NO. 307 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 30TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Columbus in Amerika Monakovo, Bavarska, 29. dec. General Erich von Ludendorff piše v neki nemški reviji, da nikakor ni resnica, da bi Columbus odkril Ameriko. Stari general trdi, da je Columbus samo "p ono v n o odkril" Ameriko. Columbus je dobil v roke stare mape Vikingov, na podlagi katerih je naredil načrt, da se odpelje proti — Ameriki, katero so Vikingi odkrili že 500 let pred Columbusom. Leto 1936 je bilo znamenito po značilnih izjavah in pomembnih dogodkih po svetu Rusija bi rada dobila ameriško uspešnost Moskva, 29. decembra. — Iz najvišjih ruskih vladnih industrijskih krogov se poroča, da bo sovjetska vlada nemudoma zahtevala popolno reorganizacijo ruske industrije, kar se tiče uprave. Sovjetska Rusija je prepričana, da je ruska uprava industrij absolutno ničeva in želi vpeljati industrijsko upravo in standard, kot prevladuje v ameriških privatnih industrijah. Ruski komisar za "težko industrijo" je pravkar dobil v roke poročilo izredne ruske komisije, ki se je delj časa mudila v Zed. državah in opazovala industrijsko poslovanje. Na podlagi tega poročila je Rusija'prepričana, da naredi 600 ameriških delavcev isto delo v istem času, za kar potrebuje Rusija 170,0 delavcev. Sovjetski industrijski komisar je nadalje dognal, da je na primer v Kalinin strojni tovarni v Moskvi troje uradnikov ,bossov in formanov za vsakega delavca, ki se nahaja v tovarni. Poleg tega se pa nahaja v vsaki sovjetski tovarni za vsakih deset delavcev še en vladni vohun. Rusija želi odpraviti te neuspešne metode poslovanja in organizirati rusko industrijo pdpolnama po ameriškem standardu. -o- Chicago, 29. decembra. Leto 1936 je bilo znamenito in značilno zlasti radi velikih dogodkov, pa tudi radi izjav zastopnikov predstavnikov raznih narodov sveta. Milijone besed je bilo izrečenih glede tekočih dogodkov. Predsednik Roosevelt je dejal: "Jaz sovražim vojno." Bivši angleški kralj Edward je povedal: "Jaz ne morem nadalje nositi svojega bremena brez ženske, katero ljubim." Znameniti angleški pisatelj Shaw je izjavil: "človeštvo je skrajno bedasto. Ne misli na druzega kot na sitnosti in težave." Norman Thomas, socialistični predsedniški kandidat, pravi: "Rooseveltu ni treba druzega izjaviti, kot "Spomnite se na Hoo-verja" in milijone Amerikancev se zateče k njemu in išče zavetja." John Hamilton, načelnik republikanske stranke v Ameriki: "Mi, ki umiramo, vas pozdravljamo!" Al Smith je povedal sledečo: "Najvišja sodnija dela preko ure in meči je Roosevelto-vo alfabeto skozi okno!" J. P. Morgan je povedal slede-1 če značilne besede: "Sveto pismo pravi, da je ljubezen do denarja korenina vsega zla!" Senator Borah je mnenja, da je Evropa podobna ogromni smodnišnici,> okoli katere se vrti milijone trapcev z gorečimi žveplenkami." Slabi in dobri strelci Dva policista sta bila poslana v neko stanovanje na vzhodni strani mesta, kamor Sig je v klet zatekel — dihur. Previdno Ha se hrabra junaka približala v gotovi razdalji dihurju in začela streljati. Petkrat sta ustrelila, hrabra junaka, toda nista niti enkrat pogodila! Dihur je pa samo enkrat dvignil rep in — pomeril! Oba policista bosta ■morala biti en teden doma radi smradu. Štrajkarji so zavrnili posredovanje I župana za poravnavo Fisher stavke -o- Novi odborniki Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1937: predsednik Frank Sodnikar, podpredsednik John Fortuna, tajnik Frank Merhar, 1015 E. 62nd St., zapisnikar Joseph Kalčič, blagajnik Anton Vidervol. Nadzorniki: Ivan Zupan, Joseph Jemc in Louis Lavrich. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, clr. Oman, dr. Škur in dr. Angeline Dejak. Zastopnik za konferenco SND in za Klub društev: Joseph Jemc. Zastopnika za združena društva fare sv. Vida: John Peterlin in Joseph Jemc. Policijski avtomobili Res je, da elevelandska policija potrebuje precej novih avtomobilov. Policija ima še danes 9 avtomobilov, ki so že 15 let v službi. Policijske ambulance, dasi so stare šele 6 let, pa je vsaka prevozila že nad 200,-000 milj. Približno bi se potrebovalo $75,000, da se nakupijo novi avtomobili, da se vsaj deloma nabavijo absolutno potrebni avtomobili. Prijazno vabilo Pepca in Toni Lah, 6612 St. Clair Ave., vabita v četrtek večer prijatelje in znance na okusno kokošjo večerjo. Pridite in Se razveselite na Silvestrov večer v prijateljski družbi. Srnjakova večerja Mr. Mihael Jalovec, 6424 Spil-ker Ave., prijazno vabi vse prijatelje na srnjakovo večerjo, ki io priredi v svojih prostorih na . Silvestrov večer. Cene oglasom, bodisi društvenim ali trgovskim, so bile, kar se tiče "Ameriške Domovine" ne-izpremenjene tekom zadnjih 16 let. Od leta 1920 smo računali našim oglaševalcem iste cene kot jih računamo še danes. Toda zadnje čase se je položaj tako spremenil, da sicer ne bomo ;višali cene naročnini, niti cene tiskovinam, pač pa bomo zvišali cene oglasom in sicer za nekako 12 odstotkov, kar je malenkostno napram cenam, ki jih moramo plačevati že precej, časa za ves material in potrebščine. Dosedanja cena za društvene glase, ki je bila 35c od palca, se cviša na 40c od palca, in cena trgovskim domačim oglasom, ki je znašala dosedaj 40c od palca, ^e zviša na 45c. To je za naše lomače ljudi. Vsi drugi pa bodo morali plačevati po 75c od palca. Pri tem prosimo naše cenjene jglaše vatel je, da vpoštevajo sle-:leče vzroke, ki so nas primorali k zvišanju cen za oglase: 1. Šte-/ilo delovnih ur naših unijskih .islužbencev se je znižalo od 44 ur na teden na 37 ur in pol na teden. Obenem so se plače zviševale, in so se zvišale zopet pred par tedni. 2. Cena časopisnemu papirju je narastla od $2.15 od sto funtov na $2.55 od sto funtov, kar pomeni, da velja tona papirja danes $8.00 več kot pred dvema letoma. Tretji vzrok je pa glavni vzrok: novi davki. "Ameriška Domovina" je pristopila k Social Security starostni pokojnini in bo morala tozadevno plačevati precej visoke davke vsako leto. Za leto 1937 nas bo davek za starostno pokojnino veljal $300, potem se bo v drugem letu zvišal na $600.00 letno in v tretjem letu na $900.00. Vsi naši uslužbenci so zavarovani za starostno pokojnino, in v ta sklad prispeva naše podjetje svote, kakor so določene od vlade. K vsem tem davkom pa bomo prisiljeni plačevati še en nov davek, ki je bil pravkar vpeljan od državne postavodaje v državi Ohio. To je davek za brezposelno zavarovalnino. Ta davek bo treba plačati za leto 1936, in sicer v svoti $300, v prihodnjem letu bo znašal ta davek $600.00, in v letu 1938 p^ bo znašal že $900.00 letno. Naše podjetje bo Primorani smo zvišati cene oglasom — 1; prineslo niti toliko, za kolikor sol r bile zvišane plače, papir in dav-U ki. Vendar bomo potrpeli, in pri J s tem prosimo naše trgovce in dru- j r štva, da sprejmejo nove oglasne cene, ker sleherni sam dobro ve, z koliko več mora danes plačeva- ^ ti za blago, kot je plačeval pred j g leti. Zvišanje cen oglasom je! c| minimalno in se ne bo nikomur r poznalo tekom leta. z --o-— g V St. Clair knjižiiici j .VodfitvaSt.-Clair Library nam v sporoča, da se je v prostorih r knjižnide' pred. božičem zbralo ^ zbralo skoro 20 otrok, večinoma L slovenskih. Prijazne uradnice j knjižnice so otrokom v povestih x razlagale pomen božiča, nakar je sledilo petje božičnih pesmi. The Community Welfare Club; katerega je zastopala Mrs. John j Mihelich in Mr. John Novak, so-| s proga našega councilmana, je j podaril navzočim otrokom boži-čni candy in piškote. V dvorani je bilo postavljeno bogato okra- j šeno božično drevo, dar otrok iz! j Stannard javne šole. Vodstvo j ( knjižnice se iskreno zahvaljuje j ( vsem prijateljem otrok in knji-!, i žilice, ki so pripomogli k tej bo-i, žični proslavi. Pevski zbor Jadran Na Silvestrov večer priredi j pevski zbor Jadran ples v spod-| nji dvorani Slov. Del. Doma na; Waterloo Rd.' Igrali bodo Kri- j štof bratje, ki znajo zagoditi j vsem v veselje. Na programu; je tudi šaljiVa postai in'Vsak udeleženec bo dobil lep spominčtek na to zabavo. Izvrstna pijača in okusen prigrizek! Pridite! Volivni uradniki Policija je aretirala Martina Kubackija, 1178 E. 79th St., ki ima gostilno za (pivo in vino. Kubacki je pričal proti policis-' tom v nedavni graft preiskavi. ■ Aretiran je bil, ker je ob nede-i i ljah prodajal žganje, dasi sploh | nima dovoljenja za prodajo žga- j ) nja. Kdor je pozabil i Tajnik dr. France Prešern št. - 17 SDZ prosi vse one, ki so po- - zabili plačati asesment, da ga še < lahko plačajo pri njem na domu i danes do 7. ure zvečer. 1 Društvene zadeve i, V sredo 30. decembra se bo e S tajnica društva sv. Matije Mag-o dalene nahajala v spodnjih pro- --o-- Najmanj $3,600 letno za vsako družino Washington, 29. decembra. Cilj Ameriške delavske federacije je, da pribori za vsako ameriško družino najmanj $3,600.00 letnih dohodkov. In ta cilj je prav lahko doseči, kot se je izjavil predsednik Federacije William Green. "Mi lahko dosežemo ta cilj," je dejal Mr. Green, "ako skupno delujemo za blagor svojega bližnjega iti ako nikomur ne podelimo izrednih privilegijev. če bi se delavstvo bolj zavedalo, kaj pomeni za nje organizacija, tedaj bi bilo bogastvo dežele bolj enakomerno raz- župan mesta Clevelanda Harold Burton je včeraj neuspešno | skušal posredovati v štrajku, ki ! je nastal v veliki tovarni Fisher | Body Co., kjer je normalno zaposlenih 7,000 delavcev, med i njimi do en tisoč Slovencev. j Ponudba Burtona za posredovanje V štrajku je bila zavržena po Wynham Mortimerju, ki je glavni podpredsednik unije avtomobilskih delavcev. Wyndham je zahteval konferenco med zastopniki unije in med generalnim ravnateljem General Motors korporacije in glavnim podpredsednikom iste. Mortimer je nadalje izjavil, da problem, s katerim se unija avtomobilskih delavcev bori, nikakor ni lokalnega značaja, pač. pa narodnega. Avto delavci niso prizadeti samo v Clevelandu, pač pa v v.-eh tovarnah, katere kontrolira General Motors kor-poracija. poldne odložilo svoje orodje v Fisher Body tovarni in — začeli so sedeti. To je bilo eno uro prej, ko je bila naznanjena konferenca med ravnateljem Scal'e in unijkimi uradniki. Louis Spisak, predsednik unije avto delavcev, je zahteval, da delavci zopet primejo za delo, toda ker tega niso hoteli storiti, je bilo vse delo ustavljeno in tovarna zaprta. Včeraj popoldne je poklical župan Burton v svoj urad generalnega ravnatelja Fisher Body kompanije in linijske uradnike. Predlagal je, da se delavci vrnejo na delo, medtem se pa vodijo pogajanja. Toda v Cleveland je dospel vrhovni podpredsednik unije avtomobilskih delavcev, ki je odbil ta predlog. Za danes se pričakujeta dva uradnika zveznega delavskega urada iz Washingtona, ki bosta začela s pogajanji med unijo in kompanijo. Za danes popoldne Tako je v kratkem podana predzgodovina prvega "sedečega" štrajka, ki se je še kdaj pripetil v Clevelandu. Kakih 125 mež je v pondeljek ob 1. uri po- deljeno in problema brezposelnosti ne bi poznali. Leto 1937 bo zaznamovano v zgodovini ameriškega delavstva kot leto največjega napredka. Ameriški delavec bo zahteval standard življenje, in to se doseže z višjimi plačami in prikrajšanimi delovnimi urami. Boljše življenje ima delavec tem bolj bo dežela zavarovana proti brezposelnosti." —--o- Nova sodnika Governer Martin L. Davey je imenoval včeraj za mestnega sodnika znanega Čeha Joseph Artla, ki je dosedaj bil councilman in Frank Celebrezzija, dosedanjega pomožnega državnega pravdnika. Imenovanje je veljavno do prihodnjih november-jskih volitev/ Oba imenovana sta J demokrata. Mr. Artl bo zasedel | sednijsko mesto, ki je bilo izpra-| zn j eno, ko je bil sodnik Frank J j Lausche izvoljen Common Plea> sodnikom, Mr. Celebrezze pa do j bi sodnji stol bivšega mestnegf i sodnika Frank Merricka, ki j< je pa sklicano zborovanje unijskih delavcev pri Fisher Body Co. Zborovanje se bo vršilo v Slo- venskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 3. uri popoldne. Delavci bodo slišali poročila lokalnih unijskih uradnikov in podan bo splošen pregled narodnega gibanja med linijskimi delavci v avtomobilski industriji. Glavna konferenca se bo pa vršila v nedeljo v Flint, Michigan. Tam se bodo sešli zastopniki desetih največjih General Motors delavnic in zahtevali, da korporacija sprejme v principu kolektivno pogajanje. Mortimer je imel sinoči ob 9. uri nagovor na Fisher Body delavce pred tovarno. Do 3,000 delavcev ga je poslušalo. Izjavil je, da štrajk pri Fisher Body ni lokalnega pomena, pač pa boj z General Motors korporacijo. Enkrat za vselej se morajo dognati pravice delavcev pri tej ogromni korporaciji. Povedal je, da bo narodna u n i j a avtomobilskih delavcev podpirala clevelandske štrajkar-je do skrajnosti. Naj se ničesar ne bojijo, ker za njimi je 52,000 .avtomobilskih delavcev v Ameriki, ki so pripravljeni to pot zmagati. Španija se bo najbrž podala Hitlerju Madrid, 29. decembra, španska socialistična vlada bo ugodila zahtevi nemškega diktatorja Hitlerja in bo vrnila zaplenjeni nemški parnik Palos. Toda iz Bilbao, kjer se nahaja zaplenjeni nemški parnik, se poroča, da dočim zna biti parnik vrnjen Nemcem, pa bo socialistična vlada pridržala tovor na parniku, ki obstoji iz vojnega materiala. V Bilbao je dospela nemška kri-žarka, katere kapitan se je izkrcal in zahteval pogovor z zastopniki španske vlade, kar so mu tudi dovolili. Posledica tega je bila, da je španska vlada izjavila, da bo najbrž vrnila zaplenjeni parnik Nemcem. -o- Društvo Slovenec Društvo Solvenec št. 1. S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za 1937: predsednik Joseph Trebeč, i podpredsednik Joseph Vidic, j tajnik Anthony C. Skuly, 1174 lE. 74th St., zapisnikar Frank Kačar, blagajnik John Gabrenja. Nadzorniki: Joseph Skuk, Martin Kostanjšek, Frank Zakraj-1' šek. Zdravniki: dr. Oman, dr. " i Kern, dr. Skur. Vratar .Ferdi--, n and Starin. Zastopnik za SNI): - Joseph Trebeč, za Klub društev Zdravje papeža Pija ponovno poslabšano Rim, 29. decembra. Osebni zdravniki papeža Pija izjavljajo, da se je bolezen sv. očeta tekom zadnjih 24 ur poslabšala in da se je bati "resne krize." Smrt se pričakuje lahko vsak dan, mogoče pa je, da bo papež živel še mesece. Glasom izjave visokega prelata v Vatikanu, je papež Pij šele sedaj se prepričal, da je v resnici resno bolan. Napram svojemu tajniku se je izjavil: "V tej bolezni je gotovo, da ne morem več delati, torej je naj-j bolje, da se preselim na drugi : svet." Srce papeža bije neredno, j paraliz;, na nogah se povečuje. Papež vse do danes ni bil pre-! pričan, da je resno bolan. Več ur tekom dneva se papež nahaja v |agoniji in trpi silne bolečine, j Zdravniki se mudijo noč in dan job njegovi bolniški postelji. ! --*- Zastrupljena hrana V državnem domu za stare in ohromele vojake v Sandusky, Ohio, se, je te dni zastrupilo kakih 400 veteranov radi pokvarjene hrane. Veterani so dobili za večerjo neke vrste "head cheese," kar je povzročilo za-strupljenje. Dočim je nekaj veteranov že okrevalo, se jih nahaja še kakih 100 v bolnišnici. To je že četrti slučaj, da so stanovalcem državnega zavoda za veterane predložili pokvarjene hrano. "Bančni večeri" Tekom zadnjega leta seje mžpasla, po večjih mestih Amerike navada, da filmska gledališča enkrat ■na teden plačujejo od $100 do $500 ali več gotovi osebi', ki je navzoča v gledališču in katere številka je potegnjena iz vrečice. Na ta način so filmska gledališča v Ameriki tekom letošnjega leta izplačala nekako $3,-000 000 v darilih občinstvu, ki. poseča gledališča. Toda videti je, da. ta "lepa'" navada, ne bo dolgo trajala, kajti že so se dvignili razni državni pravdni ki, mdnije in policijski načelniki, ki so v mnogih mestih ustavili nudaljevdnje "bančnih ve* če/rov." Policijski načelnik mesta- Chicaga je absolutno ■prepovedal bančne večere. Enaka poročila prihajajo iz drugih mest. Državne oblasti so mnenja, da je to navadno loterija, ki je prepovedana po zvezni postavi. --o—-- Se bo moral zagovarjati torej v prihodnjem letu plačalo $1,200.00 davka za brezposelno zavarovalnino in starostno pokojnino, v letu 1938 pa že $1,-800.00. Skupno zvišanje cen oglasom skozi celo leto ne bo podjetju štorih stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev. Nov naslov Družina Mrs. Rose (Therese) Frank se je preselila iz 10809 Parkhurst Drive na 18605 Kee-wanee Ave. ■ bil tudi izvoljen za okrajnega,, sodnika. j, Volivni uradniki Volivni odbor v. Clevelandu je odslovil štiri volivne uradnika iz volivne koče v precinktu K, varda 31, ker so nepravilno vršili svoje dolžnosti. Cele Jope demokratskih glasovnic so pripisali republikancem v kredit. Poleg tega, da so izgubili delo, se bodo morali zagovarjati na sodniji radi kriminalnosti, j Zvišane plače Mestna zbornica v Cantonu je včeraj sklenila, da se zvišajo plače vsem mestnim uslužbencem, tudi policistom in ga-, silcem, za pet odstotkov. Zviša-1 nja plač pa niso deležni župan in mestni councilmani. Gasolin cenejši Standard Oil kompanija je z današnjim dnem znižala ceno gasolinu za en cent. Sledile bodo tudi druge družbe. Zaroka Zaročila sta se Mr. John Plut in Miss Fannie Franc. Zaročenec je sin družine Mr. in Mrs. John Plut, 1040 E. 72nd St., zaročenka pa hčerka družine Mr. in Mrs. Jos. .Franc, 1113 E. 67th St. Iskrene čestitke! 80. rojstni dan Wilsona Včeraj so v Washington« praznovali 80. rojstni dali bivšega predsednika' Wilsona. Predsednik Roosevelt je poslal krasen i venec na grob pokojnega predsednika. Na bolniški postelji Hudo je zbolela Mrs. Karoli-na Mausar, 9411 Birchwood Ave., Garfield Heights. Dobri rojakinji iskreno želimo, da bi čimprej in dobro okrevala. Mrs. Mausar se nahaja doma pod bolniškim nadzorstvom. Policijski načelnik Mattowitz' je včeraj supendiral iz službe policijskega sarženta Lowrya, potem ko je dobil uradno sporočilo od kapitana Gloecknerja glede brutalnosti, katere se je poslužil Lowry, ko je do krvi pretepel nekega mladega fanta na policijski postaji 4. precinkta. Sar-žent Lowfy se bo moral zagovarjati pred direktorjem javne varnosti in bo najbrž ob službo. O slučaju smo včeraj podrobno poročali. Zadušniea Za pokojnim Johnom Struna se bo brala sv. maša zadušniea v četrtek 31. decembra ob 7:30 zjutraj v cerkvi Marije Brezmadežne na 41. cesti in Superior Ave. Prijatelji pokojnega so prijazno vabljeni. * Povprečni Ne\vyorčan porabi vsak dan 143 galon vode, Lon-dončan pa 43 galon. ^ SND: Joseph Skuk. Zaroka Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar, 5617 Carry Ave., prijazno naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Miss Antonette Ponikvar z Mr. John Nosanom, 1144 E. 63 r d St. Naše iskrene čestitke! Zopet hčerka Poznani Mr. John "Lindy" Lokar je zopet postal ata. Tudi to pot mu je tetica štorklja prinesla lepo hčerko. Mati in dete sta zdrava v Woman s bolnici, čestitke! * Zvezni tajni agenti so v New Yorku zaplenili 15,000 loterijskih listkov. ftMERiSKftV DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ a1 nvvM1, M MriPMTMn IN LANGUAGE ONLY AMERICAN 'HOME I AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30TH, 1936 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6X17 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for (5 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.__ No. 307, Wed., Dec. 30, 1936 Kritiki in ex-kralj J ° 02 •--Yj Svetovno kasopisje, zlasti pa angleško in amerikansko, b(' je še vedno polno "novic" o bivšem angleškem kralju Ed-j wardu, kateremu niti sedaj ne dajo pokoja, ko je izrecno iz-!ve javil, da želi imeti mir in živeti sam za sebe. Vsakovrstne! stvari prihajajo dnevno v javnost, resnične in izmišljene, J in cela armada časnikarskih poročevalcev se potika okoli v' Rotschildovega gradu v Enzesfeldu v Avstriji, kamor je ' vojvoda Windsor se zatekel misleč, da bo v samoti lahko premišljeval svojo nadaljno usodo. ^ Toda svet mu ne da miru. Iz Dunaja prihaja vest, ki|v trdi, da se bo bivši kralj pritožil pri svojem bratu, kralju :j Georgu VI radi napadov anglikanskih škofov, ki ga celo da-! ' nes neopravičeno zasledujejo. Zlasti se Edward huduje, kerf ■ so bili napadeni njegovi ameriški prijatelji. k Pa sicer bivši kralj in sedanji vojvoda Windsor niti Vjm privatnem življenju nima miru. Edward je izjavil, da bi se !n rad tajno poročil, brez vsakih ceremonij, dočim zahteva >' Amerikanka Mrs. Simpson ceremonielno poroko z .vsem! bliščem, ki pripada nekdanjemu angleškemu kralju. Ed-L, ward je izjavil, da v to ne bo nikdar privolil. j v' Te dni se je izjavil Edward, da so kraljeve poroke ne- b moralne, kajti kralj navadno nima svobode pri izberi neve- n ste, pač pa njegovi starši ali pa dvorska kamarila, lfi se neiS( zmeni za srce. L Neki dunajski časopis je prinesel poročilo te dni, da je t, dospela Mrs. Simpson za božič na Dunaj in da se je sestala n z Edwardom v toplicah Dianabod. Vest je popolnoma ne- n resnična, in jo New York Times na sledeči način zavrača: u "Toplice, o katerih poroča dunajsko časopisje, da so c služile za sestanek Windsor vojvodi in Mrs. Simpson, so mo-| rale biti malenkostne, kajti Dianabad je navadna kopalnica j ^ na Dunaju. In če bi moral Edward zateči se v javno kopa-;\ lišče, kjer se zbirajo povprečni ljudje, da se snide s svojo j5 ljubljenko, tedaj je v resnici globoko padel. Toda tozadevno j, poročilo je direktno izmišljeno." |r Nadalje se poroča, da so podjetni časnikarski poroče- , valci že skrivej vdrli v Rotschildov grad, in so prepregli ste-L ne s skritimi mikrofoni, da lahko slišijo, kaj se godi in go-}, vori v gradu. Fotografisti so pretrgali verigo avstrijskih if orožnikov, ki čuvajo Enzefeld grad, in služinčad v gradu je i^ baje podkupljena, da izdaja podrobnosti o življenju bivšega k kralja v gradu. J, Seveda je v tem marsikaj pretiranega, še več pa neres- ;, ničnega. Res je, da vojvoda Windsor nerad sprejema poro-jj čevalce, ker se je prepričal, da vsako besedo, katero jim pove,1 ] stokrat povečajo in po svoje obrnejo. Nadalje mu je skraj-i no neljubo, ker ga časnikarski fotografi dnevno moledujejo j-za fotografije. Dan pred božičem je Edward končno ugodil ! prošnjam fotografov in se dal slikati, ko so mu fotografi ;, potožili, da se ne morejo vrniti v Anglijo brez njegove foto-j" graf i je in bi tako bili na božični dan ločeni od svojih družin, i' Tako na Dunaju. V Cannesu pa, ob bajno krasni Ri-|. vieri pa živi skoro samotno življenje Mrs. Simpson, ki jej, enako obdana od zijal in radovednežev, kot njen ljubimec .' v bližini Dunaja. Dan pred božičem je neopaženo prišla iz j, vile, da bi šla v mesto in si nakupila nekaj božičnih potreb-1' ščin. Toda ko je druhal na cesti zvedela, da se nahaja Mrs. Simpson v mestu, se je zbrala in naredila tako gnječo okoli; nje, da jo je policija le s težavo rešila. Mestni župan ji je poslal šopek cvetlic kot v opravičilo, I pa se je že oglasil neki davkoplačevalec, češ, kako se za-i pravlja denar po nepotrebnem. Župan je komaj dokazal,' da je za cvetlice plačal iz svojega žepa. . . i Dasi je zlasti ameriško časopisje polno protestov od; strani čitajoče publike, češ, da je vse preveč pisanja o bivšem j kralju, pa beremo še dnevno najbolj neznatne vesti o Ed-J wardu ali Mrs. Simpsonovi. Videti je, da ima ex-kralj manj j osebne svobode kot jo je pa imel nekdanji kralj, in to vse! radi morebidne radovednosti ignorantne publike, ki menda i raje čita o škandalih kot o dobrih delih. -o---- p. Bernard, Lemont, lil. Gospod Jontez, malo več moža! Najbrže tele moje besede ne bodo prijazno sprejete. G. Jontez bo rekel, da pišem iz zlobnega namena. Ce bi imel kakemu katoliškemu uredniku kaj takega pisati, priznam odkrito, bi mu poslal privatno pismo. G. Jonteza pa nimam časti osebno poznati,-zato prosim Ameriško Domovino, da bi prijazno posredovala med njim in menoj ter poskrbela, da boi g. Jontez te vrste bral. Pišem pa zato, ker mi nare-! kuje ta članek stanovski ponos. Slučajno sem namreč tudi jaz urednik in ker g. Jontez poudarja v svojem listu, da je že pet mesecev urednik, .je vsekakor med nama nekaj skupnega. Zato mu pišem. Meni je na tem, da vsak človek svoj poklic dobro vrši. Biti mora mož na svojem mestu. Vsaj po mojem mnenju bi moralo biti tako. Tega pa pri g. Jontezu ne opažam. On te-! žave in bridkosti svojega poklica iznaša v javnost in jam-j ra pred celim svetom kot bi njegov uredniški stolček stal' samo še na eni polomljeni nogi. To ne zasluži imena mož. Pomislite, po petih mesecih svojega urednikovanja je že zašel v take bridkosti, da jih ne raorg sam zase obdržati, te-muč futra ž njimi cel.milijon [svojih bralcev. In kdor ne jo-jka ž njim ali vsaj ne sočuv- svc stvuje, ni več dober in močan da naprednjak. . . G. Jontez, malo več moža! ,so] Vaš " privatni kotiček" je že taka "solzna dolina," da je ni-ti nežnočutne ženske ne morejo z lahkoto prebaviti, kaj šele ce tak človek, ki sliši na ime mož! g0 Saj vam niti jaz ne morem ga verjeti, da je vaš "tabor" tako grozno razpokan in brez srca, gt kot skušate dokazati na podla- nj gi svojega uredniškega trplje-nja. Imam prav očiten dokaz, vz da ni tako hudo. Vaši ljudje j0 so dobre in blage duše. Če bi !ne bili, presneto da bi vas že es bili pometli iz uredništva, ko j m, jih tako javno razgaljate in t gt1 oznanjate v široki svet, kako Vas njihova nehvaležnost boli, pC boli, boli. . . Ipj. | Ej, gospod Jontez, vsak člo-; pC jvek ima svoje križe in težave, |j:. ipa malokdo išče javnih simpa-'pC tij na ta način kot ste začeli | Vi zadnje čase. Človek se mo- 1K ra znati nekoliko zatajevati vjp( vsakem poklicu, posebno pa še, Ij,, če je slučajno urednik. Saj ^j, j v vsakem drugem poklicu še!g( .kako prikrije zunanjemu svetu'se ■svoje slabosti, kadar pa ured-;ie nik postane iz moža baba, pa! g, še tisti dan ves svet izve! In j moj stanovski ponos in ured-S( niško - poklicna zavednost mi L j narekuje, da Vas posvarim! jn j Sicer odkrito povem, da si|z, j jaz ne morem prav misliti, v j jc jčem obstoje Vaše bridkosti in|Q bolečine. Kolikor zasledujem j n naš slovenski tisk v Ameriki, j b : 'sem" kvečjemu pri vašem kole-1s gu v Chicagu opazil, da mu J ! tudi včasih razne kolone cik-;v 1 ne.io na solze in jok. Mora že'jt menda res biti naprednemu'^ uredniku posebno slabo z roži-j g ) cami postlano. Žal, nimam ]n "! podrobnega vpogleda v ured- ; 1 j jniške ta j nosti napreduj aških | ^ "i glasil. ji Jj To Vam pa lahko povem, daj) 31 kav nas je nazadnjaških ured-]} inikov, se nam nenavadno dob-!l "iro godi. Ne rečem, da nimamo ^ dela in skrbi, toda naši bralci , "lin naročniki nas obrajtajo in ;skoraj na rokah nosijo. Ko; e! i mi dobivamo pisma od ljudi —j j in cele kupe jih dobivamo! —! ni v njih prav nič takega, da'j '"jboli, boli, boli. . . temveč sa- ( l_imo tako, da veseli, veseli, vese-p' i i. -.. '"j Ali naj kar pri sebi začnem? j, (j Moj list dobiva toliko hvale in ' p. I priznanja, da me je že skoraj j 1 sram. Najbolj ganljive slavo- • "ispeve moram še sam pred se- .' boj skriti, kaj šele, da bi jih (uvrstil med "Kramljanje." Ve- e i ste, pa je včasih prav težko, 'C i prikopati se do tolike ponižnosti! I Moj najbližji sosed v po-S P i klicu slovenskega katoliškega i urednika je John Jerich. Prav j I pred par dnevi sem ga obiskal | J' i in Vi bi se čudili, g. Jontez, če V"!bi videli, kako čudovito trdno! i stoje vse štiri noge njegovega! , |uredniškega stolčka. In če gaj 1 i vprašate, kako in kaj, se mu , i zasveti obličje v pravem božič-7 i nem razpoloženju, pa magan obiščete sredi štiridesetdan- >e i I skega posta. Vse mu samo od a!sebe skupaj leti in njegov list je poln samozavesti, da se mu! lše zasanjalo ni o potrebi kake-' ga solzavega "privatnega kotič-j lica." . . . j "Lojze in Jaka" sta sicer aj precej daleč od naših lemont-skih gričev in jaz jih ne vidim o- pogosto. Pa se vendar kdaj Ji- pa kdaj zgodi, da stopim v u. njune uredniške prostore. Tri-o- sto medvedov, kako stojita ali g. sedita pred menoj, da se kar e-i majhnega počutim pred nji-o-jma! Nobenih sledov prikrito n-jobrisanih solz še nisem opazil bi'na njunih licih. In če se spu-al Istim ž njima v pogovor, pre-o-icej opazim na njunih gestah, >ž. | kako obvladata vsaj polovico ih:sveta. Vse javno, vse pred oč-že:mi vseh, nobene potrebe po ih i "privatnih kotičkih." ;e-| Ker je pod isto streho, sto-3u pim.tudi gori .v prvo nadstrop- je, kjer Ivan Zupan oskrbuje' Q svojo dobro znano "Kapelico,"! da govorim z besedami g. Kr- žeta. Gee, precej širokih in vi- jn šokih oken je v njegovi ured- p, niški sobi, toda njegov ured- n( niški podbradek lepše žari kot v( najbolj žarko elevelandsko son- ce skozi vsa svetla okna nje- gove sobe. Sama zadovoljnost j, ga je, samo veselje in vs^- C( stranska uredniška samozavest. n Bralci njegovega lista častijo ^ njega, on časti svoje bralce in n, stavim glavo, da mož niti ^ vzdihniti ne zna po Vaše, g. ]r Jontez: boli, boli, boli. . . ^ Gospe Albine Novakove pa ^ es nisem še nikoli obiskal. Ne ^ i morem povedali, kako stoje ^ 'stvari v njeni uredniški sobi in g kakšne volje je žena, kadar se ^ pokaže v njenem uredništvu z ! privaten obisk. Pa če že ne i poznam uredništva, poznam ( ^ | list, ki mu je "Zarja" ime. In I ; poznam poleg njega tudi orga-i Inizacijo, ki je gospej Albini j, ; poverila urejevanje lista, in . (poznam tisoč "Zarjinih" bralk. ^ : In povem Vam, g. Jontez, da! !tiste žene naravnost obožujejo' , gospo Albino in bi rajše same j j' sebi stopile na kurje oko kot; ^ lie en las skrivile priljubljeni i .... c i gospej urednici. i Vidite, gospod Jontez, tako,' • se godi nam nazadnjaškim ! urednikom vsem po vrsti. Edi- j j na zadrega, v katero pogosto ' ; za j demo, je ta, da nam zmanj- ' 'jlca besedi, kadar bi radi svojim ' '! odjemalcem vsaj približno vr- 1 Mnili vsa laskanja in vse ljubeznivosti, s katerimi nas ob-"! sipa j o. 1 Zato, g. Jontez, je za nas vse prav resnično pohujšanje, j J'ko vidimo, kako nagravžno hu-1 i do se Vam godi. Mi se pohuj-j "išujemo nad vsemi vašimi odje-j ^imalci, ki Vas ubogega trpina ■jin garavca tako "tritajo," pa I j tudi nad Vami se pohujšujemo, i ki ste kljub vsemu temu trita-, a in ju-še vedno na svojem mestu j "Iin skušate z babjimi marnjamij utrditi tisto četrto nogo svoje-j 0 pa uredniškega stolčka, ki še i ni popolnoma zdrobljena. n! G. Jontez, tri noge pri sVo-< °jjem stolčku ste korajžno iiy ~ j možato razbili na glavah raz-~ nih Jagrov, Slajetov, Grdinovj a in Lemontčanov — bodite ven-; dar toliko mož, da boste četrto razbili na bučah svojih zakrk-njenih nap red lijakov, ki po va- • |ših lastnih besedah prav nič "[drugega ne zaslužijo. To bi LJ|Vam mnogo bolj pristojalo kot jamranje 'po "solzni doli-B~ ni." Veste, Vaši napredujaki h so možje, ne babe! Z jokom jim ne boste prišli blizu, rajši vendar poskusite, če je tista | četrta noga še za kako bunko i sposobna. . . Če je moj svet nespameten, >a :g. Jontez, pa pripišite mojo nezavednost prej poudarjenemu iT i dejstvu, da si po dosedanjih ;e j uredniških skušnjah ne morem 10 I prav misliti, kje in zakaj Vas Ja|tako boli, boli, boli. . . Če bo-I ste pa le še nadaljevali "solz-1U no dolino," sem skoraj prepri-c" čan, da mi tudi ta skrivnost ne II bo ostala dolgo prikrita! n- -o-- }st KJE JE SNEG? m i -* e_ i Na&a Stanka g.[ni zaspanka: j zjutraj vstane er na vse rano, zdirja zdirja m tja v poljano aj gledat, če ponoči sneg v je pobelil dol in breg Stanka joče: tli "Noče, noče ur snežec pasti! j{_ Treba bo ga to kje ukrasti, 5il da zastonj ne bodo sanke u, čakale uboge Stanke na podstrešju dan na dan . . ." hf Stanka joče — vse zaman, c« Veter tuli, ič- mraz pritiska, po Sli Anka za pečjo se stiska ;o- in se krega vsepovprek: p- "Uh, ta grdi, grdi sneg!" 0 praznikih in novem letu "p Cleveland, O.—Pred božičnim praznikom ni bilo toliko časa ali J-*-prilike napisati kaj času primernega, ker so bile trgovske zade- -a, ve na potu. Sin Frank mi je dal jm kar ultimatum: Najbolje, da si1 • v prodajalni za pohištvo te dni, gt da boš tam videl naše odjemal- y ce, kako se vrste pri nakupova- bo nju in ko prihajajo po koledar- gn je. Prav je imel sin Frank, da gj( me je opomnil na to. Kako sem ^ bil zadovoljen, ko sem srečal mnoge stare znance in se spoznal tudi z mlajšimi, štirje dnevi ^ pred božičem so mi bili v krat- n,, ! kočasje z ljudmi, ki so kupovali božična darila za svoje družine. -Q Sklenil sem, da se bom bolj redno L( držal prodajalne, kot sem se do- p( zdaj. za Potem je pa sledil zgodovinski ^ j božični dan, ki je praznik nad tg j vse druge' praznike. Za katoliča-ne je to v resnici "sveti dan." ^ Kdor se le ima za človeka in ra-čuna tudi na cilj, kateri je člo- Jo j veku obljubljen, se na ta praznik __ 1 dvigne v duhu v višje, duhovno r. 'j življenje, v upa polno in nemin- ^ !| ljivo življenje, ki nam je vsem i j obljubljeno, ki nam z božičnim n 11 dnem oznanja prihod Onega, ki n I se je redil pred 1936. leti za od- s, 'j rešen je človeškega rodu. Hočeš ^ 1 ali nočeš, priznati moraš, da je v božični praznik mogočnejši od k * drugih. Ne moreš ga tajiti, ne d moreš mimo njega drugače, da n 1 ga premišljuješ. Tvoj duh sam [ peleti v sinje višave in se veseli. 0 človek je ta dan posebno ra- v dosten, srce se mu taja miline, g Božični dan je duhovno močnej-^ i ši za vsakogar, pa naj bo veren 'M ali brezbrižen za posmrtni ži- ^ 1 velj. "i Kamorkoli se je človek ozrl, | povsod je videl pričevanje o ve-H selt:m prazniku. Na božični ve-a čer so bile razsvetljene vse hiše.; Noč je bila izpremenjena v dan. lJISto in sto tisoče v vernega ljud-j-jstva je dajalo javno pričevanje , | svoji veri pri polnočnicah, kjer ^ rije dolge ure preklečalo v gorkih ' molitvah. Pa ne samo pri pol-j nočnicah, celo tje do ene ure po-I poldne so bile polne cerkve. Ne ^ iz radovednosti, ampak iz vere z~; do Bega in v posmrtno življenje. )V| Redek je bil med to množico, ki ll~ ie prišel ta dan v cerkev samo iz rO radovednosti ali pa iz stare na- vade. Saj ta praznik tudi ni no- bena legenda. Nikdo si ne bo jC i drznil tajiti rojstva Zveličarja. 1 j Tako je ostal božični praznik za nami, toda spomini nanj bodo j ,!" ostali živi pri katoličanih toliko U časa, dokler jih ne bo zganila ■ v postna doba. In za to pride Ve- ,S i lika nedelja, vstajenje, ta ko j Med tem časom se bo pa pojavilo malo dete, imenovano novo in, leto. Ob novem letu bomo stali ie- v sredi med preteklostjo in bo-tiu dočnostjo. Zrli bomo nazaj, gle-ih dajoč, kaj smo zanemarili v presni teklosti v svojih dolžnostih do as Boga in do bližnjega ter zrli v >o- j bodočnost, kaj vsega nam bo prir Iz- nesla dobrega ali slabega, ri- Novega leta se veselimo vsi, ki ne smo bili še tako srečni, da smo ga dočakali, ko je v minulem letu odšlo v večnost toliko naših .nancev in prijateljev. Velike dneve smo doživeli v preteklem letu. Zopet pa se veselimo velikih dni po novem le-j tu. V mislih imam naš kulturni | vrt, za katerega se zavzemajo I naši Slovenci oziroma Jugoslo-! vani. To leto bo vrt dogotovljen. j To leto se bomo ponovno sešli v tem vrtu k veliki slovesnosti. Dan za to je že določen. To bo zopet Baragov dan, kakršen bi se imel vršiti še jeseni. To bo v nedeljo 25. julija. Ta Baragov dan se bo pričel v kulturnem vrtu in se bo nadaljeval v Puritas Springs parku. In to ob vsakem ." vremenu. Kar nam je prekrižalo leto 1936 z vremenom, upajmo, da nas bo leto 1937 bogato nagradilo z lepšimi, • sončnimi dnevi. Kar nam je pokvaril dež in pozneje sneženi vihar, bomo popravili l00"/< v novem letu. Tako bomo lahko pozabili vse St. Clair Rifle and Hunting Club Kam pa v nedeljo 10. januar- ter ja? Pa kaj bom spraševal, saj dr1 imate gotovo že vstopnico za letni banket in ples, ki ga priredi 13 St. Clair Rifle & Hunting klub od v nedeljo 10. januarja. Začetek se< bo ob osmih zvečer in konec pa sei enkrat zjutraj. Banket se vrši v za Slovenskem delavskem domu na ga Waterloo Rd. pu od Vsem, ki so se že udeležili na- Pi ših banketov, je znano, da znajo U: naši fantje tako dobro postreči, da ima vsak dovolj kar se. tiče m jedil in pijače, zabave in smeha, je Letos imamo pa še nekaj več kot ul poprej, če še nimate vstopnice bc za to klubovo prireditev, jo do- D bite pri članih kluba. Ne pozabi-! ol te torej dneva 10. januarja injvs posetite nas v obilnem številu, da1 se se bomo zopet zabavali prav po, pi domače. Večerjo se bo ser vira-lo točno ob devetih zvečer. Po- rane, prizadejane nam v prete- j klosti. V imenu organizacije kultur- ' nega vrta se ob tej priliki iskreno zahvaljujem društvom in po- ; ' sameznikom za prispevke in so- | ! delovanje. V letu 1937 bo spre-; videl slednji rojak, da je vrt to, 1 kar smo poudarjali od početka, 1 da bo. Bodimo ponosni, da ima-1 mo tako imeniten kulturni vrt. 1 Pristopite k tej organizaciji še • oni, kateri dozdaj niste še zra-" ven, da postanete z doprinosi • član in članica Jugoslovanskega " kulturnega vrta. 1 Mnogo veselih dni v letu 1937 vam želi I, Anton Grdina, predsednik. --o-- Na Silvestrovo v Girard! i. _ Girard, O.—Vsak se rad po-r hvali s svojo naselbino, kar je , tudi bolj pravilno, kot pa da bi:j , raznašal o naselbini slabo in tako netil sovraštvo. Tudi čitate- I lji rajši berejo dobro kot slabo. 6 To leto je bilo za nekaj procentov bolje kot lansko. Vse ka-^ le, da bo prihodnje še boljše. • Res, kaže že, samo ne vemo, v LZ koliko se bo uresničilo. Sporočati moram, da se bomo ^ od starega leta poslavljali v Slovenskem domu, kjer se bo vršil ples za stare in mlade in to brez j vsake vstopnine. Umekov orke-° ster bo pa plesavce navduševal. In to pa znajo fantje prav dobro, j1 zlasti kar je mladi Joe dobil novo harmoniko. Za to izredno veselico na Sil-a- vestrov večer se naš Gospodinj-/o klub prav dobro pripravlja, ili vselej je dobro izvršil svojo nalogo in tudi to pot ne bo za-e- ostal. Saj se vse članice kluba e- zanimajo za to. \o Kaj pa ti, Jaka, ali si primr-! v znil na tistem tvojem Rožniku, .'ir rja ne prideš več v Girard? Mogoče si pozabil za pot. Kar cesto ki št. 422 vzemi, pa boš naravnost no sem prišel. Pa kakšnega zajca le- prinesi s seboj. Najrajši bi vi->ih deli, da bi bil živ, zajec namreč, že veš zakaj. Ako prideš, bom v jaz spravil skupaj naš kvartet, e- ti pa note s seboj prinesi in bole- mo tisto zažingali, ki si jo nas ti •ni naučil: Pa mi se imamo radi, .jo radi, radi, radi . . . lo- želim vsem čitateljem Ameri-:n. ške Domovine srečno in veselo v novo leto. Nasvidenje, Jaka, pa ,ti. tudi vsi ljubitelji plesa in dobre bo zabave v našem Slovenskem dobi mu, Girard, Ohio, i v John Anžiček. ov P. S. Tudi moja Katty te po-;m zdravlja, Jaka, in ti je že vse as odpustila, kar si pisal o njenem ;m prstu. Torej frridi brez skrbi. :a- -—o- ij- Popravek do V zahvali za pokojnim Frank mi Peterlinom je družina pomoto-lež ma izpustila ime Mr. in Mrs. no Štefan Peterlin, ki sta darovala tu. za sv. mašo, za kar iskrena za--se hvala! tem se bo pa razvil pes in še drugo. Na zadnji seji, ki se je vršila 13. decembra, je bil izvoljen nov odbor in sicer: John Novak predsednik, Frank Bucher podpredsednik, Andy Bozich tajnik in zapisnikar, Andy Kauchnik blagajnik, Paul Antonin oskrbnik pušk in streljiva. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Andy Pirnat, Anton Ravnikar in John Urankar. V nedeljo 3. januarja se vrši mesečna seja in obenem zboruje tudi veselični odbor, da se ukrene, kar je potrebno za klu-' bovo veselico. Seja se vrši v S. D. D. na Waterloo Rd., začetek ; ob devetih zjutraj. Dolžnost je i i vseh članov, da se udeležite te .'seje. Obenem pa prinesite tudi i! preostale vstopnice nazaj. Torej ■ vsi na sejo v nedeljo. A. P., tajnik. Maureen O'Sullivan, kaze nov vzorec satenaste nočne obleke. PRIDOBIVAJTE NOVE j ČLANE ^ ZA j S. D. Z. ' Ce verjamete al' pa ne V "E" je raztegnil svoj meh neki I. J. (Ivan Jontez) ter vpije, da je Cankar njih pa'nikogar drugega. Torej zdaj se je vendar podal. Saj mi pripovedujemo to že od oktobra, kar smo zaznali tatvino Cankarjeve sohe, da jo imajo oni. Kakopak, kajpada, seveda je vaša soha, kar imejte jo! A "Narava vse izravna," je razlagal profesor v šoli. "Če eno oko opeša, postane drugo tem bistrovidne j še, če boste na eno uho oglušili, boste tem bolj slišali na drugo." "Popolnoma pravilno," potrdi dijak. "Tudi sam sem že opazil, da je pri Človeku, ki ima eno nogo kratko, druga daljša." A' "Kako pa to, Bili, da imaš ti črne lase, tvoja mlajša sestra pa rdečkaste?" "Veš, moja sestra je bila rojena potem, ko,si je dala mama lase pobarvati." A "Kdo mi more povedati ime onega slavnega moža, ki je ukazal soncu stati pri miru?" "Mussolini!" zavpije Tony Macarroni. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30TH, 193.6 ~ S KRIŽEM PO JOTROVEM Po ntmikcm Iivlrnlka K. Mara DNEVNE VESTI Gotovo se še spominjate tistega brivca, ki sem o njem pripovedoval v prvi knjigi, v povesti "Moj roman ob Nilu." Naletel sem nanj prav v trenutku, ko sem se pripravljal, da rešim Zenico. Bil je odnekod iz Prusije, doma pa mu ni ugajalo, šel je v svet. Klatil se je okoli, živel, kakor je mogel, včasi dobro, vča-si slabo, včasi pa je menda tudi bilo, da ni imel nič jesti in da je torej že tudi tistikrat "pogorel." Bil je lahkoživ človek, nestalnega značaja, pošteno, vztrajno delo mu ni dišalo. Storil nam je tistikrat ob Nilu veliko uslugo. Poznal je namreč Ibrahima mani ur j a in od njega sem zvedel, kaj da je ta človek in kako da mu je pravzaprav ime. Mogoče mi je tudi topot prinašal srečo —. Koj sva tičala v starih spominih. Govorila sva nemški, ni se nama bilo treba bati, da bi naju kdo razumel. Gostje so bili sami pristni Turki. "Torej nekoliko pogoreli ,ste? Kako to?" sem poprašal. "Pripovedujte, kako se vam je godilo, odkar se nisva več videla!" "Kako se mi je godilo? Slabo ! S tem sem vam vse povedal. Tisti Isla ben Maflei, ki sem pri njem služil, me je napodil, ko je mislil, da me ne potrebuje več. Prišel sem v Aleksandri j o in od tam sem potoval z nekim Grkom 11a otok Kandijo, kjer sem bil pa kmalu spet brez službe. Šel sem na neko ladjo, si prevoz zaslužil z delom in prišel sem v Stambul. In tu sem se nastanil." "Nastanili? Torej imate službo?" "Da. In tudi ne." "Kako to?" "Ker imam tako službo, da ni vedno dela. Navadno ni nobenega." "Kaj pa ste?" Slutil sem, kako "službo" opravlja. "Vse mogoče. Posredovalec za vse, kar kdo potrebuje, vodnik po mestu, sluga, dninar, pomočnik, nosač, vobče vse, s čimer se kak para zasluži. Toda, ko pa nikogar ni, ki bi naj zanj posredoval, ljudje sami letajo po Stambulu, brez vodnika, vsak si sam pomaga, vsak sam nosi svojo prtljago, nihče me ne potrebuje. Pa hodim na sprehod in gladujem, da mi kruli po želodcu in žvi žga po črevah. Upam, da mi bodete vi po magali, gospod rojak! Saj veste ,da sem tudi jaz bil vam na uslugo, tistikrat ob Nilu!" "Bomo videli, kaj se bo dalo za vas storiti. Zakaj pa ne greste k Isli? ■ Saj veste, da je v Stambulu. Bogat je, pomagal vam bo!" "Hvala lepa! O njem rajši ničesar ne slišim. Užalil me je. Napadel je mojo osebno čast. Ne bom mu dal prilike, da to še enkrat stori!" Slutil sem, s čim da je Isla "napadel osebno čast" mojemu brivcu. Rekel pa mu nisem nič. "Ali naj jaz govorim za vas? Stanujem namreč pri njem." "O, neprijetna reč!" "Zakaj ?" "Ne morem vas obiskati—" "Saj ne bodete njega obiskali, ampak mene!" "Vseeno! Ne bom več prestopil njegovega praga! Pa saj lahko prideva kje drugje Ta brezposelni brivec in postopač je bil zelo pripraven za moje namene. Poznal je gotovo vse zakotne beznice in pribežališča ljudi tiste vrste, med katerimi je živel Ibrahim ma-mur. Ta ga ni poznal, brivec ga je laže iskal in laže poizvedoval za njim ko pa jaz. Zato sem koj začel: "Ali se še spominjate tistega Ibrahima mamurja, ki sem mu odpeljal Zenico?" "Zelo natančno se ga še spominjam. Ime mu je pravzaprav Dawud Arafim. Ušel nam je, tistikrat v Egiptu." "Da. In sedaj je tu v Carigradu. In jaz ga iščem." "Vem, da je tu v Carigradu." "Kako veste to?" sem se zavzel. "Videl sem ga." ' "Ah! Kje?" "Gori v St. Dimitriju sem naletel nanj. Ni me spoznal." St. Dimitri, Tatavoa, Jeni mahalle in Feri kjoj so najbolj razkričane četrti Carigrada. Ves izvržek Evrope in Azije se tam shaja. Ali je tam stanoval moj rojak — ? Vprašal sem ga: "Ali pogosto pridete v St. Dimitri?" "Zelo pogosto. Stanujem namreč tam." Vedel sem dovolj. Ta izgubljeni človek se je naselil v St. ^imitriju, med grško sodrgo, med najhujšimi propalicami Carigrada. Tam je doma zločin, ponoči tvega življenje, kdor se pokaže na ulici, in še podnevi hodita tam zločin in greh javno po ulicah. Moskva okrašena z božičnimi drevesi Moskva, 29. decembra. Trgovine in ceste v Moskvi so bile letos prvič okrašene s smrekami in borovci. Razlika med Moskvo in ostalimi evropskimi mesti je bila le ta, da smreke in smrečice v Moskvi niso nosile božičnega nakitja. Sicer je pa božič v Moskvi minul kot vsak drug dan v letu. Le nekoliko • več verske svobode je bilo opaziti. --o- Farmerji dobili $1,825,-000,000 za klavno živino Chicago, 28. decembra. — Ameriški farmerji so dobili v letu 1936 skoro en milijonov dolarjev več na dan za živino kot v letu 1935. Kot poroča Institute of American Meat Packers so klavnice v letu 1936 plačale ameriškim farmarjem $1,825, 000,000 za nakup klavne živine. Ker je na razpolago več klavne živine kot pred enim letom, so cene mesa letos malce nižje kot so bile lansko leto. Mehikanske čete poslane na mejo Laredo, Texas, 28. decembra. Večji oddelki mehikanske armade so bili odposlani proti meji države Texas. Govori se, da namerava mehikanska vlada preprečiti demonstracije napram Leonu Trockiju, kateremu je Mehika dovolila zavetje v republiki, potem ko je bil izgnan ;z vseh drugih držav. -o- Velika nesreča na italijanskem parniku Rim, 29. decembra. Veliki laški parnik Cesare Ba.tti.sti, ki je nosil 8,000 ton, se je potopil V, St. Dimitriju stanujete?" sem se čudil. "Ali niste mogli najti drugega stanovanja?" Dovolj bi jih lahko našel. Pa v St. Dimitriju je čisto lepo. Posebno, če ima človek denar, da lahko tiste lepote uživa." "Ali ste sledili Ibrahimu, ko ste ga našli? Zelo važno je, da zvem, kje stanuje." "Nisem šel za njim, pustil sem ga pri miru. Saj sem bil vesel, da me ni spoznal. Poznam pa hišo, iz katere je prišel, in bom tam poizvedoval za njim." "Ali bi mi pokazali tisto hišo koj sedaj le?" "Rad. Kar pojdiva! Kavo bodete plačali za mene, kaj ne?" Plačal sem za oba in šla sva. V bližini sem najel dva konja in odjezdila sva skozi Pero in Tepe baši gori v St. Dimitri. POZOR, ŽENE IN DEKLETA! Mi imamo še vedno polno zalogo lepih in gor» kih sukenj za žene, dekleta in otroke. V naši veliki zalogi si tudi lahko izberete lepe svilene obleke kot tudi pralne obleke. Pri nas dobite lahko vedno vse potrebno blago, kar se ga potrebuje v družini. Pridite k nam, kjer so vedno zmerne cene in fina roba. ANZLOVAR'S 6202 St. Clair Ave. (Dec. 31, Jan. 2) FRANK in MARY MAHNIČ (Mary's Restaurant) 3222 Lakeside Ave. nasproti Otis Steel tovarne Vabita prijatelje in znance na kokošjo večerjo na Silvestrov večer, 31. decembra. Dobra godba. Se priporočata. SRNJAKOVA VEČERJA Vse prijatelje od blizu in daleč prav prijazno vabim, da pridejo na Silvestrov večer v moje prostore, kjer se bo servirala okusna SRNJAKOVA VEČERJA Bo to posebna slaščica za lačne in site. In zalili jo boste lahko s svežim pivom in najfinejšim domačim vinom. Postrežba bo prve vrste, pa tudi zavrteli se boste lahko po zvokih domače godbe in se tako poslovili od starega leta in čestitali novemu. Vsi skupaj ste prav prijazno vabljeni. Se priporoča za obilen obisk in želi vsem skupaj srečno novo leto MIKE JALOVEC 6424 Spilker Ave. včeraj v Massaua pristanišču, ki je edino laško pristanišče v afriški Eritreji. Parnik se je potopil radi eksplozije, ki je nastala radi razstrelbe na parniškem Kotlu. Pri tem je bilo 26 oseb ubitih in nad 100 ranjenih. Eksplozija je povzročila ogenj, ki se je kmalu razširil na vseh pomolih. Potopljeni parnik je blokiral pristanišče tako, da ni mogla nobena ladja v notranjost pristanišča, in so morali parnik takoj dvigniti. —-o—--- Nov odbor Društvo Bled št. 20 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1937: predsednik. Frank Perko, pod- Špeh in salo od najboljših prašičev, 100 ft. .$13.75 Suhi želodci, ft.......25c Teletina za ajmoht, ft, 15c Chipso, 5-lb„ box.....29c Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. a'- , ijiul MLAKAR'S CAFE 871 E. 67th St. Na starega leta večer se bo servirala fina kokošja večerja. Izborna godba. Odda se trgovski prostor, jako pripraven za krojača, čevljarja ali za manjšo trgovino. Prostor se nahaja na 6214 St. Clair Ave. Za podrobnosti vprašajte na 6036 St Clair Ave. (1) PRIJAZNO STE VABLJENI NA imenitno srnjakovo večerjo NA SILVESTROV VEČER Pcslreženi boste po prijateljsko in ob izvrstni kapljici žlahtnega vina in piva ter dobrega žganja se boste lahko poslovili od starega leta. Vsem prijateljem in znancem želimo SREČNO NOVO LETO! CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave. Vi 0 ZAHVALA r Vsem našim odjemalcem se lepo zahvaljujemo za tako lepo število naročil, potic in drugega peciva za božič in žal nam je, da nismo mogli vseh naročil sprejeti, ker nam je bilo nemogoče. Priporočamo se tudi za novo leto za potice in vse drugo pecivo. TOPLO SE PRIPOROČAMO ZA BODOČE TER ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM VESELO NOVO LETO! MR. & MRS. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave. HEnderson 2396 Pravijo, da so Kopenhagen, Dresden, Napel in Carigrad najlepša na svetu. Nimam vzroka, da bi tej trditvi ugovarjal. Pa glede Carigrada bi dejal, da je mesto lepo le, če gledaš od zunaj, recimo z Zlatega roga; če pa stopiš po njegovih ulicah, si silno razočaran. Čisto pravilno si je Carigrad ogledal . neki angleški lord, ki o njem pravijo, da je obiskal Carigrad izključno le na svoji jahti, ne da bi bil le j za korak zapustil njen krov. j Peljal se je iz Rodosta na severni obali Marmarskega morja do Carigrada in po Zlatem rogu navzgor do Ejjuba, se vrnil in koj nadaljeval vožnjo po Bosporu do Črnega morja pa spet nazaj. Lahko je. rekel, da si prelepega užitka, ki ga nudi Carigrad od zunaj, ni dal pokvariti z nesnažnimi in odurnimi podrobnostmi. LOUIS OBLAK E TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978 ;:: .ra'trrr; M predsednik Jakob Resnik, tajniki Fred Krečič, 3526 E. 82nd St., blagajnik Frank Kokotec, zapisnikar Ciril Resnik. Nadzorniki:! Martin Mirtel, Anton Blatnik in | Andrew Dumbri. Zdravnika: dr.j Perko in dr. Victoryn. Zastop-j nika za Kulturni vrt: M. Mirtel!/" in F. Perko. Zastopnika za i skupn i društva: M. Zupančič in i F. Krečič. Za SND na 80. cesti:: J. Verček in A. Blatnik, za Ma-j pie Heights F. Supan. REJ EN I PREŠlCl NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten Špeli. Koljcno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno govejo meso in telctino po cenah na debelo. H. F. HEINZ Vine St., Willouffhby, Ohio Tel. Wickliffc 110-J-2 DESETLETNICA SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA 15335 Waterloo Road GALA-KONCERTNI PROGRAM DNE 1. JANUARJA 1937 ob 2:80 popoldne Zvečer večerja in ples v obeh dvoranah. Igra za ples godba Bled in Krištof bratje. Vstopnina 50c, samo za ples 25c. Nastopijo poleg drugih "Jones Boys" od WJAY radio postaje. Srečno novo leto vam želi Direklorij Slov. Del. Doma." i riBALI UGLASI Odda se stanovanje, obstoječe iz treh sob, gorka voda, kopališče. Jako pripravno za novoporočence. Za naslov vprašajte v uradu te-ga lista. (307) Zahvala Mislili smo, da bomo z otroci praznovali žalosten božič, a Bog nam je naklonil dobrotnike, tri družine, ki so za nas skrbele. Mi se tukaj našim dobrotnikom [iskreno zahvaljujemo in sicer j Mrs. Race na Holmes Ave., družini Eafrek na 185. cesti in dru-žini Vousec iz 160. ceste. Prav j srčno lepo se zahvalimo in jim J želimo veselo, blagoslova polno I novo leto! —: Družina Mlač iz Saranac Rd. skupaj, kaj ne? Ljubo bi mi namreč bilo, če bi vam mogel s Čim ustreči." "Prav lahko! In zelo vam bom hvaležen." (Dalje prihodnjič.) SLOVO OD STAREGA LETA Če želite v resnici pri dobri volji pognati staro leto 1936, tedaj se zgiasite na Silvestrov večer v TWILIGHT PLESU DVORANI 6025 St. Clair Ave. ali pa v naši gostilni, kjer boste izvrstno postrežem z najboljšo kapljo in vsemi drugimi dobrotami! Ples v četrtek in petek, 31. decembra in 1. jan. Ples v soboto in nedeljo, 2. in 3. januarja. Sledeče godbe bodo igrale: V ČETRTEK: Shang Jenkins orkester. V PETEK: Johnny Pecon orkester. V SOBOTO IN NEDELJO: Ed Guenlher orkester. Izvrstna godba. Vsi ste prijazno vabljeni. DOMINIK KRASOVEC, lastnik želi vsem skupaj srečno novo leto! PRIDITE K NAM NA fino kokošjo večerjo NA SILVESTROV VEČER Na razpolago razna fina pijača in mnogo zabave Prijazno vas vabita TONY in PEPCA LAH 6612 St. Clair Ave. ■ ~ £UllllllllllllllltllllUIII)IllilllllllllllllllllllllUlllllHIIIIIIIIIIIIUIIIIItlllllllllllllllllllll^ I SILVESTROV VEČER J v četrtek zvečer dne 31. decembra 103U priredi SLOVENSKI NARODNI JBOM NA ST. CLAIK AVE. skupno s KLUBOM DRUŠTEV in I2ENSK1M ODSEKOM SND Vabljeno je vse cenjeno občinstvo, zlasti pa delničarji SND, dti se udeležijo starega leta zvečer. Vprizorjen bo lep program, slovo starega leta in počastitev novega leta. , Igral bo dobro znan Jack Zore orkester. Servirana oo puma-nova večerja in druga okusna jedila in sveža pijača. Vstopnina prosta. Zabava se bo vršila do 2:30 zjutraj. Vljudno" vte vabljeni vsi, da skupno dočakamo novega leta in si medsebojno voščimo t;rcč-no novo leto. Vas vljudno vabi odbor. ss 3 3 5 « :s S a ^umillllllllllllUIIIIIIIIUIlUIIMIIlllllllllllUIHIUIIUIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllliim.1 rTTXXXXXXXXXXTXTXTXXXXXXXXXXXXXXXŽXXXXXXXXXXXXXXXXX:i PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN" priredi NA SILVESTROV VEČER, 31. DECEMBRA VJ36 SIJAJEN PLES v snodnii dvorani SDD na Waterloo Rd GODBA: KRIŠTOF ORKESTER Na programu: šaljiva pošta in vsak dobi lepo čepico ali kaj drugega. Izvrstna jestvina in f§e vrste pijača. ___ j SREČNO NOVO LETO želiva spodaj podpisana vsem našim cenjenim gostom in prijateljem. Naznanjava, da bomo na starega leta večer servi-rali izvrstno KOKOŠJO VEČERJO zalili jo pa bomo z dobrim pivom, domačim vinom in izvrstnim žganjem. Seveda bomo imeli tudi godbo, da se bomo veselili do ranega dne. Bo prav luštno, le pridite! JACK in ANTONIA SUSEL 1301 E. 54th St. "Premišljal sem že o tem ter iskal vira te vaše čudjne sposobnosti. In zdi se mi, da sem ga našel v vaši prav posebni krvi. Ves vvaš uspeh je le posledica vašega temperamenta in nič drugega." "Mogoče kri, temperament," je pritrdil Ilegan, se globoko naslonil v klubovskem naslanjaču, da je napol ležal, prekrižal noge, jih položil skoraj vodoravno na bližnji vrtljivi stol ter žvečU smodko, ki je tudi med govorjenjem ni odložil iz ust, "mogoče pa tudi naša stoletna preteklost in naša vzgoja . . . Vse misli naših pracledov in dedov so bile koncentrirane vedno le na uspeh . . . V boju proti elementom, naravi, divjim ljudstvom ... v tekmi s tujim svetom se je v Ame-rikancu razvil le en talent, omejen nekam suhoparen, a zmago- Naznanilo in Zahvala V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem •in znancem prebridko vest o veliki izgubi preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta ki ga je Vsemogočni Bog tako naglo poklical k sebi dne 26. novembra 1936. Doma je bil iz Fužine, fara Zagradec, po domače Tičev. V Ameriki se je nahajal zadnjih 30 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 30. novembra 1936 na Calvary pokopališče. V globoki hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo za vse, kar so nam dobrega storili ter nam bili v pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so Čuli in molili ter vsem, ki so se udeležili pogreba. ČISTILNA RAZPRODAJA NA VSEH Iskreno se zahvaljujemo za krasne vei^ce, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto dragega ranjkega in sicer: Mr. Matt Tekaučič in družina, Mr. in Mrs. Jack Zotler, Mr. in Mrs. Joseph Fabian, Mr. in Mrs. Rudy eTkaučič, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. in Mrs. Harold Kriger, Mr. Alex Brignah, Mr. Andy Jablonski, Mr. in Mrs. Chas. Marolt, Mr. in Mrs. Joe Pozelnik, Mrs. Josephine Strnad, Mr. Tony Cimper-man, Mr. John Steffess, Mr. Benny Kellar, Mr. Joe Strnad, Mr. John Perko, Mr. Tommy Rice, Mr. John Hlad, Mr. in Mrs. Frank Požun, Mr. in Mrs. Edward Strnad, Mr. in Mrs. Louis Strnad, Mr. in Mrs. Rudy Krall, Mr. Louis Mihelich. Obenem se tudi lepo zahvaljujemo Mrs. Josephine Fortuna in Miss, Dollie Bol-dan, ki so nabirale za skupni krasen venec, sosedom in prijateljem pa lepa hvala ker so darovali. Prisrčno se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za pokojnega: Mr. Matt Tekaučič, Mr. in Mrs. Jack Zotler, Mr. in Mrs. Jos. Fabian, Mr. in Mrs. Mike Brzina, Mr. in Mrs. Fr. Belcher, Mr. in Mrs. Rudy Tekaučič, Mr. in Mrs. Frank Mesec, Mr. John B regar Sr., Mr. Frank Bregar Jr., Mr. Fred Glicker, Mr. in Mrs. Frank Adamič, Mr. John Straus, Mr. Martin Straus, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. in Mrs. John Pizem Sr., Mr. in Mrs. John Pižem Jr., Mrs. Orehek in družina, Mr. in Mrs. Fr. Smre]hoppe 6111 St. Clair Ave. Naznanilo delničarjem THE NORTH AMERICAN BANK CO. S tem se naznanja vsem delničarjem North American Bank Co., da se vrši letna seja delničarjev v Knausovi dvorani, 6131 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, dne 13. januarja, 1937, ob 7:30 zvečer. Zborovanje se vrši v svrho izvolitve direktorjev in rešitve raznih poslov, ki bodo predloženi zborovanju. J. L. SURTZ, tajnik. Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico • NAROČITE 81 PROSTI VZOREC — Triner'a Bitter Wine Ce. 544 S. Wells St., Chicago, HI. > Pošljite mi brezplačni vzorec. ' Ime ....................... j Naslov ..................... j j Hegan je opazil Jackovo. za-' |nimanje ter je naglo vstal. I "Naš trgovski zemljepis," je , dejal kažoč na mape, "kakor sem I si ga naredil sam." 1 In začel mu je razlagati, kaj pomenijo rdeči in modri prapor-čki, črte in pike: filijalke, agen-ture, pisarne zaupnikov, — naj-gostejše po Severni Ameriki,1 najredkeje po Aziji in po A v-j straliji. Rdeči praporčki so kazali angažmane izključno Hega-nove banke, modri pa podjetja Zveze chicaških bank, med njimi tudi Heganove. Pike raznih boj so pripovedovale, kje so in kakšna so podjetja, tovarne, rudo-kopi, premogovniki, gozdovi, pa-robrodi ali kakšni drugi industrijski zavodi, črte so izražale železniške, vodne, brzojavne in telefonske zveze. Hegan je razlagal v velikih obrisih, a pregledno in pripro-sto, da se je zdelo njegovo ogromno razcepljeno in na vse dele sveta razvejano bančno delovanje čisto primitivno. "Popolnoma prav ste primerjali prej aeroplan in avtomo-jbil z mojim podjetjem," je jkončal. "Povsod je celo naj-jmanjši detajl bistveno važen. Če odneha en sam, še tako majhen vijak in še toli kratek vzmet, pride vse v nered. Toda pri vseh je vendar motor oživljajoča duša, ki daje stroju vzmah, silo, vztrajnost. Popusti li motor samo za trenotek, je gotova katastrofa. Povsod je treba torej krmilarja z močnimi živci, še bolje pa — brez njih." Otrnil je pepel smodke v če-briček, da je ostro siknilo, vrgel šop dopisov, ki jih je prinesel v sobo sluga, na pisalno mizo ter sedel zopet v svoj ogromni naslanjač. "Tak motor je bil moj ded, moj oče in moram biti tudi jaz," je dejal Hegan po kratkem molku. "A vi, mister Bell . . . oprostite, tri tedne vas že poznam, a še mi niste povedali, kaj je pravzaprav vaš poklic." Jack je povesil glavo. Resnično, Hegan ga je iz hvaležnosti vzel pod streho, ga opremil z oblekami in perilom, mu dajal na razpolago denarja, kolikor bi ga le hotel, saj je bil prepričan, da je Jack ob katastrofi in reševanju Polly-nem izgubil ves svoj imetek . . . Tri tedne že je užival mili jonar j evo g o s t o 1 j u bnost in prijaznost Pollyno, ki mu je razkazala vse svoje športne igrače, a še se ni mogel zaupati njemu, niti njej . . . Sram ga je bilo sebe. Očital si je, se mučil in obsojal, a končno se je izgovarjal, da je vendarle najbolje molčati in neke noči — izginiti . . . Naj li pove, da ni nič, nima ničesar, da ne ve, ne kam, ne kaj bi, da je napravil križ preko svoje preteklosti in bodočhosti ter da je že dospel do poslednje postaje? Naj li prizna, da ne vzdrži nikjer, da še danes — dasi ima že svojih 27 let — še ne ve, kaj je pravzaprav njegov poklic, da je brez referenc in priporočil, in da ga ne marajo sprejeti nikjer? Naj li pripoveduje svojo odisejo poslednjih mesecev za najponižnejšo službico? — da je stal že na brooklynskem mostu, stiskajoč v pesti mrzli brovning? — I11 naj li pove Amerikancu, kakšna evropsko romantična, zelenega študenta vredna sentimentalna kaprica ga je privedla semkaj v Chicago? Osmešil bi se, onemogočil. — Kakor nesrečnež, ki se potaplja, je segal po zadnjih bilkah, predno se pogrezne v brezda-njo temo! Kakor obsojenec na smrt je vsako noč nanovo izprosil sam pri sebi odloga še za 24 ur. A zakaj? — čemu? Da sliši še enkrat ... še enkrat Pollyn mehki, kakor baršun hladni, hTžkrglas* — "da vidi še pošled- njič njene velike, kakor vijoli- i če modre oči! — O Bog, čemu še to novo muko na grmado obupnih bridkosti? A zdaj ga je Hegan vprašal naravnost: kdo si? — kaj delaš? — kam gre tvoja pot? Nehote je povesil glavo, a takoj pobledel: tu je tvoj konec — zdajle izletiš iz raja v grob! I11 stisnil je zobe, stresel glavo ter se odločil: Če mora biti, pa bodi! "O, to je zanimiva istorija!" je začel. "Presenečeni boste." Duri stranske sobe pa so se odprle in pritekla je Polly v promenadni obleki, razkošna kakor bi skočila iz stare pravljice. "O ne!" je dejala, in se smejala, "istorij pa že ne boste pripovedovali tukaj! Striček ne utegne . . . istorijo prihranimo za zvečer ... V hotelu Savoy svira godba, tja pojde-mo, krasno se bo ondi poslušalo! — Tudi se nama že zelo mudi v Lincolnov park. Zato hajdiva, mister, hajdiva!" In objela je in poljubila 1 strička ter odletela. "Do večera torej!" je dejal Hegan in — Jack je kakor v sanjah hitel za njo. V. Potepuh Lincolnov park je eden največjih, najkrasnejših- ne le v Zedinjenih državah, nego na vsem svetu. Ležeč ob Michi-ganskem jezeru, poln kipov, ribnikov, akvarijev, vodometov in razkošen v bogastvu, drevoredu, logov in vrtnarske umetnosti, skriva v sebi nebroj za-tišij s slikovitimi razgledi, prostorčke, kjer more človek nemoten sanjariti, a je posut tudi z neštetimi paviljoni, igrišči in restavranti, kjer moreš ob zvokih orkestrov poskrbeti za svoj telesni blagor. Jack in Polly šta si poiskala prostorček blizu spomenika hrabrega generala Granta na konju. Redkobeseden je bil Jack in jedva je odgovarjal čebljanju Pollynemu. "He, mister," se je razjezila Polly, ko ni končno našla niti odmeva več iz ust pustega spremljevalca, "kaj pa vam je danes? Ali ste se zapisali med trap i ste?" "O, nikakor! Oprostite, ali . . . 110, iščem besed, a jih ne najdem!" je odgovoril Jack. Začudeno ga je pogledalo dekle: "Besed? Kakšnih?" "Vam v slovo, miss!" "Vi hočete — ?" "Da, moram, miss . . . posloviti se moram ... od vas . . . vašega strica," je pritrdil Jack. Energično se je vzravnal, čeprav mu je bilo tesno in težko, da bi bil najrajši pobegnil v goščo in se ondi skril in zaril v zemljo. "Resnično? A zakaj vendar? Poln tuge je bil Pollyn glas. "Saj to je: zakaj! — Tri dni že iščem be^ed, da bi vam in gospodu stricu povedal, Zakaj . . . Zdajle pa se mora zgoditi ! Povem vam, in ko zveste, vas spremim do vašega avtomobila — zadnjič. Poslej se ne bova videla več." Mirno je govoril, toda njegov obraz je bil bled. Tudi sedeti ni mogel mirno. Zato je planil pokonci in stopal molče tik nje. Niti ona ni rekla ničesar. Iz njegovega glasu je čutila neomajen sklep, ki ga ne ovrže nihče, niti ona ne. Zato ni skušala ugovarjati, le z zatajevano bolestjo je vprašala iznova: "A zakaj ? — Zakaj vendar, ljubi Bog!" Dalje prihodnjič) —-o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. JOHN STRUNA