Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman veM: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 o-ld za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto iS gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt leta 3 gl 30 kr., za en mesec 1 gl 10 kr. V Ljubljani na dom posdjan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice st. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
^Itev. 241.
V Ljubljani, v četrtek 22. oktobra 1885.
Letnik XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 21. oktobra.
Adresna obravnava.
Za dr. Riegerjem govoril je v soboto dr. Heils-berg, ki je svojega štajarskega tovariša Carnerija v goropadnih izrazih in napadih še prekosil. Za njim je južno-tirolski poslanec Bertolini omenjal posebnih razmer v južnih Tirolih in povdarjal, da on in njegovi tovariši bodo glasovali za vlado, dokler se bode ozirala na njihove potrebe. Ponemčevanju italijanskih prebivalcev se morajo upirati, ker imajo Italijani veliko starejo pismenost, kakor pa Nemci.
Liberalec Scharschmidt je oporekal dr. Eiegerju, kteremu je očital potovanje v Moskvo in spomenico na Napoleona, potem pa je vladi očital, da se je nasprotovanje med narodi poostrilo, zato nikakor ni misliti, da bi se zmernejši Nemci zedinili v nekako srednjo stranko.
Za njim je prišel na vrsto profesor Šuklje. Pričel je s spominom na adresno obravnavo pred šestimi leti, pri kteri se je levica protivila razdrobitvi Avstrije, sedaj pa je v svojih oklicih in volilnih govorih priporočala izločitev Galicije, Uukovine in Dalmacije, in zmernejši priporočajo razdvojitev dežele češke. Pred šestimi leti so se še ponašali z avstrijskim praporom, sedaj je besedica „avstrijsko" čez 40 poslancev iz dosedanjega skupnega tabora pro-gnala. Danes jim ni nič mar za Avstrijo, rekla je celo „N. fr. Pr." o njih, jutri jim ne bode nič mar za svobodo in vstavo.
Potem govori o šolskih razmerah na Stajarskem in Koroškem in pobija ugovor, da bi ne bil slovenski jezik dovolj olikan. Dalje omenja zvestobe Slovencev do cesarske rodovine in države, in njihne naloge varovati južne meje državne. Tudi povdarja, da Avstrija je po skupnem trudu vseh narodov po stala, kar je, zato neče, da bi zopet manjšina prišla do krmila, ki je prej, ko jo imela oblast, državi škodovala v gmotnem oziru in žalila verske in narodne čute, ki je sedaj, ko je v manjšini, politični boj spravila na ulice, in ki hoče v prihodnje češko, italijansko in slovensko mladež ponemčiti.
Levica bila je med govorom večkrat hudo razburjena in njih listi so drugi dan jako ostro obsojali govor Šukljejov; oficijozni „Fremdenblatt" je rekel, da ta govornik ne zaostaja za nemškimi poslanci ostrejše vrste, in tudi „Presse" mu je očitala „šovinizem", dasi je priznala gladko govorniško obliko. Odmevi iz tega govora pa so se čuli še v ponedeljek; ta dan namreč je razsajal v zbornici najhujši govorniški boj.
Pričel ga je nemško-česk'i poslanec Krepek; ime kaže, kdo so bili njegovi dedje; on sam se ponosno imenuje nemškega kmeta na Oeskem. Ta „kmet" v gospodski suknji je govoril zgolj o kmetskih razmerah, toda v duhu liberalne stranke, trdivši, da kmet potrebuje šol, da se bode znal ubraniti duhovnom in grajščakom, ki bi ga videli radi neumnega in zato kratijo šolstvo. Tudi se jo norčeval, da postava o kmečkem dednem pravu kmetom v življenji ne bode nič koristila, ampak k večemu po smrti. Ni mi treba dostavljati, da mu je na levici donela živahna pohvala.
Za njim je prišel na vrsto mlado-česki poslanec dr. Gregr, ki je v izvrstnem govoru kazal pričetek in pravi vir vznemirjevanja med nemškimi prebivalci
na Češkem. Prepiri in pretepi so bili v raznih krajih tudi prej, pa živa duša se zanje ni zmenila; zdaj se porabijo vsi taki pretepi v politične namene. Omenjal je tudi razmer med vlado in uradniki, s kterimi so prejšnje vlade vse ostreje ravnale, ako so si drznili nji oporekati, in jih niso samo prestavljale, ampak celo odstavljale. Dr. Gregr govoril je dolgo in z večkratno pohvalo pazljivih poslušalcev.
Ko je nehal govoriti, vrelo je vse na drugo stran zbornice, ker je pričel govoriti najsilovitejši mož nasprotne stranke, dr. Knotz. Ta poslanec je že meseca marca pokazal, da ne pozna, nobenega ozira na osebne ali družinske razmere. Tudi zdaj se je držal tega načela. Kar metal je z osebami okoli sebe, in imenoval zdaj tega, zdaj tega, bodi si v po-trjenje svojega mnenja ali pa kot predmet svojih strastnih napadov. Natančno je opisoval vse pretepe na Češkem, potem pa zlasti napadal cesarskega namestnika, češ, da on potuho daje Čehom in Nemcev ne brani pred njimi. Knotz je tudi trdil, da se je narodni prepir vrinil že med vojaštvo in da je vojni minister v zaupnem pismu zaukazal poveljnikom, naj vojakom priporočajo, da naj se ogibljejo narodnih prepirov in naj se v politične zadeve ne vtikajo. Sodnikom je očital pristranost, ter je bil zato od gosp. predsednika pokaran; ravno tako je bil posvarjen od njega, ko je vladi očital verolomnost.
Tudi z g. profesorjem Šukljejem se je Knotz v svojem govoru pečal. Ko je omenjal slovanskih učiteljev na Dunajski akademični gimnaziji, zaklical je nekdo: Šuklje. Knotz je na to rekel: Imenovalo se je ime Šuklje. Ta gospod uči zgodovino na tej nemški srednji šoli (klici na levici: Sramota!) in ta gospod taji, da so Nemci vstanovili Avstrijo. Po njegovem mnenju je bila menda vstanovljena od Slovencev ali Čehov? (Živahna veselost!) Ta učenik zgodovine na nemški šoli trdi, da Nemci državi delajo škodo, on Nemcem odreka sploh jim pripoznano temeljitost; in gospodje s takimi nazori službujejo ua akademični gimnaziji na Dunaji!
Govorivši od veleizdaje, ki se je očitala nemškemu klubu, rekel je Knotz: Mi smo veleizdajci nad državo, ki smo jo storili veliko in mogočno, pa je po mnenji g. prof. Šukljeja nismo vstanovili (veselost na levi.) . . . Iu ako poslanec Šuklje skoraj očitaje omenja, da se je en del nasprotne stranke iz politične premenil v narodno stranko, nas to nič ne žali, ampak nas veseli, da tudi gospodje na desni strani to spregledavajo in spoznavajo. Zakaj bi se tudi Nemci ne potegovali za narodne pravice? Ali mar misli poslanec Šuklje, da so bili in so Nemci v Avstriji drugim narodnostim le za gnoj, in da naj se kot limona izžemejo potem pa proč vržejo in poteptajo? . . . Sicer pa nas je gosp. poslanec Šuklje sumničil, ker besede „avstrijsko" pred „nemški klub" nismo sprejeli. Natolcevanju tega gospoda moram odločno oporekati in naznaniti, da mi udje „nemškega kluba" nimamo povoda, da bi nas g. poslanec Šuklje podučeval o avstrijskem rodoljub ju (živahna pohvala in ploskanje ua levi), tisti g. poslanec, ki se je moral svoje dni pri deželni sodniji v Ljubljani zagovarjati, ker jo „živio" klical razpadu Avstrije (čujte, čujte, na levi), in ker je rekel, da prihodnost avstrijskih Slovanov vidi le v Rusiji. (Čujte, čujte, in klici na levi: To so avstrijski rodoljubi; izgledni rodoljubi!)
G. profesor se je precej, ko jo Knotz omenjal njegovega imena, oglasil k stvarnemu popravku in
bo prišel danes, preden bo glasovanje k besedi, da zavrne Knotza; toda težko bode odpravil vtis, ki ga je Knotz napravil s svojimi spomini, ki ga liberalni listi širijo po svetu, in kterim pritrjuje tudi oficijozni „Fremdenblatt", rekši, da spomini, s kterimi je vedel Knotz v dotiko spraviti ime Šukljetovo so bili hudi. Kakor se kaže, bil je ta napad od levičarjev dogovorjen in pripravljen, ker so zlasti profesorji raznih Dunajskih šol ta dan hiteli v zbornico poslušat kar se bodo godilo, in so si bili vstopnice menda naročili že dan poprej. Tudi nas je osupnilo, da so tako natančno podučeni o vsem, in da je Knotz vedel, kar še slovenskim poslancem ni bilo sploh znano. Pravijo, da imajo pripravljene pa še vse druge reči, ki jih hočejo porabiti, kadar pride na vrsto volitev Šukljejeva.
Za Knotzem je poprijel besedo grof Taaffe ter se krepko potegnil za cesarskega namestnika na Oeskem in za vojno, rekši, da jo je Knotz razžalil, ji neopravičeno očita, da se je tudi med njo zanetil narodni prepir. Levičarji so silno divjali, Fiegl je hotel po vsi sili govoriti, in nasvetovati, naj predsednik pokara ministerskega predsednika, ker levičarjem podtika nekaj, kar niso storili.
Ko se je šunder polegel, govoril je še knez Alfred Liechtenstein in mirno razložil vzroke, zakaj konservativni Nemci drže z desnico. Levičarji so se zmerom vstavljali njihovim prošnjam in tir-jatvam, oni so postavili postave, ki so v najslabejšem. spominu med ljudstvom, desnica pa je njih uslišala, zato so se postavili na desno stran. Tudi je Avstrija postala vsled proste zveze razuih dežel in narodov, zato je treba ozir imeti na njih posebne razmere, in se ne morejo vsi po enem kopitu ravnati. Govor je naredil velik vtis med liberalno stranko, ki je morala čuti, da je le njeno brezobzirno ravnanje velik del nemškega prebivalstva zapodilo iz njenega tabora.
Ko je on nehal govoriti, poprijel je za besedo Plener, ki je z izgovorom, da govori k protokolu zahteval, da naj grof Taaffe prekliče, kar je prej glede vojaštva govoril, in da naj predsednik pokara Riegerja, ki je v svojem govoru tudi omenjal cesarja, kakor Oarneri. Pa predsednik mu je odgovoril, da nima nobenega vzroka za to, ker je Rieger le omenjal cesarskih pisem, kar je pa dovoljeno.
Naj še omenjam, da je v ponedeljek grof Taaffe odgovoril tudi na interpelacijo glede pretepov na Češkem, rekši, da je vlada v varstvo nemškega življa storila, kar je bilo potrebnega, da so sodnije vse pretepe preiskovale in krive kaznovale, naj so bili že Nemci ali Čehi. Ravno tako bo delala vlada tudi v prihodnje in z vso ojstostjo kaznovala vsak pretep, naj ga napravi kdor-koli hoče. Odgovor je bil od desnice zadovoljno sprejet.
Včeraj bil je veliko mirnejši dan. Levičar Suess je sicer zopet skušal razburiti duhove in jo vnovič zahteval od ministerskega predsednika preklic, pa je naposled dobil primeren odgovor. Ko je namreč grof Taaffe prišel v zbornico, prebral je pismo vojnega ministerstva, v kterem vojni minister trdi, da ni razposlal nobenega takega pisma, kakor je trdil Knotz, in da tega tudi ni bilo treba, ker jo duh med vojaštvom tako dober, kakor je bil. Le^ vičarji so jako poparjeni poslušali to pismo, ki
levičarjem tako neusmiljeno podrlo zadnje u| da bi ministerskemu predsedniku do živega
Za Suessom je govoril kanonik Klun. Omenjal je, da so dosedanje vlade grešile v dvojnem oziru. Prvič se niso ozirale enakomerno na vse narode, in drugič se niso enakomerno ozirale tudi ne na posamezne stanove, ampak za ene narode in ene stanove bolj skrbele, kaKor za druge. Zlasti so zanemarjale kmečki pa obrtnijski stan. Sedanja vlada hoče to popraviti, ona obeta enakopravnost za vse narode iu posebno skrb za kmete in obrtnike, zato ji mora vsak rodoljub pritrditi; govornik razpravlja na dalje posamezne reči, povdarja, 'da se mora skrbeti za odpravo silnih vknjiženih dolgov, za posojilnice, kjer bodo kmetje dobili denar proti majhnim obrestim, dalje za obrtnijske šole, ki jih v južnih deželah pogrešamo. Drug vzrok, da se držimo vlade in njenega programa je ta, da hoče skrbeti za zboljšanje prometa, za železnice, za vravnavo voda itd. Govornik pričakuje, da se bode vlada zlasti ozirala na dežele, ki so bile v tem do zdaj zanemarjene, da pridete že skoraj na vrsto tudi dolenjska pa Loška železnica. Pobijal je trditev, da se Nemcem krivica godi in konečno priporočal skupno delovanje na podlagi programa, ki ga obsega prestolni govor in povdarja adresa. Med govorom in ua koncu donela je govorniku na desnici živahna pohvala in ploskanje z rokami. Govor je „Vaterland" danes objavil po stenografičnem zapisniku, in ga po njem lahko posnamete, ako Vam je drago. Tudi govor grofa Dzieduszickega objavlja „Vaterland" s pristavkom, da oba ta govora kakor tudi govor Liechtensteinov pričata, da je treba v Avstriji skupnega delovanja.
Na desnici je včeraj govoril še Heinrich, to je znani nemški poslanec iz Češkega, ki pa hoče podpirati vlado, dokler hoče ona pred očmi imeti skrb za gmotne zadeve. Drugi nemški poslanci hudo črtijo Heinricha, ki priporoča spravo med Cehi in Nemci; zato so pa včeraj močno ropotali med njegovim govorom, in mu zlasti ugovarjali, ko jim je očital, da je „Schulverein" kriv, ako slovanski prebivalci v nemških občinah zahtevajo slovanske šole.
Na nemški strani sta govorila še Schaup in Svoboda, potem pa je bil sprejet konec obravnave in so ostali govorniki izbrali skupna govornika, ki prideta na vrsto danes. Za desnico bode govoril knez Czartoriski, za levico pa Plener. Ob polu šestih zvečer končala se je včerajšnja seja.
Govor poslanca Riegerja
v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885.
(Dalje.)
Sicer moram pa opomniti, da je tudi vsaka ustava potrebna preosnove, kakor vsaka reč, ki pride iz človeških rok; da, še le tedaj sme se kaka ustava dobra in svojemu namenu popolnoma primerna imenovati, ako je taista sposobna vstrezati zahtevam razvijajočim se v teku časa. Ustava nikakor ne more biti kak koščen negibčen stvor; človeška črepinja je sicer koščen stvor, ali celo ta se spreminja pod vplivom možganov in s časoma drugo podobo dobi! 1'stava naj bi je pa ne dobila? Recimo, da si res prizadevamo ustavo spremeniti ali jo preosnovati, toda to na podlagi ustave in po postavnem in ustavnem potu, tedaj vendar nihče nima pravice tega očitati nam. Očitate nam, da hočemo državi dati federalistično podobo, da jo hočemo razbiti. Ne, tega mi nečemo ! Pač pa je federalizem v najnovejšem času jako čudne mladike in cvet pognal. Pri nas v deželnem zboru se je že večkrat protresavala misel, da bi se stara kraljevina, ki je že po svoji naravi kot nerazdeljiva celota videti in ktero zopet ustava sama kot nerazdeljiv in neločljiv državnopravni del države zagotovlja, da bi se ta stara kraljevina razdelila v dve deželi, v dve pokrajini.
Nek drug program, kterega je visoka zbornica ravno te dni spoznala, zahteva ločitev Galicije, Dalmacije in Bukovine od države. Gospoda moja, saj vendar ne mislite Bukovine Rumuncem in Galicije Rusom pokloniti? (Posl. Fiegl: Posebno stališče!) Nadjam se, da ste še tolikanj Avstrijci, da tega ne želite; potem bodete pa sami priznali, da Galiciji druzega ne kaže, kakor federativna razmera fprav res! na desni). Glejte gospoda, kaj takega nam vendar še ni na misel prišlo in tako daleč naš federalizem ne sega, pa tudi oni Poljakov ne. Toraj Vas vprašam, kdo je po tem takem res federalist? (Živahna pohvala in ploskanje na desni.)
Očitate nam dalje, da govorimo o češkem državnem pravu: o tem sera svojo misel že izrekel. Ali čujte gospoda! Ravno te dni dobili smo jako zanimiv recept, po kterem naj bi Avstrija prišla v državnopravno razmerje z Nemčijo. Kaj pa je to, gospoda moja? Mi vsi kolikor nas je, smo za to, da živimo z Nemci v narodno-pravnih in prijaznih razmerah, kajti to nam je poroštvo mirú. Za no-tranjedržavno, državnopravno razmerje pa, na podlagi kterega bi Avstrija postala del nemškega cesarstva. ... (Živahen ugovor in Oho! na levi — Prav res! na desni) Prosim, gospoda moja, kaj pa se razume pod državnopravno zvezo? V vsakem državnopravnem razmerji mora biti nekdo gospodar; ali si morda mislite táko državnopravno razmerje, kjer naj bi se avstrijski cesar s pruskim kraljem vrstil. (Poslanec Fiegl: Zveza na državni pogodbi!) No, če tega ne, potem pa nameravate Avstrijo v tako razmerje z Nemčijo spraviti, v kterem sta danes ž njo Saksonska in Bavarska. (Ugovor in posmehovanje na levi!) Kolikor sem jaz jurist, (Poslanec Pernerstorfer: Pa slab!) si tega pač ne morem drugače razložiti; vi morate skovati popolnoma nove državnopravno teorije in jih uvesti na univerze, sicer mi to ne gre v glavo. Kje pa so tisti državni dohtarji? (Veselost na desni). To kar sem rekel, je vendar državnopravni nazor, ki ima vso drugo daljavo, kakor pa so naši napori.
Govorili ste, gospoda moja, o ustavoverstvu in ste nam očitali, da nismo ustavoverni. Gospoda, meni se zdi, da se je veter v novejšem času pre-sukal; kajti tista gospoda, ki seje poprej imenovala ustavoverno, znebila se je že zdavnej tega imena. Mislim, da je to storila iz tega vzroka ker jim je ustava sedaj nekoliko neprilična, (Radost na desni), mnogo bolj neprilična, kakor nam. Resnica je, da smo v poslednji dobi mi bili tisti, ki smo morali ustavo braniti pred Vašimi napadi! (Dobro, dobro! na desni.) Mi smo morali tiste postave pred Vami braniti, ktere ste Vi sami napravili in kterih bi se sedaj radi znebili!
Mislite si, kar Vam drago, zagotovim pa Vas lahko, da Vam ne pripoznamo nikake prednosti kar se tiče varstva države, njene mogočnosti, njene enote in posebno pa njene neodvisnosti in suvereniteto (živahna pohvala na desni).
Kar se pa tiče zvestobe in udanosti Najvišji dinastiji (Posl. Richter: Moskva! Napoleon!) je to zopet točka, v kteri smo Vam popolnoma kos! (Živahna odobrava in plosk na desni.)
Tega ne vpijem skozi okno, češ, bom nekaj lojalnega povedal. „Ne, o tem sem prepričan, ter sem v krogu svojih političnih prijateljev dostikrat izrekel misel, da je za mojo narodnost najboljši porok obstanek in jednota Avstrije. (Živahna pohvala na desni.)
Ker sem prepričan, da je za to državo obstanek dinastije najvažnejša vez, se s tem naša zvestoba že sama po sebi razume. (Živahna pohvala in ploskanje na desni.)
Kar se pa ravno ustavovernosti tiče, prosim, da vendar nekoliko pomislite, da se še dobro spominjamo, kako da so ravno ustavoverci sami o svojem času z ustavo delali. Saj še nismo pozablii, na kakošen našin da ste vpeljali direktne volitve za parlament (čujte! na desni.) in da so se tedaj ne lo na desni temveč tudi na levi jako veljavni glasovi oglašali, ki so dvomili, da bi bila taka sprememba ustave pravična, in da se kraljevina češka še dandanes ni odpovedala svoji direktni volilni pravici v državni zbor, da še več! Ni je še bilo vlade, ki bi si bila upala tak predlog v češkem deželnem zboru staviti.
Ustavovernost! Kaj pak da ! Mar Vam je zanjo 1 Centralizacija je pred vsem drugim, za ktero se poganjate. In zakaj ? Ker mislite, da centralizirana država ne more biti drugačna, kakor — nemška! (Tako je! na desni; tako je! na levi.) Toda tudi tukaj se lahko zmotite. Gospod poslanec, ki je danes govoril, izrekel se je, da se mu je nemogoče zdelo, da se bo TaatTe šest let držal in glej: šest let mu niste mogli do živega. (Veselost na desni.) To prido od tod, ako se človek v gotove nazore zagleda, za vse drugo pa se ne zmeni. Ce bi bila ta centralizacija, recimo, kaka posoda, o kteri se nadjate, da bo napolnjena samo z nemško vsebino, no, tedaj bi si je že smeli želeti; če pa pomislite, da bi se vsebina ondi lahko zmešala, ali pa celó vsa drugačna bila, le nemška ne, no potem bodete pa že nekoliko prijenjali. Mogoče, da bomo še doživeli, da se bodo iz one (leve) strani jako odločni federalisti in avto-
nomisti oglasili. Nečem, da bi bil prerok, toda znamenja, ki na to kažejo, se pa že vidijo.
(Dalje prih).
Naš vek.
(Konec.)
Poglejmo kaj svetujejo ubogemu trpinu moderni modroslovci in potem prevdarimo, ali more ubogi trpinčeni delavec iz tega zajemati tolažbo in moč! Schoppenhauer povzdiguje indiške upornike, njemu je vzvišeno življenje tisto, v kterem se človek tako trpinči, da se po malem ugonobi — tako delajo namreč indiški spokorniki; Hartman pa hoče našemu rodu skeleče rane celiti s tem, da imenuje vsako hrepenenje po blaženosti iluzijo, po njem človek nima druzega smotra na tem svetu, nego da dela na vse kriplje, da se vesoljstvo ohrani pri svojem splošnem propadu, posamezen pa mora prestajati vso tugo in trpljenje v življenji, ker tek sveta to veleva in osoda to zapoveduje! Ali se to pravi koga vtešiti, ali ni to bridka ironija za ubogega delavca, ki se trudi od zore do mraka, da drugi morejo zložno živeti? Tudi države so skušale popraviti škodljive izrastke naše kulture, tukaj imenujemo pred vsem svobodo v obrtu in trgovini iu plačo delavcev po tavarnah; storile so pa to nekaj iz skrbi za svoje podložne, nekaj pa iz strahu pred občno nezadovoljnostjo in vstajo.
Velemožje tega svetil si mislijo, treba se je bolj ozirati na delavce, da ostanejo mirni in hodijo po oglajenem tiru. Drugi mislijo pa bolj pošteno z delavci, ter so državo obvezali, da skrbi za de-' lav ce; tudi so osnovali društva, ki imajo namen skrbeti za delavce iz zgolj usmiljenja. Res, da so taka društva posušila marsikako solzo, a vendar vsi ti pripomočki no morejo bolesti našega veka odpraviti. Pomagati more tukaj le krščanstvo, ono ima skiv-nosten ključ, ki odpre vsako skrivnost v človeku. Tedaj mora skusiti naš vek, ki je hotel omiko brez Boga, to je, ki je trdil, da človek pri svojem kulturnem napredku ni navezan na nravno (moralno) postavo, bridko preskušati, da mora splošen napredek v vnanjih stvareh v tesni zvezi biti z moralnim napredkom.
Konec omike v paganskemu Rimu je bil: obča nezadovoljnost, socijalni razpad, brezup; besnost jo gnala ljudi v samoumor. Slika kulturnega razvoja v današnjih časih je sicer slična oni iz rimskih paganskih časov, vendar ima bolj žive barve; strahopeten Rimec si je pomagal s tem, da je šel iz sveta — drugim brez škode, se ve, kakor pravi „občudovan in čislan, a ne kakor prostak s hrumoin in trušom".
Naš rod pa se ne vdA tako radovoljno v svojo osodo. „Brez ropota ni." Le poglejmo nihiliste na Ruskem, finejce na Irskem, ali kakor se že imenujejo vsi ti ogoljufani in zapeljani ljudje. Ako ne pride pomoč o pravem časi, gorje našemu veku, kajti preveč zbirčni niso pri rabi svojih pripomočkov.
V tem tiči nevarnost našega delavskega vprašanja; tukaj se najbolj vidi, da je naša kultura zavozila. „Sila kola lomi", sila časov je primorala vlade in ljudske zastope, da so se začeli baviti s takimi vprašanji, a ves trud in napor kaže, ako hočemo dočakati kaj vspeha, da se moramo povrniti zopet h krščanstvu. Pa zakaj? Vsaka pre-naredba, bodisi javna ali zasobna, bodisi v državi ali družini, pri gospodarstvu, pri obrtu, pri šolstvu, je mogoča le tedaj, ako se ljudstvo nravno zboljša, ljudstvo pa v kreposti ne bode napredovalo brez žive vere. Tukaj pa polovičarstvo ne pomaga nič, ni zadosti, da je človek veren, le toliko, kolikor mu koristi, ali toliko, da odvrne od sebe pretečo nevarnost, človekoljubje brez prave vere ne zadostuje. Tisti, ki našemu ljudstvu namesto sv. pisma ponujajo lepo pisane povesti, nimajo srca za ljudstvo, niti ne razuma potreb našega veka. Nevarnosti, ki tiči v današnji kulturi za vso družbo iu vzlasti za delavca je posebno v subjektivnosti; razkrojene so vse organične vezi, ki varujejo in branijo življenje posameznega, a te vezi izvirajo zopet iz krščanskega življenja.
Tukaj pa kaže nastopiti pot do studenca, iz kterega izvira živa voda do prestola milosti Božje. A to se mora zgoditi povsod v življenji in pri vsakem kulturnem delu. Kajti poglavitna stvar je, da si ljudje zapomnijo, da so vsa vprašanja današnjega časa tesno med saboj zvezana, da se no more
drugo brez druzega rešiti, da je vsako teh vprašanj tudi nravno vprašanje, in da se ne more zadovoljno rešiti brez cerkve. Brez krščanske vzgoje se ne more rešiti socijalno vprašanje, a to oboje se ne reši, ako ne prodero krščanska načela v zasobnera in javnem življenji. Ako se to zgodi, potem bode dobila naša kultura stalna tla. Duh krščanstva bode prekvasil vse naše razmere, vera bode postala prvi faktor v politiki in podlaga državnemu življenju.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. oktobra.
Notranje dežele.
„Gr. Tagespošti" ni všeč, da je finančni minister Dunajevski avstrijske finance v tako ugodni luči poslaniški zbornici razkrival in pravi, da si bodo to Madjari jako dobro zapomnili za tedaj, kedar bo treba državno pogodbo ponoviti. „Vam, ki ste po deželah cislajtanskib," tako pravi, da si bodo gospodje Madjari mislili in govorili, „se mnogo bolje godi, kakor nam; vsaj tako je trdil vaš llnančni minister, da mu bo okoli 200.000 goldinarjev ostajalo, nam pa blizo 15,000.000 goldinarjev manjka za bodoče leto. Za to nam bodete pač nekaj laglje napravili naše dolžnosti do Vas v novi pogodbi, ker ste se ob dosedanji tako dobro počutili." Tako modrovanje je prvič neumno, drugič nesramno in tretjič taisto diši po ovaduštvu, ker izvira iz sovraštva do Slovanov in do sedanje vlade. Dokazov ne bomo navajali, ker je stvar sama na sebi zadosti jasna.
V deveti seji državnega, zbora zavihal si je mojster Knotz rokava in djal: „Oficijozni listi na češkem so vzrok na narodnostnih prepirih, posebno pa njihov ravnatelj, žid Josip Graf. Ta časnikarski žid vživa v namestniški palači v Pragi popolnoma zaupanje; on podučuje potem okrajne glavarje, on razpolaga z dostojanstvi iu odlikami, on hujska Žide proti Nemcem, Nemce proti Židom; on je vsega mogočen, kakor kak židovsk zakupnik na kaki poljaški pristavi. On celó na sodnije vpliva! Takega gospodarstva na Praškem cesarskem namest-ništvu in takega cesarskega namestnika smo že do grla siti. To je Geslarjevo postopanje, ki ga ne moremo nič več prenašati. Dajte nam moža za cesarskega namestnika, ki je vzrastel med nemškimi ka-valirji (Weberja! kličejo na desni) ali pa kakega vojaka (Kollerja! na desni) in videli bote, kako hitro se bo mir napravil po deželi, kakor je bil leta 1879, ko narodnih nasprotnosti uiti čutiti ni bilo. Sedanji vladi se je posrečilo pod krinko sporazum-ljenja sovraštvo Slovanov proti Nemcem do najvišje napetnosti pripraviti in želje v Slovanstvu obuditi, ki so vse obrnjene na spodrivanje, nasilstvo in zatiranje nemške narodnosti. Ze celó v vojsko naselil se je slovanski duh, dokaz čegar je pesen: „Kde domov muj", ki se po vseh čeških batalijonih prepeva. Kako so te batalijone prebivalci okoli Plznja pri letošnjih velikih vajah sprejemali, kako so jih pogostovali! Nemškim batalijonom ondi pa niti vode niso privošili in češki brivci nemških vojakov še celó briti niso hotli. Kako nam zatirate naše liste. Potrdilo konfiskacije se že kar naprej tiskat daje!" Mož je še veliko povedal, le škoda, da nam je za danes tako malo prostora za te razprave odmerjenega. To se pa lahko reče, da ima državni zbor le jednega samega Knotz a!
Ne moremo si kaj, da ne bi še ene zinili o toliko hvalisamom avstrijsko-nernskem prijateljstvu, ob ktero naši nasprotniki ob vsaki priliki bijejo, kako da nam je ono potrebno za olira-nenje mirú. Mi tega nečemo tajiti, da bi ne bilo potrebno, kakor tudi odločno zanikamo, da bi bila takoj vojska, če bi Avstrija namesto gorkega sočutja Nemčiji le navadno diplomatsko dvorljivost nasproti postavila, kakor jo imamo na razpolanje za druge države. Vsaj vzroka bi zato zadosti imela. Vprašamo Vas, ali je to prijateljstvo pravo prijateljstvo in ne liceinersko, no samogoltno, če Nemčija naše ljudi kar po stotinah iz svojih iztočnih slovanskih pokrajin izganja, kjer pravi, da so ji nevarni zarad katoliške vere in svoje slovanske narodnosti V Ali bi no mogla Avstrija tega še v veliko veči meri in z boljšo pravico trditi saina od sebe glede 80.000 Nemcev, kteri nam v našem cesarstvu boljši kruh spodjedajo. Celó na Kranjskem nismo brez njih! Nemci so večinoma protestantje, toraj naši katoliški veri sovražni; narodnosti naši sovražni so pa že po krvi. In vendar Avstrija tega ne stori, če tudi bi imela ravno toliko povoda, kakor ga ima Nemčija, ki si je s tem pritisnila pečat svoji kulturi, kakoršnega niti Turčija nima. Na Francoskem jo v 17. stoletji Ludovik XIV izgnal blizu 80.000 družin llugenotov; kako je kričala tedaj luteranska Nemčija o krivičnosti in surovosti francoskega kralja, ki je tudi veri na varstvo tisto izganjanje pričel. Kdo bi si bil mislil, da bo ravno 200 let kasneje razsvitljena Nemčija se ravno te maksime poprijela, da bi protestantizmu na nogo pomagala. Pfui!
"Viiainje države.
Srbi so svoj glavni tabor iz Niša v Loskovac preložili; iz tega koraka se prav nič ne di'i sklepati,
kam se mislijo obrniti, kajti približali so se le Stari Srbiji za nekaj kilometrov. Daljava do bolgarske mejo jo pa še vedno stara. Le v tem slučaji so ji bližje, če bi mislili svoje batalijone v Trn poslati. V Nišu pustili so le dva polka za posadko, vse drugo po-maknilio se je proti jugu. Za generalnega štaba načelnika v armadi imenovan je vojni minister polkovnik Petrovič, častnikov imajo za prvo potrebo zadosti, pač pa jim manjka zdravnikov. Da bi se s temi v pravem času preskrbeli, sprejemali bodo diplomirane zdravnike iz iznozomstva proti dobri plači.
Bolgarski knez začel je menda svoje čete iz iztočne Bumelije umikati v Bolgarijo, ter se izjavil, da se hoče vkloniti, kar bodo zastopniki velesil v Carigradu sklenili, če je to res, dobilo bo balkansko vprašanje takoj ves drug obraz, posebno kar se tiče srbsko-bolgarskega boja; knez Aleksander bo izvestno v prvi vrsti na to gledal, da bo Srbom jedno zasolil ob meji. Vlada je sklenila narodno stražo sklicati, kakor hitro bi čutila, da ji Srbija res čez mejo sili. Da bi pa Bolgari iztočno Bumelijo iz rok spustili, ko so jo čez dolgo časa pridobili, na to pa sedaj tam doli še nihče drug ne misli, kakor morda le kak diplomat.
Beguni iz iztočne Rumelije slabo govore o ondašnjih razmerah. Pravijo, da so ljudje posebno nezadovoljni z novo vlado, kteri na čelu je dr. Strausky in njegovi pristaši. Ze so se zjedinili, da izroče knezu peticijo, da jim da druge može na čelo, kteri jim ne bodo srčne krvi pili. Trgovina in poljedeljstvo po deželi sta vničena in mnogo jih je družin, ki niti nič pridelale niso, ker so morali vsi delavci pod orožje. Vojni komisarji preplavili so deželo in gredo od vasi do vasi živež in klajo za vojsko pobirajoč. Denarja navadno ne pokažejo nikakega in tudi pobotnic za pobrano blago ne dajo. Tako postopanje, to se zna, da ljudem ne more biti po volji, če tudi vsak ve, da kar da, da za domovino, je vendar vsak sam sebi vedno ljubše, kakor pa mu je domovina pri srci. To bi si bili ljudje tudi lahko že poprej premislili, preden so se sploh kaj podstopili, da bodo oslobodjenje marsikako žrtev zahtevalo, tako na denarji, kakor na življenji. Nespametno je pa vseskozi, da začasna vlada za vojsko potrebne reči tako rekoč kar s silo od ljudi zahteva. Vsaj kake pobotnice bi jim morala dajati za to kar jim je vzela, ktere bi se ob svojem času za gotov denar zamenile. — Konečno je pa treba pomisliti, da beguni so večidel turki in drugi njim prijazni ljudje, kterim sedanje zedinjenje Bolgarov po volji ni bilo, toraj gotovo tudi ni vse tako, kakor oni pripovedujejo.
Angleži se bodo zopet Sudana podstopili, da ga Egiptu podvržejo, če sc bo morda sedaj dal podvreči, ko sta poglavilna dva leva njegova Mahdi in Osman Digma mrtva. General Stephenson odrinil je vže s svojimi ljudmi proti Assuanu in so hočejo najpoprej Dongole polastiti. Ob enom se bodo pa Egipčanom, kakor tudi Angležem pred vsem treba sporazumeti z Abesinci, ki se sedaj s sudanskiini uporniki bojujejo in so konec septembra grozovitne vojske imeli, v kterih so so v pravem pomenu besede kar klali. Abesinci so v enem dnevu zgubili cel polk pešcev in cel polk konjikov, tako so bili uporniki razjifrjeni. Stalo je poslednjih pri Kufitu 14.000 mož.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 21. oktobra. (Pogreb čast. g. Hiersche-ja v Planini.) Včeraj smo izročili na farnem pokopališči v Planini materi zemlji truplo čast. g. Pavla Hiersche-ja, duhovnika škofije Budjejeviške ter gojenca višega duhovskega izobra-ževališča „Avgustineja" na Dunaji, kteri je 17. oktobra ob 1/211. uri po noči, previden s sv. zakramenti za umirajoče, prav spodbudno sklenil po dolgotrajni mučni bolezni mlado svoje življenje, star stoprav 24 let. Porojen je bil iz češke uradniške rodbine v Jindrihovem llradci (Neuhaus) na jugovzhodnem češkem, dovršil ravno tam začetne in srednjo šole; na to pa je stopil v Budjejeviško bogoslovje, kjer se je odlikoval s svojim vedenjem in učenjem. Končavšega bogoslovje ga posvete, — kotni imel postavnih let — samo v dijakona ter nadarjenega in marljivega bogoslovca pošljejo v više duhovske šolo na Dunaj, kjer ga je posvetil v duhovnika prem. Dunajski pomožni škof E d. Angerer aprila meseca I. 1884, kjer ga je tudi pisatelj teh vrstic imel priliko spoznavati. S pohlevnostjo ter ponižnostjo svojo prikupil se je na prvi hip vsakemu svojih tovarišev; z vzgledno natančuostjo pa v spolnovanji duhovskih svojih ter vednostnih dolžnosti si je pridobil ljubezen svojih prednikov.
A še bolj ga je ljubil Bog, ki ga je sklenil v evotji življenja k sebi poklicati. Pošlje mu želodečno bolezen, ki ga jo dolgo mučila. Da bi se okrepčal, zapusti početkom junija t. 1. začasno „Avguštinej" ter pride kot domači duhovnik k sviti, knezu Hu-gonu Wiudischgratzu v Hasborg pri Planini.
Pridobil si je tudi tu kmalo ljubezen svitle rodbine, duhovnikov iz okolice in tamošnjega ljudstva. To se je videlo vzlasti med boleznijo in včeraj pri njegovem pogrebu, kterega se je tudi knežja rodbina — če tudi je deževalo, kakor bi lilo iz škafa in pot od gradu do farnega pokopališča dokaj dolga — spodbudno vdeleževala.
Pričela je sprevod od kapele nad grajščiusko rakvijo, kjer je truplo ležalo, k farni cerkvi Planinski tamošnja šolska mladina s svojimi učitelji. Vodil ga je Cerkniški prečast. gosp. dekan Janez P or en t a z asistencijo Unškega in domačega gg. župnika, gg. kaplanov Lavriča in čuka in pisatelja teh vrstic. Velečast. g. kanonik Kulavic, bivši vodja umrlega v „Avguštineji" ga je želel sam pokopati in le neljuba zavira mu je to željo spol-niti zaprečila.
Po opravljenih biljah in sv. mašah smo truplo ranjcega spremili na pokopališče ter je tam ob zidu na desni strani izročili materi zemlji. Marsikomu se je utronila solzica, ko je jela bobneti črna prst na rakev blagega ranjcega, marsikteri materi je ihtelo žalostno srce gledajoč ranjcega mater-vdovo, ki je iz daljne češke prihitela k pogrebu svojega sina, in dva nadepolna brata, enega medicinca v Pragi, a drugega Ljubljanskega bogoslovca, kterega je privabil ranjki g. Pavel v naše semenišče.
V cvetji življenja poklical te je, dragi tovariš, Gospod, ne da bi bil delil drugim sadu tvoje marljivosti. A upati smemo, da si sam za-se s polnimi rokami stopil pred sodnika, ter sedaj vživa tvoj duh sad mladega, pa čednostnega življenja. Trupla tvojega pa ne krije sicer zemlja domača, a krije ga zemlja sorodna, zemlja slovenska. Zato prosi blagoslova od „očeta luči" ne samo češki tvoji domovini, ampak tudi njeni sestri slovenski, ktera je tvoje truplo shranila v svojem naročji.
Slovenski mladini pa naj je Tvoje čeduostno, marljivo življenje v vzgled in posnemanje! E. I. P.
Z Gorenjskega, 19. okt.*) (Krščanska ljubezen in — „Slovan".) V svoji 20. številki na strani 306 podaje „Slovan" tako čudne pojme o krščanski ljubezni, da se ž njimi nikakor ne moremo strinjati. Omenja ondi najprvo prevzv. vladike J. J. Strossmayerja, ki povdarja „v svojem zahvalnem pismu do rodoljubov v Dalmaciji, da je on vedno združeval ljubezen do naroda in do Boga, in pristavlja, da Bog meri ljubezen do sebe po tem, kuko kdo ljubi svoj narod. V sv. pismu, navaja vladika, je stavek, ki potrjuje njegove besede." Sv. pismo namreč pravi: „Kdor ne ljubi brata svojega, a <36, da ljubi Boga, nima prave ljubezni." Ako se prav spominjam, teh besedi vladika Strossmayer ni govoril v tej zvezi, v kteri nam jih podaje „Slovan".
A čujte, kako gosp. vrednik „Slovana" nadalje modruje. „Te zlate besede", pravi, „pokladam na srce vsem Slovencem. Nekteri (tako!) pri nas namreč učfi, da je prvo treba ljubiti Boga in širiti ka-toličanstvo; njim je vse jedno vsaka narodnost; narodnost ljubijo v drugi vrsti."
Kolikor je meni znano, uči vsa slovenska duhovščina, da je prvo in čez vse treba ljubiti Boga. A ne samo duhovščina, tega prepričani so tudi vsi zavedni katoličani. Tako uči tudi prevzv. vladika Strossmayer. Ako pa mecen jugoslovanski piše, da je on vedno združeval ljubezen do Boga z ljubeznijo do naroda, kako more iz teh besedi sklepati g. vrednik „Slovana", da je učenikom našega ljudstva vsaka narodnost vse eno? čemu sumničiti našo duhovščino, da ni dovolj rodoljubna? Čemu jej oponašati, da narodnost ljubi v drugi vrsti? Noben zaveden katolik se ne bo predrznil zapovedi ljubezni preobračati. Tudi ni potreba v tem listu jo razlagati, kajti vemo, da je zapoved ljubezni razložena dovolj in jasno po našem Izveličarji. Vprašamo le g. vrednika „Slovana", od kodi on ve, da tisti, ki uče, da je prvo treba ljubiti Boga in širiti katoličan-stvo, ne združujejo ljubezni do Boga z ljubeznijo do svojega naroda? Eeč je popolno jasna, a vendar „Slovan" iščo v njej orožja zoper slovensko duhovščino. Zakaj? nam je čisto neznano. Zgodovina slovenskega naroda dokazuje dovolj, da je ravno duhovščina v prvi vrsti s svojim rodoljubjem najbolj vplivala na razvoj narodne omike in znanosti. Čemu jej sedaj podtikati narodni indiferentizem, čemu sumničiti jo, kakor da ni dovolj narodna? Slovenska duhovščina je vedno prepričana bila, da se
*) No iščemo prepira z nikomur, najmanj pa z domačimi rodoljubi, a kedar gre za načela, ne smemo molčati. Brutus nobis aiuicus, sod mngis veritas! Zarad tega priobčimo ta dopis, ' kakor smo ga prejeli.	Vred.
ljubezen do Boga in ljubezen do naroda dobro da združiti. Prepričana pa je tudi, da sama ljubezen do naroda brez ljubezni do Boga — nič ne velja. Pisatelj teh vrstic bi bil molčal, ako bi ne bil prepričan, da je omenjeni spis „Slovanov" naperjen proti duhovščini zato, da bi ji spodkopaval vpliv, kterega ima do naše mladine. Taki-le so: poprej so se skrivali za našega pesnika in izza njegovega hrbta na nas streljali. Sedaj pa so se vtaborili za prevzv. vladiko Strossmayerjem, da bi nas od tam, kakor iz nedotakljivega zatišja napadali s svojimi puščicami. Besedam katoliškega rodoljuba nekatolišk pomen podtikati, je — da rabim najrahlejši izraz — nespodobno. Slovenskemu rodoljubu sploh ue pristuje o vsaki priliki duhovščine napadati, da ni dovolj rodoljubna. Ako zaslužimo, vrzite na nas prvi kamen in — molčali bodemo. Zoper take tedencijozne napade pa moramo vedno protestovati. — Pač res! Da govorimo s „Slovanom": „Naj bi združevali" vsi „ljubezen do naroda z ljubeznijo do Boga; naj bi nam bil vzor" vsem „katoliški vladika Stross-mayer'"	A. K., naročnik „Slovana".
Domače novice.
(O Riegerjevem govoru), kterega na drugem mestu prinašamo, so časniki naše barve in sploh vsi, ki so prijazni desnici, le ene misli: da je vse hvale vreden! Tukaj je Rieger dokazal, kako da se d;i spojiti ideja o narodnosti z državno avstrijsko idejo! Govor napravil je povsod najboljši utis in so mu tu pa tam celo nasprotniki morali priznati, da resnico govori, tako jih je potipal za pravo žilico. Občudovanja vreden pa je Rieger v svoji zmernosti kot govornik, s ktero ravno tako prepričevalno vpliva, kakor razburjeni Knotz s svojimi zavihanimi rokavi.
(Prašanje.) Z Gorenjskega se nam ta-le pra-šanja pošiljajo: „Kdaj bomo že vendar dobili tako zvano državno subvencijo, ki se vsako leto deli med duhovne na slabih službah?!*) Duhovni na Spod. Avstrijskem so že začetkoma meseca septembra t. 1. dobili podporo, a mi še do sedaj zastonj čakamo. — Denar je res vselej dober, kedar pride, pa tudi tii pregovor velja: „Dvakrat dii, kdor hitro da."
(K učiteljskim preskušnjam) prišlo je za ljudske šole 7 učiteljev in za meščanske 1 učitelj. Med njimi so 3 Nemci. — Učiteljic je prišlo 12, vse za ljudske šole, med njimi 1 Nemkinja. — Predseduje ravnatelj g. Hrovat, namestnik mu je g. K remi nger, profesor na realki. Da take preskušnje kaj koristijo naj so praktične, t. j. učitelji naj pokažejo, koliko so se naučili praktičnega šolstva od-sihmal, ko so dovršili zrelostne izpite in so nameščeni. Ako jim tukaj primanjkuje, naj jim gg. iz-praševalne komisije to pokažejo. Nadejamo se, da hoče tak praktičen nazor prodreti med gospodi pri izpraševalni komisiji. Zrelostni izpit naj konsta-tuje bolj splošno izobraženje, a učiteljski izpiti izobraženost ad hoc. Ne koliko, ampak kako je morda tukaj rnerodajno.
(Cecilijansko društvo) imelo je danes svoj napovedan shod, kterega se je 58 večidel zunanjih udov vdeležilo, deloma duhovskega, deloma učiteljskega stanu. Prišli so skupaj skoraj iz vsih slovenskih pokrajin. Več o tem pričakujemo od kterega naših gg. dopisnikov, med kterimi so vneti Cecili-janci.
(O neredni pošti) došla nam je sledeča pritožba iz Štajarskega od Sv. Lenarta v Slovenskih Goricah: „Moj „Slovenec" že dalje časa ostaja v nekih nepoklicanih rokah. Enkrat pride, potem pa zopet najmanj eden dan izostane in nekteri dan po dve številki ob enem pridete. Ta zmešnjava v najnovejšem času mi je jako neljuba, sosebno zarad tega, ker mi Vaš list največ veselja pripravlja. Prosim toraj si. vredništvo v reči potrebno ukreniti." — Napaka mora biti nekje na pošti in se nadjamo da bo slavno poštno vodstvo stvar preiskalo ter napako odpravilo, da bo naš naročnik list zopet o pravem času dobival.
(Pet plemenskih bikov) pinegavskega plemena prodajala bo c. k. kranjska kmetijska družba 31. t m. dopoludne ob 9. uri v Kranji na „Žumrovem" dvorišči pod znanimi pogoji.
(Cesarica Elizabeta) vrača se že proti domu na svojem pomorskem popotovanju. Pri tej priložnosti obiskala bo tudi Solun. Turška vlada je ondašnjim oblastnikom ukazala za vreden sprejem avstrijske cesarice skrbeti.
(Pri davkarijah na Kranjskem) izpraznjeni ste dve službi glavnih davkarjev v VIII., oziroma dve davkarski službi v IX., oziroma dve kontrolorski službi v X. ali pa tudi dve službi davkarskih pri-stavov v XI. razredu. Za vsak razred treba je toliko kavcije, kolikor plača znaša. Prošnje do 30. novembra 1885 predsedništvu finančnega ravnateljstva.
(Premije) za napravo najboljših sadnih sušilnic dobili so vsled odloka slavnega c. kr. poljedelskega ministerstva gg. : Lorenc Mencinger, župnik na Golem, Leopold Dekleva, posestnik v Bujah in Andrej Stare, posestnik v Bitinjah.
(Za državne zgradbe ua Kranjskem) določenih je za leto 1886 v državnem proračunu: za urejenje Save med Črnučami in Lazami 50.000 goldinarjev in za preložitev ceste čez Gorjance 10.000 goldinarjev.
(Poddružnica) sv. Cirila in Metoda vstanovila se je v nedeljo tudi v Gorici.
(„Živio Prane Josip I.") Tako je menda klicalo nekaj isterskih kmetov v Paznu pred gostilno „Fon-tanella", pa jih je ondašuja policija zarad tega zaprla. „Edinost" pravi, da je v Istri vse mogoče.
(Koliko je vredno spričevalo o nravnosti) opisuje „Siidst. Post" v sledečih vrstah : One pisal je onem, da naj mu sporoči, kako je kaj z nravnostjo onegavega one. Spričevalo pride, pa kakšno! Vse je bilo notri, le prida nič. Obrekovanja pa toliko, da se je dotičnemu gospodu spričevalo jako sum-jivo zdelo in se je vsaj po eni strani hotel prepričati, koliko je resnice na tem. Stalo je namreč v dotičnem spričevalu, da „one" tudi pri vojakih ni bil nič prida. Pisal je toraj na vojaško oblast, od etere je tudi takoj dobil odgovor, da je bil obreko-vani vedno vesten in jako ročen podčastnik, ki nima niti jedne kazni. Služil je menda pri mornarici in je sedaj v Špitaliči. Tako se lahko po nedolžnem vsaka neljuba oseba do dobrega in za večno pokoplje. Kaj se tak brezvestnež briga za osmo božjo zapoved!
*) Je že zelo dolgo na potu; le potrpite še malo.
Vr.
Telegrami.
Carigrad, 22. okt. Visoka porta odgovorila jo na okrožnico velesil in predlaga, da bi so taiste v Carigradu sošle na konferenco, ktera se bo izjemno le z iztočno rumelijskim vprašanjem pečala. Bolgarski ^zastopnik jo včeraj poslanikom naznanil, da srbski kralj ni le odrekel sprejema posebnemu poslancu bolgarskega kneza, temveč je tudi svoje čete proti bolgarski meji pomaknil. Bolgarski zastopnik je šo pristavil, da velesile dobro vedo za sklep kneza Aleksandra, da se hoče temu vkloniti, kar bodo sklenile. Bavno to objavil je tudi visoki porti.
Atene, 21. okt. Grške naselbine obetajo veliko svoto denarja, če bi res do boja prišlo. Vlada pa zahteva odškodovanje, če se velesilam na ljubo razoroži.
Pri Južnem kolodvoru: Jos. Mukenhuber, trgovee, iz Obervvoltza. — Prane Majer, o. kr. auskultant, iz Kranja.
Pri Avstrijskem caru s J. Perhovc, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Virantu: Vajkard Gandini, e. kr. sodn. pristav, iz Žužemperka. — Anton Cirej, trgovee, iz Zagreba. — Uršula Kocian, krčmarica, iz Zagreba. — Janez Gasparinčič, klobučar, iz Zagreba. — Marija Kron, zasebniea, iz Vel. Lašič. — Prano Svobodo, zasebnik, iz Celja.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 25 kr., — domača 6 gl. 60 kr. — Rž 6 gl. 10 kr. — Ječmen 4 gl. 30 kr. — Ajda 5 gl. 78 kr. — Proso 5 gl. 60 kr. — Turšica 5 gld. 44 kr. — Oves 3 gl. 14 kr.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
22. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini .......
Nemške marke ......
Od 21. oktobra. Ogerska zlata renta 4%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Landerbanke.....
„ avst.-oger. Llovda v Trstu „ državne železnice .... „ Traraway-društva veli. 170 gl. . 4 °j<, državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 .	100 „
„ „ „ 1864 . . 50 ., Kreditne srečke .... 100 „ Ljubljanske srečke .... 20 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. ., 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
81
82 108 98 S61 282 125
9 5 61
97 90 97 100 577 275 181 127 139 169 167 175 21 17 115 106 104
gl-
90 30 60 30
90 10
95 93 50
kr.
gf
, 60 30
25
25 75
50 25 50 50
50
kr.
Dražba cerkvenega vina
pri Sv. Petru pod Mariborom.
29. oktobra, t. j. v četrtek pred vsemi svetimi, se bo 50 polovnjakov sladkega novega vina v
sodih z železnimi obroči pri Sv. Petru po dražbi prodajalo.	Marko Glu ser,
(1)	častni kanonik in župnik.
V „Katoliški Bukvami ' v Ljubljani se dobiva pred kratkim izišla knjižica :
Novomeško (2)
okrajno glavarstvo.
Zemljepisno-zgodovinski opis.
Sodelovanjem učiteljev Novomeškega okraja spisal O. Florentin Hrovat,
šolski voditelj in načelnik okr. učit. knjižnico v Novem mestu. (Ponatis iz „Slovenca".)
Knjiga obseza 80 strani v osmrki in veljii mehko vezana 20 kr., trdo vezana pa 30 kr., po pošti 5 kr. več.
Umrli no:
17. okt. Reza Vodišek, delavčeva hči, 10 dni, Karlovska cesta št. 15, vsled krča na ustnicah.
19. okt. Janez Lampe, gostač, 80 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus senilis.
V bolnišnici:
17.	okt. Urša Ivanček, gostija, 83 let, Marasmus et demen-tia senilis.
18.	okt, Marija Košir, delavka, 20 let, kron. tuberkuloza.
Tii j c i.
20. oktobra.
Pri Maliču: H. Ortner, trgovec, iz Monakovega. — Brodmann, Kiillner, Steiner, Fruchter, Atlas, Hafner, trgovci, z Dunaja. — Mina pl. Raab, vdova c. kr. poštn. tajnika, z Dunaja. — Boaohofschitz, trgovce, iz Linca. — Julij Bučar, c. k. sodn. pristav, iz Črnomlja.
Pri Slonu: h'neginja Albertina Oettinger-Larisch, zas., z Dunaja. — Viktor Krippner, nadiuženir, z Dunaja. — Stein in Deucli, trg. pot., z Dunaja. — Andrej Taray in Ljudevit Abalis, zasebnika, iz Budapcšte. — Tabos, Pater Ruprt, kapu-cin, iz Reke.
Pri Bavarskem dvoru: Mat Peinar, zasebnik, z Dunaja. — Štefan Jukas, steklar, iz Okovskyja. — Lautner, zasebniea. iz Logatca.

ft Jiuk
■n
imii

m
m
Ravnokar jo izšla ter se dobiva v Katoliški ffl|> ikvarni v Ljubljani knjiga:	J^j1
Kmetom y pomoč.
P
H Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
jg (7)	IVAH BELEC,
•i»	župnik,
fi Knjiga obsega 9 pol v osmerki. —■ Cena ji je 25 kr.,

I
'Â «
S- po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi •jL' w	jednajsto brezplačno.	w
Podpisani vljudno naznanja, da je pred kratkim
svojo
novo knjigoveznico
odprl, ter se priporoča prečastiti duhovščini, kakor tudi | slavnemu občinstvu sploh, za dela v njegovo stroko spadajoča, ktera bo zmiraj vestno in kolikor mogoče hitro ter ceno izvrševal.
Z odličnim spoštovanje
M. Bergant, hijigovee (6)	v Ljubljani, Miu-ijui trg št. 2.
¡KKKKK3