Št. 19. V Gorid, v torek dne 7. laarca 1905. Letnik VII. l/.liaja vsa toi't'k insobotoob 11. mi pivtipoltJnr /.;t tiit'slo Icr oL H. uri pop. za ilfžflo. A'ko pails n;i tu dnova praznik izidn dan pn»j ob K vin. GrORICA (XJatranje lz, nlica Wtturini li. St. 9. Uopjbf jt* naaloviti na uredniätvo, oglase in iiaročiiiiio pa na upravnütvu »(.Joric«'«. Oglasi st' rufiunijo po p^tit- vistali in sicer akn sc tiskaju 1-krat pi» 12 vin., 2-kral po 1U vin., 3-kral pu 8 vin. Ako ae večkrnl tiskajo, radii- nijo »e po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Maruaič). Na Baikanu. Dosedanji nevspehi runkega orožja na Daljnem Vztoku so začeli nekako nengodno uplivati na razvoj dogodkov v MafieiJoniji. Začcle ho namreč prihajali v svet zopet vesti o oboroževanju Turčije in njenih namenih, pozvaii Bolgarijo na odgovornost, ker podpira ustaško odbore, ko ti zavratno ubijajo Türke in Srbe tor s tem onemogočujejo izvajanje namrra vanib reform. Ren jo sicer, da se tako veati že več let zaporedoina pojavljajo VHakikrat, ko se bližamo pomladi, ali le- tos spremljajo take vesti tudi dejanja, ki ne izključujejo, da bi se take vesti v naj- krajšem času tudi v reanici ne začele uresničevati. Veliko pozornost je namreč zadnjo dni vzbudila izjava angleäkega ministraza zunanje reöi, katero je izustil v parla- mentu, ceä, da razvoj macedonskih do- godkov ni tak, da bi se zamoglo sklepati iz njega, da na Baikann ne pride že v kratkem $asu do resnih spletk. Islodobno je bil znacileü tndi odgovor avstrijske diplomacije nasproti ltaliji, ki je nekako Humljivo opazovala premikanje avstrijskih vojnih oddelkov proti jugu, öeS, da Av- strija ne namerava nobenega napada na llalijo, ampak da se rnora le priprariti na vse eventualnosti, posebno v onih krajih, o katerih je z Rusijo vred anga- žirana. Konečno pride tu v poätev tudi izjava srbskega ministra za zunanje reči, Nikolaja Pasiea, ki istotako oznaöaje po- ložaj na Balkana kot jako nevaren, za- radi Cesar da mora biti tadi Srbija pri- pravljena na vse ter se mora zaradi tega tudi zadostno oborožiti ter si priskrbeti za vojsko potrebnih brzostrelnih topov. Najznačilnejše dejstvo, ki najbolj oavetljuje veß sedanji položaj na Bai- kanu pa je nedvombeno polovanje bol- garskega kneza v Berolin. Na vsak način imel je bolgarski knez v Berolinu prav važne opravke, ko ni odložil svojega po- tovanja na drugi čas, čeravno so mu br- zojavili iz Berolina, da ga ne bodo mogli zaradi bolezni cesarjevega sina dovolj dostojno vsprejeli. Čudno je bilo tudi, da se ni bolgarski knez na svojem potova- n u v Berolin sešel v Belgradu ali kje drugje s srbskim kraljem, kar se je zad- nji čas vedno dogajalo, ko je potoval skozi örbijo. Izgovor sicer zaradi tega je bil koj pri rokah, ceä, saj sta se bolgar ski knez in srbski kralj labko že poprej sporazumela o smotru lega polovanja. In res trdijo nokateri, ^a je bil bolgarski knez v Berolinu objednem tudi tolmač želj in namonov srbskega kralja. Povedal da je namreč nomäkemu cesarju, da \io- staja vedno jasnejše, da v turäko-evrop- skih deželab ne bo toliko časa miru in reda, dokler se pri izvajanju reform ne bode upoälevaio ludi nasvetav Bolgarije in Srbije ter njiju sodelovanja. Če je pa temu lako, potem je pač težko razumeti, zakaj napadajo ravno se- daj srbski opozicijonalni lisli Pasiea, oči- tajoč mu preveliko ljubezen do Bolga- rije. — So pa drugi, ki trdö, da je sei knez Ferdinand zato v Berolin, da se tarn po- svetuje z nemäkim cc^arjem, kaj mu bi bilo poöeti, ako bi Turčija v resnici na- povedala Bulgariji vojsko. Bolgarski vladni krogi so zadovoljni z vsprejemom kneza Fcrdinanda v Berolinu in pravijo, da so njrgova pojasnila popolnoma razpräila von sum, ki je navdajal berolinske in dunajake diploinalske kroge zaradi ne- katerih pojavov, ki so se zadnji čas pri- kazavali na polilicnem obnebju Srbije in Bolgarije in ki niso prav niö ugajali Be- rolinu in Dunaju. Ne manjka pa tudi ta- kih črnogledov, ki menijo, da je vsled ruskih neuspehov na Daljnem Vztoku in vsled nemirov v Rusiji začel sedaj bolgar- ski knez misliti na to, da li ni mogoče prišel č&s, v katerern bi se dalo rešiti balkansko vpraäanje tako, kakor bi že- lela Nemčija in ne tako, kakor bi želela Rusija. Pri knezu Ferdinandu, v katerem tiči eel Nemec, bi to ne bilo nemogoče. Če je pa temu tako, potem bi se znal bolgarski knez hudo varati. Ali je more- biti pozabil, kaj se je zgodilo z njegovim prednikom, ki je isto tako začel uganjati v Bolgariji protirusko politiko? Na vsak način je res čudna malo- duänost nekalerih srbskih in bolgarskih politikov, ki so začeli nekako misliti, da zaradi začasnih neuspehov ruskih v vojski z Japonci in zaradi sedanjih notranjih nemirov v Rusiji ni več pričakovati za njih pomoči od strani Rusije in da je treba zaradi tega drugje iskali pomoči, ako pride do likvidaeije turške dedščine na Evropskem. Kakor se vidi, se je časopisju ruskih sovražnikov vendarle posrečilo, da ao ne- kako zrahljali zaupanje v moČ Rusijo tudi pri onih, kaleri iz laslne zgodovine dobro vedo, kaj bi se bilo ž njimi zgo- dilo, da jih ni ščitila mogočna Rnaija. Ne moremo tajiti, da bi ne bili tudi nam ne- väecni dosedanji nevspehi ruskega orožja na Skrajnem Vztoku in pa neprilike, katere ima sedaj Rusija doma. Ali zmanjšalo se ni v nas prav nič prepriöanje, da bo ko- nečno mogočna Rusija tudi sedaj prema- gala vse težave, kakor jih je še vedno do sedaj in naj so bile te äe tako velike. Mi smo popolnoma prepričani, da ima Rusija, ki se nahaja zdaj kot za- stopnica kräcanstva v veliki in težavni vojski proti najmocnejäemu plemenu rme- nokožcev äe vedno toliko moči, da bi za- inogla kaznovati vsakega pustolovea, ki bi hotel na Baikanu intrigirati proti nji. Naj le poskusi oni, ki ni takega prepričanja s tako igro, in naj bi bil to tudi bolgarski knez Ferdinand, zasluženega plačila mu Rusija golovo ne ostane dolžna. D opisi. Z Livka. — Ker „Soča" najbrže ne priobči izjave liväkega stareäinstva nasproti dvema dopisoma, katere je ona priobčila in v katerih je bil po krivici napaden tamoänji kurat, preč. g. dr. Fr. Knavs, naproäa nas županstvo na Livku, da jo pa mi priobčimo, kar tudi drage volje storimo. Izjava, ki je bila poslana „Soči", slove tako-le: Slavno uredniätvo „Soße" v Gorici. Isto je naproäeno priobčiti v prvi Številki Vaäega cenjenega lista sledeče : StareSinstvo občine Livek, zbrano v seji dne 26. (ebr. t. I., je enoglasno skleailo z ozirom na dopisa v Vaäem cenjenem listn z dne 11. febr. t 1. ät. 12. in 18. febr. st. 14. sledečo i z j a v o : Podpisano županstvo najodločneje obsoja in obžaluje dopis z Livka, pri- občen v listu „Soča'' z dne 11. febrn- varja t. 1. ät. 12., naperjen proti našemu preč. g. kuratu dr. Franciäku Knavs, v kojem dopisnik opisuje delovanje istega med takajänjim ljndstvom. Da je delovanje naäega preč. g. kurata tako, kakoränega je pričakovati od za duäni in gmolni blagor prevnetega duänega pastirja, bodist v cerkvi z iz- bornimi pridigami, ali tu naj inte se avojim zgledom ter v Soli ae svojo ne- umorno pridnosljo in vslrajnosljo, tako, da se kažejo pri vsem njegovem delo- vanji očividni uspehi, potrjuje občinsko stareäinstvo se svojim enoglasnim sklopom. Kar se pa tiče drugega dopisa z dne 18. lebr. t. I., v kojem trdi dopisnik, da ni tehtnega vzroka za zidanje tu- kajSnje cerkve, ter v kojem dopisnik tako nesramno popisuje dosedanje delo- vanje g. kurata v zadevi zidanja cerkve, I je podlo natolcevanje. Za zidanje tukajä- nje cerkve so jako tehtni razlogi. Sedanja tukajänja cerke? je paö le kapela, ki komaj zadošča za domače ženstvo. Ladija iste meri namreč na dolgo8t 922 m, äirokost pa 677 m, torej znaäa povrüina 6241 m'. Ako se odbije prostor, kojega zavzemajo : stranski oltar, krstni kamen, dva stebra, spovednica ter stopnice na kor, bi ostalo povräine &6 m ¦. Zdrav8tveni predpisi pa tirjajo celo za äolskega deöka :y4 m-, torej ima cerkev prostora za 75 oseb ; v katoliških cerkvah se namreč ne samo stoji, ampak se mora ludi poklekati. Pomniti pa je, da prihaja zlasti po leti ob nedeljah in praznikih mnogo sosednih beneških Slovencev na Livek, kjer se tri sosednje beneäke ob- öine poslužujejo c. kr. poätnega urada in umevno tudi gostoljnbne naäe cerkvice. Bogočastje je ob takih razmerah, ko ljudje v cerkev ne morejo, kajpada raz- drto in nravnost trpi! Da je nova cerkev res potrebna, priöa zlasti to, da so se vsi domači gospodarji čisto pro- s t o v o 1 j n o odzvali in se obvezali za primerne svote v gornji namen pred 2 letoma, dasi jim je takrat toča njive in senožeti bila trikrat okleBtila. Sila kola lomi ! Tudi slavna c. kr. rlada v Trstu vpo- ätevala je naäe okoliäcine, ko si mora večina naäih raož po zimi služiti kruha s kroänjarstvom, ki propada, ter je dovolila z dne 4. junija 1904 St. 1860: „pismene proänje dobrodelnim osebam in prija- teljem in javne zbirke". Opomniti je dalje tndi, da ljudstvo iz 40 hiš prihaja po eno uro daleč k cerkvi ; od teh pa morajo iz 20 hiä ie stopati 350 m v nižino ter se pri tem gotovo jako utmjejo zlasti po leti, ko so PODLISTEK j V znamenju mirü. Puvest. Spisal Janko B r ;i t i n ü. (Dalje.) Kovač je ta čas stopal od doma. Bil je lepe, močne postave, visoke rasti, kakor i vsi Sedejevega rodu. Kostanjcvi lasje so mu silili izpod sivkaste polhovke in rjavkaste oči so gledale ponosno tja v božji svet. Sei je po strugi pod pristavo, ozrl se je parkrat tja gori, kjer je videl le gnezdo sovražnikovo. — Le čakajte, dosti ne bodete več drli naših ljudij, mera vaših hudobij je menda polna. Zavil je s planote v goščavo, a tu je naenkrat stala pred njim oskrbnikova sestra Mina. I Na rami je nesla vdobljeno lisico, za njo je I stopal kosmat pes, ovearske pasme. ' Pogledala je kovača, neliote se ji je oko vsta- vüo na tcj krcpki moški postavi, ki je stala tako "avstrašno pred njo. — Kam greš, kovač. Pogledala ga je nekako zaničljivo, kakor bi se Ulu hotela rogati. — Sicer ni treba, da bi ti odgovarjal, a ker že vprašaš, ti povem; v cerkev grem. — Kam, v cerkev ? Ja, sedaj je spet prišel takov črnosuknjar, in zasmejala se je na glas, kakor hi bilo to tako smešno. — Nič črnosuknjar — naš duhovni pastir je, ki nam nese pravi mir v vas, ki nam bode zaščitnik in j varuh. j — Ta ? Mi smo vam varulii, kovač ti, mi. Brat moj, ta — — — Ta ni nam nič. On nas stroji, kakor krznar lisičje kože, pravice nam ne da. — Kaj ? Ti se upaš, ti ? Če jaz povem bratu, še danes te da pretepsti. Lice ji je bilo rdeče od jeze in sramote, da se ji upa takov človek kaj takega reči. Psa bi našču- vala vanj — in vendar je bila brez moči proti temu človeku. Čutila je, da se mu mora vkloniti, a tega ni hotela pokazati za ves svet. j — Kovač, pazi se, dejala je še, pazi, da te brat l moj ne zaloti, on bi te —— — — Nič bi ne, jaz nisem njegova živina. Oči : kovač iii rad obračal v strau, tudi Mini nasproti se je pokazal ponosnega, samozavestnega. j Kakor jelka je stopal mimo nje, ona se tudi j ¦ ni ozrla več nanj, hitela je proti domu. A nekov ne- ) prijeten cut ji je glodal dušo: ta se je ne boji, ta ! se ji postavi po robu. — i 1 Kovač pa je hitel dalje, in prišel do kapelice. Zvonček gori nad streho je še trepetal, zadnji rahli zvoki so valovali po ozračju. Vstopil je. Pred bornim oltarjem je stal res mašnik, deček mu je stregel. Povzdigovanje je že niinulo, sveta daritev je šla že proti koncu. — Dominus vobiscum, in mašuik se je obrnil doli po kapelici. Lice se mu je razveselilo, oči so se mu zasvetile, ko je videl, da je vsaj eden slišal glas zvončeka, da je vsaj edeu prišel k daritvi Gospodovi. Zadaj za vratmi je klečal kovač, njegovo lice je bilo srečno, oči njegove vesele. — Svoj inir nam daj Gospod, je molila njegova duša ... V. Oskrbnik Berger je naznanil pobiranje desetine. Ta posel je bil prijeten ujemu in njegovim lilapcem, a ni bil prijeten gorskim kmetom, ki so liudo trpeli pod težo raznih davščin iu oskrbnikove samovolje. Na vse zgodaj so odšli hlapci s pristave, noseč s seboj vreče in koše, koje je nazaj moral nesti kmet napolnjene z nabranim blagom. Pri prvi nisi so začeli. Kmet je prinesel vse, kar je šlo gospodu, kakor je to zahtevala pravica in dolžnost, a oskrbnik ni bil zadovoljen, (Dalje prih.) že v.si zdelani od napornega poljskega dela. Naravno je, da bi se vsakdo rad vsedol, ko pride v cerkev, ko bi se le imel kam; a tega ni mogoče, ker tu- kajänja cerkev nima klopi ter istih ni mogoče vanjo postaviti radi pretesnega prostora, kakor že zgoraj povedano. Pod kakšnim pritiskom nabira g. župnik zbirke za cerkev, je razvidno iz loga : Kakor že omenjeno, odzvali bo se vsi goapodarji prostovoljno za zidanje cerkve ter se obvezali za primerne Hvote. Časa im^jo 10 let, da plačajo. Tožilo se radi tega ne bo nobenega in tako !e ni bati, da bi katero posestvo priälo na boben radi nove cerkve. Edini izmed tukajžnjih gospodarjev, ki ni nič določnega obljubil, volii je v nporoki čisto prostovoljno, kar se more polrditi s prisego, 700 kron. To kaže lov na testamente 1 Slavno občinstvo aedaj pae lahku spozna, koliko resnice je bilo v omtv- njenih dopisih. Uparno, da nam prav ta gonja nakloni novih dobrotnikov, ki nam bodo pomagali našo malo cerkvico raz- širiti in podaljäati. Ual Bog ! — Žnpan- stvo na Livku, dne 26. lebruvarja 1905. Žapan : Šturm ; podžapani: Anton Hrast, Jožef Drešček, Janez Perat, J. Šekli ; starešine : Ivan Kutin, F. Falčič, Ciril MaSftra, Miha Skočir, Miha Perat, Ivan Matelič, Janez Bazina. Politiöni pregled. Državnl zbor. Petkova seja državne zbornice biia je jako burna. Poslanec Scbnhmeier stavil je namreč nujni predlog, naj izvoli zbor- nica odsek, obstoječ iz 36 članov, ki naj preiskuje razmere v vojaških bolniSnicah. Govoril je nad dve uri. Trdil je, da so podatki, katere je dobil domobranskj mi- nister Welseraheimb iz Gradca in ki so bili vspeh preiakave, katero je vojno mi- nisterstvo uvedlo vsled njegove inter- pelacije, tičoče se slahega postopanja z bolnim vojakom Handlerjem, popolnoma neresnični. Ko je popisal, kako je umi- rajočega vojaka našla njegova mati le- žečega v lastnem blatu, in kako je bil isti zanemarjen od operacije do smrti, je naBtalo silno ogorčenje med poslanci, ki so napadali vojnega ministra in domo- branBkega ministra. Generalni štabni zdravnik dr. Uriel je zagovarjal bolniško upravo, a tudi na njega so letele naj- ostreje besede. V isti seji stavil je aocijalec Ellen- bogen dve interpelaciji na domobranskega ministra, zadevajoči mučenje vojakov in iz tega izvirajoče osodepolne posledice. Omenjal je dveb samomorov, ki sta se izvršila pred kratkim v Pulju. Po njegovi trditvi ustrelil seje mornar Ludovik Feld- messer zaradi tega, ker ni mogel prena- ŠHti slabega ravnanja od strani kapetana Skerla pi. Schnittheima. Druga interpelacija se je bavila i mornarjem Pelosom iz Fiumicela. V ti interpelaciji trdi Ellenbogen sledeče: Kontradmiral Mauler vit. pi. Elisenan izbral si je mornarja Pelosa za ordo- nanca. V ti svoji službi moral je prestali Peloa od svojega predpostavljenega pre- mnogo trpinČenj in muk. Tako na primer adaril je Pelosa omenjeni kontradmiral zaradi tega, ker ni kapil užigalic, dvakrat po glavi in obrazu tako močno, da se je Pelos zgrudil na tla. Pri neki drugi priliki zgrabil je kontradmiral Pelosa na vojni ladiji „Zenta" za vrat ter ga potiskal na levo in desno, ker ni znal prav zftpirati in odpirati vode. Vsled tega hotel je sko- čiti Pelos v morje, a so to preprečili njegovi tovariši äe o pravem času. Dne 16. februvarja t. 1. priäel je kontradmiral Mauler v spalnico Pelosa, kjer ga je našel že v po8telji. Začel ga je biti s pestjo ter ga je vgel s postelje na tla in ga zaöel na tleh brcati po životu in po obrazu. Pelos pokleknii je ter začel svojega gos- poda prositi, naj ima nekoliko inmiljenja ž njim. Ta mu je ukazal ustati, in ko je Pelos ustal, sonil ga je kontradmiral tako močno, da je Pelos zopet padel na tla. Ležečega na tleh pa je zopet ob- sipal z brcami in sicer tako silno, da je tekla kri Pelosu iz ust, iz nosa in iz uäes. Nato je zapustil kontradmiral sobo ; mor- nar pa se je oblekel ter ne podal v bol- niänico, kjer se že sedaj nahaja. Interpelantje vpradajo domobran- skega ministra, da li misli uvesti strogo preiskavo glede tega, kar je navedenega v interpelaciji ter poročati o izidu te preiskave zbornici v najkrajšem čaau. Iz odsekov drzavneya zbora. Tiskovni odsek je sprejel v öetrtek iocko 1. § 9., ki se Bedaj glaai: člau državnega zbora ali deželnega zbora je za časa pesije od odgorornega uredniätva periodičnih tiskovin izključen. Za ta predlog je bilo 25 članov proti sedinim. V proračunskem odseku jjovoril je v četrtek tudi nauöni minister Hartel o reorganizaciji uöiteljiäö ter izjavil, da je dotični načrt gotov. Pouk se razširi na pet let, zadnje leto bo samo za praktično izobrazbo. Proradunski odsek je vsprejel v sredo v svoji seji postavko glede dr- žavne podpore parobrodnomu drušlvu Lloyd. Znižal pa je svoto, katero je do- bival Lloyd od države za svoje vožnje v Alriko, od 1,400.000 kron na 1,080.000. Go8po8ka zbornlca. Gosposka zbornica je v pondeljkovi seji odobrila v drngem in tretjem branju zakon o vojažkih novincih. predlogo o refandiranju in več manjših predlog. Gros Aoersperg povdarjal je pri ti pri- liki, da ne kaže več moldati o razmerju med Avstrijo in Ogrsko. DomobraiiHki minister Welsersheimb pa je naglašal, da nima nikdo drueri odločovati glode ar- mado, nego vladar sara Preosnova mlnisterstva Iz dobro (?) poučenih krogov se za- trjuje, da se rekonstrukcija parlamenta izvräi že v najkrajäem časa. Novo mini- sterztvo bo v prilog Nemcem nekak jez proti željam in zahtevam Slovanov, po- Rebno Čehov. Železniško in trgovinsko ministerstvo dobita Nemca, dočim dobe Čehi razen svojega ministra-rojaka še naučnega minislra dr. Kezka. Poljski mi- nister postane grol' Dziedaszyck', dočim prevzame načelniatvo poljskega kluba dr. Pietak. Katoliäki centrum bo odäkodovan 8 tern, da se vzame iz njegove sredine zbornični predsednik. Na ta naöin bi se ministerstvo nekako parlarnentarizovalo, da bi mu nobena stranka ne delala res- nih ovir. Ogrska krlza. Cesar je vsprejel v soboto in v ne- delje več ogrskih državnikov ter poslu- šal njih poroöila o položaju na Ogrskem, kakor tudi njih mnenja, kako reäiti mi- nistersko krizo. Do kake odloöitve ni pa äe priälo. Italljansko ministerstvo demlsljonlralo. Minister Ronchetti je v sob Nto zbornici prioböil, da je ministerski pred sednik Giolitti iz zdravstvenih ozirov podal kralju rvojo demisijo, nakar je eel kabinet odstopil. Kralj si je pridržal od- loöitev. Bolgarakl knez Ferdinand obiSde v kratkem, kakor se poroča ii Bukareäta, angleäkega kralja v Londonu. Prlprave macedonaklh organlzaclj za spomlad. „Jagoslovanska Koreapondencija" piše: Med macedonskimi revolucijonar- nimi organizacijami se ni dosegel spo- razum in zato bo vsaka na svojo roko delala in sicer takoj spomladi. Gončev ima v PJrin-planini 6 600 pripravljenih in oboroženih ljudi, a Sarafov namerava oditi v okolico Skoplja, kjer zbere vse bolgarske četo, s katerimi misli polem udariti na jugoistok Macedonije, a ob enem pozove tndi srbske čete, da se etavijo pod njegovo vodstvo. Po infor- macijah, ki smo jih dobili iz Skoplja, .srbake čete se ne bodo hotel« staviti pod Sarafovljevo vodstvo, ker delnjejo vne bolgarske organizacije v tej smeri, da se Macecionija prispoji IJolgarski, a Srbi He, naravno, ne morejo boriti za to, ali so voljni delati z Bolgari skupno na tern, da se izvojoje za Macedonijo avtonomija, da bi se tamoänji narod osvobodil turških nasilj. Srbi hočejo spo- razum z Bolgari, ker je sporazum po- treben enim in drugim, ali eporazum je mogoč edino na ta način, da se Srbom ne Btavljajo zapreke za kulturen razvoj, nego da so jim osigura svobodno kullurno tekmovanje z Bolgari. Tega do sedaj ni bilo, ker so bolgarske čete ubijale srbske duhovnike in uöitelje po Stari Srbiji in Macedoniji, in kakor vsa znamenja ka- žejo, aktivnost bolgarskih čet bo tadi letos naperjena proti Srbom, a v tern sluöaju se organizujejo tudi srbske čote, ali ne zato, da bi napadale Bolgare, nego samo zato, da branijo srbske vasi od bolgarskih čet. Carjev ukaz. Car je izdal nastopni ukaz: Dy. zamore car vse svojo verne podanike neposredno zasliäati, naj ministerski svet, ki je pod predsedstvom carjevim, pre- gleda in se posvetuje o vseh nazorih in željah, ki prihajajo na carjev naslov od privatnih oseb in zavodov in ki se ličejo spopolnjenja državne uprave in zbolj- äanja narodnega blagra. Dogodkl na Ruskem. Listi p02dravljajo reskript carjev kakor prvi korak do izpolnitve želja na- roda ter izražajo nado, da bo vest o carski odloki delovala pomirljivo na du- hove ter da ponelm apor, ki je izhrahnil po vsej državi. Rusko-japonska vojska. Da se je pričola ob reki Šaho prve dni t. in. velikanska bitka, kakoršne do sedaj So ni bilo na svetu., tega mnenja so skoro vsi. Boji so začeli divjati, kakor je razvidno iz raznih poročil, katera pri- nnšamo v današnji številki tudi mi, na vsi črti. Kak izid bo imela ta bitka, tega danes äe nikdo ne ve. Osodepolna pa bo gotovo za onega, ki v nji podleže. Po z-adnjih poročilih, kalere je poslal gene- ral Knropatkin v Petrograd, so Rasi do sedaj odbili vse silne napade Japoncev in so na raznih krajih že sami začeli napadati sovražnika. Kakor pa za časa vse te vojske, tako so začeli prinašati Rusom sovražni li«W tudi o zadnjih bojih lažnjiva poročila, po katorih bi so nio- ralo sodit, da so Rusi že popolnoma poraženi. Tako je priobčil tudi nodoljski „Piccolo" po „Berliner Tagblatlu" neko vest, v kateri je bilo ročono, da je 260.000 Japoncov prodrlo levo rusko krilo tor je odrezalo od ostale armado. Dalje je pisal isti list, da je Kuropntkin v soboto brzojavil carju, da marAirajo Jiponci proli Mukdenn in da je njegov položaj skrajno obupon. Koneöno poroča isli list, da je doznal iz gotovega vira, da je Kuropatkin popolnoraa poražen in da je njPtjova vojnka razprSena na vse vetrove. Mi nismo t»k m vestern prav ni<5 verovali, a vondar jih je bilo mnogo tudi mod naini lakih, ki niso izključili mož- nosti, da bi omonjena poroöila ne bila rosnična. Sedaj pa se je izkazalo, da so bila ta poročila popolnoma zlagana in iziniäljena. Danes ni namrec v istih listih, ki so najprvi objavili zgoraj omenjene vesti, niti najmanjžega govora o kakern runkem porazu, pač pa soglašajo vsh njih poročila v tern, da so Knsi odbili vse japonske napade, da so ne polastili zopet raznih izgubljenih važnih pozicij, si O8vojili mnogo japonskih topov ter prizadeli Japoncem velikanske izgube. * * * Ob gorskem prelazu Sutulin so Rusi zopet osvojili noko utrdbo, ki so jo preje zapustili. Japonci nadaljujejo bom- bardiranje naobe ruski krili in center. Na Putilovski grič so Japonci izstrelili naj- manj 2600 bomb in granat. Na dosnem krilu nadaljujejo Japonci energiöno svoje ofenzivne operacije Na levem bregu reke Hun so Rusi inorali prestati težak boj. Šliri japonske divizije, ki so obšle naäe desno krilo ob Ljau, so dospele v San- depu. 80 km zapadno od Mukdena. Tu so jim zaslopili pot ruski voji. Proti ve- c>ru 2. t m. so Japonci nadaljevali oltMizivo proti ruskemu desnemu krilu, kier se je unel ljut boj, ki še sedaj traja. V soboto pa jo došlo iz Sahetuna to-Ie porofiilo: Nadaljuje ofenzivo na obeli krilih so Japouci danon ponoöi joli pro- dirati proti centru in so ob 4. uri zjutraj navalili na ruske pozicije vzholtio od Erldaha, a so bili odbiti. Artilerijski boj so še vedno ntdaljuje, zlasti pa obatre- Ijujejo Japonci Putilovski grič. Tudi drugi nnpad opoludne jo ostal brezuspešen. Na jnponski strani so izgube voliko. Kur Jjl- ponci še vedno obstreljujejo Pulilovski grič, se je nadejati novega napada. Ar- mada generala Nogija ho je uže udoležila zadnjih bojev. Ni levem krilu se boj äo vulno nadaljuje. Na vzhodnem krilu je bil odbit sovražni napad na Kudiaco. Ofenziva proti Tsinhečengu in gorskemu prelazu Gutulin se nadaljuje. Izgube na obeh straneh so velike, a vkljub temu ni bilo odločilnega uspeha. * „Ruskemu brzojavnemu agentstvu" ho javlja iz Pariza, da so imoli ruski člani rnednarodne komisije v Parizu v rokah dokaze, da so bile pri Hullu de- jansko japonske torpedovko, kakor tudi dokaze, da so bile kupljene na Angleäkem in da so priplule iz kraja, oddaljenega od Hulla 10 railj. Te dokaze so dobili v zadnjem hipu, a jih niso predložili ko- misiji, ker so itak vedeli, da pravorek razsodišča itak ne more biti neugoden za Rusijo, in ker niso hoteli, da bi se zavlačevalo delo komisije, ki je že bilo skoro končano. Angleška vlada ve za te dokaze, zanjo vedo tudi drugi člani ko- misije, a ruski zastopniki so bili tako taktni, da niao hoteli Anglije osramotiti pred vHem svetom. * * Pri S^gudäinu v severni Koreji se jo izkrealo 2000 Japoncev. „Petrog. Vedomosti" javljajo, da si jo Stabni kapitan Boršov dal patentirtati od njega iznajdono razložljivo vojaško kuhinjo. V tej kuhinji je raožno pripra vili jedi za 50 oseb. Kuhtnja je velike važnosli izlasti za občevalne svrhe, ker so jo lahko med potjo aJi vožnjo raz- greje in tudi pripravi jedi tekom ure in pol. * * Iz Petrograds javljajo, da je bil ge- neral Miščenko, ki je dosedaj zapovedoval posebni zabajkalski koza^iki brigadi, imo- noyan poveljnikom meSano nralsko z.a- bajkaiske kozaäke divizijo. ¦ Londonski „Daily Telegraph" po- roča iz Sinmintina od 2. marca, da mo Kitajci izdali Rusom za 3000 rubljev Sliri japonsko častnike in enega nared- nika, ki ho dne 23. sebruvarja poskusili razružiti železnico soverno od Tienlina. Castniki in narednik so bili kmalu na to usmrteni. * Ravnatelj kitajske zapadno železnice jo sporočil, da je vest, ki jo je „Reuterjev biro" prejel iz Niučvanga, češ, da je bil razdejan želozniški most med Tienlingom in Kaijunoin, popolnoma neosnovana. Most jo popolnoma v redu in proinel so vräi v rodu. Vrhni povoljnik Note v baltiäkom inorju jo, kakor poroča „Novojo Vromja', i'/'ial proglas, da energično nastopi proti zlohotnhn o.sebam, ki bi hotele hujskati mornarje v Kronstadlu. V petek in sle- desiih dni ho vojaško varnlvo ojačili, da so zarnoro v dolavnictth pristaniäca mirno delati. — * * Na levom krilu so jo v soboto vso noö vrj^ii boj. Od soboto 7jutraj traja hoj z ja- ponsko objemalno kolono pri Öalinpu. Boj na vsej fronti razvija se čim dalj« bolj v odloöilno bitko. Glasom nekega poročila Reuter- jevega poročevalca pri armadi genorala Oku od 2. t. m, so Japonci po obupnem boju z bajoneti vzoli nasipno rove pri Apatiju. Japonci so izgubili 2000 mož, rusko izgubo so večje. Obstreljevanje ob železnici traja dalje. Po najnovejših poročilih z bojišča so bili vsijaponski napadi na ruske čete odbiti. Boji trajajo užo 5 dni in so vedno srditejši. Na obeh straneh padlo je mnogo vojakov, a japonske izgube so veliko večje od ruskih — Pariäki list „Journal" je udobil včeraj zvečer brzojavko, ki pravi, da so Rusi izvojevali veliko zrnago in da je Kurokijeva armada poražena. Domače in razne novice. Kramarjev Drejc uapoveduje vojsko. — Pod tern naslovom smo pri- občili v 16. St. svojoga liata pisrno, ki nam jo priälo slučajno v roke in v ka- terem pridušaje Kramarjov Drejc nekega gospoda N., naj pobira pooblastila za prihodnji občni zbor „Trgovsko-obrtne zudrugo", s katerimi hoče spraviti Kra- marjev Drejc zase ogromno večino članov. V istem pismu obljubuje Drejc, da hoče omenjenemu gospodu trud dobro pla- čuli ter tudi za to skrbeti, da dobi ome- njoni gospod za poverjeništvo primerno nagrado. V predzadnji štov. svojega lista trdi pa Drejc, da ni razposlal samo jed- nega takega pisma, marveč nad 200. Torej Drojc obeta nad 200 osebam pla- čilozanjih trud ter primerno nagrado za poverjeniStvo „Trgovsko-obrtne zadruge". Po našem mnenju Drejc dotične osebo, kalerim je taka pisma poslal, najbrže (arbä in ne dobi nobena ne plačila za truJ in ludi primerne nagrade za po- vorjeniätvo ne, kajti kdo naj Drejcu ve- ruje, da potrebuje „Trgovsko-obrtna za- druga" nad 200 poverjenikov s primernimi nagradamil? In kakor mi, verjele mu niso najbrže tudi dotične owebe, da jim bo poplačan trud za pobiranje pooblastil ter da dobe poverjeništvo proti primerni nagradi. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz drugega pisma, katero je Gabräcek raz- poslal, in ki bo glasi : P. n. g o 8 p. „Trgo v sko- obr In a zadruga", katere clan ste tudi Vi, je napravila zadnje leto zopet velikanski korak naprej. Poslovanje je bilo ogromno, dobiček krasen, — a na najlepäem delu mesta je postavila „Trgovski dom", ta viden znak našega napredka v cast in ponou celega naroda. Voliko smo imeli truda, skrbi in dela do otvoritve „Trgovskega doma", a zanaprej bo treba zopet dela, da se bo obrestoval in amortizoval. V ta namen pa potrobujemo miru instalnosti v Zadrugi sami. Pri nas Slovencih pa je že taka navada, da mora priti vmos nekaj zdraž- burjev, naj je stvar še tako dobra. Tako tudi tukaj ! — Čujem namreč, da par ljudij hoče zbirati mod clani pooblastla za občni zbjr. Namoni njihovi niso öisti Da hi Vaše pooblaslilo ne prišlo v /lapačne roke, s katorim bi so utegnila de- lati Zadrugi in Vain škoda, Vas prosirn, d a p oob 1 a s ti 1 o raje za u p a te meni. Podpišite priloženo pooblawtilo in poä- Ijile v priloženein ovitku. Prod celo slovensko javnostjo jo moje narodno delovanje odprta knjiga, zato sem uverjen, da mi v tern pogledu toliko zaupate, da se bo Vaše poobla.stilo rabilo le za razcvit in rast naie vrlo Zadruge ter v korisl naše narodno stvari na Goriäkem. Z rodoljubnim pozdravom Andrej Gabržček, načelnik „Trgovsko-obrlne zadruge". Kakor jo razvidno iz tega pisma, zaßel je Gabršček »am nabirali pooblastila in bo tudi golovo akrbel za to, da bode dobro plačan njegov trad, ako so mu pusroc'.i »praviti vkup zase ogromno ve- čino. Če se mu pa to ne posreci, bo lomu on sain najbolj kriv. Mi smo se namn č čudom čudili, ko smo zagledali v zgoraj omenjenem pismu tudi ta-le stavek: „Pri nan Slovencih pa je žo taka navada, da mora priti vines nekaj zdražbarjev, naj jo nlvar so tako dobra". Mi menimo narnrcö, da ni Dreje prav nič pomislil, ko jo napisal ta stavek. Kajti priznaii mora on sain, da večjega zdražbarja kot jo on, zaslonj iScemo po vsem Goriškem. Ako ao pa zdražbarji oni ljudje, ki ovi- rajo vspešen napredek vsakega podjetja in jib Iroba lorej zaradi toga odstraniti, potcm bi morali tudi z Drejcem tako po- stopati vsi razsodni člani „Trgovsko- obrtne zadruge". Sicer pa naa „Trgovsko- obrlna zadruga" malo briga in nam je pač vsojedno, ali bode Kramarjev Drejc so nadalje v nji gospodaril ali pa kdo drogi. Žal nam je k večjemu le to, da se dobicek, ki se je stekal vsako ieto v blagajno „Trgovsko-obrtno zadruge" vsled nečuveno visokih obreati, katere morajo plačevati najrevnejši in najpotrebnejši Ijudje, ki drugod ne morojo dobiti denara, razsipa na ta način, kakor se to dela pri „Narodnih piruhih", ki so delo Kramar- jevega Drejca, tega „veleuma" na na- rodno-gospodarskem polju. A propos. Kramarjev Drejc ae je na nas jezil, ker »mo omenili mimogrede, da so ga iztisnili iz „Trgovsko-obrtnega druätva" ter hoče svoje čitatelje nafarbati, kakor da bi imeli mi kaj sknpnega z omenjenim društvom. Na to stran ga zamoremo zagotoviti, da imamo mi pri „Trgovsko-obrtnem društvu" še manj kaj iskati nego on, ker nismo v tern društvu sploh imeli nikdar iiiL opraviti. V tern društvu ima pač glavno besedo njegov pobratim dr. Tuma. Ni sicer izkljuceno, da dr. Tuma s svojim pobratimom Drejcem ne bi bil pričel igrati na Goriškem politične igre slepih miši, ker mu to v dosego svojih namenov bolj kaže. Da je to mogoče, priča tudi dejstvo, da Kramarjev Drejc tako trdovratno molči na krvavo žaljenje, katero je nad njim izvräil dr. Tuma pri ravno istem obenem zboru „Trgovsko-obrt. drušlva", na katerem bo Drejca iz društva izti- snili. Drejc, ki se zdaj hlini, da mu ni na tern dosti ležeče, ako so ga iz ome- njenega drušlva iztisnili, se je v resnici na vso moč trudil, da bi bil dobil zase večino in ae je na občnem zboru celo proti dr. Tumi tako razkoračil, da mu je dr. Tuma rekel, da se mu zdi prenizko odgovarjati jednemu Gabrščeku. Hujšega žaljenja si človek vendar ne more misliti, nego je to. Pri vsem tern Kramarjev Drejc vendarle molči in ne zine niti jedne proti dr. Tumi. Za- radi tega pa smatramo tudi ta razpor med dr. Tumo in njegovim pobratimom, Kramarjevim Drejcem, za nekaj umet- nega, za politično igro slepih miäi, kajti ako bi temu ne bilo tako, bi Kramarjev Drejc na tako krvavo žaljenje ne molčal. Na puBtno plsmo, katero jo pri- občil dr. Treo v zadnji številki „Soče>( v zadevi glasovanja o novem občinskem redu, odgovorimo na kralko prihodnjič. Veliki pies gorlške čitalnice je Preleklo nedeljo privabil, kakor druga 'eta, izbrano elegantno družbo, zlasti otijni venec krasotic v kaj lepib, okusnih l°alelah v društvene prostore, kjer se je kmalu razvila med sviranjem vojaškega ^keBtra jako živahna zabava. Ni se nič P°znalo, da je za veliki del te drnžbe k'l ta pies že Četrti v letoSnjem pred- Püstu, in da je tretji bil celo äele P^ejänji večer; plesalo se je marveč s tako vnemo, ko da bi bili šele v sredi Pfedpusta. Vendar pa je misel na r^snobne stanovske posle in dolžnosti s|edečega delavnega dnova pripravila ^arsikoga, da je pospeäil svojo locitev °d veselega plesaliäca, tako da je po 3. *"• po polnoči se začela družba razha- JHtF. Veselico je počastil a svojo navzoč- 1()Btjo dvorni yvotnik, visokorodni g. ¦ f,r°' H. Allem» tor nekatori doželni po- ' sianci. Sinrtna kosa. — Včeraj pololndne umrl je v Gorici bivži .sodni prislav dr. Jakob Sbisa v 31. lolu svoje dobe. Korzo. — Danes na pustni torek bode popoludne tudi v Gorici takozvani korzo, ako bo vreme suho. Tatviue. V petok priSel je neki lopov v prodajalnio g. Hubije v Ha- štelja ter se tarn obnašal, Jkakor da bi botel nekaj kupiti. Ko ho jog. Hubijane- kam obrnil, porabil jo lopov ta trenutek ter pograbil omot, v katerem sejenaha- jalo 50 K. V soboto pa jo priäel nekdo v pro- dajalnico Schnabl v Habatiäcu, kjer so prodaja starina. Tudi temu se je posre- čilo odnesli, ne da bi ga kdo opazil, 25 K. NcHreča. — V petek dogodila se jo na cesti, ki ho vije ob Soči med Sv. Lucijo in Modrojco volika nesreča. Po ti cesti vračal so je omonjenega dne po- sestnik Anton Stanič iz Hatuj domov in ž njim peljala so je tudi njegova hči. Na nekom mestu ornenjene ceate sročal je Stanič dva druga voznika, kojih konji so imoli komate pokrite z belim platnom. Vsled tega se jo Staničev konj splašil tor odakočil proti robu coste, ležečemu nad Sočo. Staničevi hčori so je posrečilo, da je skočila z voza in oslala nepožkodo- vana, dočim se je voz s Staničem vred in s konjem provrnil čez cestni rob ter so valil po strmem obronku vso doli do S:)če, kjor so je ustanil na snegu. Stanič si je pri torn slomil levo bedro, voz bil je ves razbit, konj pa se ni poSkodoval. Priskočili so vozniki Slaniču hitro na pomoč, katerega so položili na jeden svojih vozov ter ga prepoljali k Sv Lu- ciji, od koder so ga potem na drugem vozu prepeljali v lukaj.^njo bolnisnico usmiljonih bratov. Okrajua poHojilnica v Kobaridu, registrovana zadruga z neomejeno za- vezo, vabi k rednemu letnemu občnemu zboru, kateri bo lü. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih. (Ob- činski Dorn.) Dnevni red po § 37. za- družnih pravil. Načelstvo. Izvanredna ulavuost. — Pri po- sestniku in opekarju g. Fr. Špacapan-u, podžupanu občine Ozeljan, so je vržila v nedeljo izvanredna slavnost. Delavec Jožef Fornazarič je pri imenovanem goa- podu in njegovih prednikih zvesto služil 5 2 I e t. Gospodar je ta slučaj naznanil c. kr. okr. glavarstvu s predlogom, naj isto iz- voli zvestemu služabniku pridobiti odliko za dolgotrajno službo. G. kr. okr. glav. je res imonovanema delavca pridobilo izvan- redno odliko spominske svetinje. Ime- novano nedeljo je gospodar povabil svoje delavce k izvanredni slavnosti. Najsta- rejši ud družine je prejemši od c. kr. okr. gl. po tukajänjem županstvu dotično spo- minsko kolajno, pripel v navzočnoati .v^eh mnogoštevilnih delavcev in domače dru- žine s primernim nagovorom slavljencu. Gospodar je nato slavljenca in sodelavce imenitno pogostil. Družina in delavci so slavljencu srčno čostitali vsi s hvaležnim srcem do svojega gospodarja, kateremu glede na njegovo prijaznost in pravičnost do de- lavcev želijo srečno rspevanje pri nje- govem podjetju. Srečen gospodar in delavci, kjer tako vzajemno in zložno delujejo. Kaj pomcui poziv uadomcstuih reservistov trdujavskih topniäkih polkov v aktiviio vojno službo? — Dne 1. marca t. 1. je bilo pozvanih večje ätevilo nadomestnih reservistov 4. trdnj. topn. polka v Pulj in v kratkem je pri- čakovati ravno istega pri 5. trdnj. polku, ki je nameäcen po raznih krajih Dal- macije. — To se je izvršilo na podlagi zakona z dne 31. maja 1888, ki ob kratkem slove : Moätvo zadnjih treh let- nikov nadomeßtne reserve se sme, ako to zahtovajo izredne razmere, sklicati na neobhodno potrebno dobo in le na ukaz cesarjev, vondar pa le na toliko čaaa, dokler imajo služiti vojaki dotičnih let- nikov triletne službene dobe. Razveljavljcua razsodba l.jub- ljanskcga deželuc^a sodišča. — Med juristom Trillerjem in artilerijskim nad- poročnikora Otonom Laulerjem je bil lani v kavarni „Pri slonu" prepir, vsled katerega sta se 22. januvarja t. I. dvobojevala v novi pehotni vojašnici. Za orožje sta dvobojevalca rabila spadon. Nadporočnikova sekandanta sta bila dva ' častnika, Trillerjeva pa visokošolca Vo- duäek in Cham. Oba dvobojevalca sta i bila lahko ranjena. Dijaki so se morali zagovarjati prod deželnim sodiščem v Ljubljana zaradi hndodelstva dvoboja, ' oziroma 2aradi udeležbe pri dvoboju, a so bili oproščeni, ker niso rabili pri dvoboja smrtnonevarnega orožja. Sod- nijski zdravniki so izjavili, da bi bil le alučaj, ako bi bil imnl dvo!»oj hujäe posledico. Državno pravdniStvo se je pritožilo zaradi oprostitve pri kasacijskem sodišču, ki jo v potek sklepalo o pritožbi. Kasacijsko sodi.^o jo razveljavilo opro- slilno razsodbo ljubljanskega deželnega 8odišča in je obsodilo Trillorja v dva- mesečno, VoduSka v štirinajstdnevno in Cbama v dosotdnevno jeöo. Kazsodbo je utemoljilo s tern, da se je vršil dvoboj s smrtnonevarnim orožjem. Ppvih 5000 kron za „Narodno solo" v !^t. Jukobii v Kožu na Koro- Škem. — Kdo jih je dal V Št. Jakobčani smo dali 277230 K, ostala Koroška je dala 2047— K, Koroäka vkup tedaj 4819-30 K. Amerika je dala 50, Štajerska 48-20, Kranjska 4250, Primorsko 20- -, Morarsko 10— in Srbsko 10 — kron. Kaj neki si priporedujejo navedene šte- vilke? Skriroma si marsikaj šepetajo na ubo : o neČem pa se razgovarjajo na glas : „Vidite, kako^ celo potrebna je „Narodna sola" v Št. Jakobu v Rožu. Dasi Št. Jakobčani in Korošci sploh niso pn^možni, so vendar za „N. äolo" v treh mesecih žrtvovali že 4819 kron. Ali to ni očividen dokaz, da Koroäci smatrajo novo solo za prepo- trobno tad i j o reSilko, ki naj je reäi potopa r morji nasil- nega ponomčevanja pojavnih 1 j u d s k i h ä o 1 a h ? !" Da, tako je, drag! rojaki ! Če se Slovonci na Koro- škem hočemo ohraniti, si moramo oskr- beti še več narodnih Sol, za sedaj pa — vsled nove železnice — najpotrebnejšo „Nar. solo" v Št. Jakobu v Rožu. — A kje so naSe moči ! Z vsemi svojimi žrtvami pač moramo pokazati svojo dobro in svojo najboljšo voljo — višje pa ne moremo. Moči naäe so kljub najboljšej volji preslabe ter bodo — brez izdatne bratske pomoči — omagale. Zato pa z zahvalo za dozdajne pod- pore združujemo novo prošnjo : Bratje Slovenci in sestre Slovenke, ne zapuatite nas ! Vedimo in bodimo uver- jeni, da z Santjakobsko „Nar. Solo" zidamo trdnjavo celeran narodn slovenskemu. Kajti če pade meja, je v nevarnosti tudi sredina. Ta zavest naj podvoji našo radodarnost in — delavnost ! — (Prispevke prejema Matej Ražun, župnik, poäta Št. Jakob v Rožn. Koroško.) — Fr. Kobentar, župan, Fr. Majer, nač. S. sv., M. Ražun, župnik. Latinski tečaj za realce. — Za one realce, ki bodo po konöanem zre- Io8tnem izpitu hoteli vstopiti na vse- učilišče, se na Dunaju ustanovi latinski tečaj. Če bo potrebno, bodo ustanovili tudi grški tečaj. A potroba za ta tečaj se bo 8 casoma zmanjäala, ker namera- vajo vpeljati latinäcino kot neobligatni učni predmot na realkah, kakor je že vpeljan na Ceäkom, Moravskem, Galiciji in na Primorskem. Posledice obstrnkcije italijanskih želcznifarjov. — Itaüjanski listi pišejo, da je naßtala po raznih mestih draginja zivil vsled obstrukeije italijanakih želez- ničarjev, ki so vsled velikih zamud vlakov jako ovirali promet. Tadi razne tovarne so morali zapreti, ker jim ni došel pravočasno premog po železnici. Trpeli niso škode zaradi tega le tovar- narji, marveč trpeli so jo tudi delavci, ker ao ostali brez zaslužka. Železničarji pa pri vsem tem ne mislijo še odnehati od obstrukeije. Te dni ao namreč izdali oglase, v katerih pozivljajo svoje tovariše, naj äe nadalje vstrajajo pri obstrukeiji, ker ao propričani, da dosežeje gotovo v kratkem času z njo svoj eilj. Zaka.i ima biskup Strossmayer dve imenl. — Mati Strossmayerjeva je v Oseku 1. 1815 povila dvojčka. Enemu dečku je dala ime Josip, drugemu Juraj. Ker je eden deček drugi dan umrl, nosil je drugi deček obe imeni Josip Juraj. Pohvala vojaštva povodom vo- lilnih aöistenc na Ogrskem. — Vojno ministerstvo razglaša: Kakor se glase poročila vojnih poveljništev ograke krone in kakor se je ministerstvo samo uverilo, je vojaštvo svojo nalogo dobro rešilo, se popolnoma korektno in taktno obna- äalo, ter zato zasluži javno pohvalno priznanje vojnega ministerstva. Odlikovanje. — Geaar je podelil povodom umirovljenja glavnemu uredniku uradnega lista „O^servatore Triestino' v Tratu, dr. Ant. Bersa pl. Leidenthal, red železne krone III. razreda. Zupaii desravdant. — Župan v Enzerädorfu pri Dnnajn, Marcher, ki so je nedavno ustrelil, je defravdiral 120.000 kron. Kuski častuiki ob Gardskein ,jc- zeru, — Kakor s«e poroča, pride letoänjo pomlail in poletje okoli tisoč v vojni ra- njenih Rusov se zdravit v Sirmiono. Na- jemnik žveplenih vrelcev in posestnik hotela Sirmione je že sklenil natanöno pismono po^odbo z ruskim konzulom v BeneticHh. Ker se letovišče odpre že te dni, jo vsak čas pričakovati prvih Ranov v Sirrnfbne. Tudi nekaj ruskih usmiljenk, ki so bilo v vojni, pride ž njimi. Snežni plaz jo podsul v Ločanib pri Beljaku Liskovnika iz Rut, njogovega hlapca in voz. Hlapca so äe izvlekli ži- voga, dočim je bil kmet že mrtev. Sne^a na (loriijem Stajerskem je toliko, da je skoraj ves promel za- ustavljen. Kmetje iz gorskih dolinic sploh no morejo iz hiš. kerje povprečno povsod 4 do 5 metrov visoko snega. No^ejo ve^ golaäa. — Iz Zagroba pišejo : Kmetje iz zagrebSke okolice ao imeli navado, da so se ob nedeljah, ko so prišli v mesto, okrepčavali z golažem tor čašo vina ali piva. Odkar so v Za- grebu odprli veČ konjskih meanic, nočojo jesti več golaša, ker se boje, da ga prirejajo krömarji iz konjskega meBa. Hrvaska Sola v jnžnl Ameriki. Hrvatje v Aulofagasti so bi ustanovili zasebno äolo za svoje otroke s hrvalskim in španskim učnim jezikom. Nez^oda na morjn. Kakor po- roča „Kiiln. Volkszeitung", jo pri otokih Bermudas četverojabornik ,,Karl Wilburn" trčil z jabornikom „Quinebang". Obe la- diji sta se potopili. Od posadke je uto- nilo 41 mož Dva vlaka trtfila sknpaj. — Na progi Cleveland - Pittsburg sta trčila sktip dva vlaka, pri čemer jo bilo 9 oseb ubilih, 18 pa ranjenili. Samomor inilijonarke. — V Lon- donu se je zastrupila milijonarka Stan- lord, kor si jo domišljevala, da jo vae preganja. Berac, kl je zapustil dva mili- jona Rotuchlldn. — Neki Abram Fidler je prišel kot berač peS iz Rusije na Francosko. Lani meseca avgusta je umrl v Nici ter določil svojim glavnim dedičem glavarja družine Rotschildove v Parizn. Spoßetka si je Rotschild mislil, da ae je beraču zmešalo, ali pozneje se je dognalo, da je zapustil vrednostnih papirjev za 2 milijona frankov. Rotscbild tega denarja ni hotel sprejeti, marveč je poiskal revne aorodnike pokojnega ter jih tadi res našel v Rusiji. Med te se razdeli premoženje. Priznanje morilfevo. — V sodni obravnavi radi umora grofa Bonmartinija, je, kakor poroöajo iz Turina, priznal glavni obtozeqec Tullio Murri, da je on umoril moža avoje sestre. Nit od pavole ali od preje, kako razpoznati ? — Vzemimo obe niti v roko, pa jih ob koncu nigemo. Nit od pavole se užge naglo, gladko gori in nje dim diäi. Od preje nit pa ae bolj nerada užge, pri gorenju prasketa in diäi nekako po amoli. Prebavljivost kurjlh jajec. — Da je prebava Burovih jajec veliko lažja, nego knhanih, je menda že marsikomu znano. Še bolj težko prebavljiva pa so jajca pečena ali kakorsibodi drugače pri- pravljena. Tako na primer ölovek pre- bavi jajco surovo pa zmešano v 1 uri 20 min., dočim surovo jajce nezmešano še le v dveh urah. Jajce pečeno v 2 urah 16 minut, mehko kuhano v treh urah, trdo kuhano v 3 urah 30 minut in v maslu pečeno äe-le tudi v 3 urah 30 minutah. Kalno vodo, kako očistiti za pranje ? — Večkrat se zgodi, da je voda iz rek tako kalna, da se perilo ne more prati z njo. Kaj tedaj atoriti ? Svetuje ae sledeči način vodo očistiti. Dan pred pranjem natoči se v veliko poaodo kalne vode. K tej ae prilije za par litrov vrele vode, ˇ katerej pa smo prej raztopili za 3 do 4 žlice zdrobljenega solitra. Sedaj naj voda mirno stoji do druzega dne, kadar jo oprezno z vrha odtočimo. Vsa nesnaga vode se je namreč usedla na dno posode. ZAHVALA. Z;i mnogobrojue dokaze srčncga siV- čutja prilikom bolezni in smrti naše pre- Ijubljene in nepozabne mame, Ivane Cotič, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo preč. g. Al. Kovačiču, vikarju v Sovodnjah, ki je blagohotno nadomesto- val našega obolelega preč. g. kurata, in je v zadnjih trenutkih njenega življenja prihitel in opravil molitve za umirajoče, kakor tudi za vodstvo pogreba. Nadalje se srčno zahvaljujemo vrlim rubinjskim pevcem za lepo nagrobnico, posebno pa še g. jur. J. Rojecu za njegov trud pri učenju nagrobniee; dalje prebl. g. bar. L. Bianchiju za darovane vence in za to, da je poslal svoje ljudi k pogrebu, in sploh vsem sorodnikom, prijateljcm in znancein, ki so v tako velikem štcvilu spremili zemske ostanke drage ranjke na poti v večnost. Bog vsem stotero povrni! Rubije, 5. marca 1905. Žalnjo^a drnžina (1oti<\ liinltn okul kit« OoMix* t prirne«i.i.|.Mi Mydroue žitne ka«e ^¦^ Polin. 6 k| H>M|ki 4KHJA triiico. S^.DOMACI PRIJATELJ" 1$4n+i h**-m pirn 4w* ^nftVIU Loterijske številke. '1. lll.KTCa. Trst......53 28 60 56 59 Line......8 80 29 31 86 Rojflki! kupujtB nopodni balek! Ivan Bednarik priporosia svojo knjigoveznico v Uorici ulica Vetturini št. 3. \ M E D I zaj amčeiio-pr inten ^L.________. -- . --_______________________^ se prodaja na drobno v sveöarni J. KOPAÖ (iorica, ulica Sv. Autoiia si, 7 po Hletlecih Dr. F. Gaiger, : prakt. zdravnik v Ljubljani, f je dosegel izvrstne uspehe z » uporabo ' železnatega vina ' (-. Pinoiilja, (Ivor. zal. Nj. I Svetosti in lekarja v LJub- | ljaiii. - I'ollitcrskii sti'klciiica , 2 K. in sc narooihi toOno i/vrsi-. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. f Prodaja^ stroje tudi ¦/ na teden-J y ske ali; mesečne oboroke. Slroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosli. Pri poroča se slav. '' občinslvu. I Anton Fon, j ; klobuöar in gostilniöar, j 1 Semeniška ulica St. 6, \ ima bogalo zalogo raznovrstnih ! klobukov i ; ter toči v svoji krčmi i pristna do mac a vina ! in postreže tudi z jako ukusnimi J jedili. ( 1 ( Prosiva aahtevati listke! Najvecja trgovina z /olezjem Konjedic & Zajec Gorica, pred Baaskofijo štev. 5 in poflruznica v kiii „Monta". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. I in a v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. ywiwnnMiMiiiMjj Edina zaloga I i ¦ 1 stavbenih nositeljev I""111"11! v Sorlol. I ' 1 Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! ISltO kl'Cn« nag rail e izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove< imerlkanske blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga. Prosiva ss a h. t e v a t i listke ! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Ferratin in Ferratose (tekoei Ferratin) najboljše krepčilo malohrvnasti in bledici, Iejr> priporijceuo. Fer- ratin j'"1 v zvezi z be- Ijakom. spstavljeu že- leznat hranilni preparat. Povekšttje tek in zboljšuj* prebazw. Nenavastni vspeM DQbi SB 17 Ieharnah C. F. Boehrlnger und Söhne Mannheim - Haldhof. ČOKOLADE UAJNO PECIVO BONBON! DESERTE KAKAO KEKS KAVINEPRIMESI Samo enkrat „...., naj vsakdo kapiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, % in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, J lepšega in kakovosti primerno cenega blaga,1 Fkakor se tu dobi. w Došle so uze zadnje novosti modnega blaga za jeneiisko in xiiiisko Hezoiio v nedosegljivi iatberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznoyrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in evirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačnikl. žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Anton Ivanov Pecenko, Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin is lastnih in drugih priana- nih vinogradov. DoHtavijJi na dorn in razpo- silja po železniri ua vse kraje avwtro-ogerHke inonarnijc vso- dih oil 56 1 naprej, Na zahtevo posilja tudi uzori'e. Zalogo pivo Auerjevih dediče7> v Ljubljani, in pixenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče češke^il/«- ščanske pizwvarne". Zaloga ledu, katcrcga sc od- daja I»; nadclM'lo od 100 kg. napcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna. Sprejema hranilne vloge katere obrestujo po 4Va0/o polumesefino; ne- vidigneno obrostipripi- 8ujo konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öuje posojilnica sama. Posojila udom na osebni kredit po 6% in na vknjiibü po öV/Vo „Centraina posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove ölane 2 glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekoče račune, katere obreatujepo dogovoru. Uradne ure VHak dau od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.