovne službe; Laloy, direktor za evropske zadeve;; de Beaumarchais, pomožni direktor ministrovega kabineta; Manach, generalni tajnik delegacije. ZAHODNA NEMČIJA Von Brentano vodi delegacijo, ne prisostvuje pa sejam zUnanjih ministrov. Vodja delegacije je Wilhelm Greive, veleposlanik zvezne republike v Washingtonu, ki je zastopal svojo deželo na pripravljalnih delih zahodnih zaveznikov. Njegov pomočnik j« Dtukivitz, direk- tor za zadeve Vzhodne Evrope v zunanjem ministrstvu; grof Baudissin, predstavnik Bonna v delovni skupini zahodnih zaveznikov; von Eckardt, državni tajnik za informacije, in.. von Hase, glasnik ministr- • stva za zunanje zadeve, VZHODNA NEMČIJA Dr. Bolz, minister za zunanje zadeve; Winzer, di> žavni tajnik in pomožni mi-nister v istem ministrstvu; Toepiitz, državni tajnik iv ministrstvu za pravosodji Flor in, predsednik komisije za zunanje zadeve ljudske skupščine, hkrati s skupino svetnikov ministrstva za zunanje zadeve. družinam. Nič čudnega. Kitajska je sicer tudi po površini' zelo velika, toda za 600 milijonov ljudi je treba veliko sredstev, ki jih ta sicer prirodno bogata toda nerazvita dežela še ne more dati. Tudi tega vprašanja so se na Kitajskem lotili kampanjsko, vendar pa se zdi, da ne preveč sistematično. Sama predavanja niso zalegla, ker ženskam ni bilo na razpolago dovolj strokovnih moči niti bolnišnic in kirurgov. In če je bil zabeležen kak neznaten začetni uspeh, je to bilo le v mestih, podeželje je šlo svojo pot. In tedaj je nepričakovano prišlo do načelnega preobrata. Oblastvene in politične ustanove so prenehale s kampanjo za omejitev rojstev, pač pa začele obratno kampanjo, ker da je Kitajski potrebnih novih delovnih moči. To je uradno ge-s'o, s katerim pa se tudi sami kitajski politični delavci in socialni funkcionarji ne strinjajo. Ti odkrito — seveda le v ožjem krogu — priznavajo da je njihova kampanja za omejevanje rojstev propadla in Ja so zato prešli v drugo smer, pa čeprav hkrati upajo, da bi ne uspela. V resnici pa kitajski človek sprejema navodila z vrha in se rojstva na Kitajskem tako množe, da bo, po podatkih OZN, ta velika dežela že leta 1990 štela najmanj milijardo prebivalcev. Kako je kitajskim oblastem vendarle do tega, da bi se šte. vilo rojstev omejilo, nam pove dejstvo, da se na Kitajskem z vso vnemo dela za to, da bi se našlo kako zares učinkovito kontracepcijsko sredstvo, ki bi bilo uporabno za ljudstvo, to se pravi tudi za one množice v raznih zakotnih predelih Kitajske, kamor njihova prva kampanja za omejitev rojstev sploh ni segla; Upati je, da se jim bo to. čimprej posrečilo, ker postaja vprašanje kitajske pre-obljudenosfi hudo' pereče. 30 milijonov novih ust na leto ni majhna stvar. Kitajci sicer skušajo dvigniti svojo proizvodnjo in v marsičem jim to tudi uspe, toda žrtve, ki se za to dajejo, so prevelike, da bi uspehi bili realni in gospodarni. Ce pa bo število prebivalstva naraščalo s tolikšno naglico', postaja vprašanje, ali bedo Kitajci Zmogli v svojem gospodarstvu napraviti tolikšne ((čudeže«, da bi zadostili potrebam. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Pazite na prenagle sklepe, zaradi katerih bi se mogli kesati. V poslovnih zadevah več elastičnosti. BIK (od 21. 4. do 20. 5) — Ne nasedajte ljudem, ki se delaio podjetne, ki pa bi vas v nevarnosti pustili na cedilu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Srečali se boste z vpliv« no osebo. Ne obračajte ji hrbta, čeprav vam osebno ni simpatična. RAK (od 23. 6 do 22. 7.) —■ Pred vami je srečno obdobje, toda ne pretiravajte v svoji vnem; in optimizmu. ker bi mogli biti razočarani. LEV (od 23. 7. d0 22. 8.) — Zadeva se pomika k svojemu uspešnemu zaključku, poskušajte potek pospešiti in vanj vprezite tudi kako vplivno osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Vse, kar boste počeli za to, da si izboljšate položaj, bo rodilo sadove. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) — Naj vas prvi vtisi ne zavajajo. Uspešno poznanstvo s poslovnim človekom, ŠKORPIJON (od '24 10. do 22. J}.) — Izlcoristite vse svoje sposobnosti, da vam ne 'bi očitali, da ste sebi in svojim odveč. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Nenadna sprememba bo v vašo gnonot*tjjo pr«ieslE^ rtskaj novega, svežega. KOZOROG (od 21 12 do 20.'].) — Preveč zahtevate in premalo ste ^pripravljeni dati. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)**'— Ločite čustvene zadeve od poslovnih, ker boste sicer slabo speljali nalogo. RIB! (od 20. 2. do 20. 3 ) — V vaidh načrtih se bo nekaj zataknilo. Naj vas to ne vznemirja. r — Od koa se je le vzelut r- Z Zemlje je • •. Anton Požar sedemdesetletnik Življenje posameznika je toliko bolj pomembno, če je kdo in -čim več je kdo d opri-nesel za skupnost, v kateri je živel in kateri je pripadal čim bolje je znal in hotel uveljaviti svojo naravno nadarjenost in svoje sile v ko rist te skupnosti. In ko da nes praznuje svojo 70-letnicc naš Anton Požar in ko s( ob tej priložnosti spominja mo na vsa leta nazaj, menim da z mirnim srcem lahko trdi mo, da je današnji slavljenet mnogo dobrega od svojega da za našo veliko družino. In tu di on naj se tega zaveda, dt karkoli je kdo dal skupnosti bo to za vedno ostalo, p i čeprav brezimno, last celot nosti. Anton Požar je postal vi den v slovenski javnosti ko teatrski človek, kar je bil pl svoji naravi v celoti. Vese lje do nastopanja in vsa po trebna svojstva je prinesel j seboj na svet in si poznejt še marsikaj pridobil še ko otrok, ko je kot učenec Ciril Metodove šole pel sopran 1 zbor u Bratovščine Cirila it Metoda. V svojih poznejši) letih je bil kot živahen ognje; vit borben, zaveden in pri kupen mladenič med začetn^ ki novega uspešnega deli Šentjakobske čitalnice, ki ji vsa poznejša leta, tja do ča Anton Požar sa med obema vojnama, imi la vidno in važno vlogo t prosvetnem življenju tržaški , Slonenceu. Še zadnje let | pred popolnim nasilnim zatr , jem vsega našega javnega žit Ijenja je šentjakobska čitaln ca spravila na oder Cankai j jev ega «Kralja na Betajnovi i Zaradi razboritosti svojeg članstva in ker je bilo n ' razpolago dovolj primerni I glasov in dobre volje, je šen: jakobska čitalnica sklenila li ta 1909, uprizoriti Herve jev živahno opereto «Mam'zell Nitouche». Požar je igral i pel glavno vlogo Celestini 1 Floridora. človeka z drojnii i življenjem. Po eni stran i j i Celestin skromen in mil orgt , nist in učitelj petja, ki pol čuje nabožne, vzgojne in m le viže v dekliškem samostai ' skem vzgojnem zavodu, toda p i drugi strani pa beži večer z i večerom kot Floridor čez zi j v teater, da tam dirigira opi reto, ki jo je zložil in ugla: j bil. V tej vlogi, kot v mat ' sikateri drugi, je bil dovrše in kot pravi pravcati komi je prehajal iz zadržano, no j Ijajoče, maziljeno petega ni peva in mile viže v ognjevil in razposajeno, penečo se op-retno melodijo. In z njim ji pela ognjevito Angela Janovi In vprav tudi zaradi njeg, nega sodelovanja v mnogi drugih operetnih in operni | ter komedijskih vlogah, ni omenim tu vlogo Krušine «Prodani nevesti», smo ime v Trstu dobro opereto in r, slabe operne predstave. Tis ljudje, ki so tedaj sodelova v gledališkem življenju, s imeli mnogo poguma, samoz vesti in, dejal bi, tudi drzni sti, toda imeli so tudi mnog sposobnosti in predvsem vel ko veselja, navdušenja i trdne volje. Požar sam se ■ moral nekoč v času enega p> poldneva pripraviti za glavr. vlogo v opereti «Jesenski m neori», ker je hrvatski ten-rist Pan i skoraj zadnji hi izginil. Pomagala mu je p tem njegov a pril o ena las nost p ruvega komika, to • njegova prisebnost, da se ; lahko takoj znašel in si s h; moristično domislico po mag-ter izpopolnil s turi lik in m dal pravo življenje. In k tem pogumnim, sam jZarestnir*, spgsgbntm, pr drznim in prisebnim Hude so pripadali tudi Marij Si in Mirko Polič ter Svage 1 nepoboljšljivi optimisti. P , vnem tem pa se niso zanaša le na improvizacijo, temvi so polagali veliko važnost r skrbno in temeljito priprav Improvizacija jim je služi! ko je bila sila velika, in % za to, da ie vse potekalo bo resnično in živahno. Ko govorimo o današnje slavljencu, govorimo o n šem prejšnjem težkem, to c uspešnem življenju. Kot vsi katerimi je sodeloval v težk razmerah, ko je bilo trel precej žrtvovanja, je im vedno mnogo zdravega, upr videnega optimizma in vedr .si i. Bogato plačilo mu je b lo, da je. lahko vedno spro ugotavljal, da od tega nap ra prihaja ljudstvu zdrat razvedrilo, da ljudstvo od us ga tega črpa in da zini ve no bolj neko bogatejše d hovno življenje. Dočakal j da so se nam časi le nek liko spremenili in vreme i se zjasnila, in še vedno ; čil in veder. Da bi tak doč kal še mnogo, mnogo let tui nam v spodbudo in da I mu bilo življenje srečno i polno zadoščenj in zadovol stva. JOSIP KOSOVEL Goriško-beneški dnevnik Pred razpravo o urbanističnem načrtu Ribijeva avtobusna postaja ni več kos sedanjim potrebam Zgradili so jo pred 40 leti, ko je imelo podjetje 3 avtobuse, medtem ko ima sedaj okoli 100 avtobusov in tovornikov V Gorici se je v zadnjem desetletju gradbena dejavnost neverjetno razmahnila. Zgrajenih je bilo veliko novih stanovanjskih in upravnih poslopij, dvoran itd, imamo pa 40 let star0 avtobusno postajo. Ko je podjetje Ribi leta 1919 « prvimi tremi avtobusi pričelo voziti na progah po Soški in Vipavski dolini, si je zgradilo garažo z leseno streho v Ul. 9. avgusta in s pročeljem v stilu avstroogrskih javnih poslopij. Medtem se je število avtobusov in tovornikov povečalo' na sto, toda razen novega pri-stajališča za tovornike v Ul. Duca d'Aosta podjetje ni zgra-iilo modernejše, predvsem pa -ečje avtobusne postaje, ki bi bila kos tako velikemu pro-netu. Iz zastarele avtobusne podaje v Ul, 9. avgusta, odpelje /sak delavnik 55 avtobusov v Vlilan, Bologno, Trst, Videm, jradež, Gradiško, Tržič, Čelad, Koprivo in Palmanovo, irav toliko pa se jih pripelje. )b nedeljah odpelje 26 avto-»usov, pripelje jih 28. Poleg ega odpelje vsak dan v Ste-erjan in na Oslavje 8 avto->usov, v Jugoslavijo pa prav ako 8 Vsak delavnik odpelje n pripelje po 141 avtobusov. ’ri tem niso vštete štiri vož-■je tržaškega avtobusa, ki larkira pred Ribijevo garažo. Urbanistični načrt za Gori-o se ukvarja tudi z mislijo a gradnjo avtobusne postaje. ’ri tem naglasa, da morajo rdelovalci načrta upoštevati ri izbiri prostora za postajo litino vseh najvažnejših komunikacijskih sredstev. V tem rimeru bi prišla v poštev va prostora: 1. Tovorna postaja Ribi v II. Duca d’Aosta (ker bi Ul. ominez odpravili); 2. prostor, kjer je vojašnica S v Ul. S. Chiara. Občina je bolj naklonjena iugemu predlogu. Kakor vse kaže, ne bo no-eden od teh predlogov ures-ičen, ker namerava Ribi. v.saj t govoricah, ki sedaj kroži-■ v zvezi s tem vprašanjem, graditi postajo poleg garaže a koncu Ul. 9 avgusta. «»------- šcu zaradi tatvine. 34-Ietni Boris Kerkoč jz Ul. Zermanese 33 v Trevisu (rojen v Črničah) je bil predvčerajšnjim zvečer v neki gostilni v Ul. Brigata Pavia. Bil je precej okajen, pa se je proglašal za podoficirja agentov javne varnosti. Njegovo obnašanje je zbudilo dvome nekemu agentu, ki je bil v lokalu, r.a ga je pozval, naj pokaže dokumente. Ker se je izkaza' odpeljali na kvesturo, kjer so sestavili zapisnik in ga na začasni svobodi prijavili sodišču zaradi prisvajanja naslova. poslali so ga v Treviso. . »—— Močan šok lo, da se je potvarjal, so ga | čan šok ter notranje poškodbe Včeraj ponoči so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia Gel-trudo Konič iz Števerjana. Ženi so zdravniki ugotovili mo- Tretje cepljenje otrok proti otroški paralizi Goriško županstvo ponovno opozarja starše otrok, ki so bili že drugič cepljeni proti otroški paralizi, da se zglasijo na higienskem uradu v Ul. Mazzini št. 7 od 9. do 12. ure, da jih bodo vpisali za tretje cepljenje. , Staršem bodo na uradu povedali idan in uro cepljenja. tmtm Ban pred startom za letošnjo dirko po Italiji Najdeni predmeti Na poveljstvo mestnih stražnikov v Ul. Mazzini, so pošteni najditelji izročili v varstvo sledeče predmete: otroško torbico, aktovko, par naočnikov, denarnico z vsoto denarja, o-troško ter žensko kolo. Kdor dokaže, da so predmeti njegova last. naj jih pride iskat na policijo. Danes pred poroto iz leta 1945 dogodek Danes ob 9.30 se bo pričel red porotnim sodiščem v Go-ci proces proti 46-letnemu iniciu Fontanotu iz Ronk, 1. Dasseina 6, 51-letnemu runu Mininelu iz Tržiča, Ul. maja 87 in 48-letnemu Spar-icu Romanu iz Tržiča, Ul. aribaldi 51. Obtoženi so, da > z orožjem v roki prisilili omenica Mustilla v Tržiču, a jim je izročil denarnico z Jtovino in da so ga 30. apri-ustrelili v Tržiču. Proces proti Krminčanom J radi vohunstva se bo nada-eval za zaprtimi vrati v to-;k 19. maja ob 10. uri. «»------- Kdo od italijanskih kolesarjev bi utegnil biti kos Anquetilu? Baldini je v krizi, Favero je neznanka, Benčini pa šepa na vzponih Pročelje 40 let stare Ribijeve avtobusne postaje. MILAN, 14. — Kdo bo zmagovalec «Gira»? O tem se sprašujejo vsi, ki so spremljali dosedanje priprave vseh vidnejših italijanskih in ostalih kolesarjev in ki bado spremljali skozi 23 dni potek dirke. Na splošno prevladuje mnenje, da je glavni favorit Francoz Jacques Anquetil in če bi se to mnenje uresničilo, bi pomenilo, da so se vrnili zlati casi francoskih kolesarjev, ki so letos že poželi prvo pomembnejšo zmagi s starim, a še vedno izvrstnim Louisonim Bobetom na ciklomotoristični dirki po Italiji. ■ Okrog hoteal v Milanu, kjer je nastanjen simpatični in skromni francoski kolesarski «as», je vedno živahno. Med množico njegovih simpatizerjev pa je največ novinarjev, ik-i stikajo za raznimi izjavami tega in onega izvedenca iz An-quetilovega kroga. Tako so izvedeli, da je Jacquesov mena-žer prepričan v njegov uspeh Anquetil sam pa jim je baje izjavil, da bo letos sam otvoril ples in da ne bo čakal na pobudo drugih. Zdi se, da je letošnja dirka ustvarjena kot nalašč zanj Kdo od domačih italijanskih kolesarjev bi potemtakem u-tegnil biti kos raketi z onstran Alp? Ko si zastavljamo to vprašanje, je treba v prvi vrsti upoštevati že ugotovljeno dejstvo, da so posebnosti letošnje proge primerne zanj, potem pa še dejstvo, da je prišel An-quetil na dirko po Italiji na čelu moštva, ki ga ne odlikuje samo homogenost pač pa tudi moč. Že samo imena kot Gra-czyk, Darrigade, Stablinski in Elliot to dokazujejo in potrju- ■llllllllllltlllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlllllHllllllnilllllllllllllllllllllllllliiiilllllllllllllllllllllllMIIIUIIIIlilllHIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM"«"""'"'"""""" Izpred sodišča Malo zavidljiv jubilej: 28. srečanje s sodnikom Brez potnega lista v Jugoslavijo k ženi in otrokom 62-letnj Ottavio Zuch iz Kr- Dve akciji kriminalistične policije Agenti kriminalističnega od-elka so včeraj aretirali 54-tnega Enrica Consuttija iz 1. Baiamonti 22 (ECA), ker i ga zalotili, ko je pobiral občinskem poslopju št. 15 3 Trgu Municipio cevi iz e-rnita ter ploščice pri štedil-Iku, da bi jih prodal. Odne-1 je za nekaj tisočakov ma-riala. Prijavili so ga sodi- mina, sedaj stanujoč v Gorici, Ul. Foscolo 17, je včeraj «sla-vil» kaj nenavaden (pa tudi malo zavidljiv) jubilej; od leta 1915 do danes je nabral kar 28 obsodb, tako da je bi-ic potrebno dodati njegovemu kazenskemu listu posebno prilogo, ki dokumentira jegove « podvige«. Sicer pa je bila zadnja »nesreča« prav malenkostna v primeri z drugimi, tako da si je možakar verjetno mislil, kaj je bilo treba zaradi take »ničevosti« motiti sodnika. 9. januarja tega leta okoli polnoči je agent javne varnosti Osvaldo Frisonelli opazil v Ul. Morelli Zucha. ki je pijan skušal pognati motor, vendar brez uspeha; pri tem je motor celo dvakrat prevrnil, ta-* k(. da se mu je policist približal ter dejal, naj odneha, ker bi lahko prevrnil vozilo na kakega mimoidočega. Toda Zuch ga je surovo zavrnil, češ naj se briga za svoje zadeve. Seveda se stvar ni mogla končati tako in Frisonelli ga je povabil na kvesturo, toda možakar ni hotel o tem nič slišati in policist je bil prisiljen telefonirati na kvesturo po dežurne agente. Tedaj je Zuch končno razumel, da gre zares in se je vdal: dolgoletni »stiki« s policijo so ga izučili, kako se mora z r.jo obnašati in res mu agenti niso mogli očitati niti da jih ;e žalil niti da se jim je upiral in so ga javili sodišču pod obtožbo nadležne pijano- gt( v javnem prostoru. Pred sodnikom je Ottavio Zuch priznal, da je bil nekoliko vinjen, ker se je z nekim prijateljem zamudil v gostilni, in tako ga je sodnik dr. Fabiani obsodil na 3000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. * * * Kot že mnogi drugi brezposelni, je tudi 19-letni Giovan-ni Jacomino jz Neaplja, Cor-so Umberto 32, sklenil zbežati v Jugoslavijo. Tako je prejšnjo sredo proti večeru skrivaj prekoračil mejo pri železniški postaji na Svetogor-rki cesti ter se napotil proti Solkanu. Mislil je, da bo storil najbolje, če se bo javil jugoslovanskim oblastem ter jim razložil, zakaj se je odločil zapustiti svojo državo. Seveda so ga jug. varnostni organi takoj aretirali in kmalu nato izročili italijanski obmej-n policiji na bloku pri Rdeči hiši. Tako , je mladenič priromal iz jugoslovanskega v italijanski zapor;, obtožili so ga namreč nedovoljenega prekoračenja meje ter prijavili sodišču. Včeraj je Jacomino ponovil vso zgodbo pred sodnikom dr. Fabianijem, ki je sprejel predloge obrambe ter ga obsodil na najmanjšo predvideno kazen; pogojno na 2 meseca zapora, 10.670 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. # * * Druga obravnava zaradi ilegalnega prekoračenja meje se je včeraj vršila proti 33-letne- mu Giuseppu Fedrigu, stanujočemu v Trevisu, Ul. dei pe-ra 152. Obtoženec je bil odsoten, k^r se je bil med tem časom izselil v Francijo, tako je sodnik prečital obtožnico, :z katere je bilo razvidno, da je Fedrigo ilegaino prekoračil mejo 26. marca tega leta pri železniški postaji na Sveto-gorski cesti ter da so ga juge slovanski varnostni organt vrnili v Italijo pet dni kasneje na obmejnem bloku pri Fernetičih. Italijanski policiji je Fedrigo med zaslišanjem izjavil, da se je odločil iti v Jugoslavijo, ker je 15 dni prej pos.nl v Škocjan k tašči ženo in svoje tri otroke ter je hrepenel, da bi jih zopet videl. Pojasnil je nadalje, da je pred leti vzel za ženo jugoslovansko državljanko Milico Antončič, s katero ima tri otroke; ker pa je bil že več let brez dela, je bil primoran poslati jo k njeni mater{ v Škocjan; žena z otroki je šla z rednim jug. potnim- listom (po poroki )t bila namreč ohranila svoje državljanstvo, op. ur.), on Da je moral ostati v Italiji, ker n, imel potrebnih f dokumentov in tako mu ni ostalo drugega, kot da je šel skriva; čez mejo. Tam se je sam javil jugoslovanskim oblastem, da bi uredil svoj položaj, vendar so ga vrnili v Italijo. Tudi tega je sodnik obsodil na najnižjo kazen dveh mesecev zapora in 10.670 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Trčenje motociklov v Ul. S. Pellico Včeraj ob 6. uri sta v Ul. S. Pellico v bližini stavbe št. 6 trčila 46-letni lambretist Marsilio Piccoli s Svetogor-ske ceste 99 ter 22-letni La Guardia Michele iz Ul. Morelli 18, k,j je vozil motocikel znamke »Bernech«, last Gui-da D’Orazia iz Ul. Morelli 18. Do trčenja je prišlo, ko je Piccoli, ki je parkiral pred stavbo št. 6 v Ul S. Pellico, hotel obrniti proti Svetogor-skj cesti. La Guardia, ki je prihajal s precejšnjo naglico s Catterinijevega trga, se ni mogel izogniti trčenju. Pri padcu si je Piccoli ranil roko ter levo ramo. Oba motocikla sta se precej poškodovala. Steverjansko županstvo sporoča, da bo v nedeljo 17. maja na županstvu ob 11. uri javna diažba za košnjo ob občinskih cestah na Prevalu. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21 stopinj ob 15. uri, najnižja 6,4 stopinje ob 5.30. Vlage 55 odstotkov. «»---- DE2URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Urbani - Al-banese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. *»----- Kino v Gorici CORSO. 16.00: «Velika dežela«, G. Pečk, J. Simmons. VERDI. 16.00: «Policarpo, uffi-ciale di serittura«, R. Rascel. VITTORIA. 17.15: «Vikingi», K. Douglas, T. Curtis. J. Leigh. CENTRALE. 17.00: «Leteči zmaji«, S. Laurel. O. Hardy. MODERNO. 17.00: «Tragedija v Rio Grande«. jejo. Vedeti pa je treba tudi. ida je Anquetil edini vodja moštva in da zaradi tega v njem ne bo ribarij, katerim so v večji ali manjši meri podvržena vsa ostala moštva, vključno z italijanskim. Zaman je zastirati si oči.,Italija danes nima ne kolesarja in niti moštva, ki bi se mogel uspešno upirati francoskemu zastopstvu. Edini, ki bi lahko pritisnil Anquetila ob zid bi bil Ercole Baldini, toda prav on je v krizi oz. se še ni izvlekel iz nje. Tako preostaja-ta samo Favero in Nencini. Prvi že dolgo časa ni nastopal, kar pa ne zaskrblja. Favero je predvsem resna oseba in če se v prvi fazi letošnje sezone ni posebno naprezal, je že vedel zakaj, posebno še. ker se zaveda, da je njegova moč v dolgih in izčrpljivih dirkah. In prav letošnji «Giro» se zelo priklaid.a njegovim tipičnim lastnostim. Nencini je izpopolnil svoje priprave na ciklomotoristični dirki, na kateri je vozil s pre-čejšnjo lahkoto. V vožnji za motorji je bil edini konkurent Louisonu Bobetu. na vzponih pa je često odpovedal. Dvoje je možno: ali ni hotel forsirati, ali pa njegova fizična kondicija trenutno ni takšna, da bi se mogel uspešno boriti z An-quetilom v San Marinu, v Dolomitih in na Malem sv. Bernardu. Tudi Nencini sam ne prikriva svoje zaskrbljenosti. »Dirka ie zelo lepa — je dejal — toda proga je nekoliko prenaporna. Na vsak način bomo videli!« Toliko o Italijanih, o preostalih pa jutri, ko bo mogoče kaj več izvedeti od njih samih na Trgu Duomo, kjer bodo opravljali registracijo. A. A. »»-------- «Giro» brez Coppija MILAN, 14. — Deseti član moštva «Tricofilina - Coppi« za dirko po Italiji, bo Lunardi. Ta sklep je bil sprejet po dolgih pogajanjih med vodstvom ekipe in Coppijem. Vodstvo je sicer hotelo, da bi namesto Bahamontesa bil na čelu ekipe Coppi sam. Toda «campio-nissimo« je vztrajal pri svojem sklepu, da ne bo več sodeloval na napornih etapnih dirkah. Belgijec Roger Vindevogel, ki je 130 km dolgo pot od Krako-wa do Katovic prevozil v času 3.14’42”. Za klasifikacijo se mu z odbitkom 1’ šteje čas 3.13’42”, 2. Paulissen (Bel.) 3.14,12” (z odbitkom 30”), 3. Eckstein (Vzh. Nem.) 3.14’42”, 4. Balvert (Niz). 5. Vanderve-cken (Bel.), 6. Geldermans (Niz.) itd. ATLETIKA Murchison operiran CHICAGO, 14. — Ameriški tekač na kratke proge Ira Murchison je bil v torek operiran na debelem črevesu. Malo je verjetno, da bi mogel 26-letni atlet še kdaj tekmovati. AOSTA* v VINCENC BOL7 ANO i RENTO C0URHA IsTrs a vERE TO OmaGG LaGazzettadello Soort APOu« tiiHHiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii,ll|llllirl Spor med igralci in Triestino praktično urejen ? Tudi Bernardin in Szoke bosta v nedeljo nastopila Na včerajšnjem treningu štirje goli titularcev proti Ederi DIRKA MIRU Belgijec Vindevogel zmagal v 11. etapi KATOVICE, 14. — V 11. etapi kolesarske dirke Berlin -Praga - Varšava, je zmagal Spor, ki je povzročil predvčerajšnjo stavko titularcev Triestine, je praktično rešen. Vodstvo Triestine se je sestalo včeraj ob 12,20 in je zasedalo pod vodstvom kap. Tara-bocchie (v odsotnosti predsednika Colummija) dobro uro in pol. Zaslišana sta bila kapetan moštva Bernardin in njegov namestnik Szoke, ki sta poda la dokaj izčrpno poročlio o vzrokih, ki so privedli do stav ke nogometašev. Vodstvo kluba je na osnovi njunega poročila pristalo na razgovore z igralci, vendar pa je zahtevalo takojšnjo brezpogojno obnovitev treningov. Ko so namreč igralci včeraj zjutraj zvedeli za ukrep vodstva proti Bernardinu in Szokeju, so sporočili vodstvu, da bodo s stavko nadaljevali, če ukrepe proti Bernardinu in Szokeju ne prekliče. Vodstvo kluba je na to sporočilo odgovorilo, da tega stališča igralcev ne sprejema in je pozvalo igralce naj se udeleži jo popoldanskega treninga, kar so potem vsi titularci brez izjeme tudi storili in se ob 15. uri predstavili trenerju Trevi-sanu na občinskem stadionu. Vodstvo pa jim je potem sporočilo, da ukrepi proti Bernardinu in Szokeju, ki so jima IIIIIIIIIIIDIIHIIIIIIIIliatlllllllllllllllllll ||| lili Hlinili tlliHH UH MIH lllimiii || | n mm || milili umil Nov svetovni hitrostni rekord na vodi Campbell: 418,99 km na uro s čolnom namakcijs V eni smeri je Campbell dosegel celo hitrost 442,470 km na uro CONISTON, 14. — Donald Campbell je dosegel nov svetovni rekord v hitrostni vožnji na vodi. Na jezeru pri Coni-stonu v Angliji je namreč z motornim čolnom na reakcijski pogon «Blubird» dosegel povprečno hitrost 418,99 km na uro, medtem ko je njegov lastni dosedanji rekord znašal 400,03 km na uro. Kot znano velja za svetovni rekord vožnja v obeh smereh. V prvi smeri je Campbell vozil s povprečjem 442,470 km na uro, v obratni smeri pa s hitrostjo 394,200 km na uro, kar da povprečje 418,99 km ali 260,35 milj na uro. Campbell je izvedel svoj u- speli poskus v idealnih vremenskih pogojih, v soncu, v ozračju brez vetra in brez vodnih tokov. DAVISOV POKAL Danes žrebanje za dvoboj v Bruslju BRUSELJ, 14. — Žrebanje parov za teniški dvoboj za Davisov pokal med Belgijo in Italijo, ki bi moralo biti danes cb 11.30, je bilo preloženo na jutri zjutraj ob 11,30, ker italijanska igralca Pietrangeli in Sirola ter kapetan moštva Ca-nepele še niso prispeli v Bruselj. bili sporočeni pismeno, ostajajo sicer v veljavi, čeprav ne bodo takoj praktično izvajani. To pomeni, da bosta tako Bernardin kot Szoke v nedeljo vključena v enajstorico. Na treningu so titularci pokazali precejšnjo prizadevnost. Vsi razen Szokeja,;ki čuti bolečine v dimljah, so odigrali dva polčasa (prvi 45’ in drugi 30’) proti enajstorici Eidere. katero sta pojačila dva rezervna igralca Triestine. Enajstorici sta nastopili v naslednjih firmacijah: TRIESTINA: Rumich; Tulis-si. Brach; Degrassi, Bernardin, Rimbaldo; Santelli, Tortul, Bresolin. Massei, Del Negro. EDERA: Kalin: Zoch, Stoko-vaz; Claut, Susel, Casalangui-da; Lasich, Bertoia, Vaentin.l Bernard, Attilli. V prvem polčasu je bila igra dokaj hitra in živahna. Obramba Triestine je bila le malo zaposlena, Rumich pa sploh nič. Napad je igral hitro in prodrno predvsem po zaslugi Tortula, Bresolina in Del Ne-gra. Titularci so dosegli dva gola. Avtor prvega je bil Tortul na center Santellija, avtor drugega pa Massei po kombinaciji s Tortulom. V drugem polčasu so ostali na igrišču le nekateri titularci in Triestina je igrala v postavi: Bandini; Tulissi, Dudine; Puia, Merkuza. Degrassi, Au-ber, Massei, Bresolin, Cazza-niga. Del Negro. Nekaj sprememb je bilo tudi v moštvu Edere'. Triestina je tudi poslej obdržala terensko premoč in je dosegla še dva gola po Bresolinu, prvega na predložek Del Negra, drugega pa v sodelovanju z Massei jem. Postavo za nedeljsko srečanje s Sampdorio, bo trener Trevisan objavil danes. Bowen; Clapton, Groves, Hen- MEDNARODNI NOGOMET Juventus-Arsenal3:l TURIN, 14. — V nocojšnji prijateljski nogometni tekmi je Juventus premagal Arzenal iz Londona s 3:1 (1:1) Gole so dosegli: v prvem polčasu v 5’ Stivanello (J.), v 6’ Charles Mel (A.); v drugem polčasu v 31’ Colombo (J,), v 32’ Sivori (J.). Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: JUVENTUS: Mattrel; Corra-di, Garzena; Emoli, Castano, Colombo; Stacchini, Boniperti, J. Charles, Sivori. Stivanello. ARSENAL; Sims; Wills, E-cans; Docherty, Charles Mel, derson, Bloomfield, Haver Sodnik: Jonni. Gedalc tisoč. Vreme lahno vetro NOGOMET ii 1 Wright - trener v LONDON, 14. — Londons^ «Daily Mail« poroča, da si italijanska kluba skušata toviti Billyja Wrighta kot1 ,op nerja. List dodaja: ”-'ure gr Wrighta proti Italiji na bleyu je italijanske °P,aZ°rod-ce prepričal, da se meun •- na kariera angleškega kap1 na bliža h kraju.« -et»' SABLJANJE Madžar Gerevic zmagovalec v sablji RIM, 14. — V finalu ja posameznikov v sablji ^ častitev 50-letnice Ital})* ^ sabljaške zveze, je Madza^ja. revic premagal Italijana reseja z 10:7. . „(e- V polfinalu je Gerevi^ magal rojaka Kova^sa .,a[I,„ Calarese- pa Madžara B° jz-z 12:10. V četrtfinalu je P\g5l Inpon cvutntzni nrvalf Z3 * |,||* th* ločen svetovni prvak za.‘ jjir Riljski (SZ), v izločilni« t . , , jgltf pinah pa finalist na zaSjiha)' svetovnem prvenstvu lov (SZ). # # * RIM, 14. — Dve ?reSgZJ1sta sablji med Italijo in ^ V se zaključili z zmago rzina' prvem srečanju so Busl z 8:8 gali s 14:2, v drugem Pa (v zadetkih 58:64). BOKS Dupas poražen # CHICAGO, 14. — Mla.-hlce meriški boksar sred kat. Charley Scott je P. „ 1® •BF noč premagal pq^ gi j* rundah Ralpha Dupasa- VI)6 n n <4 MII Mn SVS /ict 11 S fltlfl na drugem mestu SVJ" pt^1 lestvice. Scott je ze tja*'' rundi zrušil Dupasa na ^ nn nf)7npi<» na ip bil tu° no, pozneje pa je bil večkrat v težavah. *** _ 12. j»ni' NEW YORK, 14. San; afe Of ja se bosta v Madison v. Garaenu pomerila ^a7nrbi l> tiz in Kenny Lane v b tega' nov svetovni naslov v ka’ riji «W^ter junior«, ki kaka vmesna kategorij lahko in tvelterjem. Odgovorni urednik STANISLAV REN1lT.Trst T'ska Tiskarski zavod Z dlŠKO KRANJEC Povest o dobrih /judeh] Na Marijin praznik sta Koštrca in Katica stala v cerkvi od koroni, kamor so se stiskali starikavi moški in kjer Ka-ica ne bi smela stati, ako ne bi bila slepa. Res je bila tudi jena mati v cerkvi, tu je bdi tudi njen oče Ivan, sredi mlajših loških, ona pa je šla najrajši s Koštrco. Cerkev je valovila, ljudje so kašljali, se prerivali, dokler i zapel zvonček in je pred oltar stopil duhovnik. Tedaj so udi orgle zapele in Katica se je vznemirila. Zdaj prebira tari dobri organist tipke, sklanjajoč se nad orgle. Katico e strašno imelo, kaj se je zgodilo s pevskim zborom, ki se 3 organistu zaradi nje skujal. Orgle so pele dolgočasno, v jih ni bilo tistega razpoloženja, kakor ga je dajal tipkam rganist, ko je spremljal njeno pesem. Potem so orgle za trenutek potihnile in nato je zbor zapel. Tak, se je vendar uredilo? Da, saj vsi pojejo. Bile so »te pesmi, ki jih pojejo za ta praznik vsako leto. Toda zdaj e je zdelo, da organist boleha, da se mu ne ljubi mnogo. rečkrat so se zapletli in komaj izvozili do kraja. Katica je stala s sklonjeno glavo. Ta trenutek bi prek ora donela njena pesem, čutila je, da bi pela tako, kakor e nikdar v življenju, zakaj zavedala se je, da okoli nje tojijo ljudje, ljudje, ki prelistavajo debele molitvenike, ki rož-jajo z rožnimi venci, se sklanjajo nad svete podobice v knjigi -li nad križem rožnega venca in ga poljubljajo. Ali bi jih mogla tako prevzeti s pesmijo, da bi vzdignili •lave in se ozrli na kor, da bi prisluhnili in pozabili na mo-itev? Ali bi jih mogla tako prevzeti, da bi si želeli, naj apoje še in še?. Stala bi poleg organista; čutila bi velikansko množico ljudi, ki posluša in strmi in se komaj upa ganiti Katica pa stoji tu pod korom sredi kašljajočih moških, poleg svojega ljubega Koštrčevega dedka in želi samo, da bi bilo kmalu konec vsega. Prišel je tudi konec, cerkev se je zganila in kakor teče reka in nese s seboj vse, tako je neslo tu ljudi iz cerkve. Z dedkom sta se zunaj cerkve ustavila in stopila ob stran, kakor bi hotela koga počakati. Tedaj je obstal pred njima organist. Oblečen v nedeljsko črno obleko, z osivelimi lasmi na sencih je bil danes videti še bolj star kakor sicer. Celo sključen je bil. Katica ga je spoznala, ko je obstal ob njej in ji dal roko, še preden je spregovoril z dedkom kako besedo. «Kako smo peli, Katica?« je vprašal organist in se skušal nasmehniti. «Dobro,« je rekla, ker je morala tako reči. Na to ni nič odgovoril, videti pa ni mogla, kako se je nasmehnil. Ni dolgo stal tu; ko je odhajal je dal roko Koštrci, potem še Katici in rekel: »Popoldne po litanijah pridita k meni. In naj tudi oče in mati prideta.« Kaj je hotel s tem, Katica ni vedela, prav tako dedek ne. Spotoma pa je dedek uganil na svoj način: »Pogostiti nas hoče.« Za kaj takega Katici ni bilo mnogo in še tako velika gostija ni mogla nadomestiti tega, da ni smela peti v cerkvi. Ljudje, ki hodijo po tej cesti, po kateri gresta z dedkom, govore o vsem mogočem na svetu, samo ne o njenem petju Ona je danes prav tako samo slepa deklica, kakor je bila doslej. Bil je lep poskus, da bi se vrinila med ljudi. Pa ni uspelo. Ostala bo še dalje sredi samotnega otoka, zaprla se bo v sobo k mamici in bo ob večerih, ki bodo tako dolgi, zapela, oče pa bo brenkal na strune. Ne glede na to, da ni imela nikake volje za popoldanski sprehod k organistu — in kakšen vzrok bi tudi imelo hoditi tja? — je vendarle stopila ob strani starega Koštrce, svoje matere in svojega očeta, šla ie z njimi in poslušala, kako sta se oče in dedek menila. Mati je šla zadaj ob njej in molčala. J«* Potrkali so pri organistu, ko so litanije že minile in se je organist že vrnil. Sprejel jih je svečano in nekam veselo ter jim spet stisnil roke. »V cerkev gremo,« je dejal nekoliko nemirno. «In zdaj boš, Katica, lahko zapela.« Katico je stisnilo za srce in grenko se je nasmehnila, rekoč: »Za koga bom pela zdaj, ko so ljudje že odšli iz cerkve?« «Ljudi ni v cerkvi, razen kake stare ženice, ki je morda že toliko gluha, da še trobente ne bi slišala,« je odgovoril organist nekam s čudnim glasom. »Pa je ostal v cerkvi bog. Že zaradi tega bi lahko zapela. Poleg tega pa bomo poklicali starega župnika, ki sem mu že povedal o tebi in o tem, da zdaj pridemo. In naposled je tu stari Koštrca, tvoja mati in tvoj oče. Ne smeš pozabiti tudi mene, ki me lepa pesem bolj veseli, kakor ves moj pevski zbor.« To je bilo v nekem pogledu res, vendar ni moglo nadomestiti vse velike fare, sto in sto ljudi, ki prihajajo k maši; ni moglo nadomestiti množice, ki bi odnesla s seboj vse drugačen odmev, ako bi Katica mogla pred njimi zapeti. Odšli so proti cerkvi. Koštrca edini je šel na kor, ker se mu f i _mora biti poleg, če naj Katica lepo zapoje, mati Marta in oce Ivan pa sta stopila v cerkev. In v cerkev so se od nekod počasi vsiljevali ljudje, ki jih prej ni bilo opaziti. Katica je slišala, kako drsijo in odmevajo koraki v cerkvi po tleh. z besedami izkopava iz pozabljivosti, tako jih je iskal orgastoji s tipkami. Zdelo se je, da niti ne misli na Katico, poleg in čaka, da najde naposled še melodijo njene V66 Tedaj^se je stari Koštrca nagnil h Katici, rekoč: ^njl8* »Cerkev je že skoraj polna ljudi!« Katica se je Nemo je stala in čakala, z obrazom proti organistu> jiis* bi ga hotela uzreti, kakor bi hotela videti, kaj misli. Org ^ PZ , „ * 1 «V«,1WA Ul llGICla v lUCti, KČtJ IIUOA*. pa se je še vedno sklanjal nad orgle, samo melodiji stajala vse izrazitejša in nič več ni igral tako tiho, .»^1* je postajala glasnejša, dokler niso orgle na vso moč za0 :ed da se je cerkev tresla. Toda še vedno se ni ustavil Pesmi, temveč samo igral, kakor bi bila velika maša-^£^ Kanca je obstala pri orglah, obrnjena proti organistu, ki je sedel na klop in odprl orgle. Slišala je, kako vleče nekdo meh, a je sasala tudi, kako dedek za njo nekaj momlja česar pa ni mogla razumeti. Po cerkvi so še vedno odmevali koraki, Katica je bila nemirna. Organist je sedel nad orglami in prebiral tipke. Iskal je nežne melodije, kakor bi se hotel nečesa spomniti. Morda pa se je ta trenutek spominjal mladih dni, ko je tudi sam prvič stopil na kor, da bi zapel. Daleč so tisti časi, skoraj tako daleč kakor Koštrčeva mladost. Kakor jih včasih Koštrca ni niti slišal, kako se cerkev še vedno polni; samo ^ rerlt sklanjajoč se prek pregrade, videl, kako stoje ljudje v c u» in čakajo. Nihče ne moli, vsi se skoraj nestrpno °zir%pje’* kor. Spredaj pred oltarjem v klopi je sedel župnik, °§sicib v velik črn plašč, poleg njega je sedelo še nekaj ljudi; bili so učitelji in dve učiteljici, kakor jih je PreKjofll1 Koštrca. Tedaj ni več zdržal, da se ne bi še enkrat h Katici in dejal nemirno: jjji. »Cerkev je že skoraj polna in tudi šolski ljudje so P Glej, da ti zdaj ne spodrsne.« Morda je bila potrebna ta dedkova beseda zakaj ki je prej bila čudno nemirna, je zadobila novega P?®bre^ ne, zdaj ni smela razočarati niti dedka niti svojega šj organista; a tudi drugih ni smela razočarati. In naj tako grenko spoznanje, da ji je dovoljeno samo enkrat * &■ v cerkvi — in kakor se zdi, pred ljudmi — bo zapela tem ^ Zdaj je razumela organista, ki se poigrava na orglah! .j^l* mela je vse tisto, kar je igral, čeprav tega ni še nikdar » Melodije so bile trgane iz njenega srca. ,n0 i1? Tedaj je organist, ki je še ta trenutek igral mogo^r** skoraj divje iz svojega srca, nenadoma zadušil orgle ih, en sam glas, nežno in tiho, a takoj nato prešel na K»tic>ge . znano melodijo. To je bila njena prva pesem. Zganila kakor bi nekoga iskala. In našla "ga je" ko še je dota dedkove roke. Nič več ni bilo strahu v njenem srcu (Nadaljevanje s^e' di)