Spomenica političaega Slovenskega društva za ministerskega predsednika grofa^Taaffeja, zadevaa sloveasko uradovaaje na Stajerskem, sprejeta v občaem zboru v Sevnici dae 12. avgusta 1883. 1. Več kakor 1200 let prebivajo Slovenci na tleh sedanje kronovine Štajerške. Polnih 600 let veljajo kot uajzvestejši podložuiki vladarjem iz preuzvišene hiše Hababurske. Ko je cesar Rudolf I. Habsburški naše kraje pridobil, bili so Slovenci žalostni ia aesrečni rabotarji, tlakarji, podaniki nemškim grajščakom. Še le blagodušua cesarica Marija Terezija začela je kmetom staaje olajšavati. pravice grajščakom krhati, cesar Jožef storil je še več in cesar Ferdiaaad I., mili, je 7. aeptembra 1848 podpisal ceaarski patent, s katerim je kmečki človek bil tisočletaega rabotanja ia tlake za vselej rešen. ter v čast in. veljavo svobodnega državljana povzdigaea. Tisoč let svobode oropaai Slovenec postal je zopet človek, kakor so drugi svobodni ljudje. Sedajai slavao vladajoči cesar Franc Jožef I. pa je 21. dec. 1867 podpisal državne osnovne postave, v katerili je vsem narodom svojega cesarstva podaril jedaakib državljanskih pravic. Stem stopili smo Sloveacikot vsem drugim aarodom mile Avstrije jednakopravni ljudje na pozorišče svetovae zgodoviae, postali smo vsem drugim jednakopraven narod! 2. Slovencev nas je 1!/* milijoua duš, ter smo, iz mislij pusteč Italijo in Ogersko, rastreseai po 6 kronoviaah avstrijskih. Na Štajerskem nas biva skupaj več kakor 4u0.000 duš v 7 okrajnih glavarstvih: Radgoaa, Maribor, Ljutomer, Ptuj, Slov. Gradec, Celje ia Brežice. Zadnjih 6 .skupaj pripada v cerkvenem oziru škofiji Mariborakej. Po letošnjem šematizmu šteje cela ta škofija 466.372 duš, večinoma samih Slovencev, kajti Neaici imajo popolno faro iu farno službo božjo samo v Mariboru in Ptuji, pol službe božje pa v Slov. Bistrici, Celji ia Mahreabergu. Veadar v vseh imenovaaih mestih ia trgu Mahreabergu treba je tudi sloveasko. službo božjo oskrbovati. To pa terja, da a.a jspodnjera Štajerskem ni in tudi ne more biti noben dulioven nameščen, ki bi dobro ne zaal nemški ia slovenski. L. 1880 so ljudi šteli, pa na spodajem Štajerskem našteli samo blizu 390.000 Slovencev, ki so izrekli, da navadno govorijo slovenski. Iz tega pa sklepati, da sploh ni več Sloveacev tukaj kakor 590.000, to bilo bi popolaem krivo; kajti mnogo sloveaskih hlapcev in dekel ia delavcev še niti vprašali niso, ampak zavoljo njihovih nemških gospodarjev precej zapisali mej Nemce; mnogo ljudij zna slovenski in nemški ia so jih zaradi tega že Nemcem prišteli. Pravili Nemcev pri nas je malo, maogo Slovencev govori tudi nemški, a ogromna večina zaa le slovenski. No, in že iz tega se more sklepati, kako potrebao je na spodnjem Štajerskem, da tudi uradniki umejo obadva deželna jezika, namreč nemški in sloveaski. 3. Od tiste dobe, ko smo Slovenci postali vsem drugira jednakopraven narod ter dobili vseai drugim jednake pravice, morali smo tudi tem pravicam jednaka bremena prevzeti. Moramo vsled tega plačevati velike gruatae dače, precej liude deželne, okrajae in občiaske doklade, razven tega uas je pa še vojniška dolžnost zadela. V tej reči saio mi štajerski Slovenci celo Nemcem naprej. kajti čeravno štejemo aa Stajerskem 200.0l.i0 Nemcev vec kakor Slovencev, veadar moramo Sloveaci dajati več vojakov. Tako a. pr. aabirajo od Nemcev novince za 27. celi pešpolk ia za dva lovska bataljoaa, pa za polovico 47. peš-polka; pa tudi od Sloveacev, čeravao jih je za 200.000 duš matije v deželi, jemljejo rekrutov tudi za celi pešpolk 87, za dva lovska bataljona (Ptujski in Celjski), vrhu tega pa še za 6. artilerijski (topničarski) ia 5. dragoaski polk, mnogo slovenskih sinov služi cesarja pri pijoairjih itd. Ako tedaj država Slovencem štajerskiai nalaga toliko bremea, dolžaa jim je tudi privoščiti in dati, česar potrebujejo za svoj obstanek, razvitek ia napredek, t. j. dejausko jednakopravnost v šolab, uradih in javnem življenji, kakor nam to od samega cesarja podpisana postava svečano zagotovlja. (Dalje prih.)