The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium *OLUME XIX LETO XIX %OVE (JNIIE PREZRLE ENAKOPRAVNOST EQUAILITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 11, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 189 ®'" za industrijsko unio-^ Racijo, v katerem je 11 ^ ^ ''^ilijonoin članov, o oziral na odloči-eksekuti ^vropa razmišlja o blo4 kadi Španije Smatra se, da bi taka blokada omilila napeto situacijo v Evropi. Bojazen pred rebelno invazijo mednarodne zone v Maroku. Španske vladne čete iztrgale rebe-lom trinajst mest. LONDON dne 10. avgusta. — poučenih krogov je prišla ° 'zključitvi "upornikov " utegne biti prvi korak evropskih držav, ki so priprav- tive federacije; f'ldustrijsko u l^reiYiu naoAi ka- * sinoči sklin-f ^wis, [ziral jia n/Ji lie bo o- ^ksekutivne-federaci-jp '"^^iške delavske do uiijj ' ^ 3® odločil, da bo-*^vi al ^ pridružile Le-V teku ^^^^"čene, ako se "^PUsteT^^ podajo odbor • odbora. Lewi-Pa na P'^sel do tega skle-" /' ^ J® vršil v '""gai'Bkp , f stanu pre- odbor UMA. Ekseku- ®^lenil da 'h^A sre- t>endirane^ ^wdo te unije sus-do tedai ® septembra, ako ka industri ^^Pustile svo-odbo odbora. Le- "acijidei/.^ J^azpravljal o si-"oval da J "^to pa odgla-da gp ° Lewisovo izja-eksekuti- ^ ^ z delr oziralo in da H ^&Vcey za organiziranje rPlju ^ poročal o napredo- !f.,.^®iavcev^"^^ organizira-Ni. Le^j jeklarski indu-'^Marii J pretekli teden odloku. ek-^o odneha- vV®^^^rski^H^?' ^e bodo 'O'ki delavci v eru aami ^cji, 'Jo Od rijski strokovnih eni sami uniji. Na opo-uni-oziralo. Lewi- Videti je, da Hft L ^^WlSll ni 1 »e da ?_ nji, ker je J^. da v. boli od- Jeklarskih delav- Ijene zavezati se ostati strogo nevtralne v španski situaciji, stroga blokada Španije, da se tako prepreči vsako možno vmešavanje od zunaj v špansko civilno vojno, kar vključuje pošiljanje orožja in municije v Španijo. Ta vest je prišla za petami tretjega angleškega protesta v zvezi s špansko civilno vojno. Včeraj je angleška vlada protestirala proti rebelnemu obstreljevanju neke angleške jahte, pri čemer je bil njen lastnik, vpokojeni angleški kapitan Rupert Savile ubit. Ta incident, pravijo angleški vladni predstavniki, je pospešil prizadevanje, da se čim prej sklene in začne izvajati nevtralnostni pakt, katerega predlaga francoska ljudska vlada in katerega je obljubilo podpisati devet evropskih držav. Tudi je bilo izraženo upanje, da je Anglija dala dober vzgled Nemčiji in Italiji s tem, da ni sklenila pod vzeti nobenih kazenskih korakov zaradi umora angleškega državljana kap. Savila. Med tem pa prihaja iz Tangierja v mednarodni zoni v Maroku, da je ta zona v nevarnosti pred rebelno invazijo, spričo česar se je francoski optimizem glede nevtralnostnega pakta začel majati. WASHINGTON. — Uradniki zveznega državnega departmen-ta ne marajo razmotrivati o možnosti, da utegne Francija i sovjetsko vlado, da je pripravila povabiti Združene države k so- j pomožni fond 22 milijonov do- Združene države v vsakem slučaju ostale strogo nevtralne. MADRID. — Vladne čete so iztrgale rebelom trinajst mest, deset v provinci Teruel, dve blizu Zaragoze in eno tik pred Ovi-edom, in vladni krogi spričo teh uspehov zelo optimistično presojajo položaj in so prepričani, da bo fašistična revolta v kratkem strta. Vladne vojaške in delavske čete nadaljujejo z ofenzivo proti rebelom v gorovju Guada-rrama in so že zasekale v rebelno fronto široko vrzel. SAN SEBASTIAN. — Okrog obmorskega mesta in bogataškega letovišča se vrše srditi boji med vladnimi četami, Id ga drže v posesti, in rebeli, ki ga skušajo iztrgati vladnim silam, da bi si priborili prost dostop do morja, kar bi pomenilo zanje, da bi lahko nemoteno dobivali orožje, municijo in druge vojaške potrebščine od zunaj. Rebeli so zaprli vse dohode do mesta in vladnim četam je začela iti bolj tesna za živila, mleko in celo vodo, ker so rebeli prišli v posest enega vodnega rezervarja. Toda vladne vojaške in delavske čete valic i£ta branijo to mesto in ga ne mislijo prepustiti rebelom. Porazi, ki jih doživljajo rebeli na drugih frontah, zlasti v gorovju Gua-darrama, bodo najbrž pomagali kmalu tudi branilcem San Se-bastiana. PARIZ. — Desničarski dnevnik Le Matin je včeraj obdolžil delovanju v španski situaciji in da bi se pridružile dogovoru, s katerim bodo podpisnice nevtralnostnega dogovora jamčile nevtralnost v španskem konfliktu. Poudarjeno je bilo, da bodo d] le I % Lt ? naprednih glas r napred- *)e I 2 , ankarju v spo-"A. D''T^ C številki "^mreč v Prw ®^Jno v^K je v proti^^^N® osebnih 0*4». ki je Nar'^^P^'edni ar* -^ Pfert Pfe<' je možu uspelo, da jo je " Po mnenju st i-oko\-njakov štejo 70 let. neka I eri jo cenijo celo VELIKA RIBA V VRBSKEM ll!l ko nominacijo 1. 1940. veliko vsoto je kupil ribo neki tir_ lo\'cn In jo I'ax.siavil v svoji i^-'"^ - (Dalje iz 1. kolone) bo prišlo, kof se bodo Ijuflst^'^l-g . pirati take iiei)otrebno ^ jc bila tragična smrt m a Sloana. In kadar so nekaj upirati, tedaj pridejo Ne prej. II- avgusta, 1936. KNAKOrilAVNOST BTRAN 8. Molkov prelom s socialistično stranko 'slen v kakem poklicu ali licenci- tete, katerih obvarovanje je bilo GWo 8. 8. P. z. "Napredek" ®vo]i izdaji z dne 5. avg. pri- peresa urednika gla- tari sledeče komen- je 2 ozirom na izstop Ivana Molk; a IZ soc. stranke in J. S. Z. Marsikateri rojak ne^vidt^kl SI je naj rani službi v tej ali oni državi, --!je pač odvisno od zakonov po- šibke in dozadevno neefektivne, sameznih držav. Ni enakega kar pa še ni greh. Vse to pa pravila za vseh 48 držav, ali v namen ustave." Zgoraj omenjeni zakoni, ki zapostavljajo ino-zemce, se smatrajo kot da se ne nanašajo na "navadne poklice" IZ PRIMORJA tal da je ured-Ivan Molek ,r lir, zadnji teden či-^ Proletarcu, 'k "Prosvete" T\; Stonil • ivan xvioiek iz- V socialistične stranke. 1 Jsz je Burdna esna, dvoobrazna in "a tatika" soc. stranke, danes dominanten ana Thomasa. Molek da se ni 'lepošti ^ kateri je Normi pravi ®enil v ' T* nič izpre- pač Pa ^(^'^lističnih načelih, stranka ^ spremenila spremenili so se ki pi-2 vrtoglavimi raznimi komuni-odcepki." N ^ ^^ezadovoijstvo s taktiko Tho-"tegne biti tehnični r-Ai 1 Morda reklo l eni r, v ''Kiumenui voditeUi, RAratimrp "I komunisti stični; "Masa m ali bWwn&kTT*: Wbnb bi M pravi vzrnir' izgovor, člankih t podal Molek v dni ''ega ip ■ Prosveti," in ka-Pred tudi v referatu da J8Z. prišel ne spremeni dejstva, da mi kot mnogih državah inozemec ne mo- marveč na profesije in stroke, novi naseljenci, ali kot držav-,re postati pravnik, zdravnik, zo- ki so take ozko spojene z javnim jani "drugega razreda," dejan-1 bar, učitelj, arhitekt, inženir, interesom in policijskim prasko ne koristimo niti sebi niti ■ zemljemerec, računovodja ali vom, da se je smatralo, da drža-delavskemu gibanju kot take- lekarnar — da omenjamo le ne- va ima pravico omejevati jih na kohko ^najbolj običajnih omeji-: ameriške državljane, ako tako tev. i hoče. Na podlagi te teorije je Tt om^itve M ukgnejo bmmrianaeza. nuw probsijonalci, aH aWkw o- 1" ^osev vdj^n, m je rnqitve vdja^ tudi za obtiin bi jmnajva^i podel« pnvbčujsio ndiko ^x)t^us%Lv. lotujerodcev. Napr., z njihovimi dnevmmi^, do najvišjega priziva. Orne-------------- žavljani, jekrošnjarjenje izmed kakih tridesetih obrti, ki ^ obrazlozenje. so rezervirane po zakonu le za a-: ® ivjačina del jav- ne domene, ki je last državlja- mu, če se postavljamo v prednje vrste bodisi ene ali druge politične skupine. Pisec teh vrst je to že precej časa razumel. Ne zato, ker je tako moder, temveč zato, ker že preko dvajset let živi v ozkem kontaktu z veliko maso naših ljudi alnimi problemi. Zato je vedno naglašal pomen napredne kulturne akcije, možnost aktualne političnega udejstvovanja pa je odložil na tisti čas, ko iz plasti ameriških mas vzide učinkovita delavska, farmersko - delavska ali progresivna stranka. Naseljenec v tuji deželi je obtežen z enim velikim prekletstvom. Izživljati se ne more kot polno socialno bitje. pfavo ^'ensk, polje Politika, delavca spodi tejnvi To se pravi, do zaključka, da za naprednega slo-Ameriki ni ec kulturna in go- lespti .. Pravi: ^tletja že "I?!? »Kcija. ]%o in^igrati rešu- delavska vpraša- bodimo P^™erih celo ^oje, 'n industrijske ftic. " ' Državljanstvo in poklici Mnogi delodajalci imajo navado dajati prednost za delo ameriškim državljanom. Vzlic tej navadi ima privatna industrija proste roke, da najema kogar hoče. Kar se pa tiče raznih poklicev in zaposlitev, za katere se zahteva licenca, take izbire ni, kajti zakon zahteva, da le ameriški državljani morejo opravljati taka posla. To velja v večini držav tudi kar se tiče dela pri javnih gradnjah, za katere dr- ^spehov ^^Mžava plačuje. Ako inozemec hoče ® atnerišjja ^ ^^'"1 vladno službo, ako hoče postati svoia ^ masa ne ^gitelj, odvetnik ali zdravnik, vprasania najde, da večina držav pridržuje 8% .k velika 'GMskih delavcev, te pokhce izključno za ameriške VZ "^orja. morajo Ha so vsa državljane, prizadevanja Ameriški de- sami postaviti ne rni morajo voditi ' Naseljenci njih'" To s Se ampak ne je veliko Vrst laVif " ^ tem bi pisec if i ° "^^rsikaj povedal -jg preizkušenj, skozi dolgoleten u- pikrn t Tudi '".'S'hko rekel na ta ^\''^2ujnei' "e bi vedel nihčp da od imel koristi tega ne bi najmanj pa nt, ki rabi ® P& razdvojenosti, "Coko"!"™'" = socialis Po %0 t'feci "ič ali bodisi kakršna je kakršna je bila desetimi leti, ni th. struia/"'!' drugim delav- radik^' ^bneg. onjentirane, ni očitati. razen da To so omejitve, ki jih tujerodec mora vpoštevati, kadar premišljuje o problemu, da-li naj postane ameriški državljan ali ne. Tujerodni zdravniki na primer ne le da se morajo podvreči zdravniškim izpitom, marveč morajo biti ameriški državljani, predno morejo dobiti licenco, ki jih upravičuje prakticirati v tej deželi — dasi je res, da nekoliko držav izdaje licence tudi dekla-rantom (inozemcem s prvim papirjem") pod pogojem naknadne naturalizacije. Enake državljanske omejitve veljajo tudi za odvetništvo. Šestnajstorica držav zahteva državljanstvo za li-cencirane računovodje. Učitelj-jevanje v državnih in mestnih šolah je brezpogojno pridržano za ameriške državljane, pač pa sprejemajo vseučilišča v svoj u-čiteljski zbor tudi inozemske profesorje brez ozira na državljanstvo. Kdo sme ali ne smo biti zapo- LIFE'S BYWAYS ^^x4y/w, tikim' oni: of thcse oV~ ^ seach This-Summon . Tnilbsjtt. fčK T//C - AMP THE IPfA :... thcsb: Tat jpambs > Bov- TŽ/A/jr ^ \\''''''VI£J-l,Waj.VO : JuST farz. A Ci;mč£. TijLot on/e or THf M Tast coast-. t ^ - 'Burr - Wwzk! I LZA^E VVEAK ANP \ meriške državljane. V Pennsylvaniji rudniški pred-delavci, 'fire bossi" in parobrod-ni agenti morajo biti državljani. V Illinoisu le državljani morejo postati rudniški nadzorniki ali opravitelji kontrolne vage. V državi Massachusetts, kakor v New Yorku, nikak inozemec ne more dobiti krošnjarske licence niti ne more biti zaposlen na poulični železnici, niti ne more postati pogrebnik. V Pennsylvaniji je še v veljavi starinski zakon, po katerem je inozemcu prepovedano imeti psa, in v državi Massachussetts inozemec ne sme ribariti. Lahko bi navedli še mnogo sličnih primerov zapostavljanja inozemcev, ali v splošnem taki zakoni tvorijo bolj izjemo kot pravilo. Zares je občudovanja vredno, v kakem obsegu inozemec, nastanjen v Združenih državah, uživa iste pravice kakor ameriški državljan. Dejstvo je, da so ameriški zakoni in praksa v tem pogledu vsled dobrega vzgleda mnogo prispeli k obvarovanju pravic inozemcev po celem svetu. Konstitucija Združenih držav jamči vsem osebam, naj bodo državljani ah inozemci, "enako zaščito zakonov" in vrhovno sodišče je izreklo mnenje, "da pravica do dela za zaslužek v navadnih poklicih je bistven del osebne svobode in oportuni- nov posamezne države, se je smatralo, da ima država pravico omejevati njih rabo in uživanje le državljanom. Dasi nekatere take omejitve j niso važne same na sebi, vendarle sugerirajo, kake sitnarije in zapostavljanja mora inozemec pričakovati, ki stanuje v Združenih državah —. in še mnogo več v drugih deželah. Kar se tiče profesijonalnih strok, so take omejitve seveda jako resna stvar. Za inozemca in njegove tujerodne otroke utegnejo po-menjati velikanske ovire. Tako na primer, deklica, 19 let stara, ki je prišla v Združene države kot dete, ne more dobiti učiteljske službe na javnih šolah, dasi je uspešno dovršila učiteljišče. Njeni starši se niso nikdar na-turahzirali in ona sama ne more postati državljanka, predno ni dosegla starosti 21 let. Inozemec potrebuje delo ravno tako kakor državljan. Mogoče je, da je on celo bolj sposoben. Vendarle ga zakon izključuje od javnih služb, od mnogih poklicev, za katere je predpisana licenca. Da-h ie tako zapostavljanje prav ali ne, je stvar osebnega mnenja. Ali to so dejstva, ki jih inozemec mora uva-ževati, ko si postavlja vprašanje: "Ali naj ppstanem ameriški državljan ? FLIS. V vseh tržaških cerkvah so opravili maše za ozdravitev 5 letne Mussolinijeve hčerke Ane, ki je hudo zbolela. Novega šolskega nadzornika je z ozirom na novo razdelitev šolskih nadzorništev v Julijski Benečiji dobila goriška provinca, ki je sedaj v tem oziru samostojna. In sicer je to dr. Borsellino, ki je doslej bil ravnatelj goriške gimnazije in član goriškega fašističnega direkto-rija. Utonila je v hudourniku v Cerknici pri Idriji 21 letna kmečka mladenka Jožefina G ate j, ki je na malem mostu čez vodo izgubila ravnovesje in padla v hudournik. Ajdovščina je dobila novega komisarja tamkajšnjega fašija Jožefa Fran-keta, ker je dosedanji tajnik Catsellani bil prestavljen drugam. Dobrovoljski bataljon italijanskih akademikov, med katerimi je bilo tudi več mlade-ničev iz Trsta, je te dni iz Mo-gadišja odplul nazaj v Italija Delo dobi Dekle dobi takoj delo v slaščičarni in pivnici — Beer Parlor. Poizve se na 1231 E. 61 St. Ženitna ponuba Udovec star 56 let bi se rad seznanil z žensko srednje starosti v svrho ženitve. Ločenke so izključene. Naslovite pod šifro Ženin" na urad lista "Enakopravnosti", 6231 St. Clair Ave. Čistimo in likamo vsakovrstne obleke Pridemo iskat Rogel Dry Cleaning 6526 St. Clair Ave. Stanovanje v najem v najem se odda lepo stanovanje obstoječe iz štirih sob, kopalnice in drugih udobnosti. Poleg je tudi garaža . — Vpraša se na 1205 East 168 St. V \\ Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'LaugUing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA EN AKOPR AVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.--- --CLEVELAND, OHIO I oziroma vsak na svoj dom. Koliko je imel mrtvih in ranjenih, ni povedano. Helioterapično kolonijo je ustanovila tržaška fašistična .'organizacija v Sežani na Krasu. V tej koloniji bo oskrbovanih dva meseca v letu okoli 150 o-trok obojega spola. Ob otvoritvi so poudarjali, da gre za leno izmed tistih del duceja, ki izziva občudovanje in hvaležnost kraškega ljudstva za velika civilizatorična dela nove Italije. Istro je izobrazil v ogromnem kipu Karel Lorenzetti in jo sedaj vlivajo v bron. Kip predstavlja Istro z verigami priklenjeno od tujca na skalo. Kip bodo postavili v Kopru, kateremu ga je kipar velikodošno podaril. Grazioli, znani dolgoletni fašistični tajnik za ves Kras, je bil te dni imenovan za fašističnega tajnika v Tridentu na južnem Tirolskem. To važno mesto je dobil kot priznanje za svojo izredno delavnost v fašističnem duhu in smislu med slovenskim prebivalstvom na Krasu. Novo veliko ladjo so te dni spustili v morje v znani lajedelnici v Tržiču (Monfal-cone). Obsega 9100 ton in je [Zgrajena za prevažanje petre-I leja. Naročila jo je Anglo-Saxon Petroleum Company Limited iz Londona, ki pripada znanemu petrolejskemu velepodjetju Royal Dutch Shell. — Kakor vidimo tudi za časa. največje politično napetosti med Italijo in Anglijo dobri posli niso počivali. Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Tour Kidneys contain 9 million tiny tubes or niters -which may be endangered by neglect or drastic, Irritating drugs. B© careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting-up Nights, Nervousness, Loss of Pep. Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes. Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don'l: need to take chances. All druggists nrv have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called rystex (Siss-Tex). Works last—safe and sure.* In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in on© week or money back on return of empty-package. Cystex costs only 3e a dose at druggists and the guarantee protects you. ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni In vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elm a Verille, Havre de Gracc, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. EKONOMIČNO CENENE 1766 Crawford Rd., 4 sob na 1 nadstropju; 4 sobe, kopalnica na drugem; lot :i8xl48, nizko oceno-iia : $4riO takoj, ostalo bančna financa_________ 969 Depot St., Wiikilffe, <.d Kuc-lidn ; primeren bungal'.iw s r» sobami v lepem stanju; lol 50x174. 1N»-goji ; Bančna financa_.. ^35QQ 10714 Hampden Ave., blizu Superior od E. 105 8 velikih sob, dvojna garaža, v dobrem stanju. Da\ki W.nd letno. Pogoji: bančna financa ______ 396 E. 160 St. Kna trgovina in K-si)hi:o btiiji-ivanje ; iiarna Korkuta. 1'ogojl: tak«'j, odyilacila $11 na me... z d:,vkl------^ggQQ THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th IN HURON PRospcct 7G6G AMERICA'S BEST b Ui.U6 NORGE OVSTLT IN IlUliUL DO TOV GET THE PLUS VALUE OF BOLLATOB BEFBIGEBATIOV # Part of the i^oa rmkm fai Norge ia the plus cold-making power of the RoQator. It b able to make more cold than youll ever need, ia mmpl# in construction, smooth in operation, uses hardly any curmrf, ia almost everlasting. By actual test, the Rolkrtnr Improves with use. The extreme eSBaeaey mad dependablcness of the RoQator is the basis of saving in bodi food and refrigeration. RoQator Refrigeration cnablea Nor*« owners to save up to $11 m month. THE ROLLATOR... Sm»«th, 0Mry, tolling ptwer provides m»rt e»U—*stf Ua emmmt. It/: I k' - -rHl ■«*•* before yo ij * Whenyoa b(7 ai yoQ expect It to 70« yesn of 4tuiet, depcTwIablffi, tfouUa-free aervioe. But do yen reafixe that, from the standpotnt of dependable petCormaooek the most important part ct a washer is the part yoa never se^ It^ the tiHiiimhriop. And only the Norge washer has tba "AntoboOt" transmissioo, with its system et "take-up points" wfaidt mnkrs the iRargu trcly a Hf6-lasting waAer. /»spN ■piU pwmf nmrntliit S»-KWXrl SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. STRAJs' 4. ENAKOPRAVNOST L avgusta, 1» Carica Katarina Zgodovinski roman šestnajst milijonov rubljev bo njegova last, velikansko imetje, ki mu bo odprlo v najbolj skrite in najslajše dele življenja. Še enkrat je prečital oporoko in se prepričal, če se ni morda zmotil. Ne — v oporoki je bilo tako zapisano. "Moj brat Pavel Soltikov je moj univerzalni dedič". Toda tu, čisto na koncu oporoke, pod podpisom, se je nahajala neka pripomba. Natalka jo je napisala gotovo šele danes, kajti svoje konje, da bi vprašala, kaj se je zgodilo. Z nekoliko besedami je Olga povedala, kaj se ji je pripetilo. — Prijatelji, umirite se, — reče Mirovič, ki ni nikdar zgubil svoje hladnokrvnosti, — ne smemo samo vzdihovati, temveč moramo nekaj ukreniti. — Olga, povej mi ali veš prav gotovo, da si še imela listino, ko so nas privedli v dvorec. — Vem prav gotovo! — odvrne Olga. — Videla sem jo še, ko sem se preoblačila. Izgubila črnilo je bilo še popolnoma sve- ^ sem jo samo v spalnici mlade ze. ikneginje Natalke Soltikovne. "Vse moje imetje pripade mo- j — Tedaj se najbrž nahaja še jemu bratu knezu Pavlu Sol ti-, tam, — reče Mirovič. kovu, kakor sem to določila to- da samo tedaj, če umrjem naravne smrti. Ce pa bi me nekoč našli umorjeno, tedaj pripade moje celo premoženje petrograjski sirot-nišnici in nihče drugi ne dobi niti kopejke." Pod podpisom je bil zabeležen današnji datum. Pavel Soltikov je zavpil od jeze — sedaj je ta oporoka zanj brez vsake vrednosti. Toda Pavel je ni več potreboval. Vedel je, da bo on kot edini Natalkin brat podedoval njeno celo premoženje, radi tega je sklenil, da 60 to listino sežgal v svoji sobi — ha, ha — potlej naj mu pa dokažejo, da je sestra kedaj napisala to neumno oporoko. Ali bi se še enkrat vrnil v njeno sobo? Pavel se zgrozi — odšel je na hodnik in odhitel po stopnicah v gornje nadstropje, da bi uničil oporoko, radi katere je umoril svojo sestro v cvetu mladosti. Begunci so medtem jezdili celo uro. Elizabeta in Voroncov sta jezdila poleg Lebruna, Olga in Mirovič pa sta jezdila za njimi. Mirovič objame svojo ženo in ji zašepeče; — Moja draga ljubljena Olga, kmalu bova na cilju najinega hrepenenja. Zapustila bova Rusijo, dvignila bova imetje tvojega očeta in se naselila v kaki solnčni zemlji Evrope, kjer bova srečno in zadovoljno živela. — Vse se mi zdi, kakor sanje, — reče Olga, — ne morem verjeti, da je moj oče mrtev, če pa bi ne imela v nedrih onega papirja, one čudne oporoke — bi mislila, da se nahaja moj oče še vedno v Petrogradu. Ko je Olga govorila te besede, si je odpela obleko, da bi vzela listino, ki jo je naredila za bogatega dediča težkih milijonov — v tem trenutku pa prestrašeno krikne: Papir! — Zgubila sem pa — Tudi jaz mislim tako, -— pripomni sedaj stari Lebrun, — radi tega bi bilo najboljše, da bi se kdo izmed nas vrnil in šel iskat listek, ker bi se lahko zgodilo, da bi ga kneginja ali pa katera služkinja nevede uničila. — Gospod Lebrun ima prav! — vzklikne Mirovič. — Tudi jaz sem mislil, da bi se kateri izmed nas takoj vrnil v dvorec Soltikov. — Jaz bom odjezdil, — reče Lebrun, — jaz odidem brez vseh skrbi lahko v dvorec, nihče ne bo ničesar sumil. — Ne, gospod Lebrun — vi morate ostati tukaj — jaz pa bom odjezdil in prinesel oporoko svojega tasta. — Mirovič — ljubljeni — ali bi zopet rad padel kozakom v pesti ? — vzklikne Olga. — Moja draga žena, ne boj se, — odvrne mladi in neustrašeni mož, — previden bora in živa duša me ne bo videla. — Gospod Lebrun, po kateri poti boste šli? —Nadaljevati moramo pot, ki smo jo pričeli, mislim, da bomo jezdili še kaki dve uri, — odvrne Francoz. ;— Jezdili bomo počasi, da nas boste lahko dohiteli. Mirovič objame Olgo, stisne roko svojim ostalim spremljevalcem in požene svojega konja proti dvorcu. Olga se ozre za svojim možem, v srcu pa jo je nekaj zaskrbelo. Voroncov in Elizabeta sta vzela Olgo v svojo sredino. Počasi so nadaljevali pot. Mirovič je medtem gonil svojega konja, žival pa, ki je čutila, da se vrača v hlev, je letela kakor vihar. Čez četrt ure je Mirovič prispel k dvorcu. Prignal je konja k vrtni ograji, skočil z njega in ga privezal k drevesu. Potem je skočil čez zid, šel po vrtu in previdno hodil okrog dvorca ter iskal okna Natalkine spalnice. Mislil je skočiti skoz okno v spalnico, kajti vedel je. Okno je bilo razbito. Mirovič počaka — upal je, da se bo Natalka zbudila in prišla k oknu. Toda Natalke ni bilo. Sedaj ni Mirovič več odlašal. Porinil je roko skozi odprtino in odprl okno od znotraj. Sedaj ga je ločila od Natalkine spalni-se samo še težka zavesa. Mirovič je pravkar hotel zaveso dvigniti, da bi zbudil Na-talko, ko je naenkrat zaslišal glasove, od katerih mu je vztre-petala roka, ki je držala zaveso. Zaslišal je zamolklo stokanje. Mirovič je že stal ob smrtni postelji marsikaterega človeka, takoj je spoznal, kaj pomeni to stokanje. Tako stoka samo tisti, ki umira. Kmalu pa se je toliko pomiril, da je odgrnil zaveso in stopil v Natalkina spalnico.. Na postelji je zagledal Natal-ko, ki je imela na sebi samo srajco, kako se bori s smrtjo. O-krog vratu lepe kneginje je bila ovita tanka črna vrvica. — Sveti Bog — zadavili so jo! ma dala steklenico najfinejšega — Če bi ne bil moj brat, če bi francoskega konjaka. S trepeta- ne bil sin moje pokojne matere! jočo roko je vzel Mirovič stekle- Otroka enih staršev sva, moji nico iz žepa, jo odprl in dal Na- starši so mu poklonili življenje talki nekaj kapljic. Ni minilo pet — mar mu ga smem jaz vzeti? minut, ko je začela Natalka mir j — Kneginja, o tem boste še no in pravidno dihati in kmalu pozneje odločali, — odvrne Mirovič, — sedaj pa vam svetujem, da takoj odidete iz tega dvorca. ka, — torej niso bile samo sa- - ^ , . • , o HT • — Da bi odšla iz tega dvorca nje — nisem sanjala ? Moj brat,' *= moj lastni brat ? je dvignila glavo. Oh, Bog! — vzklikne Natal- Med tem ko je govorila te be- — iz moje lastne hiše ? — Kneginja, — odvrne Miro- sede, se je malo dvignila s svo- ^ vič odločno, — tukaj niste več jega ležišča, potem pa je zopet na varnem. Sedaj veste, kakšen omahnila in ihte skrila svoj.o- je vaš brat. Nocoj se mu zločin braz v blazine. ni posrečil, toda kdo ve, če vam bo Bog tudi drugič zopet pomagal. Kneginja, rotim vas, ne obotavljajte se, temveč pojdite tja, kjer se bomo skrili tudi mi, od tam pa se mu boste lahko maščevali in ga kaznovali. Natalka se vzravna. — Mirovič, vi imate prav, — reče Natalka, — najprej moram oditi iz tega dvorca, pozneje pa — pozneje bom razmišljala, kaj mi je storiti. Sedaj pa bom odšla z vami tja, kjer sta Olga in Elizabeta. — Kneginja, — vzklikne Mi- rovič, — srečen sem, če vam'"' rem pomagati! — Bodite tako prijazni in dite za trenutek v sosednj®^ bo. Hitro se bom oblekla, pa me počakajte v sosedD^ salonu. V tem trenutku, ko je hotel stopiti čez prag, je dal na tleh majhen zložen? pirček. Mirovič se sklone in r bere papir. To je bila čud® poroka, katero je Aron ročil svoji hčerki. To ]e stek, katerega je Olga zi (Dalje vrihodnjii) bil' 94. POGLAVJE V zadnjem trenotku Sedaj se je Mirovič prav nič obotavljal. Planil je k postelji in se drhte sklonil k Natalki. — Mrtva — mrtva! Ni se več ganila, na njej ni bilo opaziti nobenega znaka življenja. In vendar je bila zelo le-' pa. Mirovič je ganjen obstal pri njeni postelji in opazoval umorjeno. Potem pa je hitro zgrabil vrvico, ki je bila ovita okrog Na-talkinega vrata in jo poskušal sneti. Ker pa tega ni mogel, je potegnil iz žepa nož in vrvico prerezal. Mirovič je spravil vrvico v žep, kajti vedel je, da mu bo lahko služila kot važen dokaz proti morilcu. Ali pa je bila Natalka zares mrtva? Mirovič je začel nesrečnico drgniti po sencih, da bi ji obnovil krvni obtok. Minilo je nekaj minut, uspeha pa ni imel nika-kega. Na vratu se je blestela rdeča sled, posledica vrvi, glava je mrtvo ležala v blazinah, njene lepe, blage oči pa so osteklenele. Mirovič pa vseeno ni prenehal s svojim poslom. Morda se ga bo nebo usmililo in mu pomagalo, da bi obudil to plemenito bitje zopet k življenju! edSaj je Mirovič opazil, da je otrplost po malem ginila. Ko je pa čez nekaj minut pritisnil svoje uho na Natalkine prsi, se ga je lotilo nepopisno veselje, zaslišal je, da je začelo srce čisto tiho udarjati. Kjer pa bije srce, tam je še življenja! Ubogo srce, deluj, bij! Napravi si zopet pot v življenje! Mirovič je odhitel k umivalniku, prinesel čašo vode in ulil nekaj kapljic v Natalkina usta. Sedaj je Mirovič opazil, da je ma v žepu nekaj, kar bo boljše delovalo, kakor voda. Pri slovesu mu je Natalka sa- pir, ki mi ga je izročil oče — oh, j če bi šel v dvorec skozi glavni Bog, najbrž sem ga zgubila, ko sem se preoblačila v Natalkini spalnici. — Bog ne daj, — vzklikne Mirovič, — da bi izgubila poslednjo voljo svojega očeta. — Olga, prosim te, poišči še enkrat, kajti če si zgubila to listino — ni upanja, da bi nam kedaj izplačali očetovo premoženje. Olga začne ponovno iskati, toda zaman. Majhne listine, katero ji je o-če izročil v zadnji uri svojega življenja, ni našla. — Sedaj sem vas popolnoma uničila — vzklikne mlada žena. — Oh, Bog, ne gre za to, da bi bila lastnica milijonov! Hotela sem samo, da bi nam ta denar o-mogočil, da bi zapustili Rusijo. Sedaj pa je vse izgubljeno — oh Mirovič — sedaj sem uničila najino srečo. Voroncov in Elizabeta sta slišala Olgine besede, obrnila sta vhod, da bi ga prijeli kozaki. Neslišno se je priplazil do verande, od katere se je vzpenjala stara divja trta po zidovih dvorca. Po tej trti je plezal Mirovič in prispel v prvo nadstropje do Natalkine sobe. V sobo pa ni mogel videti, ker so bila okna zastrta s težkimi zavesami. Tiho je potrkal na okno, upal je, da ga bo Natalka slišala; poslušal je. V sobi se pa ni zganila najmanjša stvarca. Kneginja je najbrž trdno spala. Mirovič je potrkal še enkrat, delati pa je moral zelo previdno, da bi ga ne slišali kozaki. Kaj naj bi storil? Ni mu preostajalo drugega, kakor razbiti šipo na oknu in odpreti okno. Še enkrat se je previdno ozrl, ko pa se je prepričal, da ni v bližini nikogar, dvigne pest — u-darec — pok — potem pa zopet globoka tišina. Miroviča skoraj ni pogledala. Sramovala se je svojega brata — žrtev se je sramovala svojega morilca. Mirovič pa ji je jel govoriti z blagim glasom. Pripovedoval ji je, kaj ga je privedlo nazaj, kako je prišel skoz okno v spalnico, da bi poiskal listek, ki ga je Olga zgubila. Povedal ji je, kako jo je našel v postelji, skoraj mrtvo s črno vrvico krog vratu, potem pa jo je drgnil in tako zopet oživel. j Lepo Natalkino telo je drhte-] lo pod svileno odejo. Postajalo ji je vedno bolj jasno, da ni sanjala, temveč se je to strašno dejanje zares zgodilo. 1 — Oh, Mirovič, — zaječi Natalka, — kako sem nesrečna, da sem se zopet vrnila v življenje. Zakaj me niste pustili — zakaj ste me zbudili, kajti sedaj ne bom nikdar mogla pozabiti, da me je hotel umoriti moj lastni brat! Odslej bom ljudi samo prezirala, radi tega edinega človeka, — ki je moj brat. — Ta človek ni več vaš brat! — vzklikne Mirovič. — Kneginja, ta človek vam ne sme biti več brat, — tega zločinca se morate odreči. — Oh, tega ne morem, čeprav je mojo sestrsko ljubezen straš no razžalil. — Kneginja, ne smete biti obzirni. Poslušajte me — ne okle vajte — prijavite zadevo policiji, — jaz vam zagotavljam, da pod solncom ni večjega zločinca, kakor je vaš brat. Natalka pa reče tiho: Ženska za čistiti Priletna Slovenka dobi delo za čistiti pri družini; Plača $2 na teden in vožnja — Poizve se na 11801 Hazeldell Road — PO 2256. Iščem neopremljeno sobo s posebnim vhodom ali stanovanje, obstoječe iz^dveh sob, v Col-linwoodu. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da sporoči svoj naslov "Enakopravnosti". Išče delo t Slovenka išče delo, najsibo kakoršno si bodi, za čez dan. — Pokličite MUlberry 9899. preko JUŽNE PROGE Soinčna stran Atlantika Najhitrejša direktna proga VULCANIA SATURNIA 20. Avr. — 8. sept. — 26. aept. SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 ur ugodne železniške vožnje do vaše domovine PPY (najhitrejši parulk i* CAWr^lA gyro zgrajon na Južni progi) 3/W v-llr* irnrnlk na morju) 22. avg. — 29. avg. — 5. sept. — 19. sept. — 5. okt. Na naših parnlklh boste dobivali najboljšo hrano, dobro postrežbo in luksurlozne prlkladnostl, radi česar je postala Line glasovlta. Za pojasnila in rezervacije se obrnite na liakega našega agenta ali na našo podružnico na: 1000 Ciiester Ave., Cleveland, Ohio avgustov! Lahka odplačila Nobenih obresti Do 100 tednov časa za plačati uzpiny pohištva M TA SIJAJEN SET IZ DVEH KOSOV V RAZLIČNIH BARVAH Očarani in zadovoljni boste z lepim pokriva-lom na tem setu, Je mehak in udoben. Toda valic tem odličnostim Je cenen prav nizko. Velika zofa In eden stol, za...................... NA ODPLA- $74-50 ČILA mim ^0^ SET IZ 8 KOSOV IZ OREHA MIZA—BUFFET—6 STOLOV Seveda, ne morete spregledati vašo obedno sobo ko prenovljate hišo. Tukaj je set za obedno sobo. ki bo olepšal vašo sobo in zadovoljil najbolj kritično osebo. Velik, lep buffet, mizar, stol za gostitelja in 5 drugih stolov. Kabinet za posodo lahko tudi dobite po znižanih cenah v naši avgustovi razprodaji.................... $72.50 NA ODPLAČILA Zamenjajte vaše staro I Innerspring modroc Box Spring, navadn^ 24.50, sedaj na $1695 Za trdtio spanje *12" „ Ako hočete spati trdno i" počutite dobro zjutraj vam ročamo ta coil spring. Je , set za spalno sobo 3 KOSI—postelja, omara in dresser iz oreha Imamo najnovejše vzorce iz razstave pohištva, ki se je vršila julija Ti se navadno prodajajo do $100____________i_________ Vzamemo hranilne knjižice Custodian posojilnice — national posojilnice kot plačilo za kar kupite^ North American $20 delnice dolar za dolar LAHKI POGOJI Do 100 tednov časa za KRIGHMAN&PERUSEK Odprto vsaki večer, razun srede Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. Next Door to Ben Franklin 5 &10 Cent Store Blizu IS*#* 156