Druga nemška slovnica za slovenske Ijudske šole. Da ostanemo zvesti svoji obljubi, moramo sedaj v novem letu sprpgovoriti in svoje mnenje povedati o BDrugi neniški slovnici". Ker smo že nPervo nemško slovnico" dovelj obširno razložili in ker je ,,Druga" po ravno istih glavnih vodilih osnovana, ne bode treba o tej toliko na tanko poročati. Tudi ta slovnica je skozi in skozi praktična; kajti ima zelo veliko primernih zgledov in vaj, kterih zaderžaj je večidel kazavni nauk. Knjiga ta je zelo obširna; obsega 276 strani v majhni osmerki; tedaj več, kakor vsa prejšnja gramatika. Slovnice je v teh bukvah 120 strani, berila (nemškega) 90 in na ostalih straneh je besednjak. Slovnica ima zopet 4 razdelke: 1) goli stavek, 2) razširjene stavek, 3) pretekli i prihodnji čas in 4) pravopis. V pervem razdelku — goli stavek — se nekaj ponavlja to, kar je v ^Pervej slovnicF, nekaj pa so nekteri zgledi iz te slovnice pojasnujejo in tudi nova pravila dodajajo. Tako je tukaj govorjenje o delih golpga stavka, o podmetu (tako iraenujp pisatelj osebpk, [subjekt], kar nienda ne bodp vspm všeč) in povpdku, o rabi členkov ali spolnikov der, die, das; ein i. t. d. V 4 vajah (§§) je dopovedpk sauiostavnik z npdoločivnim člpnkom, v §. 5. je pa pridevnik (prilog). V §. 6. se pojasnuje raba bpspdic nicbt in kei n, v 7. in 8. se obravnava še enkrat, pa bolj natančno, kakor v ^Pprvej slovnici", množno število samostavnikov, v 10. je velilni stavek na versti, v 11. se rabijo svojivni zaimki mein, dein itd., v 12. in 13. se temeljito razlaga spdanji čas glagola v znanivnem in v 14. v vplilnpm naklonn; v §. 15. so krppki glagoli v sedanjem času, kjer v 2. in 3. osebi edinega št. spreuiinjajo pervotno samoglasnico, v 16. so sestavljeni (zloženi) glagoli, v 17. povračavni zaimki mich, dicli itd., v 18. pomožni glagol werden pri napravi terpne oblike in v pomenu biti, postati, v 19. in 20. §. se pojasnuje v ninogih vajab raba nepravilnih pomožnih glagolov: konnen, diirfen, miissen, sollen, wollen, in v 21. se nabajata v mnogih zgledih nedoločna osebna zaimka man in es. V drugem razdelku — razširjeni stavek — kjer je treba razlagati pridjane ali nebistvene stavkove člene, je naj pervo dopolnilo na versti. Ker je samostavnik in osebni zaimek v 4. sklonu naj navadniše dopolnilo, zavoljo tega se v §§j. 22, 23, 24 in 25 razlagata v edinem in množnem številu prav obširno. V §§. 26, 27 in 28 se poteni obravnava 3. padež in v 29. pa 3. i 4. sklon skupno. Drugi sklon se razklada v paragrafih 30, 31 in 32 in v §. 33 in 34 je poslednjič popolno sklanjanje samostavnikov z določnim členkom in osebnih zaimkov. Kot drugi važni pridjani del stavkov je prilastek. Ta more biti samostavnik v 2. sklonu, (a primerljej je v §. 35.; v 36. vaji sc sestavljeni samostavniki v 2. padežu in v 37. vaji se razlagajo in rabijo kazavni i svojivni zaimki in pa nedoločni številniki. Ravno našteti govorni razpoli so samostavaiku večkrat prilastek; takisto tuli pridevnik, ki se nahaja v vajah: 40, 41, 42 i 43. V prejšnjih §§. 38. i 39. pojasuuje se preslavljanje slovenskih zaiinkov svoj, svoja, svojo na npmško. V naslednjih paragrafib 44., 45. i 46. sledi stopnjevanje nemških pridevnikov. Tretji npbistveni stavkovi deli so prirečja ali prislovni do'očki, ki se nabajajo v 47. in 48. vaji. V vajah 49 — 53 se v obilib praktičnih stavkih rasdagajo samostavniki s predlogi in se v ti namen naštevajo in djansko rabijo predlogi 2. 3. in 4. sklona. Napsled so v §. 54. kratki slovenski popisi: cerkev, miza, mačka, ovci, krava, ptice, ribe, drevesa, ki Daj se na nemško prestavljajo. V dosedanjih vajah so bili vsi stavki le v sedanjem času; pretpkli čas — prav za prav polpretekli — nastopi še le v tretjerarazdelku. V nemškpm razloeujpmo, kakor znann, troji pretekli čas: polpretekli, pretekli in prejpretekli čas. V tej knjigi se toda obravnava le polpretekli čas. Pisatelj je bil gotovo tph inisli, da se otroka popolnoma zmoti, ako se mu o trojih preteklih časih pripovpduje in da učpnec napnslpd ne zni rabiti niti enega prav. V 55., 56. in 57. vaji se nahaja tpdaj pomožni glagol liaben, sein, werden, v 58. šibki glagol, v 59., 60., 61. in 62. krepki, v 63. sestavljpni in v 64. vaji pa nepravilni glagol v polpreteklem času. Prihodnji čas se poslednjič pnjasnuje v §. 65. in 66. Temu oddelku je naj zadnje dudano 6 kratkih slovpnskih povesti in 3 listi s tem nampnum, da se na nemško prestavljajo. Te povesti so: čebela in človtk, leni konjič, Iisica in raca, skcpuh, solnčni vzhod. Dosedaj smo nastevali na drobno, kar slovnica obsega sama na sebi v ompnjpnih treh razdelkih; kajti v 4. razdelku je na 8 straneh le nauk o nemškem pravopisu, ki pa nima posebnih vaj v ta namen, ter v bistvu obsega ravno isto, kar je v pervem razdelku wPerve nemšker* slovnice". Da bodenio tudi BDrugo slovnico* prav sodili, primerjajmo jo s tislim delom stare gramatike, ktprega ta nadomestuje. Pred vspm moremo omeniti, da se je pri tej slovnici opustilo veliko težavnib slovničnih pravil, ki se nabajajo še celo v pervem predelku stare gramatike. Tako ni v novih slovnicah priložajev (deležnikov) sedanjpga in preteklega časa, — poslednji pač v dveh vajah — preteklega in prejpreteklega časa, zloženpga stavka z veznimi in ozirnimi zaimki, veznega naklona in še nekaj drugih težjib gramatikaličnih drobtin. Po vsem tem je torej razvidno, da je v ,,Pervej" in wDrugej slovnici* nekaj manj tvarine, kakor v prejšnji gramatiki; ta pa (tvarina) se v novih slovnicah v bolj obširnih vajah obravnava. Terminologija je v novih gramatikah npmška in slovenska. Perva je veliko gorša od one v stari gramatiki, akoravno se povscd ne vjema s terminologijo v Janežičevi slovnici, ktera je dandanašnji v šoli naj navadniša in morda tudi naj boljša. Pravil in opomb v ^Drugej slovnici* ni veliko, a vendar zadosti. Naj hvalevredniše so vaje; kajti v njih ni sanio oblika dotičnim slovniškim pravilom p*imema, ampak s pravo obliko se strinja dober, lep in korisien zaderžaj. Pri ,,Drugej slovnici" je le eno, nad čemur se spodtikujeno. Nemec pravi: ^Zu viel des guten" in to velja pri sedanjih okoliščinah tudi glede te slovnice. Kakor je splošno mnenje in kakor so se- danjp razmere, nainpnjena je pričujoča knjiga za 3. razred čveterorazrednili Ijudskih (glavnih) šol. V 4. razredu se skoraj ne bode rabila; kajti za to stopinjo odločena je že druga nemška slovnica, ki se menda ravno kar tiska. Pričujoča knjiga obsega namreč za 3. razred preveč; v njej je trikrat toliko gradiva kakor v ,,Pervej slovnici"; ta ima slovniški nauk na 40, una pak na 120 straneh. Po novem učnpm in šolskem redu se ne more več v nemščini toliko podučevati, da bi se mogla vsa ,,Druga slovnica" s taHim vspehom prpbaviti, da bi ta nauk kaj koristil. Ako se pa bode na nemščino prpveč oziralo, zanemarjali se bodo drugi zapovedani nauki. Tenieljito se tedaj ta slovnica v enem letu nikakor ne more obdelati. Koliko pa poveršno in polovičarsko delo velja, to ve slehern previden šolnik. nI)ruga slovnica" ima sicer res manj pravil in opomb in tudi manj gramatikalične tvarinp, kakor jili je imela gramatika; ima pa za to tolikovečvaj inzgledov. Prpstavljanje poslednjih na slovensko in nemško pa je v novih slovnicah veliko bolj zamudivno, kakor v stari gramatiki. V tej je imel učenec pred posaranimi vajami potrebne izraze, sedaj jili mora zadej v bpsednjaku dolgo iskati, in to mu jemlje veliko časa. Ucenec si iz novib slovnic ne bode drugače nabral in v spomin vtisnil nemških izrazov, kakor tako, da si bode besede iz besednjaka zapisoval v poseben zvezek, kamor si bode pred vsako vajo neznane izraze začertal, da jih bode imel pri prestavljanji koj pri rokah. Tako ravnajo ludi gimnazijski dijaki pri učenji latinščine in gerščine in pravijo, da se ^preparirajo* (pripravljajo). To zahtevajo od njib tudi profesorji. Nadalje ve slehern ucitelj, ki se je v 3. razredu ukvarjal z drugim predelkom stare gramatike, da je ni mogel preobkladati. Ako jo je le malo temeljito razlagal in ako je le njene naj poglavitniše dele od učencev tirjal, vendar niu jo je konpc leta še nekaj ostajalo. ,,I)ruga slovnica" pa inia blaga, nanireč saj še precej več od gramatike, tedaj ji bode 3. razred še toliko manj kos. Toliko o slovnici. 0 berilu (nemškem), ki je vse drugačno, kakor dosedaj navadno v 3. razredu, ne opomnimo danes ničesar, 6. bralce zavračamo le na opazke v tej zadevi pri razpravi ,,Perve nemške slovnice" v lanskem ,,Tovaršu".