GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — A^n še niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m 8ee«ad Ct*m ilstter September liti, IMS at the Poet Office At New York. N. I, under Act ef Conereee of March Srd. 181». No. 219. — Stev. 219. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 20, 19 38—TOREK, 20. SEPTEMBRA, 1938 ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK • *— — '.i " —j Volume XLVL — Letnik XLVL CEHOSLOVASKA VLADA SE BO NAJBRŽ VKLONILA Sudetski prostovoljci napadli češko stražo FRANCOSKA IN ANGLEŠKA VLADA STA MNENJA, DA ČEHOM NE KA2E DRUGEGA KOT UGODITI HITLERJU Cehoslovaška vlada poziva narod k miru. — Čehi ao do zadnjega zatrjevali, da ne odnehajo niti za las. — Čehoelovaška vlada ae bo mogoče vkloni-la, dočim se Čehoalovaki ne bodo vklonili. —So-: vjetska Rusija molči. — Čehi se več ne zanašajo na njeno pomoč. Naj novejša poročila pravijo, da se bo cehoslovaška vlada vklonila pritisku Francije in Anglije ter ugodila Hitlerjevim zahtevam. • • Angleški in francoski ministri so včeraj odobrili načrt angleškega ministrskega predsednika Chajm-berlaina in francoskega ministrskega predsednike Daladiera, da je treba ugoditi Hitlerjevim zahtevam glede Cehoslovaške. To se pravi, da nimata Anglija in Francija nič zoper to, če Nemčija zavzame Cehoslovaško ozmelje, v katerem prebivajo sudetski Nemci Nato sta obe vladi pozvali Cehoslovaško, zaveznico Francije, ki ji je Francija obljubila, da jo bo branila pred sovražnim vpadom, naj mirno sprejme Hitlerjeve pogoje. Cehoslovaška ni dala nobenega znamenja, da b: v to privolila, pač je pa pozvala narod, naj bo miren. Beneš se posvetuje s svojimi ministri, kaj naj stori: ali naj se vlada poda, ali naj se bori proti Nemčiji Ali ji bo v tej borbi kdo pomagal, ali se bo morala boriti sama? Rusija molči, toda londonski opazovalci so skoro prepričani, da bo priskočila Cehoslovaški na pomoč. Cehoslovaška bo postala druga Španija. . PARIZ. Francija, 1 9. sep. — Danes je prišel iz francoskega vnanjega ministrstva cehoslovaški poslanik v Franciji ter držal v rokah prepis angle-ško-francoskega dogovora. — Ali ste že videli, — je vprašal časnikarje, — ki je bil kdo obsojen, ne da bi bil zaslišan > No, kar mene poglejte. — Ustnice so se mu tresle, in ves je trepetal. PRAGA, Cehoslovaška, 19. sep. — Cehoslovaška vlada je pozvala prebivalstvo k .miru.Zaenkrat še ne ve, kaj bi storila. Pravi, da je v trajnem stiku s "prijateljskimi državami." Splošno prevladuje mnenje, da ne bo sprejela Hitlerjevih zahtev. Neki ugledni vladni uradnik je dejal: — Če ne bo drugače, se bomo branili sami. S krvjo bomo branili vsak inč naše zemlje, ne glede na to, če se uničemo. Svoje politike nismo prav nič izpremeni-li. Sudetskega ozemlja ne damo Nemcem in ne dovolimo ljudskega glasovanja Najprej se bomo borili KABINETNA KONFERENCA Vojni tajnik Woodring je ostal v Washington nu. — Predsednik je v trajni zvezi z državnim departmentom. WASHINGTON, D. C~ 18^ sep. — Vojni tajnik Harry H. Wood ring, ki je nameravat jutri odpotovati na konvenci jo Ameriške legije v Los An-'les, bo ostal v Washingtonu. To pomeni, da >e bo predsednikov kabinet kmalu sestal novi konferenci. Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull sta ves včerajšnji dan skupaj preživela. Casmškim poročevalcem je rekel Hull, da se bo v slučaju vojne med Nemčijo in Cehoslovaško Amerika -zavzela za češke interese v Nemčiji. To sieer še ni ofieijelno določeno, par se bo najbrž zgodilo. Na vprašanje nekega časnikarja, kakšno stališče bodo zavrele Združene države napram evropskim razvojem, ni hotel J lull odgovoriti. Predsednik Roosevelt je mislil v torek odpotovati v Cha-tanooga, Tenn., pa bo ostal v Washington!!. RICHMOND, Va., .17. sep. — William R. Castle, bivši državni podtajnik, je kritiziral Roosevltova vnanjo politiko ter dejal, da potrebujejo Združene države bolj kot kdajkoli prej predsednika, ki bo znal vzdržati mir. Castle je govoril na skupščini mladih republikancev. — Amerika nikakor ne sme ROOSEVELT JE POSVARIL OBUPANCE Demokracija potrebuje srčnih in pogumnih mož. — Ameriška u-stava mora biti ohranjena. — Predsednik je odpovedal obisk. WASHINGTON, I). C., 17. septembra. — Danes, ko je praznik ameriške ustave, je i-j.imel -predsednik Roosevelt zna-jčilen govor, v katerem je prav posebno obsodil "obupance.*' Ob tej priliki je nameraval priti v mesto Poughkeepsie v državi New York ter se tam udeležiti slavja, toda zaradi perečega položaja, ki je zavladal v Evropi, je ostal v Washington!!, kjer je v neprestanem stiku z raznimi diplomati. — Nekateri ljudje, — je rekel, — so izgubili ves pogum in so obupali nad deželo in sami nad seboj, se prav nič ne razlikujejo od tistih praznovernežev, ki so verjeli v coperntce. Glede ameriške ustyive je dejal, da mora vedno ostati uporabno orodje ameriške vlade in da bodo potrebovale prihodnje generacije može, ki bodo morali biti Istotako pogumni in dolekovidni kot so bili tisti, ki so ustavo sestavili. — Največji naši možje niso bili tisti, ki so ob vsaki priliki izjavljali: — Ustava ne deluje. Izpremeniti jo bo treba, — pač pa tisti, ki so trdno verovali v uspešnost ameriške ustave. MUSSOLINI NA STRANI. HITLERJA Mussolini Trstu. — je govoril v Ako pride do vojne, si je brala stran. imeti predsednika, ki bi ob[I|litD ««■■» DAn„ vsaki priliki pretil z vojno de-1 UMlKAJOtA MATI RODILA mokracij proti diktaturam. —j OTROKA Take pretnje dovedejo do voj- J -♦- ne- PITTSBURGH, Pa., 17. Navedel je tudi izjavo, ki jo septembra. — V neko tukaj je bil nedavno podal predsednik Roosevelt, 17- seP- škodovala, ko se je avtomobil, . . . , , , V/ ™ — Hanska kraljica Aleksan- s katerim se je vozila prevr- glija sta torej pustili Cehoslovake na cedilu. To smatrajo za izdajstvp.In najbrž jih bo pustila na cedilu tudi Rusija, ker skorogotovo ne bo tvegala vojne s Hitlerjevo Nemčijo. Cehoslovaška vlada ne sme popustiti. Ce bi popustila. »bi jo. Cehi strmoglavili in se raje podredili vojaški diktaturi. Preim vestem iz Londona je vlada odgovorila s rem, da je poslala še več vojakov na fronto ter obkolila Prago in druga mesta s-tanki in žičnimi ovi- rami. i n Angleški poslanik Basil Cochrane-Newton francoski poslanik Victor de Lacroix sta obvestila lamistra Kamila Krofta o angleškem in francoskem stališču, nakar se je Krofta odpravil na kabinetno sejo. ura se je precej nevarno po nil v obcestni jarek. j vi" Trsta, ki ima največje dohodke od avstrijske trgovine. Kadarkoli je Mussolini imenoval Prago ali Rusijo, je med množico nastalo veliko žvižganje. Ravno tako je množica žvižgala, kadar je govoril o svoji politiki proti Židom, kajti Trst ima med vsemi itali-jan. mesti največ Židov, ki >o prišli iz Nemčije in Avstrije. V Trstu je okoli 5000 Židov. Vlada nenehoma poziva narod k mirnem zadržanju in razsodnosti. STELB, Nemčija, 19. sep. — Konrad Henlein, voditelj sudetskih Nemcev, ki ima tukaj svoj glavni stan, je bil silno vesel, ko je izvedel, da Anglija in Francija podpirata zahteve njegovih rojakov. Neki njegov pribočnik je rekel: — V tem slučaju bodo naši prostovolci prvi, ki bodo zasedli sudet-sko ozemlje. Češki vojaki in žandarji se bodo morali seveda prej umakniti. Sudetskih prostovoljcev je zaenkrat 40,000. Za sprejem jih je prosilo nadaljnih 60,000, toda nemške oblasti pravijo, da zaradi tehničnih težkoč ni mogoče vseh sprejeti. Priče pri po vet iu je jo, da je bilo carinsko poslopje zelo poškodovano s kroglami in ročnimi granatami. Nad 100 mož v civilnih oblekah je prišlo iz Nemčije ter so s puškami pričeli streljati in metati ročne bombe na carinski urad. Dva češka stražnika sta bila ranjena. Stražnikoma so prišli na pomoč češki orožniki in vojaki. Nemci so se nato umaknili, rekoč, da so dosegli svoj cilj, ker so hoteli >a mo pokazati, da se nahajajo ob celi cehoslovaški meji. Po nekem poročilu je 37 tisoč sudetskih Nemcev zbežalo v Nemčijo, nemško časopisje pa trdi, da jih je prišlo v Nemčijo 84,000. Ob istem času pa je Henlein v nemški uradni časnikarski agenturi DXB izdal na su-detske Nemce okolic, ki med drugim pravi: "Sudetski Nemci, še vedno morate prenašati strahotno vlado husitskih in boljševiškili zločincev v Pragi. S strojnicami, tanki in topovi skušajo češki vladarji uničiti svobodo sudetskih Nemcev. "Posledica temu je beda, katere ni mogoče popisati. Toda ura rešitve je blizu. Ne- obupajte, temveč stojte trdno.Vztrajno se upirajte. " N a stotisoče sudetskih Nemcev prihaja v vrste "kora prostovoljcev". Pripravljeni >o žrtvovati svojo kri in življenje za osvoboditev domovine pred češkim zatiranjem." Pod tem pozivom je podpis: "6tab sudetsko-nemških prostovoljcev." PRAGA, Cehoslovaška, 19. septembra. — Ministrski predsednik Milan Hodža je .po radiju povedal celemu svetu, da Cehoslovaška odločno zavrača vsak predlog za plebiscit, ki "kajti bi povzročil celo vrsto bodočih narodnih problemov.'* 4 * Danes vlada ne potrebuje Henleina in drugih voditeljev, ki so zbežali, ker se je njihova vstaja razbila, kar dokazuje, da večina Sudetov želi imeti mir." KONVENCIJA AMERIŠKE LEGIJE Mussolini je zelo hvalil an-jnaj bi od]oči\t ali naj slKJetska-ne ne bodo rekrutiranl gleškega ministrskega predsednika Neville Chamberlaina, o katerem je rekel: 4 4 To je eden, ki je čutil po- ška vlada pripravljena rajše se trebo, da dela naglo, kajti šel bojevati, kot pa sprejeti kako pokrajina pripade Nemčiji, ali pa ostane pri Cehoslovaški. Dalje je rekel, da je čehoslova- je iz Londona v Monakovo kot krilat odposlanec miru." poravnavo, ki ni v soglasju z njenim lastnim načrtom. - Hodža je posvaril, da more $400,000 PLACE NA LETO,Cehoslovaška vsako uro pričakovati vojno ter dodal: "Prihodnjim dnem gledamo Dvajsete letne konven- • • 1 IVI 1 •• cije Ameriške legije se deležu je nad štirideset tisoč mož. — Enotna fronta proti komunizmu. LANGLEY FIELD, Va., 10-sep. — Včeraj je odletelo proti Californiji dvanajst ogromnih armadnih bombnikov, ki so znani jx>d imenom "leteče trdnjave (Fly Fortress). Na njih se nahaja 96 častnikov iu vojakov. Udeležili so se parade s katero je bila otvorjena danes konvencija Ameriške legije v Los Angeles. LOS ANGELES, Cal., 18. sep. — 20. letne konvencije Ameriške legije se bo udeležilo nad dvajset tisoč bivših vojakov iz vseh delov Združenih držav. Predsednik konvencije, — Drew Bernard, — je rekel: — To bo največja skupščina v |zgodovini naše organizacije. Delegati iz vzhodnih držav bodo obsojali vse "izme", predvsem pa komunizem. Delegacija iz Arkan-j s bo predlagala, naj v slučaju voj- samo možje in fantje, pač pa tudi kapital. KITAJSKI POSLANK V ZDR. DRŽAVAH JE ODSTOPIL LOS ANGELES, Cal., 17. sep. — Pri zaslišanju pred Odborom -za delavske odnošaje se je dognalo, da ima filmski ravnatelj Frank Capra na leto $400,000 plače. Poleg tega dobi še 25 odstotkov od filmov, ki jih napravijo pod njegovim vodstvom. ŠANGHAJ, Kitajska, 18. sep. — Iz Cnngkinga, kjer se nahaja kitajsko vaanje mini- v obraz z prepričanjem naro-istrstvo, poročajo, da je vlada da, ki ve, da se more braniti."'sprejela resignacijo C. T. Hodža je prepričan, da bosteKVanga, kitajskega poslanika Cehoslovaški pomagali Fran-Iv Združenih državah. Njegov eija in Rusija, ako jo Nemčija naslednik bo .postal dr. Hu napade. Ishih, ki je sedaj v Ženevi, ter "Plebiscit za Cehoslovaško j je za vršil leta 1914 študije aa ni sprejemljiv," je rebel dalje, ameriški Cornell univerxL lliihifiiifi'" ■i.-aa-.-^." f "O O0X*-l«fT«ft ^Tuesday, September 20, 1938 THE LARGEST SLOVENS DAILY IN U. B. (i GLAS NARODA (voiai or in pboplo 99 Owned And Pabllabed by •WfiNie roBUflUNe OOMPANT (A Corporation) Vrani 8ak£X President j. Lupah*, 8ee. Piaot at imatueM ot t&e corporation and »ddreaaes of a bova officer«: »M WBBT IM STREET NEW YORK, M. k. 45th Year 1SSUBD EVEitY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Ad t erti aemeut o*i Ajcteeaueiit Z* oele leto vtOJa list m Ameriko la Kanade ..............M.00 pol leta ................$3.'j0 Četrt teta................ Za New York u celo teto . . (7 00 Za i*ol leta ................f3.ro Za Inoaemiitro aa cttlo leto .. Za pol leta ................$3.60 wiwcn pi IDD Yearly M— "G L.AM N4HODA~ IZHAJA VSAKI DAN IZVZRMfll NRDELJ tN PRAZNIKOV UL** NARODA-. tM WEST lttfe STREET, NEW YORK, N. ¥. TELEPHONE: CHelsc* S—184* DES£T MJULIJONOV MOŽ POD OROŽJEM V Evropi jo Ki milijonov vojakov pripravljenih na voj-no- — Francija jih ima dva milijona, Nemčija en milijon, Ru sija dva milijon«, (''chOslovaška 800,000; Italija 450,000, Vo-lika Britanija pa v Kvropi 200.000 mož. <"'e prištejemo k temn se vojaško silo Poljske, Jugoslavijo. Madžarske, Romunsko, Belgije in Švice, pridemo do -zaključka, da jo v Rviopi pripravljenih na vojno najmanj deset milijonov vojakov. Cehoslovaška državna policija Trije člani češkoslovaške državne policije, katera vzdržati mir in red v sndet-kom ozemlju. s k usa PRIMARNE VOLITVE Demokrat-k* primarne volitve za senatnega kandidata v di žavi Maryland so bile važen političen pojav. V volilno kampanjo jo osebno posegel predsednik Roose volt ;n nagovarjal vol i Ice, naj ne glasujejo za senatorja Tvd-ingsa, katerega je označil za nazadnjaka, dočim jim je loplo priporočil njegovega protikandidata Lewisa. Navzlic Roosc veltovemu posredovanju je bil pa Tvd-ings uominiran ter bo pri novemberskih volitvah nedvomno ponovno izvoljen za senatorja. Ponovna izvolitev Tvdinj»sa bo za Roosevelta ter za ves New Deal hnd ndarec. Izkazalo se je namreč, dr. je napravil Roosevelt veliko politično napako, ker se je osebno vmešal v zadevo državnih volitev. Amoriški volilec, pa če je tudi za Roosevelta, ne trpi takega vmešavanja. Kadar gre za njegove krajevne oziroma državne zadeve, noče vpoštevati navodil iz Washingtona. Predsednik Roosevelt .bo to gotovo vpošteval in se ne bo več vt ileal v lokalne zadere in v zadeve posameznih držav. — \merika je skupina držav, in ideja samostojnosti njenih posameznih delov je vsepovsod zelo močna. Nekaj sličnega leot se je zgodilo v Marvlandu, se bo najbrž zgodilo še marsikod drugod. Roosevelt bo v^rihodnje v lom oziru dosti bolj previden. Iz Slovenije lll;i«HlllllllM pošiljatve denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu v jdooravmo ta 9 1M ............Din. 100 -9-SjOO ............ Din. ^ 9 720............Din. «00 911.00............Din. 8uft 923.00............Din. 1000 949JM............Din. 2000 V ITALIJO Za 9 0.S0............lir 100 9 12.25............Ur 200 9 20.30 ............IAi 000 9 07.00 ............Ur 1000 $112.60............Ur 2000 «16740............Ur 8000 gi mm HRDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE ORNE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI ST Izplačila v ameriških dolarjih ^ ia 1 rnti lil I j *arato pmiurn____j 9.99 Sfc - t JSL> ..MhM «..» p« ■ •( * tum krn)n tnpuaio r doti***. uvviijjnio po oarlr unig u I Ml UJINd 9L— 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY *Gf»» Naroda" mm loaa. n. i. PONESREČENEC GO. VORI O USODI Prod dnevi smo poročali o veliki tragediji, katere žrtev je postal 20-let ni .Jože Zngelj, sili odinee posestnika iz vasi Po«l-klanca pri Vinici. Fant seje bil podal li Kolpi z zasilno naprav I je n o di nam i t no bombo, da bi ubijal ribe. Do ribolova ima posebno strast. Nesreča je ho tela, da se jo dinamit prezgodaj vžgal v fantovi roki. Bom ha mu je obe roke raztrgal:! ter mu presekala odvodnico na desni strani vratu in uničila desno roko. Po visem životu jo nesrečni fant dobil hude opekline. Z avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico v Kan-diji, kjer niti zdravijo hnde poškodbe. Izprva molčeči fant jo postal izdaj precej zgovoren. Bolnikom, ki leže v isti sobi je pripovedoval, da je bil zaradi piv povedanega ribolova v trga ne roke, ki so daleč naokoli pordečile vodo. ('o bi bilo izgubljeno tudi levo oko, bi se bil rajši prepustil toku vode. An bolečine se zdaj malo zmeni, obžaluje pa, da ne bo mogel biti vojak, kar si je prav i-skreiio želel. Mnogo razmišlja, kako se i»o po ozdravljenju naučil pisanja. Pravi, da ima trdno voljo, da poizkusi, kakor najhujše poškodovani vojni invalidi, ki so se naučili pisati z nogo. Zuge 1 j je skromen in miren bolnik in ne more prolrval it i usmiljenega brata Andreja, ki ponesrečenega fanta neguje s tako dobrosrčnostjo, kakor dojenčka. POBEGLI OTOČANI. kljub mladim letom že dvakrat kaznovan prod čriiomcljskim sodiščem. Komaj je prestal kazen, že dva dni ,po prihodu iz zapora, ga je znova prevzela strast po prepovedanem ribolovu. Ničesar ga ni moglo odvrniti, da ne bi na ta ali oni način prišel do zaželjenih rib. Tako jo prišlo do tragičnega dogodka. Zdaj, ko leži pohabljen na bolniški postelji, si želi ribjo pečenke. Srečen je, da mu je ostalo zdravo vsaj levo oko. Žalosten jo še najbolj zato, ker brez rok«' ne bo mogel k jaslim. •Pant jo podrobno opisal u-sodni dogodek ob Kolpi. Po strahoviti detonaciji, ki ga je vrgla ob tla se je dvignil in se brezmiselno lovil z raztrganima rokama ob Kolpi. Zagazil je v vodo in pričel namakati raz I-/. S« ha raba je v holandLski Indiji poročajo, da je prebivalstvo malega otoka Tonga v Kolpi! ftandaškem morju naslovilo na holamlskt kolonialne oblasti prošnjo. da bi se smelo preseliti na parni k 4 4,Bond" ki je nased» I mi čer v bližini otoka. Oblasti so prošnji ugodilo in o-tok Ten-a je od tedaj neob-ljuden. Vsi prebivalci, 24S duš, so so namreč nastanili na dobro o-hranjenim nasedlem 'brodu. ki je kot bivališče neprimerno n-di bn« jši nego njih prejšnje [primitivne kočo na otoku. O-točani pa so pobegnili s Tonga zavoljo tega, ker so jo tam po javilo toliko strupenih kač, da so bili v neprestani smrtni nevarnosti "HllijifliSl'iitiUiillliuillm .iilH'Ulfiy.,1 altlltllti Hlllltl Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. Važno za potovanje Kdar Je namenjen potovati v stari araj aU debit! kegn ad tam, Je potrebno, rta Je panlen v vseh atvareb. Vsled naAe datge-letee sit utaja Vam samoremo dnti najboljša pojasnila in tudi vsa potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobna In hitre. aa sa-OM obrnite na nas ta vsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi proftnje sa povratna dovoljenja, potul tiste, vtzeje In sploh vso. kar Je sa potovanje potrebno v naJhHreJSem «asu, In kar Je glavna, sa nnjmanjfia »treiM. Nedrtavljani naj ne odlagajo do zadnjega trenutka, ker ____ se dobi Is WashVngtona potratno dovoljenj«. HE ENTKV PBIUIIT, trpi aajmanj en meaee. Plttte torej takoj sa broaplataa navadlln In sngMnvUnma Vam, da boats poceni In udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Upokojenec, ki ima zaplenjene dohodke do leta 2,081. Zaradi dolga j«* neka sarajevska tvrdka tožila nekega železniškega upokojenca in pravdo tudi dobila. Tvrdki je bila priznana pravica do zaplembe tož- nčevili prejemkov. Xt kaj dni iznejo pa je dobila seznam. iy. katerega je razvidno. da imajo do zaf>leni'be pravico tudi še razni drugi trpuiki. katerih je toliko število, da pride zadnja zaplemba na vrsto šel« leta 2.081. rpoicojenoe bi moral živeti še kakih 140 h t, da bi so lahko najnovejši njegov upnik pošlimi svoje pravice. Matere nezakonskih o-trok so zborovale. V dvorani inžonjerske zbornice v Beogradu jo bilo nenavadno zborovanje. Privatna uradnica Daraj Pavlovičeva, ki ima nezakonskega otroka, je pripravljala in sklicala zborovanje mater nezakonskih otrok. Njen poziv je Imel velik uspeh. Velika dvorana je bila polna. Zborovanja so se udeležil«- žene vseh let starosti, bilo jo pa tudi nekaj mošikib, največ seveda takih, ki so bili sami «le- *g£as naroda"j pošiljamo v staro do- J movino. Kdor ga ho- f ^ če naročiti za svoje ^ I sorodnike ali pri jate- ^ Peter fc (talijo lista ne poši- j ^ ljamo. vraža, katero jo tam v pr«*«l-mestjn udomačila menda kaka ciganka. Vražjirski r« cept se glihi: Vlovi belega psička, oko-P1'j ga v topli vodi. potem pa šeg in navad. — In sedaj, fanti moji, — j«- rekel junaški kapitan, — i-mate pred seboj zelo ostro hit-k«». Borite se kot junaki, «lo klor vam ne zmanjka smodnika. Potem pa tecite. Jaz sem nekoliko šopa v ter Uoin pričel ti»ei že sedaj. \ Ameriko jo prišel med pro hihieijo človek, ki ni bil še nikdar tukaj ter ni poznal naših ga živega spo«"-i in to pečenko na drnhno seseči ali stoh*i ter Sol j*- v hotel ter obsedel pri vratih prostora, kamor tudi jo primešaj možu v jod. Uči-'cesar peš hodi. Tam jo sedel nek: Nikdar več ne bo ghdaljtri dolge nie. ter ^e čudom ču za drugimi ž nami. Za čare drugih žen bo postal "čnniv" t slep) in njegova zvestoba bo •do tebe ostala trdna kakor skala. Da se žene predmestja poslužujejo te j i reeopta, so oni dan razkrili odborniki društva, dil : pisal ležni usode nezakonskega otro-(našajo po vseh hišah prodmo-ka, povabilu agilne sklicatelji-j stja in tako je vos To mi pa ne gre v glavo, — je rekel. — Ko pride pri nas moški iz tega prostora, si ponavadi obleko popravlja, tukaj v Ano-riki pa u>ta briše. i ^ za varstvo živali in takoj «- jej Društveni tajnik je javil neki gazda iz predmostje.lnotineinn tajniku: ki sumnit'-i svoje najemnic- da; — Tukaj ni nie novejja. Na-so mu ukra«llo dva lepj» snežno-'znanjam ti »In j,- umrl so-l.ela psička. Mož se je v svoji brat Jože Klopač, ki je vedno hiši seveda razburjal, osumijo- simuliral, ne gospodinje so se postavile. robu, na,p«»s|ed so se sprle Xekoc je prišla v naše uredili z^laj si- med seboj hudo obtožil jo jo. Taiki prepiri se pr«*- težk«» moro a:rde okoliš pod vraže. Mo- e«» pa so se o«ly.va1i tudi nekateri pravniki In javni delavci. iSklicsvtel jiea zborovanji! je pretresljivo orisala usodo!drugo nlleo. jih vrstniki za-nezakonske matere in nezakon-;smeliljivo vprašujejo če so ,4čo. 1 ' ' " " mvi.*' niši \ o rojakinja in je vprašala za naslov -vojega brata. — \' li-t donite, tia «i:a iščem imuni *ioer dva brata v Ameriki, pa dajte tako skoiiiandi- kegji otroka ter apelirala na zakonodajalce in na vso javnost. naj so odpravi strašna in krivična razlika med zakonskim in nezakonskim otrokom. Govornica j<- naglasila. da jo ta apel umcMun zlasti zdaj, ko se obirajo pravniki iz vs.- države k svojemu kongresu. Pred zaključkom zborovanja je bilo napovedano, da so bodo .mater«* nt zakonskih otrok vnovič seŠle na velikem zborovanju m« seca oktobra. Škandali v beograjskem predmestju zaradi grde srednjeveške vraže. V M«itohijski ulici na beograjski- periferiji so vse žen«1 hndo prepirajo, možje pa hodijo zaskrbljeni in osramočeni okrog. Povod je sednjev<»ska 500 LISTOV BO PRENEHALO IZHAJATI NA MADŽARSKEM. 1. septembra je potekel rok za izročitev prošenj za dovoljenje za nadaljnje izhajanje vseh lii-tov in časopisov, ki ne izhajajo kot dnevniki. Lahko se reče «la 400 do ofXl obstoj. eih listov ni vložilo te -p rošnje v irlavnem zara«li t«'ga. ker ti oglasil, ki glavo, a kadar pridejo v kako|;m;i sestro v New Vorku. ! | Nekje -o je iztiril vlak. l>va j potnika >ta bila žrtev. Knega potnika je ubilo, dru gi je izgubil nogo. Ta, kakor t in I i v« lova po mrtvem, bilo na konceh kakor dvoje šil, in lepo črno bradico, kakor kozel. In o«*-i, oči! Nekaterim ženskam >e še danes sanja o nje govih krasnih o<**eh. In ko je stal takole na odru ter švigal s pogledom po gle-«lališču, je nekatere kar kurja polt sproletovala. Strašno jo znal eoprati. Žive zajčke je vlekel iz rokava, iz visokega eilindra je pa kar gos potegnil — Živo in veliko gos, najmanj deset funtov težko. Naaadnje si je pa dal zavezati oči, pa je zlome k kar skozi debelo ruto videl, kaj se jo godilo v dvorani.' Tedaj je pa podjetna rojakinja vstala, in jo odkurila do- , "iov, da se je kar kadilo za njo. Ker jo stanovala v bližini, je bila po desetih minutah že zo pet nazaj. — si hi,rt * — JO -le vPra-šala prijateljica vsa presenečena. — Oh, nič, samo hlaee sem šla preobleč. V neki zakotni fari so opustili staro pokopališče, in oblast je odredila, naj se poišče zemljišče za novo, obenem naj bi pa izkopali poskusni grob, da bi se prepričali, če je zemlja za pokopališče primerna. Oz tri dni je pa dobila oblast od občine dopis, glaseč, se: — Občina sporoča, da je grob za' slavno komisijo že izkopan. PREMOŽENJE: $7,500,000.00 | NX BODI' .ImM "a—r-- i • • - ; F. W. ARAM1S: DolHrmaifeki je vračal iz piMirne k obedu in komaj je odprl vrata, ga je pozdravila žena z iM'St-tlaini: vem, kako ti Ihj danes teknilo. Oleaka je kuJiala sani« in skmhaia je nnkaj, kar tako na hitro roko, jaz pa v*«* dojjoLctno sploh nisem prišla v kuhiujo. Obiskov je bilo toliko, da nisem utegnila." ".Kaj povHŠ! Kdo je pa Uil!" "Takoj zjutraj je prišla Punju. Vrnila se je s počitnic, imenitno se je popravila in tudi otrok«nn se poznajo blagodejna posh lie«* ixprememlbe zraka. Toda. saj ve*. vrnila se je brez beliča in prišla me je pros-it, naj ji posodim nekaj denarja; pomisli, uiti za obed ni imela. "[n si ji posodila?" i4 Štiri zlate. Saj dobro veš, da i ga dal \v< raj. Toda kaj storiti?" "Seveda, seveda ..." "A komaj >o se zaprla vrata za njo, je prijel Trzvwialkio-wiez. Vrnila io-j "Tudi jaz sem mu odgovo-i"vedl,a l,n" 44Naj stori, kar se mu zdi:^Hjonov fraokov. Sele pozne-ahnil Do bornia rišem mu odgovo-'. / •. . hei manski. "Saj bi lahko sede-'rila nekako tako. Toda prosim|lsk*vo 1,1 nas. .JO parisko ~ta li v Varšavi kakor mi.- j te, kako to, da nas pridejo nova nje bankirjeve žene. Storže res, toda kaj hoč mo? nadhgovat vsi naenkrat. Ka- nla >° P" napako, da je zaple-Mizar res že dolg-o čaka. A na- kor da bi bili ljudje skovali za- m,a zm,lu' rar.nne, okrog ;> mi-Zi-dnje pomisli, bilo je že mpol-rrto proti nam." lijonov frankov, prodno jo i-dne, ti jo primaha še IV/ipajlo.j "Kaj se pa čudiš, žena! Sajjr,1*'la Tanfieldovo v rokah. Tn-Sladak je bil kakor med, dejal veš, da je konec poletne sezone, di doma je ni našla, temveč sa je, da to ueraid stori, pa ne mo- drugače tu di ne more biti, saj re drugače; šele včeraj da so je je čisto -naravno, ida je na-stalo vrnii iz Marijanskili Lažni, iz- m kakšno oživljenje. Nato bi tlatki so bili ogrrwnni, a zdaj morali biti itak pripravljeni." ma, ju je njegova mati ugraln-la. Edini mož, ki je prišel z njo v stik, je upravitelj konknrzn.- Uitanovnik APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS KOTNI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW ¥ORKl> IN OKOLICI ANTHONY SVET, (Unlicensed) V slučaju smrti se obrnite n:i miš jiogrebni zarod In Mr. Anthony Svet bo prišel k Vam in Vam dal navodila In cene t Vaše ]»<»|tolno zadovoljstvo. NEW YORK, N. I. BROOKLYN. N. T. 465 W. 45 St. 219 Atlantic Ave. Circle 6-7393 MAfo 4-7C u žko bolno. Izjavila mu je, da ni vedela, odkod izvira denar, mase Coppleton. Prispel jo v!ki J« J*' *"ož dajal in da se Pariz in kmalu je dobil pismo,.•>*» s«»um vrnila v A mrl i jo, cim da se lahko sestane z bankir- |«»z'lrnvi. <> ostalem naloženem jevo ženo pod ^pogojem, da pri- .'denarju, okrog -(i mili jonov de k nji z zavezanimi očmi in-frankov, pa sploh ni hotela goda no bo nikomur povedal, Jcjejvoriti. (Vipploton pravi, da mu so skriva. Coppelton jo na ta j je znano skrivališče bankirjeve pogoj pristal. T rni avto ga je [žene, da bo pa svo jo obl jubo i >»i m »»liti ^rii udpeljal iz Pariza v lepo vilo, držal. In tako ima Pariz novovpa so zapestnice in uhani kjer je našel Tanfieldovo te-isenznrijif [tirni — kragnljčki. ORIENTALSKA MODA ZA ZIMO. PaoLške modne tvrdke kažejo že nove modele zimske mode. Oblačila so slikovita .imajo inno?o črpk in krznenih oblog. Zelo viden je učinek orientalskega sloga mnogih koh keij. Tri -je videti t urbane, visoke oorzijske čepice in inkrustacije iz brokata. Posel ma senzacija z zla- Ne bojte se jeseni! Uspešen ameriški pisatelj| mlad. ki >e ne uvršča tako pre-< je opazil, da ima najboljše do-i prosto v na^e razmotrivanja. i mishko vediio spomladi. Ker; Znamenita pomladna kriza je je zaslužil toliko denarja, da si: bila predmet že mnogih znanji- tf» lahko pri voščil, je sklenil | stvi nili raziskav. Danes raz-j potovati za 'pomladjo, pa si gajlikujemo med duševno prožno-1 nV.šol tedaj v Floridi, potem v stjo in teletsnim gibalnim go-. Kaliforniji, v .Južmiii morju, v src je opustil je prišla naša soseda. Tudi ona ta lov za pomladjo ter se vrnil se je prav kar vrnila s kmetov, v normalno življenje, si je v resnici kmalu opomogel in je )ta niti za avtotaksi ni imela, da bi se od|>cljala< s (kolodvora domov. Hišnik je moral založiti za njo. Zadržala me je tako dolgo, da niti na trg nisem n-tegniti skočiti. Molila me je, naj ji ]M»>odim do prvega 20 zlatih. Seveda sem >e ji nasmejala v ofiraz. f'love k od skrbi ne ve, kje se ga glava drži. ona ti pa ipride po 20 zlatih kakor v banko.** 44W- n« d<'. ztlaj vsaj vidiš da »mo v hi^i na najbolj^'Mu gla-u. l.jud'e mir-li jo, da selimo na denarju.** se je 7^srnejal PoIm r nan-Ui. 44 V o a kd» je še bil pri nas?" 4 4 Kh, človek bi k»ir iz kože s4točil. Potiin je pilše! mizar ** š, naj mu vemlar plačamo tisto poliee, k: jlli j.- nsm naredil ži pred dobrim letom; no, ta re.- že dolgo č*iUa. Obljubila ;em m u, da d«>bi lenar zanesljivo nrihodn:* To. da b il je z«-lo robat. Dejal lahko nadaljeval s svojim list-va rja njeni. Kaj nas uči ta zgodba? Da je naš organizem vajen večnega ritma letnih časov in da mu nasilna sprememba teh pogoj«'\* no «le dobro. Jesen in zimo pott obujrmo za obnovitev naših sil, ki bi jih večna pomlad prehitro izrabila. Bilo bi mppačno, če bi delali samo vročino poletnih mesecev odgovoru«' za naši» zniau.j^a'n>' delovno sposobnosti. Bilo je dovolj let, ko nami jo to vročino zmanjkalo in bila so tudi leta, ko je september nadoknadil to vročino in je bil bolj vroč od avgusta in julija. A tudi v takšnih lotih je bila krivulja delovne spodobnosti enaka krivuljam drugih 1« t. Jiseni doseže ta krivulja najvišjo točko, v deeem'hru malo popusti, v januarju in februarju doseže približno višino. Potem pride jk>- lidiii. D«.čim je gibalna sih« sponi I udi največja in -potem v polnem poletju hitro uplahne, kaže duševna prožnost že od pomladi daljo do jeseni stalno nazadovanje. J« si n prinaša vsem ustvarjajoči m ljudem višek delavnosti. Pesniki in misleci imajo tedaj najboljše domisleke. Loiubroso je ugotovil, da se kaže to najbolje v maju, na drugem mestu pa je mesec september. Poleg teh pozitivnih strani pa zaznamuje ta letni čas največje število samomorov in tudi v blaznice pride največ pacientov kpomladi. Misel, da nas po n< keliko h pih septembrskih in oktobrskih dneh ča-| kafta turobni november in za njim dolga zima, gotovo ni vabljiva, a baš zato, ker smo v naslednjih »mesecih na višku zmogljivosti, se mečemo z vsemi silami v dem. Za zdrave ljudi velja v naših širinah v splošnem pravilo, dat so jKičuti-jo jeseni najbolje. Bolezni taka pravila sicer lahko sprevrže jo. toda z naraščajem zmogljivosti je opaziti tudi odpornost človeškega organizma do različnih bolezni. Nahod, ki se ga morejo mnogi le s- težavo o-hraniti, se da jeseni na primer lažje prenašati, nego v drugih letnih dobah. SPOR V UNIJI AVTNIH DELAVCEV V United Automobile Workers uniji Ik> treba uravnati spor, ker se l>o sicer organizacija razbila. Zdaj so v teku pogajanja z I^ewisovinr odborom. Na sliki so v prvi vrsti z lew na desno: podpredsednika CIO Philip Murray in »Sidney Hillman in unijškl predsednik Martin. V drugi vrsti sta: B. J. Thomas in Delmont Garst, pod predjed nik in tajnik AHN'8 NKW AMKK1CAN INTfcRPHETKR. — Trda vea. ^TU sfrau« Cena $1.10 U^uu kiijlga z« Nemi-c tu u one, ki mi nun Mine zmožni. AMKftlKA IN AMGR1I&ANC1. Spisal He v. J M. Trunk. (608 'strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova dru&ra In rtro?« urunoe ustanove. Bugato ilustrirano. Cena $5.00 ANt.lJCSKO SLOVENSKO BERILO. Šesta v n dr. K. J. Kern. Vezan*' C©na $2.00 li URŠKA VOJSKA. 03 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj narof* knjižico — "Haw to become a citizen of toe United States". V tej knjigi so vsa pojasnita In zakoni za naseljen«" Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75' strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari RngllA. £itS strani lteaarnl problem Je zelo zapleten In te'aveu lo ten ni moigofe storili vsakomur j»sis.«pi, Pisatelj, k! Je znan £e8kl uarftdno-gOMpodar* rikl strokovnjak. Je razftirll a»(»«« delo tako, da bo aluillo slebern**JBU kot orientn^ui spis 9 denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, sf.isal Fraujo Dular,- '-'78 strani. Ona trda vez Cena $1.50 Zelo koristna kujfga za vaakegn živiuorejea; opis raznih bolezni ln adravljenje; slike. DO ORBIDA DO BITOLJA. 1« Hrani. Zanimiv potopis s slikami n«tlb krajev naie stare domovine, ki so Sluveneem le malo aaanl. Cena 70c. (■OVEDORE4A. Šplsel R. H slikan*' Legvart. 143 strani. Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 strani. Poljudni spisi o naravoslovju ta ivptdoxnan-atvtt v - - • - Cena 50c. KOKO&JEREJA. Sestavil VSTeutln Razlnger, 04 strani Cena trlovez ____.50 Brofl. .... - J5 KRATKA SRBSKA ORA^^TIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 90 atrial > \ Cena 30c. KNJIGA O LEfett VEDENJU. (Urbani.> Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 60«. KUBIČNA RACUNICA. Trda ves 144 «t» Navodila za lzraCnaanJe aSrogtoga. /eaaao-aa ln tesanega lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejfe in pritflAui zbirka navodil za knhlnjo in doak-' - Cena 50c. MATERIJA la ENERGIJA. Spiaal dr. Lavo Oer-melj. S slikami. tM) ■trav1 N««k o atoMlb. BBolekttiib ln elaktronih. Poljudno pisarna -razprava o imieoios uodenM ananoatL Cena $1.25 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, ves. $1.50 SLOVENSKA KVHAJOCA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. NAROD, K> IZUMIRA. 1«1 strsul . Poljuden «iois uaJaeTerueJAeKa aanxta na ava-:a. nJfguve Se^re ln navade. Cena 40c. \AftE AktfiiUiVR ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. dpisiir Krnu l*rj:ive«\ l-JI strani. Br«»S. Cena 40r. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. '-'58 strani. Vez.. Knjiga ji* iininvest ter Je sestavljen pn najbolj.^ili virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAfLNAR. Trda vez. 1!31 atr... Pri risana knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri n:ikiii>ii in priMlaji notrebiin. Cena 75c. PROBLKMI SODOBNE KII.OZOKME Siiisal dr. K. Veber. .'{41 strani. Knjigo toplo prl|Hiruf-awo vsatkomur, ki se LmV fM-y.nnitll i it Kavnimi <"-i.aiui s<»dubna filuZdfiJe. Cena 70c. RI SK! REALIZEM. Spiral dr. Ivan Prijatelj. 41.1 strani. V knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrslwrr -uwke struje. Cena $1.50 SPOMINI. \L*lak. Jože l^ivtižar.) Mli strani. V tej kujgl ebuja naS znani potoplsee tu (ta i k l.uvtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena bros. Cena 50c, SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLO VENSKO NEMŠKI SLOVAR. 14» str, Druga polovica knjige vsebuje ueinfiko-slb-• venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemAkeca jezika. Cena 40c. L VOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Kranc Veber. sfij strani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Mpljal Frane Povie. , e«ia bros. . ^ Cena 50c. VELIKI VSEVEDE2. 144 strani. Zbirka zanimivlb ln kratkotaralh spretnosti ; barke in Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; pun kt I ran Je; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1x8 strani. Knjiga Je izAla v zalotbl Vodnikove drulho ter vsebuje življenjepise mož. kt so s svojim v delom privedli slovenski' narod la »nženjstva v svobodo. Cena 00c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani Zanimivosti Is ruske zgodovine In natančen opis vojaSke republike aaporoSkln kodakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELITA. «2 strani. ___Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Proaper Merimae. 80 at rani. Cena.. JI Edea nsJholjMb aptaor- franeoain«a MOjatra. vzeta la naRega kmetakega UvUenja. i lik.'.a .. .!• mzwm j..... I1O0P-VM Ym§ Tuesday, September 20, 1938 moEsn KCVEHS DULY IN D. m .ilii^'MiWlllItiM ROMAN IZ 2IVUEUA ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I.H. ■51 iSoer tako resna gospodična Berend je vsa navdušena. Najbrže ji je prišla vsa ta lepota do zavesti sedaj, ko se mora od nje ločiti. Dagmar vridihen, nato pa tiho pravi: 44Da, vse to je lepo — toda ah — 'kako žalostno!'' 4'Ker vse gleda« z žalostni trti očmi, Dagmar. Že pogosto sem ti rekla, da si za tako nrlado tbitje prevee potrta. Kaj misliš, bi jaz dal za to, da bi mogla biti tako mlada, kot si ti, ko bi mogla, tukaj ostati in živeta brez skrbi za živež, sploh brez vseh skrbi. S&j vendar nimaš (nobenih skrbi, Dagmar, in toliko lepote je okoli tebe, zakaj si potonil tako žalostna?'* Dagmar vstane in stopi k ograji paviljona. Ko (bi gospodična Berend vedela, koliko vzroka je iimela za žalost. Toda navajena je -bila na to, da o tem ni govorila in. vse, kar jo je mučilo, je zapirala v svoje srce. Teldaj pa zo|>et zbere svoje misli, se obrne in pravi s slabotnim nasmehom: 4'Popolnoma mislim, gospodična Berend. da m islite, da sem vsega zavidanja vredna, kajti vi se morate vedno vkvarja-•ti s tujimi otroci. Alko pomislim, koli'ko truda sem vam jaz prizadela, potem že moram razume ta." 44O, ti si mi povzročila najmanj truda. Reči moram, da nisem še nikoli imela boljše učenke, kot si bila ti. Sedaj, ko ti ta pohvala ne more več škodovati, jo rada izgovorim. S taboj sem (imela zelo lahko delo. In ko bi imela samio učenke, kot ei ti, bi mi bilo mnogo prihranjenega. In še nekaj ti hoeem v tej uri povedati. Dagmar, nikdar mi slovo od kake učenke ni bilo tako hu.do, kot od tebe. Toda sedaj ne maram več o tem govoriti, kajti ni dobro za take ljudi, kot sem jaz, da bi izražali svoja čustva. Pojdive, greve na iz-prehod. Že enkrat bi šla rada skozi celi park, do vrha hriba, kjer je konec. Mogoče bo to zadnjikrat, da bom šla skozi oljčni gaj. To je posebna krasota! Sicer za nemški okus oljke za Nemce niso Iqpe b svojim arvozelenim listjem, ki izgleda, kot da je vedno pokrito z debelim prahom — pa vendar — ne vem, da je navzlic v=emu tako lepo hoditi pod oljkami.'' Greste dalje v park, kjer vodi ob zidu pot v klanec in se pogovarjale med seboj in vdihavate balzamov zrak. 22 POGLAVJE. Ko že nakaj časa hodite, jima pride nalsproti signora Katarina s svojo hčerjo Eleno, ki sta obe šle v breg. Signora Katarina je v desetih letih vidno ovenela. Postala je bolj okrogla, njene nekdai lepe, klasične poteze pa so zavzele nekaj ostrega, trdega. Na njej je bilo mogoče opazita, da je ves čas nezadovoljno živefla. {Sedaj je še maaij zadovoljna s svojo nsodo, kot pa je bila pred desetimi leti in ves Mariettin trud, da 'bi ohranila njeno lepoto, se je razbil na njeni nezadovoljnosti. Ker nikjer ni mogla dobiti zadoščenja, ker je v njej Še vedno gorelo pekoče hrepenenje po hrupnem razveseljevanju, se je starala lean hitrejše, kot pa je b ilo potrebno. Marietta ji je sicer v svoji pasji ponižnosti zagotavljala, da je še vedno njena "bella marchesa" in Katarina se je vedno lepo Oblačila in je zapravljala več denarja, kot pa je bilo za obleke potrabno, toda vse to venenja ni moglo vstaviti. Iz Katarininih oči poleti bodeč, sovražen pogled proti Datgmar. 44Kaj pa delaš tukaj, Dagmar?" jo vpra&a surovo. 44Z gospodično Berend sem šla na iaprehod, teta Katarina*. 44Toda naročila sem ti, da popraviš čipkasti robec, ki sem ti ga dala. Drage čipke so se zopet raztrgale, in ker tako delo moreš dobro na-pravd ti, sem ti ga dala. Prej bi ga morala popraviti, predno si šla na izpreihod." 44 Robec je še popravljen teta Katarina že v času, ko ste drugi po kosrlu pohvali, ker sem se za pozneje dogovorila z gospodično Berend.'' Signora aKtarina je zelo jezna, ker ji je bil vzet vsak po vod za zmerjanje. 4\Potem pa bi mi morala dati robec nazaj, ker je predrag, da bi kje ležal." Toda ni bil tako drag, kot je trdila signora Katarina. " Hotela sam ti ga dati nazaj, toda Stella mi je povedala, da si <šla z Eleno na izprehod in tako sean ga pustila v svoji in sem ti ga hotela pozneje dati." Navzlic temra bi signora Katarina rada zmerjala Dagmar, ker jo je le prerada, četudi breogosto zelo jezilo. Vsadka prednost, ki jo je Dagmar imela pred njo in ji j« ni m^gla odreči, jo je jezila. Kakor je bila nevoščljiva na Dagmanino polt, tako je bila tudi nevoščljiva na njene lase, ki «o »e ji, navzlic termi, da se ni posluževala, ni kakih umetnih pripomočkov, v naravnih kodrih spuščali na tiblik. Elenini iasje to bi4d trdi in gladki in treba je bilo mnogo truda ,predno jih je b ilo mogoče spraviti v saj malo lepo frizuro. Elenini iaaje so bili tudi megleno bledi, medtem Tco w> Dagmarini žareli v svetlem zlatu. Vee to je Elena zavedala svoji lepi in toliko bolj, ker ji vsega tega ni mogla vzeti. . iDalfc urifcodaiiA.) _ _ _ _ "»-.aa .■ . ... V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $ i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK NOVA EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ. Iz ne\vyorškega pristamišča je odplul oni dan norveški paril i k Wya/tt Earib. Njegovo najbližje pristanišče je Kapstadt, končni cilj pa antarktični kraji. Pamik je baza nove ekspedi-cije na južni tečaj, ki jo je organiziral ameriški polarni raziskovalec Loncoln Ellsworth. On je bil že sedemkrat v ant-arktidi. Iveta 1935 je preletel s Kenvonom južni tečaj, toda letalo se je moralo pred ciljem spustiti na tla in upravičeni obiskati tu«ii druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFOBNIA: San Francisco, Jacob I.annfcir COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. Saftič Walsenburg, M. J. Bajuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupeeif ILLINOIS: Chicago, J. BevOb Cicero. J. Fabian (Chicago, Ctoero In Illinois) J (diet, Jennie Bamblch L* Salle, J. SpoUcfa Maacoutah. Frank Auguattn North Chicago In Waukegan, Mrtth. MARYLAND:, KltzmUler, Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L. MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gouže, J. Lrxan'-Jj Ely, Joo. J. Peohel Eveleth, Louie Goule ..Gilbert, Louis Vessel Ribbing, John Povie Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: -Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kari Little Falls. Frank OHIO: Barberton, Cleveland. Anton Bobek- linger, Jacob Resnlk, Jo*« aiapmk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John Kuinfls Youngstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City, J. Koblar i PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Brougbton, Anton Ipoveo Conemaugh, J. Brezovse Coverdale in okolica, Mrs. Ivans Export, Farreli, Jerry Okorn Forest City, Fr. Blodnlkar ,"* Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferecchak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauislJ * ' Luzerne. Frank Ballocb Midway, Jouii 2ust Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle CreHt, Fr. Bcklfrw West Newton, Jooepb J oran .. .. .. WISCONSIN. Milwaukee, West Allia, Fr. Skek Sheboygan, WYOMING: Rock springs. Diamondvlllo, Joe J* »wJsL U