Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
G o r 1 z 1 a , Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	Ste v. 24/12410
Leto XV. - Štev. 4 (726)	Gorica	-	četrtek	24.	januarja	1963	-	Trst	Posamezna	številka	L	36
Šolstvo med Slovenci Polemika med socialisti in KD
Poleg družinskega doma in cerkve je šola najvažnejša ustanova za človeško družbo: mladini mora nuditi pridobitve preteklosti, jo vsestransko utrjevati, ji pomagati pri zdravi rasti in jo usmerjati na pravo pot resničnega razvoja.
Že v davnini so ljudje spoznali pomen šole in posebno kulturni narodi so nanjo polagali veliko pažnjo. Zanimivo in dokaj poučno se je vglabljati v šole' starih grških filozofov ali prvih cerkvenih očetov v Aleksandriji in Antiohiji ter v zametke prvih gimnazij in univerz v Evropi. Iz časovne razdalje je laže stvarno vrednotiti nekdanje učne metode in uspehe.
Posebno velik razmah je šola doživela zadnjih sto let, med Slovenci tudi po zaslugi odličnega šolnika in prosvetarja Antona Martina Slomška. V veliki meri je vprav on s svojo šolsko in književno delavnostjo pripomogel, da med Slovenci že mnogo desetletij ni nepismenih.
PROBLEMI SLOVENSKE ŠOLE DANES
Kako pa je z našo šolo danes? Kateri so glavni problemi, ki vznemirjajo danes slovenske starše in vse, ki jim je pri srcu zdrava rast naše mladine?
Ena največjih bolečin katoliških Slovencev je ta, da je vsa slovenska mladina v Sloveniji prisiljena obiskovati materialistično in brezbožno usmerjene šole.
Ce je za nas prva in temeljna postavka vse vzgoje bivanje Boga in moralne obveznosti, ki iz tega izhajajo, potem je jasno, kako zgrešena in naravnost nemogoča je uspešna vzgoja, ki to temeljno postavko zanika in izpodmika.
Ni zato čudno, če so sadovi takih materialističnih šol silno klavrni. Še grozot-neje bi bilo, če ne bi bilo med našim narodom še toliko v temeljih zdravih družin in če bi ne bilo požrtvovalnih duhovnikov, ki vsaj po cerkvah, zakristijah in bornih župniških sobah skušajo nuditi drobce krščanskega nauka tistim otrokom, ki se jim po javnem privoljenju staršev smejo in upajo približati.
Posebno poglavje je v teh šolah učiteljstvo, često strokovno neusposobljeno in po svoji moralni kvaliteti za vse drugo bolj pripravno kot za resnično vzgojo o-trok.
Največja odgovornost za tako stanje seveda pade na celotni sistem. Dokler bo slovenska šola po načrtu »znanstveno« (med narekovajem) vbijala otrokom v glavo materializem, brezboštvo, sovraštvo do krščanstva, moralno zmedo in podobno, dotlej nimamo od nje kaj zdravega in plodnega pričakovati.
POLOŽAJ V ZAMEJSTVU IN TUJINI
Na Tržaškem, Goriškem, Beneškem in Koroškem imamo drugačne tešave, ki so zvezane z narodno zavestjo in svoboščinami narodnih manjšin. Ponekod je v povojnih razmerah bolj ali manj posijala zarja, drugod pa še vedno ne dobe niti drobtin.
Do neke mere smo bili ali smo sl še sami krivi. Premalo smo povezani med sabo, nismo znali pravočasno zahtevati o-snovnih pravic ali pa smo kdaj v slepoti ponujeno roko celo odbili.
Bolj kot posamezniki, nosijo odgovornost stranke, društva in končno seveda državne vlade same.
Naravnost sramoten narodni greh pa delajo tisti slovenski starši v zamejstvu, ki Iz oportunizma, hlapčevstva ali pod kakršnokoli pretvezo pošiljajo svoje otroke v tujerodne šole, kadar imajo na razpolago enakovredne šole v materinskem jeziku.
Otroci naših izseljencev po svetu morajo, kajpak, obiskovati tuje šole. Večinoma se jim hitro prilagodijo. Toda očetne tradicije in narodno čutenje s tem v njih hira.
Veliko poslanstvo vrše ponekod, posebno v Argentini in Severni Ameriki, naši rojaki z organiziranjem privatnih šol in tečajev, kjer v domačem jeziku poučujejo otroke in jih vzgajajo v katoliškem in narodnem duhu.
NAŠE NALOGE
Kašne so ob vsem tem naše naloge? Kaj naj storimo v tem letu katoliški Slovenci za svoje šole?
Skušajmo se vzpeti do jasnih pogledov, kakšna bodi sodobna idealna šola. Razmišljajmo o tem, berimo strokovne članke, prirejajmo predavanja, kjer je to mogoče, in se razgovarjajmo o tem.
Trudimo se skupno za ostvaritev vsestransko popolnih šol za naše otroke v vsakršnih razmerah. Ne bojmo se zahtevati najbolj naravnih in svetih človečanskih pravic. Kjer država ne nudi primernih šol, mora pustiti, če hoče biti resnično demokratična, Cerkvi, da organizira enakopravne privatne katoliške šole. In staršem mora biti dovoljeno, da svobodno izbirajo med eno ali drugo šolo, ne da bi si s tem nalagali kaka nova bremena ali se izpostavljali kakim nevarnostim in spletkam. Posebno lep primer tekmovanja med državnimi in cerkvenimi šolami obstaja v Angliji, kjer so si katoliške šole pridobile silno velik ugled.
Otroci so last staršev. Zato se morajo najbolj starši zanimati, kam pošiljajo o-troka, kakega duha je šola in kako otrok napreduje.
Kjer šola otroku ne nudi dovolj in mu ne daje pravega duha, pa tega vsaj za enkrat ni moč spremeniti, naj starši sami ali s pomočjo dobrih vzgojiteljev dopolnjujejo, kar manjka, in svojega sina ali hčer preusmerjajo na pravo pot.
Da bodo šole dobre, morajo v njih delovati dobri učitelji in profesorji. Pomagajmo, kolikor je to v naši moči, da bodo iz naše srede doraščali dejansko verni, značajni in strokovno usposobljeni šolniki.
Za pravi duh, zdravo rast in vsestranski napredek naših šol tudi zaupno molimo. Radi pogosto prosimo našega svetniškega šolnika škofa Slomška, naj v tej tako važni stvari za naš narod pri Bogu
V	Italiji smo praktično že v predvolilnem razpoloženju, čeprav ni bil še uradno določen točen datum splošnih vilitev. Nekateri govorijo o 5. maju kot verjetnem datumu volitev. — Po splošnem političnem položaju sodeč, ne bo v tem času v italijanskem notranjem življenju kakih posebnih sprememb ali novosti. To predvsem zaradi tega, ker je sedanji vladi levega centra praktično zagotovljeno življenje do parlamentarnih volitev, ki bodo, kot rečeno, v mesecu maju. To danes lahko že z gotovostjo rečemo.
Tega pa bi ne mogli še s tako gotovostjo trditi pred dvema tednoma, ko je bila usoda Fanfani-jeve vlade precej kritična, tako da so mnogi že napovedovali njen konec. To pa zaradi spora, ki je nastal med krščansko demokracijo in socialisti glede uveljavljanja deželne ureditve in odobritev deželnih zakonov v teku sedanje zakonodajne dobe ter glede imenovanja direktorja ENEL-a, t. j. državne električne ustanove, ki je nastala s podržavljenjem električne industrije. V čem je bilo pravzaprav bistvo spora? Socialisti so zahtevali, da mora parlament še v teh zadnjih mesecih življenja, ki mu še preostajajo, izglasovati zakone, ki ustanavljajo dežele z navadnim statutom, kakor so se načelno domenili ob nastopu sedanje vlade. Krščanski demokrati so sicer načelno za deželno ureditev države, toda spričo dejstva, da so v njenih vrstah še nekateri krogi, ki se upirajo ustanavljanju samoupravnih dežel, in da so parlamentarne volitve že tako rekoč pred durmi, je izrazila nekatere pomisleke glede celotne ureditve
tega vprašanja v sedanji zakonodajni dobi. Pri tem se je sklicevala ne samo na okoliščino, da je sedaj premalo časa na razpolago, da bi parlament mogel odobriti v tako kratkem času deželne zakone, ampak tudi na pomanjkanje pogojev politične stabilnosti, ki je po njihovem nujno potrebna pri izvajanju tako temeljnih upravnih reform.
Da bi to nesoglasje premagali, so se sestali predstavniki strank vladne večine. Kljub posredovanju socialnih demokratov ni Krščanska demokracija odstopila od svojega stališča. — Na to so ostro
Bruseljska
pogajanja
odložena
Pogajanja med Veliko Britanijo in šestorico evropskih držav so morali spričo odklonilnega zadržanja Francije začasno odložiti do 28. januarja. Francoski zunanji minister Couve de Murville je po naročilu generala De Gaulla hotel po vsej sili doseči prekinitev pogajanj, češ da Anglija ni še zrela za vstop v evropsko skupnost. Temu pa se je uprlo vseh pet ostalih držav (Nemčija, Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg), ki niso De Gaullovega mišljenja in želijo, da bi se bruseljska pogajanja čimprej uspešno zaključila z vstopom Velike Britanije v SET. Šele v zadnjem trenutku jim je uspelo doseči formalno odložitev pogajanj. Toda francoski delegat se kljub temu ni odrekel svojemu stališču, da je treba napraviti križ čez dosedanja pogajanja.
Ali se bodo v tem kratkem razdobju stališča spremenila? Bržkone se ne bodo, kajti po zadnjem govoru generala De Gaulla sodeč, gre za nasprotovanja, ki ima svoje korenine mnogo globlje kot v trenutnih težavah, na katera naletavajo pri pogajanjih z Veliko Britanijo. Francija oziroma De Gaulle vsaj še za nekaj let noče imeti angleške konkurence v evropski skupnosti in zaradi tega noče več nadaljevati pogajanj. Šele ko bi si Francija priborila vodilno mesto v nastajajoči Evropi, kar je sen francoskega predsednika, bi bila morda pripravljena sprejeti v svojo družbo Veliko Britanijo. Do tedaj pa mora Anglija milostno čakati zunaj.
Edini, ki v teh odločilnih dneh lahko vpliva na francoskega generala, da bi zavzel bolj zmerno stališče, je nemški kancler Adenauer, ki se te dni mudi na uradnem o-bisku v Parizu. — Zadnje dni tega meseca se bo torej odločila usoda Velike Britanije in delno tudi Evrope.
Odločni De Gaullov »Ne!« vstopu Anglije v Skupno evropsko tržišče je naletel na skoro enodušno neodobravanje tako na celinski Evropi kot na angleškem otoku. Nekateri angleški časopisi, kot na primer »Sunday Telegraph«, pišejo, da predstavlja general De Gaulle za Evropo enako nevarnost kot Hitlerjeva Nemčija. Izmika se obveznostim do Zahoda ter hoče prikazati Francijo kot nezadovoljno državo, ki hoče spremeniti tok zgodovine.
Tudi francosko časopisje kritizira De Gaullovo zadržanje, da o ostalem niti ne govorimo.
reagirali Nennijevi socialisti, ki od zunaj podpirajo sedanjo vlado. Levo krilo je zahtevalo, da mora socialistična stranka zaradi tega u-makniti podporo vladi. Le s težavo je tajniku Nenniju uspelo prepričati ostale socialistične prvake, da ni umestno v sedanjem trenutku spraviti v krizo vlado levega centra, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim vendarle odobrila nekaj važnih ukrepov socialnega in gospodarskega značaja. Kljub temu je Nenni ostro polemiziral s Krščansko demokracijo in ji očital, da se ni držala sprejete obveznosti. Polemika med socialisti in KD se nadaljuje po strankinih listih in se bo nadaljevala posebno med volilno agitacijo.
Za nas je praktično važno samo to, da so se izognili vladni krizi, ki bi lahko bila odločilna za nadaljnjo politično usmeritev v Italiji. Z omenjeno polemiko so socialisti nekako otvorili kampanjo za majske volitve. Že danes postaja jasno, da bo volilna agitacija zelo ostra in živa.
ZUNANJA POLITIKA
Vzporedno z notranjo se je poživila tudi zunanja politična d&-javnost italijanske vlade. Slednja je v zadnjem času dala nekaj pobud, ki znajo blagodejno vplivati na sedanji mednarodni razvoj. Tako je minister za proračun La Malfa sprožil idejo o tako zvani osi Rim-London kot protiutež oni Pariz-Bonn. S tem bi Italija hotela nekako indirektno vplivati na francoskega predsednika De Gaulla, da bi ta popustil pri pogajanjih za vstop Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče, ki je bilo pretekli teden v Bruslju. Toda Anglija te zamisli, kljub dobronamernosti italijanske pobude, ni mogla resno vzeti v poštev, ker se koncem koncev boji razdražiti že itak togo nastrojenega francoskega predsednika. Angleži ga že toliko poznajo iz zadnje vojne, da bi ga s takim indirektnim političnim pritiskom še bolj odtujili, medtem ko je njihov interes, da čim lepše in čimbolj odkrito z njim postopajo.
Bolj posrečeno je zato bilo potovanje podpredsednika italijanske vlade Piccionija v Bonn in Bruselj. Z nemškimi državniki se je razgovarjal o bahamskih sporazumih ter o pogajanjih za vstop Vel. Britanije v SET. In tudi o-bisk Fanfanija v ZDA spada v vrsto dobrih pobud.
Nadalje so uradno naznanili, da se bo prve dni februarja mudil na obisku v Italiji angleški ministrski predsednik Macmillan. V teku leta pa bo Kennedy vrnil Fan-fanijev obisk in obiskal Italijo. Tudi to znači aktiven poseg Italije v mednarodno politiko.
Primat mraza tudi v Italiji
Mraz še vedno objema v svoj ledeni obroč v .so Evropo. Temperatura je povsod pod ničlo. V Italiji, in sicer v TrepaJle, v provinci Sondrio, na višini 2200 metrov, kjer tudi v zimi stalno bivajo ljudje, so zabeležili rekordno, še nikdar dosežene temperaturo: 34 stopinj pod ničlo. Zamrznil je tudi precejšnji del beneške lagune, kar predstavlja za Benečane in turiste edinstveni primer. Tudi na Švedskem so zabeležili rekordno temperaturo 41 stopinj pod ničlo.
posreduje.
KONGRES
Kot je bilo pričakovati, sta se na 6. kongresu vzhodnonemške komunistične partije v vzhodnem Berlinu spopadli sovjetski in kitajski tezi o bodočem razvoju komunističnega gibanja. Niki ta Hru-ščev, ki je za to priliko nalašč prišel v Berlin, je v svojem govoru zastavil vso svojo moč in ugled, da se pokaže kot nesporen voditelj komunističnega pokreta. Njegovo geslo je bilo v znamenju »miroljubne koeksistence« v nasprotju s kitajsko linijo, ki hoče z vojno zrušiti »papirnatega tigra« (a-meriške imperialiste). Zato je strogo kritiziral stališče albanskih in kitajskih voditeljev proti miroljubnemu sožitju ter jih pozval, naj ne vztrajajo več v svojih nezaslišanih stališčih do vprašanja miru in vojne. V ta namen naj se preneha polemika med komunističnimi partijami ter naj se duhovi pomirijo. Le-to bo ugladilo pot k enotnosti in na sklicanje na posvet vseh komunističnih partij.
Kar se tiče Zahoda, je Hruščev ponovil svojo pripravljenost za ublažitev mednarodne napetosti. Pri tem se je direktno dotaknil Berlina in nemškega vprašanja. Ponovil je svoj predlog o nadzorstvu ZN nad zahodnim delom mesta. Govoreč o razorožitvi, je Kitajcem postregel z predočenjem posledic, ki bi jih povzročila ter-monuklearna vojna: »Po sodbah vojaških strokovnjakov imajo ZDA 40 tisoč atomskih bomb in atomskih konic. Sovjetska zveza jih ima prav tako zadostno število kot je potrebno in še več, ima sto-megatonsko bombo, ki je v Evropi
V BERLINU
niti ne bi mogli uporabiti v primeru vojne, ker bi uničila tudi vzhodno Evropo in samo Sovjetsko zvezo. Kaj bi se zgodilo v slučaju termonuklearnega spopada? Že po prvih minutah vojne, bi našlo smrt od 700 do 800 tisoč ljudi. Vsa večja mesta na svetu bi bila uničena.« — S tem v zvezi je obsodil tiste »dogmatike«, ki trdijo, da bi bila vojna v korist socializma.
Na pomirjevalne predloge Hru-ščeva je naslednje dni odgovoril kitajski delegat polemično in o-stro. Posebno hude izraze je dobil na račun jugoslovanskih »revizionistov«, ki da so v službi ameriškega imperializma. Večina ostalih delegatov je njegov govor prekinilo z žvižganjem in kričanjem. Interveniral je sam kongresni predsednik, ki je zavrnil kitajske obtožbe na račun Zveze jugoslovanskih komunistov.
Ko je naslednje dni prišel na govorniško tribuno vodja jugoslovanske delegacije Veljko Vlahovič, mu je vsa dvorana ploskala. Iz tega je razvidno, da je velika večina komunističnih partij na strani Hruščeva. To je tudi Hruščev hotel javno pokazati kitajskim tovarišem.
Smrt britanskega laburističnega voditelja
Prejšnji teden je v Londonu umri voditelj angleških laburistov Hugh Gaitskell, možni kandidat za ministrskega predsednika v primeru laburistične zmage pri volitvah. Gaitskell je bil zelo znana politična osebnost in užival je nesporno spoštovanje.
\ KRŠČANSKI NAUK j
Češčenje Device Marije
Ko je prišel angel Gabrijel k Mariji, ji je rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena ti med ženami!« — Kmalu nato je šla Marija preko gora k sorodnici Elizabeti. Ko je ta slišala Marijin pozdrav, je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena si ti med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa!« (Glej Luk 1,26-45)
Bog je Marijo povzdignil nad vse angele in svetnike in jo obdaroval z vso polnostjo milosti. Marija je postala Mati Si n a božjega in presega v svetosti vse žene na svetu. Ona pa je tudi naša Mati in neprenehoma prosi Boga za nas. Zato Marijo na prav poseben način častimo.
Častimo jo zlasti z molitvijo »Zdrava m ar i j a « in je ni molitve, ki bi bila tolikokrat na svetu ponavljena, kakor je ta angelski pozdrav.
Obsega pa ta molitvica dva dela: počeščenj e Marije in prošnjo k Mariji. Za počeščenje Marije rabimo oba pozdrava: angelovega in Elizabetinega; prošnjo k Mariji pa nam je sestavila sv. Cerkev: »Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.«
V svetem rožnem vencu in ob trikratnem zvonjenju na dan pri angelskem češčenju ponavljamo »zdravamarijo« kar naprej in med tem premišljujemo vesele, žalostne in častitljive skrivnosti našega odrešenja.
Marija pa je tudi tolikega češčenja vredna, ker je ona edina med ženami:
1) brezmadežno spočeta,
2) deviško čista vse življenje in vzor vseh devic,
3) mati in devica obenem,
4) prava Mati božja, ker je njen sin obenem tudi	Sin	božji,
5) je	zato v najožjem stiku s troedinim Bogom,
6) je	tudi s telesom vzeta po smrti v nebo,
7) je	tako povišana v nebesih, da je samo njen	Stvarnik	še
neskončno višji.
Zato Marijo bolj častimo kot vse druge svetnike. Molimo pa samo Boga, ker je le on sam začetek in vir vse svetosti. »Tu solus sanctus, tu solus Dominus, tu solus Altissimus,« nas uči sveta Cerkev peti med sv. mašo.
Največja Marijina praznika sta: Marijino brezmadežno Spočetje (8. decembra) in Marijino Vnebovzetje (15. avgusta).
Katoličani radi obiskujemo Marijina božja pota, ki jih je Bog odlikoval in jih še odlikuje z izrednimi milostmi in čudeži.
			
Hj m	!tl ? ! ?lr	z življenja Cerkvi!*®	B£-n5g|l
veliko. Posebej moramo omeniti avdience, ki jih je dovolil uradnim odposlanstvom 85 vlad, ki so se udeležila otvoritve kan-
H
smo se v
■ i
. čase
Kapitalizem brez duše v Južni Ameriki
3096 letnega narodnega dohodka Latinske Amerike uporabijo za oboroževanje. Samo 10% pa je določenih za vzgojo in pouk, 6% za zdravstvo, 8% pa za kmetijstvo. Na te podatke se je osredotočila pozornost
4.	kongresa latinsko-ameriške zveze krščanskih sindikatov. Ti podatki, tako so navajali govorniki, prikazujejo težak položaj na tej celini, kjer še danes živi 80 milijonov nepismenih, kjer dve tretjini prebivalstva trpita lakoto, kjer na tisoče družin nima strehe in kjer se po drugi strani nahajajo ogromna naravna bogastva, ki jih ne morejo izkoristiti, ker nimajo kapitalov. Kmetijstvo, ki bi bilo lahko prvi in najmočnejši vir blagostanja za narode Latinske Amerike, duši slaba razdelitev zemlje. 1.5% zemljiških posestnikov ima sama v rokah 64.9% obdelane zemlje. Prav zaradi tega velika večina poljedelskih delavcev živi v skrajni revščini.
Prav zato so kongresisti formalno zahtevali, da bi prišlo di postopnega zmanjšanja vojaških stroškov -in do izvedbe pravične in uspešne agrarne reforme.
Lepa pohvala
Tisoč zamorskih družin v Chicagu je 6. januarja sprejelo v goste nad 5.000 belih obiskovalcev. Pobuda, ki jo je izvedlo katoliško mednarodno gibanje Friendsship Home — dom prijateljstva, ima namen pospeševati medsebojno razumevanje med belimi im zamorci v Chicagu ter s tem nuditi konkreten prispevek k rešitvi problema rasne integracije v ZDA.
Delo sv. očeta v letu 1962
Glavna delavnost sv. očeta v letu 1962 je bila posvečena koncilu. O njem je govoril v 108 nagovorih. Dne 2. februarja 1962 je proglasil, da se bo konail pričel 11. oktobra. Kasneje je s številnimi spodbudami, kakor tudi z apostolskim pismom jn okrožnico Paemtentiam agere pozval vse katoličane k molitvi in pokori za uspeh koncila. Poleg listin, ki so se tikale koncila, pa je izdal še številne druge, ki so objavljene v 12 velikih zvezkih Acta Apo-stolicae Sediš. Z motu proprio Cum gra-vissima je podelil škofovsko dostojanstvo vsem kardinalom. Z apostolsko konstitucijo Vetemum sapientia pa je priporočal študij latinščine po cerkvenih zavodih. Avdienc in sestankov z državnimi poglavarji in političnimi osebnost mi je bilo zalo
cila. Stike z verniki je imel vse leto v splošnih tedenskih avdiencah v Vatikanu in Castelgandolfu, pravtako ob obiskih številnih rimskih cerkva. Njegovo romanje v Loreto in Assisi je vzbudilo velik odmev v vseh deželah. Konzi stori jev je imel v preteklem letu tri. Na prvem je imenoval 10 kardinalov. Razen tega je v letu 1962 papež imenoval nad 200 škofov -in ustanovil 15 novih cerkvenih okrožij v Nigeriji, Braiziliji, Kolumbiji, Indiji, na Filipinih, v Kongu, Nikaragui. Ustanovil je tudi cerkveno hierarhijo na Koreji. V teku koncilskih del je ves čas spremljal njihov potek iin vposegal s svojimi odločitvami. Kljub bolezni je nadaljeval s svojim delom in vodil slovesnosti za zaključek prvega dela koncila, za Božič pa je znova pričel vršiti svojo nalogo tolažnika in pastirja, ko je pozval na najsiovesnej-ši način ves svet k vzpostavitvi krščanskega miru, po katerem hrepeni in za katerega se trudi ves čas svojega papeževainja.
Dr. Andrej Snoj
V	Ljubljani so pokopali častnega kanonika prof. dr. Andreja Snoja. Pokojni dr. Snoj je bil znana osebnost in velik strokovnjak za sv. pismo. Sprva katehet na raznih srednjih šolah je pozneje postal profesor na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Predaval je sv. pismo nove zaveze in ga tudi prevedel v lepo slovenščino. Sedanji prevod, ki so ga ponatisnili v Mariboru, je predvsem njegovo delo. Poleg tega je napisal tudi življenje Jezusovo po štirih evangelijih, ki je izšlo med dingo vojno. Ime prof. dr. A. Snoja smo srečavali tudi po 'raznih slovenskih revijah, kjer se je oglašal predvsem s strokovnimi članki s svojega področja.
Zadnja leta je živel v pokoju v Ljubljani, kjer je tudi umrl in kjer je sedaj pokopan.
Nov svetnik sv. Cerkve
Preprost rimski duhovnik Vincenzo Pal-lotti je v nedeljo 20. januarja dobil cast oltarja. Slovesno proglašenje svetnika je izvršil v baziliki sv. Petra sv. oče Janez XXIII. ob navzočnosti najvišjih cerkvenih in svetnih predstavnikov in velikanske množice vernikov. Med cerkvenimi predstavniki je bilo 30 kardinalov in 50 škofov. Po molitvi k Sv. Duhu je sv. oče prečita! slovesno proglasitev in določil, naj
Odprto pismo menihov in vernikov ruskega pravoslavnega samostana Svja-touspenskoja (v Pohajevu) Hruščevu
Predsedniku Ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikitd Sergejeviču Hruščevu.
Oblastem našega naroda, ljubiteljem miru! Obračamo se do vas in prosimo, da naredite konec krivicam naših voditeljev, ki so nam vernikom nasprotni. Živimo v državi, kjer so v ustavi naštete vse svoboščine, priznane od osrednjega odbora sovjetske komunistične partije, a vse to je le na papirju. V resnici moramo prenašati vsakovrstno zatiranje, zasmehovanje, poniževanje, grožnje; naše delo smatrajo za protizakonito in ravnajo z nami, kot ho čejo. Naše pritožbe ne pridejo do vladnih krogov. Oblasti, socialne organizacije, brezverci so prešli k metodam reakcionarnega boja proti vernikom, s krepelci v rokah. Uničujejo našo duhovno kulturo, uničujejo in skrunijo naše cerkve, posvečene pro-. store, osnove, ki jih je določil Lenin za svobodo vernikov in spoštovanje zakonov. Uredbe, ki se tičejo vernikov pravoslavne cerkve, so teptane, zasmehovane in one-čaščene. Vrnilo se je preganjanje kristjanov iz prvih stoletij, iz dobe Maksimilijana in Dioklecijana.
Tudi v našem ljubljenem Pohajevu so zažgali cerkev .na pokopališču, z našim samostanom in z bratovščino pa se obnašajo kot v prvih stoletjih krščanstva; glavnega voditelja tajne policije KGB Maksimova ljudstvo imenuje Maksimilijana, voditelja KGB v Tamopolu Danilova pa Dioklecijana.
Toda v Pohajevu preganjanje in zasmehovanje ne prahajata le s strani teh dveh voditeljev, ampak se tej sramotni dejavnosti pridružujejo vse vodilne osebnosti in vse organizacije v Pohajevu in v deželi sploh: že skoro dve leti vojaki in aktivisti preprečujejo vernikom, da bi prihajali molit v samostan, razmeščajo okrog njega svoje obhodne čete, na vernike izvajajo pritisk in, potem ko so jih prisilili stopiti v avtomobile, jih odvažajo v gozdove (Brodski, Smyjski itd.), kjer jim groze s petletno ječo pod obtožbo potepuštva, če se še kdaj prikažejo v bližini samostana. In te grožnje tudi izpolnijo.
Osebe, odgovorne za prevoze, na vse načine preprečujejo, da bi se verniki poslu-žili prevoznih sredstev. Vozniku, ki se ne drži tega odloka, vzamejo patent in ga odpustijo iz službe. Verniki morajo tako peš, kot so hodili pred dve sto leti, a radovolj-no prenašajo tudi hude napore, le da lahko pridejo v samostan. Toda večkrat jih ne pustijo naprej, vzamejo jim denar in druge predmete, aretirajo jih, zasramujejo in celo pretepajo. Skupine prostovoljcev, pod vodstvom direktorja sekcije za potne liste, gredo vsak dan (za praznike celo dvakrat na dan, podnevi in ponoči) po hišah in pregledujejo, da se ne bi kje skrival kak vernik izven Pohajeva. Če ga odkrijejo, mu nalože 50 rubljev globe, dru-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
se spomin novega svetnika praznuje na dan njegove smrti, 22. januarja. Sikstin-ska kapela je zapela slovesni »Te Deum«, slika novega svetnika pa se je prikazala v Beminijevi »Gloriji«. Na posebni tribuni so slovesni proglasitvi prisostvovala tudi dva, po priprošnji novega svetnika čudežno ozdravljena: Angelo Balzarini iz Roc-casecca in Margerita Sadler iz Neudburga.
Novi svetnik se je rodil v Rimu 21. aprila 1795. Pri šestnajstih letih je začutil za duhovski stan. Doktoriral je iz filozofije in teologije in bil imenovan za magistra grškega jezika. V trdi borbi mod Napoleonom in papežem je odločno branil papeža in sv. Cerkev zlasti med mladino in dijaki, katerim je posvetil vse svoje moči. Organiziral je razne tečaje za delavce in večerne šole in se zanimal za vse sloje in ustanovil zanje »Delavsko univerzo«. Umrl je v duhu svetosti 22. januarja 1850.
Pariška katedrala ima 800 let
V prihodnjem juniju bodo v Parizu velike manifestacije za proslavitev osme stoletnice pariške katedrale Notre Dame. Pričujoč bo tudi papeški delegat. Pariško katedralo so začeli zidati leta 1163 pod kraljem Ludovikom VII. in so jo dokončali leta 1245. Leta 1864 so cerkev obnovili.
Umrl je vvestminstrski kardinal
V torek 22. jan. je umrl v londonski bolnici kardinal William Godfrey, vvesimin-strski katoliški nadškof, po važnosti prvi v Angliji. Za kardinala je bil imenovan 1. 1958. Sodeloval je tudi v osrednji koncilski komisiji.
žini, ki ga je sprejela, pa groze z 'izgonom, če bi se to ponovilo. Krajevnemu prebi-vaitsvu so prepovedali obiskovanje samostana in, kdor se proti temu prekrši, je izgnan iz Pohajeva.
Vse to delajo, da bi odvzeli ljudstvu možnost moliti v samostanu, da bi s tem polagoma redovniki izgubili naklonjenost ljudskih množic in bi jih lahko izgnali kot nekoristne.
Kje je torej svoboda vere, če nam vse teptajo in uničujejo? Ni spoštovanja do starih, ne ljubezni do mladine, ne nežnosti do otrok.
Pod pretvezo podržavljenja lastnine, so krajevne oblasti odvzele samostanu imetje, ki si ga je pridobil že v času poljske republike (17. stol.). Zaplenili so vse zgradbe, ki so pripadale samostanu, samostansko pokopališče, vodno črpalko, električno kabino, vse delovne prostore, prevozna sredstva, priprave za zidavo in popravila, pločevino za strehe, vse marmornate plošče, peči in celo vrt, 'tako da menihi ne morejo nikamor. Toda niso se zadovoljili s predmeti, ki so nam bili potrebni za dalo. Napravili so inventar v zakristiji, cerkvi, knjižnici in v celicah menihov ter se tako pripravili na zaplenitev našega dragega samostana v Pohajevu. Niso še izdali ukaza o zaprtju, vendar neprestano izganjajo skupine menihov, da bi tako samostan ostal prazen.
Izgon se vrši na najbolj surov in nečloveški način. Že dve leti se morajo menihi vsak dan javiti v uradih tajne poliaije KGB, kjer jih zasmehujejo, mučijo in pretepajo ter jih hočejo prisiliti, da bi zapustili samostan; tako so prejšnje leto ravnali z redovniki Izidorjem Liskinjukom, Stankjevičem in Gregorjem Unkujem, ki so ga v ječi do smrti mučili. Toda večina menihov kljub trpljenju noče oditi iz samostana.
Do teh pa podvzemajo. oblasti mnogo strožje ukrepe. Na ukaz tajne policije zdravniki priznajo za sposobne mladeniče, ki so bili zaradi bolezni oproščeni vojaške službe in so celo invalidi. Na ta način jih oddaljijo od samostana. Nekateri izmed njih, kot na primer Likitenko in Pilecki -Gion, niso bili nikakor zmožni opravljati vojaške službe in so jih odposlali nazaj, a niso se smeli vrniti v Pohajev, temveč so morali ostati izven meja Tamopola.
S starimi menihi pa ukrepajo drugače. Vsak dan se vrše v samostanu zdravniški pregledi in nekateri redovniki morajo v bolnišnico, čeprav so zdravi. Tako na primer so bili prisiljeni v zdravilišče Golo-
vanov, Nikitenko in Mirčukin, ki so še komaj ostali živi po 'bolečih injekcijah, katere so morali prenašati. Popolnoma zdravi so morali nekateri menihi ostajati po 'dva meseca v bolnici, kjer so jim prigovarjali, naj zapuste samostan. Tisti, ki niso hoteli, da bi jih na tak način zdravili, pa so bili postavljeni pred sodišče. Tako je bil na primer Vasilij Ivanovič Solomki obtožen, da se je upiral zdravljenju in injekcijam ter so mu zato odvzeli za eno leto svobodo.
Na listi način je ibilo obsojenih deset oseb, od priorja do navadnega meniha.
Tako so v zadnjih dveh letih oblasti občutno zmanjšale število menihov v samostanu: od 140 jih je ostalo 36, a tudi te čaka 'ista usoda, kajti po zadnjem zdravniškem pregledu je 24 oseb bolnih in potrebnih dolgega in temeljitega zdravljenja.
V	resnici pa so vsi zdravi, redno opravljajo svoje delo v samostanu in nihče si ne želi zdravljenja. Oblasti pa jih bodo lahko s silo prisilile v bolnišnico. Vse to je patriarhatu znano in še posebno škofu Gregorju, ki pa nima nobene oblasti. Nasprotno, pod grožnjami tajne policije KGB in na njihov ukaz, postavlja na odgovorna mesta neodločne osebe, kot je na primer prior samostana v Pohajevu, ki radovolj-no prenaša nezakonita dejanja krajevnih oblasti. Tako s privolitvijo cerkvenih oblasti lahko civilne popolnoma obvladujejo versko dejavnost. Na ukaz tajne policije
Širite »Katoliški glas"
krajevne vodilne osebnosti skličejo cerkveni svet, politične, vojaške in partijske voditelje ter direktorja 'sekcije za potne liste in prisilijo cerkvene kroge podpisati njihove odločitve. Vsi pravoslavni verniki se zgražajo zaradi nasilja partijskih organizacij in od vseh strani protestirajo pri najivdšjih krogih, pri Vas, Brežnevu, uredništvu »Izveš tij«, a vse protestne note so zavrnjene. Preganjanje pa narašča.
Prosimo Vas, naj se konča nasilje prati nam vernikom. Dajte nam možnost ohraniti naš samostan!
(Slede podpisi skupine menihov in vernikov iz samostana Svjatouspenskoje, Pohajev v pokrajini Tamopola).	B. P.
KNJIŽICO MARIJINA LEGIJA je moč
dobiti v knjigarni Fortunato v Trstu, na upravi Katoliškega glasa in v Katoliški
knjigarni v Gorici ter pri slovenskih duhovnikih na Tržaškem in Goriškem. (Cena 50 lir).
Mesec za kaloltSki fttsit
KATOLIŠKI ČASOPIS JE NENADOMESTLJIV
Smo v dobi čudovitega razvoja informacijskih sredstev - radio, televizija, teleprinterji, številne tiskovne agencije in sam kino nas neprestano »bombardirajo« z vsemi mogočimi novicami in novostmi. Vse to je nekatere ljudi privedlo do napačnega mišljenja, da bo postal časopis sredstvo druge vrste, torej ne več tako pomembna stvar. Res je, da je težko izdajati zanimive in za bravce zado\’oljivo sestavljene časopise, a tiskana beseda v obliki časopisa bo zavzemala vedno svojo vatno in prednostno mesto. Spomnimo se samo na tiste dni stavke, ko niso izšli časopisi
  nekaj nam je manjkalo, manjkal nam je časopis. Kadar pa nečesa pogrešamo,
pomeni, da to potrebujemo.
Je že tako z nami, da moramo brati, ker naš razum potrebuje duhovne poveza\*e s tem, kar drugi mislijo, ker moramo razširjati svoja obzorja, prerešetati svoja gledanja in pojmovanja, obogatiti svoje znanje, sploh živeti.
Tako misli kulturni človek. Kako pa naj misli verni človek? Zgornje misli ostanejo kot podlaga, temu pa moramo dodati še nekaj drugega, višjega. Če moramo obogatiti svoje vsestransko znanje, zakaj naj bi izostalo versko, ki zavzema tako važno mesto v poedincu kakor v skupnosti človeštva? Verni človek, če je res tak, se ne more in se ne sme izmikati tej dolžnosti. Po vesti je dolžan vzeti v roke tiskano besedo, ki ga poučuje, obvešča, pa naj bo katoliška knjiga, revija ali časopis. Vsaka ustanova na tem svetu širi svoje ideje. To dela tudi Kristusova Cerkev, to pač spada v bistvo njenega poslanstva. Začela je s štirimi evangelisti, preko sv. Pavla, cerkvenih očetov, do sedanjega svojega mogočtiega informacijskega aparata v posameznih državah. Tako bo nadaljevala do konca stoletij.
Danes se, kot vedno, svet bojuje	z idejami	— v vojni in v miru —,	ideja pa	se
širi predvsem s tiskano	besedo. Zato	se moramo zavedati velikega pomena tiskane
besede sploh, predvsem	pa katoliške.
Morda bomo imeli	nešteto bolj	ali manj	upravičenih pomislekov,	večkrat	pa
pomeni to izmik, kar ni vredno pogumnega in značajnega človeka, še manj pa resnično vernega.
Mesec katoliškega tiska kliče nam vsem: katoliški tisk v naše družine!
Takšen, kakršen je, katoliški tisk je za nas nenadomestljiv.
d. j.
KAJ SE GODI Z GLASOM?
že ponovno smo slišali pritožbo: Kaj je z Glasom? po pošti ga ni! v prodajalnah tudi ne! Nekateri so ga po pošti dobili, drugi ne! Kolikokrat smo na žalost že morali slišati to pritožbo. Povprašamo na upravi lista in tl nam povejo, da so list redno odposlali. Vprašamo na pošti v Gorici in dobimo isti odgovor. Se pritožimo na pošti v Trstu in ti nam zagotovijo, da list takoj razdelijo. In vendar — lista ni mogoče brati. Kje je? Kje se ustavi? Ali ga morda kdo nalašč kje zadržuje?
Možnosti sta dve: ali list kdo hote zadržuje ali pa pošta bolj slabo deluje.
Pred nekaj tedni smo brali pritožbo tednika vladne stranke, ker Rimljani dobivajo strankin list z večdnevno zamudo.
če se pritožuje tak tednik, kaj naj reče revni Katoliški glas?
Stran S
Delo slovenskih svetovavcev v Gorici
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v ■Gorici je izdalo naslednje poročilo o delovanju in uspehih treh slovenskih svetovav-‘cev v goriškem občinskem svetu, izvoljenih na listi z znakom lipove vejice. Poročilo, ki ga objavljamo, zanima ne le zato, da spoznamo trud naših svetovavcev za korist vseh občanov, ampak tudi njihovo zanimanje za koristi slovenskega ljudstva; pri tem delu so dosegli že lepe uspehe, .rtasti v pogledu slovenskih šol.
*
»Občinski svetavayoi v Gorici, izvoljeni 'na Slovenski ilisti z znakom lipove vejice, se zvesto držijo programa, ki ga je volilna lista predlagala svojim volivcem. Ta program želijo kolikor mogoče uresničiti. Zato nastopajo pred občinskim odborom in v občinskem svetu povsem odkritosrčno, resno in stvarno, zavedajoč se, da je občinski svet upravni organ in ne tribuna za kako neplodno strankarsko prerekanje.
V	tem pogledu uživajo naši »svetovavci priznanje možatosti in poštenosti.
Pred koncem vsakega upravnega leta pregledajo naši svetovavci, kakšne so potrebe občine in občanov, ter predlagajo odboru, naj stavi v proračun za naslednje leto primerne zneske za njihovo rešitev: aa napeljavo vode in električne razsvetljave po vseh krajih občine; za ureditev in po možnosti asfaltiranje ulic, cest in poti; za javno tehtnico, ki naj se postavi pri pevmskem mostu; za pokritje sadnega in zelenjadnega trga na debelo; za ureditev trga pred podgorsko šolo in pritoka vode s Kalvarije, ki se izliva na to mesto in odtod po poljih zasebne lastnine; za ureditev novega, primernejšega prostora za petnajstdnevni kramarski semenj; za zgradbo posebnih otroških igrišč in odprtih poletnih ljudskih kopališč; za pokritje še gornjega dela Kornja, in za razne druge manjše potrebe.
Poglavje zase predstavljajo razna vprašanja večjega obsega. Ta so:
ŠOLE IN ŠOLSKA POSLOPJA
Posebno skrb posvečajo naši svetovavci slovenski šoli. Velikokrat so uspešno nastopili v korist raznih uslužbencev, bodisi za nastavitev', kakor tudi zaradi umika dela in pa gmotnega položaja. Prosili so tudi za primemo dotacijo, knjig vsem šolam.
Ob nastopu novega odbora in sveta leta 1961 pa so na javni seji spražili misel in stavili predlog za zgradbo novih slovenskih šol. Našli so dober odmev', saj je odbor že v proračunu za leta 1962 napovedal, da bo treba zgraditi poslopja za naše šole. Nekaj mesecev pozneje so naši svetovavci pismeno vprašali župana in odbor, ali ne mislita, da je rešitev zadeve že dozorela, ko sta poslopji v mestu, ki služita slovenskim šolam, iz raznih pogledov neprimerni.
Tako je odbor končno sklenil šole zgraditi in svet je na seji 28. decembra 1962 ■sklep soglasno potrdil. Slovenska šola v mestu bo stala 275 milijonov lir; nova pet-razredna šola v Pevmi pa 32 milijonov lir Uredili bodo tudi osnovno šolo in vrtec v štandrežu, kar bo stalo vsega skupaj 28 milijonov ii;r. Res da je v sklepu rečeno, da bo nova slovenska šola v Straži cah, toda že pred sejo in potem še na seji 28. decembra so se naši svetovavci izrekli proti temu kraju in prejeli obljubo, da pojde odbor pri stvari na roko. Odbor namreč misli zgraditi eno samo veliko šolsko poslopje za vse srednje šole ter za ■osnovne šole in vrtce v mestu namesto dosedanjih dveh. Ker je za to potrebnih najmanj 6 tisoč k v. metrov prostora in ga
v mestu ni najti, je mislil na Stražice. Toda naši svetovavci so izjavili, da so Stražice na vsak način neprimeren kraj že zaradi Slabega in težkega dostopa in da morajo dobiti Slovenci dve šolski poslopji v mestu, eno bolj na severnem kraju, drugo na južnem.
Zgradba nove šole odnosno novih šol je potrebna tudi zato, ker je najemnina dveh stavb, v ul. Randacdo in v ul. Croce, zelo visoka (5,373.700 dir na leto, it. j. do 31. oktobra) in se viša iz leta v leto. Tudi je poslopje v ul. Croce v vsakem oziru neprimerno.
Vprašanje je zdaj, ali nakaže vlada vseh 275 milijonov lir posojila hkrati ali v obrokih. Izkušnja uči, da ne dovoli takoj vsega zneska. Zato se bo treba prilagoditi razmeram.
Svet je namreč na seji 28. decembra prosil vladno ‘posojilo še za druge potrebe, v visokem znesku okoli 800 milijonov lir. Vendar je sklep za zgraditev slovenskih šol že potrdil tudi provincialni upravni odbor (G.P.A.) in tako gre našim trem svetovavcem vse priznanje za skrb, ki je rodila tak uspeh.
Povedati moramo tudi, da so minulega meseca decembra naši svetovavci glasovali za sklep, s katerim se je občina zavezala podeliti letno pomoč pridnim dijakom potrebnih družin. V poštev pridejo vsi dijaki, bivajoči v Gorici že dve leti, ki končajo razred v poletnem roku ter njihovi starši ne presežejo določene višine dohodkov. Odbor sestavlja zadevni pravilnik.
*
Iz tega je razvidno, kako prenagljeno in nepremišljeno poročajo v zadevi nekateri slovenski listi. Tak način poročanja dela le slabo in ne koristi stvari.
IZPOPOLNITEV ODBORA
Z izstopom dveh socialnodemokratskih odbornikov je nastalo vprašanje imenovanja dveh novih odbornikov in nezaupnice županu in damokristjanskim odbornikom.
Naši svetovavci se z nezaupnico, ki so jo predlagali komunisti, niso strinjali. Poudarili so ponovno, da obžalujejo nesoglasje med socialnimi demokrati in demokristjani ter prelom sodelovanja med njimi. Izrazili so po svoji vesti in prepričanju mnenje, da je tako sodelovanje nujno potrebno za ohranitev demokratičnih svoboščin v državi, ter povedali, da gre terna dvema strankama priznanje za uspeh pri uveljavljanju demokracije od konca vojne do danes. Ostrih besed so zavrnili vse napade, ki so na dveh sejah zaporedoma leteli nanje od strani komunistov in italijanskih socialistov, ki so v njih videli nevarne tekmece in dobre sotrudnike novega de-mokristjanskega občinskega odbora. Poudarili so, da so vse njihove odločitve pri vsakem predmetu dnevnega reda in v vsakem oziru sprejete po lastnem preudarku in ne po zunanjem vplivu. Najmanj pa da se pustijo kakor koli vplivati od strani komunistov in italijanskih socialistov, ki predstavljajo sile, ki so vse drugo kot jamstvo za spoštovanje in ohranitev demokratičnih svoboščin.
Medtem ko smo mi Slovenci pri ohranitvi teh svoboščin v državi zainteresirana kakor vsi ostali državljani — so naši svetovavci dodali — se nas tekma in boj političnih strank ne tiče, niti nas več kot toliko ne zanima, ker predstavljamo le manjšino, ki v takem boju in v državnem merilu ne pride do izraza. Smo pa neposredno prizadeti v zadevi občinske uprave, kjer hočemo sodelovati stvarno in pamet-
no, po svojem lastnem uvidevanju in presojanju splošne zadeve in posameznih vprašanj, v korist občine in vseh občanov, zlasti pa v korist ‘slovenskega ljudstva, ki nas je na to mesto izvolilo.«
Tako so maši svetovavci glasovali proti komunistični nezaupnici županu in odboru ter za nova dva občinska odbornika iz vrst demokristjanov.	(Konec prillodnjič)
Novi ameriški proračun
Minuli teden je predsednik Ken-nedy naslovil kongresu (parlamentu) dve poslanici, eno o stanju v državi in drugo o državnem proračunu za finančno leto 1962-63. Oba dokumenta sta važna ne samo za državljane ZDA, katerim sta direktno namenjena, ampak za ves svet, saj obravnavata zadeve, ki zanimajo veliko število držav in vse človeštvo sploh.
V	prvi poslanici se je ameriški predsednik dotaknil vseh najbolj aktualnih mednarodnih vprašanj, od Kube in Berlina pa do Laosa. Na splošno se Kennedy optimistično izraža ter meni, da bo moč še ostale probleme med Vzhodom in Zahodom rešiti na miren način: »Tako pri nas kot v komunističnem taboru je začel pihati veter sprememb. Toda kljub temu se ne smemo prepuščati uspavanju. Če bo Sovjetska zveza ubrala pot miru, se ji bodo pridružile vse zahodne države. Področje za skupno delo in sporazum je široko in gre od Berlina do zavarovanja pred nenadnim napadom in do razorožitve. — Če pa razvoj ne bo šel v tej smeri, potem Zahod nima druge izbire, kot da še nadalje jači svojo varnost in oborožitev.«
Proračun ZDA za leto 1962-1963
Kmalu zatem je predsednik Kennedy predložil kongresu finančni proračun za leto 1962-63, ki predvideva najvišje izdatke od vseh dosedanjih proračunov. Proračun določa namreč skoro 99 milijard dolarjev izdatkov ter 86 milijard in 900 milijonov dolarjev dohodkov. Primanjkljaj znaša 11 milijard 900 milijonov dolarjev. To je doslej najvišji proračun v zgodovini ZDA.
Od tega odpade samo v obrambo 55 milijard in 400 milijonov dolarjev. Za vesoljsko raziskovanje so določene preko 4 milijarde.
Važna je še postavka za vojaško in gospodarsko pomoč tujini, ki znaša 3 milijarde 750 milijonov dolarjev. Kako veliko važnost polagajo ZDA na to pomoč tujini, je razvidno iz same prve Kennedy-jeve poslanice, v kateri pravi dobesedno : »Kaj pomaga z govori in resolucijami obsojati grozodejstva komunizma, potrošiti 50 milijard dolarjev za preprečevanje njegovega vojaškega širjenja, istočasno pa se obotavljati, da bi dali desetino omenjene vsote kot pomoč državam, ki hočejo utrditi svojo neodvisnost, in preprečiti tako socialno prevratništvo, od katerega ima komunizem neizmerne koristi.«
ZANIMIVO
PRIZNANJE
(Ljubljanska revija Perspektive ob II. vatikanskem koncilu)
Kdor je prebral v zadnji lanski številki ljubljanske revije Perspektive, ki zastopa mlajšo slovensko literarno generacijo, članek P( rimoza) K(ozaka), sina nekdanjega predsednika Ljudske skupščine LRS Ferda Kozaka, mora objektivno priznati, da se tudi v slovenski marksistični inteligenci nekaj premika. Očitno smo že daleč od tistega omejenega gledanja na vero v sta-linovski interpretaciji, ki je dolgo šarilo v povojnem slovenskem tisku. Iz intelektualne zmede, v katero je zašel mladi slovenski marksistični izobraženec, ki ga marksizem ni mogel utešiti, si ta izobraženec išče izhoda drugam, ponajveč v eksistencializem, čeprav marksistično prikrojen. Dejstvo je vsekakor, da marksizem danes jasno čuti, da je njegova razlaga verskega pojava z zaničljivim Mar-xovim »opijem za ljudstvo« nevzdržna. Toda prepustimo besedo samemu avtorju, ki v svojem članku »Na rob vatikanskemu koncilu« takole med drugim modruje (posamezne izraze je podčrtal avtor tega dopisa):
»Že nekaj let je slišati in videti, kako vpliv (ati funkcija?) verstva med našima ljudmi narašča. Izjave kažejo, da je otrok, ki obiskuje verouk, vse več, in so se ponekod formirale že prave verske šole. Vse večkrat slišimo o novomašniških posvečenjih, ki jih spremljajo prava ljudska slavja v dobrem pomenu besede. Sliši se trditve, kako je število ljudi, ki odhajalo v bogoslovje, vsako leto višje, sami pa lahko tudi opažamo obisk cerkva, ki je vse prej kot majhen.
To je pa eno izmed gibanj na Slovenskem, ki se odvija v območju verstva. Je sicer najbolj obsežno, vendar mu je na svoj način po svoji intenziteti sorodna dejavnost jehovske sekte, ki je zasidrana predvsem v industrijskih okrajih. Tudi neki varianti evangeljske cerkve, ki trdi sama zase, da je „vera revnih ljudi", ne gre odrekati trdoživosti in trdnosti.
Ne glede na konkretne podatke, ki bi jih bilo na hitro najbrž težko določiti, se iz teh različnih opazovanj in pogledov lušči določena podoba dogajanja, za katero velja lahko skupna trditev: slovenski človek se vrača v verski krog, tukaj išče povezave s soljudmi, ureditve medsebojnih odnosov ali celo ovrednotenja svojega življenja.«
Isti avtor pravi v nadalje\’anju svojega
članka: »Kje smo? Ali bralec sam ne čuti,
'
kako iz negativne slike predvojnega verskega življenja, ki so ga valovi iz leta petinštirideset zapustili na pesku, vstajajo nanj negativni obrisi? Obrisi, ki jim prav razvsebinjenje našega življenja daje pozitiven značaj?« In še dalje: »Res je, da je verska morala metafizična, vendar je morala, ki človeka notranje razčlenjuje, ga uči ločevati laž od resnice in ustvarja v njem osnovno potezo človečnosti — razpon med bitjo in ničem v človeku... Verstvo je tudi konzervativno, a je nosilec običajev in poezije, da ne govorimo o tradiciji, ki je žlahten element življenja vsake človeške skupnosti. Naštevajoč funkcionalne poteze verskega življenja danes smo pravzaprav našteli poteze, ki našemu življenju
manjkajo: Celovita resnica, moralni razpon, notranje kultiviranje, združevanje, osmislitev, evropsko izročilo, tradicija, poezija. Zakaj smo vse to izgubili?«
Takšni so odstavki iz članka Primoža Kozaka.
Bravec
——...................." """  .........................  mmmmmmm   „„„               ...................................
Radio Trsi A
Spored od 27. jan. do 2. febr.
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stalnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Abrar kadabra«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor od Sv. Ivana v Trstu.
— 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Mladinski pevski zbor iz Sežane. — 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi. — 18.30 Monsignor Ivan Trinko, ob stoletnioi rojstva. — 21.00 le slovenske folklore: »Na snubljenje se bom podal«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Na snubljenje se bom podal«. — 18.00 Tenorist Dušan Pertot. — 19.00 Radijska univerza: A. Foschini: Spoznavajmo naša živila: (15) »Zaključek«. — 20.30 Humphrejr Searle: »Norčev dnevnik«, opera v enem dejanju.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.00 Italijanščina po radiu. Osnovni točaj - 41. lekcija. — 18.30 R. Schumann:
. Štiri lovski napevi. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Roman v nadaljevanjih. Ivan Pregelj: »Tolminci« - 13. oddaja. — 21.35 Koncert pianista Marjana Lipovška. — 22.00 Misli in nazori.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 18.00 Z zborovskih natečajev Antonio Ulersberg.
— 18.30 Jugoslovanski skladatelji: Bruno Bjelinski, Rrešimir Fribec. — 19.00 Higiena in zdravje. — 20.30 »Prizadevanja mladih budističnih menihov«, dramatizirana zgodba. — 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Glasba v Rimu v 17. m 18. stoletju«.
četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Ivan Pregelj: »Tolminci« - 14. oddaja. —
18.00 Italijanščina po radiu. Spopolnjevai-ni tečaj - 42. lekcija. — 19.00 Širimo obzorja: »Začetki ljudskega pesništva«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Milana.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.00 Violinist Rok Klopčič. — 18.30 Tržaški skladatelji: (5) »Giulio Viozzi«. —
19.00 Radijska univerza: (2) »Pravica in enakost«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe. Igra simfonični orkester Ital. Radiotelevizije iz Turina. — 22.00 Novele in črtice - J. Švajncer: »Irma«.
Sobota: 12.00 Zimski turistični razgledi.
— 13.30 Dunaj v lahki glasbi. — 14.40 Pojejo Jelka Cvetožar in »Duo sa Kvamera«.
— 15.30 »Mrtvi Kurent«, drama v treh dej.
— 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkv. zboru. —
18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Zbor iz št. Mavra.
Spremljevavec mrliča
Še nikdar v življenju nisem bil bolje obrit, in ko se je vlak začel pomikati, sem mu to tudi povedal s poklonom.
»Ni lepšega na svetu kakor potovanje po tujih deželah,« sem rekel, ko sem si zmi-val milo z obraza, »vsak dan se človek nauči kaj novega in zanimivega. Cim dlje gledam to deželo, tem bolj spoznavam osnovne razločke med Nemci in drugimi narodi. Laitinci in Anglosasi pri britju brez izjeme vsi sedijo, v Nemčiji pa ležite pri tem plosko na hrbtu. Vse je stvar okusa, ..chachun tue ses puces h sa fagon” (vsakdo ubija svoje bolhe na svoj način), pravijo v Parizu.«
»To je stvar navade,« je pojasnil mrliški spremljevalec, »trupla ne moreš posaditi Pokonci; vi ste prvi živi človek, ki sem ga kdaj obril.«
Moj tovariš je zagrnil snažen prtič čez svoj zaboj i;n odpri svojo košaro s popotnico. Izpremešan vonj po klobasah, siru in kislem zelju mi je udaril v nos. Waldmaim se je pri priči prebudil in oba
sva ga gledala z lačnimi očmi.
Veliko je bilo moje veselje, ko me je povabil, naj se udeležim njegove večerje; še kislo zelje se mi ni več gnusilo. Vsega pa me je pridobil zase, ko je Wakimannu ponudil velik reženj krvavice. Učinek je bil sijajen in je trajal vse do Lubacka. Ko sva pa izpraznila drugo steklenico mosel-čana, ni bilo nobenih skrivnosti več med menoj in mojim prijateljem. Pač, eno skrivnost sem ljubosumno pridržal zase: da sem zdravnik. Izkušnja iz mnogih dežel me je svarila, da bi mi sleherni namig na stanovsko razliko med mojim gostiteljem in menoj vzel edinstveno priložnost, da vidim življenje s posebnega gledišča mrliškega spremljevalca. Tisto malo, kar vem o dušeslovju, dolgujem nekemu prirodne-mu daru, da se lahko prilagodim družabni višini svojega bližnjega. Ce večerjam s kakim vojvodo, se čutim pri njem čisto domačega in njemu enakega. Ce pa ye-čerjam z mrliškim spremljevalcem, postanem, kolikor je v moji moči, sam mrliški spremljevalec.
In res, ko sva načela tretjo steklenico molsečana, je bilo samo še na meni, da postanem zares mrliški spremljevalec.
»Le veselo, Fritz,« je vzkliknil moj gosti-
telj z razigranim mežikanjem v očeh, »nikar ne bodi tako čemern i Vem, da si suh in da ti je šlo nekaj po zlu. Nič ne maraj za to, izpij še kozarec in pogovoriva se o najinih stvareh. Nisem bil zastonj več ko deset let mrliški spremljevalec, da ne bi vedel, s kakšnimi ljudmi imam opravka! Razumstvo ni vse. Čisto gotovo si se rodil pod srečno zvezdo, sicer ne bi sedel zdaj tukaj poleg mene. Ne zamudi tako lepe prilike, bogve, kdaj se bo spet vrnila! Ti oddaš svojo krsto na Švedskem, jaz pa svojo v Rusiji, potlej se vrneš s prvim vlakom v Heidelberg in postaneš moj družabnik. Kakor dolgo bo profesor Friedredch živel, bo še zmerom dovolj dela za dva mrliška spremljevalca — tako gotovo, kot mi je ime Zaharija Schvveinfuss! Švedska ni dežela zate, nobenih slovitih zdravnikov ni tamkaj, v Heidelbergu jih pa kar mrgoli. Heidelberg je mesto zate!«
Prisrčno sem se zahvalil svojemu novemu prijatelju dn mu tekal, da mu bom dal svoj končni odgovor zjutraj, ko bo malo bolj jasno v najinih glavah. Nekaj minut pozneje sva oba trdno zaspala na tleh mrliškega voza. Noč sem prebil izvrstno. Waldmann pa ne. Ko je vlak zdrdral na liibeško postajo, je bilo čisto svetlo.
Uradnik švedskega konzulata je čakal na pločadi, da bi nadzoroval prevoz krste na švedski parnik. Po prisrčnem »Auf-vviedersehen« (na svidenje) mrliškemu spremljevalcu sem se odpeljal na švedski konzulat. Komaj je konzul zagledal psička, me je že poučil, da je uvoz psov prepovedan, ker je bilo v zadnjem času več primerov pasje stekline v severni Nemčiji. Naj poskusim govoriti s kapitanom, a je skoraj gotovo, da Waldmanna ne bo pustil na krov. Kapitan je bil strašno slabe volje, kakor vsi mornarji, če imajo krsto med tovorom. Vse moje prošnje so hile zaman. Moj uspeh pri postajnem načelniku v Heidelbergu pa me je opogumil, da sem se odločil poskusiti še pri njem s psičkom, a VValdmann mu je zastonj oblizal ves obraz. Potom sem poskusil še s svojim bratom. Seveda je dobro poznal poveljnika Muntheja, kot pomorska kadeta sta se skupaj vozila na »Vanadisu« in bila velika prijatelja.
Kako ba tedaj mogel biti tako tidega srca, da bi pustil priljubljenega psička mojega brata v Liibecku med čisto neznanimi tujci?
Ne, tako ‘trdega srca nd mogel biti! Pet minut potem je bil WaJdmann zaprt v
ililiiillililililliiiliiilllliliiiilliillllliiiiiliiiiiiiiiiii
moji kabini, da ga pri izkrcanju na svojo odgovornost vtihotapim v Stockholm. Ljubim morje, ladja je bila udobna, sedel sem pri kapitanovi mizi in vsi na krovu so bili zelo vljudni nasproti meni. Postrež-mea je bila čemerna, ko je prišla zjutraj pospravljat mojo kabino, toda postala je najina zaveznica, kakor hitro jo je jel grešnik lizati po vsem obrazu; še nikdar ni videla tako ljubkega kužka. Kadar se je IValdmann kradoma pojavil na krovu, so se vsi mornarji začeli z njim igrati, kapitan pa se je obrnil v drugo stran, da ga ne bd videl. Pozno ponoči smo se izkrcali v stockholmskem pristanišču; z Waldman-nom v naročju sem skočil z ladje na obalo. Drugo jutro sem se oglasil pri profesorju Bruzeliusu, ki mi je pokazal brzojavko iz Basel a, da je mladeničeva mati izven nevarnosti in da bodo pogreb odložili za kakih štirinajst dni do njenega prihoda. Upa, da bom tedaj še na švedskem; mati bo gotovo želela od mene kaj slišati o zadnjih trenutkih svojega sina, in seveda se moram udeležiti njegovega pogreba. Rekel sem mu, da grem obiskat svojega brata, preden se vrnem v Pariz, dn da se mi zelo mudi nazaj k mojim bolnikom.	(se	nadaljuje)
I lORIŠKE LJ	NOVICE
Srebrni jubilej nadškofa Hijacinta Ambrosija
Letos na svečnico bo bivši goriški nadškof msgr. Ambrosi obhajal 25. letnico škofovskega posvečenja'. Za to priliko je »jegov naslednik na goriški nadškofijski stolici, msgr. Pangrazio, naslovil na svoje duhovnike in vernike pismo, v katerem jim ta jubilej naznanja in sporoča, da se bo slovesnost vršila v cerkvi kapucinskega samostana v Tiene pri Vicenzi, kjer msgr. Ambrosi zdaj biva v pokoju. Slovesnosti se bo udeležil tudi beneški kardinal Urbani in razni škofje. V pismiu sedanji go-riškii nadškof omenja tudi delo, ki ga je opravil slavljenec, ko je nad 10 let vodil goriško nadškofijo in ga priporoča vsem v molitev, da -se mu z njo izkažemo hvaležni za vse duhovne dobrote, ki jih je delil v dobi, ko je bil med nami. Ob sklepu pisma g. nadškofa sporoča, da se bo slavija udeležil tudi on sam, da ponese jubilantu čestitke in voščila vse nadškofije.
Olepšali bodo goriško mesto
Pretekli »teden je na seji občinskega odbora odbornik za javna dela Lupderi predložil v odobritev program urejanja zelenih površin v imestu. Načrt je sestavilo podjetje Sgravatti iz Padove. V poštev pridejo zlasti vidnejši kraji našega mesita. Preuredili bodo ljudski park, trg pred županstvom, Korzo Italia, ulico Atjuileia in druga vidnejša mesta. Nasadili bodo novo drevje, vrtnice in žive meje in to za vsako mestno četrt drugačno. Z deli bodo začeli spomladi. Nadalje je odbornik za javna dela predložil načrt dela, ki se tiče spodnjega dela Koma in ki bo stal državo 55 milijonov' lir. Odobrili so nadalje več prošenj za sprejem v Dam onemoglih in predložili odboru v odobritev izplačilo prispevka Rdečemu križu za ambulatorij za pregled srednješolske mladine.
Pokrajinski odbor je razpravljal o kmetijstvu
Problemi, ki se tičejo kmetijstva naše pokrajine, so bili na dnevnem redu na sobotni seji pokrajinskega odbora. Odbornik Vezil je podal obšiimo poročilo o razvoju kmetijstva po svetu, ki je, z izjemo Danske, povsod nazadovalo. Omenil je množično izseljevanje kmetskega življa az dežele v mesta, cene kmetijskih predilkov in državni plan, ki skuša z raznimi sredstvi odpomoči tej krizi. Proučil je probleme posameznih sektorjev Goriške, ki so Gorica in Brda, Krminskogradiščansko polje, tržiška okolica in Krais. Prišel je do štirih zaključkov: izboljšati zdravstvenega stanja in nadzorstvo nad živino, za kar se predvideva 8 milijonov izdatkov, ustanoviti oeniter za pomoč živini s fondom 35 milijonov, izboljšati zemljo, zlasti briško. Za odbornikom Veziiam so govorili še drugi odborniki, ki so vsi obravnavali probleme goriške zemlje in navedli predloge, kako odpomoči vsem tem težavam kmetskega sloja.
Sestanek goriške krščanske demokracije
V	nedeljo 20. januarja je goriška krščanska demokracija proslavila 20 letnico obstoja te stranke v Italiji. Predstavniki KD so se zato zbrali v gledališču Verdi, da proslavijo to lepo obletnico. Pokrajinski tajnik KD Gino Cociani je orisal delo, ki ga je goriška KD izvršila v tem obdobju. Spomnil se je vseh zaslužnih mož za goriško KD. Za njim je govoril še podtajnik ministrstva za turizem in gledališče on. Lombardi, ki je poudaril, da politična razgibanost katoličanov sloni na zdravih ide-j ah, ki imajo svoj izvor v davni preteklosti. Sestanku so poleg političnih predstavnikov prisostvovali tudi poslanec Martina, senator Vallauri, župan Poterzio, tajnik dr. Lenardi in učitelj Mecleat, ki ima toliko zaslug za KD in je bil eden prvih njenih ustanoviteljev na Goriškem.
Delovni urnik nameščencev javnih lokalov
Mod pogajanji, ki so se pretekli teden vršila v Rimu za obnovo vsedržavne de* lovne pogodbe, je bil desežen sporazum za skrajšanje delovnega umika uslužbencev javnih lokalov im sicer od 9 na 8 ur dnevno. Izvzet je čas za kosilo ali večorjo, ki je določen od pol do največ ene ure na dan. Posamezne delovne izmene smejo biti razdeljene največ na dva dola za posameznega uslužbenca.
Kulturni večer za katoliški tisk
V	nedeljo 3. februarja ob 4.30 popoldne bo v dvorani KD v Gorici kulturni večer za katoliški tisk. Večer bo združen s srečo-lovom za naš tisk. — Vabljeni vsi rojaki!
Zavod Dante Alighieri pojde v »Rdečo hišo«
Na seji občinskega sveta, ki je bila pretekli teden so zlasti razpravljali o dveh vprašanjih: o imenovanju nekaterih občinskih ulic in premestitvi zavodu Dante Alighieri. Odborniki so bili vsi mnenja, razen -seveda misovcev, naj bi se nove ulice imenovale po padlih antifašistih. Odvetnik Sfiligoj je predlagal, naj bi se upoštevali tudi imeni Lojzeta Bratuža in nadškofa Sedeja. Po dolgi debati je prišla na dnevni red premestitev' zavoda Danite. Prof. Zucalli je predlagal gradnjo novega sedeža, župan pa je izjavil, da bodo zavod premestili v izpraznjeno bolnišnico »Rdeča hiša«, za kar bi potrosili le 60 milijonov. Za gradnjo novega sedeža pa bi potrebovali najmanj 200 milijonov.
Števerjan
Kot smo že poročali v zadnjem KG, se je začel v Števerjanu gospodinjski tečaj. Kakor smo pričakovali, se je vabilu SKPD, ki je tečaj organiziralo, odzvalo lepo število deklet in nekaj mladih žen. Vpisanih je skupno 33 udeleženk. To kaže tudi, kako je bil za naše bodoče gospodinje tak vzgojno-gospodinjski tečaj potreben. Č. sestra Sil veri j a iz Trsta ter č. sestra Ema iz Žabnic, ki vodita ena vzgojni, druga kuhinjski odsek, sta s svojo iskreno besedo v vzgojnih problemih in veščo roko v kuhinjskih zadevah popolnoma osvojili naša dekleta, da obiskujejo tečaj res z ve-
Slov. kat. prosv. društvo - števerjan
III. KULTURNI VEČER
v soboto 26. t. m. na Križišču. Posvečen bo katoliškemu tisku.
Večer je pripravil č. g. B. Brecelj. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
lifeim veseljem. Moramo še pripomniti, da je k uspehu pripomogla tudi števerjanska občina, ki je tako velikodušno dovolila, da se tečaj vrši v prostorih otroškega vrtca, ki je bil lani zgrajen.
Pouk se vrši vsak večer, trajal pa bo do konca februarja. Ob zaključku tečaja bodo obiskovalke organizirale tudi razstavo svojih del, na katero že sedaj vabimo vaščane, pa tudi truge.
* * *
Preteklo nedeljo je domači zbor po paritetnem prekinjenju spet obudil staro navado in priredil pevsko južino. Zbrali so se skoro vsi pevci ob okusno pripravljeni mizi, ki je bila delo čč. sester ter tečajnic.
V	veselem razpoloženju so prepevali ter sklenili, da bodo svoje delovanje tako v cerkvi kot na narodnem polju v bodočem letu še okrepili, škoda le, da ni, zaradi' bolezni, mogel prisostvovati tudi zaslužni dirigent H. Srebrnič.
Zahvala
Otroci iz otroškega vrtca v ul. Croce se zahvaljujejo za slaščice, igrače in kocke, ki jih je poklonil občinski svet po prof.
S.	Bratini.
Vodstvo otroškega vrtca
RAJBELJ — Potres, in stavka
V	ponedeljek 14. t. m. ob 9.25 zvečer je našo vas pretresel močan potresni sunek, kateremu je v presledku dveh sekund sledil še drugi. Oba sunka sta bila tako močna, da jih starejši vaščani ne pomnimo. Pognala sta iz hiš vse prebivalce na sneg in v noč. Posledice potresa so bile: razpokani zidovi, opeka, ki je padla s streh, po stanovanjih pa mnogo pohištva pokvarjenega in razbitega. Vendar to ni bil običajen potres, kot so prvi dan trdili nekateri časopisi, temveč je bil potres posledica razstreljevanja v rudniku. Navada je namreč, da v rudniku razstreljujejo mine, ko se vrši izmena rudarjev, to je med oddihom, ko eni rudarji odhajajo, drugi pa prihajajo. To je bil tudi razlog, da pri 'potresu ni bil v rudniku nihče zasut, kajti v podzemlju ni bilo še delavcev druge izmene.
Trenutno se vrši kopanje rude prav pod vasjo, 80 m globoko. Tu je zelo bogato ležišče rude in zato jo hitijo kopati. Toda zemeljske plasti nad rovi so iz aluvional-nega materiala, to je so naplavljene v dalj-
nih geoloških dobah. Take plasti so pa napojene z vodo, to je niso trdne kot skala. Ob razstreljevanju se rade sesedejo in tako nastane potres. V takem primeru je nevarnost, da ise v zemlji odpre brezno in se pogreznejo vanje hiše nad njim. Tako se je zgodilo deta 1910 prav tako v mesecu januarju, ko se je (pogreznila bolnišnica in je bilo sedem žrtev.
Ob spominu na to nesrečo je razumljivo, da se je ob potresu polotil ljudi velik preplah in da se še danes niso pomirili. Saj se kaj podobnega lahko znova pripeti, če bodo še nadalje razstreljevali pod vasjo.
V	prejšnjih časih so kopanje rude pod vasjo prepovedali, sedanja družba se pa za to prepoved ne briga. Zato menimo, da bi bilo prav, ko bd si ves položaj ogledala kaka tehnična komisija.
Po potresu so se ljudje, ki so imeli najbolj poškodovana »poslopja, obrnili na ravnateljstvo rudnika, da jim preskrbi druga stanovanja. Pa niso bili uslišani. Nato je šla deputacija v Trbiž do župana. Ta je obljubil, da bo posredoval v Vidmu, da se ljudje iz ogroženih hiš izselijo kam drugam, bolj na varno.
$ * *
Druga novica je ta, da smo znova v dobi stavk. V soboto 19. t. m. so stavkali zunanji delavci, da bi jim skrajšali delovni urnik. Naslednje 'dni pa stopimo v stavko rudarji za obnovo državne delavne pogodbe.
Politično delo na Tržaškem
Trst, 22. januarja 1963
Kljub burji in snegu smo v tržaškem javnem življenju precej delavni. Marsikdo je menil, da smo katoliški in demokratični Slovenci kar naenkrat zaspali, potom ko smo se bili tako zagnali med občinskimi volitvami. A ni tako. Tudi zdaj delamo, le da je to delo manj hrupno in zato tudi manj vidno. Slovenska katoliška skupnost dela predvsem na terenu. Nabralo se je tudi več važnih vprašanj, do katerih je treba zavzeti stališče. Na seji širšega odbora Slovenske katoliške skupnosti, ki jo je vodil dr. Simčič, je podal politični tajnik poročilo o položaju in predlagal nekatere sklepe, širši odbor je odobril stališče, da Slovenska katoliška skupnost ostane tudi vnaprej samostojna politična organizacija, ker čuti, da ima med našim ljudstvom važno poslanstvo prav na tistem področju, na katerem je potrebna prisotnost zavednih politično organiziranih katoličanov'. V ostalem bo sodelovala v tesno povezani obliki z ostalimi demokratičnimi slovanskimi političnimi organizacijami na Tržaškem. Na širši seji SKS je bil sprejet delavni načrt in kooptiranih nekaj novih agilnih članov v odbor. Živahno debata se je razvila o našem stališču do bodočih političnih valitev. To bo dokončno sklenjeno, ko bo dosežen sporazum z ostalimi slovenskimi skupinami na Tržaškem in po možnosti tudi na Goriškem.
Zbral se je tudi Svet Skupne slovenske liste, ki je najprej uredil nekatere organizacijske zadeve, nato pa razpravljal, kakšna bi bila najprimernejša oblika za organizirano sodelovaenje vseh tastih skupin, ki so nastopile s Skupno slovensko listo pri tržaških občinskih volitvah, kakor tudi tistih, ki niso organizirani v nobeni stranki. Sprejeta bo tista oblika, ki se bo v poskusni dobi najbolj odnesla. Ko bo Svet zavzel skupno stališče do bodočih političnih volitev, ga bo objavil v časopisu.
Nove telefonske številke
Od nedelje 20. jan. so v Trstu vpeljali 5 tisoč novih telefonskih številk s šestimi enotami. Telefonske številke, ki so se začenjale z 8, začenjajo sedaj s 73 (prej 80000, sedaj 730000). številke, ki so se začenjale s 72, 73 in 21, se začenjajo sedaj s 722, 723 in 221 (prej 72000, 73000, 21000, sedaj pa 722000, 723000, 221000). Sprememba je važna za Opčine in okolico, kjer so se vse telefonske številke začenjale z 21 (n. pr. 21000), sedaj pa s 221 (n. pr. 221000). Telefonski imenik za leto 1963 ima že nove številke.
Poggioreale del Carso
Tako se uradno imenuje nova obmejna železniška postaja na Opčinah, ki so jo
—	v ledu in burji — v soboto 19. t. m. slovesno predali svojemu namenu.
Čez Opčine ali mimo Opčin peljeta dve železnici: južna železnica, ki veže Trst z Ljubljano in Dunajem in pelje čez Nabrežino, Prosek, Opčine in Sežano. Ta želez-
Odbojkarji Olympije
Preteklo nedeljo so nekateri naraščajniki 01ympi»je prestali »ognjeni krst«. Začelo se je namreč deželno prvenstvo juniorjev v odbojki, in ker je 01ympija izgubila nekatere mladince, je moral prof. Kran-ner sestaviti moštvo iz novih mladih moči (povečini starih 14-15 let) in ga poslati v boj proti moštvoma BOR in VIS iz Trsta.
Jasno je bilo že vnaprej, da gredo Goričani bojevat »boj brez upa zmage«, kajti igralci BOR-a so isti, ki igrajo v Seriji C, igralci VIS-a pa igrajo v Seriji B. Toda šlo je za to, da naraščajniki premagajo začetni strah in da se navadijo na tekmovalno ozračje.
In niso se slabo odrezali. Bili so res premalo gibčni in preveč previdni, toda led je bil prebit in pokazali so, da bodo z vajo ‘in voljo postali še dobri odbojkarji.
Prihodnjo nedeljo se bo tekmavanje nadaljevalo v Gorici (v dvorani na Trgu Cat-terini). Takrat se bo videlo v tekmi proti Gasilcem iz Trsta, ki so prav tako mlado moštvo, koliko so se 01ympijd otresli strahu in kdo bo zasedel tretje mesto.
Rezultati nedeljskih tekem:
BOR : Gasilci -2:0 VIS : 01ympija -2:0 BOR : 01ympija -2:0 VIS : Gasilci -2:0
nica je imela svojo postajo na openski gmajni (Opicina Campagna). Postajno poslopje je bilo v zadnji vojni popolnoma porušeno in za obmejni promet so služile le borne vojaške barake, ki so jih postavili zavezniki. Druga železnica veže Trst (Sv. Andrej) z Novo Gorico in Jesenicami. Ta pelje čez Opčine in pri Repentabru prekorači državno mejo in v povojnih letih služi le za blagovni promet. Postaja na tej progi je zelo velika in do nje je včasih vozil openski tramvaj.
Leta 1956 so začeili z velikimi deli, da bi iz obeh postaj naredili eno samo, ki bi po svoji zmogljivosti ustrezala vsem potrebam obmejnega mednarodnega prometa. Povečali so »postajo »na železnici Trst - Nova Gorica, zgradili novo postajno »poslopje in na to postajo speljali tudi progo Trst-Sežana. — Gradnja nove proge, železniške postaje in vseh »drugih »potrebnih objektov je stala nad eno »milijardo in pol.
Pojasnilo
Županstvo iz Doline je prosilo za objavo naslednjega pojasnita glede ceste v Mačkovi je :
Občinski odbor dolinske občine je že pred dobrim »letom dokončal regulacijski načrt, ki ga je občinski svet soglasno odobril na »svoji seji dne 20. 7. 1961. Regulacijski načrt med drugim predvideva, da se zaradi razširitve notranje ceste v Mač-kaljah poruši nekaj stanovanjskih poslopij. O teh naših sklepih sta bili pokrajinska uprava in njen tehnični urad »pravočasno obveščena.
»Pokrajinska uprava lahko torej ne glede na regulacijski načrt nadaljuje asfal-tacijo ceste, kajti načrt razen omenjenega dela v sami vasi ne predvideva »nobenih drugih večjih korektur na tej cesti. Asfal-tacija ud torej v ničemer vezana na »regulacij s»ki načrt.
Asfaltacdja ceste zavisi torej izključno od dobre volje in zmožnosti pokrajinske uprave. Pripominjamo, da je tukajšnja občinska uprava že večkrat intervenirala pri pokrajinski upravi tar zahtevala začetek dol.
Pri zadnji intervenciji smo zvedeli, da je »treba zavlačevanje »dela pripisati »izključno »le birokraciji v »sami pokrajinski upravi, pri čamer pa »dolinska občinska uprava ne »nosi nobene odgovornosti.
Ali je »Gioconda« ponarejena?
Iz Švice je prišla vest, da dragocena slika »Giocande«, ki jo je minister Mal-raux poslal v Združene države na mednarodno razstavo, ni pristna. Resnično Leonardovo umetnino, tako poroča slikar Octave Mathey, so že leta 1912 prodali nekemu ameriškemu milijarderju. Takrat je namreč prišlo do »razvpitega ropa v galeriji Louvre in izginila je tudi Leo-»nardova slika »Giooonde«. Ukradeni original so nadomestili z dobro posrečeno kopijo, ki so jo več kot pol stoletja vsi občudovali, prepričani, da je pristna.
Knjižica o Marijini legiji
Kot trideseta številka Knjižic, ki jih izdajajo »slovenski salezijanci na Tržaškem,-je izšla v »prvem mesecu letošnjega leta Knjižica z naslovom: Marijina legija. Spisal jo je slovenski lazarist Stanko Boljka.
Knjižica je nekaj izrednega. Napisana je tako živo in sočno, da jo »težko odloži, kdor jo je začel brati. Predvsem pa je pomembna zato, ker Slovence na »preprost in »topel način »seznanja z eno najvažnejših sodobnih katoliških organizacij: z Marijino legijo, ki je zaživela komaj leta 1921
v	Dublinu »na Irskem, »pa se je bliskovito razširila čez ves svet in žanje čudovite apostolske uspehe.
Marijina legija tiho in plodovito že nekaj let deluje tudi med Slovenci na Tržaškem, na Koroškem, v Clevelandu, v Torontu, v Buenos Airesu in morda še kje. Prav bi bilo, da bi se čimprej razširila-med Slovenci, ki še imamo svobodo organiziranja. S svojo nadnaravno usmerjenostjo in strumno metodo bo mogla veliko dobrega storiti »tudi v najbolj razkristja-njenih okoljih.
Naj bi Knjižica Marijina legija posebno med »nami na Primorskem »dosegla svoje poslanstvo: v Trstu, v Gorici in »na podeželju naj bi vrsto novih apostolov zbudila in navdušila za apostolsko delo.
Stanko Janežič:
Med trnjem in osatom
Hlapci smo!
V	»roke mi je prišla majhna slovenska brošurica. Z veseljem sem jo prelistal, kar govori o apostolatu v Marijinem imenu-A z večjim »neveseljem« sem jo odložil. Razburil me je naslov' poglavja »Hlapa smo«.
Vsi tisti, ki za nas Primorce pišete, zavedajte se, da želimo biti božji in Marijini otroci, ne pa božji in Marijini hlapci ali celo sužnji.
Prvič: ker nas je Kristus odrešil, da bi kot dobri in pošteni otroci (in zato dediči) nebeškemu Očetu čast dajali. Vdanost, ponižnost in pokorščina so sad ljubezni, ne pa hlapčevstva in suženjstva. To je moderno podajanje božjih resnic, ki je pa staro kot »sam evangelij.
Drugič: predobro poznamo besedo »šča-vi«, ki ima marsikdaj značaj psovke. Da bi pa tudi oznanjevanje božje besede imela ta prizvok, je le preveč.
Morda Slovenci drugod tega ne čutijo. Domačini, ki bi bili »radi svobodni otroci nebeškega Očeta, to le predobro občutimo.
Dr-
Zdravstveni dom v Novi Gorici
Zadnjo nedeljo preteklega leta so v No-
vi	Gorici odprli novi Zdravstveni dom. To je velika sodobna zgradba, kjer so nameščeni vsi »tozadevni prostori, od zdravniških »ambulant in zobotehniških »laboratorijev do lekarne. Vse je pod isto streho. To bo ljudem prihranilo veliko časa, ker so zdaj morali za eno in drugo daleč narazen v Solkan in celo v Šempeter.
OBVESTILA
Slov. katol. prosv. društvo - Števerjan
obvešča svoje člane in prijatelje, da bo ob priliki smučarskih tekem v Planici 24. marca t. L organiziralo obisk s posebnim avtobusom. — Cena: Člani SKPD in udeleženke gosipod. »tečaja 900 lir; ostali 1.108 lir. — Preskrbite si pravočasno propustnice-
DAROVI
Za slovenske izseljenske duhovnike Im njihove potrebe: Iz Rojana 6.000; z Opčin 7.000; »svetaivainski Slovenci 10.000; iz salezijanske župnije 1.500; Marijina družba v Trstu 10.000; dva gospoda 15.000; Bazovica (srečolov pri igri) 6.400 lir. — Vse« dobrotnikom prav lepa hvala!
Za nov Kat. dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Kati in Marija 1.000 »lir.
DOBRIM SRCEM: Imate kako omaro, ki je ne rabite? Slov. Vinc. konf. v Trstu jo potrebuje za neko zelo revno družino.— Kdor je pripravljen darovati omaro, naj javi, prosimo, na sedež Slov. Vinc. konj. v ul. S. Nicold, 31/11. - tel. 62972 v ponedeljek ali četrtek od 16. do 18. uie.
Za Katoliški dom: Dekliški krožek - So-vodnje namesto cvetja na grob pok. Pipanove mame 4.300; H. V. 2.000; H. K. 2.000; M. K. 1.000; Doles Fortunat 2.000 »lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: »trgovski L 20, osmrtnice L 30, več !*/• davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. Ur. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici