Štev. 154. V Ljubljani, t soboto, dne 10. JnllJa 1009. leto XXXVII. = Velja po pošti: =s .a oelo leto naprej . K 26'— za pol leta » . » 13'— a četrt » » . » 6-50 za en meseo > . » 2*20 2a Nemčijo celoletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'— Vnpravnlštvn: == Zi oelo leto napr«) . K 22-40 ia pol leta » . » U-20 is četrt » » , * 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za poilljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. _ _ Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma sa na cs= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. se Političen list za slovenski narod. Enostslppa petitvrsta (72 mm): sa enkrat......po U v sa dvakrat.....> 13 > sa trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stana enoatolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanja primeren popust. vsak dan, isvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. Upravnlštvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. * = Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. —>-- Upravniškega telefona štev. 188. =s Današnja številka obsega 16 strani. Svobodomiselna nemšku-tarija. Nemškutar je bil v časih našega načelnega preporoda človek, ki je rojen od slovenske matere pozabil na svoj rod, na iorist svojega milega slovenskega naro-la, človek, ki je videl vso srečo le v našemu rodu ptujem nemškem duhu, ljudje ojeni Slovenci, po duhu in vzgoji pa Nem-:j, ki bi bili najrajši čez noč vse Slovence mpravili za Nemce, seveda zato, da se je ljim samim dobro godilo. Trde, da jih ni teč. A Dežmani in dr. Kluni, ki so se iz nalostnih osebnih razlogov svojčas čez ioč prelevili v Nemce, v sovražnike svo-ega rodu, še tudi zdaj niso izumrli. Dobe ;e pred vsem v slovenskih svobodomisel-iih četicah. Ni li nemškutarila kranjska slovenska eveda »svobodomiselna« stranka, ko se e leta in leta pismeno vezala z Nemci i>amo zato, da uniči stranko, ki ji pripada ečina našega naroda? Niso li kranjski svobodomiselni« nemškutarji svojim lemškim zaveznikom na ljubo trpeli, da ni obila slovenska prestolica, bela Ljublja-la, slovenske zunanjosti po samosloven-iih uličnih napisih? Pravijo, da je pretrgana zdaj njihova veza z Nemci in da spada v zgodovino, ogoče. mogoče tudi ne. Dejanja osobito ranjskih in pa štajerskih liberalcev zad-iji čas dokazujejo, da plovejo liberalci po-lolnoma v nemškem sovražnem morju »roti slovanskim in proti slovenskim ko-istim. Gigantski boi zgodovinske važnosti lijejo zdaj pravi slovanski poslanci v dr-avnem zboru. Za nič drugega kakor za igled jugoslovanske stvari in še osobito a pravice Slovencev sc gre. Jugoslovani, i nas prezirajo, ki gledajo na nas oliolo, irezirljivo, sinovi tistega naroda, ki si loče osvojiti ves svet, ki ga hoče zasuž-jiti mongolski Mažar, nočejo več ostati adnji v državi. Enakopravni z drugimi v Dkrilju avstrijske monarhije združenimi larodi hočemo žiti! Nikjer ni črnega na elem. da bi morali sinovi in hčere ponos-ie matere Slave še nadalje tlačaniti dru-;im. Ne priznavamo gosposkih, vladajoči narodov. Ne pripoznamo razločka med eč in manj vrednimi. Klofuta se je nam Jugoslovanom in ehom zadala, ko so zasedli sedeže sedanje vlade možje, ki še sede na njib. Ni se rečno izbrala sedanja Bienerthova vlada t. II. Hoclienburger, Stiirgkh, znana nam moža po sovraštvu, ki sta se ga nasrkala v Jugoslovanom nam najbolj sovražnem nemškem Gradcu, sta bila poklicana, naj nam delita pravico in prosveto. Delata, kakor sta se naučila med nas »Vindišarje« zaničujočimi Gračani, tako, kakor smo pričakovali. Iz Šlezije pa s Češkega pošiljajo može, ki naj bi širili prosveto med našo nežno deco, v našemu življu nasprotnem smislu vzgojene ljudi nam vrivajo, da dele našemu ljudstvu pravico. Izročili so možje, ki vodijo zdaj krmilo našega vladnega čolna, naše bosensko - hercegovske brate in rojake po govorici, rodu in krvi, oderuštvu oholih mongolskih Arpadovih vnukov. Naši ljudski zastopniki tega niso mirno gledali. »Kdo so ti,« se je začudeno povpraševal svet, ko sta se v prvi vrsti Slovenca - poslanca dr. Šusteršič in dr. Krek z vso silo in z vsem ognjem zavzemala z uma svitlim mečem za bosensko-hercegovsko ljudstvo, ki se je žalibog po krivdi tudi Slovana Bilinskega izročilo na milost in nemilost mongolskim slovanskim klevetnikom. »Udarimo jih, Slovan gre na dan« so si pa šepetali nemški naši sosedje in ponudili Italijanom pravno fakulteto v Trstu. Pa bi si kdo mislil, zdaj bodo vstali vsi, ki so poklicani, da zastopajo koristi sinov in hčera matere Slave, rodov v avstrijskem ljudskem svetu. A ni se zgodilo. V nadtisočletnem boju Nemcev s Slovani so si izbrali slovanski nasprotniki sredstvo, ki je njihovim prainpradedom omogočilo j;azrušiti Svetopoikovo mogočno državoTTredstvo, ki jim je izročilo polab-ske Slovane, ki jih danes ni več. Kako so to izvedli ne znamo, ne preiskujemo. Koliko so pomagala stiskanja rok, kaj nam mari. Dejstvo je in ostane, v boju, ko se gre, da se stre premoč tiste vlade, ki vstreza pred vsem našim nasprotnikom, ko se je šlo, da se izpelje sklep v »Slovanski Enoti« združenih slovanskih strank, da se, ko državni zbor reši proračun, vladi ničesar več ne dovoli obravnavati, so se pa pričeli oglašati mali ljudje proti temu, za kar se je odločila pretežna večina v »Slovanski Enoti« združenih slovanskih ljudskih zastopnikov. Svobodomiselni »Slovenski Narod« in še svobomiselnejši »Narodni Dnevnik« sta pričela ravno tako tuliti, kakor tuli na Slovane zdaj zaradi njihovega odločnega nastopa vse nemško časopisje. Nemško časopisje se jezi, divja, preklinja v dno pekla tiste slovanske poslance, ki se zdaj bore za slovanske pravice. Niso li ljudje, ki tako nastopajo, pravi nemškutarji? A nemškutarji so bili boljši. So saj priznavali, da sovražijo svoj rod, novodobni svobodomiselni nemškutarji so slabši, ker LISTEK. Znanost prihodniosti. Bakterijologija. (Spisal dr. L. Lčnard.) Nikar ne mislite, da je znanost nekaj ečnega, nespremenljivega. Kakor ima sako leto svojo modo, tako ima tudi vsa-a doba svojo znanost. Znanost nastane, c razvija, triumfuje, se postara in umakne lovi. Kratko: tudi z znanostjo sc godi, kot vsemi drugimi rečmi na svetu. Bil je čas ko je kraljevala filozofija. 3ila je lepa, mlada, duhovita. Toda, pri-ela se je starati in mladi, moderni svet s je od nje obrnil, češ, da je postala predeč suhoparna, sitna, moralizujoča in ne i'em kaj še. Nastopila je v lepi pomladan-ki toaleti mlada, življenja kipeča deva — Naravoslovje« — nastopila jc najprej v rancoskih salonih in imela velikansk UsPeh. Mladina je za njo drla, starina se ji e klanjala in ona se je vsakemu nasmeh-'ila, vsakega je vabila za seboj. Toda raz-ošna dckiica je kmalu prišla na slab glas, Marsikaj se je začelo šepetati o nji, najprej aupno, potem pa vedno glasneje, a ona e ni nič brigala za vse to, ampak je s 'ničnim nasmehom stopila na ulico. Za njo je prišla nova dama družbe, prava moderna emancipantka, kunštna da strah, vse šole je obhodila, potem se je izselila v Ameriko, češ, da bo tam večji zaslužek, in Amerika je res ni varala. Denarja si je res prislužila na mernike, mnogo sc je o nji pisalo in govorilo, svet jo je občudoval in vse je o nji govorilo. Toda trajnih simpatij si pa le ni znala pridobiti. Naš svet je že tak, da ga nič posebno ne vleče k ostriženim emancipantkam v rujavili krilih, ki se umivajo k večjemu po enkrat na teden in češejo s petimi prstmi. Veste, katera je najmodernejša salonska dama? — Piše se »Bakterijologija«, ne vem, če po očetu, ali po materi, krstnega imena pa nima nobenega. Njeno ime je grško, domovinsko pravico ima menda na Francoskem, sicer se pa ne more veliko povpraševati po domovini takih dam. Pride, pogleda, zmaga, postane junakinja dneva, potem mora pa zopet svoj častni prostor prepustiti drugi, sama pa stopi na ulico, ali se zapre v zatišje tihih zidov. »Bakterijologija« jc torej za sedaj junakinja dneva in kraljica salonov. O njej hočem danes napisati nekaj vrstic. Slučaj jc nanesel, da sem bil navzoč pri predavanju slavnega bakterijologa, ki je našteval vse mogoče bakcile in opisoval njihovo življenje in lastnosti. Priznam, da me jc začela pri tej priliki zona oblia- hinavsko zatrjujejo, da ljubijo tiste, po katerih zahrbtno bijejo. In kakor navedena junaka žalostne postave, brlizga tudi delavski osrečeva-iec in ponemčevalec, list s krvavo zastavo »Rdeči Prapor«. Boj Slovanov proti sedanji ponemčevalni vladi tudi socialni demokrati obsojajo, seveda, ker so jim italijanski in nemški sodrugi ljubši, kakor rodni jim bratje rojaki. Vsi, liberalni in socialnodemokraški nemškutarji trde, kako neobhodno potrebno je, da se sklene pooblastilna postava, po kateri se dovoli vladi, da sme za šest let sklepati trgovinske pogodbe z inozemstvom. Vse prav in lepo! A kje, vprašamo, dobite norca na svetu, ki podpiše prazno dolžno pismo človeku, ki mu ne zaupa. Pooblastilna postava, podpisano dolžno pismo, v katerega upnik lahko zapiše dolg v višini, ki jo sam hoče, se dovoli Ie vladi, ki ji zaupamo. Sedanja vlada dozdaj ni zaslužila našega zaupanja. Kako prav so imeli odločni naši zastopniki, kaže razvoj zadnjih dni. Grozili so našim s silo, z vsem, zatrjali, da se Bienerth ne vsede s Šusteršičem skupno za posvetovalno mizo. Golide gnojnice so izlivali vladni listi pa »Slovenski Narod«, »Narodni Dnevnik« in »Rdeči Prapor« na odločne slovanske može poslance, ki stoje pogumno, neustrašeno v boju za prava svojega ljudstva. Nas osobito veseli uprav besna jeza, ki jo kažejo slovanski klevetniki nasproti načelniku naše stranke dr. Šusteršiču. Vse so storili, da ga vpognejo. A brezuspešne so ostale vse njihove vabe. Možato, neustrašeno zahteva pred vsem pravico svojemu ljudstvu. Nadali so mu naši klevetniki zadnje dni naslov Ivan Grozni. »Trd, neustrašen ostani, mož jeklen.« Čast zanj, ker ga napadajo, slabo bi bilo, ko bi ga hvalili. Naj tuli vihra, naj streljajo s topovi na naše poslance. Vse zaman. Znamo, da boj, ki se bije zdaj, je potreben, neizogiben za naš narodni obstanek. Naj razpuste drž. zbor, kakor groze, mi strelci se tudi novih volitev ne strašimo. Boje se jih, ki groze, da razpuste državni zbor. Obrabljeno, skrhano orožje, prazna grožnja. V bojih, ki jih bijejo zdaj naši poslanci, naj jih teši zavest, da slovensko ljudstvo trdno drži ž njimi. Ljudsko zaupanje jih drži, zato pa preko bevskanja slovanskih kievetnikov in preko sikanja združene slovenske svobodomiselne nem-škutarije naprej! Pcr aspera ad astra! Haroiajte ..Slovenca"! Kamnik-Polzela- velikega državnega pomena. (Deželni poslanec dekan La.vrenčič.J Meseca maja tega leta je štirideset jnteresovanih občin kamniškega okraja po svojem državnem poslancu dr. Kreku, in kmalu na to občine Vranskega okraja po dr. Korošcu, vložilo prošnjo vojnemu in železniškemu ministrstvu, da se prej ko prej podaljša kamniška lokalna železnica do Polzele na Štajerskem, da se iz-vrše nemudoma podrobni načrti in z zgradbo prične. To 'bi bilo lahko kmalu mogoče, ker se je trasiranje že izvršilo in v dneb 11. do 20. novembra 1907 revizija trase v zvezi s komisijo "za postaje .— vse na istrošfke interesovanih občin. Vlada se je tej prošnji odzvala, pa- kako! Predložila je pred dobrim tednom državnemu zboru načrt zakona, po katerem naj bi se zgradila železnica samo na štajerski strani od Polzele do Motnika, toda šele, ko štajerska dežela in udeleženci za-gotove primerne prispevke, s katerimi se naj deloma pokrijejo stroški za progo Polzela-Motnik. Nadaljevanje podaljšanja te železnice do Kamnika pa naj se izvrši, .pozneje, in sicer, kakor se govori, zaradi velikih stroškov in težkoč, ki jih bode povzročila železnica do Kamnika. Da je podaljšanje projekta samo da Motnika minimalnega pomena in zadobi .svojo veljavo in rentabilnost železnica le v istokratni 'zvezi s Kamnikom je^prozo"-no, čimur pritrdč izvestno tudi Štajerci. So li faktično z gradbo železnice Motnik-Kamnik združene velike težkoče in stroški ali se skrivajo za to trditvijo druge menda začasne ali še celo trenotne ovire, ne preiskujemo; menimo pač, da drugih težkoč ni, nego most čez kamniško Bistrico in komaj kiilameter dolgi predor skozi hrib »Kozjak«, brezdvomno težkoča ,v skrajno pohlevni primeri z ogromnimi Stroški in težkočami o zgradbi mnogih železnic, čeprav glavnih, ki pa primeroma ,ne donašajo toliko dobička, kakor sc .upravičeno pričakuje od lokalne zvezne proge Kamnik-Polzela. Iz vladnega načrta za to železnico je razvidno, kar je glavno, čimur ne moremo pritrditi, da hoče vlada pri tem projektu več ali manj pritiskati na deželo in interesente glede prispevkov, kakor na Štajerskem, tako pozneje pri nas na Kranjskem. Seveda, kjer je rentabilnost dvomljiva in ni projekt toliko v interesu države, ne ugovarjamo, ako vlada nalaga večja bremena deželi in udeležencem, toda, kjer so interesi v prvi vrsti državni, tam pa jati. Doslej sem mislil, da »bakcili« so pred vsem bolhe in uši, zdaj sem pa zvedel, da to niti v poštev ne pride, ampak je vse polno drugih iiajraznovrstnejših bakcilov, eni bolj grozoviti od drugih. V vsakem delu našega telesa jih živi po več vrst, ki se grizejo in vjedajo med sabo kot roparske zverine, v zraku, vvodi, v hrani, sploh povsod se nahajajo bakcili. Ko sem poslušal to predavanje, mi jc začelo gomazeti po celem telesu in pričel sem se praskati po vsem svojem obsegu, domov prišedši sem se pa takoj skopal in menjal perilo, pa se mi še vseeno zdi, da gomaze po meni in v meni raznolični bakcili. Tu vam hočem podati nekatere odstavke iz dotičnega predavanja, kakor sem si jih ravno mogel zabeležiti v naglici s svinčnikom, da ne boste mislili, da jc moj vtisek bil pretiran. Bacili — je začel govornik — so majhna bitja, ki se vidijo samo pod povečevalnim steklom, tako majhna, da jih gre nekaj milijonov na en prašek, lahko pa rečem tudi »nekaj biljonov«, ker pri nas z velikimi številkami ne jemljemo tako natančno. Bacili se rode, rastejo, jedo, sc množč, ujedajo med sabo, ter slednjič umirajo, kakor vsa druga živa bitja. Nastopajo vedno v ogromnih množinah in učinkujejo večkrat jako škodljivo, včasih celo smrtno. Marsikatera duševna in telesna bolezen se je odkrila v najnovejših časih, da ni nič drugega, kot ogromno število teh živalic. Zlasti prihajajo vse nalezljive bolezni od raznih bacilov. Morda bo ta veda napredovala še tako daleč, da bo slednjič dognala, da celo življenje in vsi njegovi pojavi sploh ni nič drugega, kakor delovanje bacilov. Stari učenjaki so rekli, da obstoji cel svet samo iz štirih prvin: vode, ognja, zraka in zemlje. Novi učenjaki so pričeli učiti, da obstoji vsa pri-roda samo iz 60 ali nekaj več prvin, še novejši so rekli, da obstoji vse samo iz neskončno majhnih delov, katerim pravimo »atomi«. Znanost prihodniosti bo pa dognala. da obstoji vse iz bacilov in vsi duševni in telesni pojavi so samo posledica bacilov. Bacili povzročajo, da ljudij včasih luna trka, bacili so tudi krivi srečne ali nesrečne ljubezni. Ako gredo poleti turisti iz mesta na planine, ni to ne potreba, ne zabava, ne moda, ampak bolezen bacilov. Staro prerokovanje med našim ljudstvom govori, da bodo tako majhni ljudje, da bodo lahko štirje pod enim mernikom mlatili. Zdaj smo pa res žc prišli tako daleč, da se bo lahko cela družina senčila pod širokim slamnikom ene domače hčerke. To ni nova moda, kot mislijo nekateri, ampak tudi to bolezen povzročajo bacili. In ako je dala gospodična od svoje skromne mesečne plače zadnje kronice za trakove, grmičevje in razno našopano golazen na že mora vlada globokeje seči v državno 1 blagajno in pardonirati deželo in interesente vzlasti ubožnejše. In prav zvezna proga Kamnik-Polzela olbeta državi mnogo dobička, čimur dcrkumentuje eminentno kamniška lokalna železnica. Cmo na bc-Jem smo se poučili na merodajnein mestu o osobnein in tovornem prometu na tej komaj 21 km dolgi železnici in prišli do zaključka, tla je ni daleč lokalne proge, kjer bi se glavnica boljše obrestovala, kakor pri 'kamniški. Uradno je gledč osob-nega prometa dognano, da je v okrožju tržaške direkcije na prvem mestu Ljub-Ijana-Jesenice, ta'koj za to glavno progo na drugem mestu lokalna kamniška in na iretjem Trst-Poreč. Drage volje se -je postreglo s podrobnimi podatki — pa ne v Kamniku iz katerih se razvidi, da se je n. pr. leta 1908. prepeljalo iz Kamnika v Ljubljano in retour do 200.000 oseb, ne vštevši onih, ki so vstopili ali izstopili na .preostalih postajah kamniške železnice. Meseca septembra istega leta, ko ni več tujcev v Kamniku in je promet bolj srednje vrste, se je prepeljalo tour in retour Kamnfk-Ljubiijana 16.210 ljudi, največ v 4neh 6., 8., 12. in 20. septembra, namreč: 822, 826, 815 in 826 oseb. — Zelo ugoden je tudi tovorni promet, ki je znašal n. pr. Jeta 1908. vagonov 7428 ali S4.396 ton, do-čim so računali pred otvoritvijo kamniške železnice le na 46.700 ton, kosmati dohodek na 1.36.000 K, čisti dobiček na letnih 74.800 K- — Ker se -je vsled ugodne in-dustrijelne in naravne produkcije povikšal .promet skoro za polovico, povečal se jc brezdvomno čisti dobiček 'državi v korist. Preteklost, kakor sedanjost kamniške železnice je pač najboljše jamstvo, kako zelo ugodno se bode rentovala državi podaljšana zvezna proga Kamnik-Polzela, kjer se združi z državno železnico v Zelt\veg na eni. v Celje na drugi strani. Poroštvo najugodnejšega prometa na kranjski progi nam daje velika votina moč reke Bistrice, ki je kakor nalašč pripravna za zgradbo večjih tovarn; nadalje dolga vrsta indu-strijelnih in obrtnih podjetij; tovarne v Domžalah, Jaršah, Mengšu, Smarci, Duplici, Perovem, Kamniku, kjer se čvrsto razvija državno podjetje, c. in kr. pra-harna, pa mora voziti smodnik mimo Ljubljane največ v Gradec po dolgi poti na okrog tedensko povprečno dva vagona. Jasno, da si bode država pri lastnem podjetju z novo zvezno progo mnogo prihranila. Nadalje je v Kamniku in okolici še več drugih tvornic, kakor za cement, napravo snažilnega prahu, lončeno posodo, kaolinske spiravnice in mnogo opekarn in apnenic v pospeševanje tovornega prometa, kakor približno 28.000 hektarov gozda v okraju ter dolga vrsta žag in mlinov tudi v tuhinjski dolini, kjer se od Mot-nika in Špitaliča noter doli do Mekinj raztezajo premogove žile, posebno bogate v katastralnih občinah: Motnik, ' bpitalič, Zgornji Tuhinj, Šmartno, Hom, Hruševka in Loke. — Osobni promet pa bode zlasti povzdignilo krasno kamniško letovišče in zdravišče z mrzlo vodo, če se bodo kamniški meščani le količkaj gibali in glede tujskega prometa izvrševali svojo dolžnost. Sploh bode šel ves promet cvd Zelt-wega na Štajerskem preko Polzele in Kamnika v Ljubljano, ker bode vožnja mnogo krajša in naravno cenejša, nego je sedaj pri južni železnici. Jasno je hkrati, da bode država prej ali slej veliko lajše in cenejše iužno železnico podržavila vsled mogočne konkurence nove zvezne proge južni železnici. Kakor >je železnica Kamnik-Polzela velikega državnega pomena v gospodarskem pomenu, tako ni nič manj silno va- žna v strategiČnem oziru. Ona zveze direktno in po najkrajši poti Dunaj z jugom in morjem. Izogne se eventuelno veliki nevarnosti, ki je mogoča pri južni železnici vsled skrajno neugodnega terčua od Zidanega mostu do Zagorja ob Savi, kjer se tikoma ob progi skoro navpik dviga skalovito gorovje. Naravna, vremenska nezgoda ali v. vojnem času zlobna roka povzroči lahko vsak hip, kakor tudi n. pr. pri borovniškem mostu, grozno katastrofo. — Tudi bohinjska železnica ob mobilizaciji ni varna radi toliko predorov in poleg v zimskem času, kjer se ponavljajo snežni zameti, kar se je občutilo posebno pretečeno zimo pri vseh alpskih železnicah. Promet so tu snežni zameti ustavili za več dni in 400 vojakov je moralo priti na Jesenice, da so omogočili s kidanjem snega pot 'bohinjski železnici. Na zvezni progi Kamnik-Polzela pa se ni bati nevarnosti, ne snežnih žametov, ker je teren ugoden, pa tudi večjih žametov, ki bi ovirati promet, nikdo ne pomni. ■— Kako prezorna je torej v strategiČnem oziru nujna potreba te železnice, ki bi se po teh pomislekih morala takoj realizirati in sicer ne kot lokalna, marveč kot glavna Toga druge vrste. Pa tudi, ko bi ne imdli pomislekov glede varnosti južne in bohinjske železnice, oziroma prometnih ovir na teh dveh, edinih progah, ki združujeti cesarsko prestolico in državo sploh z morjem, je smatrati tretjo železnico v strategiČnem pomenu kot potrebno, ki naj bi se po katerikoli poti že od Kamnika združila z bohinjsko pri sv. Luciii. — V vojnem času čim preje so vojaška krdela na svojem mestu in čim rednejše vojakom dohaja provijant, tem boljše. Stoji torej, da je zvezna proga Kamnik-Polzela za državo eminentne važnosti, koristna in potrebna. Upamo, da dunajska vlada to sprevidi in delo celotno skoraj izvrši, ker podaljšanje od Polzele do Motnika nima pomena in bi bilo na veliko škodo rentabilnosti, dočim bode državi zveza s Kamnikom do-našala lepe dohodke. Prav zato je nada utemeljena, da ne bo vlada pritiskala glede prispevkov na deželo, interesovane občine in druge udeležence, posebej z ozi-rom na državno podjetje v c. in kr. kamniški smodnišnici, katero donaša vsakoletno čistega dobička do milijona kron, pa ne plačuje, izvzemši nekaj kronic zemljiškega davka, ne vinarja ne deželi, ne okraju, ne občini. Vemo, da je izdelovanje smodnika v Kamniku državni monopol, toda vemo pa tudi, da se izdeluje prav malo smodnika v državne-vojaške namene, marveč večinoma smodnik za lovce, torej v zasebne namene z velikim dobičkom, kar je smatrati isto navadni obrti, ki je pa v tem slučaju vsakega davka prosta. — Sodimo gotovo upravičeno, da je vlada oziroma država moralno dolžna, deželo Kranjsko in občino kamniško odškodovati, za kar se jej lepa prilika nudi povodom podaljšanja zvezne proge Kamnik-Polzela. Rado vlitem — v premislek! Odkar je Sokol razprostrl svoje peruti nad našim mestecem, hoče vpeljati pravo strahovlado. Razmere so postale neznosne, kajti kdor ne trobi v sokolski rog, ga hočejo družabno in gospodarsko bojkotirati. Par dokazov iz polpretekle in najnovejše dobe! Ustanovili so proti Homanu konkurenčno trgovino Štiglic in Šmid. Podprli so jo s par tisočaki kron, a Štiglic in Ko. sta bila prišla v konknrz, in dobrostojniki so šteli kronce. Urar Mu- rovec jc padel v nemilost, torej hitro sokola konkurenta v Radovljico! Podprimo ga s par stotaki! A konkurent je izginil neko noč iz Radovljice in dobrostojnika, župan dr. Vilfan, starosta sokolov in Kun-stel, sta gledala za njim z dolgimi nosovi. Tako so dvakrat drugim jamo kopali, pa sami vanjo padli. Na vrsto pride dimnikar M. Zalokar. Ker je njegov sin član telovadnega odseka — bojkot zoper očeta. Jeseniški dimnikar naj ima zaslužek v napredni Radovljici — z domačinom proč. Kaj zato, da ima celo vrsto nepreskrbljenih otročičev? Ako njegov sin k Sokolu ne pristopi, naj bo oče vničen. — Na sv. R. T. dan se je Orel vdeležil sprevoda z Najsvetejšim — sokoliči so ga očitno sramotili in so celo med procesijo žvižgali. Če ni to motenje vere, kaj pa je. V naši ljudski šoli pašuje učitelj Š. Šolarja, kateri je šel brez njegovega dovoljenja za procesijo je kaznoval s triurnim zaporom. Stroga kazen, ako se pomisli, da učitelj v takem slučaju učenca nima drugače kaznovati, kakor, da mu zapiše zamujene ure kot neopravičene. Kadar se pa gre za Sokola, takrat g. Šega ni tako strog. Ko si jc preteklo zimo brat Sokol pognal kroglo v glavo, tedaj je imela radi pogreba samomorilca vsa šolska mladež prost popoldan, samo zato, da sta sokola, učitelja Šega in Jaklič zamogla se udeležiti pogreba in menda celo nositi. Kaj ne, tako zahteva versko-nravna vzgoja! Otroka v zapor, ako se vdeleži cerkvenega sprevoda, kadar naj pa svobodomiselni Sokol nastopi — tedaj Šolarjem prosto! — In zadnji boj zoper vodovod Mošnje-Brezje? Čemu tako neopravičeno šikaniranje okoličanov, čemu sramotenje romarjev? Ali romarje podite vun, kadar pridejo v Radovljico v vaše trgovine in gostilne? Ali imate škodo od njih? Radovljičanom v premislek — tako smo naslovili te vrstice. Pametni Radov-Ijičanje: Proč s strahovlado! Ako tega nizkotnega boja ne bo konec, tedaj naše somišljenike silite na odpor. Ali bo všeč gg. Kunsteljnu, Fiirsagerju in Lectarju, ako bi kdo izdal parolo: Svoji k svojim — ne k naprednjakom. — Kdo iz okolice bo pošiljal svoje otroke v radovljiško pet-razrednico, ako bo vedel, da se tu mladino vzgaja v sokolskem duhu, da so učitelji svobodomiselni na način, kakor smo opisali. Če bo radovljiška posojilnica samo za naprednjake, ali naši Begunjci, Brezničani in pristaši S. L. S. v Radovljici res ne morejo ustanoviti svojih denarnih zavodov? Kdo bo zmagal v takem boju? Radovljica bo v takem boju več izgubila kot dobila. Železniška nesreča na Notranjskem. (Poročilo »Slovencu« od očividca.) K železniški nesreči v ponedeljek zvečer med Postojno in Prestrankom nam premski župnik Škerjanec kot soudeleženec sledeče poroča: Vozili smo se skupaj poslanec Ravnikar, gosp. Arko s sinom iz Postojne in jaz. Zaradi nujnega opravka pri glavarstvu sem bil namenjen v Postojni izstopiti, toda moj prijatelj me pregovori. naj se raje drugi dan nazaj peljem. Pri vagonski leščerbi stoječ ravno nekaj berem, zaslišim zunaj močan glas »o joj!«, vlak zaškrtne z močnim sunkom. jaz z svojo glavo priletim v polico, da še danes pošteno čutim, prijatelj Jernej z glavo ob steno, neka gospodična iz Reke, ki je zavzela prostor g. Arkota in se malo naslonila za dremanje, je tudi ta svoje dobila. Hitro zberem pretresene možgane zopet skupaj in hitim iz vagona. Vrišč in vpitje! Vse zmešano! Nihče nc vč n prvi hip, kaj je. Položaj jc bil sledeč: Mi smo bili sreči v petem vagonu. Drugi vagon prvim vržen iz šin, zadnji konec dvigujei za kak meter, vržen na tretji vagon. 11. tro splezam med razdejanje. Prvi del tret jega vagona popolnoma stisnjen in stri Prijazen sprevodnik mi je V Ljubljani na mignil, da se lahko peljem sam, sam spred naj grem. Tpda 'držal sem s družbe. Tu sem gledal, kako bi me bilo v pr vem kupeju popolnoma stisnilo, v drugei strlo in zlomtfo noge. K. sreči tudi drugi ljudi ni bilo notri. V tretjem kupeju je bil Kilovški p( stajenačelnik gosp. Bonko z gospo 'in tren otročiči, ki so menda ravno sladko span čkali, ko j.h je vrglo vse navprek, pa ni hudega se -jim ni zgodilo. Moja prva miši je bha: »Ta nedolžna srca so bili naši an geli varili. Zaradi njih je bilo prizanešen nam!« — Iz pohe je bila zmetana vsa n potija. Najbolj je poškodovan neki fan kateremu je ležečemu padel kovčeg glavo. Pretreslo je precej hudo viaki vodja. Pred strojem na progi je bilo poln raztresenih vreč, razbitih desk, vlaka p nobenega, kje toraj naš sovražnik? V S Petru je ubežalo 40 vagonov brez loki motive proti Prestranku navzdol in še če postajo. Bili smo menda ravno tam, se terčn proti Postojni zopet dviga. Ž« lezniški čuvaj je zapazil vagone in daj; znamenje. Strojevodja je dal kontra, d se mu je vse potrgalo. In čuvajev gla je bil: »o joj! o joj!« ko je čutil in sliSa kaj je neizogibno. Imeli smo še dvoiii srečo. Ako bi strojevodja ne bil nič op; zil, bilo bi vse strto. Ako bi se bilo zgodilo proti Št. Petru, bi nas tudi »kontr; dampf« ne bil rešil. Bilo pa je ravno 103 in imel je priti tržaški brzoviak. Spre vodniki so vlak spredaj in zadaj zavarc vali. In res! brzoviak prisopiha ... s ustavi ... previdno vozi mimo ... Tak tudi en tovorni. Pohvaliti moram vlakov železniško osdbje, da se je uzorno ved! in ni zgubilo glave. Tudi mi potniki sni eden drugega osrčevali in slabejim pomj gali. — Neka ženska se je popolnom onesvestila. Vsa postrežba je šla dobr od rok, samo s korzetom je bil križ. Drug ženske so bile rz sebe. da bi mogle na magati, moški se pa nobeden ni prav rai umel na to mašinerijo. Ker ni hotelo it svetujem nekomu, naj jo skusi z nože] oprostiti tega »pancerja«. In šlo je. Ca bi že vendar bil, da se s prepoved:'o za brani ta nezdrava ženska neumnost. Po dolgem čakanju pride ena lok motiva z enim živinskim vagonom, pa ij po nas, ampak po — ubegle vagone. Za sedli smo seveda mi ta vagon in nadalje vala se je ta nepozabljiva vožnja čez Pre stranefk do Št. Petra. K sreči nam je nek čuvajka dala seboj steklenico vode in Ho! mannove kapljice, da smo krepčali žer ske in otroke, ki so eden za drugii omedlevali. Ko sva z gosp. Ravnikarjem v Št. Pi tru se pritožila, zakaj niso poslali P3 osebnih vagonov nasproti, so se izgovai jali, da niso prav vedeli, kaj je. Gosp. p( slanec ima priliko 'študirati upravo in p< sebno pripravo za slučaj nezgode in sai ali po kom drugem zopet sprožiti južni železniško vprašanje, da je zadnji čas, ( se podržavi, kajti odkar je stekla no^ karavanska železnica, se še bolj varči; pri vsem, zmanjšuje število čuvajev osobja in nesreče rastejo. Med tem, ko! nam v Št. Petril pripravljali nov vlaik, sai se dobro oddahnili od vsega strahu in s okrepčali, potem pa nadaljevali pot. Z ol klobuku, potem pa koncem meseca ni vinarja za perico in za sladkorček v kavo, ji spet predejo bacili po želodcu. Bacili povzročajo lakoto in žejo, veselje in jezo, ljubezen in sovraštvo, pamet in neumnost. Bacili se nahajajo povsod, na luni in na zemlji, doma in na ulici, povsod se jih lahko naležeš. V lepem drevoredu proti Tivoliju jih je proti večeru vse polno, zlasti mnogo jih pa mrgoli zvečer okrog glavne pošte, ki so zlasti hudo nalezljivi. Bacili se nahajajo v prazni glavi in v prazni mošnji, po gostilnah se nabirajo na obdrgnjenih klopeh in vse polno jih je v opojnih pijačah, po kavarnah jih je tudi vse polno, obesijo se na razcapano obleko, a Še rajše na frak in cilinder. Vsaka stvar ima svoje bacile in vse na svetu so samo pojavi raznih bacilov. Nekateri bacili so jako škodljivi in povzročajo večkrat tudi smrt, drugi so več ali manj nadležni, so pa tudi taki, ki niso nič posebno nevarni in se jih človek tako privadi, da jih niti ne občuti. Včasih jc na primer profesor dijaku očital, da ima prazno glavo ali da ima aj-dovico v glavi, zdaj se bo pa bolj znanstveno reklo, da ima v glavi šolske bacile. In Milka iz višje dekliške, ki gori za Dra-gotina iz sedme, ima v srcu zaljubljene bacile. A slovenski pisatelj, ki je v kavarni pri čašaci mlečne, razgrnil težave svojega življenja, ima v želodcu lačne bacile. Politik pa, ki razvija v gostilni pri »Porun- geljčku« svoje nazore, ima v glavi politi-ške bacile. Učinki bacilov so tudi jako različni. Nekateri, kakor na primer že omenjeni »šolski bacil«, se kar nič ne občutijo. Človek večkrat niti ne ve, da ga ima, se čuti veselega in zadovoljnega in je celo prepričan, da imajo vsi drugi ljudje teh bacilov več, kot on, ter je užaljen, ako mu jih kdo oponaša. Ljudje s takimi bacili žive po navadi srečno, se lepo redč in debelč, sladko spč in dočakajo visoko starost in uživajo spoštovanje svojih sosedov. Druge vrste bacili, h katerim spada že omenjeni »zaljubljeni bacil« — ki se pa spet deli na več razredov in vrst — povzroča včasih jako hude bolečine, ki se pa večkrat veselo končajo. Na razvoj tega bacila ima velik vpliv luna. Jako neprijetna je tudi vrsta takozva-nih lačnih bacilov, h katerim prištevamo pri nas tudi takozvane umetniške bacile. PolitiŠki bacili razburjajo kri, kvarijo prebavo, vplivajo večkrat zelo škodljivo tudi na delovanje možganskih celic in se ponavadi končajo z državljansko smrtjo. Najnedolžnejši in najprijetnejši so še vsi takozvani modni bacili, že zaradi tega, ker se jih ljudje najmanj boje in jih najraje prenašajo. Slednjič je treba omeniti še enega bacila, ki je zlasti v novejših časih silno razširjen in povzroča večkrat hude duševne bolezni ter je tem bolj škodljiv in nevaren, ker je tako prikrit, da ga niti ne opaziš, 'ko si že ves od njega razjeden. In ta bacil jc »javno mnenje«. Ko sem vam tako za uvod podal kratek pregled naših najvažnejših in najbolj razširjenih bacilov, hočem vam pri drugi priliki opisati nekatere škodljivce bolj natanko, kakor sem si zabeležil pri dotičnem predavanju. Boltatu Pepe. Kdu b s tumislu.de me maja naš lebe-ralci u tak čast in za v*-- .... . tku kun- }( v \ J štnga člu- \\ f veka?? V^ll^sJi^' Kokruse ^ kaže na u fl«-^™—r-—^ nekoldouh paujalebe-ralnprvaki skp stupil in začel naberat — sami iz sojga varžeta tku neko! h nuben reč nč zravn na daja — za moj spurnenik. U gurejnsk srak, ke ja maja u Krajn nahter za soja dušna paša, me že tku hvalja, de se m bulš zdi, kokr če b me naredi že clu ; malarja in me štulja med sluvensl umetnke, če prou še u sojmo žeulejn nis nekol druzga namalu, kokr usak let Bužič tri križe na urata sojga kvarter! Tkula nafarbu sm res že marskerk kerga, pa zavle tega me še na morja mi sluvenske umetnke štult; sej nehter let raln prvak in druh leberaln gespude še Idi farbaja, pa jih le gurejnska sraka i štul med malarje. Jest zavle tega res na morm te ča nase uzet, ampak tulk pa lohka rečem, moj bk pa res ni čist brez malarske talenta. Tu sm pa tkula sprevidu. Enkat je pršou en malar iz enem v likem platnam in pa iz ena dilca, ke je m use sorte farbce gor, na Kudelu ene d' vesa malat. Moj bk, ke se je glili ukul pasu, je en čas gledu, kuku je ma! iz ena lupata pu platne prašku in iz fa> cam packou; nazadne se mu je pa men le že use skp ma? prenaumen zdel in l zignu je soj rep in iz nitn pu tist dilc. sa ble farbce gor pubrsku, tku de se : je kar cele kupe teh fafbc na rep prjel. je čutu, de ma že dost in pa ta pra farbce na repe, se je pa ukul ubrnii zučeu iz sojino repam pu piatne uple kar nasikriž, de sa se use sorte farbce ! kazale. Ke je 'biu enkat vs platn pumaz ga jc pa malar pupoku in iž taktno vc čudovanjem in velikim rešpektom moram se omeniti ordinacijo nekega mladega nia-žarskega zdravnika. Neki ženski (s kor-zetom) se je ponovila slabost, pridružilo brulianje (tudi krvi), in ta mažarski dolitar je za potrebno spoznal, naj izstopi, namesto da bi pod njegovim varstvom v Reko pot nadaljevala. Vlak je v Kilovče došcl ob treh namesto ob 11. uri 19 min. in vendar železniški uradnik ni še nič zvedel, kaj se je zgodilo. Potem mi je tudi razumljivo postalo, kako sta mogla nam nasproti privoziti za vagoni samimi še kar dva vlaka. Ker sem uravnal čez dan svoje pre-trte, trudne in tudi nekaj prestrašene ude, sem sc ponoči zbudil in začel premišljevati dogodke pred 24 urami. Pri tem sem sc spomnil tudi na Vas, gosp. urednik, ker sva bila v Ljubljani skupaj, in ste ine ckre-gali, da se premalo oglasim z novicami. In ker nisem rad kregan, zato se je menda prigodila ta nezgoda, da imam jaz precej priliko, črno piko pri Vas zbrisati. Ako pri drugi nesreči zopet odnesem tako zdrave kosti, da bom mogel pero še sukati, Vam bom tudi precej poročal. Liberalni poslanci za narod. Od Drave do Adrije pretresa vse poštenjake slovenske krvi utehe polno prepričanje, da naši poslanci v težkem boju na Dunaju iz tmc in pozabe dvigujejo slovenski narod. Navdušenje prekipeva in se druži s ponosom, da jih imamo. Vzvišen nad bolehnim nezmožnim psovanjem liberalne tolpe stoji dr. Šusteršič na čelu ne samo slovenski, marveč vsi avstrijski slovanski politiki. Tolikrat smo čuli, da morajo Nemci držati Bienerthov kabinet, ker je njihov. Šli so tako daleč v zvezi z zaslepljenimi Poljaki, da so ga branili tudi glede na agrarno banko, dasi so vsi priznavali, da pomenja ta banka umazano oderuštvo pod cesarsko firmo, in so vsi tudi zatrjevali, da je vlada zagrešila, ko i je privolila. Zdaj pa prihajajo drug za drugim: Poljaki, nemški svobodomiselci n nazadnje tudi krščanski socialci in pravijo jasno in kratko, da je Bienerth pokopan, in da se njegova vlada ne more več držati. Kdo je to izvršil? Vsa zbornica vč, da je duhovita, brezstrastna dr. ŠusterSrčeva taktika ustvarila ta preobrat. 3loj je proti Poljakom. Mladočehom in tudi pod krinko krščanskega poslanca govoričil proti dr. Šusteršiču in njegovi neomajno edini in zvesti četi. S posebno pretkanostjo se je plazil okrog katoliško-narodnih Čehov. Vse, kar je naredil, je )ilo pa končno dr. Šusteršiču v prilog, ne izvzemši njegove izvolitve v delegacijo, ^rišlo je zdaj tako daleč, da krščanski socialci obsojajo to izvolitev in naganjajo 3loja, naj odstopi, česar seveda pri svoji medvedje trdi koži ne bo naredil. Kljub temu bo Ploj zato občepel z Bienertboni red na tleh, več nego pozabljen, — prezirali in tepen na imenu in ugledu. Hribarju, 'ki nima Plojevih zmožnosti, seveda ne pravimo nič. Čemu iskati naslovov za moža, ki ni imel niti najmanjšega pojma za politiško delo naših poslancev, ki se mu še sanjalo ni, kam meri in kaj bo doseglo, ki je v brezmejni priprostosti ob cm času hodil za Stiirgkhom in Bilinskim in obračal pozornost na to, da imajo Slovenci vendar še enega vladi zvestega, pa-riotiškega poslanca na Dunaju, ki se piše za Ivana Hribarja iz Trzine. Štrckelj je poleg Robleka zajemal modrost od njega 1 vsa ta družba je s Plojem vred prija-rala v strašno blamažo. Za vse čase mino spravili »Narodove« brzojavke z "Dunaja iz Hribarjeve fabrike :zza tc dobe; in kadar bom dobre volje, jih izvlečemo iz torbe, da se prisrčno nasmejamo. Do- stojanstvenik pred cesarjem, »posredovalec« poleg Sandrinellija za vseučilišče, politiški zvezdokukec, ki ob času, 'ko sc slovanske stranke druga za drugo zbližujejo k slovenskemu in češkemu agrarnemu klubu, trobi v »Narod«, da se agrarci odtujujejo dr. Šusteršiču — vse to in poleg tega njegovi pokloni pred vlado in Nemci — za bogove! 2e ta zabava je vredna tistih stroškov, ki so jih liberalci imeli za njegovo izvolitev. Ali ne? idrijske novice. i Za pretiuo pismo, katero je dobil znani svobodomiselni profesor dr. Lončar, so se oblasti dokaj zanimale. Dognati so hoteli na vsak način, kdo je pisal. Seveda je to popolnoma pravilno. Vsak pošten človek želi, da se onemogočijo pretiina pisma. Nehote pa smo sc spomnili idrijskih dopisov v »Slovenskem Narodu« iz polpreteklega in sedanjega časa, v katerih jc skoroda znani dopisnik javno pretil z maščevanjem, ki ni po zakonu. Zganil sc ni j nihče, da bi to preprečil. Vsled tega so ; tudi dijaki mislili, da je vse dovoljeno. Kdo ie torej pravzaprav kriv? i Srbč nas prsti, da bi pisali o naši občinski vladi, novi, oziroma obnovljeni. A utegnilo bi postati prehudo. Zato le suho poročamo o najnovejši idrijski špecijali-teti, ki je menda širni svet še ne pozna. i Občinskega odbora seja — navadni , politični shod. Županstvo je vabilo odbor- i nike k seji, ki naj bi se vršila v sredo, dne ! 7. julija, ob 6. uri zvečer. Določeni čas je prišel, in ž njim tudi odborniki. A kar ni jih hotelo biti dovolj. Spogledujejo se in iščejo pomoči od vseh strani. Z notarjevo pisarno so si že pomagali, ker so privabili oba uradnika, a še je bilo premalo. Čudili ; smo se pri naših razmerah, da se ni število svetovalcev pomnožilo kar s kakim gostom na galeriji, ki je bila primerno mnogo bolje zasedena nego dvorana. 24 imamo izvoljenih odbornikov, 6 pa je priglašenih virilistov, skupno torej po sedanjem zakonu 30 odbornikov. Po precejšnjem času se jih zbere 19 in župan otvori sejo z dnevnim redom: Poročilo o geren-tovem delovanju, nakup tablic za tombolo v korist društva za oskrbo zanemarjene mladeži, slučajnosti. i Boj za sklepčnost. Naš zastopnik Kavčič opozori med sejo na § 42. občinskega reda, po katerem je seja sklepčna, ako sta zbrani vsaj dve tretjini odbornikov, Ker je s priglašenimi virilisti 30 odbornikov, more se vršiti seja le, ako jih je navzočit^vsaj 20. Ker je le 19t odbornikov, niso sklepčni. In odgovor? Še vprašate! Vpitje — in seja se^ je vršila in sklepala. Socialni demokrat Štravs je rekel, da se virilisti ne vpoštevajo, pa je bilo konec debate. i Gerentovo delovanje je opisoval eno celo uro notarjev koncipijent Tavzes. Nas je veselilo, da je bil gerent tako delaven mož, da je potreboval poročevalec eno uro, predno jc naštel, kaj je gerent v par mesecih le zagrešil po njegovih mislih. Grehi so bili: Pogreša se več važnih zapisnikov, kapela sv. Janeza, naklonjenost pristašem, zavlečenje volitev. Socialni demokrat Štravs je dodal še zamenjavo občinskega posestva hiš. št. 136 s posestvom Terezije Štros. Častno je za gerenta, da niso našli najhujši nasprotniki najmanjše resnične krivde. Ako bi bili kaj našli, ne bi bil poročevalec Tavzes. Prepis vseh važnih zapisnikov je v občinski pisarni. Kapela sv. Janeza pride v prave roke in ostane, kar je bila, samo oskrbovana bo prav. Nepristransko jc ravnal z vsemi strankami. Ako jc dvema posestnikoma ustavil zidanje, storil je to popolnoma po zakonu, ki naj bi se ga bila držala, kakor se ga mora vsakdo. Čuden jurist, ki za- govarja protizakonitost! Občinski sluga je po 20-lctncm zvestem službovanju zaslužil. da postane stalen. Bil je v službi vedno natančen kot ura, in le majhno priznanje za njegov trud bi bilo, ako bi ga stalno nastavili. Zasluge povsod priznavajo, ali naj jih le gospodom? Tavzes, sin navadnega rudarja, jc kot notarski koncipijent mnenja, da sluge, navadni delavci torej, ne smejo dohiti nobenega priznanja. Čudno socialno stališče v naših dneh! In pravijo, da je Tavzes član delavskega bralnega društva. Volitev ni gerent zavlekel, ampak so poskrbeli drugi, da ni šlo tako, kakor so si želeli gotovi ljudje. Če bi ne bili liberalci in socialni demokratje tolikokrat protestirali in zahtevali volitev, šlo bi bilo bolj gladko. Dobro je zavračal jurista Tavzesa rudar Kavčič, ki jc opozoril poročevalca na znani rek: Obsojati je lažje, nego odpuščati. Koliko pa je bilo izgubljenega v preteklih letih! Galerija jc seveda s primernimi vzkliki spremljala neljubega Kavčiča. i Shod v občinski dvorani je sklenil, da občina kupi 1000 tablic za tombolo v prid društva za oskrbo zanemarjene mladine. Tablice se razdele med revne učence in dijake. Imenovano društvo ima lepe namene, zato priporočamo somišljenikom, da pridno kupujejo tablice za tombolo dne 18. julija. Ali pa sme županstvo na podlagi sklepa z dne 7. julija kupiti 1000 tablic, ker seja ni bila sklepčna? i Elektrarna. Notar Pegan je poročal o Kogovškovi elektrarni, ki naj bi jo občina prevzela. »Klerikalna coklja« je bila zopet na dnevnem redu kar nas pa ni prav nič užalilo, ampak le še bolj potrdilo, da smo na pravi poti. na kateri tudi ostanemo, ker delamo za korist občincev sploh, ne posameznih oseb, ki so naprednjakom tako pri srcu. i Učitelj Pleskovič predlaga, naj se občina zavzame, da dobi c. kr. dekliška rudniška šola osmi razred. Mož je v Idriji še mlad, sicer bi vedel, koliko so se naši možje trudili za ta namen in se šc trudijo, a »naprednjaki« so delali zapreke. Celo učiteljstvo dekliške šole samo je pokazalo kaj malo priznanja delu z naše strani. Pri zadnji okrajni učiteljski konferenci v Logatcu se je najlepše izkazala liberalna hvaležnost. Niti enega glasu ni bil vreden tovariš, ki že leta sestavlja razna poročila in podaje odločilnim krogom informacije, da se dvigneta naši šoli in stanje uči-teljstva. Ali naj poslanci S. L. S. imajo kaj veselja potezati sc za šolo, kakor delajo že dolgo? Dvomimo, zlasti, če padajo naprednjaki po redovnicah, predno so prišle v Idrijo. i Deželnemu odboru. Koncipijent Tavzes zahteva od župana, naj odbornikom »nalije čistega vina« glede hiše št. 509, kjer se še nič ne dela za čitalnico. Zupan pove, da so vloženi trije rekurzi. Naprednjaki zahtevajo, naj se v javni seji preči-tajo. Prinesli so jih in prebrali med zabavljanjem galerije. Prečitali so tisti, ki so proti vsaki denuncijaciji, vse podpise ter posamezne spremljali z raznimi opazkami. Posebno pozornega se je delal kanclist Vidic. Bog vč, zakaj neki? Ako nas mislijo naprednjaki na ta način oplašiti, povemo danes na glas, da tudi to ne bo šlo. Deželni odbor naj pa pogleda, ali je dobil vložene rčkurze v rešitev. Pa menda vsaj ni tako kakor lani, da bi obtičali rekurzi v predalu idrijskega županstva! i Perilnice javne naj se napravijo, predlagal je odbornik Ipavec. Pametno. Predlog je dobro podpiral naš Kavčič. Sledila je tajna seja — tudi zanimiva. i 18.000 kron so sklenili mestni očetje v prejšnji tajni seji izdati za čitalnico. Pritožil sc je I. Kavčič na deželni odbor. Pri seji 7. t. m. so ga za to prijemali, češ, da lani iz nim dam letu, de se je kar kadil za nim. Jest s tekat še glihe nisui iz tega sturu. Mal sm se smejau mojmo bike, še bi pa malari, ke je use tu za dobr gor uzeu in še veseu biu zraven, de mu je bk tku hitr platn pupackou. Kar t berem čez ene par tednu u časnkeh sluvenskeh, de le naš dičn umetnk razstavu slika: »Kudelu u večernem žare«. Jest, kokr sm že ferbčti, letim hitr gledat, kašn je ta Kudelu u večernem žare, če je res tak, kokr ga lest tulkat u resnic vidni in razstaulen za-Klcdam tist platn, kc ga je moj bk pu-niazu; pred tem platnam jc pa stavu en gespud iz šrokm klubukam in držu je u en rok plajbes u ta druh tok pa ene bu-klce in en cajt jc mižu pred tem pupacka-ncin platnam, en cajt je neki u tiste buklce iečkou. Jest stopm h tistmo gespude in ga Prašam punižn: »Gespud tiej na zamerja, ki pa je tuki tista slika, ke ie Kudelu u večernem žare gor namalan?« »Tlela pred taba vesi, kaj na videš?« »De tula pred mana vesi že videni, .! a"rpak Kudehiga in pa večernga žara ne- Ker na videni in tu b rad vidu.« j »Za božja vola! Puglej vnder kuku siSe usc žari naukul. kokr žiu pgen in pa ta mojstrska tehtnka puglej, iz kasna bra-vura je pukladu ena farbca zravn druge in jh tku spoju u štimenga, de čluveka kar pr src prime.« »Gespud, jest usega tega nč na videni in če bi gledam in zjam, 11111 videni.« »Aha, zdej pa že vem! Ti s gib tak, ket je vs naš ubčinstvu, ke zja slika ket bk nove urata, namest de b mižu, kedr pred slika stuji.« »Ja. gespud, tu pa nism še vedu, de more člouk mižat, če če kcj videt, če pa noče nč videt, more pa gledat!« »Tu se vid, de s pretnal izubražen, kokr je vs naš ubčinstu, zatu jc pa naša naloga, de Idetn uči udprema. dc uja mižal, kedr uja tli kej videt. Dokler na uma mi ket kritkari Idi tku deleč prpraul, je usa tnuja naseli malarju zastoju, Ide jh na uja zastupil pa je vn.« »Gespud, jest na vem. če se uja dal Ide naučit, de b mižal, kedr uja tli kcj videt? A b na blu bi pametn, če b raj mala rje pudučl. dc nej tku malaja, de sc u tekat kej vidi, kedr sc u gledal?« »Tist b pa na b|a več umetnast in take slike, kc se kej vid. kedr se gleda, nisa več slike, ampak mi kar nas je iz-ubražcncu, jtn prauma kič.« »Tu jc pa. tud mugoče; ampak jest use en mislem, dc sc uja Idje težku prvadl m ižat, kedr uja prši i gledat kašna umetnika razstava, zatu b blu pa bi pametn, če b usakmo, ker če jt u razstava, kar tistala frajla, ke ustopnee predaja, iz kašnrno šnajctihlnam uči zavezala, predn b ga not spestila, če se že res na sme gledat; edn ud umetnku nej b ga pa za roka ukul peiu in mu prpoudvou, ki sc žari in ki svet Matija iz sekira led razbija. Na ta viža b še ta nar preh duscgl umetnki slava, gle-dauci b bli pa tud zaduvoln, dc nisa nč vidi.« Jest nism mou več časa čakat, de b vidu, če se ie gespud udloču za moj svet, al šc zdej stuji u razstau in usakmo pu-sebi prpouduje, de more mižat, če če kej u razstau videt, ampak sm šon raj vn pu-šlušat, kuku kei u ta noumo parke pucr Tibuli drvesa in rožce raseja, ke sa ud-lebil, de jh uja zasadi. Drves pa rože scer še nism nč vidu u ta noumo parke, zatu sm pa čutu. dc sc m jc ud gespuda Plaj-vajstiga Jankuta ps u stegn zaletu, kc se jc brez tiste špagee veseliu tam pu parke nauku!, de je tku srečn, de ma rotušlkega uradnka za sojga gespudarja, kc se ga še paragrafi prjet na morja. Boltatu Pepe iz Kudeluga. izdaja skrivnosti tajne seje!! K temu je pač vsaka opomba odveč. i Klasifikacija na mestni realki jc izpadla koncem leta: Odlično sposobnih z odličnim uspehom 18 dijakov, sposobnih z dobrim uspehom 159, v obče sposobnih K», nesposobnih z nezadostnim uspehom 57, ponavljalni izpit jih ima 22, neklasifiko-vanih jc bilo 8. Izvcstjc prinaša spis: »Integracija racionalnih ulomkovih funkcij«, spisal Ivo Tcjkal, in »Poljudna razlaga indukcijskega toka«, spisal Julij Nardin. j Novi župnik je bil v sredo popoldne slovesno sprejet. Dasi jc celi dan neprestano deževalo, vendar so ljudje z neko požrtvovalnostjo pripravljali za sprejem, postavljali mlaje in slavoloke. In ravno ob prihodu se jc vsul dež v največjem nalivu, da ni bilo skoro mogoče ostati zunaj. Pa kljub temu so se mnoge korporacije in razni zastopi udeležili sprejema: občinski odborniki z gerentom na čelu, učiteljstvo s šolsko mladino, gasilno društvo, Marijine družbe, zastopniki tovarne, katol. delavsko društvo. Orla, ženskega odseka itd. Naj bi silni naliv, med katerim je došel novi gospod, rosi I na njegovo delovanje obilo božjega blagoslova, naj bi mu blisek in grom, ki sta razgrajala takrat, osvetlila pot, po kateri mu jc hoditi, in ojeklenila voljo, da ostane neustrašen borilec za krščanska načela! j Pozdravni večer na čast novemu župniku bo jutri, v nedeljo, zvečer ob 8. uri v »Delavskem domu« na Savi. Sviral bo društveni orkester. Prijatelji društva in krščanskega gibanja, pridite! j »Naprej« nekaj zagovarja jeseniške sokole, češ, da niso socialnodcmokraškega mišljenja in da tudi niso socialnodemokra-ško volili. V isti sapi pa, ko našteva kake štiri gostilne, ki so naročene na »Naprej«, imenuje tudi gostilno »Pri Sokolu«, ln ravno sokoli se zbirajo »pri Sokolu«, pa prebirajo razne brezverske časnike, med njimi tudi »Naprej«. Čemu so sicer sokoli naročeni na ta socialnodemokraški listič, ako ne z;ato, ker se strinjajo z njegovimi, nazori. Sploh se pa čudimo, da se socialni demokratje otepajo sokolov, ko bi vendar najrajše vse od kraja pograbili in pripeljali v svoj edino »zveličavni« tabor!? j Ukradli so neznani zlikovci v cerkvi pri Sv. Križu nad Jesenicami iz cerkvenih nabiralnikov okrog 20 kron denarja. Pravi cerkveni tatovi niso bili, ker sicer bi pobrali tudi cerkvene posode, kar bi bili prav lahko storili, posebno, ker je gospod župnik na dopustu. Zadnji čas se je večkrat zgodilo, da je tu in tam kaj zginilo, zlasti gori na planinah, v rovtih. Mi bi le želeli, da bi se odločneje poseglo vmes in tem dolgoprstnežem pregnala slast po tujem blagu. j Gorenjska železnica vozi zadnji čas s starimi, slabimi vozovi. Čudno, da se moramo ravno mi Slovenci in tujci, ki pri-, hajajo v naše kraje, se zadovoljili z iz-vržkom! Haše vžigalice! Na razna vprašanja odgovarjamo, da se naj vsa naročila na naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« naslove na »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, Roja ima vedno zadostno zalogo in je v položaju, vsako naročilo najtočneje izvršiti. Sezajte pridno po njih, nobena hiša naj ne bo brez njih. Zahtevajte jih v vseh gostiinah! Zahtevajte jih v vsaki prodajalni in vsaki trafiki! Rušila zasede Perzijo. V Perziji so notranje homatije doc. segle svoj višek. Revolucionarna ustavna stranka je zbrala močno armado, da vrže reakcionarnega šaha. Stvar j popolnoma enaka prodiranju makedonske armade proti Carigradu. Razloček je le ta, da se je vmešala v to zadevo Rusija, ki se naslanja na svojo pogodbo z Anglijo, katera ji dovoljuje napraviti red v severni Perziji. Ruska vlada je z okrožnico 3. julija t. 1. velevlasti obvestila, da ima pripravljeno vojaštvo, da brani eventualno šaho-vo prestolnico. Teheran, pred splošnim klanjem, ki bi lahko nastalo, ako revolucionarji zasedejo mesto in ki bi se v prvi vrsti lahko obrnilo proti tujim poslanstvom in imetju ter življenju Evropejcev. Drugače pa da se Rusija v notranje zadeve Perzije ne bo vmešavala. < Oziri na varnost Evropejcev so seveda Ie pretveza. Zc dolgo divjajo v Perziji najljutejšf notranji boji, pa sc šc nobenemu Evropcu ni izkrivil niti en las. Gre se 'za okupacijo Perzije, oziroma za pripravo nanjo. Ker pa je javno mnenje v, Angliji zaradi tega proti Rusiji, ki si hoče svoj delež hitro .zasigurati. je Izvolskij imenoval za poslanika v Teheranu dosedanjega poslaniškega tajnika v Londonu, Po'klewski-Koziella, ljubljenca kralja Edvarda. Novi poslanik jc prvi Poljak, ki jq samostojni diplomat. Mož si ie pridobil velike zasluge, ko se je sklenila angleško-ruska pogodba zaradi Perzije 31. avgusta 1907. Zdaj bo delal v Teheranu po žejali in intencijah obeh držav. Seveda je vprašanje, ako bo vse slo gladko. Prvič. Perzija ni mala deželica, ki bi se dala kar tako okupirati, drugič pa ni izključeno, da se Anglija in Rusi.ia zaradi Perzije spreta. Perzijsko vprašanje bo še dolgo vznemirjalo javnost. Naši nasprotniki. "4- Pregreta liberalna jed. Narod ni bistroumen. Star je postal. Zato pa prežvekava, kar pobere v koritu vladnega reptilnega časopisja m pa v predalih »Rdečega Praporia«. Zato pa tudi zda.i krmi tako. kakor mislijo zanj vladni reptilni časnikarji in pa : Rdeči Prapor'. Zakaj se ni strmoglavila vlada pri proračunu, ie vprašal »Prapor«, mi smo mu odgovorili »Narodom«, da zato ne, ker so sklenili .socialni demokratje. da se pri glasovanju .odstrani toliko socialnih demokratov, da 'bi bil proračun Obveljal. Zdaj pa pricap-Ija za »Rdečim Praporjem« »Slovenski »Narod« pa vpraša, zakaj se pa ni onemogočila rešitev proračuna z obstrukcijo. Ali res mislijo liberalci, da smo mi na svetu zato, da bi vedno in vedno mislili za nje. Zakaj pa liberalci niso takrat ob-struirali? A kaj bodo obstruirali, saj se Ploj in Hribar nista niti upala glasovati, ko se je šlo za proračun Bilinskega. Naj Ploj in Hribar informirata »Narod«, zakaj da »Slovanska Jednota« ni obstruirala proračuna. Znano mora biti Ploju in Hribarju, ki, kakor piše včerajšnji »Narod«, stojita zvesto v najodločnejši opoziciji zoper vlado in stoje zvesto v »Slovanski Jednoti«, pa tudi »Narodu«, da je »Slovanska Unija« sklenila 24. ni. mes. z d v e t r e t j i n-s k o večino, da ostane pri tem, da se v sedanjem zasedanju reši samo proračun in drugega nič. Povsod je tako v strankah, da se tisti, ki »zvesto« stoje v stranki, udajo večini. Zdrav razum pove, da »Narod« nima prav. ko zdaj nastopa proti »Slovanski Uniji«. Brez obstrukcije bi se bilo rešilo vse, kar je hotela imeti in doseči nam sovražna vlada, proti kateri pravi »Narod«, da mu je vodilno načelo boj in proti njenemu sistemu. Tak boj, ki ga bi pa radi vodili z omogočenjem predlog, ki so samoposebi največje zaupnice, je pa bo.i z vetrovnimi mlini. Postopanje »Narodovo« pa popolnoma nasprotuje sklepu »Slovanske Unije« in ni lojalno. V pest se smeje le Nemci, češ, saj Slovani v > Slovanski Uniji« niso složni, lahko jih ovijemo okoli prsta, če hočemo. Veseli nas, da slepo po »Narodu« ne trobijo vsi liberalni listi. »Soča«, ki gotovo ni »klerikalna« in bi njen pravi izdajatelj gotovo vsakogar tožil, ki bi mu rekel, da je »klerikalec«, piše dne 8. t. mes. tako-le: »Obstrukcija v proračunskem odseku je ustavila razpravljanje o laški pravni fakulteti, katero hočejo imeti Lahi na vsak način v Trstu. Obstrukcija je pa tudi v poslanki zbornici, iz česar sklepajo Lahi, da je zopet pokopano za lep čas [a-ško vseučiliško vprašanje.« Tako položaj razumeva celo »Soča«, le »Narod« je tapet najbolj zabiti slovenski list. + Najodločnejša liberalna opozicija. Najnovejše, kar ie včeraj razbobnal » Slovenski Narod«, je. da stojita poslanca Hribar in Ploj v najodločnejši opoziciji zoper vlado in stoje zvesto v »Slovanski enoti«. ,»Boi vladi je njfh vodilno načelo«, se pri-duša »'Narod«. Lep tak boj, kakršnega vodijo zdaj proti Stiirgkbu n. pr. liberalci, ko mu ves srečen stiska Hribar roko in krasen boj ie, ki ga vodi n. pr. dvorni svetnik dr. Ploj v proračunskem odseku S svojim desetminutnim ali četrturnim govorom. To je tak boj, da bi se mu krave smejale, ako bi znale. Stiskanje rok vse-nemškim graškim ekscelencam v zvezi z zabavljanjem proti lastnim rojakom, to je boj, ki ga vodijo zdaj naši liberalci. In najnovejše, kar smo šele včeraj doznali, pogajati se s Sandrinellijem, ne da bi to znali lastni ožji poslaniški tovariši. Cemu se pa čuditi liberalnim izgovorom. Saj znamo, da postopajo naši liberalci po geslu, da se ne sme udajati v politiki neumni rahločutnosti in da je prijetno v zvezi z Nemci delati proti »klerikalcem«. Kako je že pisal "Voltaire? + Šnopsarsko-bezniška liberalna polemika. Tc-le cvetke podajamo zvite našim bravcem. Nabral jih je včerajšnji »Narod«, gotovo v kaki predmestni šnopsariji najslabše baže, kakoršne pohajajo le najslabši odpadki človeške družbe. Evo jih: Varanje javnosti, popolnoma nevedni kmetski volivci, zasledovanje najbolj umazanih strankarskih in osebnih smotrov, umazani nameni klerikalne stranke, navadna laž, brezstidna laž, brczniiselni Krekov predlog, dr. Krek povzročil politično nespodobnost, ljudje, ki se jim možgani mehčajo, lakaji, znana klerikalna brezvestnost, znana klerikalna brezstid-nost. —Vse to je nabral »Narod« včeraj v svojem kratkem članku: Klerikalci v državnem zboru. Precej šnopsarsk tobak, kaj ne? Dasi Hribar le malokrat pravo pogodi, te dni jo je pa le zadel, ko je rekel v državnem zboru: »Znano dejstvo je, da tisti, ki um manjkajo prepričevalni argumenti duha, navadno seže po zmerjanju, ker hoče s tem nadomestiti pomanjkanje argumentov«. Odgovarjal je sicer takrat Maliku, prav gotovo je pa mislil na Narod«, dasi ga ni omenjal. — Tako Kakor nemški listi piše »Narod«. Vse zaman, ne uidete nam, dasi se včerajšnji > Narod« dela grozno vžaljcne-ga, ker smo mi pribili črno na belem, da piše »Narod' tako, kakor nemški listi. Izgovarja se, da pišejo tako kakor »Narod« med drugimi tudi češki in poljski socialni demokratje. Zakaj pa ni pristal, da so ravno taki v pisavi proti nam kakor »Narod« tudi slovenski socialni demokrati. Zdaj zopet trobite v svet, da .ie vprizorjena vsa obstrukcija zato. da bi, kakor duhovito piše Narod«, »eden izmed klerikalcev postal minister«. Ravno to, kar trobi Narod«, trobijo žc cel teden nemški vladni reptilni listi. Evo dokaz, v članku, v katerem trde, da ne pišeio kakor pišejo nemški listi, pa se poslužujejo tega, kar so še včeraj zjutraj čitali v nemških vladnih reptilnih listih od > Reichspoštc« in »Preše« doli do graškili nemških listov. Plešete, kakor vam godejo nemški krivonosi in nekrivonosi časnikarski slovanožrci. Vsak po sebi črevlje meri! Liberalci naj iščejo portfeljske kandidate med tistimi, ki so z »Narodom« v najožji zvezi. Pri nas jih nimamo. Dostojanstvenik pred cesarjem. Začetkom tedna smo čitali v »Slovenskem Narodu« brzojavko, da je bil med dostojanstveniki, ki jih je ogovoril naš cesar ob otvoritvi turške železnice tudi naš Ivan Hribar. Mi, ki poznamo in vemo koliko smemo verjeti takim »Narodovim« brzojavkam, smo takoj začeli poizvedovati o istinitosti te vesele novice, prečitali smo vse liste, ki so natančno zabeležili vsako osebo, s kojo je cesar 'pregovoril le tri besede, toda našega dostojanstvenika nismo zasledili nikjer. Da bi bilo vse izlagano. si pa zopet nismo mogli misliti! Ko smo čitali v »Narodu« uvodne članke, polne di-nastičnega navdušenja in polne ogorčenja na obstrukcijo, smo si mislili, morda sta pa cesar in naš dostojanstvenik — cesar gotovo ceni njegovo vseobsežno politično modrost in kremenito značajnost — govorila sama tako med štirimi očmi, — ko je cesar želel imeti od njega gotovih zanesljivih informacij. Zato smo se obrnili naravnost do tistih odličnih mož, ki so s cesarjem govorili in ti so nam razodeli, na kak način je prišel naš dostojanstvenik s cesarjem v dotiko in postal hipoma skoz in skoz črnormen. Cesar se je pripeljal. V dolgo vrsto so se postavili povabljeni gostje, predsedstvo zbornice, zastopniki Solnograške in Koroške in potem dolga dolga vrsta poslancev, gotovo nad 100. Cesar ogovori predsednika Pattaja in ta potem predstavlja po vrsti Stein\vendra, Sylvestra, s katerimi je izpregovoril znane besede in potem je pa šlo naprej. Pat-tay je šel ob vrsti, imenoval vsako osebo, cesar se je naklonil vsaki inji salutiral in tu pa tam rekel: me veseli. Štirideseti nekako je bil zbornični uradnik Kupka. Pri tem je cesar vzkliknil: »O koliko je vas poslancev!« in potem je šlo naprej. Pattay je klical: Miha, Jože, Simon, cesar pa sa-lutiral in mrmral: me veseli, me veseli. In v tem krdelu je bil tudi dostojanstvenik Hribar. + Tak kakor vedno! »Narodna zveza« je poverila obravnave z Italijani zaradi italijanskega vseučilišča poslancem iz Pri morja. Nemalo smo se začudili, ko smo čitali v »Narodu«, da je Hribar že obravnaval s Sandrinellijem. To je bilo tiskano v tisti brzojavki, ko se je poročalo, da so se začeli posvetovati poslanci s Primorja in vsak je moral imeti vtisek, da je. imel Hribar nalogo obravnavati s Sandrinellijem, in da sta imela že dolgotrajne konference. V tem stadiju pogajanj ni prišlo nikomur na misel, da bi s.e pogajal s Sandrinellijem — tem manj, ker pri zadnjih volitvah niti več izvoljen ni — in v resnici tudi Hribar ni konferiral. Ampak ravno tisti dan, ko je bil naš dostojanstvenik pred cesarjem, je sedel slučajno pri obedu s Sandrinellijem skupaj. To priliko je pa spretno porabil v reklamne svrhe. — »Združeni naprednjaki« v Mostah se sedaj po končanih občinskih volitvah vedno bolj spoznavajo same sebe. Socialna demokracija se je ondi zvezala z liberalnimi kapitalisti in ž njimi zanje šla v volivni boj. Kako malo hvaležnost zanje za to pri liberalcih, je znano. »Rdeči Prapor« je tc dni zapisal: »Strahopetno uredništvo »Slovenskega Naroda« se ne upa povedati v svojem poročilu, da je pri občinskih volitvah v Mostah zmagalo 8 socialnih demokratov, marveč pobaše kar vse v svojo malho. Lepa »m u I a r i j a« mora biti ta liberalna s v o j a t, ki žre tak »futer«. — Zdi se nam, da bodo soc. demokratje imeli še hujšega mačka, čc bodo pomagali liberalnim kapitalistom do »zmag«, kakoršna je bila Hribarjeva v Ljubljani in sedaj ona v Mostah. Zelo zabavno je, ako se sedaj »združeni napred-njaki« sami sebe psujejo z »mularijo« in »svojatjo«. Občani v Mostah naj se le krepko združijo, da pri prihodnjih občinskih volitvah to čestito družbo pomedejo. + Nesramen napad »Slov. Naroda« na koinerčnega svetnika drž. in dež. poslanca predsednika kmetijske družbe gospoda Povšeta. Po občnem zboru kranjske kmetijske družbe, katerega je liberalna gospoda razbila, ker je bila proti kmetom v manjšini, je »Slovenski Narod« nesramno napadel gosp. vodjo Povšeta. Gosp. 'poslanec nam o tem piše: »•Kar zadeva oni lažn ivi napad name v »Slov. Narodu« je nevredno, da bi nanj reagiral. Le to izjavljam, da je gosp. tajnik Pire sam predlagal ponedeljek kot dan za občin .zbor in da sem v seji odbora vprašal tajnika. ali je pravilom primerno, čc se objavi občni zbor za 5. juli. — Na to je ofi-ciielno rekel, da, ker je dovolj — kakor se je doslej godilo, -- da se 14 dni pred dnevom občnega zbora obvestijo vse kmetijske podružnice m to se bo takoj po seji izvršilo, torej 15 dni pred občnim zborom. Nihče odbornikov ni ugovarjal temu in tudi ne, da se je po tajnikoveni 'predlogu ponedeljek odločil: saj so se vršili, občni zbori ob sredah in le nekaj let sem se je četrtek določeval. Sklep je bil torej soglasen in nosijo odgovornost zanj vsi odborniki in v prvi vrsti družbin tajnik ravnatelj Pire. Nesramna laž je, da sem se udeležil pred občnim zborom kakega sestanka udov in jim dal navodila. Saj je ravnatelj Pire sam videl me, da sem že proti pol 9. uri bil v »Mestnem Domu«. Sicer pa, čc iz pisarne — dr. Zehava smejo stotine tiskanih agitacijskili pisem razposlati, je tudi drugim udom družbe odkazana pot. Da sem »kruto« postopal, o tem se ne bom prerekal z gospodi, ki so s svojim nastopom pokazali terorizem v celem svitu, terorizmu pa se ne vdam in sem moral družbenike, ki so hoteli razpravljati o dnevnem redu občnega zbora, varovati pred brutalnostjo teroristov, ki so bili večinoma vse drugo, kakor agrarci-,kmetovalci. Ne strašim se izjaviti, da, kar sem doslej sodil, tudj sedaj trdim, da o kmetijskih zadevali sodi, razpravljaj in odločuj kmetovalec; zato ne preostaje drugega, kakor da se osnuje po državnem okvirnem zakonu stanovske kmetsike zadruge, v katerih bo kmetovalec imel svoje mesto in sam odločeval o svoji stvari. Ce se mi podtika neodkritosrčnost. jo zavračam onim, ki so bili nelojalni proti meni'. Žrtvoval sem se skoraj 20 let v odboru za družbo in lojalno, složno se trudil za nje procvit in zaradi mojega složnega postopanja si od nekaterih lastnih strankinih mož malo prijazno sodbo nakopal. Storii sem to. ker sem vedno upal, da se bo v tej družbi dalo res vse kmetovalce organizirati v skupno složno delo za prospeh kmetijstva v naši domovini; toda previdel sem, da se hoče politika vsiliti v to strokovno 'korporacijo in celo s pomočjo terorizma. Moja dolžnost je tedaj bila, tako ravnati, in dokler bom v družbi, bom deloval, da se v njej zbero vsi dejanski kmetovalci naše domovine, ki bodo stanovsko bratovsko si podali roke v skupno delo :za blagor 'kmetskega ljudstva. Na drugo ne reagirani. Glas iz kmečkih vrst o občnem zboru c. kr. kmetijske družbe kranjske. Iz Smarce se nam piše: Na občnem zboru c. kr. kmetijske družbe smo udeležniki iz Smarce in Hpmca uvideli, da za kmeta ni mesta v Kmetijski družbi, ker tukaj hočejo kratko malo odločevati le neke gotove vrste ljudje. Kmečki stan se od dne do dne bolj zaveda, kaj da je, in je tudi uvidel, da Kmetijska družba ni združba kmetov« ampak »družba gospodov«. Ti Jjudje so pa pred našimi očmi pokazali, da jim ni čisto nič za dosego namena, katerega bi morala imeti ta gospoda pred očmi, ampak, da ji je samo za gospodstvo nad kmeti, in ti kmetje naj lepo tiho bodo in nosijo svoje trdo prislužene kronce v roke najhujšim nasprotnikom kmetijstva. ,Ko smo prišli na občni zbor, so klicali ti »velekmetje« ter neki advokatski liberalni pisarji in pometači, »da so pripeljali mež-.narje s seboj« in da »tisti prokleti kmetje so prišli, ki doma nimajo kaj dela«. To so sirovine; ako pride Človek tja. kamor ga dolžnost veže, ga pa ta garda imenuje »mežnarja« in »prokletega kmeta«. To si bomo dobro zapomnili! Kako bi si mi kmetje upali iti h kakemu občnemu zboru advokatskih zbornic ali k društvom trgovcev in tam zahtevati, da sc volijo naši kmetski možje v odbor, drugače pa bi upili ter tolkli in razgrajali, da bi bilo groza. Kaj bi si misliti ti advokati o nas in ti trgovci?! Nič druzega, kakor da smo podivjali, in celi aparat, ki delu-Je v varstvo lastnine in življenja, bi bil na nogali ter bi bili v pol ure vsi kmetje z verigami na rokah odpeljani v zapore. Ti ljudje pa na kmetovih zborih smejo vse, peli so pesmi »grom in peklo, prazne vaše proti nam so stekc«, kakor da bi kmetje imeli namen, ,vas vse napasti v kakem vašem društvu. ,Na naš rovaš pod našim imenom ne bo-dete več uganjali stvari, karkšne ste na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe. Tega mi kmetje ne bomo prenašali, da bi se take reči dogajale pot! našim kmet- skim imenom, to mora pokazati bodočnost ali pa bo kmetijska družba nemo-goča še nadalje. Ti kričači so se spravili na predsedniški oder in so na njem z nogami teptali, kakor bi bili proso meli ter smo jih kmetje res zrinili zaradi prehudega bobnenja z odra, za kar bi se bili pa ti velekmetje najraje tepli. Le še večkrat se nam tako pokažite, da vas do dobra spoznamo! ■+• Račun za železnično ravnateljstvo v Trstu. Iz Kranja sc nam piše: Z ozirom na notico v sobotni številki Vašega cenj. lista glede postajnega načelnika, ki polaga tržaškemu žel. ravnateljstvu račune o iz. datkih v »narodne svrhe«, vam lahko po-ročam, da je omenjeni načelnik g. A. In« g 1 i t s c h v Kranju. Ta zadeva je namreč med žel. uradništvom v Trstu splošno znana in deloma tudi tukaj v Kranju, in so sc svoječasno nelc slovenski uradniki, ampak tudi njihovi nemški tovariši zgražali nad predrznostjo tega »kolega«. To vem iz zanesljivega vira, od oseb, ki so čitale dotično prošnjo (eksistira tudi njen prepis). G. Inglitsch je znan kot strasten nem. škutar, in je bil na Koroškem in Štajerskem, kjer je služboval prej, član »Siid-marke« in drugih takih društev. Vendar so ga naši liberalni »rodoljubi« svoječasno spoznali za vrednega člana »Sokola« in »Čitalnice«. Mož govori, kakor slišim, da bo v kratkem avanziral — gotovo zaradi zaslug pri kranjskem »Sokolu«. Značilno je za kranjske liberalce, da ga ob vsak! priliki protežirajo — seveda do zdaj brez uspeha — akoravno poznajo označeno afero. — Iz Cerknice. Po zadnjih občinskih volitvah, pri katerih so liberalni »naprednjaki« doživeli velik poraz, bi kdo mislil, da vlada popoln mir. Res, na zunaj je že tako. Ker pa ti naprednjaki ne morejo pozabiti svojega poraza in da si nekoliko svojo razburjeno kri pohlade, so začeli zabavljati g. županu. V tem se je posebno odlikoval o priliki izleta »popolnoma nestrankarskega Pipčarskega kluba« ta »dolgi Jaka«, kakor ga je enkrat imenoval »Slovenski Narod«. Tudi o priliki volitev za domače stvari smo zopet imeli priliko videti, kako so šli liberalni sužnji čez drn in strn v boj zoper svoje lastne brate. Vedno so rjoveli, da enega izmed sedanjih ne bodo volili, toda tisti so se najbolj pehali za magnate in njih podrepnike. Zelo lepo so se pokazali liberalni gostilničarji: Knap Andrej (Klemen), Zagorjan, Brani' selj Janez (Sežon), Mele Jože (gostilna na vagi), Zumer Janez, gostilna Šerko-tova, v kateri igra vlogo hotelirja ta »dolg-Jaka«. Zadnji čas je pokazal svojo barvjj tudi gostilničar pri »Kroni«, to je Franc Homovc. Želeti bi le bilo, da dobi par pri' stašev S. L. S. koncesijo, ker bi se s tem| preprečil marsikak konflikt z liberalnimi sirovinami. Lahko bi še veliko pisali o liberalni sirovosti na cesti ali v gostilnali, a hočemo biti prizanesljivi. »Slomškova zveza." je ustanovila pretečeni četrtek podružnico za dolenjsko stran. Vkljub skrajno slabemu vremenu se nas je zbralo nad 25 tovarišev in tovarišic. V prostorih nove šole je otvoril nadučitelj g. Iv. Štrukelj zboro' vanje. Razložil je pravila in povedal vzrO' ke ločitve, zakaj s svobodomiselnimi uči' telji ne moremo skupaj iti. Za njim je ime tov. Ant. Vodč globoko zamišljen referat Učitelj umetnik avtoritete. V odbor po družnice za dolenjsko stran so bili soglasno izvoljeni tovariši A. Jaklič, Iv. Štrukelj, Iv. Pirnat, g. župnik Iv. Vidergar in tovarišici Amal. Tome in M. Odlasek. Pri skupnem obedu v gostilni Gorišek, kjer smo bili res izborno postrežem", se je razvila živahna zabava. Navdušene napitnice so imeli Iv. Štrukelj, Iv. Baloh, Iv. Pirna' in M. Odlasek. Gospice so nam krasnt prepevale, vrstili so se mešani in mošk zbori, tov. Vodč je pa za Št. 11 j nabral 11 kron. Popoldan smo si ogledali samostai čč. oo. cistercijanov in smo biti gostji prem. g. opata. Teh ur gotovo nikdo ude ležeticev ne pozabi. Naj se na tem mesti prem. g. opatu najtopleje zahvalimo zi krasno cerkveno petje, za vso prijaznos in gostoljubno postrežbo. Brzojavno si pozdravili najmlajšo podružnico dr. Šu steršič. Jaklič, dr. Lampe, Mandelj, kano nik Zlogar v imenu »Dolenjskih novic« nadučitelja Jeglič, Clemente, tov. K. Si mon, pa je poslal vezani pozdrav: Vstanite bratje in sestre, podajte složno sj roke, naj prapor zveze Slomškove i vas Dolenjce združi vse! Težko smo sc ločili z zavestjo, da sni vsadili drevesce, ki bo bogati sad rodili Pogumno naprej, tovariši, brez strahu z naše vzore! •HM MM T an na HBBHMM ^ »!♦ fi ear Ako še niste, -saj j J pošljite naročnino! ( ■■■ mmm >j polet na Šenturško goro. od koder se nudi izletnikom diven razgled na gorenjsko ravan in julske alpe. — Torej na svidenje 18. julija na naših planinskih višavah! — Ob neugodnem vremenu se vrši veselica 25. julija. — Prostovoljno gasi no društvo Kašelj—Zalog priredi dne 18. julija vcsclico z zelo zanimivim sporedom, popoldne ob 3. uri na vrtu g. Antona Hlebša v Gorenjem Kašlju. Pri omenjeni veselici igra društvena godba iz Goričau. Ako bo vreme neugodno, se vrši veselica prihodnjo nedeljo. CESARJEV POLETNI PROGRAM. j Zaradi krize v avstrijski zbornici' ostane cesar do ponedeljka 12. t. m. na Dunaju v Schonbrunnu, nakar odpotuje v Išl, kjer ostane 7 tednov. Dnč 28. avgusta se odpelje na Tirolsko, kjer se vrše velike slavnosti in obišče Inomost ter Bregcnc. Ogledati si namerava tudi Zcpnelinovc! zrakoplovne .priprave v Fricdrichshafnu Povrne sc nato čez Solnograd v Išl. kjer ostane do 9. septembra, nakar odpotine k cesarskim vajam. Na Dunaj sc najbržc povrne 12. septembra. NEMCI V PARAOUAJU. Nekdanja nemška častnika Plesscn in Kricse v Paraquaju sta hitela na pomoč neki ženski, s katero je jako grdo postopal policijski predsednik Arte, ki jc nato prišel s tremi vojaki, aretiral častnika, ju pre-tcpaval z bičem in obmetaval s kamni. Na stražnici jc ukazal položiti častnika na te-zainice in ukazal vojakom, naj jetnika sle-čcta. Ker ga niso ubogali, je z bajonetom tolkel po glavah častnikov in bi ju bil ustrelil, a k sreči ni imel strelivnega orožja. O zadevi je posredoval nemški za- stopnik pri paraquajski vladi, ki je pismeno obžalovala dogodek, odstavila in zaprla Arteja. PROTI CARJEVEMU OBISKU NA FRANCOSKEM grozno hujtfkajo socialisti. »Humanite« objavlja oklic z nadpisom »Proti rdečemu carju«, ki hujska proti Nikola-jcveinu obisku Francoske. POLTAVSKO SLAVLJE. V spomin 200-letnice bitke pri Poltavi se jc vršila v Peterburgu služba božja v spomin Petru Velikemu. Po službi božji so položili temeljni kamen novemu mostu čez Ncvo, ki bo nosil ime Petra Velikega. Car Nikolaj, veliki knezi in Stolypin 'so se pripeljali 9. t. m. v Poltavo. PERZIJSKI VSTASI POD TEHERANOM. »Rus« objavlja poročilo iz Teherana, da je poslala oblegovalna armada ruskemu poslaništvu pismo, ki svari poslaništvo, naj ne da carju zavetja. Oblegovalna armada zagotavlja integriteto poslaništva, zahteva pa šaliovo izročitev in njegovo obsodbo po parlamentu. OKLOFUTAN FRANCOSKI FINANČNI MINISTER. Prejšnji francoski poslanec Bos je oklofutal na dvorišču senata finančnega ministra Caillauxa, ki je hladno rekel:. »Vaša zaušnica ničesar ne pomenja.« Pozneje mu jc poslal priči. KANCLERSKA KRIZA V NEMČIJI. Cesar Viljem pride začetkom bodočega tedna v Berolin, da reši kanclersko krizo in da imenuje Biilowu naslednika. Zasedanje nemškega državnega zbora ne odgodijo, marveč zaključijo, da bo imet novi kancler proste roke. Najbrže se tudi v bodočem zasedanju zbornično predsedstvo drugače kakor zdaj sestavi. ŠOLSTVO. + Kn. šk. privatna gimnazija v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je sklenila šolsko leto 8. julija. Izvestje tega zavoda ima na prvem mestu »Slovarček k 11. in III. spevu Iliadc« (spisal prof. Ant. Koritnik), nato poročilo o »prirastku učiteljski knjižnici« (sestavil prof. dr. Jožei' Demšar). Iz šolskih poročil posnamemo, da je podučevalo obvezne predmete S učiteljskih moči. petie in godbo pa veleč. g. V. Hybašek. Začetkom šolskega leta jc vstopil v učiteljski zbor kot profesor veleč. g. dr. Anton Ratajec. — Začetkom šolskega leta je bilo 191 učencev v štirih gimnazijskih razredih (prvi jc imel paralelko). Koncem šolskega leta ic bilo 188 učencev. Razen 4 so bili vsi rodom Kranjci; po materinščini pa vsi Slovenci. Koncem šolskega leta je bilo. da vstopijo v naslednji višji razred, odlično sposobnih 56, sposobnih 113, vobče sposobnih (z enim nezadostnim redom) 14 in nesposobnih 5. — Pouka v neobveznih predmetih se je udeleževalo naslednje število učencev: lepopisja 74 (iz I. in II. razreda), telovadbe 180 in petja 170 učencev. — Štipendistov jc bilo 14, ki so prejeli 2717 K 5 v. — Sprejemni izpiti za 1. gimnazijski razred za šolsko leto 1909 10 so bili dne 8. julija; sprejetih je 49 učencev. Novo šolsko leto se prične dne 19. septembra s sv. mašo; dan poprej, t. j. 18. septembra se morajo učenci zglasiti pri ravnateljstvu. ftiznaflflrtt&liiosredslvo Za zdrave inbolne otroke kakortodi iMm žeJodco. Obvaruje m odsfranjuje otročjo dristatihi^cralaJar. Knjižica; Olrc^atatei zastoj pn NESTLE Dunaj I.BibersIrasseU. Mfc* «6^ • »f« 7>y» ««4». O/ermvalloz železnato Jfina-Vino Higijenlina rnistava nft Dunaju lOOO: Državno odlikovanje in 6aetni diplom k »lati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovana. Nad 6000 zdravniških apri«eva!, J. SERRAVALLO, t. In kr. dvorni Mavitelj --=«=. TRST-BarkovlJe. Izseljevanje In socialno zavarovanje. Ko se je zvedelo za vladno predlogo o socialnem zavarovanju, vzdignili so nasprotniki zavarovanja velikansk hrup, češ, da bo ljudstvu v kvar. Koliko je na tem resnice, in nasprotno kako važno je zavarovanje, vidi lahko vsak, kdor pogleda statistiko glede izseljevanja v Nemčiji. Odkar je namreč uvedeno ondi socialno zavarovanje, pada znatno število izseljencev. Kdor ve, da mu je vsaj deloma zagotovljen obstanek v starosti, bo z veseljem ostal doma, četudi nekoliko manj zasluži in si ne more bog-vekaj prištediti. Sicer pa recimo, da marsikdo res nekaj zasluži in prihrani v Ameriki, — koliko pa je takih, ki tega ne store, ampak pridejo bolchavi, brez sredstev ali celo pohabljeni domov — v nadlego domovinski občini in deželi. — Ce pa bo pomagala država s svojimi prispevki, da se izvede socialno zavarovanje, omejilo se bo izseljevanje, v Ameriko in drugam, zdrave moči bodo ohranjene domovini, kjer je za pridne ljudi še vedno zaslužka in dela dovolj. — Pa še en moment pride tu v poštev. Kako ogromne svote mora danes plačevati dežela, morajo šteti ne-premožne občine za ubožce, bolnike itd. In koliko je med temi takih, ko jih bede je kriva tujina! Ce sc izvede socialno zavarovanje, odpadejo občinam in deželi marsikateri izdatki. Vsled tega sc bodo zmanjšali tudi davki in doklade, in tisti malenkostni prispevki, katere bi moral plačevati posameznik, so z odpadkom na davkih daleko pokriti. SKLADU OBMEJNIH SLOVENCEV so poslali: 29. D r. F r. O r i v e c v Ljubljani 20 K; 30. Janez Cemažar, kaplan na Te-harjih, 20 K; 31. Hranilnica in posojilnica v Ž u že m b e r k u 20 K; 32. I v a n 2 a v b i, kaplan v Žužemberku, 20 K; 33. Baltazar Bartol. župnik v pokoju v Spodnjem Berniku, 20 K. v v v /*\ A / s Nadalje so darovali: J. Schiffrer, župnik. Panjam. 3 K 50 vin.; Valentin Bernik, župnik. Homec. S K: Jos. Zelenik, župnik. Čemšenik. 10 K: Nabral v Srednjivasi-Senčur Karol Bricelj. organist. Kranj, 2 K 50 vin.; Martin Cerjak. ekonom, Rajhen-burg, 2 K; Družba pri kresu, Rajhenburg, S K; Benedikt Poniž, Gorica, 10 K; Jera Lempl, župnišče. Vransko, 3 K; Za izgubljeno stavo g. R. Mally, Tržič, 10 K; Nabral pri zborovanju »Slomškove zveze« gosp. Anton Vode, nadučitelj v Zagradcu, 10 kron. V XXX Nekaj se ie že nabralo, pa mora biti od dne do dne več. Vzdrami se rodo/jubje in narodna požrtvovalnost! Branimo, kar se obran.ti da! Posnemajmo Nemce, ki toliko darujejo ne v cbrambo, ampak za napad! Obmejnim bratom na pomoč! Dnevne novice. H- Sestanek slovenskega katoliškega narodnega dijaštva bo 30. in 31. avgusta ter 1. septembra v Ljubljani. Spored: Dne 30. avgusta ob 7. uri pozdravni večer v veliki dvorani hotela »Union«. Dne 31. avgusta občni zbor »Slovenske Dijaške Zveze«. Ob 8. uri sv. maša v stolnici. Po maši zborovanje v veliki dvorani »Unio-na«. 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo društvenega odbora. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Sprememba društvenih pravil in poslovnik. 6. Slučajnosti. — Po kosilu zborujeta do 4. ure odbora organizacijskih odsekov, nato se vrši predavanje: Naše obrambno delo. Tov. A. Ogrizek (»Zarja«). Ob 8. uri prijateljski večer gg. starej-šin slov. kat. akad. društev »Danice« in > Zarje«. Dne I. septembra: Ob 8. uri sv. maša v stolnici. Ob 9. uri začetek zborovanja v veliki dvorani »Uniona«. 1. Slovensko vseučilišče in Jugoslovani. Tov. J. Mazovec (»Danica«). 2. Profanna in teološka znanost. Tov. Ign. Omahen, bogo-slovec (Ljubljana). Popoldne ob 3. uri: 1. Zgodovina naše ljudske izobrazbe. Tov. lic ( Zarja«). 2. Dijaštvo in socialno delo. Tov. A. Veble (»Danica«). Ob 8. uri zvečer: Komerz v veliki dvorani »Uniona«. -h K jutrajšnjim liberalnim shodom. Poživljamo govornike jutrajšnjih liberalnih shodov, da odgovore na vsa očitanja, ki jih je dr. Lampe naperil v svojih govorih na adreso liberalne stranke! + Narodni radikalizem v praksi. V »Neue Freic Presse« ponuja svojo graščino Raka pri Krškem naprodaj Nemcem g. Jos. Lavrenčič, bodoči tast dr. Žerjava. Pravi, da je posebno pripravna »za vinskega trgovca«. Pa ne, da bi naši narodni »radikalci« želeli, da se vgnezdi ondi kak dunajski židovski vinski trgovec. Vedno lepše sc kaže kak jc pri nas narodni radikalizem v praksi in zakaj služi. r-r Istrskemu deželnemu zboru se, soditi po laških listih, za njegovo prvo zasedanje, ki seveda sploh še ni določeno, ne obeta nič dobrega. Lahi se bodo zaradi zavlačitve njihove univerze najbrže hoteli nad slovansko manjšino maščevati. Na drugi strani pa tudi Lahi potrebujejo deželnega zbora, ker je Istra že ta^ko dolgo zanemarjena. Bomo videli, kako bodo ukrenili — na vsak način ne bo lahko voliti med nujnimi ljudskimi potrebami in zlasti zadnje čase zopet poojstrenim furor antislavicus. + Izboljšanje planin. C .kr. ministe-rialna komisija za agrarne operacije bo zboljšala več planin, izmed katerih imenujemo za sedaj sledeče: 1. Zelenica, vzhodno od Stola med Begunjšico in Zelenico. 2. Planini »Pri žagi« in »Za Š.jo« v zgornji dolini Završnice do Zelenice. 3. Planina »Pod Stolom« v višini 1200 do 1900 m nad morjem. 4. Zabrezniška in Selška planina. 5. Planina Šavmk v Bohinju med Sorico in Nemškim Rovtom. Zbolj-šavanje bo imelo namen, da se povzdigne vrednost in izdatnost planin. Trebilo se bo plevel in kamenje iz pašnika in planina vsako leto gnojila; zidali se bodo hlevi in naredile gnojne jame, vodnjaki s koriti in filtrom, koder ni studencev, ali vodni nabiralniki pri studencih, ponekod se bo vse-jala dobra trava in zboljšali poti. Plaušar-stvo se bo na ta način racionelno povzdignilo. Skupni stroški za vsa ta dela so pro-računjeni na 45.900 K in bo dala država k tem stroškom 50 odstotkov, dežela pa 25 odstotkov, tako da pride na prebivalstvo samo ena četrtina stroškov. + Vodovod za Mošnje in Brezje. Z Brezi j se nam piše: Torej dobimo vendar težko zaželjeni vodovod! Treba je bilo premagati mnogo zaprek, sedaj se je pa vendar pričelo z delom. Na tisoče ljudi se zbira mnogokrat v najhujši vročini na Brezjah, in vsi ti so bridko občutili pomanjkanje dobre pitne vode. Zdaj pa bodo na prostoru pred cerkvijo javni vodnjaki, celo lepo fontano bomo postavili, voda se bo napeljala v samostan in v privatne hiše, poleg tega bo po vasi dovolj javnih izlivk in napajališč, tako da bo vsem ustreženo. Deželni odbornik dr. Lampe in stavbni svetnik Sbrizaj sta s podjetnikom in z zastopniki prebivalstva obhodila vse vasi, koder pojde vodovod in se je povsod po sporazumu vse potrebno ukrenilo. Da bi le kmalu voda pritekla! + Proti dr. Conciu, ki se je začel zaradi laške univerze pogajati z Jugoslovani, piše tudi »Idea Italiana«, glasilo laških istrskih liberalnih poslancev in sicer pravi. da je pretežna večina istrskih in tržaških deželnozborskih poslancev liberalno-nacionalna, da se torej Concijevi pristaši nimajo prav nič s Slovani pogajati. Isto pa da velja tudi za socialdemokraške tržaške poslance, ker so zadnje deželno-zborske volitve pokazale, da so socialni demokratje v Trstu za celih 3000 glasov padli. Lahi hočejo imeti italijansko univerzo v italijanskem Trstu in sicer ravno zato, da se odtod Italijanstvo še bolj širi in poglobljuje. Zato imajo Lahi rajši fakulteto na Dunaju ali pa celo v Crnovicah, kakor da bi bila v Trstu, »omadeževanem« s slovensko ljudsko šolo. — Tako naši primorski Lahi, katerim je od zadnjih tržaških volitev greben močno zrastel. Pa se bodo že še omehčali. — Kranjska deželna vinarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Po inicijativi deželnega odbora kranjskega ustanovila se je deželna vinarska zadruga, reg. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani. Da se more na podlagi ravnokar registriranih pravil konstituirati stalni odbor ter z delovanjem te zadruge čimprej začeti, priredi osnovalni odbor občni shod v četrtek, dne 22. t. m. v Ljubljani in sicer, če bo udeležba velika, v dvorani hotela »Union«. Natančnejše pojasnilo o tem shodu ter o smotru te zadruge podamo v ponedeljkovi številki. — Dijakom v počitnicah daje »Schul-verein« iepe opomine in nasvete. Dijak, kojega svet se navadno suka okoli učnega reda, knjig in profesorjev, naj v počitnicah goji družabnost ter stopi v stik z ljudstvom. Skrbno naj opazuje razmere med ljudstvom, njegove težave in boje. Tako bo spoznal delo in vse odnošaje obrtnika, kmeta in delavca, in ko bo enkrat stopil v življenje, ga bodo v vsaki občini sprejeli kot prijatelja in voditelja ljudstva. Do pravega spoznanja ljudstva in njegovega mišljenja in teženja pa pripelje edino le občevanje z ljudstvom. Najboljšo priliko k temu dajejo obrambna društva, v katerih dobi dijak možnost ne samo da občuje z ljudstvom, temveč tudi da dela zanj. V to svrho naj skrbno deli letake, ima podučne govore, pridobiva člane, sodeluje pri veselicah in predvsem naj pridno nobira doneske za narodne namene. Ti nasveti služijo, da sc po njih ravnajo tudi naši dijaki. Naš narod potrebuje sodelovanja naše mladine veliko bolj nego nemški. Dijak na počitnicah vedi, da ni to samo čas počitka in zabave, temveč tudi čas podrobnega dela med ljudstvom. Učeča se mladina in kmečka mladina naj si podata roko v ikuuno narodno delo. Dijak in kmečki mladenič naj Širita med ljudstvom zavest o potrebi narodne obrambe, naj nabirata bojevnike za veliko narodno obrambno armado, naj pobirata darove za Št. Ilj in sploh obmejne Slovence. Torej na delo med počitnicami! — Celovški občinski svet je pogorel v tožbi zoper č. g. dekana Angererja, zoper kaplana čč. gg. Sadjak in Ogertscbnig in zoper cekvenika mestne župtie cerkve, ker so sneli zastave, ki jih jc dal razobesiti na zvoniku v proslavo tržaških pevcev »Baukomitd« celovškega občinskega sveta. Sam bivši župan Neuner je izjavil, da on ni ukazal razobesiti zastav. Ker pa stavbeni odbor še ni občinski svet, zato je padla tožba v vodo. Nacijonalci se strašno »giftajo«. Obtožence je zastopal gosp. dr. Breje. Obravnava je trajala od 3. do 8. ure zvečer. — Umrl je v Vidmu pri Krškem vino-tržec in posestnik g. Avgust J u v a n č i č. — Vič. — Prva Vičanka, ki ne privošči svojemu otroku sv. krsta, je gospodična Francka Kristan, sestra, znanega Toneta Kristana in prodajalka v tukajšnjem socialno-demokratičnem konsumu. Bo-li ta svobodomiselna odločnost v korist konsumu, ali ne. je vprašanje prihod-njosti. Kajti naši socialni demokratje, tudi če včasih malo pozabavljajo čez vero in duhovnike, taki pa še niso, da bi kakega — judka — trpeli v svoji družini. — Prijateljem lova. Dne 17. julija (sobota) 1909, ob U. uri dopoldne se bo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici po javni dražbi dal v zakup za dobo pet let, to je od 1. avgusta 1909 do 31. julija 1914 lov občine Dovje. Dražbeni pogoji so razpoloženi pri c. kr. okrajnem glavarstvu na ogled. Ta lov je. največji, najobširnejši (obsega nad 33.000 oralov) in najimenitnejši na Kranjskem. V njem je dovolj divjih koz (gamsov), srn. divjih petelinov (velikih in škarjevcev) ter druge divjačine. — Sneg v juliju. S Trstenika, 8. julija. Po dvadnevnem neprestanem nalivu so sc danes proti večeru zopet prikazali vrhovi naših gora. Stožec žameten precej globokos sneženo kapo. Sneg leži še na Malem Stožcu. Kaj tacega o tem času je nenavadno. Kadar skopni sneg v jarku nad Javornikom, takrat pravijo, da je pšenica zrela. Zato pa letos vse tako počasi zori. Tudi v planinah pri »Jezeru« je zapadel sneg. Uboga živina! —- Na Brezje pohite 14. julija tržaške Slovenke in Slovenci. Ustavijo se tudi na Bledu. — Dne 26. julija pridejo na Brezje štajerski Slovenci, ki se pripeljejo v dveh romarskih vlakih. — Sto etnlco Ljudevita Ga!a, prepo-roditelja Hrvaške, so praznovali 8. julija. — Ruski učitelji na Slovenskem. Pod pokroviteljstvom ruskega naučnega ministrstva pride več skupin ruskih učiteljev in učiteljic na Slovensko, in sicer prva skupina pod vodstvom S. M. Studenega od 8. do 10. julija; 2. pod vodstvom M. Soboljeva od 9. do 10.; 3. pod vodstvom J. A. Aleksjejevskega od 13. do 16.; 4. pod vodstvom V. M. Cebrikova od 18. do 21.; 5. pod vodstvom Rolla od 25. do 27.; 6. pod vodstvom J. D. Grodeckega od 25. do 28.; 7. pod vodstvom Kojranskega od 30. julija do 1. avgusta; 8. pod vodstvom F.ckar-ta od 1. do 4. avgusta; 9. pod vodstvom Lampelja od 8. do 11. avgusta; 10. pod vodstvom Studenckega od 13. do 15. avgusta; 11. pod vodstvom Soyfela od 15. do 16. avgusta. Iz Ljubljane se odpelje vsaka skupina v Postojno, Trst, Gorico, na Bled, od koder se vrne nazaj v Rusijo. — Parnik »Adelsberg«. O tem piše tržaška »Edinost«: »Adelsberg« se bo imenoval nov Lloydov parnik. »Slovenec« vprašuje, zakaj da ne »Postojna ? Mi odgovarjamo, da zato ne, ker »narodna« občina Postojna tega ne zahteva. Pri Slovencih dobite vse, kar 'hočete, samo ne narodnega ponosa. Tem manje pa je kaj takega mogoče pričakovati od purgerjev najnovejšega slovenskega mesta, ki mirno dopuščajo, da se šopirijo v svetovnoznani jami samonemški napisi. — C. kr. kmetijska družba je »Kmečki 'zvezi« v Šmartnem pri Litiji na njeno prošnjo obljubila, da ji preskrbi za polovično ceno lepega plemenskega bika. Je pa tudi potrebno za zboljšanje živinoreje! — V Begunjah na Gorenjskem je bil pretečeni petek izvoljen soglasno županom Janez Trunk, vrli katoliški mož ter odločni pristaš S. L. S., ravno tako so bili soglasno izvoljeni tudi vsi svetovalci. Trdno upamo, da bo novi odbor deloval složno v korist celi občini, 'kar nam jc priporočal tudi visokorodni gospod okrajni glavar. Volitev se je zvršila ravno pred prihodom presvitlega gospoda 'knezoško-fa. Po izvolitvi je šei novoizvoljeni župan in odborniki z gospodom glavarjem na čelu pozdravit gospoda 'knezoškofa, ki je prišel na 'birmovanje in katerega so Be-gunjci lepo sprejeli. 2e v Lesce mu je nasproti jahalo osem izvrstnih jahačev; najlepše pa je bilo videti njihovega poveljnika, ki je jahal spredaj na iskreni arabcu v najhitrejšem trabu. Popoldne jc Pre-svitli napravil izlet k Sv. Petru, kjer je po dolgem času zopet občudoval krasoto ! njegovega rojstnega kraja. Kdor še ni vj. del te lepe panorame, katera nudi na vso Gorenjsko pogled raz sv. Pe^ra, ta naj pride semkaj, da se prepriča. Drugi dan je šel Presvitli k Sv. Luciji-Podgoro, nazaj grede .ie obiskal svoje sorodnike. Pri birmi v nedeljo je bilo 150 otrok, polovico tujcev, — Službe poštnih praktikantov. V področju c, kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu se zasede več mest poštnih praktikantov (adjutum 600 kron). V to svrho je potrebno: 1. Dovršeno 18. in ne prekoračeno 40. leto. 2. Avstrijsko dr. žavljanstvo. 3. Neomadeževano vedenje, 4. Dokaz, doprinešen potom pravomočne izjave tretje osebe, da je prosilcu, ddkler ne pride do stalne plače, zagotovljeno stanu primerno vzdrževanje, 5. Na tuzem. skem gimnaziju, realki aii trgovski aka-demiji z dobrim uspehom položen zrelostni izpit. 6. Telesna sposobnost, potrjena od 'državnega zdravnika. — Prošnje je vložiti tekom treh tednov. — Zaradi kamnoseških zaprek ne bo. de odkritje nagrobnega spomenika t uči. telja Antona Bezega v nedeljo, kakor je bilo včeraj sporočeno. Nagrobni sporne-nik se postavi pozneje enkrat, kar se bode prijateljem in znancem pokojnika že pra. vočasno naznanilo. — Prihodnji semenj v Kandiji bo v četrtek. 15. t. m. — Za prostovoljno strelstvo je domobransko ministrstvo določilo znatno pod-poro, in sicer: 1. Korporacijam, ki imajo v pravilih gojenje strelstva. potem srednjim in strokovnim šolam, ki hočeio vpeljati strelne vaje, se dovoljuje: a) uporaba garnizijskih strelišč in eraričnih tarč ter dodelitev merivcev in avizo-straž; b) podporo za zidanje strelskih poslopij; c) dodelitev inštruktorjev; d) na posodo dobe orožje, municijo pa proti plačilu; po. sodi se jim nada.je e) različne orožne vr-ste in t') instrukcije; g) delili se bodo častni darovi in priznanja in h) dobe smodnik po znižani ceni. Vse podrobnosti za do-šego teh prednosti oziroma podpor se izvedo pri političnih oblasteh prve instan-ce, v Ljubljani pa na mestnem magi-stratu. — Dvema milijonoma vedno bliž e, Roseggerjeva ustanova v nemškem Schul-vereinu napreduje od dne do dne. Vsak dan se oglašajo darovalci. Med njimi jc tudi nek Ljubljančan, ki pa se ni maral podpisati s polnim imenom, temveč se je skril za naslov: Deutsch Krainer. V zad-njem času so se ustanovnikom v obilnem številu pridružila društva in razne zveze Na čelu jim korakajo državni uradniki .»Nemški uradniki in uradnice nekega (katerega?) c. kr. državnega urada na Dunaju« so podpisali 6000 kron. Sledili so jim nemški profesorji državne realke v Tropavi. Učiteljem je pokazala pot nem-ško-moravska učiteljska zveza v Brnu. Zaostati seveda niso hoteli zasebni uradniki; tako so n. pr. uradniki emajlske to-varne v Plznu in uradniki osrednje banke nemških avstrijskih 'hranilnic v Pragi pristopili kot ustanovniki. Kako naj ravnajo društva, ki posamna vsled premalili sredstev ne morejo pristopiti, so pokazale Litomerice. Tam se je namreč deset društev raznega značaja združilo ter se je zavezalo, da bo dalo vsako po 200 kron, Izmed denarnih zavodov so se doslej povabilu odzvali nemška šparkasa v Mariboru, zavarovalnica »Concordia« v Rej chenbergu, nemška ljudska banka v Lito mericah in zveza poljedelskih zadrug v Bukovini. Tudi dokaj mest se je čutilo tako premočnih, da lahko odrinejo tisti! 2000 kron, in sicer Gradec, Olomuc, Tro-pava, Solnograd, Iglava, Brno, Celovcc, Ptuj (!) in Znojmo. In Slovenci? — Za »flosarje« ob Savi. »Kmečka zveza« v Šmartnem pri Litiji se je s prošnjo obrnila do deželnega odbora, da bi se Sava pri graščini Prusnik pri Zagorju toliko uredila, da 'bi splavi brez nevarnosti plavali po Savi. Deželni odbor je odstopil prošnjo s priporočilom c. kr. deželni vladi, ki je po državnem tehniku dognala, da bi stala uravnava Save na dotičnem nevarnem mestu okrog 2900 kron. C. kr. deželna vlada pravi v dopisu z dne 12. junija, da se bo vse potrebno ukrenilo in da se bo z uravnavo pričelo še v tem letu. •— Da bi se pač to uresničilo, ker naši splavarji so mnogokrat v smrtni nevarnosti. Splavni les pa prinaša splavarjem precej zaslužka — in tudi posestniki so na boljem, ker prodajo les, ki bi bil sicer u drva, za splave po precej dobri ceni. — Iz finančne službe. Za davkarja ie imenovan davčni oficijal J. Lavrič, davt-ni asistent Viljem Ledenik je imenovan za davčnega oficijala, finančni koncipist Al Huth za prov. finančnega komisarja. Prestavljeni so: davkar Franc Modrian iz Črnomlja v Logatec, davčni praktikantje Franc Adamič od davkarije za mesto Ljubljana k davkariji za ljubljansko oko lico in Osvald 2ižkowaSky obratno. Pfe stavljeni so nadalje davčne suge Aiojz Ferant iz Metlike v Radovljico, Karo Jerman iz Radovljice k davčni administraciji v Ljubljani in Friderik Wabra i' Ljubljane v Metliko. — Novo imenovan višji davkar Viktor pl. Andrioli -je dodeljen davkariji v Kamniku. — Umirovljen je na lastno prošnjo višji davkar Gabrijel Reven v Kočevju. — Prostovoljno gasilno društvo v Dravljah priredi vrtno veselico v nedeljo, dne 11. julija t. i. na vrtu g. Ivana Kregarja v Dravljab. Začetek ob 3. uri popoldne. — Umrl je v Dolu pri Ljubljani posestnik Ivan Leve, star 74 let. — Uboj. Dne 5. t. m. so na poti proti Spodnjim Lokvicam našli ubitega leta 1857. rojenega posestnika Jakoba Sukljeja iz Spodnjih Lokvic. Poleg ubitega sta ležali dve okrvavljeni palici. Ubijalec je kočarjev sin Anton Rogan iz Zgornjih Lokvic, katerega so že prijeli iu odpeljali v Metliko. Za opata v Melku je izvoljen P. Amandus John. Kot provizorična učiteljica je nastavljena na štirirazredni dekliški šoli v Kočevju ondotna suplentinja učiteljica Pavla Lehner. NARODNI KOLEK »V KORIST OBMEJNIM SLOVENCEM« se dobi pri gosp. Antonu Volti, blagajniku »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Naročajte!! Na naročila brez denarja se ne more ozirati. Pri pošiljatvah se odračuna poštnino. š Ceije. Jutri se vrši v »Narodnem domu« občni zbor »Zveze narodnih društev«. Storijo se pri tej priliki koraki za ustanovitev »Zveze liberalne mladine«.— Isti dan je tudi občni zbor »Narodne založbe«, izdajateljice listov »Narodni List« in »Narodni Dnevnik«. š Središče. General Kukovec in kron-princ Božič imata dne 18. julija v Središču velik (?) političen shod. Dr. Božič bo narodnim Središčanom povedal, kako je vkljub nemškim agitacijskim bitkam propadel. Kukovec pa bo govorilza več nemščine v ijudskih šolah. Skoraj pa mislimo, da si tega Središčanom ne bosta upala povedati, ker bi ti mogoče njuno kri v Dravi ohladili! š Mariborske drobtine. Na tukajšnji realki je naredilo 18 abiturijentov zrelostni izpit, mej temi 5 z odliko. — Pri Magdaleni je bilo junija meseca 42 mrličev. — V katoliško cerkev se je pri Magdaleni vrnilo v tem poletju 18 oseb. — V Tegett-hoffovi ulici je povozil neki kolesar devetletno učenko Marijo Kocbek, ki je prišla pod kolo in si zlomila levo nogo. Odpeljati so jo morali z rešilnim vozom v bolnišnico. — Iz Drave so potegnili pijonirji truplo dvajsetletne ženske, katere obleka je bila zaznamovana s črkami R. Z. Najbrž bo identična z neko Rozino Z\vettler. š »Na Osoiah« bodo v nedeljo predstavljali v Ptuju v »Narodnem domu«. š Umrl je včeraj dne 9. julija v Mariboru inženir in bivši župan mariborski Aleksander Nagy po daljši bolezni. Bil ie zelo priljubljen. Pogreb bo v nedeljo. š Žensko jetniško paznico išče okrožno sodišče v Mariboru. Prosilke morajo imeti najmanj 24 let, a tudi ne nad 30 let. yiM|«ke novice. lj Predrznost in smešnost nekaterih ljubljanskih Nemcev postaja vedno večja. Sedaj zahtevajo v »Grazer Tagblattu«, da se uvede preiskava proti ravnatelju tukajšnje slovenske trgovske šole, ker je objavil samoslovenski razglas o raznih učnih tečajih na tej šoli. Šola je slovenska, zato je čisto prav, da se razglaša samo v slovenskem jeziku. Kako bi voili Nemci, če bi nam padlo v glavo zahtevati dvojezične razglase o nemških šolah. Zadeva je popolnoma v redu; prav nobenega povoda ni uvesti preiskavo, ker sicer bi morala isto> storiti pristojna oblast na pr. tudi proti ravnatelju nemške gimnazije, 'ki ima samonemški napis. Enaka pravica za vse. Še obstoji v Avstriji § 19. in dasi neradi se bodo tudi Nemci morali privaditi »enakopravnosti«. lj Musica saera. V stolnici se bo pela Jutri v nedeljo, 11. julija, ob 10. uri: Missa in hon. immaculatae Conceptionis B. M. V., zl. Ant. Foerster. Graduale »Iuveni David«, zl. St. Premrl, ofertorij »Veritas mea«, zl. Jak. Ouadtlieg. Ij Poostreni .pasji kontumac bo menda, kakor čujemo. preklicali 15. t. mes. Skrajni čas bi že bil, da se ta neumestni in »bistroumni« ukrep deželne viade prekliče. Ako ima pes dobro torbo, ne more ugrizniti na noben uačin. Ako pa je torba slaba, ugrizne lahko pes skozi njo mimogrede, ko ga pelje gospodar na vrvici, če je k temu nagnjen. Ceniti tedaj na-pravljati gospodarju sitnosti in psu muke. Pes se mora izletati. sicer ni zdrav. Gospodar pa ne bo letal s privezanim psom po ulicah. Naše mnenje je, da kdor plača S kron na leto za psa, ga ima toliko rad, da mu kupi dobro torbo in pazi, da ne hodi brez nje in da je zdrav. Poostreni pasji kontumac nima nobenega pomena v Ljubljani. lj Na II. državni gimnaziji v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta 433 clijaikov. Odliko ima 38 dijakov, dober uspeii 285, obče sposobnih je 33, nesposobnih 56, po-navljalua skušnja se je dovolila 17 dijakom, nerazredovani so ostali 4 dijaki. — Ed.ua ta gimnazi.a na Kranjskem ima slovensko »jzvestje«. lj Dognana identiteta. Kakor znano je dne 7. t. m.na Dolenjski cesti splašen vol na roge nabodel neko neznano žensko in jo tako poškodoval, da je še istega dne v deželni bolnišnici umrla. Sedaj se jc dognalo, da je pokojna identična z mestno vdovo Heleno Zlatiuškovo, rekte Slatin-škovo, rojeno Repeyevo, in sicer dne 13. aprila 1832 na Studencu ter pristojno v Ljubljano. lj Konja splašila sta se včeraj popoldne hlapcu Franu Vodopivcu, ko je v Mestnem logu 'nakladal seno. Pridirjala sta na Krakovski nasip, kjer sta podrla na tla branjevko Marijo Dundavo in jo na desni nogi poškodovala. Od tam sta dirjala v Gosposko ulico, kjer sta razbila snažilcu oken Antonu Karblu lestvo in no-sodoyza vodo ter mu napravila 6 K škode. Sele na Mestnem trgu iu je ustavil posestnik Matija Virtič. lj Umrli so: Andrej Golob, gostač. 56 let; Ivana Kovač, prodajalka, 35 let; Fran Kraškovic, starinarjev sin, 11 let; Karol Oblak, pečar, 33 let; Jera Goloveršek, gostija, 73 let; Ana Keržič, ključarjeva hči, 2 in pol meseca; Viljem Prohinar, uradnega sluge sin, 10 mesecev; Ana Steinberger, usmiljenka, 49 let. V bolnici: Katarina Čcrne, delavka, 24 let; Marija Šantelj, užitninskega paznika žena, 68 let; Lovro Zavašnik, mlinarski pomočnik, 51 let; Matevž Gradišar, kajžar, 56 let; Mihaela Podobnik, mesarjeva hči, 5 in pol leta; Alojzij Jalovec, kajžarjev sin, 13 let; Marija Bulanac, delavčeva hči, 6 let; Liza Hočevar, delavka, 63 let; Martin Ribič, zidarjev sin, 18 mesecev; Franc Urban-čič. delavec, 42 let; Josip Roje, gostač, 80 let. lj Zobozdravnik g. Schweiger je dobil v Parizu za svojo ustno vodo odlikovanje »de Grand Prix«. lj Izgubila je zasebnica Hermina Hafnerjeva črno denarnico z 20 K denarja. — Izgubljeni ste dve razglednici s slikama. Kdor ju je našel, naj ju odda našemu uredništvu. Ij Sprejem otrok v deželno bolnico. Ker je v tukajšnji deželni bolnici ponehala škarlatinka, sc naznanja z ozirom na svo-ječasno tozadevno notico, da se otroci zopet sprejemajo na kirurgični in okulisti-čni oddelek. — Vodstvo deželne bolnice. Kovrke novice. k Na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu je imelo v nedeljo 4. julija slovensko delavsko društvo v Celovcu slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Duha. Pri sv. maši je pel društveni pevski zbor pod spretnim vodstvom g. kaplana Smodeja. Popoldne je imelo društvo izlet v Kos-maraves k g. Prosekarju. Z burnimi Zivio-khci in s pokanjem topičev so jih vašea-nje sprejeli na Prosekarjevem holmcu. Na holmcu pa je naenkrat zaorila pesem »Lepa naša domovina« in tako naprej še veliko drugih slovenskih in narodnih pesmi. Pri odhodu se je društveni predsednik g. Bramor najprisrčneje zahvalil va-ščanom za tako veličasten sprejem in gospodu Prosekarju za njegovo postrežbo. Nato so pevci zapeli »Morje Adrijansko« in gospica Prosekarjeva je vsakemu pevcu pripela krasen šopek vrtnic. Nato so pevci odkorakali proti Vetrinju, kjer se ie prižgal velikanski kres. spojen z ubranim petjem vetrinjskega mešanega zbora in pa zbora del. društva pod pevovodstvom gosp. Smodeja. Pri tej priliki so se zbrali iz bližnjih slovenskih vasi vaščanje, da so na ta način pripomogli k gmotnemu uspe-iu. Kamorkoli se je oko ozrlo, povsod si videl ogromno število prižganih kresov. Pred odhodom pa je g. Srnodej navduševal okličane k vedno vztrajnemu delu za slovenski narod in utemeljeval, kako so pred 40. leti še goreli kresovi na ta dan v Celovcu na Križni gori in kako malo jih je bilo še pred 10. leti in sedaj naenkrat pa so po vseh hribih v okolici Celovca. Za-lvalil se je za gostoljubnost vaščanov. Družba se je razšla s prepričanjem, da še živi zaveden Slovenec na Koroškem. Izmed celovške inteligence smo opazili boli pičlo udeležbo. V prihodnje sc jc nadejati obilnejše udeležbe od te strani. ' k Matura na celovški gimnaziji se ic začela v torek. Slovenskih maturantov je etos sedem. Maturo je napravilo vseh sedem. dva z odliko. k Sedmošolca Kieinmayerja kolo so našli tik ob južnem bregu jezera s knjigami vred. Kolesu je bilo videti, da ni bilo na dežju zadnje dni. Večinoma se misli in namiguje, da o samoumoru ni govora, ampak da se KIeinmaycr jako dobro počuti, da je morda celo v Celovcu samem in da jc dal kolo nalašč tja jim nastaviti. k Realno gimnazijo misli baje ustanoviti celovška mestna občina, ker sc stavijo za to jesen razne zapreke državni realni gimnaziji. V Beljaku pa je že ministrstvo sklenilo jeseni začeti s prvim razredom in tako vsako leto en razred novega zavoda priklopiti._ Prosimo cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnine, da to takoj store, da se jim pošiljanje lista ne ustavi. ^ 200LETNICA RUSKE ZMAGE PRI POLTAVI, Včeraj je bila 2001etnica onega znamenitega dne, ko je ruski car Peter Veliki pri Poltavi zmagal junaškega Šveda Karola XII. in tako ustanovil velemoč ruske države. Šved sc je zvezal z lokavim ukrajinskem hetmanom Mazepo, ki je hotel Ukrajino spraviti pod poljsko oblast; sklenila sta, da skupno udarita na Moskvo in vržeta Petra s prestola. Toda ukrajinsko ljudstvo se ni dalo nahujskati v splošno vstajo in le nekaj tisoč kazakov je sledilo Mazepi. — V januarju 1708 prišel je Karol XII. s svojo konjenico preko Lvova pred Orodno, kjer se jc nahajal car Peter; Karol je pri enih vratih drl v mesto, pri drugih pa je iz mesta bežal ruski car. Začela se jc, kruta gonja preko snežnih poljan in zamrzlih rek, v kateri je bil zmerom Šved lovec, Rusi pa divjačina. 25. junija 1708. je stal Karol pred Berezino; Rusi so ponudili mir. Toda železni, ponosni in pri vojakih priljubljeni Karol je odgovoril: »S carjem se bom v Moskvi dogovarjal.« Ko so te besede sporočili carju, je rekel: »Moj brat Karol igra vedno Aleksandra; a jaz si laskam, da v meni ne bo našel Danja.« Tako .ie tudi bilo. Švedski vojski je zmanjkovalo živeža, z Mazepo ni bilo nič, zima 1709 je bila strašna. Maja tega leta je Karol z 18.000 možmi dosegel Poltavo. Car je hitel mestu na pomoč z 70.000 vojaki in pričeli so se odločilni boji. 27. junija je bil Karol težko ranjen, a pustil se je na stolu nesti v bojni metež. Nosilci so cepali drug za drugim, in v divjem srdu sede Karol na konja, kljub groznim bolečinam. Kmalu se zgrudi tudi konj, zadet od ruske svinčen-ke in Švedi so Je s skrajnim junaštvom takorekoč izsekali svojega kralja iz ruskih rok. 9. julija so padli zadnji švedski prapori — ponosne švedske armade ni bilo več; kralj sam je s težko muko ubežal med — Turke. Ukrajinci pa so ta dan tudi izgubili svojo politično-narodno eksistenco; Rusi so se jim strašno maščevali za Mazepo in jim popolnoma opustošili deželo. — Na bojnem polju poltavskem stoji na samotnem gričku križ, ravno na mestu, kjer se je prvič jela ustavljati dotlej vedno zmagujoča švedska armada; to je tako-zvana »Švedska gomila« ;kosti, ki jih je krila, so pač že davno razpadle v prah iu ruski car Nikolaj II., ki je včeraj ob njej slavil spomin svojega velikega prednika, ustanovitelja ruske veledržave, se morda ne bo ubranil misli: Nič ni stalnega na svetu. Telefonska m ferzeiavtm pi oiila. POGAJANJA V DRŽAVNEM ZBORU RAZBITA. ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA BO JUTRI ZAKLJUČENO. Dunaj, 10. julija. Pogajanja z vlado in vladnimi strankami so se danes vsled odločnosti slovanskih obstrukcijskih strank, posebno »S ovenskega kluba«, deiinitivno popolnoma razbila. Slovanske obstrukcijske stranke so zmagovalke — jutri se zasedanje državnega zbora zaključi. Kriza Bienerthovega kabineta je vedno kri-tičnejša. Splošno je mnenje, da Bienerthovega ministrstva jeseni več ne bo. Pogajanja so danes dopoldne temeljila posebno na slovanski zahteyj_giede onemogočenja mažarske agrarne banke v Bosni. Slovanski akcijski odbor je bil v dogovoru z akcijskim odborom večine. Odbora sta se zedinila na tem, naj bi se v torkovi seii predložil nujni predlog, ki naj bi imel pred drugimi nujnimi predlogi prednost in ki bi imel besedilo: Zbornica poslancev vztraja pri svojih sklepih, storjenih meseca marca in junija, in hoče odločno svoji volji priboriti veljavo. Kategorično zahteva, naj vlada svoj popoln vpliv porabi v to, da sc kmečka odveza v Bosni smatra kot javna zadeva, ki se izvrši samo z deželnimi sredstvi, samo z deželnimi organi ter se vsa privatna podjetja pri tem izključijo in sc dano dovoljenje takim privatnim podjetjem razveljavi, ne da bi mogla taka privatna podjetja za to zahtevati kako odškodnino. Nemške stranke so bile s tem besedilom zadovoljne ter so svoje zastopnike poslale k Bienerthu. Bienerth jc pa zahteval milejše besedilo, posebno se je upiral proti kategoričnemu pozivu ter je hotel imeti dostavek, da sc vlada, ako bi zahtevanega ne mogla izvršiti, ne more siliti, da bi demisijoniraia. Na to Bicncr-thovo zahtevo so pristale tudi nemške stranke s krščanskimi socialci. Slovanski akcijski odbor je pa tako izpremembo kratkomalo odbil. Nato so se pogajanja deiinitivno razbila. Jutrišnja »Vv/ner Zeitung« priobči, da .ie zasedanje državnega zbora zaključeno. Dunaj, 10. julija. Danes ob' pol 3. uri se je vršila še seja načelnikov 'klubov, v kateri je bilo podano oficielno poročilo o razbitih pogajanjih. V 'zbornici se živahno razpravlja o razbitih pogajanjih ter se posebno glosira postopanje vladnih strank. Poslanci sc uprav smejejo vladnim strankam, ki so tekom 24 ur skoro pristopile obstrukciji ter je malo manjkalo, da niso vrgle svojega lastnega ministrskega predsednika. Šele v konferenci pri Bienerthu se so jim odprle oči in so spremenile taktiko. Splošna sodba je. da jc Bienerthovo ministrstvo v nevarni krizi, ki bo posebno jeseni evidentna. Slovenski poslanci so izrekli dr. Šusteršiču zaupanje in zahvaio za odločno njegovo vodstvo. Napram vladnemu komunikeju proti dr. Šusteršiču izjavljajo zaupniki slovanskih akcijskih strank o konferenci pri Bienerthu, da so vsi vladni podatki o pogajanjih neresnični, zaviti in tendencijozni. Bienerth je še zahtevo glede preprečenja mažarske agrarne banke kategorično odbil, zato slovanskim strankam ni bilo mogoče formulirati mu svojih zahtev. SODNA RAZPRAVA PROTI ČEŠKIM ANTIMILITARISTOM. Praga, 10. julija. V včerajšnji razpravi je predlagal zagovornik dr. Švehla, naj sc ne prečitavajo članki lista »Obrana lidu-<, ki ga je urejeval obtoženi Dubicky. Dr. Hiibschmann predlaga, naj se ne čitajo članki lista »Mlade Proudy«. Dr. Bas pripomni, da prečitani članki nikakor ne dokazujejo krivde obtožencev, ker so v Avstriji misli šc proste. Državni pravdnik ne zahteva prečitanja člankov »Obrane lidu«, pač pa »Mlade Proudy«. Sodišče ugodi predlogom dr. Švehle. Nato prečitajo 30 fascikelnov zapisnikov, ki jih imajo šc 60 fascikelnov, kar bo trajalo do srede, ko nadaljujejo zaslišanje prič. NOVA MLADOČEŠKA TISKARNA. Praga, 10. julija. Mladočehi snujejo akcijsko tiskarniško družbo s 400 akcijami. Prvotna glavnica bo znašala 500.000 kron in se lahko poviša na 2,000.000 kron. ZANIMIV PRAVEN SLUČAJ. Praga, 10. julija. Zaradi demonstracij 7. februarja t. 1. je bil obsojen delavec Vaclav Šanda po § 87. v osemmesečno ječo. Na zagovornikovo pritožbo je najvišje sodišče kasiralo razsodbo, pri novi razpravi je bil Šanda oproščen, državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo, ki ji je najvišje sodišče zopet ugodilo. Šanda jc že 5 mesecev v zaporu. DRUGA ČEŠKA TRGOVSKA AKADEMIJA. Praga, 10. julija. Mestna karlinska občina je sklenila, da ustanovi jeseni novo češko trgovsko akademijo, ker je obstoječa praška češka akademija prenapolnjena. OD CIGANOV ODPELJANA. Reka, 10. julija. Na Sušaku so cigani odvedli seboj 1 in pol-lctno hčerko nekega Sutkovica. ZMAGA CENTRA. Berolin, 10. julija. Prihodnji teden bo sprejeta davčna reforma v tretjem branju od nove večine centra in konservativcev. Nato bo Biilow demisioniral. Njegov naslednik bo najbrž von Bethmann-Holhvcg. Tudi v predsedstvu parlamenta se izvrši najbrž izprememba in bo na mesto 1. liberalnega predsednika izvoljen član katoliškega centra. KDO POSTANE NEMŠKI KANCLER? Berolin, 10. julija. Cesar Viljem pride prihodnji teden v Berolin. da reši krizo tako, »da bo novi mož vse presenetila. kakor je sam izjavil. RUSKA VOJNA SODIŠČA OBSODILA ENAJST OSEB NA SMRT. Varšava, 10. julija. Vojno sodišče v Lublitiu je obsodilo med 26 obtoženci zaradi umora več policistov in upora v zaporu 11 oseb na smrt na vešalah. DELO ODPOVEDANO 80.000 DELAVCEM. London, 10. julija. Škotski lastniki rudnikov so odpovedali delo 80.000 pre-mogokopom s 26. t. m., ker nočejo pritrditi 12V//c znižanju plače. V Yorkshiru stavka 15.000 delavcev. V Devonshiru so bili krvavi spopadi s policijo. Več delavcev je aretiranih. TURŠKO BRODOVJE OBIŠČE ANGLEŠKO. Carigrad, 10. julija. Turško brodovje obišče angleško brodovje na Malti. BULGARI USTRELILI TURŠKO PATRULJO. Solun. 10. julija, iz Razloga se poroča, da jc bulgarska mejna straža ustrelila pri Kerestevu turškega poročnika lbrahi-ma in dva turška vojaka, ki so na patru-Ijiranju zašli na bulgarsko ozemlje. PARAGUAJSKE ČETE PREKORAČILE BRAZILSKO MEJO. Rlo de Janeiro, 10. julija. Paraguaiski vojaki so pri zasledovanju .vstašev prekoračili brazilsko mejo. Senzačna tatvina na Dunaju. V poštnem uradu ukradenih 116.000 kron. Z velikansko zvijačo so dozdaj še neznani tatovi ukradli J 10.000 kron v poštnem uradu. ki je nastanjen v nižjeavstrijski deželni hiši. Pri okencu za promet s strankami je imel postni oiicijal Lenk pripravljenih za izplačevanje 116 tisočkronskih bankovcev. Pred okencem se je zbrala tatinska družba s tatom v sredi. Da prekanijo uradnika, so povzročili, da je bil poklican k telefonu. Ko se je Link odstranil, je pa tat odprl denarno skrinjico skozi odprtino in odnesel 116 tisočkronskih bankovcev in izginil. Tatje so tudi z zvijačo odstranili slugo, ki se je mudil na hodniku. Pozvana policijska komisija je prišla, ko so že odnesli tatje pete. Nad 2G.000 gostiln zapro na Angleškem. Tako je 'sklenila 'zbornica z ozirom na veliko škodo, ki jo ima ljudstvo od pre-številnih krčem. Zaprli bodo vsako peto J gostilno. Protia koholno gibanje v Kanadi in | Belgiji. V Kanadi je strogo prepovedana 1 prodaja alkoholnih pijač o božičnih praz- j nikih in na novo leto. Poštuohranilnična j uprava v Belgiji je dala pa na vse lira- ; nilne knjižice natisniti v obeh deželnih je- , zikih svarilo proti alkoholu, v katerem sc i opozarja na velike nevarnosti in slabe po- j sledice uživanja alkoholnih pijač. — 149.455 šnopsarij je v naši državni polovici. Plačajo posebnega davka dva milijona 280.000 K. Žganje prinaša skupno j državi 90.332.000 kron. Spilo se ie žganja lani 97,600.000 litrov, 20,451.700 litrov več kakor leta 1879, ko se ga je spilo 77 milijonov 148.300 litrov. Lani-je prišlo na vsakega prebivalca naše državne polovice 3-70 litra žganja. Snežni viharji v Švici. Severno Švico 1 so obiskali siloviti viharji. Po gorah je i snežilo 150 ni nad ravninami. Sodnijsko preganjan bivši nizozem- j sivi ministrski predsednik. Bivši nizozem- j ski ministrski predsednik Knyper je za- j pleten v grozen škandal, ker je mešetaril i z odlikovanji. Pričakujejo, da Kuypera 1 postavijo pred sodišče. Petkratni poizkušeni umor in samo- j umor. V Aachenu je 441etni ključavničar I Ortbmann polil s petrolejem in zažgal po- j hištvo v sobi, kjer so spali štirje njegovi i otročiči. nato pa je pozval ženo, naj skup- I .no ž njim umre. Ker se je žena 'branila, j jo je davil do nezavesti, nakar -jo je polil ! 3 petrolejem in jo izkusil zažgati, a žena j se je še pravočasno zavedla in se rešila ; skozi okno. nakar je klicala na pomoč. Sosedje so prihiteli, rešili otročiče in po- j gasili požar. Medtem se je pa Ortlmiann j obesil. Brezvestni mesar. V Hamburgu je zbolelo te dni nad sto oseb na zastrup-Jjenju. Preiskava je dognala, da je bil vzrok meso krave, ki je bila kužno bolna. Skrivnosten umor v Benetkah. V beneških lagunah so našli truplo neznanega tujega, okolu 30 let starega moža, podobnega kakemu hotelskemu slugi. Človeško življenje za klobuk. Na Dunaju je odnesel vihar 7. t. m. klobuk nekemu dečku v Donavo. Deček brez klobuka se je tako smilil nekemu mlademu možu, da je skočil v reko za njim, ki pa ni bil kos valovom in ie utonil. Truplo brez glave. V gelsenkirchen-skeni mestnem vrtu Bulnike so našli golega moškega mrliča 'brez glave. Trinajstletni požigalec. Posestnika Matije Greinerja sin, star 13 let, v Korneu-burgu, ie zažgal skedenj svojemu očetu. Škode je 43.000 kron. Požigalec je izpovedal, da ga je gonila nepremagljiva sila, da jc zažgal in jc še priznal, da je že 15. majnika poizkušal zažgati skedenj. Golobi kot fotografi. Na fotografski razstavi v Draždanih jc razstavljenih med drugim tudi več slik, ki so jih »napravili« golobi. Nek lekarnar v Crombergu je namreč prišel na idejo, da bi se dalo golobe dobro uporabiti kot fotografe, bodisi za športne ali pa tudi vojne svrhe. Izumil je primerno uprego. ki se nadene golobu, in sicer jc to plošča iz aluminija, ki pride golobu na prsi iu v katero se pritrdi majhen fotografičen aparat. Aparat jc 8 cm dolg m 5 in pol cm globok in sme imeti težo do 75 gramov. Vsled posebne priprave deluje aparat po preteku gotovega časa avtomatično in ko ogolob prileti nazaj, prinese s sabo sliko. Sličice so seveda sila majhne, a se dajo potem poljubno povečati. Nov aponski zrakoplov. Iz Tokia poročajo, da je nek mlad Japonec z imenom Joshinosike Takaoka iznašel nov zrakoplov, ki baje daleč prekaša onega bratov Wright. Iznajditelj trdi, da bo s svojim strojem dosegel hitrost 80 km na uro. Junaška nemška žeja. Dr. Brendel iz Monakova je izračunal, da so Nemci že leta 1880. spili v tem edinem letu toliko piva, da če bi se istega zlilo v cev, ki bi bila tako debela kakor je "bavarski bokal za pivo, — bi ta cev 16-krat obsegla zemeljsko širino. Leta 1892. pa bi se ta cev morala podaljšati še za desetkratno zemeljsko širino, t. j. obsegla bi zemlio pet-indvajsetkrat. Balkanska dijaška zveza? Iz Sredca se poroča, da so zastopniki rumunskega in bolgarskega vseučiliškega dijastva sklenili osnovati balkansko dijaško zvezo, katere oficielni jezik bi bila francoščina in katere sedež bi bil vsako leto v drugem balkanskem vseučiiiškem mestu. Brezplačni učni tečaj za vezenje priredi svetovno znana tvrdka Singer Ca., delu. dr. šivalnih strojev v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4, od ponedeljka 12. do 20. julija 1909 od 2. ure popoldne do S. ure zvečer v ljudski šoli nasproti cerkve na ! Viču. Obenem bo tudi razstava vzornih del izgotovljenih na izvirnem Singer šiv. stroju. Ker je ta pouk velike važnosti za vsakogar obsega tudi večerni tečaj, tako da se ga lahko tudi delavke tobačne tovarne udeleže, se cenjene gospe in gospodične Viča in okolice posebno na to opozarjajo. Nenavaden slučaj. Dne 3. t. mes. jc prišel kot gost v Rogaško Slatino enoin-petdesetič graščak Janez pl. K6nigmnyer iz Zala-Egerszeg. Gospod pl. Konigs-mayer ie obhajal lansko leto 50letnico vsakoletnega gostovanja v Rogaški Slatini ter je najstarejši Obiskovalec tega zdravilišča. Za nervozne in slabotne, posebno za take osebe, ki se čutijo vsled zastarele bolezni slabe, trudne in zaspane, so velike važnosti Sa na toge. ki slove /e nad več let kot izborno sredstvo. Iste so zelo potrebne za ojačenje organizma in posebno za trpeče na živcih. Pa tudi vsem tistim, ki so v boju doseči popolno zdravje, se priporoča, da uporabljajo izvrstne S a n a t o g e. Opozarjamo izrecno na prospekt, ki je priložen današnji številki S a n a t o g e n -W e r k e B a u e r & Co., Berolin SW. 48. Krapinske Toplice Hrvatsko (hrvatska Švica) se priporočajo trpečim proti revmi, protinu. Ischias in drugim taki nt boleznim. Termalne kopeli. .35 do 44 stopinj C., zdravljenje s termalno pitno vodo. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mai. Več v današnjem oglasu. rJTl:2JE OEIX JS. Cene veljajo xa 50 kj*. Budimpešta 10 julija. Pšenica za oktober ...... 13 75 Pšenica za maj 1910 . . . . ! —•— Rž za oktober I. 1909............995 Oves za oktober..............7-65 Koruza za julij 1909 ..........7 78 Koruza za maj 1. 1910 ..... 6 97 Efektiv:---. Zahvala. Podpisano načelništvo se iskreno zahvaljuje slavni okrajni hranilnici in posojilnici v Idriji za veliko dušno darilo 50 K, katere jc prejelo prostovoljno gasilno društvo na 1904 DobraCevi dne 9. julija 1909. Iv. Jež, t. č. načelnik. F. Gantar, t. č. tajnik. Zahvala. Povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene matere oziroma tašče in stare matere, gospe Marije Legat roj. Žvokelj posestnice v Lescah In Ljubljani. si usojamo izrekati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki so darovali prekrasne vence in spremili predrago ranjko k večnemu počitku. V Lescah, dne 9. julija 1909. Žalujoči ostali. i tiranxnaiTT< MUKMICTI ■»■ Betonsko podjetje 1907 1-1 Bogu vsegamogočnemu jc dopadlo, danes, dne 9.'t. 111. ob 3/, na 5 uro zjutraj našega iskreno ljubljenega soproga, strica, brata, bratranca, svaka, gospoda Hvgusia Juvančič vinograd, posestnika in vinskega trgovca v 47. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, poklicati v bolj?c življenje. Pogreb predragega, se vrši v nedeljo, dne 11. t 111) ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na Vidmu ua tukajšnji mirodvor. Sv. maše zadušnicc se bodo brale v ponedeljek, dne 12. t. 111. ob 8. uri v župni cerkvi na Vidmu. Preblagega rajnkega priporočamo v blag spomin. Videm, dne 9. malega srpana 1909. ---------------------------------KZ,jmmBmem&amB2ms!os& ,»■ pasa Za vse iskreno sočutje ob smrti našega iskreno ljubljenega sina oziroma brata .ni Irillu učenca IV. razreda za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (i) 9 V stara 2 leti, sredi Rožne doline št. 203, s 4 stanovanji, pripravna tudi za prodajalno se proda po nizki ceni. — T. Ceh. 1687 (1) rodaialka Za trgovino izgotovljene obleke in drugega blaga se išče. Nasl. Dav. Rovšek, Ljubljana Kolodvorska ul. 35. 1858 3—1 kakor tudi za počasteče spremstvo pri pogrebu in za darovane vence in šopke izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 10. julija 1S09. Žalujoča rodbina Kraškosic. »e |sr©dasta. Več se poizve na Ti^nevskem priaianu št. 14 201 Ljubljana.. 13-2 Gospodarsko društvo v Beirmsa p. Pazim, Istra jscarodieJ® brs^plačno pri pro* d saj i •^-i.uafls.-Tifli- svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izb orna. 623 (3) ¥ Hmeriko m Kanade vožnja s H 544 52 Cunard Line zložna, cena in varna Bližnji odhod: se sprejme v trgovini R. Krivic, Ljubljana. 1822 3-1 nainovejši in naf pijpo!« nejžš Šivalni stroj, stroje dobite le v •»©Ssh trga« vanah. 402 24-2 C9. akc. drsžfoa za šiv. stroje. Novomesto, Veliki trg 88. iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 20. julija, Carpathia, 25. julija, Ultonija, 24. avgusta 1909. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši par-nik, 17. julija, 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 24. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. :: Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. za krojača ali trgovino so na prodaj. Naslov pri upravništvo „51ovenca". 1680 (2-1) s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo ter pol joha zemlje se preda v najlepšem razgledu na Vrhniki. Pogoji so 2—1 zelo ugodni. Več se poizve pri Iv. Ogrinu, zidarskemu mojstru, Karlovska cesta št. 5. Priporoča se: Več vrst sodov ima naprodaj H. HEPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52-1 ®® preiSffisSa. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana. 1687 13 Pri naročilu dveh zavojev franko. Edina izborila priložnost za nakup za trgovce manufakturnega blaga in za kroš« njarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. 41 ie 451181?» oslaukn sam za 15 kron. Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci, itlodnega cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnih in rdečih barvah. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6-15 m zajamčeno brez napake, perilni in najboljše kakovosti. Ako ne ugaja se denar takoj vrne in zavoj se vzame nefrankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj «0 -45 m po povzetju. Po želji se sortirajo. Tkalnica S. Stein, Machod, Češko. Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše, perilo in opreme za neveste obeljeno rumburško platno in obeljen grad za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 1850. .^»■aicsEV' TvorniGa cementni! izdelkov, roinefia kamenja in marmorja. ZAJEC & LJUBLJANA, Dunajska cesta St. 73, Filijalka ra® PeSati, pošla Dol pri Ljubljani nsvunus Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne (patent Kiclberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci' brušene iu pobrane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene inetal!ique~ plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah m vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plosce iz umetnega mamrorja (Carrahjth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko hsen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino , ^ m stavbmske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE NA ZAHTEVO. lel t j. i« •i1 ejč i na živahnem prostoru, dobro vpeljana, z lepim prometom, odda se v najem. Pojasnila daje ,.Zaloga Puntigam". 1S6S 3-1 samostojni, zanesljivi delavci, dobijo takoj trajno delo z dobrim plačilom pri tvrdki L. M. Ecker v Ljubljani. 1866 3-1 ki ima veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj 1680 (1) Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol. flcptin srednje starosti, vešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v šivanju perila ln postrežbi bolnikov 1839 2—1 išče službo kuharice najraje pri kakem duhovniku. — Dotična ne Oleda na veliko plačo in službo lahko takoj nastopi. Natančnejše se poizve pri upravništvu »Slovenca«. za eno osebo: sobo in kuhinjo za avgustov termin. - Ponudbe pod „M. B." na upravo »Slovenca«. 1876 3-1 2 e==XaBi3»eE30S5aZEKiS8 3CS Si- obci»stvu vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. julijem 1.1. staroznano «lr trgovino z usnjem in MmM pMinii j. 1 iiia lilijam, li Mana nI. s. Vodil jo bom na strogo solidni podlagi in v splošno zadovoljnost cenj. odjcmalccv. Za blagohotno naklonjenost se priporoča 1905 3-1 1902 1- Oskrbništvo mestnega premoženja v Postojni oddaja zgradbo prizidka k strojarni za vodovod in se razpisuje ofertna obravnava in zmaniševalna dražba na dan obravnava in zmanjševalna dražba na dan 15. julija t. S. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Postojni. _ Vsa dela so proračun jena na K 7942-34. Pismene, z K P— kolkovane ponudbe je doposlati zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje zqradbe prizidka strojarne v Postojni«. Kot vadij je dodati 10o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali vrednostnih papirjih. Načrti in stavbni pogoji so na ogled pri podpisanem oskrbništvu. Oskrbništvo mestnega premoženja v Postojni, dne 8. julija 1909. Načelnik: Teodor Dekleva. se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i iSče službe za nadzornika, sluge, skladiščarja ali kaj podobnega. Na zahtevo osebni razgovor. — Ponudbe blagovolijo se poslati pod šifro „Sluga 52" poste restante Ljubljana. 1870 5-1 Odda se proti takojšnjemu pričetju katera bo trajala več mesecev. Ponudbe pod šifro »Vožnja 1865", sprejema upravništvo »Slovenca«. 1865 3-1 na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. Razpis. se da Moj v najeti. Več se poizve pri Avg. Weberju na Martinovi cesti štev. 38. 1863 3-1 Proda se jako dobro ohranjen Poizve se vsak dan od 2. ure popoldne naprej, Stara pravda št. 3, pritličje. I873 6-1 se proda. Rabi se lahko za prodajalno ali za kakega obrtnika. Naslov pove upravništvo ^Slovenca". isos 6-1 Proda se iz proste roke skoro nova dvonadstropna, v kateri je sedaj gostilniška obrt, oddaljena 3 minute od kolodvora; v lepem kraju tia Gorenjskem, pripravna tudi za kako drugo obrt, trgovino itd., velik promet, ker je v kraju samem tovarna; pogoji ugodni. Naslov sc izve pri upravništvu »Slovenca". i84i 3-1 Spretnega 1820 3-1 mizarskega psiaočnika in vajenca && za orglarstvi Sprejme Ivan Milavec, izdelovatelj orgelj v Ljubljani. — Pomočnik, ki je že sodeloval pri orglarstvu ima prcdnosl. Ponudbenim potom se odda delo mrtvašnice in ograje razširjenega župnega pokopališča pri podružnici na Viču. Načrti in stavbeni pogoji so do prihodnjega torka na razpolago v župnijski pisarni na Viču. Podpisano predstojništvo si pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene. Vič, 10. julija 1909. P. Avguštin Čampa ivvj 1 — 1 župni upravitelj. ki je dovršila trgovski tečaj, vešča slov. in nem. jezika, slov. in nem. stenografije pisanja na stroj, bi rada vstopila kot pisalka v kakem uradu ali prostovoljka, praktikantinja v komptoarju kakega podjetja. Ponudbe na »Lenec« št. 7. poste restante, Ljubljana. 1379 U3T KRASNA NOVOST. v vseh barvah z nočno lučjo in godbo predstavljajoče Srce Jezusovo, Srce Marijino, svetega Antona i. t. d. — Lep sobni okras, tolažba bolnikom, pomirjenje za one ki ne morejo spati ter otroke. - Cena le 8'— kron. 1845 Glavno zastopstvo: 5-1 E. Grosser. Ljuuljana, Movi fedmat. Na zahtevo vzorec na ogled. Dopisnica zadošča. Vsak pes se zelo naglo privadi ^ • • in se dobro razvija. Zahtevajte cenike, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke Henrik Polsterer, tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino Dunajsko JSlovomesto. Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik, V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja. Ustanovljeno 1803. 300 najvišjih odlikovanj. V Novem mestu blizo kapiteljske cerkve se proda z lepim stanovanjem posebno pripravna za duhovne v pokoju ali druge zasebnike. Na-tančneji podatki se Zvedo pri Pintarju v v Kandiji. 1875 3-1 itar % e Zastonj dobe gospodje in gospe prospekte o pismenih delih. „fldressenverlag Gruss" Čoln 88. 1877 1-1 Edvard Ritz, trgovec Mojstrana priporoča priljubljeni pridna in poštena, sc takoj sprejme v c. kr. glavno zalogo tobaka v Ribnici. Ponudbe na Antona Pele c. kr. glavni založnik tobaka v Ribnici, Dolenjsko. 1896 3-1 V 2enitna ponudba. Učitelj, krščanskega mišljenja, 30 let star, v dobri službi na Štajerskem, želi v svrho šenitve 3nanja 3 resno vzgojeno, pošteno gospodično, staro 20 do 24 let. J/e^aj premoženja se 3eli, vendar jc glavni pogoj neomadeševana preteklost. Dopisi, tudi anonimni, cvent. cd staršev ali varuhov pod y Šifro idealist JO" do 22. julija na upravo »Slovenca" v Ljubljani. 1891 3-1 Iščem za takojšni nastop •1895 4-1 enefla vajenca. &*a s sadnim vrtom v bližini Kranja se proda iz proste roke. — Več se poizve pri okrbništvu graščine Brdo pri Kranju. 1892 3-1 V najem se odda takoj lokal za trgovino ter obenem tudi koncesija za točitev žganja. V lokalu je že vsa oprava, tako da se lahko takoj prične s trgovino. Natančneje se poizve pri gospodu Anton de Schiava v Ljubljani. 1890 2-1 v novourejeni hiši pri Skofji-Loki z dvema sobama, kuhinjo, pritiklinami in senčnatim vrtom se poceni takoj odda. Več pove Fr. Kramar v Puštalu pri Škofji-Loki. 1900 2-1 Prostovoljno se proda z živino in vsemi gospodarskimi potrebščinami četrt ure od Škofje Loke. Okrog 50 oralov zemlje, nov obokan hlev, nov vezan kozolec, enonadstropna nova hiša, kakor tudi ostala gospodarska poslopja so nova. Cena 32.000 K. Podrobnosti se zvedo pri lastniku Tomažu Dolenc, Trnje št. 14 pošta Škofja Loka. 1893 1-1 od tovarn, delniške Me ..Dovje" 5 K 70 Prazne vrcCs vzamem po 40 vinarjev nazaj. 1883 3-1 WMM Za mrl i 2L4 Zfiloga k©Sas Puch, eciulfns 2nnir.it ter psssnisznli! dslov, Izposojevanje koles prejem koles za &ma]lir-m]8, : ponikianje ter pepra^ia : soiidno in ootJ9. Ljubljana, Dunajska c. st. 9. Kdor je siv, izgleda star. I/borno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in 'i .ario sla 1. Vilek-ov „Immerjitng", rudečk. rujave in črne barve. Barva takoj in trpežno, i kart. K 4'-. 2. Vltek-ov „Nucin", enojna steklenica K I'-. Ti barvili sta tisočkrat prei/.kaieni. lidino pristni iz kem. laboratoriji FR. VITEK & Co. PKAGfl. 1321 ?ituk-sv JmiMrjune" ViteK-ov Jmmerjiinfl" Pred uporabo. Po uporabi. M Zahtevajte le Vitkove i,:uelke in odklanj. odločno vse drttjo. Dobi sc pri: flnt. Kancu, T. fficncingcrju, LJubljana. Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubljencga perja K 2, polbelega K 280, belega K '!, finega K h, najboljšega skubljeitega K 8, sivega pulta K f, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlct-nanMng-olaga, I pernica vel. 18u.<116 cm 7. 2'blnzit.ania. vtnkost 80V58, napolnjena z jako lepim mehkim pcrjcus H !•'■, s polpuhom K 20, s puhom K 24; possmczno pernic* K 12, 14, 16; blazine K 3, K 3-50, K 'I. Proti pcvr.otju riToošllja poštnine prosto or: naročilu od 10 K dalje. Ni. Berger v DcScnici št. 1010. Češki les. Za neuga;tjočc denar nazaj nli r.c blago zamenja. — Ceniki o 2imi;lcali, odmisli, prevlekah in vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52—i V Meiielio, 11. julija popoldne ob 2. uri se bodo travniki v Mestnem Logu g. Josipa Plankar-ja i z Ljubljane po kosih orostovoljno razprodajah. Kupnine bodo plačevale v štirih letnih rokih. Zbirališčo v gostilni pri Zabu-kovcu onkraj Malega Grabna. i8i3 3-5 Josip Plankar. Proda se iz proste roke C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za krojno risanje PRANJA JEŠIH Ljubljana, Stari trg št 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. Kesgrr m Kaigrssnl trg Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - - 2399 Zas«! | n8ine2TneflrTh«ne prU,kcI Trgovci B * Siclisjarli J naravnost Posf;bna ponudba: 40 met eksferda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prir.ia kakovost, prS»ioe b»rt«»o I« K IS^O. 40 met. nmtburškc tkanine, kreas-platna, ka-| nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le Ev S8 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. Brisače •hO cm široke, 1 m doljje, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-roboin K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poStnina, torej r.iltak rizilco. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečirni, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. 1060 12 -1 Obrne naj se vsak na Julija. MiiPerja tkalnic«, Hofin. MeMc, ČesSo. zo&ozdravmks H¥gusfa Schwefgsria, 8 B18 BBS BBC lilij: zi »e i m za ClnveStvo. 1220 (1) Hihaliefta 13' Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici. CEN R STEKLENICI 1 K 60 v. Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mayer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah. z velikim ograjenim vrtom tik kantonske cestc, pripravna za vsako obrt, posebno potem, ko bo izgotovljen v Tacnu most in bo še večji promet na tej cesti. Ogleda se in pojasnila se dajo v Vižmarjih št. 61. 1854 6-1 Grsamo- Ure! foni! srar, U^liann, Jnrčižeu trg itev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tule itikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižiae, pr» slano, uhane, bisera z dragulji. Srebrne in iz kisieškega srebra orodje. fsSBMftfiiftiP-ft najnovejše slovenske plo-šče od K 3 naprei. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlalo in srebro kakor tud' drago kamenja kupujem ali vza-mero v zameno. Ceniki na zahtevo požtnlns prosto. v katerem se zdravi pod nad- j zorstvom dr. I »rana Oražraa ' raznovrstna sKrlvijenjs hrlifesSca. i izHočen iiriist, neenake rame, ne-enaHo ledja itd., se nahaja na T&rldikem trla štsfi. 4 1. ftadsiropj«. Pojasnila daje dr. !w, Orafen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v UoM uIM Stev. 12. Prost ogled! Do 1. avgusta t. L prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švi- Prilika je zelo 1 , \t . . ugodna samo carskih vczil, nogavic in perila. proti takojšnjemu plačilu. Anton šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. POZOR! POZOR! Jurija Jankoviča naslednik 9 POZOR! 1110 (1) i! m se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavijenim ~ . modernim vozom. _ . „, .. x .. . Cene zmerne! Postrežba najtočnejsa! Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. lago prve vrste Točna postrežba - Maj nižje cene - Cerne juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 195 52-1 Ljlljai, Wilf0¥6 .3. Št. 705 TMwt Teschln „WIIRHHHD" kaliber 6 ali 9 111111 z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni trun*. IZi* in krogljami, teža 1 Vt lig * PoSilja sc lc po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (1) Frsne orožarna, 0pofeo89, Češko. Začetek sezone 15. maja. Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinsko podnebje. Za notranje, živčne bolezni, rekonvales-cenco, utrditev zdravja. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, Winternitz, Kneipp. Solnčne kopeli, ogljenčeve in električne kopeli. Voda za pitje in kopanje. Zdravljenje s toplim suhim zrakom. Masaže in elektrolerapija. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. lzborna cena restavracija. Izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj dr. Budolf Wacken« rciter, ravnatelj in najemnik kopališča. 1122 10-1 1 Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manu-fakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. 40 — 45 m ostankov samo za 15 Kron. | Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Olcsford za moške srajce zelo trf>ežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnih in rudečih barvah. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brez napake, pe« rilni in najboljle kakovosti. Ako ne ugaja se denar takoj vrns ln zavoj se vzame nefrankiran nazaj. NajmanJSe naročilo 1 zavoj HO—H5 m K15-— po povzetju. Po želji se tudi sortirajo. Tkalnica R. HORMER. HaM. Češko. Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za neveste obeljeno rumburško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18-50. 1413 10-1 Zahtevajte moj JJg^j |j|ij|jjj zastonj in franKo. Železn. patent. Jftoskopf Uta 5 K ima fi kamnov, pristen nikel-nast okrov, ki ostaric vdno bel, kazalnik iz emajla, 36 ur idoča natančno na pol minute. Pristne srebrne ure K 6'50 S3 srebrn.pokrovi,, 9'50 Stenske ure2'70 Budilke......»240 „ z dvojnim zvoncem . „ 3-40 eo as 2 «č ■o-a a.-iT -g* « M O N o > .a Ig največja tovarna tir, zaloga, i/.voz zlatnine tn srebrnine lekarne pozor! Katera mlekarna ali zasebnik rabi mlekarske stroje kot posnemalnik za 1000 1. v eni uri, pinjo, grelnik, parni kotel in razne druge pritikline, vse to proda ' 1 —1—^ po ceni----- ----- Mlekarska zadruga za blejski — kot v Gorjah. ,-.—-—r-18dS 3-1 1600 Proda se iz proste roke 10-1 nova hiša v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdi za izpreliajališča. Več se izve na Martinovi cesti št 32, v Ljubljani. KONJIŠKA DEKANIJA. Dr. A u g u s t i n S t e g e n š e k. Maribor 1009. (Umetniški spomeniki la-vantinske škofije, II.) Resnično mora razveseliti vso slovensko -javnost, da se temeljito delo. ki se je tako mnogoobetajoče začelo tudi v jstem smislu in z isto stvarnostjo ter stro-kovnjaštvom nadaljuje. Pričujoče delo nikakor ni 'izključno umetniško-zgodovin-,sko, ampak gotovo velike splošnozgodo-vinske vrednosti ter 'zasluži med deli specialne avstrijske zgodovine gotovo 'prav častno mesto. S kakšno temeljitostjo je pisatelj šel svoji stvari do dna, kaže n. pr. mojstrski popis kartuizianskega reda, zlasti njega askeze in kulturnega pomena, kar komaj najdeš v najboljših tujih delih te vrste. S kakšnim pridom bo segel po tako marljivem delu zgodovinar, ko najde v njem na podlagi strokovnega proučava-nja virov nabranih toliko dozdaj še neznanih ali pa raztresenih dejstev iz naše prezanimive domače zgodovine. Pisatelj ni popisal, zmeril in fotografiral >Ie cerkvene spomenike, marveč tudi posvetne, povsod pridene zgodovino vsega, kar je z njimi bilo v zvezi. Rizb, načrtov, tlorisov itd. je 75, fotografij na posebnih tablicah koncem knjige pa 94. Lepo delo, ki služi v čast našemu domovmo'znanstvu, našim slovenskim mariborskim bogoslovnim krogom, razum pisatelju v prvi vrsti knezoškofu dr. Napotniku, ki je za djlo veliko moralno in materialno žrtvoval. , Vzbudilo bo vsepovsod zanimanje za naše umetnine in našo domačo posvetno ter cerkveno zgodovino. Sme se o tem delu ravno to reči, kar je dr. J. Gruden zapi- ! trpežne, patentirane apnene a^adne barve V 50 VrstOil flll 24 v kg napre]. 2e desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 978 12—1 barve, tezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, luknjifave. Idealni plesk za notranje prostore, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za m2 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in prosto. GARL KHONSTEIHEI. Dunaj III, Haupstrassg 120. Zaloga: BrataEberl, tovarna oljnatih barv, lakov in firnežev, Ljubljana, Miklošičeva c 6. Ravnokar so Izšle nove dvs-1 • stranske slovenske plošče! Cena 4-— krone in po 2 K 50 v. Velika zaloga gramofonov otl Mil naprej. Dobi so tudi na niGcečae obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno mM nta .-.:-•- in raznih plošč. ^jj/mf urar in optik LJubljana. Stari trn velika tovarna z električnim obratom za GODBEMO ORODJE | —.................... i ™m»miim i— mimir^J kraljestvo - CcSko - HM v b00H££K izdeluje vse vrste glasbil iz lesa In kovine, pihala za obhode (signale). IžviSltev In liarmonija brez napake. STROKOVNA. OPRRVR m 1051 vseh godal In bobnov 26—1 [ GoslarskiateTi7*3 [ Ceniki zastoji sal o prvem delu pisateljevem »Dekanija. ' Gornjegrajska«: »Monunientalno delo! To ni knjiga, kakršnih navadno poraja naš čas, da 'zableste za hip na slovstvenem obzorju, a---velike važnosti ne samo za naš čas, temveč šc zanamcem neprecenljiv vir za slovensko kulturno zgodovino^ ali pa kakor je ocenila »Theolo-gisclie Revue«: »Eine mustergiiltige Lei-stung auf einem Gebiete, auf dem \vir deutsche Katholiken trotz der offiziellen staatlichen Denkmaleraufnahme und Pu-blikation ein wenig zuruckstehcn.« Res — opus egregiuui! Kdo, ki se le količkaj peča 'z našo zgodovino in umetnostjo — da ne omenimo strokovnjakov — si ne bo želel nabaviti si tako delo, ki je v ponos slovenskemu znanstvu? Cena 8 K. Dobi in naroči se v »Katoliški B u k v a r-n i« v Liubljani. * »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«. L del. Od Pohlina do Prešerna. ,Spisal prof. Ivan Grafenauer. To je knjiga, ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Sramotno malo govori Skctova »Slovstvena čitanka«, ki je bila edina učna knjiga slovenskega slovstva za tolike generacije našega dijaštva, o novejši književnosti in kadar govori obširneje, je nepraktična in suhoparna. Z Grafenauerjevo zgodovino pa smo dobili izvrstno pomožno knjigo, ki bo dijaku in profesorju dobro služila, zlasti ker jc že tako prikrojena, da lahko ustreza šolskim namenom in je potrjena s sijajnim izpričevalom praktiških izkušenj. ki si jih je nabral gospod profesor, ko je predaval v višjih razredih slovstveno zgodovino. A ne le na dijaški polici bi morala ležati »Zgodovina novejšega slo- venskega slovstva«, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega občinstva se je zbala obširnosti jn letopisnega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar jc med našim izobraženstvom veliko premalo slov-stveno-zgodoviirskega znanja. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerjevo knjigo, ne velja1 o več izgovori: 'narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravice! Z lahkoto in naslado bo prelistal bravec to .knjigo, brez truda, a z velikim pridom, ker jc pisana z ostrim .prodirajočim pogledom na 'širjavo in globino. Z mimo, prepričevalno zmernostjo strogega znan-.stvenika zasleduje gospod profesor tihe struje naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski romantiki jc klasično — a obenem govori s fino, vzgajajočo in dvigajočo tendenco, tako da sc bravcu, ko obrne zadnjo stran, izvije vzdih: res je in prav je, da je res! — Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške B trk varne« v Ljubljani in velja samo 2 K; ta nizka cena omogočuje vsakomur, da si knjigo nabavi. POKRIVANJE STREH. V zadnjem času jc bilo brati po časnikih nekaj člankov, ki so se ozirali na naš krovski materijal » š k r i 1 j - e t e r n i t«, patent H a t s c h e k, in akoravno smo uverjeni, da jc častito čitajoče občinstvo takoj spoznalo prozornost teh stremljenj proti našemu izdelku, ter razumelo, odkod piha ta sapa, se vendar drznemo podati par pojasnil. Pretežni del občinstva je gotovo uvi-del, kam je naperjena ost tega manevra ter je z ozirom na velikanske praktiške uspehe našega materijala, za nas tolažba in pa čast dejstvo, da sc njegova poraba vedno bolj razširja in je torej v popolnem nasprotju z napominanimi članki. Naši slovenski prijatelji in odjemalci sc množc od dne do dne, kljub temu, da nikomur ne vsiljujemo našega materijala in da nikdar ne zabavljamo čez druge krovske materijalije, bodisi opeka, strešni papir itd. Na svetu je, hvala Bogu, šc vedno dovolj prostora za vse, in enako kot se naš materijal dandanes povsodi vpo-rablja in je postal že mednaroden, smo našli tudi na Kranjskem za naš materijal povsodi prijatelje, ki vedo ccniti njegov, pomeri. Neimenovani pisec nedavno izišlih člankov proti našemu materijaiu se je tedaj sam razkrinkal in se pokazal malenkostnega, kakor ne kmalu kdo, obenem je pa nekaj naslikal črno, kar jc belo in smatra za belo ves omikani svet. Po njegovih pojasnilih bi moral biti naš materijal pravi pravcati dinamit in tako slab, da bi moral biti ž njim vsak nezadovoljen. V resnici pa jc ravno nasprotno, kajti od vseh strani nam pošiljajo naši cenjeni odjemalci na Kranjskem zahvalni-cc in priznanja. Ce je kdo res nezadovoljen in se ima nad čem pritoževati, naj nanr kar piše. Nam nikdar še ni bilo treba javno zabavljati čez druge materijale, ker nikomur ne zavidamo zaradi njegove trgovine in moramo tedaj našim cenjenim odjemalcem na Kranjskem na tem mestu izreči svojo zahvalo za prijazni sprejem našega materijala, ki pa to tudi v polni meri zasluži. 1749 (1—1) V. Janach in drug. Trst, glavno zastopstvo za tovarne »eternita«. POZOR! Ustanovljeno leta 1826, POZOR! PRVEL ROCCO, Rovinj, Istra. Priporočam svoja lastna vina za gostilne, restavracije in fina namizna vina po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. — Postrežba hitra, ■■■■■■■■■■»■■»a* Vzorce pošljem na zahtevo takoj. 1 A*v, 1532 6-1 vsakovrstni materija!, prtdtiskarija, tarabttriranje, plisiranje, montiranje i. t. d. ZALOGA TELOVADNIH OBLEK! M. DRENIK KONGRESNI TRG LJUBLJANA. Dobiva se povsod v škatljata po 10 vinarjev. in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2551 Fran Dušek tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem. V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na aShaE&na Ss&ailna Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (VIII.) Izvirek: Giesslvubl Sauerbrimn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih virih. Prospekti sastonj in franko. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, ve$Jih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n virtoia. Zal«gs pri Mihael Kaotner-ju, Peter Lassniku in Andrej Sanbonu, Ljub!jana. 114 62—49 Podružnice Splget, Celovec tn Trst ■ Delnliki glavnica -K 8.000.000. sprejema vloge na knjižice in na te- 8/0/ koči račun, ter je obrestuje po Čistih '-afflt /2 /jj Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzn. Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. PriporoCa sc slavnemu občinstvu in preCastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago. jdpgguOIIHZISOKIlrf Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-blnska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkfh cenah. Z velespoštovanjem 1021 (1) IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26. | Protin! Od 1. aprila do 1. novembra otvorjeno. Nizke cene kot doslej kljub času primernim novostim. — 1. septembra do 1. junija 25% znižanje. Čudoviti zdravilni vspebl. Radioaktivne termalne kopeli 35—44 stop. L N Postaja Zfliiok In postalaiifče Zagorske železnice »StuDKke Toplice". M Sezona @d I. maja do 30. oktobra* Termalni vrelci 53« C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenj® s svitlobo* Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stublčklh Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja 1049 1 Iz zdravstvenih razloaov name ravam opustiti svoje dosedanje delovanje in iščem strokovnjaka s kapitalom, ki bi mu pod up& 1853 3-1 niml popji izročil svojo. 35 let v Zagrebu obstoječo na debelo in drobno, dobroidočo, z dokazano izbornlm uspehom. Prijazne ponudbe pod Joiova eksistenca 77.447" na anončno pisarno M. DUKES MCHF.. Sunaj L. WoiMe 9. ■ a m a Dajuečja zaloga •i« Umiafcl/n (hnuai^L*a ^uipal Zdravljeni® s term. pitno vodo. Razpošiljanje term. vode. Obisk 5600 III ValanU UllldUlul Ulltlfi). oseb. A\armornatc karine kopelji in tuši, sudariji. - Prospekte in pojasnila pošilja kopališko ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mai. - Pravilni naslov le: Kraptna-toplice, Hrvatsko. D UM 6- Zdravilišče. 200 komf. sob, krasen park, terasa, reun., Čitalnica (vsi Časopisi), biljardarna. Stalna vojaška zdravil, godba. Lift, telefon, avtomobili. Posojevalnica avtomobilov. K postaji Rogatec 2 url hoda In k postaji Zabok-Kra plna-TopIice t uro hoda. K vlakom poštni vozovi. Zasebni vozovi in avtomobili proti prejšnjemu naroČilu pri ravnateljstvu. I M B » ^roHHHanrafjgfj n m Ljubljana, Duorni trg 3 podružnica: Qcue mc5to, CJlaimi trg. 1422 100 l Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Specijal" Pnch-kolesa.......E 150-— „Curier" kolesa ............ 115'— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-— naprej. (i) Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar in trgoveo v Ljubljani. šBSiEBlil^ Sattner* £iubliana, dunajska cesta 10, U. stop., II. nadstr. (jVCedijatova hiša). se priporoča prečastiti duhovščini za = Slovenska modna trgovina = i sin za modeme damshe A. VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-vdanejše priporoča velecenjenim damam. Klobuke sprejemam v popravilo. Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajil ne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame._ 52 1139 1 Vedno in v vsaki množini je dobiti: Zarezano stresno - _____-iz: za nje m—BW—aama—H—BBMS iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Lji^SJani, in opeko za zid, dalje stavbni kamen za zidanje iz domačega kainenoloma v Podpeči, pri :wrdke. Brivci. FMnC Zlile brivec' L'i,bl,ana' Dunaiska cesta KelŠifl Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Konfekcije. f^JI, Marija, trgovina z izgotovljeno obleko V^IK Mestni trg 9. Gričar »^S;bleke' PreSernove Lekarne. M. Ph. Čižmar čičev trg.__ Ph. Mr. Leustek-lekarna poleg jubilejnega mostu. Lekarna Trnkoczy vt0Uuab'iani' zraven tQ- Kflamifafctupno blago. f^aeniJr Janlc0» »Prl Česniku", manufaktuma UD&I11& in modna trgovina. Stritarjeve ^Lingar-jeve, ulice. Ifocclpr tfgovina z manufaktunim blagom, A.CoOiCi Pogažarjev trg. Lenasi & Gerkman, trsf,Šms blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Glej inserat). Pri sv. Cirilu in Metodu, 'K^S: jeve ulice 1. SkaberneA& ^ ' tr^ovina z manufa,<'ufni'n QAII¥SN FRANC, SIN manufakturna trgovina na * drobno. Mestni trg št. 22, v stari Souva-novi hiši. TTrhnnr Fe'i, trgovina z manufakturnim blagom uxi/«uu na debelo in na drobno, Mikloščičeva c. TTrhsnr FelikSi trgovina z manufakturnim blagom UiUtflll Pod trančo štev. 2. Mod no in nteSsno bSetijo. Sinkovic ^ dediči,modna trgovina, Mestni 7orffj Sv Petra cesta št. 2. Velika izbira raznega t"iS>1 perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. .Pri nizki ceni". 7f)rPr Franc» trgovina z mešanim blagom, manu-fatUjli fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Marti na c. 23. Opirocmo z o im)e«'4ts4® in ženin®. A1p<Šr*VPf» barija, opreme, perilo za go-spode in dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. Race. Kmetska posojilnica KK". lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Ljudska posojilnica M na drobno, Mestni trg nasproti Obrtno pomožno društvo [Jazn-,z z-v Ljub- Ijani obrestuje hranilne vloge po 4s/,o/o od dne do dne, brez odbitka rentnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi. Franc, zaloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. ZOrCC *rSovina - me^anim blagom in moko, Petra cesta 21. Ucarji in zistarji. Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnlno VSiUCll Prešernove ulice. IfnflP? Milko, urar In trgovec z zlatnino in sre-lilflpCt bmino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat. Qtlf|rjar H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnlno, OUllUul Mestni trg, nasproti rotovža. Vilhar Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve ulice 4. Glej inserat. Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnlno, gramofoni in ploščami, Stari 4rg26. Usnje. ITrflffor K. A., trgovina z usnjem in čevlj. AiCgal gčinami. Sv. Petra cesta štev. 2. potreb- Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2. Razne fvrdko. Matko, trgovina z lesno, pletarsko In sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje. BlSChof Rudolf, slaščičarna, Židovske ulice. Brofa zalogakirurgičnihin ortopedičnib iflla lita k Hi- predmetov, Prešernove ulice RfUt? Fhprl črkosiikarja, stavb, in pohišt. plesk, D* tU« LUCaJ lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4. Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Mlminn Fran, zaloga porcelana in 6tcklenine, ____„________________ .________j ilHdllll Mestni trg. Souvan J Beljak & Sober, tSV vS£JS^[ 5 1 KrejčTAg;^zTg.in za,oga klobukov'Kon" SOUVAN FRANC, SIN manufakturna trgovina na j Mencinger ^SSSSS^pS^ debelo. Mestni trg St. 23. i št. 37. in 42. Katoliška bukvama, S^SS fijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat. Knjigoieznica k',°l-,iBk-drui,vai Kopitar- jeve ulice 6, II. nadstr. Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2. Mprenl F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-laoiaui tiskalija, Mestni tvg 18. Glej, inserat. Puh Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20. « #S*Jctrm Filip, slikar za napise, črke in grbe, i ilfilUU Prešernova ul. 50. Prnri;m1t13 ..Katoliškega tiskov. druStva", IlUUdjdllld Kopitarjeve ulice 2. Pajiplr Josip, ključavničarski mojster, Francovo UG(J6& nabrežje 9. I) p m j p Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-llCUlUj bačke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb. Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. C/jv Fr. domača elektrotehnična obrt, Gradijo* šče 17. Cflmiro Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji JlUpiba in cement6m, Mar, Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Glej Inserat. Tehnična pisarna nik, Selenburgove ulice 4, II. nadstr. TreO Sim0n» stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Vodnik karanoseškl mojster, Kolodvorske Vrečko Ivan, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31. 7ihf*rf A ' največja zaloga čevljev domačega Iz-UV311 delka, Prešernove ulice. Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdk ene vrste, dobita poseben oddelek. BERNHARDT-OVi Plil Materi oi i b so tenisu si! 1311 12—1 Obratni stroški 5-6 vin. zakotij.silo in uro. Nobenega dima, nobenih saj, nobenega smradu, nobenega iz-prašanega strojnika, nobena nevarnost za eksplozije ali ogenj, nizki nabavni stroski, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobenega dimnika. =====---= Pripravljeni za takojšnji obrat. 1 Najcenejša obratna moč za izvrševanje obrfa, fjuijcuuaiva m mu Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago. C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje Zastopnik: J. B2IKULA, inžeiier, sodnijsko zapriseženi cenilec, Ljubljana, Cigaleiove ulice 7. stavbeni in galanterijski klepar || Ljubljana, Tržaška cesta 2 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, po-||g sebno pa 1790 0— l I pokrivanje streli in cerkvenih zvonikov, i Naročila za vsa nova dela kakor tudi popravila, ki se izvršujejo točno ||| in po najnižjih cenah, se sprejemajo ™ v delavnici na Tržaški cesti št. 2. anrom-f ■■■■■■Pp.sraOTOTjSšfJ »CSagML^jn. si . ScliSnbrunnerstrasso št. 173, SI. iz hrastovega lesa in sicer: 30 komadov od 6 do 8 hektov 10 » „ 15 do 18 » » » 30 1 » „ 50 1 » » 60 oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co: v Ljubljani. 156-1 » n ff Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in prilcžsiosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. za Znamka F. L. P. ZnamkaF.L.P. in ".................anaBBMj »" fcaaagaj ji^i jjivmi vseh poslovnih transakcij. - Iz^janje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa glavna In stranska mesta tu- in inozemstva. DRUŽBH ^ OSREBNjH MENJALNICA: - DUNAJ I., WOLLZEILE t. Bailcn,Če5kaKaninlca,ČegkaLioa,Bmo,AToravskiZ-.im-befg,M&dling,NoviJlčin,Plzen,Prana,Liberce,Cvitava. NJIKUP IN PRODilJH vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritei, zastavnic, srečk i. t. d.,' i. t. d! ^ Zavarovsnte proti um pri Mniih srečh in vredn. papirjev. 4 Prospekte in cenike premij zastonj in franko. žu U As B iS paro-tovam m milo, surovi rarofiia, kristalno priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „50LNCE", posebno pa milo v prid „družbe~ sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in folagovcstnikov ki je produkt55 ====-—~-.=t---t— moderne kemije zato neprekosljivo blago.---------- ■ -5: Nafvečfe In nalstarefSe slovensko podjeftfe! Častiti duhovščini priporočam stcarSnske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOK" in .3UPERI0R". ■iHHranran ^.amum&atu'. EBHHRV meri k o. a m, oblastveno koncesilosii-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: dvorske ulicc štev. 41 lil 2900 52-1 ■ ■ RS C® Ki n UHUIIUD registrovana zadruga z neomejeno zavezo na Oiaii Siti. 18 Najcenejša vožnja v Ameriko. JH & m M H * v lastnem zadružnem flamu y y||| jc imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.3M'75 cbresiujs hranilne ¥loie pi 41» 1» brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tuli Hranilne vlogo na tekoči račiin n zvezi s čoRovnim promelum in iili otM oH dne »lose no Sne dvlia. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983*93 Posojuje na zemljišča po S'/4°/o z l'/j% na amortizacijo ali pa po 5V«% brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 52-1 ESBi mamm-UMi!*, sakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu tovarna slamnikov v Stolu Frasi Csrar p. Domžale pri Ljubljani. Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika. 3294 (D im pitarae. (A < e m ogoaaaaaaaot^^ l!R V. j. Havliček a bratr v Fodebradech Izvozna Ivrdka Innenega In modnega blaga priporoča v zajamčeno znanfTakOToTti HlOflH© t>Išl|fO pUtlf" ^"dam^in gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo- za srajce, obleke itd., po nizkih in dernih vzorcev. ^vflKi, it stalnih cenah. Velika lepa izberi — Opreme sa neveste. Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih A za K 18'— franko po povzetju. i Samo pri nas dobile pravo ln dobro blaflo. n 468 52-1 aaaaoaoant 91 □ □ Izvolite pisati po vzorce! 1QC aacn^aoa^aa^oaaaaaaatnaauimaDaa « m z modernimi, velikimi brzoparniki iz Lirtljane M Antvverpon i New-YorK ia csz rfieee m srpi V m je proga t ■Ji Na naših parnikih «Fin!and», «Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland>, „Laplanu", „Menomi~ na", „Ataniton", „Gothland", „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. UM iz Ljiljans vsak torek popoldan. NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cc-nejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske uiice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52-1) Sol n-Avruvjuumvn^B W i uinetiia Hisiajska cesta št. 13 mlm se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva M slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-ž mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. ~ odjemalcem v ogled. &«K5K!HSKX. «5 „ Hi tcV JL H &B9 |l | kanalizacije, kopališča ggjg zmm. m se »ven ms.' |i| S3SES5S Gss=sars=s3 m a tesnKsnss fcsszHESEKS asGsasOTmr:£ sS^k-J ^•srst! SssBEsssE^tsEsssHKiesES! vssam^sski >> bks ® » Bačril iu Imi&m Se pri | taall specialni tvrffil. j TebBfške ©csks lit načrti. KSS3S frssssEEsaEj 5aas.'aaiE253K' &KS 9 S H = Insener-hidrotekt :sszx3m nsssasszsas^ (Ssassaiffiiaaati Reetluovenove nI. 4. Brzcjavi: Laiimlk, fcjaSiljana. s in Laško .m: Delniška družba, pplpovoda m~wm>§<& HLmW»<® Specialiteta: (črno nivo a la monakovsko), — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). Požiljatve n® dom s^rstjcina rz-.lzvsatcr »Narodnega deran" g. KržISnlk. (Telefon it. 82.) ===== •nrror» i IJIIH IIU,i« »Hi .TW.0TTJC.ls-~W«tn6TrK~ -e istih proda na tisoče in tisoč« komadov in se ravno radi tega, ker sc Jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. M\ stroli 39 povsod iaHo priiiimijeiii. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. 1739 I Lepa zračna mi stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ah več sobami od 8 kron mesečno naproj, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu Soleg Ljubljane. — Več se Izve pri ;. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. i: Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Klobuke, cilindre in čepice t najnovejših faponah ln velikih izberah i« priporoča 32-1 Ivan Soklič. Pod trančo st. 2. Pgjtaja slak. železnice. ,Pri solncu". Slovenska trgovina. Pri solncu". Kafinka Widmaijer »»pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2392 f>i»ipoi»ošam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroSke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste ln nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: = Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. :-z Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 -58 r< .35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, rcclna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVasliington, nudi naSe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena eiikrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor-Brazilija, Kuba, Buenos Rires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Laneastep od K 26 -, Flob«rt-pudk« od K 8 50, pištolo od K 2'—, samokresi od K5-—. " Popravila ceno. — ilustrovanl ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opo&no 3.t®w. 77 1631 Češko. 32 teiijo Aubrv, po ffmntitm _ *Hrpo&wtiU tiq»M vbrntrm* rSimon^Mnetet** Vinko Majdič valjični mlin v Kranju, ^fanjsko. Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar ' je zlasti za gospode pekovske mojstre ne-1 precenljive vrednosti. 2916 52-1 Zastopstva in zaloge: V LJubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. Telefon 177. zaloga piva v Spodnji Šiški pri LJubljani. Gospodom gostilničarjem m p. n. slavnemu občinstvu priporočam zapebačko in s češko pivo s Najcenejše 3136 domačega izdelka 52-1 priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v LjuMjanl PredMioO. Stari trd St. 4. Prešernove ulice št 4. - Popravila točno in ceno. - Telefon st. m. Osrednja banka čeških hranilnic Telefon St. M Vloge na knjižicc in m 22. račun 4% (Ustredni banka českjjh sporitelen) ln 4 ,/4°/o- — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — .....»mm* l uui uumou. !., Wipplii$r$,r8Cf(!99 uuunu i., WI|l|JIUIgGli)UUOdG bi. . . . Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacljem proti amortizaciji na 4% in '/«% upravne pristojbine. Financiranje Javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih bankovnih obligacij, katere uživajo pupilnrno sigurnost in sc smejo rabiti za vsakovrstne kavcije Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: ,Sporobanka1. Deponiranje kavcij ln : vadij raznih vrst? ; Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacSje - in svete brezplačno : Ponudimo vsako poljubno množino! 480 arezane strešnike (prve vrste) JSSSSSjSa zidarsko strojno opek®, peči, Štedilnike, šaniotne plošče mmBmmmmm—mmMmmmg™ 29 flakaSUj® CteVk^Šj hOlin£kOV II to d. ....... ■■■■,,.,.........i 55 F. P. MilllC & Kcisnp. Lp Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno. SSambilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj i kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521 N o I 10 Podjetje betonskih stavb! lk Brata Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19. 3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52~1 Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, stresnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornainentov, kipov, fasad, plošč in desk iz inavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidna in strokovnjak izvedena. - Gena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent .Thrul*. lH izdelovatelj b^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in /}anda%, Ljubljana, Prešernove ulice 5. Priporočata svojo veliko zalogo obve^il ga zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov 30 inhalacije s paro in mrzlo, sterc Utirane otuejc in pamuka, kakor tudi nogavic 30 krčne šile, k^ne pasove, vsakovrstne bri3galke, stvari in aparate 30 samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podlog- Ose bandage se i3delujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. 3dravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan fčmponiklovalni3avod 3 motornim obratom. Popravila se /jurj:«-jejo točno In ceno. 3 5 s s If 'S 15 iS TT^ fonsns ^»ssasssgss s S !n 5 s a S 13 Ustanovljena 1857. Ustanovljena 1847. ste?. 7. :: Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago. IS £1 P ss £S raflotin Majce = čevljarski mojster = Liubliana. Radeckega cesta 2 Priporočam se velečastitl duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne 1 Postrežba točna! 3292 J. KORENCAN trgovina norimberškega In galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. :: SS to ks Sn RJ ss so s a s s ass WAw SS SS SS §S IS, S IS IS S5 SS IS 55 SS SS IS SS SSSSSSSSSSSSSSSS SS SS 13 SS SS SS SS SS SS ^cip^p^isr, SSSSSS5SSSSSSSS Stavbeno, umetno in čavRičarstvo. Hidralične vidre in sesalhe. J. SpreStzer-la nasled. Liabllana. Slomškove ulice 4. Priporoča se siavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijaliteta: valjični zastori in solnčne plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov. Velika zaloga pletenin kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575 Haifonse klavirje prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije ameriškega sistema prodaja in"izposoja najceneje edina narodna tvrdka Alfonz Breznik SEL SLS Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo. " 2079 32 1 Na ceneje u< cjiaSevanJ Perje za postelje in puh 2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 'A'-',"' 'l ■ Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped. n u a no ;!}. društvo v Trstu, Rlva Grumula št. 14. Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu, sprejema v svoja dobro nrejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najknlantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročiln in na račnn svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje prednjeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršnje reklamacije in daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. ::: 2645 25-1 KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne jin jih obrestuje ====== po 4'|2°lo brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, nc da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice. Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdravnik v Liubliani, podpredsednik. Prelat H. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik I. SuSnik I. podpredsednik. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik* Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štefe.