CEUE. 9. SEPTEMBRA 1971 — ŠTEVILKA 35 — LETO XXV — CENA M P,\R Glasilo občinskih organizacij SZDL Cefje, Laško in Zaiec četudi številke niso [^j vedno tisto zrcalo, ^ katerem bi lahko vi- Jeli vse, zlasti pa ne tedaj, kadar govorijo o povprečkih, so nekatere vendarle takšne, da se pred njimi ustavimo in zamislimo. V skladu z zaključki prve konference celj- skih sindikatov je občin- ski sindikalni svet an- ketiral 138 svojih osnov- nih organizacij in jim zastavil štirinajst vpra- šanj. V tej anketi je dobil stabilizacijski program svoje posebno mesto. Na vprašanje, kako je s stabilizacijskim pro- gramom v kolektivu tri- najst osnovnih sindikal- nih organizacij ni dalo odgovora, sedemindvaj- set jih je odgovorilo pritrdilno in kar enain- devetdeset negativno. Pa še res je, da po- nekod čakajo na šablo- ne, na direktive, kako naj sestavijo stabiliza- cijski program. V DANAŠNJI ŠTEVILKI ŠE POSEBEJ ZANIMIVO: Na 3. strani komentar Sejem trka na vrata Lani v SLG Celje najuspešnejša sezona Na 6. strani preverjen zapis o govoricah Kolonija hipi je v? v intervjuju na 6. strani sodeluje Ing. Vlado Grdina Na 7. strani o snemanju filma Balada o sreči ^ Na 10. strani srečanje z Bukovnikom Pred zimo še divjad zbeži v dolino Ribič Ivica iz Črešnjic pri Frankolovem je otrok, kakršnih je pri nas mnogo. Danes je njen delavni dan še podoben delavnemu dnevu dru- gih otrok. Jutri morda že ne bo več tak. Ne bo In niti ne bo mogel biti. Ko bo Ivica prerasla pasenje kravice in dedkove pravljice, čeprav bi oboje še rada obdržala kot vsi otroci, bo njeno življenje kar čez noč dobilo drug smisel in namen. Njene otroške ročice bodo morale prijeti za trdo delo, ki se ga v teh strminah ne manjka. Otroštvo bo pozab- ljeno, čeprav bo v srcu še živelo. Ljudje v teh grapah in rebreh potre- bujejo delovno moč. Tako bo danes mala Ivica jutri postala delovni člo- vek, brez igračk, kravice in dedkovih pravljic. Najbrž tudi za teden otro- ka ne bo izvedela. Dolina je tako da!eč in blizu obenem, Ivičine oči pa žalostne. Skoraj tako žalostne, kakor dsi že vedo, kaj jih čaka v življenju. Bo sploh kdaj bolje? Njej in še mnogim drugim Ivicam, Metkam. Ma- ričkam? Kako lepo bi bilo, ko bi vsi otroci lahko doživeli pravo, čisto in nepozabno mladost. MILENKO S. Druga konferenca celjskih sindikatov Člani predsedstva občinske- fa sindikalnega sveta v Ce- lju so prvo sejo po počitni- škem obdobju med drugim posvetili tudi pripravam na irugo konferenco celjskih sindikatov. Sklenili so, da bo * pomembno srečanje sindi- kalnih delavcev v občini v Sredo. 29. septembra. Ko bodo ocenili dosedanje lelo. zlasti pa uresničevanje Kikl.jučkov prve konference, lK)do sprejeli še delovni na-, ^rt občinske sindikalne orga- nizacije do junija prihodnje- ta leta. Hkrati s tem skle- pom bodo tekle tudi pripra- za spre.iem enakih delov- nih programov v sindikalnih ^anizacijlah. MB Ali smo enotni? v več delovnih organizaci- jah v celjski občini imajo v teh dneh živahne pogovore o razvitosti samoupravnih od- nosov m o vlogi političnih organizacij v sistemu samo- upravljanja. O tem so ,se v ponedeljek menili tudi na razširjeni seji sekretariata organizacije ZK v EMO, ko so obravnavali odpoved Ra- da Bremca na delovno me- sto direktorja EMO Ne gle- de na to, da v teh razprav- ljanjih včasih prevladajo o- sebni pogledi, pa bi si mo- rah prizadevati, da v seda njem, težkem gospodarskem položaju v mnogih delovnih organizacijah na celjskem območju, samoupravni orga- ni, politične organizacije in strokovne službe skupno išče- jo p>oti za uspešne rešitve. Le na ta način bo moč do- seči akcijsko enotnost, ki bo preprečevala nekoristno vzne- mirjenost, spodbujala pa do- seganje še boljših ekonom- skih in samoupravnih rezul- tatov. J. V. O tem in onem ob prazniku mozirske občine Dosežki? Da-pa tudi težave 0 Iz leta v leto dosega mozirska občina lepše uspehe na vseh področjih. Kljub mnogoterim težavam se gospodarstvo ugodno razvija. Napreduje kmetijstvo, kjer se specializirane kmetije vedno bolj širijo in močno uveljavljajo. Turizem doživlja razmah, obstoje pa še velike neizkoriščene možnosti. Mnogih akcij se ob podpori občine lotevajo občani sami okviru svojih krajevnih skupnosti, ki so kot samoupravne oblike zaživele v vseh krajih tako, kot si to lahko samo želimo. Samoprispevkov občanov in drugih oblik skupnega reševanja problemov je toliko, da bi jih celo našteli težko. Ljudje so enotni. Skupni problemi in težave jih družijo, pa so se zagrizli v vsakdanjem delu in življenju, zato tudi uspehi ne izostajajo. % Ne manjka pa seveda težav. Takih splošnih, ki jih poznajo povsod, pa tudi posebnih, ki so lastne samo njim. Žuli jih cesta v Logarsko, pa mnogi komunalni problemi, stihija pri urbanizaciji, premalo šolskih prostorov, kredi- tov za razširitev turističniji ka,Racite| ig Je marsikaj drugega. _ UGODNA BILANCA Navada je pač taka da se ob praznikih vprašujemo, kaj smo dosegli v minulem ob- dobju. Pa poglejmo, kakšna je bilanca enoletnih dosež- kov v mozirski občim. Ni jih malo in tudi nepomembni niso, še zlasti za občane mo- zirske občine ne, ki znajo ceniti, kar so dosegli, ki ve- do kaj hočejo, da jim bo jutrišnji dan še lepši in boljši od sedanjih dni. V središču pozornosti letoš- njih praznovanj je Nazarje. Naključje? Prav gotovo ne! Komaj so se dodobra utekli v obratu Gorenja, kjer je našlo aaposlitev nekaj manj kot sto ljudi, že bodo izro- čil svojemu namenu največji povojni zgrajeni objekt v do- lini — tovarno iveric v ok- viru GLIN-a, Objekt je bil zgrajen v rekordnem času m prve iverne plošče so že za- pustile tekoči trak. V pro- gramu razvoja pri GLIN-u je jasno postavljeno, da je E>otrebno doseči čimvfečjo pre- delavo lesa, za razliko od minulih let, ko je les zapuščal dolino kot surovina. Iverice so samo del tega programa. Preko šest milijard starih dinarjev bruto proizvodnje bo ustvarjalo 60 zaposlenih delavcev. Ni kaj reči, mar ne? Ponosno se dvigajo stroj- ne naprave nove tovarne, p>o- nosni pa so lahko tudi nje- ni graditelji. Poleg tovarne iveric bodo izročili svojemu namenu tudi moderno zbiralnico mleka v Radmirju, katere postavitev, odnosno ureditev je kreditira- lo podjetje Ljubljanske mle- karne. Kasneje bodo tod pro- izvajali tudi sir, saj mlekar- ska proi2(vodnja narašča iz leta v leto. Sodobna mlekar- na, odnosno zbiralnica mle- ka je velik dosežek v začrta- Nadaljevanje na 3. strani Danes }e miza polna novosti. In zanimivosti. Najprej — Nagradni globus! S prihodnjo številko začnemo. V Nagradnem globusu bodo sodelovale delovne organizacije z na- šega območja. Z lepimi, praktičnimi nagradami. Vsi bralci, ude- leženci nagradne igre, boste morali le izpolniti kupon, napiaati, kaj vam je v NT najbolj všeč in odgovore poslati na uredništvo. Posebito prednost pa bo imel seveda tisti igralec, ki bo pri- dobil novega naročnika! Torej — preprosta in prikupna igra! V prihodnji številki — začetek! Dana>:nji Novi tednik je nekoliko spremenjen — skladno s našimi načrti in željami, da bi NT obogatili, popestrili in povečali. Kaže, da so pri uresničevanju te želje v občimh na celjskem območju pripravljeni podpreti uredništvo Novega tednika in Ra- dia Celje. Naši bralci pa so tudi za to! V redakciji imamo novega tehničnega urednika Draga Medve- da- Obljublja, da se bo potrudil. Sedaj smo se tudi končno odločili, da premo v krajevne sku- pnosti. Prihodnjič — obisk v žalski občini. VAš UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št.: 35 — 9. september 1971 ZADEL JO JE S KRMILOM MARTIN SRNOVRSNIK, 32, iz Topolščice se je peljal z mopedom iz Velenja proti Šoštanju in v Druž- mirju nenadoma zagledal MARIJO SKAPER iz Šošta- nja, ki je hodila sem ter tja po cesti. Zadel jo je s krmilom. Oba sta padla ter se laže poškodovala. NESREČA V PETROVČAH DRAKOS ELEUTHERE, grški državljan, je vozil z osebnim avtomobilom iz 2alca proti Celju, ko je nenadoma prečkala cesto v Petrovčah MARIJA JAN- ZEKOVIČ iz Petrove. Kljub zaviranju in izogibanju jo je zbil po cestišču. Zlomila si je levo nogo. PADEC KOLESARJA KAREL ZAPUŠEK, 23, iz Velenja se je zaustavil s kolesom na pomožni motor v bližini hotela Paka v Velenju in se skušal prijeti za nasad ob cesti. Prevrnil se je ter se hudo poškodoval. PRESPAL V KOZOLCU MARTIN MAKOVIČ, 62, s Polzele se je peljal s ko- lesom iz Šempetra proti 2alcu ter padel. Nesreča se je zgodila ponoči. Težko poškodovan se je odvlekel v bliž- nji kozolec, kjer so ga našli naslednji dan zjutraj ter prepeljali v bolnišnico. KONJ PODRL OGRAJO JOŽE ŠPRUK, 27, iz Logarske doline se je peljal z mopedom proti Solčavi ter pri Planinskem domu za- del konja, last Franca Plesnika. Konj se je pred nesre- čo pasel na ograjenem travniku, vendar je podrl ogra- jo in prišel na cesto. Mopedist je po trčenju obležal nezavesten v jarku. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. SOPOTNICA UMRLA ANDREJ VRBNIK, 26, iz Trbovelj je zgodaj zjutraj vozil z osebnim avtomobilom proti Slovenskim Konji- cam, ko ga je na ovinku v šmarjeti pri Celju zaneslo na desni rob ceste. Trčil je v telefonski drog. Avtomo- bil je obstal na boku. Na kraju nesreče je umrla so- potnica TEREZIJA VODUŠEK, 17, iz Celja. Hudo so bili poškodovani STANE HERNAUS, 30, iz Trbovelj, JOŽE HABJAN, 16. iz Ljubljane in MARIJA ŽNIDAR, 19, iz Celja, škode na avtomobilu je za 20.000 dinarjev. ČELNO TRČENJE FRANC FENDRE, 34, iz Drvenika je vozil z motor- jem proti Zg. Gaberniku, ko mu je pripeljal nasproti na ovinku z osebnim avtomobilom JANEZ ČOBEC, 30, iz Celja. Ker je motorist vozil po levi strani ceste sta trčila. Fendre si je zlomil nogo. Z AVTOMOBILOM V VODO ANTON PIREČNIK. 43. iz Nazarja je vozil z oseb- nim avtomobilom po občinski cesti iz Sp. Rečice proti domu. V Dobletini ga je zaradi prehitre vožnje zanes- lo čez levi rob ceste, kjer se je avtomobil po petmetr- skem nasipu prevrnil v strugo pritoka Savinje. Voznik je bil laže pjoškodovan. škode na vozilu je za 5.000 dinarjev. ZALETEL SE JE V SMREKO ALOJZ KAVŠEK, 39, iz Gorenja je z osebnim avto- mobilom med vožnjo proti Ljubiji zapeljal s ceste in se zaletel v smreko ob cestišču. Pri trčenju je dobil lažje poškodbe sopotnik ANTON KURNIK, 33, iz Lju- bi je. Dane Rukavina V sredo, 1. septembra, so v štorski železarni onemeli. Sredi največjega zagona je nepričakovano omahnil v smrt 454etini Dane Rukavina, obratovodja šamotame, pri- zadeven družbeno politični delavec, aktiven soustvarja- lec samoupravnih odnosov in predsednik kegljaške sekcije domačega Partizana — Kovi- narja. Malo manj kot dve deset- letji je bil član delovnega Ko- lektiva štorskih železarjev in prav toliko let neumorni športnik in družibeni delavec Dane Rukavina je tisti, ki se je lotil popolne obnove in graditve ustreznejših prosto- rov za šamotamo. Lotil se je izdelave načrtov za sodobnej- šo tehnologijo proizvodnje. Deial pa je še na drugih pod- ročjih. Velik je bil njegov delež pri modernizaciji keglji- šča in pri uveljavitvi tega športa doma in drugod. Dostojanstveno in pretres- ljivo je bilo slovo od Daneta Rukavine na teharskem poko pališču; spet dokaz, da Dane še živi, \a je med svojimi najdražjimi doma, v delovni skupnosti, med športniki in da bo med njimi :udi ostal... R. U. CELJE Poročilo se ^e 10 parov, od •<^h: Viktor Tržan, Laško in Marija Tilinger, Celje; Mar- jan Povše, Vojnik in Jožefa Kraljec, Čemehovec; Beno Cestnik in Zofija Štruc, oba iz Celja; Silvester Pešak in Martina Horvat, oba iz Celja ter Alojz Temistokle, New York in Silva Ofentavšek, Cele. LAŠKO Anton Vodišek, zidar, Ole- šče in Stanislava Stvarnik, gosp. pomočnica, Trojno. ŠENTJUR PRI CELJU Frederik Radanovič, 31, kmetovalec. Bukovje in Jože- fa Sotovšek, 24, poljedelka, Lažiše; Jožef Kovač, 21, de- lavec, Šentjanž in Mirica Gajšek. 19, gradbeni tehnik, VrlDno; Silvo Vidmar, 22 de- lavec in Marta Pušnik, 19, Kostrivnica; Avgust Vrečko, 21, delavec. Lokaj in Ema Oset, 20, delavka, Šentjur. ŽALEC Franc Vršnak, 29, 2alec in Marjana Sedar, 22, Dobrteša vas; Joško Novak, 29, Vran- sko in Angela Kranjc, 20, Ložnica pri Žalcu. CELJE 17 dečkov in 17 deklic ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček CELJE Kari Križan, 64, Jelšingrad; Marija Zoreč, 81, Celje; Jo- žef Korenak, 86, Polže; Ciril Pograjc, 51, Celje; Štefanija Regvart, 86, Pilštanj; Jože Kacin, 47, Celje in Sabina Za- bukovšek, 2 dni. Laško. LAŠKO Jože Krašek, 57, upokoje- nec. Rečica; Ana Frece, 55, soc. podpiranka. Rečica; Franc Stvarnik, 91, upokoje- nec. Laško in Darko Vavri- čuk, 21, delavec. Laško. ŠENTJUR PRI CELJU Marija Gubenšek, 77, preužit- karica. Dobje pri Lesičnem; Jože Stvarnik, 84, upokoje- nec, Kalobje; Cirila Marčen, 60, upokojenka, Lopaca; Franc Supanc, 68, upokoje- nec, Jakob in Antonija Pri- stovnik. 71, upokoCenka, Rof- nik. ŽALEC Terezija Rančigaj, 81. kme- tovalka, Šempeter in Andrej Bizjak, 64, upokojenec Letuš. KINO UNION: do 10. septembra italijan- sko španski barvni film SIERA NEVADA od 11. do 14. septembra francoski barvni film V ZNAMENJU MONTE CRI- STA 15. sept. italijanski barvni film DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOŽO. KINO METROPOL: 9. sept. amer. barvni film ZID ŽELJA od 10. do 12. sept. italijan- ski bar\Tii film BLAZNOST od 13. do 16. septembra amer. barvni film SMEŠNO DEKLE KINO DOM: 9. sept. amer. barvni film REVOLVERSKI DIM od 10. do 12. sept. ameriški barvni film SAM WISKEI od 13. do 15. sept. ameriški barvni fibn TA, ONI IN OSTALI KINO DOBRNA: 11. in 12. sept. ameriški bamii film TA, ONI IN OSTALI. ZANIMIVA PONUDBA v okviru kulturne skupno- sti Celje deluje strokovna služba, ki opravlja vse orga- nizacijske posle s področja kulture. Tako organizira go- stovanja poklicnih m nep> klicnih ansamblov, obisii^s razstav in muzejskih zbirk s strokovnim vodstvom, izlete z ogledom kulturno zgodo- vinskih spomenikov, obiske koncertov m gledaliških pred- stav, posreduje odkupe umet- niških del jn drugo. RIBOLOV Dovolilnice za ribolov v Savinji (Upanj, potočna po- strv) izdajajo: na Ljubnem gostišče Planina, gostišče »Pri Majdi« v Okonini in trafika na trgu. V Mozirju Goričan Bruno, Mozirje 73, Cajner Miha, Deblina 56 Na- zarje in Fricelj Ivan, Kropa 57. V Šempetru v Savinjski dolini pa Anton Miklavžin, Šempeter 33. KOPALNI BAZENI Pokriti bazeni v Laškem, Dobrni in Velenju so odprti vsak dan. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 11. septembra do 12. ure je dežurna leKarna Center, Vodnikova 1, od so- bote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. PROSTE KAPACITETE Prostor je še v Zdraviliščih Rogaška Slatina, Dobrna in Laško ter v hotelih v Celju, Velenju in Šoštanju, v gosti- ščih in pri zasebnikih na Ljubnem, v Lučah, Gornjem gradu ter v hotelu z depah- dansami na Golteh. Prav ta- ko je še dovolj prostora v Solčavi in Logarski dolini. PLANINSKI DOMOVI Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, Koča pod Olševo, Sv. Duh, Andrejev dom na Slemenu, Frischau- fov dom na Okrešlju, Kocbe- kov dom na Korošici, okrep- čevalnica Igla v Logarski do- lini, zavetišče Grohat na Ra- duhi, zavetišče pod Ojstrico na Klemenči jami, dom na Resevni je odprt samo ob nedeljah, hotel z depandan- sami na Golteh, Celjska ko- ča, dom na Svetini, dom na Gori Oljki. Vsak dan je od- prt tudi Friderikov razgledni stolp na celjskem Starem gradu. PRIREDITVE Celje: v hotelu Celeia je vsak dan razen nedelje bar- ski program, glasba je na vrtovih restavracij Koper, Ojstrica, Goldig bara in ho- tela Evropa. 12. septembra bo meddruštveni moto crooss na Celjski koči. Velenje: v hotelu Paka je vsak dan razen ob ponedelj- kih barski program s ple- som, vsak dan je tudi glas- ba na jezeru. Šoštanj: Vsak petek, sobo- to in nedeljo je plesna glas- ba v Kajuhovem domu. Dobrna: vsako sredo in soboto zvečer ter ob nedeljah popoldne plesna glasba v ho- telu Triglav. ... da Kovat ka indu- strija Zreče le ni ktipild nove hiše nalašč sa nL'm- škega strokovnjaka Ka- kor je ta novica razvess. Ijiva, pa še veiidarle osta- ja politično in družbeno vprašanje o prednostih in položaju, česar je deležen nemški tehnik. .. ■ da je delovna inšpek- cija pri celjski občinski skupščini prepovedala m- porabo prostorov promeU ne pisarne Ugotovili so, da je tu premočan prepih, in gibanje zraka desetkrat močnejše kot bi lahko bi- lo. ... da celjska davčna uprava z velikim uspehom uvaja v svoje delo elek- tronske stroje za obdelavo podatkov. Tako so samo letos izdali s pomočjo teh strojev okoli štiri tisoč odločb za kmečko odme- ro davkov. ... da so imeli kozjan- ski lovci nedolgo tega svoj popolnoma uspeli lov. Ustrelili so menda kar precej psov, ki so se po- tikali vstran od domačij. Psov seveda nihče ni za- kopal, temveč so nekaj dni ležali kar tam. kjer jih je zatekla hitra smrt. Ker je bilo tiste dni pre- cej vroče, so se psi začeli razkrajati. Prijetno ie za- vonjalo po zaenkrat še neoskrunjeni naravi Le kako hi bilo, če bi kmetje izkopali krompir, pobrali pa ne. Vsako de- lo zahteva tudi svoj konec. . . da so Celjani veliki ljubitelji cvetja (oziroma nekateri med njimi). Na lastni koži so to preizku- sili pri hotelu Celeia. ko jim le neznani vljubitelj« odnesel z vrta cvetlice z zabojem vred. čeprav je bilo vse skupaj precej tež- ko. Sicer pa je to za nas specifično: od tam, kjer je, tja, kjer ni!! . .. da so se na železni- ški postaji Celje zelo po- boljšali. Zdaj objavijo po zvočniku celo petminutne zamude vlakov, kar je bila prej prava redkost. Plo- šča, kamor naj bi vpiso- vali zamude vlakov, pa pogosto še vedno prazna, čeprav kakšen vlak ne vo- zi »po voznem redu«. Ne- kateri ljudje fJcar precej jih je) pogledajo tudi tja. . . ... da bo imel na četr- tem sejmu obrti v Celju Od 25 septembra do 3- oktobra svoj prostor tudi »sex-shoic«. Tu ne bodo nastopale »slači punce«, marveč bo na voljo le do- ločena literatura, nekateri sex pripomočki itd. . . . da gradnja gasilske- ga doma v Bistrici ob So- tli lepo napreduje, odkar so ga pred petimi leti za- čeli graditi. Temelji že stojijo. gt.: 35 — 9. september 1971 NOVI TEDNIK stran 3 Sodobna trgovina — novi prijemi Ing. JURE GODEC, vodja od- delkov za uvoz opreme in in- genering pri Kovinotehni Ce- lje Glovori ing. .JURE GODEC, vodja oddelkov za uvoz opre- me in ingenering pri veletr- govskem podjetju KOVINO- TEHNA v Celju Dve leti bo tega, kar so se v Kovinotehni organizirano lotili tudi uvoza opreme za industrijo in druga področja našega gospodarstva. Več kot eno leto pa vpeljujejo tu- di ingenering, ki kot posebna oblika sodobnih gospodarskih prijemov predstavlja po- membno metodo ttidi v reali- zaciji trgovskih poslov. Da bi izvedeli kaj več o dose-la- njiih uspehih in težavah, smo za kratek pomenek naprosili inženirja JURETA GOD'~'A vodijo oddelkov za uvoz opie- me in ingenering celjfsike Ko- vrnotehne. VPRAŠANJE: Kateri so bili osnovni razlogi, ki so nare- kovali potrebo po ustanovitvi ingeneringa tudi v okviru va- šega podjetja? ODGOVOR: Sodoben raz- voj tehnike in tehnologije t-&r hiter napredek tudi na pod- ročju trgovine je narekoval spremembo pri kvaliteti u- slug, ki jih nudi trgovina. Vse večja zahtevnost investi- cij in kompliciranost moder- ne opreme sta povzročila, da trgovske organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo opreane, mudijo kupcem kompleten in- genering. To je kompletira- nje dejavnositi od oskrbe pro- jektov, izbora opreme, izivr- šitve pravno formalnih ope- racij, dobave opreme, mon- tažo, priučitev kadrov in sipu- ščanje v pogon. Brez te.^ danes ne gre več. Nihče ne potrebuje samo stroja. Teria več, zahteva celovitost, ki pa je brez sodobno organizira- nega ingeneringa ni moč uresničiti. Izbire torej nismo imeli, če smo hoteli naipi'oi. Potrebe naše dejavnosti in pa razpoložljivi kadri so nam narekovali usitanovitev raiko imenovanega ■ organizacijske- ga ingeneringa, ki se je do- slej že močno uveljavil. VPRAŠANJE: Za katera področja gospodarstva oprav- ljate ingenering ter katcšne prednosti nudite z njim? ODGOVOR: Odločili smo se za troje področij in sicer za opremo trgovin m veleskki- dišč, opremo lahke predelo- valne industrije, ter opremo za površinsko obdelavo, -ozi- roma galvaniko. Prednos^ti, ki jih dosegamo z uspešnim izvajanjem ingeneringa, so mnogotere. Ingenering je uresmčil zahtevo naših 'sup- cev, da se v eni pra:vni osebi zdruižiijo vsi eventuelni pog'>d- beni partnerji. Tako ta od- govarja Za pravočasno izvrše- vanje celotne investicije s čimer se močno ^manišuje sicer običajno verižno zamiv janje rokov. Druga prednost je nedvomno v tem, da "ori opremljaniju novih objektov obstoiji možnost maksimalne- ga zmanjševanja nep>otrebne- ga uvoiza, kajti selekcijo op- ravimio sami. Naš strokovni kader dobro pozna lastnosti in kvaliteto potrebne opreme. Osebno menim, da je to po- membno dejstvo vse pre/jč zanemarjeno. VPRAŠANJE: Kljub relativ- no kratkemu času, odkar uvajate ingenering, ste dose- gli lepe uspehe. Katere šte- jete med večje? ODGOVOR: Res, lahko se pohvalimo z nekaterimi djose- danjimi dosežki. Na podro- ju trgovine naj omenim opremo trgovine v Vukovaru, Banja Luki, veleblagovnice »T« in Potroišnik v Murski Sobot-i. V predelovalni industriji smo postavili nov obrat za izideia- vo lahkih gradbenih elemen- tov IMGRAD v Ljutomeru, izvedli smo leasing (posoja- nje opreme, opomba pisca) za proizvodnjo stiropora v obratu rudnika Laško. Kar pa se tiče galvanike, smo rio bavili opremo za veliko in- dustrijsko lakirnico bojlerje^,' v TIKI, pomembno pa je na- še sodelovanje z vojno indu- strijo. Uveljavili smo se 'udi na področju sodobne oprem-C laboratorijev, kjer nudimo kupcem vso strokovno pomoč za najustreznejšo opremo, izhajajočo iz njihovih speci- fičnih potreb. Kot pa je zna- no, bomo opremili tudi novo podjetje EMOKONTEJNER, za kar smo že sklenili aran- žma. VPRAŠANJE: Kako ocenju- jete odzivnost celjske indu- strije, odnosno gospodarstva glede na možnosti, ki jim jih lahko nudite? ODGOVOR: S celjskimi po- djetji dobro sodelujemo, če- prav osebno mislim, da je še dosti možnosti ostalo neizk'> riščenih. Zlasti bi poudaril to, da smo kot podjetje, ki ima svoj sedež v Celju, mo;^ no podvrženi vplivom in gi- banju gospodarskih tokov ce- lotnega ožjega in širšega ob mooja. VPRAŠANJE: Ob uspehih vas nedvomno spremljajo tu- di težave. V čem se kažejo? ODGOVOR: Najtežji pro- blem je nelikvidnost. Nada- lje neurejenost deviznega tr- žišča, kar se še zlasti kaže v premajhnih retencijskih ic^^^o- tah izvoizmkov. Poseben pro- blem leži v premajhnem po- tencialu gospodarstva za za- menjavo stare opreme, kar še zlasti velja za Slovenijo. Kljub sposobnim kadrom, nam le-teh še vedno manjka, bremeni pa nas tudi .zamo^^an aunanjetrgovinsikii sistem, saj terja vsak posel kar 27 ter- minskih operacij, za razliko od štirih, ki veljajo v vsom ostalem poslovnem svetu. No, težave pa imamo tudi z dokončno ureditvijo registra- cije, saj nam je ustrezen m- špektorat pri skupščini -ob- čine Celje našo prvo vlogo odklonil, vendar smo vložili novo. Upamo — dovolj ite- meljeno in vse kaže, da bo tudi ta problem kmalu as- trezno rešen. VPRAŠANJE: Znano nam je, da vam je Ljubljanska banka ponudila v odkup pre- ostalo opremo neuresničenega EKK Velenje. Kako je s tem? ODGOVOR: Da, to je res. Opravili smo komisijski og- led opreme, ki je v Velenju in Kopru, vendar se še ni- smo dokončno odločili. Del opreme bi bilo sicer res mož- no prodati, vendar bi bilo potrebno predhodno rešiti nekatera vprašanja, med ta.- terimi je problem carine med največjimi. Oprema je nam- reč ocarinjena kot nova, n.ie- na dejanska vrednost pa je veliko manjša. Problem EKK in njegova neuresničitev je povezana tudi s sprememba mi v mednarodnem gospo- darstvu. Vprašanje pa je, koliko bi se to s pravočas- nim posredovanjem dalo še preprečiti. Kot rečeno — do- kler se ne uredi vprašanje carine, ostaja posel, vsaj kar se nas tiče, še vedno odprt. VPRAŠANJE: In za konec. Kakšna je perspektiva, kak šni so načrti glede razvoia ingeneringa v bodoče? ODGOVOR: Težili bomo k poglabljanju in kompletiranju uslug tudi na drugih podro- čjih. Predvsem z namenom, da bi modernizirali naše po- slovne prijeme ter jih dvigii- li na svetovni nivo. Ne skri- vamo tudi želja po izvozu m- generinga, kjer so še zlasti zanimive dežele v razvoju. I Razgovor je pripravil: BERNI STRMCNIK Dosežki? Da — pa tudi težave Nadaljevanje s 1. strani. nem razvoju kmetijstva. Ko omenjamo kmetijstvo, zapi- šimo še to, da samo v enem letu dodatno specializiraU preko 100 novih kmečkih go- spodarstev, ki se kot speciali- airani proizvajalci vključuje- jo v gospodarska prizadeva- nja v občini. V tem kratkem času so bi- li zgrajeni mnogi vodovodi, nove gozdne ceste, ki so zla- sti pomembne za kmete, pri- pravlja se elektrifikacija zad- njih dveh zaselkov gori vi- soko pod Olševo in še in še bi lahko naštevali ... Kljub temu, da je turizem v polnem razmahu, samo v prvih šestih mesecih se je šte- vilo nočitov povečalo za 38 odst., v poletni sezoni pa sko- raj ni bilo v.3Č prostora za mnoge goste, ki so odhajali drugam, je tu že mnogo pro- blemov Pomanjkanje kredit- nih sredstev za pridobivanje novih turističnih kapacitet je izredno. Vedno več je kmetov, ki bi se radi ukvarjali s kme- čkim turizmom, nimajo pa možnosti za usposobitev ka- pacitet. Tu čaka odgovorne v občini še veliko naporov! Za nadaljnji razvoj turiz- ma je življenjskega pomena modernizacija ceste v Logar- sko dolino. Problem se vle- če kot trakulja. Napredujejo sicer iz leta v leto, vendar prepočasi in najhujši odsetk še vedno čaka. Dokler ne bo ceste, bo Logarska, kjer PQ manjka tudi hotelskih kapa- citet, ostala še vedno dokaj zaprto območje. Tudi cesta preko Črnivca kliče po as- faltu, saj bi se z njeno mo- dernizacijo dolina odprla tudi za Ljubljančane, ki jim je do- slej pot semkaj nedvomno predolga oziroma preslaba. V turizmu so še velike mož- nosti, ki pa jih zavirajo mno- gi probilemi, med katerimi je kapital osnovno vprašanje. Bazen modeme šole v Mo- zirju, so skoraj povsod hudi problemi, še zlasti kar se prostora tiče, ki ga najbolj primanjkuje v Gornjem gra- du, na Ljubnem in v Lučah. šola na Rečici je takorekoč v obupnem stanju. Po bese- dah predsednika skupščine, Jožeta Deberška, je ureditev problemov na področju šol- stva ena izmed najo-sno^mej- ših nalog bodočih dni, saj so njihovi učenci v neenakoprav- nem položaju v primeru z drugimi, ki imajo možnosti za moderni pouk v sodobnih šol&kih prostorih. Poleg številnih komunalnih problemov v posameznih kra- jiii, jih tare tudi določena sti- hijnost na področju urbaniza- cije. Preko sto novih indivi-l-i- alnih hiš je bilo zgrajenih v enem samem letu, komunal- na ureditev pa zaostaja. Res- da se krajevne skupnosti na- prezajo, kolikor se morejo, pa vendar stvari vse prepo- časi napredujejo. Vsaj tako hitro ne, kot to narekujejo potrebe in kot izražajo že- lje občani. NAMESTO ZAKLJUČKA Nova tovarna iveric, mle- karna, otvoritev ceste na Po- brežje, modernizirane kme- tije, kilometri novih gozdnih cest... veliko je tega za ob- dobje er^ega leta. Res, tudi mnogi problemi so tu. Tu pa so tudi ljudje, njihova prid- nost in volja ter smi.sel za skupna prizadevanja, že mno- gokrat v preteklosti se je iz- kazalo, da se Gornjesavinjčani znajo organizirati za sikupno stvar, zato ni bojazni, da te- mu ne bo tako tudi v bodo- če. Celotna gospodarska giba- nja v občini so ugodna, če- prav je potrebno pri tem po- vedati tudi to, da so osebni dohodki zaposlenih še vedno znatno pod republiškim pov- prečjem in jim bo treba v bodoče posvetiti vso pozor- nost. Standard ondotnih lju- di resda narašča, naraščajo pa tudi potrebe, iz dneva v dan jih je več in le stežka jim sledijo. Ne manjka pa ljudem optunizma — in to je poglavitno. To je osno^'a za bodoče delo in prepričani smo, da bom_o v prihodnje ob podobnih praznovanjih lah- ko vpisali v anale in kronike nove dosežke, nove uspehe, ki bodo dvigali življenjsko ra- ven celotne doline in sleher- nega kmeta tam gori izpod gorskih vršacev .. BERNI STRMCNIK Sejem trka ea vrata Največja letošnja gospo- darska prireditev v Celju, če- trti sejem obrti, je pred dur- mi. Vtem ko bodo glavni raz- stavni prostor na stadionu AD Kladivar odprli 25. sep- tembra in bo sprejemal >bi- akovalce do 3. oktobra, bodo na razstavo zlata, nakita in dragih kamnov v slovensikem ljudskem gledališču povaoili prve goste že dan prej, 24. t. m. Otvoritev tega dela če- trtega sejma obrti sovpada z začetkom nove gledališke ss- 2ione. Priprave na sejem so v pol- nem teku. Lahko bi celo za- pisali, da je vse nared in da imajo organizatorji največje težave zaradi prostoirov. Pre- naalo jih je. Po dosedanjih podatkih bodo sejemski oro- stori zavzeli skupaj nekaj nad pet tisoč kvadratnih metrov. , Sejem bo imel tudi letis močno mednarodno obeležje. Zaenkrat je prijavljenih šest- najst tujih razstavljaloev, naed njimi celo iz Švice, Ma- tižarske in češkoslovaške To Pa ni zadnja številka. Vse kaže, da bodo na letošnjem četrtem sejmu obrti najslab- še zastopani celjski obrtniki. Na seji organizacijskega od- bora so v tej zvezi tudi ome- nili neurejene odrose med za- sebnimi obrtniki m celjsko ^vono upravo. ReMi so, da So nekateri obrtniki odpove- sebej poudariti še dve stvari. Prvič — ko človek delno spozna družbeno-eko- nomske odnose in gospodar- ske tokove v Romuniji, si ustvari prepričanje^ da SR Romunija gradi lastno nacio- nalno ekonomijo s svojimi specifičnostmi — in da so delovni ljudje odločeni, da dosežejo zastavljene cilje. Kajti ti cilji predstavljajo uresničitev njihovih nepo- srednih in dolgoročnih inte- resov. Drugič — Romuni so Se pokazali kot izredno dobri gostitelji, odkriti tovariši in ljudstvo, ki visoko ceni Ju- goslavijo in s simjKitijami spremlja naš družbeno-eko- nomski razvoj. (Konec) 4. stran NOVI TEDNIK 5t.: 35 — 9. september 197i Spodnja meja tisoč din Puuuad tcij.^ivC oociiiske siiiuiivaiiie ui\j.wii/.ucije o pu- si<*viivi !>puuiije meje nujiiiz- jiii ubcuiiiii uuiiuuKUv na li- soc uiiiitijev je prisia v pra- vem času. V ouuouju, KO so v sicuiscu pozornosii razpra- ve m ueioma ze prvi puupisi sa.niuuptaviun spora/uiuov o aeiiivi aoiiuiiKa in osobniii aououKov. lu se več — po- buua je prisia liK pred zuaj- ci, Kujii iijena ureuiiev v ce- loti zavisi od iiuvin .samo- upiavniii aKtov. Zaiiuniva je namreč ugotovitev, da neka- teri osnubKi sporazumov o delitvi doliodKa in osebnih dohodkov predvidevajo spod- njo mejo najnižjih oseonih dohodkov tisoč dinarjev, Pi-enekateri pa ostajajo pri starem, pri 800 in 900 dinar- jev. In prav zaradi teh pri- merov bo akcija občinske sindikalne organizacije toliko bolj hvaležna. Zavzetost o postavitvi spo- dnje meje najnižjih osebnih dohodkov na lisoč dinarjev ima v prvi vrsti socialno obe- ležje, prav tako pa tudi eko- nomsko. Gre namreč med drugim za vprašanje, ali lah- ko imamo v delovnih orga- nizacijah mesta, ki so »vre- dna« manj od življenjskega minimuma. Seveda — »če so takšna delovna mesta veza- na tudi na normalen obseg del, na polno zaposlitev in podobno. V tem primeru gre za ekonomsko vprašanje. Drugo, in trenutno važnejše, pa je socialno vprašanje. Ka- ko naj živi človek, zlasti še. če ima družino, z 800 dinarji mesečnih prejemkov? Občinski sindikalni svet v Celju se je lotil nove naloge z veliko zavzetostjo To tudi na teme ju rezultatov, ki jih je dosegel pred dvema leto- ma v lakciji •>osemsto dinar- jev«. Takratna akcija je us- pela, četudi ne lako, kot so predvidevali in želeli. Zdaj se je loti nove. Zaradi povi- šanja življenjskih stroškov v zadnjem obdobju je postala takratna spodnja meja osem- sto dinarjev za zdajšnji čas človeško nevzdržna. Statisti- ki namreč dokazu.iejo, da so se življenjski stroški v zad- njem obdobju povečali za 19 odstotkov. In tako tudi nova pobuda komaj sledi temu ne- nehnemu spreminjanju, tej nenehni rasti življenjskih stroškov. Iz podatkov, ki so jih zbra- li pri občinskem sindikalnem svetu v Celju, se je število delavcev, ki prejemajo oseb- ni dohodek manjši od osem- sto dinarjev, zmanjšalo od 4.1 odst. vseh zaposlenih ko- nec 1970. leta na 1.15 odst. ob koncu letošnjega polletja. Ob koncu prvega polletja letos pa je bilo 8.1 odst. vseh zaposlenih v celjski ob- čini, ki so prejemali na me- sec manj kot 900 dinarjev osebnega dohodka. In dalje — v 71-ih delovnih organiza- cijah s področja gospodar- stva in negospodarstva je bilo 2.203 zaposlenih, ki so v drugem četrtletju letos pre- jemali v poprečju osebne dohodke med osemsto in de- vetsto dinarji. V gospodar- stvu je bilo takih delavcev 1.900 v 51 delovnih organi- zacijah, v negospodarstvu pa 303 delavcev v dvajsetih de- lovnih organizacijah. Naloga je torej na dlani. Nanjo je opozorila celjska občinska sindikalna organiza- cija, ki ,Je hkrati sprejela tucj^ ~i>bveznoš^. da .jo izpelje. To*jjii hkrati pomeni," čDi ca- ka>>tiidi sindikalne organiza- cij^^ v delovnih kolektivih od- govorno delo. Pomemben bo njilv^v delež v razpravi in pri sprejemanja sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pa še nekaj — bilo bi napak, če bi bila ak- cija o spodnji meji najnižjih osebnih dohodkov samo ak- cija sindikata. To je tudi na- loga samoupravnih organov In drugih družbenih silnic v delovnih organizaciji)h. M. BOŽIČ \e bo obmetavanja z jabolkami VINKO MASTNAK Se še spomnite, kako smo lani vzdihovali ob poročilih iz sadonosnih krajev, da jabol- ka gnijejo na tleh in jih icmetje prodajajo tudi za 20 par kilogram, če jih sam obereš? Letos žal ne bo talco, vsaj v Šentjurju ne PRAVIJO pa, da pridelek tudi drugod ni veliko boljši. VINKO MASTNAK, uprav- nik poslovne ©note Kme^aj- skega kombinata Šentjur sa- dne plantaže SLOM, nam je povedal, da so na začetku le- ta predvidevali pridelek čea 60 vagonov jabolk zlata pra- mena, zlati delišes in jona- ta. Brstje je obetalo bogat donos Toda spomladanska pozeba v marcu m jimijska toča sta prekrižala načrte. Tako bodo letos imeli v Slo- mu samo 20 vagonov. Toča je bila izredno huda, saj je do- ločene predele stolkla na 80 odstotkih površine. Pozebo so zabeležili na 50 hektarjih od 80, kolikor je donosnih površin na Slomu. Še najhuje pa je to, da tu- di teh 20 vagonov ne bolo jabolka prve kvalitete, kaKor so že dalj časa navajeni aa tem največjem šentjurskem nasadu. Jabolka sicer niso slaba, imajo pa majhne piki- ce od udarcev toče in se tar ko ne morejo plasirati na tr- žiš:če pod znamko I, kvali- teta. Zanimivo je, da v teh dneh prihajajo na Slom kmetje iz okolice povpraševat po od- padnih jaboikah, ker bi iz teh naredih jabolčnik. Kaže, da je pozeba prizadela tudi zasebne proizvajalce. No, kljub vsemu pa bo Slom z lahkoto prodal vsa jabolka, saj so še vedno iz- redno dobra. Ob tem pravi- jo, da ne bodo ix>zabili ita- rih kupcev, ki prihajajo vsa- ko leto k njim iz vse Slove- nije. Sicer pa bo povpraševa- nje prav zaredi slabe letine izredno. M. SENICAR Strah me je bilo, šlo pa je! Ko smo se peljali od Po- nikve prot: Slatini po vijuga- sti cesti, ki je mimogrede povedano mnogo boljša od tiste od Šentjurja do Ponik- ve, je le malo manjkalo, pa bi zgrešili Pevčevo domačijo. Iskali smo enega največjih živinskih hlevov v zasebni lasti na celjskem območju. Ko smo se peljali mimo ču- dovite zgradbe, zidane in v lesu, je sopotnik dejal: »Poglej, kot planinska hi- ša!« Ker pa so iz te »hiše« v ti- stem trenutku pogledale kra- ve, smo vedeli, da smo pri ANI PEVEC. Na Pevčev: domačiji ni mo- škega gospodarja, ker je pred dvema letoma umrl. Vdova Ana Pevec s tremi sinovi in hčerjo sama vodi kmetijo, ki postaja ena naj- več ih v šentjurski občini. »Hlev smo pričeli graditi lansko leto avgusta n ga le- tos v avgustu končali Obrt- niki so bili od vsepovsod. Ljudje v okolici so zmajevali z glavami, češ, ne vemo, ka- ko bo. Priznam, samo me je bilo strah, ko smo bili na polovici, ampak šlo je vse- eno. Predračun je bil 33 mi- lijonov starih dnarjev.« In zrasel je ob hiši hlev za 21 govejih glav in boksov za deset telet. »Hlev še ni poln. Trenutno imam 18 glav, vendar je osem krav brejih. Mogoče bo polno prihodnje leto, pa pro- dali bomo tudi nekaj. Veste, hudo je bilo, ampak se nih- če ni ustrašil. Pomagalo nam e Gozdno gospodarstvo Ce- lje s kreditom in odkupom lesa. Dodal: so tudi dobri ljudje od tod okoli in danes sem srečna. Ponosna na to, kar imamo.« Ana Pevec se danes smeh- lja. Obraz vitalne in prijazne vdove se zmrači samo ob spominu na moževo smrt. V dveh letih je s pomočjo otrok ustvarila toliko, da je mno- gim neverjetno. In ob vsem tem ni pozabila na to, da je potrebno otroke šolati Naj- starejši je končal kmetijsko šolo, drugI podnevi dela. po- noč: pa se uči in bo kmalu končal dopisno ekonomsko šolo. Najmlajši $e obiskuje osemletko. Hčerka Ana, ni je bilo doma, ker se priprav- lja na šoferski izpit, je opja;., vila kuharski tečaj, skratka, za vsakogar od Pevčevih je točno določeno, kako do lah- ko prispeval k razvoju doma- čije, Ana Pevec je samo za de- lavce pri gradnji hleva dala šest milijonov. »Odločila sem se za živi- norejo, čeprav so mi nekateri odsvetovali. Za sedaj ljudje samo še opazujejo, le redki so verjeli, da nam bo uspelo postaviti takšen hlev. Sedaj pravijo, da bodo še malo počakali in videli, kako naj uspeva. In nato bodo še sa- mi pričeli.« Vdovi z otroki na 25 hek- tarih ni lahko. Toda ničesar Se niso ustrašili in naredili so tisto nemogoče. Zato si bodo kmalu kupili avtomo- bil, medtem ko je domačija že polna najrazličnejše kmeč- ke mehanizacije. Ža pašnike so lani uporabili šest ton umetnega gnoja. Skratka, ko človek pogleda v hlev, :ma občutek, da je prišel v majh- no tovarno. »Sedaj nam je lahko. 2e najmlajši Tinko lahko vse uredi v hlevu, tako je avto- matizirano. Samo spomini so ostali o tem, kako sem nekoč stala do kolen v gnoju in ga kidala izpod krav. Hudo je bilo,« se danes smehlja Ana Pevec. Tako sedaj pridelajo tudi po 56 litrov mleka na dan. čeprav Ana meni, da se bodo prihodnje leto sp>eciali3irali na živino, ki bo predvsem za prodajo. Riziko je sicer večji, vendar je tudi zaslužek boljši. Ko je s pašnika z električ- nim pastirjem prišla čreda, smo jo zapustili, nasmejano in srečno Da b: le bilo še več takšnih ljudi tod okoli. M. SENIČAR Poslansko vprašanje Deberška v aivezi z urejevanjem oseb- nih dohodkov, oziroma ustre- znih samoupravnih six)razu- mov je bila na zadnji seji skupščine občine Mozirja iz- ražena kritika z ozirom na to, da so se stvari zataknile pri veriiikacijski komisiji v Ljubljani, ki brez utemelje- nih vzrokov zavlačuje potrdi- tev, kar pa delovnim organi- zacijam povzroča številne pro- bleme Gre namreč za to, da nekatera podjetja maj o mož- nost, da bi povečala v pov- prečju zelo nizKe osebne do- hodke, pa zaradi neurejenih zadev na področju potrditve sporazumov tega ne morejo. Skupščina je v zvezi s tem sprejela sklep, s katerim je zadolžila predsednika skup- ščien, Jožeta Dobrška, po- slanca republiškega z>:>ora, da postavi v zvezi s tem poslan- sko vprašanje, saj je omenje- ni problem nedvomno vseslo- venskega pomena. ,Konjičkarji' Oglasite se! Ce imate kaj zanimivega, vas bomo obis- kali. Ce že imate karkoli pri- pravljeno za objavo, pošljite. V pK>štev pride vsaka ideja, vsaka zanimivost in pvoseb- nost! Pišite! Ali pa se kar sa- mi oglasite v uredništvu. UREDNIŠTVO Mladi bralci! Razmišljamo o posebni ru- briki za mladino. Pišite. Po- vabite nas, pa vas bomo pri- šli obiskat. Enako vabilo ve- lja literarnim krožkom na osnovnih in srednjih šolah! Zanimajo nas dogodki v do- mačem kraju in v šoh, pro- blemi mladih, posebni dosež- ki posameznikov, vaši načiti — skratka, vse! Dragi mladi bralci, sedaj ste vi na vrsti! Veterani na plan, Gube na obrazih pod gasilskimi čeladami so preživele že mnogo požarov, danes pa je bilo k sreči samo tekmovanje Sončno nedeljsko dopoldne v Gaberju so prekinili klici: »Na svoja mesta! Zdaj!« Dvanajstkrat je tako za vpil vodja tekmovanja gasilskih veteranov, ki ga je organizi- ralo PGD Gaberje pod pokix> viteljstvom celjske ObčinsJie gasilske zveze. Namen: .13;^ možnost tudi starejšim gasil- cem iz različnih krajev, da kljub letom pK>kažejo svojo pripravljenost ter dokažejo mladim, da niso aa v staro šaro. Veterani so vzeh tekmovar nje izredno resno, od star> sti ukrivljeni hrbti so se pod pezo nalog usločili še bolj To je bilo resnično tekmova- nje veteranov, saj ni t)iIo udeleženca pod 55 leti, -laj- starejši pa je bil 88-ie!-ni KARL RATAJ iz Trbovelj Po uvodnih besedah PRA NJA JAKŠETA, podpredsed- nika PGD Gaberje, m VILIJA ŠPATA, predsednika občin ske zveze se je na igrišču za gasilskim domom iK>nieriio dvanajst desetin iz različnih krajev. Veterani so tekmova. li v hitrem oblačenju unifor- me, zvijanju vrvi, metanju cevi, točnemu zadetku s cur- kom vode in reševanju teore. tičnih nalog. Mnogim so t teh trenutkih f>o razoranih li- Cih pritekle kapljice znoia, Prav tako kot takrat, ko so s svojo nesebičnostjo hiteli pomagat ljudem, ogroženim od gorečih aubljev. Priznanje gre organizatorju in vsem ekipam, ki so nas to- pile, ker pa je bilo tekmova- nje, je moral nekdo zmagati. Vrstni red od prvega do pe- tega mesta je bil- Gaberje, Skofja vas, tovarna EMO, Velenje mesto in Gorica pri Slivnici. Čestitke vsem veteranom; žal pa SI je prišlo ogledat ek- movanje vse premalo Celja- nov, saj bi tako izkazali ;p> štovanje vsem, ki so poma. gali številnim v nesreči. M. Seničar I. Sevšok Ingradovo zmagoslavje Enaindvajsete športne igre gradbenih delavcev Slovenije — nastopilo je 49 kolektivov — so znova pripadle ekipi ce- ljskega Ingrada. To je bUa že n j Ulova tretja zaporedna zmaga! Uspeh ni bil naključen. Pr- Vo mesto v tem velikem tek- movanju je bilo rezultat red- nega dela na športnem in re- kreacijskem področju v ko- lektivu. In še več — šport je tisti, ki ta kolektiv povezuje. Zato zmaga v Ljubljani ni bi- la le zmaga skupine stotih tekmovalcev, marveč zmaga celotnega kolektiva. »Zdaj vemo, da v srečsnju z vami nimamo kaj iskati,« je Ob zaključku tekmovanja de- jal predstavnik ljubljanskega Gradisa, predstavnik večnega Ingradovega tekmeca na teh igrah. Športno in rekreacijsko de lo v Ingradu m kampanjsko, marveč razporejeno skozi vse leto Pn tem uspevajo, če prav so gradbišča močno raz- tresena in med seboj oddalje- na. V skupnem ekipnem ocenje- vanju je Ingrad zbral 238 točk m osvojil prvo mesto. Ljub- ljanski Gradiš, ki je zasedel dirugo mesto, je zaostal za 5 točk. Drugi kolektivi s celj- skega območja pa so zasedU naslednja mesta: 19 Obnova, Celje 91 točk, 26 Vegrad, Ve- lenje 74, 26. SGP Rogaška Sla- tina 66 , 47. Opekarne, Ljubeč- na 10, 48. Gradnja. Žalec 9 točk. K vsemu temu je še dodati, da je pokal za fair play osvo- jila ek:pa cel.j3ke ' )bnove. Tu- to je izreden uspeh! Posamezne skupine Ingra- dovega moštva so osvojile na- slednja mesta: MOŠKI: mali nogomet 6, odbojka in namiz- ni tenis 2, kegljanje 8 balina- nje 17, streljanje in ša^ 5; ŽENSKE: odbojka in namiz- ni tenis 1, streljanje 2 in keg- ljanje 3. Ekipa Obnove pa je doseg- la izreden uspeh v kegljanju, kjer se je uvrstila na drugo mesto MB Veselje po zmagi in osvojitvi številnih pokalov... Skupina športnikov celjskega Ingratia po srečanju v Ljubljani. (Foto: A. Kerkoš) SREČANJE V ČREŠNJICAH Deklica žalostnih oči Ce pri Franicolovem zavi- ješ na desno in se potem ne- jjaj kilometrov vzpenjaš po jjaajhni in ozki cesti v hribe pod Konjiško goro, prideš V vasico, ki ji pravijo črešnji- (je. Vasica je takšna, kot so pač vse slovenske vasice, ima cerkvico, ki stoji v sre- di, tik zraven nje pa je šola. V šoli so po navadi otroci. No, pa smo tam. Rekel sem, da so v šoli otroci. Ni res. Takrat, ko sem bii jaz na črešnjicah, v šoli ni bilo otrok. Samo dc^poldne imajo pouk. Kar petinštirideset jih je vseh Mupaj po teh rebrih in kotanjah in zjutraj se za- čne iz vseh koncev aiivati po- toček šolarčkov. Hodijo, ho- dijo, nekateri celo pet ali gest kilometrov, da pridejo do svoje šole. Poleči, pravi- jo, še gre. Pozimi je bolj hudo. V potočku šolarčkov je tu- di Ribičeva Ivica iz Sojaka, vasice nedaleč od Črešnjic. Okoli šest kilometrov prepe- šači vsak dan. Tja in nazaj. To ni veliko, boste rekli. Am- pak Ivica hodi vendar v prvi razred in je še majhna de- klica. Prav zaradi tega sem obi- skal Ivico. Da mi pove, ka- ko hodi v šolo in kaj dela. Sredi med drevjem sem zagledal hiše. Tik nad cesto je bila njiva in pašnik. Med drevjem se je n-okaj premi- kalo. Stopil sem bliže. Bila sta otroka. Ivica in njena se- strica. Poklical sem ju bhže, pa nista prišli. Zbežali sta. Krava je ostala sama. Pri hiši sem pozaravil Ivi- činega očeta in kmalu se je prikazala tudi Ivica. Izjza ogla skednja so gledale otroške oči. To je bila dveletna Cili- ka, sestrica. Beseda je dala besedo in hitro sem iz/vedel, da Ivica zaenkrat še ne dela nič dru- gega, kot pase krave. Poma- ga ji tudi stari oče, pa še dolgčas ji ni. Družbo ji dela tudi Cilika. Na paši se Ivica igra. Sti- ka za murnčki, pobira sladke dmulje in jabolke. Včasih se razjezi nad neubogljivo kravo. Pogovarjala sva se o šoli. Všeč ji je, pravi. Rada se uči. Ko bo znala brati, bo brala tudi na paši, ker bo le takrat imela čas. To je pove- dala zelo resno. Pa tudi si- cer je Ivica zelo resna dekli- ca. Skoraj bi lahko rekel, da so njene oči žalostne. Kaj je to igrača, deklica ne ve. Punčk, avtomobilčkov in vseh mogočih igrač tod otroci ne Ix>znajo. Ko bo Ivica malo zrastla, bo p>omagala mami in oče- tu. Tako je rekla. Pa ni bilo treba. Vedel sem, da bo ta- ko. Ne gre dragače. »Saj, včasih že človek ko- maj čaka, da bi otroci zra- sli, da bi čimprej imeli po- moč. Hudo je pri nas aa lju- di.« Tako je rekel Ivičin oče. Nisem govoril samo a Ivi- co. Tudi z drugimi otroki. Povsod ti p>ovedo isto: delati je treba, zsa učenje skoraj ni časa. Zato ima Ivica že zdaj ža- lostne oči in se boji ljudi. MILENKO S. Atomske brez vode? Ni samo velik obisk gostov tisti problem, ki tare može v Atomskih toplicah. Zadnje čase mnogo govorijo o tem, da bodo toplicam vzeli vodo, ker se branijo plačati Krajev- ni skupnosti to, kar ji pri- pada. Vodovod je zgralila Krajevna skupnost in je t/j. rej njen, upravičena pa je tu- di zahteva po plačilu. V to- plicah pa pravijo, da vode ne potrebujejo in da je to stvar gostincev, ki jo porabijo naj- več. Za svoje potrebe upo- rabljajo topilice kar »atomsko vodo« in menijo, da raso one dolžne plačevati vodo Krajev- ni skupnosti, pač pa gostin- ci. Gostinci, ki izvlečejo iz toplic kar čedne vsote, pa se tudi branijo. Da zgornja trdi- tev drži, naj povem t/o\e: kmetijski kombinat Žalec je lastnik bifeja, ki ga izkorišča Izletnik iz Celja. Za najenuu- no mora Izletnik vsako leto gliotooko poseči v žeip-ofcroglo dva do tri milijone. Pa reci- te, če se ne splača. Mar naj toplice zaradi drobnih interesov ostanejo brez vode in zaprte? Se res ne da sporazumeti? STRAŠHK MILENKO dr mirko vengušt: O starosti in ostarelih Marsikdo je zaradi upokojitve šokiran. Ustanovimo klube starostnikov. Kako doseči socialno varstvo Zdravstvene kontrole inevi- clenoe predstavljajo posebno važno nalogo socialne medi- cine. Posebno pri skupinah prebivalstva in poklicev z zvi- šanim bolezenskim rizikom. Važno je, da ugotovimo zna- menja, ki kažejo na bole- zenski proces in ki se po- javljajo mnogo prej, kot se bolezen izrazi. Zdravstveni nadzor naj torej ne bo m- menjen statistikom o obolev- nosti — pač zaradi statistike, ampak naj ugotavlja bolesien- ske procese, s katerimi se s pravočasnim zdravljenje lah- ko spopademo in uspešno borimo. Tako nima na primer smi- sla, da bi stare ljudi ponov- no rentgenološko pregledova- li zaradi žolčnih kamnov, pre- ponskih kil itd., ker bi pozi- tivni izvod komaj opravičil operativni poseg. Nadzor zdravstvenega sta- lija je stvar dobro organizi- rane zdravstvene službe, ki lahko s temeljitimi preiskava- ihi pravočasno ugotovi bole- zenske procese in jih uspešno Zdravi. KAKO DO Da bi prispevali k dobre- mu psihološkemu počutju os- ^relih ljudi in da bi jim t zadovoljstvu zagotovili njihov večer življenja, je dobro pod- vz«fci ukrepe, ki vodijo k so- cialni integraciji, k družabne- mu združevanju in povezova- nju ostarelih. Temu stremljenju naspro- tuje praksa, ki iztrga iz po- klicnega življenja osebe fk> končanem 60. letu starosti in jih upokojili. Cez noč so ti ljudje izločeni iz poklicnega življenja in poklicnih obvez- nosti. Bolj življenjski posto- pek pri določanju starost- ne meje, bi moral upoštevati fizične in psihične sposobno- sti človeka. S tem bi veliko prispevali k ohranitvi dušev- nega in telesnega ravnotežja pri večini starih ljudi. Pri čem več poklicih bi moralo priti do postopnega zmanj- ševanja delovnega časa na- mesto takojšnje prekinitve dela. Vsak delavec, ki dose- že starostno mejo 60 let, še nd psihično pripravljen na življenje upokojenca. Poseb- no še, če se čuti zdravega in sposobnega za opravljanje svojega dela. Marsikdo je za- radi upokojitve šokiran, kar lahko vodi v »psihično smrt«. žal pa s« srečujemo pogo- sto tudi z »mlajšinnti upoko- jenci«, ki bd bili šokiraini, če ne bi bili na primer nvvalid- sko upokojeni, saj to želijo doseči. Mnogokrat tudii ne- upravičeno. Se vedno je bolj na mestu poklicna rehabili- tacija. Sicer bi pa nasploh lahko smatrali sistem postop- nega upokojevanja kot vik- rep, ki naj olajša prehod v pokoj Izguba dolžnosti in odgo- vornosti v družinskem okolju lahko tudi povzroča življenj- ske konflikte. Enako kot ne- nadna izločitev iz poklicnega življenja. Ko otroci zapusti- jo domače ognjišče zaradi ženitve ali poklica, ugasne skrb in dotedanji obseg dol- žnosti staršev preneha. Mož, oče, občuti ta »zlom« v manj- ši meri, dokler je še izklic- no okupiran. Mati, če ni po- klicno vezana, to težje pre- nese. Kot nadomestilo za izgubo družinskega življenja bi bilo dobro ustanoviti klube sta- rostnikov, kjer bi našli osta- reli ljudje uteho in tolažbo s strani ljudi, ki so sami v po- dobnem položaju. Seveda stalni »kafetarski krožki« in stalno obiskovanje gostiln ne more nadomestiti dnižinske- ga življerxja. Tako iakušnje učijo. Pač pa bi se umaJc- nili osamelosbi ia občutku za- puščenostl ter nrfroriistjiosti. Za take klube bi naj bila značilna ozka povezanost. V nekaterih deželah Evrope so že pristopili k takim oblikam udejstvovanja ostarelih. Da bi taki ostareli ljudje vsaj deloma doživljali nadomestilo za izgubljeno družinsko živ- ljenje in da bi odstranili ob- čutek izoliranosti, nd niti potrebno, da bi se pogosto sestajali. Pač pa bi bilo do- volj, če bi se sestajali enkrat ali dvakrat tedensko. Medtem ko osameli sta- rostnik razmišlja v sebi o lepih dn nelepih preteklih časih, so izkušnje zunaj po- kazale, da tega pojava ni pri starih ljudeh, ki so bili vklju- čeni v take klube. Taki klu- bi jim nudijo bodočnost. Vsebinsko življenje v takih klubih ni osredinjeno na svoj »JAZ«. V teh klubih ostareli tudi ne precenjujejo bolezni- vosti in tudi bližino smrti manj občutijo. Razen te so zanimive še druge oblike združevanja sta- rih ljudi. Vse pa bi morale bolj služiti družabnosti, za- bavi in pr^anjanju časa. Na primer — srei^nje v lokalih z brezalkoholnimi pijačami, kjer imajo ostareli pjiložnost neprisiljenega skupnega bi- vanja. KAKO DO STABILIZACIJi Ne vem, kako si naSi gospodarstveniki .zamišljajo go- spodarsko stabilizacijo. Po eni strani smo že in bomo v bodoče čedalje bolj prisiljeni prilagajati naše plače oseb- nim dohodkom drugih držav, sicer nam bo ušla čez mejo vsa možganska elita, po drugi strani pa ne mislimo na to, da v kapitalističnih državah odteka ves odvečni doho- dek nazaj v proizvodnjo. Pri nas pa samo v potrošnjo. Ce si je naš državljan, ki dobro zasluži, že kupil hišo, avto, vikend (ali celo to vse že podedoval po starših) kam naj še pametno naloži denar? V banko, kjer mu kupček kopni, namesto da bi rasel? Torej trosi naš državljan svoj odvečni denar prav nesmiselno, saj nima nobene možno- sti, da bi varčeval, ne da bi pri tem veliko izgubljal. Ne delajmo si utvar. Tržnih zakonitosti ne moremo spreminjati! Naše gospodarstvo ima samo dve možnosti: ali da državne meje hermetično zapre ter strogo uskladi plače (potrošnjo) s proizvodnjo, če pa hočemo imeti odprte meje in stimulativne plače, pa moramo dati človeku mož- nost, da svoj odvečni denar pametno naloži, če smo se dokopali do prepričanja, da zasebni obrtnik še ni »kapi- talist« tudi delavca, ki bo imel nekaj delnic svojega ali tuajega podjetja, ne moremo smatrati kot kapitalista, temveč bo takšen delavec resničen samoupravljalec, ki bo imel živ interes za uspeh svojega podjetja. Razvil bi se čut za odgovornost, smisel za racionalnost, izumiteljstvo, izkoriščanje raznih proizvodnih možnosti, torej osebna ini- ciativa, ki danes pri nas deluje več ali manj v negativnem smislu besede. Po eni strani stremimo k uvozu tujega kapitala in tujih idej, po drugi strani odklanjamo lasten kapital in lastne ideje! Vzemimo stanovanjsko gospodarstvo, že petindvajset let se vrtimo v začaranem krogu in padamo iz enega eks- trema v drugega. Danes predstavlja kaos'"lr stanovanjskem gospodarstvu velik socialni in nič manj pereč politični problem. Stanovanjsko varčevanje stagnira zaradi nezaupanja v dinar. Razen tega pa pomenijo dolgoročna bančna sta- novanjska posojila za gospodarsko stabilnost isto kot de- narne emisije ali deficitne investicije, če bi se (morda pod pokroviteljstvom bank) ustanovile nekakšne delniške družbe za zidanje stanovanjskih blokov, bi vsi tisti, ki bi želeli biti oodoči najemniki in marsikdo, ki bi hotel otrokom zagotoviti stanovanje ali pa tudi samo dobro in varno naložiti denar, segati po teh delnicah. Pn sedanjem stanovanjskem varčevanju mu denar sproti propada, te- čajna vrednost in cena delnic pa bi le vedno bila odvisna od cene, oziroma vrednosti stavbe, če se gradbeni stroš- ki dvignejo za 20 odstotkov, se tudi cena delnic dvigne za 20 odstotkov. Varčevalec torej ne bi bil prizadet pri denarnih devalvacijah. Seveda bi morale biti najemnine resnično ekonomske najemnine, ki bi se vsako leto pri- lagajale gradbenim stroškom. Brez ekonomskih najemnin pa itak stanovanjskega vprašanja nikdar ne bomo mogli rešiti. Delnice bi se ob vsakem času lahko prodajale in ku- povale po tečajni vrednosti. Najemniki ali drugi bi z nji- mi lahko kupili stanovanje ter postali etažni lastniki, ki bi potem plačevali namesto najemnine samo prispevek za vzdrževanje hiše. Stanovanjski prispevek, ki predstavlja danes veliko krivico in dela mnogo hude krvi, bi se od- pravil. To grobo skicirano zamisel bi seveda lahko izvajali t raznih variantah. B. KRUŠIČ, Celje, Stanetova 2 NE LE DO ŽEPNINE že večkrat se mi je sanjalo, da bo Izletnikov avtobus, ki odpelje ob 10. uri iz Celja proti žepini, vendarle na- daljeval vožnjo do prve Goričice. To željo smo občani in volivci že večkrat izrekli, pa nič ne pomaga. Najhuje pa se je zgodilo 31. 8., ko je lilo kot iz škafa. Vsi tisti, ki smo se hoteli peljati v Goričico in Blagovno, smo v Že- pini izstopili. Premočeni do kože smo nadaljevali peš. Najbolj so se mi smilili otročičkl, ki so v Celju kupovali šolske potrebščine in so jih tiščali pod srajco, da jih dež ne bi zmočil. Ali nam Izletnik res ne more ustreči? BRALKA IZ BLAGOVNE 6. stran NOVI TEDNIK §t.: 35 — 9. september 197i Golota v žalski občini ali kako narediš iz muhe slona Kolonija hipi je v? Kar nekakio v modii je v tem letu, da revije tekmu- jejo med seboj, katera bo več dala svojim bralcem o orgijah hipjev, podrobno na- nizala, kako so umazani, kak- šni so njihovi »brlogi«, kdo s kom spi in podobno. Hipi- ii so zasedli Jadran! Hipdji tu! Hipiji tam! So se iz Kat- mandtija resnično preselili v naše kraje in nam prinesli svetovni utrip pošastnega živ- ljenja, prežetega z mamili in hrano enkrat na dan? Mnogo- krat smo že zapisali, da tu- di Celje nekaj pomeni. V zadnjem času p>a smo se vpra- ševali, kako, da hipiji ne zai- dejo vanj. No, ljudje so kma- lu zatem v vsakem bolj ali manj prijetnem dclgoLasem mladeniču videli hipija. Zato ni čudno, da so se o zad- njih dogodkih v mlinu pn Ar- ji vasi začele spletati razne 2^odbe Resnica je do dolo- čenega dne zelo preprosta in nič kaj razburljiva. Pet solidnih mladeničev je hotelo izkoristiti počitnice, da bi vadili igranje na kita- re. Res so imeli dolge lase, vendar so že redki — najst- niki, ki jih nimajo. Prijazen lastnik jim je posodil star in zapuščen mlin. Bine Lesjak, gostilničar, h kateremu so ho- dili po sendviče, nam je pove- dal, da so bali zelo prijazni in ni bilo nikakršnih proble- mov z njimi. Tako pravijo tu- di okoliški prebivalci. Baje pa se je zgodilo neko soboto tako, da so morali vmes poseči miličniki. Kako je prišlo do tega, ne vemo, v glavnem pa so iz nekaterih drugih krajev Slovenije prišli tisti »bolj pravi hipiji«. Da niso bili cisto pravi, dokazu- je to, da so se baje kopali. Goli .seveda. Tako vsaj pravi- jo ljudje, ki so jih kamenja- li in poklicali miličnike. Ta- ko je nekaj deset »hipijev« moralo zapustiti žalsko ozem- lje, ob svoj stari mlin pa je bila tudi solidna celji\-.a sku- pina mladeničev. Razumljivo pa je, da so ljudje govorili več, kot je bilo res Med dru- gim tudi o tem, kako so »hi- pijčlci« goU stopali avtomo- bile Ob Ljubljanski cesti. Mor- da so bili med temi, ki so ši- rili govorice, takšni, ki bi res radi videli kakšno prisrčno hiipijevko brez obleke. Mor- da je res, morda ni. Skratka, tudi 2alec je imel nekaj od tistega, s čimer se tako »hva- lijo« drugod, na primer v Ne- palu, pa tam čez lužo in še kod drugod. MIlan Seničar Zapiiščeni mlin, iz katerega je bilo še pred časom slišati prijetne melodije. Dva jnbileja v Preboldu Minulo soboto in nededjo so v Preboldu proslavili kar dva jubileja. Prvega So v so- boto, ko so proslavljali 25-let- nico dieiaA^siko prosvetnega društva Svoboda Prebold. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali pevoi iz Prebol- da, godba na pihala ter reoi- tatorji. Drugpi jubilej so pra- znovali v nedeljo. Godba na pihala Prebold letos proslav- lja 45-letnico svojega delova- nja. Od tej priložnosti so v goste povabili še godbo na pihala iz Šošranja, Liboj, Za- bukovice in godbo Edinberg iz Gradca, kjer imajo že vr- sto let dobre prijateljske sti- ke. Poleg godb so sodelovali še moški pevski zbor Svobo- de Polzela, moški zbor iz Pre- bolda ter folklorna skupina iz Šempetra. Priradjtev se je piičela, ko je spre\od godb na pihala, pevskih zborov ter folklorne sliupine krenil iz Dolenje vasi proti Preboldu in naprej proti bazenu, kjer je bia koncert. Koncert je trajal kar štiri ure. V tem času so nastopa- joči nu.iili poslušalcem mno- go prijetn^a poslušanja in glasb«i^a užitka. Podelili 1» so tudi okoU 27 Gellusovih odličij. T. Tavčar Godba na pihala iz Prebolda med izvajanjem svojega programa na koncertu. Foto: T. Tavčar Obrazi Franc Dimec Franc Dimec ni samo pred- sednik prostovoljnega gasil- skega društva, ni samo pred- sednik sveta krajevne skup- nosti na Ostrožnem pri Ce- lju, marveč tudi tisti človek, ki živi in dela z drugimi druž- beno političnimi Oirganiza':;i- jami. In ves svoj prosti čas posveča problemom in nalo- gam Ostrožna. »Veste, nekateri ljudje že kar mislijo, da moram biti predsednik in tam, kjer je treba odločati, delati. Toda pri sebi čutim, da bo treba počasi i^jpreči in prepustiti delo drugim. To tudi zaradi zdravja,« je v pogovoru dejal tov. Dimec. Pred petindvajsetimi leti je bil med ustanovnimi člani ga- silske organizacije na Ostrož- nem. V njej je kot višji ga- silski častnik skrbel pr^- vsem za vzgojo, izobraževv nje. Pa ne samo na Ostr^^ž- nem, temveč prav tako v ob- činsikem in širšem merilu. Ko pa so prišle visoke vode, je bil med tistimi, ki so va- dili reševalna dela. Pred dve- ma letoma je postal predsed- nik domačega gasilskega dru- štva. Društvo ima tudi f>o zaslu- gi njegovega dela in dela ne- kat-erih drugih vnetih funkci- onarjev v ljudeh izredno on>o- ro. Je utrip tamkajšnje ak- tivnosti. Gasilski dom, v ka- terem je na tisoče ur prosto- voljnega dela in drugih pri- spevkov domačinov, je r«d.prt tudi za druge, zlasti za mlade. »In kaiko se počutite kot občinski odbornik?« »Kaj naj rečem? Morda to, da je včasih težko usklaje/ati želje volivcev z možnostmi ob- činske skupščine.« O.s.trožno postaja čedalje močnejše stanovanjsko nase- lje. V današnji kraje/m skupnosti (zajema še Lokro- vec, Etobrovo in Lopato) živi okoli 2500 ljudi, čez leto in več pa jih bo že okoli 3500. Stanovanjske hišice rasejo kot gobe po dežju. Z njimi vred pa tudi komunalni in nekateri drugi problemi. »Osrednj i problem Ostrož- na je še vedno cesta. Gre za asfaltirano cesto do šmartna v Rožni dolini. Akcija še ni stekla zaradi hitre ceste. Ko pa bo znana njena lokacija, bomo morali speljati tudi to delo. Ljudje so pripravljeni pomagati, sicer pa je treba vedeti, da na našem območ- ju nimamo industrijskih in drugih podjetij, ki bi z dele- ži sodelovala pri financiranju. Zato bo moral biti pTispe^'ek družbene skupnosti drugačen, vsekakor večji kot naš. Čakajo pa tudi druga de^a. To velja tako za vodovod kot za regulacijo gornjega toka Sušnice, za vzdrževanje Kra- jevnih cest in drugo. Prav tako bomo morali slej ko prej uirediti otroško igrišče. V mislih imamo tudi otroško v2^jno varstveno ustanovo in še marsikaj.« Ostrožno pa se bo spoprije- lo še z enim vprašanjem. Če so bili ljudje pred desetimi in več leti enotni pri reševa- nju komunalnih in drugih vprašanj, če so sodelovali vsi ali vsak po svojih močeh pri obrav^navanju zadev, pa zdaj s tistimi, ki prihajajo, ki si tu gradijo hišice, ni taKO. Novi še ne živijo s svojim krajem in ne čutijo jegove- ga utripa. M. B02IČ STARI GREHI — SEDANJE TEŽAVE z našim intervjujem smo se tokrat podali v Šentjur, kjer smo za sobesednika iz- brali ing. VLADA GRDINO, direktorja ALPOSA. Tovariš Grdina je šentjairski rojak star 37 let, pKjročen, ima šest- letnega sina. V Alposu je za- poslen s prekinitvijo, .ko je študiral, skupaj že 16 let, direktor podjetja pa je 9 let, če štejemo tudi tisti dve, ko je to funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti. Brc?z kake- ga posebnega uvoda smo pri- čali razgovor. NOVI TEDNIK: Znano nam je, da se Alpos nenehno ote- pa z nekaterimi hudimi pro- blemi. Kakšno je torej tre- nutno stanje v podjetju? GRDINA. Težav nam res- nično ne primanjkuje. Alpos trenutno na papirju seveda ne stoji slabo. V prvem pol- letju smo imeli nekaj manj kot štiri stare milijarde bn.i- to realizacije, ostanek dohod- ka pa z-naša okoli 600 milijo- nov starih din. Tako izkazu- jejo poslovne knjige, dejan- sko stanje pa je bistveno dru- gačno. Že od lanskega avgu- sta smo nenehno blokirani, tako da so dejansko pod?ni formalni pravni razlogi za prisilno upravo, če ta.^emn stanju seveda ne bi botrovali posebni razlogi. Ob začerku leta smo bili blokirani za okoli milijardo starih din, trenutno pa smo še za okoli 600 milijonov. Razlogov za ta- ko stanje je seveda več. Pla- fonirane cene in stalna rast I proizvodnih stroškov na ra- čun povečevanja cen repro- dukcijskemu materialu je sa- mo eden osnovnih vzrokov. Drugi leži nedvomno v tem, da so naša obratna sredstva enaka kot leta. 1956, proizvod- nja pa se je povečala za 125 odst Nekdanja celjska Kre- ditna banka nam je obljubila 622 milijonov kredita za obra- tna sredstva, vendar po zdru- žitvi z Ljubljansko banko o tem denarju ni ne duha ne sluha. NOVI TEDNIK: Kako oce- n.iu.iete raz\-itost samouprav, nih odnosov v nodiet.ju in kako delajo politične orsranl- zac! 'p? GRDINA: Mislim, da so sa- moupravni odnosi dobro raz- viti. Težave pa imamo z in- formiranjem kolektiva. Obve- ščanie je po mojem mnenju preslabo, da bi lahko dolavci še bolie sodelovali pri ureja- nju skupnih zadev. Kar za- deva politične organizacije, ne bi nič »škodovalo'«, če bi bile nekoliko bolj aktivne, kot so. NOVI TEDNIK: Za usoešno delo nekenekod lahko uresni- čili tudi to. Predvsem pa mi- slim, da napredka ne bo brez ustreznega iX)vezovanja v okviru regije, kajti po mo- jem ne smemo gledati na ra- zvitost, oziroma nerazvitih posa.meznih občin, temveč moramo imeti pred očmi raz- voj celotnega območja. NOVI TEDNIK: Danes ve- liko govorilo o poslovni mo- rali in o korupciji ter podob- nih rečeh. Kaj sodite o tem? GRDINA: Ce kaj, potem so to stvari, ki bi nam v našem samoupravnem socializmu morale biti tuje. Žal temu ni tako. Trdim pa lahko, da v našem podjetju tega ne po- znamo. V prodajni službi de- lajo mladi ljudje, ki so jim ti problemi tuji in tudi dol- gotrajnost poslovnih kontak- tov na nivoju posameznikov je prekratka, da bi se lahko odnosi iarodili. Osebno to ob- šojam in mislim, da bi mo- rali trdno ukrepati tam. kjer ugotavljamo take pojave. NOVI TEDNIK: Mlada ge- neracija danes živi dmaračno živl.jen.ie. Navzftsia so neka- terih zahodnja.šk?h navad. Ka- ko gledate na mlade ljudi in njihove probleme? GRDINA: Mladim neizmer- no zaupam. Mislim, da je na- ša mladina dobra, živi pač v drugačnih materi-almh pogo- jih kot nekoč. Od tod tudi nekatere navade, ki pa so zunanja podoba mladega člo- veka, ki je v bistvu prežet z idejami samoupravnega so- cializma in .se bo zanje tudi tolkel, ko bo treba. NOVI TEDNIK: Zopet so se podražili nekateri živl.icnj- ski artikli. Kakšen se vam zdi naš standard in kako bo v bodoče? GRDINA: Predvsem je po- trebno ljudem natočiti čiste- ga vina in jim odkrito pove- dati, da sabilizacije ob večji porošnji na vseh ravneh ne bo mogoče izpeljati. Stabili- zacija terja določenega odre- kanja. Za delavca, neposred- ne.ga proizvajalca je po mo- jem mnenju standard paiel. Glede perspektive pa nimam bojazni. Porastel bo, prav go- tovo! NOVI TEDNIK: Prcdno končava, še eno vprašjinje. Nekateri trdijo, da religioz- nost ljudi v zadnjih letih na- rašča. Kot .ie znano ima Cler- kev precejšen vpliv predvsem na podeželju. Kaj vi s(Klite o tem? GRDINA: Čedalje večja de- mokratičnost naše dnižbe po- gojuje, da se ustvarja tak vi- dez, ki pa ni »"ealen. Tisti, ki so nekoč to iz določenih raz- logov skrivali, danes to kaže- jo, ker je to pač svobodna stvar posameznika. Kar na aktivnost cerkve tiče, p>a le- ta narašča tam. kjer slabo delajo naše poH^-i-^^ne organi- zacije. Ra^n-f^vo" •^^'i-»ravil: BERNI STRMčNiK št.: 35 — 9. september 1971 NOVI TEDNIK stran 7 Filmska ponudba Film kot izrazito komunika- tiven, torej mikaven m mno- žičen medij, predstavlja sko- raj vsakodnevno zabavo, raz- vedrilo ali pobudo za duhov- no razgibanost večjemu delu mladine. Pa ne le njim. Če razmišljamo o svetu filmske umetnosti m o nekak- šnem osebnem odnosu gledal- ca do filma, tedaj lahko z mimo vestjo izpostavimo le delček nedorečenih besed o vseh razsežnostih problema- tike filma — mislimo posebej na ponudbo na filmskem tr- žišču. Seveda — to cržišče ne predstavljajo le kinematogra- fi. Enakovredno moramo me- riti družbeno verificiran pro- gramski filmski koncept, kot ga pK)skuša uresničiti ljub- ljanska televizija. Tudi tele- vizija. Ali lahko sprejmemo opra- vičilo, da je Balalajka, film- ska melodrama iz predvoj- nih časov, ki nam jo je ne- davno ponudila televizija, le nesporazum. Lahko bi rekli tudi tako. Nesporazum. Spodrsljaj. Ampak — ali je to res? Ali to F>omeni, da v naših kinematografih (in seveda na ljubljanski televiziji) gleda- mo le nesporazume in spo- drsljaje. Ta »le« je morda preveč poudarjen. Vendar pa je bržčas res, da postaja pro- blem filmske E>onudbe, pro- blem družbeno ovrednotene selekcije m distribucije pn uvozu filmov že nacionalm umetniško estetski problem. Kaj sploh hočemo? Ali to vemo? In če to vemo, če smo se s tako filmsko po- nudbo spoprijaznili, kaj smo storili, da bi znaU celovito izmeriti vse odtenke neizmer- ne filmske plaže. Poglejmo le dva sveža pri- mera; Kako je mogoče, da smo kupili — in gledali nem- ški barvni film Vroči pesek otoka Sylta? In — kako je mogoče, da nam uvozniki predstavijo naivno in primi- tivno filipinsko-ameriško ko- produkcijo Morilec v vrsti? Da ne omenjamo Balalajke. Balalajke. Za koga? čemu? Dobro! Pa če ne zmoremo zaustaviti totalne skomercia- liziranosti, naivnosti, primi- tivnosti in idejne zmedenosti filmske ponudbe, da, če tega ne zmoremo, kaj pa moramo storiti, da si bomo kot gle- dalci pred malimi in veliki- mi ekrani izostrih odnos do vsake filmske storitve. Ah je organizirana estetska in filmska vzgoja v šolah e- dini izhod? Ali bolje — edina možnost, da poudarjamo e- stetska, vsebinska in idejna merila, s katerimi naj bi gle- dalec ovrednotil vsako film- sko storitev. Na celjskem območju, še posebej pa v Celju, lahko zaznamo spodbudna, že več kot uspešna prizadevanja pn organiziranju filmske vzgoje. 2ai ne v vseh občinah ena- ko. In ne z enakim žarom. še manj p>a smo lahko zadovoljni z aktualno odmev- nostjo na filmski repertoar v šolah. V urah slovenskega jezika. Velika škoda. Zavod za šolstvo bi se lahko lotil analitičnega pregleda o tem, kako je s filmsko v^ojo v Šolah. Da bi videli. Kaj pa televizija? AH ne bi mogla dati še več časa na Voljo prav kritičnim ocenam filmskih del? Nekaj poskusov je že bilo. žal — preskromnih. Kajti film zahteva več po- kornosti. Mnogo več. J. V. Lani v SLG najuspešnejša sezona Vrata celjsk^a poklicnega gledališča se bodo uradno odprla 24. sept^nbra z veli- kim Eliotovim delom »Um'3ir v katedrali« v režiji Francija Križaja ter ob sodelovanju celotnega ansambla Naslov- no vlogo Beoheta bo igrai Krošl. Za stenami pa se de- lo normalno odvija že več kot mesec dni. V tem pripravljal- nem obdobju so trije ilam gledališča ravnatelj Bojan Stih, dramaturg Janez Zmavc in režiser Franci Križaj pzi- pravili s slovenskima časni- karji razgovore, kjer so )-'h seznanili z uspehi in dosežKi v lanski sezoni ter s progra- mom in željami v letošnji se- zoni. Ravnatelj Štih je poleg drugega nanizal tudi neka; zanimivih ixxlatkov: % Lanska sezona je oUa dvajseta — jubilejna, Ka-r obstaja v Celju poklicno gle- dališče. 9 V tej sezoni bo imal? največ predstav: 224, od tega 170 na domačem odru in ^ na odrih sirom po Jugosla- viji. To so številke, ki pre- segajo skoraj vsa slovenslca profesionalna gledališča. 9 Obiskovalcev pa je i>ilo 66.367, kar je tudi daleč naj- več v dvajsetih letih. % Ljubljanska televizija je posnela samo v zadnji sez-mi šest predstav (Veronika De- seniška, Gospodična luhia. županova Micka in Gothe, Leona m Leonce, Zamenjava in Hišni strah) ter jih pr^^l- vajala za celotno jugoslovan- sko televizijsko omrežje. Bojan Stih je tudi omenil, da so izredno zadovoljni s podporo, ki jo v zadnjem ča- su v Celju kažejo družbeno- politične organizacije do gle- dališča in njegove poblemati- ke. Prav v tej podpon vidijo tudi veliko spodbudo za ae- lo. Vrata gledališča so vsako- mur odprta, kar je v trenut- nem času pravo nasprotje z ostalimi slovenskima profesi- onalnimi gledališči. Tam se dogajajo krize in blokade, celjska vrata pa so prav radi tega še bolj vabljiva za ljudi, željne poštenega dela. To se kaže tudi v tem, «3^ prihaja prav v zadnjih 'j&Kih v Celje cela vrsta bodisi mla- dih ali i>a preizkušenih igral- cev, režiserjev kostumogra- fov itd. Pripomba Janeza Zmavca, da smo do sedaj imeli celjske obraze v Ljub- ljani, zdaj pa imamo ljub Ijanske v Celju, je povsem na mestu. Tako bodo v J'>- vanovičevih »Norcih« sodelo- vali tudi Ban, Brišnik, šprajc tn Zorčičeva, od ito- rejšah igralcev pa bomo 'ah- ko kmalu srečali Jožeta 25u- pana in druge. Režirah t>odo Franci Križaj, Zvone Sedl- bauer, žarko Petan, Mile Korun in Jure Kislinger. Uprizorili bodo naslednja de la: Eliot »Umor v katedrali«, Jovanovič »Norci«, Lawren- ce »Snaha«, Horvath »Figaro se ločuje«, Levstikova vari- anta »Tugomer«, TUrgenjev »Mesec dni na kmetih«, Cal- deroo »življenje je sen« ter dve deli za mladino: Žmavc »Domača naloga na ix>tepu« in Suhodolčan »Pigole Paro- le«. Slednjo bodo uprizorili ob koncu sezone za skupine, ki prihajajo v Cel]e na konč- ne izlete. In ob koncu zapisa morda še zanimivost. V SLG že lalj časa pripravljajo tesnejše so- delovanje z gledališkimi amar ter ji, katere bodo tudi vabili na vaje določene predstaf/e Prav za gledališke amatei-je bodo uvedli nov abonma »gledališki amaterji«, s -ca^e- rimi se bodo skupno pogo- varjali po vsaki predstavi. Če k temu dodamo, da je fi- nančna situacija v gledaluou ugodna, da med vsemi zapo- slenimi vladajo dobri delovm odnosi in da je tudi progra^m sestavljen tako, da bo prvza- bil veliko ljudi, potem že zdaj lahko z optimizmom gle- damo na XXI. profesionalne sezono celjskega gledališča. TONE VRABL Obrazi časopis za kulturo in literaturo Preko 2.500 navdušenih obiskovalcev z gostovanjem Šentjakob- skega gledališča iz Ljubljane, katerega ansambel je uprizo- ril »Miklovo Zalo«, so minu- lo soboto v Ločah pn Sloven- skih Konjicah zaključila le- tošnjo kulturno manifestacijo daleč naokoli, »POLETNE PRIREDITVE«, la so olle posvečene 30-letniici vstaje naših narodov. Več kot 800 prebivalcev te- ga območja se je zbralo na dvorišču gradu Pogled in na- vdušeno zaploskalo ljubljan- skim igralcem. Ob zaključlcu pa še prizadevnim organiza- torjem letošnjih Poletnih pri- reditev, ki so potekalo /se od 21. julija, ko so za a vod v prireditve imeh premiero »Rdečega klasja« m Duletiče- vega filma »Na klancu«. Vr- stili so se filmi, nastopi raz- nih ansamblov tn druge prire- ditve, ki so zaokroževale ce- loto Poletnih prireditev. Te nedvomno predstavljajo edin- stveno obliko kulturnega iz- življanja na vasi Na /s,^h predstavah v okviru prir^^ai- tev je biLo več kot 2500 >bi- skovalcev, kar nedvomno ica- že na velik mteres krneč'.tih ljudi za tovrstne prireditve. Seveda, če so le-te prLlag>je- ne njihovemu zanimanju po- trebam. Poletne prireditve, katerih pobudnik je bil Emil Zupane, inspicient v ljub- ljanskem Lutkovnem gledali- šču, sicer pa loški rojak sd nedvomno izredno uspele. Pri realizaciji prireditev pa so pK>magala tudi mnoga pod- jetja. Pravkar končane Pole'.ne prireditve v Ločah so nesi» ren dokaz, kako je možno tu- di na podeželju pripraviti kulturne manifestacije, ki jih marsikateri večji kraj ne zmore oi^anizirati Ljudje so bili navdušeni, kar je doka- zal tudi qisk. E*rav bi bilo da postane prireditev tradi- cionaJna, o tem pa v Lciah že raizmišljajo. Jostova „BaIada o sreci Stanko Jost, zaposlen v SLG Celje, ponovno snema, tokrat že osmič igrana film. Potem ko je lana uspel s filmsko upodobitvijo Potrče- vega romana »Na kmetih« (po istem romanu je posnel (ihn tudi živojin Pavlovič in z njim zmagal v Pulju) in osvo- jil srebrno medaljo na tes-f.- valu amaterskih igranih fil- mov v Mariboru, se je letos lotil lastnega projekta — »Balade o sreči«. Gre za iz- razito avtorski fihn, ki bo posnet v barvah in katerega producent je kino klub »EMO« Celje. V omenjenem filmu želi avtor Stanko Jost odgovomti na to, kakšni so njes;v->vi pogledi na srečo, ta širok ix>jem, ki v različnih varian- tah vlada in prevzema Ij^-idi vseh generacij in v vsakem prostora ter času. Ker po- znamo Jostovo ustvarjalnost, lahko pričakujemo, da bo film, ki ga bo z ekipo p>o3nflJ še v tem mesecu in predvajal do konca leta, uspel Poi^g Josta so avtorji filma: kame- ra je v rokah Francija Ga- berja tn Ludvika CJorenjaica, asistenta režije sta Alfonz Ka- mer in Matjaž Grobler, igra- jo pa člani SLG Anica Kom- rova (na slika z režiserjem), Bnmo Vodopivec, Bogo Ve- ras, Pavle Jeršin ter nekate- ri igralci amaterji. Kronika celjskega Gasilstva Sredi juia„a je izšla v za- ložbe občinske gasilske zveze v Celju na 184 straneh veli- ke osmerke, natančno opisa- na in bogato ilustrirana kro- nika gasilstva v Celju, posve- čena stoletmci (1871—1971) te človekoljubne in narodno- obrambne, »v zavesti ljudi globoko utrjene organiacije«. S svojimi sodelavci jo .,e sestavil Franjo Mauer, t.ska- lo pa grafično podjetje Celj- ski tisk. Kroniko je napisal Franjo Mauer, večkrat odlikovan ga- silski častnik, dolgoletni ga- silski aktivist Avtor je kroniko razdelil v zgodovinski :n memoarski del. Zgodo'Anski del opisuje tri faze razvoja gasilstva — seveda s posebnim ozirom na gasilstvo v Celju in bliž- nji okolici: to je čas stare Avstrije, od let, ko je moder- na doba zamenjala »požarni red« tn »požarne komis je«. 18 stoletja, čas stare Jugo- slavije in okupacije ter čas po osvoboditvi. S p>olitično zgodovinskega vidika je zlasti zanimivo po- glavje o celjskem gasilskem društvu med obema vojnama. Kljub svojemu humanemu poslanstvu ;e bilo namreč društvo — žal — tudi ste- ber celjskega nemštva, saj je bilo do 1936. leta -nterno poslovanje nemško, uprava pa v rokah celjskih nemških mogotcev. Toda tudi po tem letu je dokajšnji del članstva ostalo eksponent hitlerizma na spodnem štajerskem. Spomnimo se le na kultur- bundovski seznam »zaupnih mož« v Celju, ki obsega tudi nekaj celjskih gasilcev (gasil- cev bolj po včlanjenosti, kot po operativi), al: pa znane fotografije s sprejema oku- patorske soldateske v (3elju, ki se i 1 je prihitel poklonit »činovnik« Gottfried Gradt kar v gasilski vmiformi ... Toda občudovanja vredno o- stanejo požrtvovalnost pri- pravljenost tn človekoljub- nost, ki so se v teh letih 1871—1971 manifestirale v sto- tinah in več reševalnih akcij ljudi in ljudskega premože- nia. O tem je ta tiskana kro- nika r-o-ovoren tn zanesl-iv dokument GUSTAV GROBELNIK Kaj pa naši odnosi do kulture? v Laškem so jaja letos ustanovili kulturno skupnost, od katere si laški kulturniki veliko obetajo. Večjih pro- bemov s financiranjem kul- turnih dejavnosti, ki so jih prejšnja leta z velikimi te- žavami urejevali, skoraj ni več, saj Jajo na razpolago kar trikrat več sredstev kot prejšnja leta. »Kulturna skupnost še m zaživela, tako, kot bi bilo treba. Ustanovljena je bila pred začetkom pocitnišKih mesecev in šele ob koncu av gusta Je bila seja izvršnega odbora, na katen smo raz- pravljali o predlogu finanč- nega načrta in programa de- la. Zamuda se najbolj cozna pri financiranju zavoda aa spomeniško varstvo, manj pa pri drugih dejavnostih, ki niso v tako veliki meri ve- zane na čas,« pravi predsed- nik izvršnega odbora Pavle Ajden. Večino sred-5tev so letos namenili knjižničarstvu. Ob- novili so knjižnico v Jurklo- štru, dodelili 80 000 din za opremo laške knjižnice, ki bo kmalu dobila nove pro- store. Stari namreč že zdav- naj niso ustrezni, čeprav se je knjižnica v zadnjih dese- tih letih kar šestkrat sehla. Sredstva v F>olni višini zah- tevka bodo nakazali tudi za- vodu za spomeniško varstvo. Večja sredstva bodo name- nili tudi muziejski zbirki v Laškem, ostala sredstva pa bodo dobili za svojo dejav- nost različna kulturna druš- tva, pevski zbori itd »Ljudi, ki se v laški obči- ni ukvarjajo s kulturno de- javnostjo profesionalno ah pa amatersko, je veUko. Ve- liko je kulturnih društev, zborov in godb. Zlasti v oko- lici uspešno deliijejo ama- terske dramske sekcije. Po vsem tem bi lahko sodili, da je kulturno življenje v naši občini dovolj pestro. Pa ven- dar se stvar navadno usta- vi tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Premalo je po- trošnikov kulture,« je pove- dal predsednik ZKPO Tone Knez. Večino kulturnih prireditev v Laškem prirejajo pred pol- prazno dvorano. Edina izje- ma so menda koncerti pev- skega zbora upokojencev in nastopi mladinskih pevskih zborov. Gledališke skupine imajo obisk samo v bolj od- daljenih vaseh, v centrih obi- skovalcev ni. Problem torej, ki ga niti povečana sredstva aa kultur- no dejavnost ne more j c od- praviti. Potrebna bo učinko- vita kulturna akcija. Ali pa bo v laški občini ži- vela kultura zaradi kulture! Rado Bordon Pred kratkim je bil za upravnika in odgovornega urednika založbe Mohorjeve družbe v Celju, te najstarejše slovenske založbe, ki bo pri- hodnje leto slavila 120-letnico obstoja, imenovan Rado Bor- don, doktor pravnih znanosti in književnik iz Ljubljane, doslej sodelavec založbe Mla- dinska knjiga t /..jubljani. 8. stran NOVI TEDNIK št.: 35 — 9. september 197| Fran j a nas je prevzela Partizansko bolnišnico FRAN JO pri Cerknem poznam te dolgo časa, toda toliko ljudi v njej še nisem videl, kot jih je bilo v nedeljo. Kar šest avtobu- sov s celjsJco registracijo si je prišlo ogledat ta edinstveni spomenik narod- noosvobodilne borbe. Med njimi sta bi- la dva avtobusa otrok z vseh celjskih šol. Izlet v Cerkno sta pripravila SZDL in Zveza borcev Krajevne skupnosti Aljažev hrib v sodelovanju z zvezo pri- juteljev mladine iz Celja. Ko smo pustih za sabo Celje in se izvili iz v meglo zavite Savinjske doli- ne, so se ljudje razživeli. Kaj hitro se je oglasila pesem, ki ni zamrla vse do Brnika. Tega so se zlasti otroci razve- selili. Tekali so okoli starih letal in se čudili. Nekateri starejši so menda prav tako prvič videli tako od blizu letalo, vsaj tako sem slišal, ko sem hodil od skupine do skupine. Vsi bi še ostali, če bi bil čas. Kolona avtobusov se je nato spusti- la proti Škof ji Loki in potem lepo po- časi v dolino, na Cerkljansko. Pesem je postajala močnejša, razpoloženje takšno, kakršno mora biti ob takšnih prilikah. Poslušal sem spomine starih partizanov, med njimi je bil celo borec, ki se je v bolnišnici Franji zdravil. Vo- dič je torej bil pri roki. In res sem ga videl, kako je kasneje kazal, kje je bil, kje je ležal. V bolnišnici je bilo ob našem pri- hodu že precej ljudi, z nami pa je na- stala prava gneča. Kljub temu so ljud- je bih mirni in zadržani. Franja jih je pretresla^ spornim so se vrnili, vojna je še enkrat pokazala svoj obraz. V Cerknem so pred spomenik žrt- vam položili venec, potem pa je tova- riš s tamkajšnje Zveze borcev povedal nekaj besed o borbi Cerkljancev med vojno. V Cerknem so se otroci pomešali med odrasle in začel se je živahen po- govor Toliko vsega je zanimalo mladi- no. Borci so se mladini radi odzvali, saj to je bil tudi namen tega izleta: čimvečja povezanost organizacij in obu- janje tradicij narodnoosvobodilne bor- be. V Cerknem je bil ta namen nedvo- mno dosežen. Popoldan je kolona avtobusov odri- nila preko Idrije v Ljubljano in zvečer prispela v Celje. Vsi so bili zadovoljni, veseli, in na koncu so si želeli samo še to, da se še kdaj vidijo. In še to: v Cerknem so nam postre- gli s partizanskim golažem. Bil je ime- niten, da o jx)lenti m govorim, če bo- do še naprej tako dobro kuhali, potem še pridemo. Seveda ne samo zaradi go- laža. MILENKO S. Spomenik našim zadrugam Nedolgo tega me je pot za- nesla v Lesično pri Pilštanju. Ob cesti v Virštanj sem za- gledal v zrak štrleče stebre, ki so menda bili namenjeni za hlev za govedo. Načrt se ni uresničil, ne vem sicer za- kaj, toda stebri zo še vedno tukaj. Kot stebri slavne gr- ške Akropole se dvigajo v nebo in precej manj slavno oznanjajo grehe našega lone- tijstva izpred let. Na misel mi je prišlo, ko sem gledal te stebre, da bi ne bilo sla- bo, če bi jih pravi čas upo- rabili za kaj drugega, če že prvotne zamisli niso mogli iz- peljati do konca. Tako pa so stebri ostali neslaven spomin na naše napake. Kako dolgo bodo še stali? Mileiiko S. Praznik šmarske občine v soboto in nedeljo praz- nuje občina Šmarje svoj ob- činski praznik Tokrat v Ro- gaški Slatini. Praznik občine je spomin na napad Bračiče- ve brigade na Kozje leta 1944, v prvih dneh septembra Že v soboto zvečer bodo prireditve. Ob 19. uri bo v Zdraviliški dvorani svečana akademija. Nastopili bodo recitatorji Janez Rohaček, Duša Počkajeva, solisti So- nja Hočevar, Manja Mlej- nik, Marcel Ostašcvski in Ru- dolf Franci, ter pianistka Zdenka Lukec. V nedeljo zjutraj bodo va- je partizanskih teritorialnih enot ob cesti Rogaška Slati- na—Rogatec, ob 8. uri pa bo imela svoje vaje tudi civilna I zaščita v okolici žeieaniške postaje Rogaška Slatina Ob pol enajstih bo pred Zdraviliškim domom veliko zborovanje na katerem bo govoril tovariš ing. Andrej Marine, sekretar sekretariata CK ZK Slovenije. Po zborovanju bo prosta zabava. Rogaška Slatina vabi. MILENKO STRASEK OSKAR NAGLAV OKREVAL Oskar Naglav, tajnik celj- ske občinske skupščine, je dobro prestal težko operacijo na žolču. Za njim je že pr- vo obdobje okrevanja in ta- ko vse kaže, da se bo čez do- ber mesec že vrnil na delo. Vprašuje: Ivan Sevšek Odgovarja: Slavica Janžek V teh dneh se je spet pri- čel pouk. Veliko je takih, ki letos obiskujejo višje razre- de, precej pa je tudi prvo- šolčkov, ki prvič vidijo šolo od znotraj. S strahom se po- dajajo na osem let dolgo pot. Najbolje vedo za njiho- ve težave prav učitel ice, ki jih učijo prvo leto in prav zato smo povprašali Slavico Janžek s tretje osnovne šole o prvih »šolskih korakih« prvošolčkov. Kako dolgo že poučujete malčke prvegra razreda? »Prvošolčke učim že 17 let in moram priznati, da sem se v to delo že dodobra uži- vela. Rada imam male otro- ke in morda mi to precej po- maga pri mojem delu. Koli- ko otrok imate letos v raz- redu? »Letos jih bom učila 32, 15 fantkov in 17 pimčk.« Ali priha.iajo otroci v prvi razred že z določenim zna- njem? »Precej otrok že po- zna črke, velika večina jih zna tudi šteti. Težava je le v tem, ker štejejo mehanično, naučeno in nimajo prave predsave o številih. Precej pa se pozna tudi to. da je veliko otrok obiskovalo ma- lo šolo, kjer so jih naučili veliko reči, predvsem pri- mernega obnašan a v šoli, odgovarjanja v celih stavkih, pravilnega sedenja in tako naprej. Nasploh je mala šola koristna.« Hodijo med pou- kom na stranišče? »Zelo zelo malo. Sicer pa imamo po vsaki uri odmor, ko lahko opravijo svoje potrebe.« Ka- ko pa ste jih razporedili? »Prve dm jih pustimo, da sedijo skupaj po »prijatelj- stvu in poznanstvu« Tako se laže vživijo. Pozneje pa jih razporedimo po potrebah. Živahne še posadimo pK)leg mirnih, poredne j še poleg pridnejših. S tem se da pre- cej doseči.« Se med sabo že poznajo? »Zelo hitro se spo- znavajo in sklepajo prijatelj- stva. Ka- kmalu se bodo po- javile tud: prve »ljubezni«,, čeprav je to morda presenet- ljivo. Vendar se imajo mnogi precej radi.« Kako pa so opreml.ieni za šolo? »Prizna- ti moram, da imajo v.se, kar potrebu ejo. Tudi pretiravanj je vedno manj, na srečo Oblečeni so primerno, čisti so in urejeni. Zadnja leta tu- di opažamo, da so otroci vedno bolje razviti ter je malih in drobnih zelo malo, pa še to ne zaradi podhranje- nosti, temveč zaradi neješč- aosti« Kako pa .le z ueili? »Precej draga so in tAkle prvošolček »stane« kar pre- cej, preden sploh prične ho- diti v šolo. Letos bo šola sicer pomagala revne i šib pri nakupu učil, predvsem za matematiko, ki so naidražja. Res pa je tudi, da bi si ve- čina staršev raje odtrgala od ust, da bi le imel njihov malček vse. kar potrebuje.« Pogrešate prvošolčke potem, ko .cjredo v drugi razred? »Zelo se navežem nan e in sem prav žalostna, ko jih na koncu leta izgubim Toda prihajajo drugi in »tovar'ši- ca« dobi spet druge ljubljen- čke.« ZAMUDA NA TRUBARJEVI ULICI z novim šolskim letom ni zaživel samo pionirski dom »Cvetke Jerinove« v Ulici 29. novembra, mai-več je tudi otroško vzgojno varstvena ustanova »Anice Cernejeve« v Kajuhovi ulici povečala svo. je prostorske zmogljivosti. Žal pa pri ureditvenih delih prostorov v Trubarjevi ulici, blizu samopostrežne trgovi- ne, prišlo do zamude in tako so vrtec z zmogljivostjo 80 otrok odprli šestega septem- bra namesto prvega. ZMANJKALO DENARJA že precej časa je, kar so pričeh s preurejanjem ozirv> ma dozidavo novega pros*:o- ra pri gasilskem domu na Ljubečni. Dela zdaj že precej časa stojijo in kaže, da do letošnje zime sploh ne bodo končana, seveda pri sedanjem tempu zidanja. Je morda zmanjkalo denarja? TEKMOVANJA IN NAGRADE četudi je že redno delo v nekem smislu tekmovanje, se takšni ali podobni obliki se takšnih ali podobnih ob- lik mladinskega udejstvova- nja lotevajo tudi drugi V Celju sta zadnji čas kar dve delovni organi25aciji razpisali tekmovanje za šolsko mladi- no. Za prvo se je odločil kolektiv Javnih naorav Iz- bral je učence sedmeea in osmega razreda osnovnih šol Tekmovalni razpis pa zajema pisanje nalog, spisov o ure- ditvi mesta, njegovi čistoči in podobno. Gre torej za po- budo, da bi s pisanjem na- log opozorili na komunalno ure i en ost mesta Javne na- prave so razpisale tudi lere denarne nagrade, ki jih bodo podeljevale najboljšim razre- dom. Za drugo tekmovanje se je odločilo poslovno združenje Agens Vključuje pa vse šole na širšem celjskem območju. Nanaša se na relativno naj- večji obisk učencev določene šole na četrtem sejmu obrti od 25 septembra do 3 okto- bra v Celju. Tudi v te^m pri- meru gre za vzgojne pobude saj bi se naj mladi z obi- skom sejma pobliže semanili z obrtjo in njeno deja^most- jo. Agens je razpisal tudi le- pe kolektivne nagrade. MB IZLET NA KOROŠKO Minulo nedeljo je kraje^mi odbor Rdečega križe iz Lju- bečne organiziral iziet z avto- busom na Korošlro. Poleg članov rdečega križa so se izleta udeležili tudi drugi ljudje. Ogledah so si Mežico in Črno na Koroškem, nato pa so odšh na Uršljo goro. Izlet je zelo dobre uspel in si mnogi žeUjo še več podob- nih- STISKA V RŠC V rudarskem šolskem cen- tru je v letošnjem šolskem letu okoli tisoč učencev. Ob velikem pritisku mladih so učilnice p>ostale premajhne. Že lani so nčih v dveh iz- menah Glede na čedalje več je potrebe po kadrih, ki jih daje rudarski šolski center, so tudi zahteve po njegovem povečanju utemeljene V cen- tru bodo oktobra odprli nad- zomiško šolo za rudarje. Spričo pretesnih prostorov Obstaja nevarnost, da bodo morali imeu pouk. v tre^ la. menah. Zato imajo v načrtu gradnjo novega trakta s tel.> vadnico. Zanj bi pctrebovali 1.3 milijarde dinarjev. — v OTVORITEV KOČE NA MENINI Prizadevni član: lovske dru- zine iz Gornjega grada so v svojo kroniko vpisali še en pomemben uspeh. Minulo ne- deljo so na Menini planini odprli lovsko kočo, ki pome- ni veliko pridobitev na tem gorskem področju Ta predel v zadnjem času obiskujejo vse številnejši turisti, saj Je na Menino iz Bočne spel jam tud.i lepa gozdna cesta, po kateri je mogoč dostop z av- tomobili. Po otvoritvi lovsfce koče, ki je bila dopoldne, je bila pop.oldne lovska zabava pri gostilni Fricelj v Kropi. MOTORIZIRANI KMETJE Motorizacija je nezadržno na pohodu. Ni še daleč čas, ko je bil osebni avtomobil odraz posebnega statusa nje- govega lastnika, že je postal množično prevomc sredstvo vseh kategorij občanov Na področju mozirske občine so ob zadnjem popisu ugotovili, da je kar 280 osebnih avtomo- bilo-,? v posest] kmetov, kj imajo poleg tega tudi preko 600 mopedov Lep napredek tudi na vasi, mar ne? In prav je tako! PRVE IVERNE PLOŠČE čeprav bo svečana otvori- tev nove tovarne iveric v okviru GLIN Nazarje šele to soboto, je poskusna proizvod- nja že stekla Preteklo soboto so uneh v kolektivu manjšo interno slovesnost ki so ;i prisostvovali tudi projektanti, izvajalci del in predstavniki Ljubljanske banke, ki se je pri gradnji te tovarne angaži- rala s kreditnimi sredstvi. Nova tovarna je terjala pre- ko 6 milijard mvesticijskih sredstev. Prav tohko bo da- jala tudi bmtto proizvoda. Iz okoli 70.000 kubikov lesne mase bodo letno izdelali pre- ko 50.000 kubikov ivernih plošč, po katerih je povpra- ševanje v fX)hištvem indu- striji kar precejšnje PRIPRAVE ZA URFOITEV V okviru krajevne skupno- sti v Lučah so pretekli teden ustaiaovili poseben gradbeni odbor, ki bo prevzel vse na- loge pn asfaltiranju krajev- nih cest na področju vasi. Razen glavne cesre. ki teče skozi vas, so -vse ostale še ne- asfaltirane, kar pa povzroča seveda mnogotere nevšečno- sti. Največji probiem, ki sto- ji pred novim odborom, seveda — od kod dobiti po- trebni denar Vse kaže. da se bodo odločili za krajevni samoprispevek računajo na tudi na ustrezno pomoč ob- činske skupščine Mozirje Za predsednikfi novo ustanovi ie- nega odbora je bil izvoljen Vinko Knanič FIMANČMI DDORI CIV/II Minuli teden je imel redno sejo upravni odbor Planin- skega društva v Lučah. Ana- lizirali so obisk postojank ^ letošniem poletju ter pri tem ugotovili, da se ie le-ta izre- dno povečal Društ\-o oskrbu- je kočo na Loki medtem ko so okrepčevalnico pri I-l^ predali v zakup Kljub pove- čanemu obisku postoiank finančni efekt ni tolikšen, da bi društvu omogočal uresniči; tev nekaterih načrtov. Nn seJi so tudi sklenili da bodn še leto? markirali pot na Roga- tec, kar bos*-a opravilni člana društva Mi^-ko Supin ^ Zvonko Breznik. St.: 35 — 9. september 1971 NOVI TEDNIK stran 9 I[ NA SLATINI I SO IGRALI I v zadnjih letih so si vašča- ni, pretežno zasebni kmečki proizvajalci, Slatine pri Po- nikvi v šentjurski občini iz- redno prizadevali pri gradnji cest, napeljavi pitne vode in modernizaciji kmetij. Kljub vsem tem delom pa niso po- zabili tudi na kulturno življe- nje. Mladi so v sodelo'/aju s starejšimi pod vodstvom prizadevne učiteljice JUSTi- KE VREŠAK pripravili igri- co, nemo igro, več skečev tn ljudskih pesmi ter se zadnjo nedeljo v avgustu predsta7t.i domačinom tn ljudem iz >ko. lice Slatine. Zaigrali so v no vem velikem gospodarskem poslopju Ane Pevec. Zanimi- vo ie. da so vsi prvič nasto- pala pred občinstvom. V za- hvalo in priznanje se je na Sla*:ini zbralo več kot tisiič ljudi Tako so prav na Sla-ini znova dokazali, kako potreb no je kulturno življenje na vasi, saj imajo drugače va- ščani le malo priložnosti, da vsaj pasivno spremiljajo raz- ne prireditve Resnična šk^ da. da na tej veliki prired:t- vi. kjer je sodelovalo 300 mladih, ni bila predstavljana .krajevna organizacija -nladi- re želimo si lahko še '-eč takšnih kmečkih praznikov, kot je bil v nedeljo na Slati- ni še posebej če je bila za'lnia takšna prireditev 'eta 1945., kot je v uvodni besedi povedal odbornik FRANC HROVATIČ. V JAC-ODIC TUDI TOPLE MALICE Merxov bife »Expresso;< v Šentjurju je zelo prijeten in priljubljen lokal, čeprav so do sedaj imeli le kavo in pi- jače Od ponedeljka naprej pa so pričeli kuhati tudi to- ple malice in kosila po naro- čilu. Opazili so namreč, da je to za Šentjur zelo potreb- no. Vsi prehodni gostje in uslužbenci *' bližini namreč niso imeli primernega loka- la, kjer bi lahko malicali. Točno izbiro bodo določili šele potem, ko bodo videli, kaj si ljudje najbolj želijo. IZLET NA GORENJ<5KO SindiKalna organizacija Le- sne industrije »Bohor« iz Šentjurja pripravlja K-, svoje člane izlet na Gorenjsko in Primorsko, in sicer U in 12. septembra. Skušali bodo po- vezati prijetne s koristnim, zato si bodo ogledali žage na Gorenjskem, nato pa bodo [ Preko Vršiča odšli v Trento naprej v Novo Gorico, kjer si bodo ogledali Tovarno Pohištva Meblo. Menijo, da se bo izleta udeležilo zelo ve- liko delavcev »Bohorja«. Vrvež na nedeljski tomboli na Golovcu Foto: B. OštiB Mozirje: program prireditev v okviru praznovanja ob- činskega praznika je bil vče- raj na Rečici ob Savinji »KMEČKI DAN;(, združen z živinorejsko razstavo m pri- kazom sodobne kmetijske mehanizacije. V prihodnjih dneh pa se bodo uvrstile še naslednje prireditve: PETEK, 10. septembra: — ob 10. uri otvoritev zibi- ralnice mleka v Radmirju — ob 19.30 koncert moške- ga komornega zbora iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja v kino dvorani Mo- zirje SOBOTA. 11 septembra: I — ob 6. uri budnica — ob 9.15 zbiranje vseh udeležencev praznovanja pri spomeniku pred šolo v Na- zarjih — ob 10. uri javno zboro- vanje z ogledom puskusnega obratovanja Tovarne i vernih plošč v Nazarjih — ob 1130 veselica pred prosvetnim domom v Nazar- jih NEDELJA, 1:2. septembra: — ob 9. uri otvoritev mo- derniziranih cest Na.-:arje — Pobrežje pri mostu v spod- nji Rečici Skoraj značilno je, da ba- nane rastejo v »nerazvitih« državah. Bananino drevesce na sliki smo posneli v Gri- žah. Torej tudi pri nas »uspe- vajo banane«? Foto: I. SEVŠEK — ob 10. uri srečanje go- jencev podoficirske šole IV. operativne cone na Pobrežju pred Petrinovo hišo in od kritje .spominskega obeiežja. — po končani slovesnosti prosta zabava! * OBČANI MOZIRSKE OB- ČINE VAS VABIJO. DA SE JIM PRIDRUŽITE OB NJI- HOVEM PRAZNOVANJU OB- ČINSKEGA PRAZNIKA! ZAMUDE PRI OBNOVI ŠOL v novem šolskem koleda- ju, ki ga je predpisal repub- liški sekretar za kulturo m prosveto, jasno piše. da so sobote pouka prosti dnevi, ki se ne smejo izrabljati za eks- kurzije, športne dneve in po^ dobno. S prosto soboto se je tudi v šmarski občini šo- la močno prilagodila gospo- darstvu, kjer ima že večina zaposlenih proste sobote. Ob- staja pa vprašanje, ki ga bo nujno treba rešiti, kam z otroki tistih staršev, ki so v soboto zaposleni, šola je dolžna skrbeti tudi zanje. Po- trebno bo torej varstvo ob sobotah posebej obravna-^ari. Večim šolskih poslopij v občini Šmarje pri Jelšab je stara in sodobnemu načinu dela neustrezna Občina je zadnja leta vložila velike na- pore pri reševanju tega pro- blema. Rezultat je precej no- vih šolskih poslopij Kljub temu začne mnogo šol z za- mudo, ker »daptaciie niso bi- le pravočasno izvršene. To se bo ponovilo tudi letos. Za- ostanke bodo mašili z nak- nadnimi urami tn pa prostimi sobotami. Zadnji čas bi bii, da bi se ta malomarnost en- krat za vselej odpra^-lla in Pi otrok prišel v takšno šolo, kakršna mora biti za nemo- teno delo. JOŽE LIPNIK METKA — TISOČČLANSKI KOLEKTIV Dolgoletno stopicanje na mestu je končano! Metka je stopila na pot hitro razvija- jočega se podjetja, kar se kaže na vseh področjiih. V proizvodnji, v prodaji in ne na koncu v osebnih dohod- kih zaposlenih. Ob koncu julija je Metka dobiia od sklada skupniih re- zerv kredit v znesku 210 mi. lijonov starih din. Tako se- daj gradijo novo halo, kjer bo že oktobra stekla koope- racij ska proizvodnja z za- hodnonemškrm partnerjem. Novo zaposlitev bo tod dobi- lo preko 300 delavcev, zveči- ne žensk, m tako bo Metka postala kolektiv s preko 1.000 zaposlenmii delavci. Možnost za.poslit.ve imajo tudi mlajša dekleta, predvsem tista, ki prvič iščejo zaposlitev. Kad. rovske priprave so v teku. 1 y novih proizvodnih pro- storih bodo z najmodernej- šimi stroji opravljali zaključ- no fazo v proizvodnji ženskih nogavic-hlačk. Predhodne proizvodne operacije bodo o- pravili že v Nemčiji, kamor bodo sproti pošUjali tudi vse proiizvedeno blago. Prodaja je skrb nemškega kooperan- ta, Metka pa dobi plačane sa- mo usluge V treh letih, za toliko ča- sa je podpisana sedanja po- godba, bo Metki od omenje- ne kooperacije ostalo preko 2,5 milijarde starih din či- stega dohodka. Pri tem velja upKJŠtevati. da bo dohodek potekal v devizah. To bo bi- stveno olajšalo probleme v zvezi z nakupom bombažne preje za ostalo proizvodnjo, ker bo iz retencijske kvote ostajalo več deviz za lastno uporabo. Poleg povečanega dohodka in večjega devizne- ga priliva pa bo proizvod- nja v novem obratu bistveno vplivala tudi na zmanjšanje dosedanjih režijskih stroškov, in sicer za okoli 270 milijo- nov starih dinarjev Gre torej za pomembno naložbo, ki bo z ozirom na vrednost vfloženih sredstev dajala kolektivu sorazmerno velik dohodek. Uspešna spe- cializacija proizvodnje in pro- dor na področje konfekcije daje kolektivu Metke možno- sti za še hitrejši razvoj. B. STRMCNIK Osniero otrok je bilo pri hiši Zrasli so m od- rasli. Namesto, da bi se razkiopili po svetu, so sklenili, da bodo živeli kot sosedje, kot dobri so sedje. Naj bomo za zgled drugim, so si rekh in za- čeli ustvarjati svoje dru- žine Tako so sklenili, življe- nje pa je šlo svojo pot In tudi tokrat je bilo naj- bolj naklonjeno najmoč- riejšemu, najbolj zdrave- mu bratu. Drugi so več ali man] zaostajali Nasta- le so razlike. Razlike pa so prinesle tudi prva ne- soglasja Da bi Jih zgladi- li m se o njih pogovorili, so sklenili, da se bodo od časa do časa dobili ter re- tistih vprašanjih, ki zade- kli odkrito besede o vseh vajo njihove medsebojne odnose. In še nekaj Da bi se ne sestajali vedno na istem mestu, so skle- nili, da se bodo v orga- nizaciji takih srečanj me- njavali. Začeli so prt najšibkej- šem. To Je bilo prijetno srečanje Poi.no optimizma in pripravljenosti za med- sebojno pomoč. Pa še res je, da so po- zneje imeli še dvoje, troje takšnih razgovorov, da pa se je ustavilo takrat, ko je bil na vrsti najbogatej- ši med njimi, da ga pri- pravi. Pa tudi to je res, da ta zgodbica nima ničesar skupnega ... Zastarelost! Utrujenost! Neprevidnost! Medtem, ko pretresajo svet novice o najrazličnejših vojnah in državnih udarih, v Jugoslaviji vedno pogosteje govorimo in pišemo o železniških nesrečah, katerih je bilo v zadnjih mesecih izredno veliko. Praviloma so že- lezniške nesreče zelo hude, tako glede na človeška življe. nja kot na materialno škodo. Mnogi, ki delajo na želez- nici, pravijo, da časopisi napihujejo stvari, le malokdo pa hoče globlje pogledati vzroke teh nesreč. Če voznik na cesti spregleda STOP znak, ni tako hudo, kot če se to zgodi na železniški progi, možno pa je oboje, pravijo. Vendar ob vsem tem ne smemo p>ozabiti, kolikšno število življenj ima strojevodja v potniškem vlaku in kako stra- hotne so posledice trčenja dveh mogočnih vlakovnih kom- pozicij. Vse več je govoric o tem, kolikokrat so že stro- jevodje prevozili rdeči signal, kolikokrat so že bili kazno- vani in podobno. Nimamo namena zagovarjati tistih, ki so z neprevidnostjo ali malomarnostjo zagrešili oziroma pov- zročil takšne nesreče, hoteli smo le izvedeti, kaj menijo celjski strojevodje o železniških nesrečah in vožnji skozi rdeči signal. Žal se nam je posrečilo anketirati le tri stro- jevodje, ker nam Je pozneje šef kurilnice na celjski po- staji, Ivo Zelenšek, povedal, da obstoji direktiva s strani vodstva podjetja o prepovedi kakršnihkoli izjav glede ne- sreč. Menimo, da s skromnimi vprašanji nismo oškodova- li intervjuvancev in povzročili preglavic zaradi dane direk tive. Navsezadnje imajo ljudje pravico, da povedo o te- žavah svojega poklica ANTON FRECE, strojevo. dja deset let, doma v Celju: »Eden od vzrokov je prav gotovo zastarelost našega vo- znega parka. Drugo je nedis- ciplina osebja, ki ima svo- je posledice tudi v red- nih dohodkih jugoslovan- skih železnic. Da bi vsi delaU vestno, bi bili dohodki večji. Jasno pa je da tudi stimu- zirju: »Povedal bom, kaj mi- slim, pa naj bo lepo ali gr- do. Stroji so slabi, posebno te naše lokomotive premikal- ke. Preutrujenost je povsod navzoča. Naš tumus je 12 ur službe in 24 prosto. Od svojega prostega časa pora- biš še precej za to, da pri- deš na delovno mesto ali z njega. Vožnja skozi rdeči si- gnal je vsekakor obžalovanja vreden prekršek, potrebna je pač neprenehna pozornost vlakovnega osebja. Menim, da je na teh »dizl« lokomoti- vah tudi premajhna zasedba. Namreč prepričan sem, da bi moral imeti strojevodja še asistenta. Tako pa lahko prav enojna zasedba pripelje do nesreče« FRANC FELJ3IN, strojevo. dja štiri leta, doma v Celju: lacija ne odgovarja vestnejše. mu delu. Osebni dohodki pa so vedno prenizki. Ljudi je potrebno dobro plačati in la- že boš pričakoval, da bodo 100 odstotno izpolnili svoje obveznosti Tumusna služba je težka. Na mesec moramo imeti 183 ur, imamo jih pa tudi do 260. To kaže, kakšna je preobremenjenost. Zaradi pomanjkanja ljudi lahko de- laš v eni izmeni tudi 20 ur.« PETER PRISLAN, strojevo- dja že 13 let, doma v Mo- »Vzrokov je veliko, saj je prav na železnici bolj po- membno kot drugje — na primer na cesti — da točno izpolnuješ vse predpise. Rde- či signal? Zgodi se, da pade na STOJ tik pred prevozom vlaka. Utrujenost je razum- ljiva, še posebej, če ne pri- deš spočit na delo. Poleta imaš že tri ure na parni lo- komotivi dovolj. Sicer pa mi. slim, da časopisi večkrat uprizarjajo neupravičeno go- njo proti železnicam « Tako pravijo strojevodje. Težak je njihov poklic in zahteven ter še vedno premalo plačan. Ljudi primanjkuje in zato ni čudno, če morajo nekateri delati preko svojih fizičnih zmogljivosti, železnica v Jugoslaviji ni prebogata, zato svojim zaposlenim ne more nuditi velikih ugodnosti. Če že ni tega ali onega, je pa vsaj potrebna izredna di- sciplina pogojena z občutkom, koliko ljudi imaš na skrbi in kaj se ti lahko zgodi samo zaradi majhne trenutne nepazljivosti. M. S. — I. S. 10. stran NOVI TEDNIK St.: 35 — 9. september 197^ Obisk pri BUKOVNIKU, najvišjem kmetu v Sloveniji Pred zimo še divjad zbeži v dolino Bukovnlk, najvišje ležeča kmetija v Sloveniji, 1.327 metrov nadmorske višine. 66 hektarjev obsegajoče gospodarstvo na grebenih med Olšavo in Raduho, kjer družno pote znoj tri generacije Bukovnikove domačije. Mati Martina, 56-letna ženica, ki je pokopala moža pred 17 leti, njen sin Franc. 35-letni gospodar s svojo ženo in sinovoma, to je družina, ki v rebreh in globačah ondotnega sveta trga zemlji in gozdovom svoj vsakdanji kruh. Ko zapade prvi sneg. se tudi divjad umakne v doMno, ljudje pa osta- nejo, ostanejo sami med metri snega in besnim vetrom, ki tuli okoli vogalov vse tja do pomladi, ki tod nastopi zelo pozno. Zadnji sneg marsikdai skopni šele junija . .. Toplo opuiaAnsico sonce se je upiralo v navpične stene Raduhe, ro sem prispel na tesno dvorišče Bukovnikove domačije. Na ozkem grebenu strmega poDočja se stiskajo hiša, kašča in nlev, grajeni iz trdnega kamna, debelih zidov in pokrit) s »šmklnovo« krti- no Raz oken starodavne hi- še se bohotno vijejo "iseči na- geljm polni dišečih cvetov. Nič Siioraj nič se ni spreme- nilo izpred več kot desetih let, ko sem zadnjikrat hodil tod o, pač, dvoje pomemb- nih novosti. Na p>arni, v hle- vu, tik ob strmem dovozu stoji močan, rdeč traktor, ob hišnem vogalu pa na lesen drog pritrjena TV antena, ki se ji še krepko poznajo sle- dovi 7Jmskf^Ta vetra Nisem edini obiskovalec, polno ljudi je pred nišo Obr- nem se do starejšega očalta, ,ki iz ukrivljena pipe spušča debele kolobarje dima in pov- prašam po gospodarju. V ku- hmji, da je, mi pojasni mo- žakar, ki ga dialekt izdaja za pravega Korošca. o O o »Kako, da živimo?« ponovi vprašanje gospodar France, ko sva sedla za mizo v pro- storni kuhmji, kjer si je žena dajala opravka s pečenjem zajetnega kosa svinjine. Pla- mnci iz Mežice so tega dne slavili likol, ker sc končali gradnjo nove planinske koče v Grohatu, pod Durcami, na Raduhi. »Tolčemo in se pre- bijamo, pozabljeni od celega sveta, čeprav v poletnih mese- cih nikolj sami. Veuko turi- stov se ustavlja pri nas. ker tod vodi transverzalna pot. če bi dobil nekaj kredita, da bi laliko uredil sobe, bi mar- sikdo rad premočil pri nas, ta- ko pa .. nekateri se celo je- zijo, ko morajo na večer po dolgi poti v dolino.« »Od česa živite, kaj vam predstavlja osnovni vir do- hodka«, povprašam gospo- darja, ko je ravno vstopila v kuhinjo še mati in prisedla k mizi '>Le3, to je osnova, za drugo ni pogojev, živine imemo ma- lo, tri krave, nekaj ovac, ko- nja in petero svinj. Zemlja tod praktično ne <^aje nič. Mlekarstvo? 2e, že, toda ka- ko naj spravimo mleko v do- lino? GG nam je res zgradil oesto, veliko pomeni, toda se- daj je ne vzdržujejo več in če bo šlo latio naprej, kmalu ne bo več prevozna. Korošci so ponujali boljše pogoje, GLIN pa je na obljube poza- bil.« »Kaj pa da/ki, ci so verjet- no nizki - glede na lego«, ga preKinem, »Ja, nucuca so nizki. Večji so kot prej, ko so rekU, da bomo višinski kmetje druga- če obravnavanj. Pol mihjona moram odšteti na leto. Ne vem, kam tc vodi. Veseli bi lahko bili, da sploh hoč-emo živeti tod, bogu za hrbtx)m m dolge zimsKe mesce odre- zam od sveta, ko mme me- sec ali več, da ne vidimo ži- ve duše,« je pribil gospodar in se zazrl sk02a okno protu severni steni Raduhe, ki se je kopala ožarjena v popol- danskem soncu . . . ';Pa še z medvedi imamo težave«, de mati in nadalju- je, .spomladi le vrgel šeste- ro ovc. Prijavili smo lovski družini v Solčavo. Prišli so lovci, sem gor do hiše, nekaj popili, ovac pa niso šli gle- dat, češ da itak ni res, da bi jih vrgel medved. Pa jih je, mi pa smo ostali brez ovac in brez odškodnine. Menda se »jagrom« m dalo v breg, da bi se prepričali. Eij, žalostno je to« je še pristavi- la. »Česa najbolj pogrešate?« sem povprašal. »Elektrike. Ko bi dooHi še to, potem bi nekako še šlo. Pa slabo kaže, preaaleč smo. S solčavske strani je strm teren, pa še transformator bi moral postaviti. Iz Koroške pa nič dosti bliže ni, preko 2 in pol Kilometra bi bilo tre- ba potegniti žice. čez tri mi- lijone bi rabil, veliko je to. Televizor? Hja, ta je na aku- mulator, pa še pcpravit ga moram nesti v dolmo, da bo za zimo nared. Pokvaril se je, sicer pa poleti itak ne gleda- mo.« »Kako pa pozimi, kako se oskrbite zanjo?« me zanima. »V voz zaprežem traktor in jo mahnem v črno kjer na- kupim vse potrebno za zimo. Takole za okoli 200 starih ti- sočakov se nabere, še dobro, da mi dajo na uredit. Do kon- ca niaja mora biti vsega pri hiši. Zime so ostre, snega pa zapade, da skoz-, okno ne vi- diš. Bijemo po njem kot kr- ti in počasi si izsilimo poti, daleč Od doma pa ne kaže hoditi. Veter zna tako po- tegniti, da se ne pobereš več, če te poleži po tleh. Sin Vil- ko, ki hodi v šolo, v četrti razred, ostane v dolini, aa po- mlad pa se vrne domov ...« mi razlaga gospodar, ko go- spodinja že oznanja, da bo pe- čenka pripravljena. o O o Se je tekla beseda. O vsem, o živim, preix)trebiii elektriki, o boleaaoi, ki je prava nadlo- ga, če se pojavi v zimskem času, do zdravnika je daieč, o lesu, ki oa ima preni2,ko ce- no, pa o cesti, ki kaže preglo- boke luknje. O marsičem smo se pomenkovah. Še več sem razmišljal o generacijah Bukovnikovih, id tod že več kot dve stoletji ži- ve svoje gomiško in naporno življenje. In bolj, ko sem se spuščal v doUno, bolj so mi stopale pred oči v belo plat- no zvezeen besede, ki sem jih videl v kuhinji: »V življe- nju je veselje, v življenju je radost...« Da, toda kako raz- lična sta to veselje in ta ra- dost, razUčna v dolini m raz- lična tam gori visoko v go- rali, od koder celo divjad po- begne pred zimiD v dolino . • • Tekst in slike: BERNI STRMCNIK Gospodar {ranče z ženo in mati Martina. Dve generaciji torej, ki si dobesedno v potu^ svojega obraza bore za svoi vsj^danji kruh najbuetiji. ki je najvišja v Sloveniji. J Ki)i oiu>v.sivO gnezdo v planinskih višavah se stiska BUKOVNIKOVA DOMAČIJA v strma pobočja med Olševo in Raduho. 1.327 metrov nadmorske višine so namerili na domačem dvoriš^"!' Le izjeme? Po poletnih počitnicah se sedaj tudi mladinski aktivi pripravljajo na živahno politi čn jesen. Sedanja gospodarska situacija bo zahtevala močno prisotnost mladih delavcev. Ustav ne razprave pa dajejo možnost, da tudi vsak mlad človek sodeluje pri oblikovanju ustav nih osnov slovenske državnosti. Ali to delajo? Ali bodo v teh dneh sprejeli delovne pro grame in začeli z resnim delom? Kaj pa stanovanjska problematika, rekreacija, kulturna dejavnost, izobraževanje, problemi mladih? O vsem tem smo poskušali zvedeti, kaj me- nijo nekateri predsedniki mladinskih aktivov z našega območja. 1. Kaj dejaa.stvu pomem mladinska organizacija v podjetju? 2. Ali organizacija skrbi za svoje ljudi predvsem glede na stanovanjsko politiko in rekreacijo? 3. Kateri so po vašem mne- nju največji problemi mladih pn vas? 4. Ste že govorili o ustav- nih spremembah? B020 KRUMPAK, pred- sednik mladine v Šentjurju, zapK>slen v Alposu: 1. Menim, da ZM v našem podjetju nima samo formal- nega statusa. V okviru or- ganizacije se pogovarjamo o vseh novih pravilnikih ter o njih dajemo svoje predlo- ge. Poleg tega se precej an- gažiramo na področju izobra- ževanja mladih, saj jih je še precej nekvalificiranih. 2. Skrb za mlade je pred- vsem na področju izobraževa- nja. Stanovanj ni in jih mlad človek glede na pravilnike tudi težko dobi. Enako ;e s krediti za gradnjo, ker mo- raš imeti lastno osnovo. Ti- sti, ki smo v Šentjurju, ima- mo rekreacije dovolj, za o- stale pa je mnogo teže. 3. Predvsem oddaljenost mladih od tovarne, saj bi se lahko drugače mnogo bolj povezali. 4. Obravnavali smo to temo predvsem v okviru ZK, dru- gače pa ne. MILENA ROVŠNIK, pred- sednica organizacije v Tovar- ni nogavic Polzela: 1. V zadnjih mesecih je bi- Božo Krumpak lo delo mnogo aktivr..je kot nekoč, verjetno zato, ker smo se vključili v republiško Ak- cijo 75. MCTiim, da ima ZM v podjetju svoj pomen, saj sodelujemo pri obravnavi sa- moupravnih aktov m daje- mo svoje predloge, čeprav ti niso najbolje upoštevani. 2. Mladi sami sodelujemo pri reševanju problematike, ker smo včlanjeni v razne ko- misije. Za stanovanja je tež- ko. Pa ne samo za mlade. Rekreacija pa je v rokah sin- dikata. 3. Premalo zabave, preniz- ke plače, vendaj tako pravi- jo vsi. Morda edinole le raz- poreditev na delovna mesta, ker jih mladi ne zasedajo a- dekvatno svoji izobrazbi. 4. Nekaj smo, ampak zelo malo. MIRAN RECKO. predsed- nik v Topru Celje: 1. Pomeni bolj f rmalno organizacijo, ker mladi niso Milena Rovšnik Milan Recko zainteresirani. Skratka nič. 2. Skrbimo samo za rekre- acijo, ostalo pa je bolj tako. Nimamo nobenih posebnih sestankov. 3. Nezainteresiranost mla- dine in njenega vodstva. VaiO povem, da imam drugje do- volj problemov, da bi se u^' varjal še s temi. št.: 35 — 9. sentember 1971 NOVI TEDNIK stran 11 Urbančičeva prvakinja Balkana Nataša Urbančič je uspela — postala je Balkanska prvaki- nja in tako popravila slab vtis napravljen na EP v Hel- sinkih. 0 V nadaljevanju aruge republiške odbojkarske lige so odbojkarji Partizana Šem- peter doma s težavo prema- gali Turbino s 3:2. Srečanje si je ogledalo okoli 50 gledal- cev. Sodil pa je dobro I.,ever iz Maribora. Drugli predstav- nik v tej ligi Partizan Bras- lovče pa je doma izgubil pro- ti ekipi Polskave s 3:2. % Rokometaši v štajerski rokometni ligi so odigrali drugo kolo. Oba predstavni- ka iz Savinjske doline sta igrala na domačih igriščih. Grižami so brez težav prema- gali Ljutomer z 26:1«. Naj- boljši strelec pri domačih ,:e bil Tumšek, ki je dose.gel 7 golov. Sodn k Plahuta iz Celja ni bil najboljši. Ekipa Pe- trove pa je klon-la proti bolj- ši Dravi ia Ptuja s 13:20. Omenimo naj. da na srečanje ni prišel dele:>iran sodnik. Igralci obeh ekip so se sogla- šali, da srečanje vodi Randl 12 Petrove. Obe tekmi si je Ogledalo okoli 2'"i0 gledalcev. darski položaj, na gibanja, ki jih raziskave ugotavljajo na na- šem trž;šču (in v nadalje- vanju se bomo na te ugoto- vitve še povrnili), se moramo na prvem mestu našega vsa- kotedenskega notranje poU- tičnega in gospodarskega pregleda vendarle dotakniti najbolj vidnega dogodka zad- njih dni— svečane proslave legendarne bitke na Sutjeskl minulo nedeljo, ko je na ve- ličastnem ljudskem zborova- nju na Tjentištu pred 60.000 udeleženci spregovoril PRED- SEDNIK TITO, ki je tudi to- krat opozoril na naše najbolj bistvene naloge ter pereča vprašanja naše socialistične samoupravne skupnosti. Mnogi nasprotniki našega revolucionarnega boja in ci- ljev tega boja — je de;al med drugim predsednik Tito — nasprotniki socialistične poti našega razvoja in naše dežele. nasprotoila jsamo- upravnosti naših narodov in narodnosti ter enotnosti naše socialistične skupnosti so sedaj si>et dvignili glave, ker menijo, da lahko spod- kopljejo to, kar je bilo pla- čano s toliko krvi borcev naše NOB. Čeprav je od na- šega revolucionarnega boja minilo že toliko let, revolu- cija še traja in pridobitve naše revolucije moramo pri- vesti do popolne zmage, je poudaril predsednik Tito, ko se je obrnil na vse borce NOB. Sedaj gre za NADALJ- NJO IZPOLNITEV NAŠEGA SISTEMA, za nadaljnjo kre- pitev naše socialistične skup- nosti z ureditvijo mednacio- nalnih odnosov do pop>olne rešitve vseh nacionalnih vprašanj, kar naj pripomo- re k UTRDITVI ENOTNO- STI vseh naših narodov Ena največjih nalog, ki nas sedaj čakajo, je tudi dejal predsednik Tito, je — potem ko smo sprejeli ustavne spremembe — da uresničinmo VLOGO DELAVSKEG\ R V- ZREDA V NAŠI DRUŽBI, da izpohiimo naš SAMOUPRAV- NI SISTEM, ki je temelj naše socialistične družbe. Kajti če ne bomo hitro iz- popolnjevali samoupravljanja ter če ne bomo delovnim kolektivom zagotoviti ustre- znih pogojev, brez katerih se samoupravni sistem ne more uspešno razvijati, ne more- mo pričakovati niti tega, da bomo hitro STABILIZIRALI NAŠE GOSPODARSTVO. Za- to smo tudi sprejeli ustavne spremembe — katerih ure- sničevanje ne more trpeti ni- ti p>očasnosti niti odlašanja. S seje predsedstva in iz- vršnega odbora republiške konference SZDL minuli po- nedeljek se je v naši repub- liki začela JAVNA RAZPRA- VA O USTAVNIH SPRE. MEMBAH, ki jih sedaj pri- pravljamo z ustavo SR Slo- venije. Besedilo sprememb naše republiške ustave je se- daj že pripravljeno — njego- vo dokončno oblikovanje pa bo kajpak plod široke raz- prave. Tud: REPUBLIŠKA SKUPŠČINA (njen republi- ški zbor) bo ta teden, kot smo omenili že v našem prejšnjem pregledu ha tem mestu, začela s svojimi za- sedanji po poletnih počitni- cah — tokrat že z novimi pri- stojnostmi, ki ji jih nalaga bi- stveno spremenjeni položaj republik v federaciji po zve- znih ustavnih spremembah — in prav na tem prvem zase- danju bo obravnavala osnu- tek dopolnil REPUBLIŠKE USTAVE. Vprašanj ob tem bo več: nemara bo eno najpomemb- nejših, ali je v sedanjem osnutku ustavnih sprememb republika Slovenija dovolj ja- sno opredeljena kot DRŽ.\. VA IN SAMOUPRAVNA SKU- PNOST, kar izvira iz novih določil zvezne ustave^ in pa, ali so zakonodajne funkcije republike ustrezno urejene, da ne bi ovirale samouprav- nega urejanja stvari, kakršne- ga želimo doseči. O tem bodo spregovorili svoja mnenja ta- ko poslanci kot samouprav- Ijalci v vsej javni razpravi, saj bodo slednič tudi odlo- čali, kaj vse bi najbolj ka- zalo zapisati v določila naše nove republiške ustave. Bo koruza cenejša? Veliki pridelovalci koruze v Vojvodini so nas presene- tili z razlago, zakaj bi jo ra- di izvozili. Pravijo, da za iz- voženo koruzo dobijo več, kot če bi jo prodali našim živinorejcem ali mešalnicam krmil. Prizavmajo, da bo ko- ruzo treba tudi uvoziti, toda — dodajajo — ne za potrebe tistih, ki jo bodo izvozili. Drugi porabniki pa naj skr- bijo sami zase. Ali bodo zvezni organi do- volili izvoziti nekaj letošnje- ga pridelka koruze ali ne — o tem se prav z;daj veliko razpravlja — menda ne bo posebno vplivalo na ceno. Se- danja cena je že tako visoka, da višja ne more biti. Kdo bi še kupil koruzo? Kmeto- valci menda ne bodo pitali živine za zgubo. Ljudlje pa bodo raje jedli pšeničen kruh kot drage korume žgan- ce. Prepoved izvoza koruze pa tudi ne bo veliko vplivala na znižanje cene. Celo tisti pridelovalci koruze, ki zah- tevajo dovoljenje za izvoz, priznavajo, da bo letošnji pridelek komaj zadoščal za tekoče potrebe in je za nuj- no rezervo ne bo ostalo nič, četudi je ne bodo nič izvo- zili. To pomeni, da bi pri- delovalci lahko z omejeno prodajo obdržali visoko ce- no. Pretirano visoko ceno bi lahko znižali le z uvozom to- liko koruze, da bi ponudba na našem trgu presegla pov- praševanje po njej. Za to pa ni deviz. Ni jih moči najti, čeprav jih naši uvozniki ima- jo dovolj za nep>otrebne igra- če in tako blago, ki ga in- špekcija ne dovoli prodajati, ker je slabše, kot ga je pri nas sploh dovoljeno izdelo- vati. Ce pustimo moralne ob- sodbe in neizpolnjene želje na stran, lahko le ugotavlja^ mo, da za živinorejo ne kaže nič bolje kot doslej. Kuplje. na krmila so predraga za se- danje cene živine. Pri seda- njih cenah mesa pa mesarji] ne bodo hoteli plačati več. Torej se bo splačalo rediti le toliko živine, kolikor bo cenejše, na domačem pose- stvu pridelane krme. Zaradi suše pa je bo letos malo. Ali ne bo kmalu zmanjkalo | pitane živine in mesa'' Po razmerah v Sloveniji bi lah. ko sklepali, da bo. Ne vemo pa, kako se bodo odločili ve- liki pridelovalci koruze t Vojvodini in drugod. Ali bo- do res izvozili veliko koruze, Ce bo dovoljeno, ali jo bodo raje p>okrmili živini? Cena na svetovnem trgu je vzlic moč- nemu porastu najmanj za | eno četrtino nižja kot pri nas. Kmalu lahko soet pade. Ali bodo naši pridelovalci iz- vazali koruzo le zato, da bi dobili devize, čeprav bo na svetovnem trgu veliko cenej- ša kot pri nas? Težko jeuga- niti, kaj vse ugibajo in kako računajo. Ali morda le stra- šijo, da bi laže obdržali vi- soko ceno, večino pa je t>odo sami pokrmili in spitali več živine. Ali bodo svoJo živino raje izvozili ali prodali meso doma? Kdo ve, kakšne bodo cene na svetovnem trgu in kakšne možnosti za izvoz? Vprašanj brez odgovorov je toliko, da bodo le redki upa- li tvegati pitati živino z dra- gimi kupljenimi krmili. To bo še bolj omejilo organizi- rano pitanje na družbenih posestvih in sodelovanje s kmeti. Ce želimo stvari iz- boljšati, se moramo poieg ocenjevanja slabot- loti- ti resnih in hitrih ukre- pov. Ce bomo še odla- šali, pa lahko doživimo nova presenečenja, ne le kmeto- valci, tudi oorabniki mesa m vsi, ki skrbijo za življenjsko] raven delovnih liudi. JOŽE PETEK ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Potem ko so veleposlaniki štirih sil v Berlinu po sedem- najstih mesecih pogajanj ven- darle podpisali sporaziun, so se v Bonnu začela sklepna pogajanja med obema Nem- ci jama, ki se bodo kot vse kaže zavlekla do zime. Pred- stavniki obeh Nemčij morajo namreč še podrobneje obde- lati že podpisan sp^orazum o Berlinu, ki zdaj navai=a le bolj ali manj načelne spo.ra- znime. šefa delegacij sta dr- žavna sekretarja Bahr in Kohl. Pogovori bodo bržko- ne precej dolgovezni, saj mo- rajo diplomati temeljito ob- delati postavko za postavko — gre pa za dolgo vrsto po- drobnosti; nekatere med nji- mi so skorajda že tehničnega značaja. Toda opazovalci me- nijo, da bodo pogovori vse- kakor ugodno «iključeni (če ne bo prišlo vmes do nepred- Tidene več'e in splošne krize v odnosih med Vzhodom in Zahodom), kajti sedanji tre- nutek velja kot simbol do- slej najbolj toplega ozračja, kar so jih imeli priložnost po drugi svetovni vojni ob- čutiti na obeh straneh meje. Nekateri celo drzno prero- kujejo ,dia utegneta že pri- hodnje leto obe Nemčiji 2a- sesti svoja mesta tudi v ve- liki dvorani generalne skup- ščine Združenih narodov ob Vzhodni reki v New Yorku. Koliko so te prerokbe zgolj posledica dosedanjega ugod- nega poteka razgovorov, koli- ko pa temellijo na resničnih možnostih, bomo seveda še videli. Vsekakor pa je treba povedati, da se je po dolgih letih nezaunania in sumni- čenj led . ^ndarle stai^l in sta tako Bonn kot Berlin to pot resnično na poti, ki ju iahko — čeprav počasi — pripelje do tistega stanja meddržavnih odnosov, ki jih označujemo kot normalnega. Niti najmanj seveda m treba dvomiti, da je to za položaj v Evropi in mir na svetu več kot koristno. V Stockholmu pa. se med- tem pod ostrimi in proniclji- vimi trditvami javmega to- žilca krha obramba petih te- roristov, ki skušajo na dru- gem procesu dokazati svo"o »nedolžnost«. To pot se ne- mara jasneje kot na prvem procesu (teroristi so se pri- tožili zaradi, kot so trdili, previsokih kazni) kaže vse ozadje tega nesmiselnega in krvoločnega zločina, katerega žrtev je postal naš veleposla- nik na švedskem Vladimir Rolovič. Vsi napori branilcev (po službeni dolžnosti) in te- roristov samih, da bi vsaj zamenjali motv zločina (tr- dili so, da veleposlanika niso hoteli umoriti, marveč zgolj ugrabiti), se doslej niso po- srečili in nihče ne veriame, da se bodo. Ob tem so obto- ženi med nekontroliranim iz- bruhi besa povedali tudi take reči. ki jih sicer zanesljivo ne bi: s tem so pomagali to- žilcu in škodovali sebi, nred- vsem pa na najboH neoosre- den način =zpovedali. kai so, kako so delovali in kakšni so bili njihovi cilji. Da gre za navadno zločinsko dejav- nost, ki s političnimi smotri nima nobene otinHive zve^re, so dokazali tudi s svoio grožnjo: zagrozili so namreč, da bodo pobili več švedskih dinlomatskih oredstavniVov, 5p Ho sfTM-'Vho1m'-'-o cn-^ič-i^ potrdilo ali pa zvišalo kazen obtoženim teroristom. Eno k drugemu: proces v Stockhol- mu bo jasneje kot karkoli pokazal pravo ozadje ustaške em grantske organizacije v tej deželi in naposled odprl oči tudi tistim, ki so bili doslej še pripravljeni verjeti, da so ustaški teroristi zgolj politična s-la, ki deluje za- radi političnih smotrov. Na svetovnem denarnem trgu ni nič novega, ekono- misti in politiki različnih dr- žav s: zaman prizadevajo, da bi nekako uskladili svoja stališča in se tako organizi- rano postavili Po robu ukre- pom ameriškega predsednika Nixona o plavajočem tečaju dolarja. Vsi. ki so izvažali v Združene države Amerike (in torej tudi Jugoslavija), se morajo medtem sprijazniti z dejstvom, da bodo njihovi izdelki na ameriškem trgu p>ač za deset odstotkov draž- ji in da se jim bo obseg kupčij zmanjšal Belfast, Londonderrjr in druga mesta na Severnem Ir- skem so še vedno v ognju. Streljanja in aretacije so po- stale enolična vsakdanjost. Ni videti, da bi lahko kaj kmalu prišlo do miru na »zelenem otoku« — to pa predvsem zato, ker skušajo preprečiti posledice, ne pa odpraviti vzroke takega stanja. V bist- vu namreč na Irskem ne gre toliko za verska nasprotja med protestanti in katoliča- ni, marveč za ekonomski in iz njih izvirajoči politični prepad med revnimi katoliča- ni tn bolj premožnimi prote- stanti. Predsednik kitajske vlade ču En Laj je sklical v Pe- kingu posvetovanje nekaterih kitajskih veleposlanikov, da bi se pripravili na napovedan obisk ameriškega predsedni- ka Nixona. ču En Laj je za to priložnost sestavil spisek osmih imen, o katerih bi se radi pK>govarjali s svojim go- stom iz Združenih držav, če- prav uradno še niso sporo- čil: datuma obiska, menijo, da bo do rt ega prišlo ver- jetno že letos. §t.: 35 — 9. september 1971 NOVI TEDNIK stran 13 Letos že 85 mrtvih - zal^ai? s prvim dnem tega me- «ca se je število mrtvih v 'r^metnih nesrečah na celj- cestah v tem letu skoko- ito povzpelo. V osmih mese- 'ih smo zabeležili že 85 žrtev ^tnega prometa. In koliko ^ še bo v štirih mesecih 10 konca leta? Med vzroki je na prvem ^stn prav gotovo neprimer- hitrost, najhujše pa so ne- "l^e. ki jih povzroči neprar 'ilno prehitevanje m s vožnja »v škarje«. Tudi ^jenost- je med glavnimi ^■"oki.kar pa je tudi razum- ''^0, saj so kazni še vedno ^^očno premajhne. Medtem * se s številom motornih '^2i] počasi približujemo ne- j^f^rim razvitejšim zahodnim ^vam, ostajajo sankcije za |''^fijo na naših cestah še ^0 takšne, kot so bile te- ^j. ko smo imeli pol manj; 'l^^rnobilov. Odvzem vozni-^ dovoljenja za meseCj ^ in kazen 300 dinarjev jei ^ ^larsikoga malenkost. Dru- bi bilo, če bi vinjenemu ^iku odvzeli dovoljenje za ^ let in ga kaznovali z do-j narno kaznijo v višini nekaj mesečnih osebnih dohodkov. Tako delajo drugod. Pred dnevi sta se v Spod- nji rečici m v Petrovčah zgo- dili dve nudi prometni ne- sreči. Iz Nizke je vozil proti Na- jarju mladoletni F. P. iz Var- polja, seveda brez vozniške- ga dovoljenja. Z avtomobilom je v Spodnji Rečici prehite- val neznanega mopedista, ko Je pripeljal nasproti z oseb- nim avtomobilom ALOJZ ROP, star 42 let iz Celja. Mla- doletnik je hotel preprečiti čelno trčenje in je močno za- viral. Avtomobil je pričelo^- našati, tako je voznik • izgu- bil oblast na^ krmilom. Tr- čenje je bilo neizogibno. Silo- vit udarec je Ropov avtomo- bil zbil v obcestni jarek, vo- znik pa je dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kra- ju nesreče. Mladi voznik jo je odnesel brez poškodb. Vprašanje je še, kaj bi bilo, če bi bili v avtomobilih so- potniki. V drugi tragični nesreči je umri tanzanijski državljan, dobro znan Velenjčanom in mnogim drugim na celjskem območju. Po cesti III. reda se je iz Liboj pripeljal z osebnim av- tomobilom MARJAN MARIN- ŠEK iz Velenja ter zaustavil v Petrovčah na križišču, kjer je hotel prečkati cesto I. re- da, da bi vozil v Velenje. Na desni strani ceste, proti Ljub- ljani, je s postajaUšča izpe: Ijal neznani voznik avtobu- sa, ki ]e Marlr.šku z zvoč- nim signalom in roko dajal znak, češ, odstopam ti 'pred- nost., potegnil Marinšek je za- peljal preko ceste trenut- ku, ko je iz Celja pripeljal z osebnim avtomobilom DRA- GOMIR MRATINKOVIČ iz Celja. V bočnem trčenju se je hudo poškodoval Mann- škov sopotnik 71-letni FRANK VLADIMIR FOIT iz Tanzani- je, stanujoč v Velenju. Na- slednji dan je v bolnišnici umrl. Se enkrat: koliko smrtnih žrtev še bo? In zakaj? M. SENICAR Poznamo zdravilna zelisca; Melisa je 30—70 cm viso- ka rastlina iz družine ust- natic. Ima precej vejnato steblo z velikimi pceljatimi, kosmatimi, jajčastimi ali sr- častimi in po robu napil j eni- mi listi. Rumenkasto ali rde. čkasto beli zvetovi so zbra- ni po šest v kratkopecljatih vretencih. Pri nas raste po vrtovih. Nabiramo liste in vso rastlino. Melisa diši po ci- tronah in vsebuje precej e- teričnega olja, grenkih sno- vi, čreslovmo, smole in sluz. Krepi živce, odstranja krče, pvomirjajoče vpliva na mož- gane, srce, prebavila in ma- ternico. Meliso uporabljamo za čaj — eno veliko žlico na skodelico vode. Najbolj pa je melisa znana pO melisnem žganju, ki deluje osvežujoče, poživljajoče, zlasti pri tistih, ki so preboleli daljšo bole- zen. Zunanje je odlično sred- stvo za vtiranje pri revmatiz. mu. META POPROVA Raste po vrtovih. Rastlina je do 70 cm visoka, s podol- govatimi, koničastima listi ter podolgovatim socvetjem. Cve- tovi so škrlatni, včasih tudi beh. Meta ima značilen vonj po balzamu in kalri ter vse. buje precej eteričnega olja, čreslovine, grenke snovi m iermente. Nabiramo hste tn najbolje je uživati čaj popro- ve mete pn obolenjih preba- vil, torej če boli trebuh, pri krčih, pri driski, m ker po. spešuje prebavo .tudi pri 1 - nivosti črevesja. Ker vpiiva ugodno na živčevje jo rabi- mo pri glavobolu, omotici, histeriji itd. B. JAGODICL Eksplozija v stanovanju Pred dnevi je prebivalce Gotovelj močno presenetil si- lovit pok. BERNARDA DO- LAR je v stanovanju prala obleko z bencinom, medtem ko je bil pralni stroj vklju- čen. Lahko vnetljivi bencin je povzročil strahotno ek- splozijo, ki je odnesla strop in streho. Dolar j evo so za- radi hudih opeklin po vsem telesu odpeljali v bolnišnico. Takšnih m podobnih ne- sreč je bio že več, zato je tembolj čudna neprevidnost ljudi Dolarjeva je prala v zaprtem prostoru, kjer je bi- la električna naprava vklju- čena, zato ni čudno, da so se hlapi vneli. Naj bo ta ne- sreča v opozorilo vsem, ki I>erejo s bencinom, saj to ni voda. Ose so ga opikale FRANC gPAN, 60, iz Doro- pK>lja pri Planini ,se je vra- čal proti domu po poljski p>o- ti in se zaustavil pri dveh znankah, ki sta okopavali nji- vo. Z njima se je pogovarjal približno pol ure in odšel naprej. Pred tem sta ga kme- tici opozorili, da je ob poti roj os, katerim naj se izo- gne. Zal špan opozorila nI vzel resno. V bhžinl roja Je padel tn tako razdražil ose. Opikale so ga po obrazu. Domačini so ga odnesli do- mov, kjer pa je še pred pri- hodom 25dTavnika umrl. Tekel je na vlak V ponedeljek popoldne je 32-letni ANTOI" ARTIČ iz Cače vasi pn Podplatu zamu- dil vlak proti Rogatcu. Na celjski postaji je stekel pro- ti premikajočim se vagonom, skočil na stopnice, pri tem pa mu je spodrsnilo. Kolesa so mu zmečkala nogo. Požar v Galiciji otroci in vžigalice! Koliko je že bilo pK)žarov zaradi te- ga? Kljvb temu imajo otro- ci na kmetijah §e vedno možnost dostopa do vžigalic. Tako se je zgodilo pred dnevi na domačiji LUCIJE MIRNIK v Galiciji pri Žalcu. Otroka, stara šest in osem let, sta v hiši vzela vžigali- ce in svečo ter se igrala v bližnjem gospodarskem po- slopju. Ko sta prižgala sve- čo, sta vžigalico odvrgla v slamo. Ogenj je uničil deske, sla- mo, dva mlina in razno orod- je, tako da so škodo ocenili na 30.000 dinarjev. Ne prijavljajo pristnih delovnih mest Iz zadnjJh podatkov celj- skega zavoda za zaposlovanje je razvidno da so delovne or- ganizacije prijavile le 72,8 % vseh prostih mest. Zanimivo je, da je med kršilci največ delovnih organizacij iz konji- ške in žalske občine. To so: Kostroj, Konus, Kmetijska zadruga in Kongrad iz Slo- venskih Konjic, Ferralit, Sig- ma, Juteks iz žalske občine, Libela, Tehnomerkator iz Ce- lja, Stilles iz Sevnice, Bor ia Laškega, Kora iz Radeč tn Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. NOVA ZDRAVSTVENA PO- ^ STAJA V ROGAŠKI SLATINI Minuli teden je bila pri Občinski skupščini Šmarje pri Jelšah imenovana komisi- ja za gradnjo zdravstvenega doma v Rogaški Slatini. Dom naj bi stal med Beograjskim domom in bencinsko črpalko. Pravkar tečejo pogovori o in- vestitorju, projekti pa so že v izdelavi. Graditi naj bi pri- čeli naslednje leto. Vsako jutro odhajajo prvošolčki v šolo, Ker tu še nimajo spolne vzgoje, skrbe zelo dobro 23 to naši kioski. Primer: kiosk pri »Zvezdi«. Foto: I. Sevšek Poleg novega vrtca (na levi zadnji del trakta) je v Velenju zraslo še novo bančno po- slop,je. Gre za ekspozituro Ljubljanske banke. (Foto: M. B.) lVlerxova prodajalna kruha v Stanetovi ulici ima v izložbi lectovo srce. Čeprav neokusna, je takšna reklama morda logična. Treba je imeti res dobro srce (in želodec), da ješ kruh takšne kvalitete, kot je v Izložbi. Foto: I. Sevšek; Motiv iz Nazarij, kjer bo letošnje osrednje praznovanje občinskega praznika mozirske občine, ki ga slave v spomin na dneve, ko je bila t celoti osvobojena Gornja Savinjska dolina. V ozadju se dvigajo naprave nove tovarne ivernih plošč, ki jo bodo svečano spu* stili v pogon v soboto, 11. septembra. (Foto: B. Strmčnik) ZICK.4 RARTUZIJA. Resnično prava škoda je, da množica turistov, ki se » poletnih mesecih zliva preko našega območja, ne more videti tega čudovitega zgo doviaskega objekta, za katerega pa moramo reči, da je kljub obnavljanju, še vedno v dokaj žalostnem stanju. (Foto: B. Strmčnih)^ Samo pomisli.«. »Samo pomish... To je vendar strašno ... Tista smr- klja, kaj si drzne reči, in to meni,« je vsa razjarjena tii- tela pripovedovati gospa So- nja svoji »prijateljici« Pepci. Gospa Sonja je vdova. Vča- sih je menda imela moža. zdaj pa je že nekaj časa brez vsakega dela. Gospa Pepca pa je njena soseda, ta men- da ni bila nikoli poročena, či- sto zagotovo pa ima mačka. Veste, ta maček se včasih sonči na okenski poUci. O mačku torej m dvoma Tista »smrklja« pa je gi- mnazijka, ki se čisto slučaj- no vozi v šolo mmio hiše, kjer imata gospa Sonja in go- spa Pepca opazovalno posta- jo pn najlepšem oknu. Ne na tistem, kjer ima maček svojo teraso. Do tistega dne s »smrkljo« nista imeU posebnih težav. ^ Ne, pozdravljala ju res ni, še pogledala ne. Saj ju tudi po- znala ni. Ampak potem se je začelo. Nekega lepega dne »smrklja« ni šla s torbo v šolo ^ot na- vadno. Ob dveh pa sta jo vi- deli kako prihaja z dela v to- varni. In potem tako še ne- kaj dni. Vse skupaj je posta- lo zanimivo. Gospa Sonja in gospa Pepca sta tuhtali in tuhtali, zakaj hodi dekle t tovarno. Pa nič! Pa se je gospa Pepca konč- no spomnila: »Aha, pa jo imam! Gotovo so jo pognali iz šole, zdaj pa dela Morda je kje kaj sunila. Ampak mi- slim, da se je zaljubila v kakšnega profesorja. Kaj vse jim ne pade na pamet. Kdo ve, kaj sta počela ...« X Gospa Sonja je tistega dne srečala »smrkljo« na ulici. In ni si mogla Kaj, da je ne bd vprašala: »Poslušajte, ali je res, da so vas nagnah iz gi- mnazije in zdaj delate v to- varni. Pa zakaj so vas nagna- li ...« »žal mi je gospa, če rumate bolj p.«netnega opiavila, kot da me sprašujete neumnosti,« je odgovorila »smrklja« P. S. — Ce morda kdo se ne Ve — na gimnazijah ima- jo običaj, da morajo dijaki opravljati prakso v delovnih organizacijah ZLATKA VREME Prevladovalo bo de- ževno vreme in precej hladneje bo. Nevarnost neviht, zlasti popoldne in ponoči. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SociaUstidne zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško in 2alec - Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 - Glavni In odgovorni urednik;: Jože VoUand, Tehnični urednik: Drago Medved — Redak- cija: Milan Božič, Jure KrašovPC, Milan Seničar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik, TOine Vrabl. Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in kliSeji CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din, pohetna 15 din; Za tujino smaša naročnina 60 ddn — Tekoči račun 507-11280 — Telefoni: uredništvo 23-69 In 31-06. mali oglasi in naročnine 28-00.